©©TMiraMM GLAS Leto XLV - št. 87 - CENA 45 SIT Kranj, petek, 6. novembra 1992 Varčevalci LES-a bodo tožili državo Kranj, S. novembra - Varčevalci podjetja LES, ki so ostali brez svojih prihrankov, so se odločili, da bodo tožili državo. Odbor varčevalcev in Zveze potrošnikov Slovenija po dveh letih brezuspešnih pogovorov s pristojnimi ministri in vlado druge možnosti ne vidita več. Oškodovanci bodo v tožbi od države zahtevali, da jim nastalo škodo oziroma izgubljene prihranke povrne zaradi napačne registracije LES-a. Kakor je znano, je podjetje LES registriralo Temeljno sodišče v Kranju - enota v Kranju. Več na 8. strani. Na Hrušici ne bo nobenega begunca več Hmšica, 5. novembra - Urad za priseljence in begunce je povsem Prevzel nadzor nad begunskim centrom na Hrušici, od koder si e vedno prizadevajo razseliti begunce po drugih slovenskih ceniti Pred dnevi so se tisti begunci, ki nikakor nočejo drugam, vr Z 7 8'adovno stavko. Z Jesenic so jim še vedno redno dosta-Jali suho hrano in mleko za otroke. V sredo, 4. novembra, so nali gladovno stavkati, nekateri begunci pa so se kljub temu 0d'°*ili za odhod. „ četrtek, 5. novembra, je bilo v begunskem centru še 237 be-je b°eV' v^'norna žensk z otroki. Tega dne so drugam odšli le tri-$jCje8Unc'. ostali nočejo iz barak. Sedanji direktor centra na Hru-Ce n.i*m je dejal, da delajo spiske odhodov beguncev po drugih 2a r"* kajti Urad bo vztrajal na preselitvi, saj barake na Hrušici ^zimsko bivanje nikakor niso primerne. Omenil nam je še, da ze„V P°nedeljek, 9. novembra, center na Hrušici zanesljivo pra-2enD. Sedej »IdiH- J,llVlAI'AJC'A Z ANAPURNI ŽE DOMA - V sredo po- Č»n n sv i' daljne Himalaje vrnila Tržičan Filip Bence in l,u-'isocajl 'A^uP'n' <*v* čl*"* slovenske alpinistične odprave na osem-prin0(j AnaPurna. Kot je izjavil prekaljeni gorenjski alpinist, je od|en| *Wm«v najlepši dogodek na odpravi, katerega ne bi mogel Hi uS|Jy n''' vzPon "h. Tokrat slovenskim alpinistom namreč °H'iiit* ° '*P'č''i državne zastavice na enem od dveh še neosvojenih vi de( o *llov- se tudi glavnina odprave vrača proti domu, pr- B O j Z N O POSREDNIŠKA VREDNOSTNI P^MBJI -KINVESTMENTdo.o.KRANJ.J ■ PMBe 1 nvestment Avstrijski kancler na obisku - Včeraj je prišel na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo avstrijski kancler dr. I ran/ Vranitzkv. To je prvi obisk avstrijskega voditelja v samostojni in mednarodno priznani Sloveniji. Kancler Vranitzkv se je včeraj pogovarjal z gostiteljem, predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, in predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom, danes pa se bo avstrijski kancler pogovarjal s predsednikom Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jožetom Pučnikom (kancler je predsednik avstrijske socialde-mokracije) in s člani skupščinske komisije za mednarodne odnose. Obiskal bo tudi begunski center v Slovenski Bistrici. Kancler prihaja v Slovenijo s ponudbo o tesnejšem gospodarskem sodelovanju, ob tej priložnosti pa bo podpisan sporazum o prometu, slovenska stran pa bo med drugim odprla tudi problem zaščite slovenske manjšine v Avstriji. J. Košnjek, slika G. Sinik # Razen cen - malo novega Tisti, ki imajo radi smučarijo, te dni že nestrpno pogledujejo v nebo in čakajo prve snežinke. Od darežljivosti neba pa bo letos odvisen tudi izkupiček večine naših zimsko-špor-tnih središč, saj kljub dolgoletnim načrtom (in denarcem, ki so bili menda namenjeni za to) našim žičničarjem ni uspelo za umetno zasneževanje narediti skoraj nič. Tudi nove smučarske naprave na naših smučiščih lahko preštejemo na prste ene roke, na Gorenjskem pa je le nova dvosedežnica na Krvavcu. To pa je za 55 slovenskih smučišč, od tega 18 takšnih, ki imajo tri žičniške naprave ali več, slaba napoved pred letošnjo sezono. Bolj pa so se žičničarji potrudili pri pripravi novih cenikov smučarskih vozovnic. Kot so povedali, so cene za domaČe in tuje smučarje marsikje izenačili, kar pa pomeni, da bomo morali Slovenci na domačih smučiščih odšteti za dnevno smučarsko vozovnico od 560 do 1.800 tolarjev. Hkrati so pripravili tudi popuste, vendar pa so se s ceno 30 nemških mark približali ali celo presegli cene na avstrijskih smučiščih. To pa seveda pomeni, da ho munsikdo. ki se bo to zimo hotel pošteno nasmučati, raje odšel čez mejo. kjer so seveda tudi letos pripravljeni na vse - tudi na zimo brez padavin. V naših zimsko-\portnih centrih pa se bodo spet čudili, zakaj Slovenci raje smučamo čez mejo.... Več na gospodarski strani • V. Stanovnik ^ SALON VOZIL .<&> CIMOS - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AX in CITROEN ZX. I BOBZNI POSREDNIKI i kt; 064/217*271 i»L294 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko ZGODBA 0 USPEHU SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR ZA GORENJSKO Vas vljudno vabi na pogovor z gorenjskimi kandidati Socialdemokratske stranke Slovenije za državni zbor in državni svet. Gostje: dr. Jože Pučnik, predsednik SDSS Janez Janša, minister za obrambo France TomiiCpredsedniški kandidat SDSS Pogovor bo v nedeljo, 8. novembra 1092, ob 17. uri v dvorani gledališča na Jesenicah. Pred gledališčem bo od 15. ure dalje otroški živ žav z več gosti in z možnostjo vožnje z balonom. Vljudno vabljeni! MARTINOVANJE V IZOLI str. 11 NARODNI DEMOKRATI DANES Droge trkajo na šolska vrata SLOVENIJA TUDI ZA VNUKE Drevi bo v Hribarjevi hiši v Cerkljah GLASOVA PREJA Gostja bo Milena Zupančič, gostitelj Viktor Zakelj, pokrovitelj ftt l|ubl|anaka banka 6239 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Z zgodovino, a brez prihodnosti Po nekaj mesecih miru so slovenski kulturniki spet povzdignili svoj glas. Toda tokrat ne proti njihovemu ministru, pač pa proti tisti oblasti, ki se je racionalizacije državne uprave lotila na birokratski in ne vsebinski način. Afera v zvezi s predlogom za ukinitev Ministrstva za kulturo je ena najodmevnejših kulturnih akcij v zadnjem času, opozorila pa je na nekatere bistvene stvari v naši zgodovini. Predvsem Boris A. Novak je bil v svojem televizijskem nastopu jasen, ko je govoril o tem, da so kulturniki še nekaj let nazaj ščitili dr. Franceta Bučarja, ki je bil sedaj predlagatelj zakona, po katerem kulturnega ministrstva ni več. Zgodovina slovenske demokracije, boja za človekove pravice in nasprotovanja enopartijskemu sistemu je močno vezana na kulturo. Na njenem področju so se odvijale dramatične bitke za širjenje meja svobode. Kulturne revije in knjige so opravljale delo, ki bi ga sicer moralo dnevno časopisje. Tabu teme o stalinističnih procesih, povojnih pobojih, Golem otoku in podobnem so svoj prostor najprej našle v slovenskih knjigah in šele potem v publicistiki. V slovenski literaturi imamo ogromno primerov tako imenovane politične literature. Številne knjige so še danes s svojo prestrelji-vostjo pravi opomin pred zgodovinskimi napakami. Tako na primer Hofmanova Noč (io jutra, pa Zupanov Levitan, Šeligova Ana. če naštejemo le naketre. Vzporedno s knjigami se je politika selila tudi v gledališča. Tu naj imenimo Karamazove, Miso in A-minor, pa spet Šeligovo Ano in tako naprej. Kulturniki so bili tisti, ki so vsakič znova povzdigovali glas, kadar je šlo za očitno kršenje človekovih pravic. Zaradi tega tudi ni čudno, če so se tako množično pridružili najprej odboru, ki je branil četverico, potem pa tudi aktivno sodeloval v zamenjavi slovenskega političnega sistema. Vse to so dejstva, ki jih ni mogoče negirati in še manj zamolčevati. Slovenija je svojo samostojnost sicer ubranila tudi z desetdnevno vojno, vendar le le-ta neprimerljiva z dolgoletno kulturno zgodovino in identiteto, ki smo jo Slovenci očuvali tudi v času Jugoslavije. Tu ne smemo pozabiti reakcije naših kulturnikov v časih, ko je prihajalo do pritiskov, da bi v Jugoslaviji poenotili šolski sistem. Tudi tedaj so naši pisatelji branili mrtve slovenske pesnike, ki bi kaj zlahka izginili iz šolskih učbenikov. Navsezadnje ne smemo tudi mimo tega. da so Slovenci v zdomstvu preživeli ravno zaradi kulture, čeprav so živeli skoraj popolnoma izolirano od domovine. Po vsem tem je najbrž očitno, zakaj je institucija Ministrstva za kulturo za slovenske kulturnike tako pomembna. Resda jo nekateri evropski narodi ne poznajo (Nemci, na primer), vendar so na drugi strani mnoge države ravno skozi kulturna ministrstva uspela ogromno pridobiti na ugledu, predvsem pa na vplivu v svetu. Sem, je na prvem mestu treba šteti Francoze in politiko njihovega Jacka Langa. Zaščita kulture je še posebnega pomena za male narode in mednje Slovenci nedvomno sodimo. Ta pomen se bo v združeni Evropi še povečeval. Absurdno je misliti, da je mogoče narod rešiti s kopičenjem orožja, ko lahko vidimo, da barbarizem lahko Čez noč brez najmanjših zadržkov uniči kulturne dobrine. Pomanjkanje kulturne zavesti in potenciranje vojaške miselnosti je najslabša kombinacija, ki lahko doleti narode na svetu. V načelu kulture namreč ni rušenje, ampak sodelovanje in v tem se že v osnovi razlikuje od vojske. Slovenski kulturniki so svoj glas povzdignili ravno zato, ker so začutili to nevarnost. Če bi njihov minister izginil iz vlade, bi s tem v proračunskem boju izgubil še zadnjega sovražnika, hkrati pa ne bi imeli nobene kontrole nad prihodnostjo naroda. Pri tem jim tudi to. da so ustvarili njegovo zgodovino ne bi kaj prida pomagalo. SLOVENIJA IN SVET Zamejci pri premieru Pred včerajšnjim in današnjim obiskom avstrijskega kanclerja dr. Franca Vranit/kega je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek sprejel delegacijo Slovencev na Koroškem. Z naše sirani sta se pogovora udele/ila tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu dr Janko Prunk Delegacijo Slovencev IM Koroškem sta vodila predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Cirile in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Slovenska stran je koroškim Slovencem povedala, da je sodelovanje s Koroško še vedno zelo pomembno, vendar mora Slovenija kol samostojna država tesneje sodelovati na državni ravni z Dunajem oziroma zvezno državo. Grilc in Slurm sta opozorila na problem nemške manjšine v Sloveniji in menila, da bi morebitni negativni odnos Slovenije do Nemcev oziroma Avstrijcev v Sloveniji povzročil gonjo zoper Slovence na Koroškem, naša stran pa zaradi tega ne namerava "ustanavljati" manjšine, ampak naj že ustanovljena meddržavna strokovna skupina najprej ugotovi dejansko stanje. Slovenska stran bo Avstriji in Madžarski ponudila v podpis enak sporazum, kot bo ta teden podpisan z Madžarsko Koroški Slovenci so naši strani povedali, da se stopnja napetosti med večino in slovensko manjšino niha, da pa glavni problemi ostajajo. To so nespoštovanje sklepov manjšinskega sosveta s strani avstrijskih in koroških oblasti, nameščanje ravnateljev dvojezičnih šol, ki ne znajo slovensko, preprečevanje širjenja slovenskih oddaj na RTV (izgovor denar) ter preskromna pomoč dvojezičnim vrtcem in slovenski glasbeni šoli, čeprav ima letno 300 učencev. Z razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze Avstrija odreka veljavnost Avstrijski državni pogodbi, čeprav je ta temelj avstrijske ustave in ni posebno navdušena, da bi bila Slovenija naslednica jugoslovanskega podpisa na pogodbi Slovenija je /a sklenitev bilateralne pogodbe 1 Avstrijo glede zaščite manjšin Samo helsinška konvencija je premalo SI.ninska stran je obljubila, da bo s temi problemi seznanila kanclerja dr Vranilikega. • J- Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Skupščina uvrstila na dnevni red tudi zakone za sanacijo železarn Zahteva po reviziji nezakonitih privatizacij Slovenski parlament se je v sredo, po običajno dolgem sprejemanju dnevnih redov, le lotil sprejemanja dopolnil k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Določila o reviziji že opravljenih privatizacijah bodo v zakonu ostala. Ljubljana, 6. novembra - Po torkovi seji zakonodajnopravne komisije skupščine, ki je zavrnila večino od dobrih 200 dopolnil k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (sprejem dopolnil bi porušil zasnovo zakona) so v sredo začeli z obravnavo in sprejemom dopolnil tudi po- slanci. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta glasovanje o dopolnilih že opravila, zbor občin pa si je to nalogo zastavil za včerajšnje nadaljevanje seje. Za včeraj zjutraj je bila tudi sklicana usklajevalna komisija, tako da se pri sprejemanju zakona o privatizaciji le premika, čeprav je Del družbenega kapitala vsem državljanom Med dopolnili, ki utegnejo biti sprejeti k zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, je določilo, da se brezplačno razdelitev dela družbenega kapitala razdelijo lastniški certifikati vsem državljanom Slovenije, rojenim do dneva uveljavitve zakona. S takim dopolnilom soglaša tudi vlada. Po prvotnem predlogu naj bi certifikate dobili državljani, ki bi bili do konca letošnjega leta stari 18 let. Kljub nekaterim ugovorom bodo v zakonu ostali členi o reviziji že opravljenih lastninjenj ali tako imenovanih "črnih privatizacij". Vladno stališče, da bi lahko te člene tudi izpustili, je bilo deležno graje. Družbenopolitični zbor je tudi sklenil, naj se pri delitvi premoženja upošteva tudi delovna doba. celotna procedura nekje na pol poti. Za sredino razpravo je bilo značilno, da predlagatelji dopolnil niso trmasto vztrajali pri svojem, ampak je bilo veliko volje za dogovarjanje. Nekoliko se je zapletlo le v zboru občin, kjer so nekateri poslanci predlagali, naj se predlog zakona o lastninjenju prekvalificira v osnutek, sprejemanje tega zakona naj sedanji parlament ustavi in za dokončanje dela zadolži novo izvoljeni državni zbor. Tega predloga zbor občin ni sprejel. Glede usode zakona o vladi v sredo še ni bilo nič novega. Dana je bila pobuda, da bi se za skupno mizo našli predlagatelji "poslanskega zakona" na čelu z dr. Bučarjem in predstavniki vlade in se dogovorili za enoten predlog. Od tega očitno ni bilo nič. Družbenopolitični zbor se še ni odločil, o katerem predlogu bo Železarne na dnevnem redu Parlament je na priporočilo nekaterih poslancev, vlade in skupščinskih odborov za proračun in finance in odbora za splošne gospodarske zadeve naknadno uvrstil na dnevni red problematiko slovenskega železarstva in zakone, ki jih za sanacijo železarn predlaga vlada. Gre za zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice v vrednosti 250 milijonov mark, kijih bodo izdale železarne, za zakon o kritju izgub železarn in za zakon o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva železarn. Vse zakone naj bi parlament sprejel po hitrem postopku. razpravljal, zbor združenega dela bo razpravljal o obeh predlogih, zbor občin pa je po dolgotrajni razpravi in glasovanju uvrstil na dnevni red "Bučarjev predlog"- Družbenopolitični zbor je spre-jel predlog za izdajo zakona o prekrških, zbor združenega del* pa je razpravljal o predlogu zakona o gozdovih in po živahni razpravi sklenil, da se do konca leta za pomoč beguncem nameni 2 milijardi tolarjev. Popoldne so zbori postali nesklepčni, z delom pa so nadaljevali včeraj opoldne. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Narodni demokrati Kranj Izbrani kandidati Kranj, 6. novembra - Kranjski Narodni demokrati so imeli konec oktobra dobro obiskan zbor članov v Kranju, na katerem so izbrali kandidate za poslance v državnem zboru v treh kranjskih volilnih okrajih. V 4. volilnem okraju bo kandidirala Duša Trobec - Bučan, odvetnica iz Kranja, v 5. volilnem okraju Andrej Ster, diplomirani pravnik in poslanec zbora združenega dela republiške skupščine ter podpredsednik stranke, doma iz Stražišča, v 6. volilnem okraju pa bo kandidiral Florijan Bulovec - Cveto, diplomirani inženir arhitekture, podjetnik iz Preddvora. Vsi trije kandidati so se izkazali na političnem in poklicnem področju in živijo v volilnih okrajih, v katerih bodo kandidirali. Kandidat za državni svet bo izbran v soglasju z drugimi strankami opozicije. Celotna lista kandidatov stranke je bila potrjena na včerajšnji strankini konvenciji, kandidati volilne enote 1, to je Gorenjske, pa se bodo predstavili na martinovanju 14. novembra v hotelu Creina v Kranju. NDS optimistično pričakuje volitve, število članov se povečuje, ne samo v Kranju, ampak tudi V drugih gorenjskih občinah. Ustanovljena sta bila odbora v Tržiču in Radovljici, zelo aktivna pa sta odbora na Jesenicah in v Skofji lx>ki, sporoča Miro Koželj, podpredsednik 10 NDS Kranj. V torek so se na ustanovnem sestanku zbrali narodni demokrati. Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen Ione Dcž.man, upokojiti komercialist iz Radovljice, za podpredsednika pa Janko Kun-šu i/ Gorij. Dež.mana so evidentirali kot kandidata za državni zbor. Stranka ima v vseh gorenjskih občinah aktivne odbore, pa tudi članov je vedno več. Združena lista Kranj Ženskam enake možnosti Zeleni Gorenjske Nazaj k naravi Kranj, 5. novembra - V torek so Zeleni Gorenjske na tiskovni konferenci predstavili svoj predvolilni program in kandidate te stranke na prihodnjih volitvah. Kljub temu da je v javnosti bolj odmevna dejavnost Zelenih kot politične stranke, pa je beseda tekla predvsem o sežkih na področju varstva okolja, o katerih smo za republiško raven dobili kar zajeten seznam, za Gorenjsko pa so navzoči predstavniki poročali ustno. Največji dosežki so izboljšanje kakovosti zraka (% Kranju in Skofji Loki) za en kakovostni razred, zmanjšanje onCSfl*" ženosti reke Save (prav tako za en kakovostni razred) ter prispevki K temu, da so se sanirala ali vsaj začela sanirati številna okolju nevarn-1 žarišča: tovarna Termo v Skofji Loki, železarna Jesenice, Rudni* urana Zirovski vrh itd. Veliko so prispevali, so dejali, tudi k raSfi*** pitne vode, zaščiti podtalnic, urejevanju smetišč in sanaciji divj'n odlagališč, kot glavno nalogo /a v prihodnje pa .so si zastavili prepr5" čevanje uporabe umazanih tehnologij, ki jih zlasti privatizacija !JJ verjeten prihod tujega kapitala, utegne sprožili. Za učinkovitost lak' namer pa je potrebna dobra informiranost in politična možnost • moč, ki jo daje sodelovanje v parlamentu in v vladi, zalo si bodo prl zadevali za to. da bodo njihovi kandidati ponovno izvoljeni. Na G0[ renjskem bodo kandidirali: Saša Ceh na Jesenicah. Peter Katrašnik N Radovljici, Slavko Savič in Tadej Markič v Kranju, Tone fiivic V D*1 ču ter Jože Sever in Bojan Malovrh \ Skofji I oki "Ideološkega oz P°~ litičnega" označevanja stranko si ne želijo, saj so prepričani, * stranka sredine, kar nenavse/adnjc potrjujejo "pobegi" njihovih L' nov m "pribegi" novih i/ desnice in levice Namesto plakatov in lef kov, ki le onesnažujejo okolje, bodo pred volitvami sprožili ak^'l1 /hiranja izrabljenih baterij, katerih nenadzorovano odlaganje K <'*', Iju zelo nevarno Na vseh prodajnih mestih naj bi postavili posf bi"-' Kranj, 6. novembra Združena lista Delavske stranke. Demokrat ske stranke upokojencev. Socialdemokratske unije in Socialdemokratske prenove Kranj vabi M DOgOVOr O enakopravnem vključevanju žensk v politiko. Bo uveljavljen zakon močnejšega se sprašujejo organi/atoi h pogovora Pogovor bo v torek, 10. novembra, ob 17. uri v dvorani 16 kranjske skupščine. Ob ministrici za delo Jožici Puhat, kandidatki SI >P Kranj U državni zbor, bodo sodelovale še tir Mateia Kožuh Novak, Ank« Otterman, Sonja Lokar, Andreja Crnak Me- Prepričani V USpch glič, Marija Cigale in Metka rekavčič Marija ('igala bo ob tej pri lož nosti predstavila zbornik Ženske v Sloveniji - Ko odgrneš tančico Slovenski krščanski demokrati škatle za njihovo zbiranje in jih do dokončnega dogovora o njihov«- , ecikliranju hranili na odlagališčih pod posebnim nadzorstvom. bi simboliziral semena ekološko zavesti, s.i| prav od njenih simbol stranke smo|očc se sonce je zamenjala regralova lučka i« . pričakujejo največji premik v odnosih do okol|a • S. Z. Liberalno-demokratska stranka naj plinih k* Kakovostni kandidati Ljubljana, 2. novembra Slovenski krščanski demokrati bodo na volitvah za državni zbor kandidirali s kvalitetnimi ljudmi, od katerih jih ima tri četrtine visoko izobrazbo. Med kandidati so Peterle, Oman, l mek, Rejc, ('apudei in Vencelj, Bizjak pa je predsedniški kandidat SKD terja od televizije, naj o strankarskem dogajanju poioča v drugem in ne v tretjem dnevniku Stranka daje velik poudarek izobraže vanju, tako rednemu šolskemu kot zuiiaišolskcmu. Izobraževanje in znanost morata napredovati na lestvici družbenih vrednot in zato do biti tudi več denarja • J. K. Čestitke Clintonu Novi ameiiski piedsednik BiH Clinton |e prejel ob izvolitvi icstil-ke tUdI i/ Slovenije. Zmagovalcu amenskih predtadniikih volitev je čestital predsednik slovenske vlade, čestitko j>a sta poslala ludi predsednik Socialdemokratske prenove Slovenije di Ciril Ribičič in predsedniški kandidat Slovenskih krščanskih demokratov Ivo Bizjak, ki jc med drugim zapisal, "da to se Američani odločili u novega človeka za nove čase in da bodo tako daljnovidni tudi Slovenci nt predsedniških volitvah" Clintonu je čestital tudi piedsed nik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Ljubljana, 6. novembra Liberalno-demokratska stranka je PrePrJ!|j. na v volilni uspeh. Njeno vodstvo meni, da bodo najmočnejša Pa mcntarn.i sti.inka in da bodo lahko sestavili vlado 1 DS ponii|;l - bilno gospodarstvo, kontroliran izhod iz krize, konvertibilni iol||* |t. jasno povezavo s svetom Predsedniški kandidat dr I jubo Sik V' ^. dejal, da mora Slovenija doseči itandard, ki ga ljudje s svojo m«1 vostjo zaslužijo. • J. K. Demokratska stranka Danes volilna konvencija Ljubljana, 6. novembra Danes ob 10. uri bo v okrogli dvorani^* karjevega doma v I juhljani volilna konvencija Demokratske * jji kc. Na konvenciji bodo izvolili kandidate z.i volitve v državni 1 dižavni svet, potulih pa bodo tudi picdscdniškcga kandidata si'-1 Vodstvo stranke predlaga Jelka K,uma • J. K. Demokrati Skolja Loka Strankine prireditve v Skofji Loki škofja Loka, 6. novembra Predvolilni štab Demokratske »trt k<- Skofja loka je iprejel program predvolilne aktivnosti I* v, vembra ob IN Uri bo na Podnu okrogla miza Kd.ii spel Kanal Skofji loki V četrtek, 19 novembra, ob IN um bo piohli-m1* • konleienca o d roga h • J. K. GLAS llafaaoviielj ta Izdajatelj ( asopisll" podielje GORENJSKI GLAS KRANJ lirHaiška politika: neodvuni nestrankarskipojme no ,„loini.ittwii polu-d.uk s poučim kom na dogajanjih na Gornike,- l'.^mk i „c«,: ,>lln H,,,.,k |>|rrkloI Br^.lk: Marko V««,^ iTTl^ fZ Ohllko..Ltt|i- |No*'"';,n" "r*^l: Helena Jelove.«, Jo*eKo.n,ek. lea M.........p .....D.....ika Sede,.VZ, s..........k. M, ,'„, v ,.,.-,„ k « "51.....o„„k. I >.....,.. . Štefan Zargi Oblikovaajr. Igo, IN.koin Tckalcao ar«jaaj> K, • S.-k Mo DraJultr, Nada l'iev, I *ki,» tranjr: \1 ,,„■., V,.,!,,- rotograflja : Go,a/a Luk Itak: Podlclic DIH' rflV' časopisov m revij, Ljubljana / Uredaritvo Mota Pijadfljl I, telefon .'II M0, .' I I I3J u-k-fa« 213 163 Naročalo*, aprara. propagaada, oglaal HI. lelelon ' I '<<><) sjn i-|e mamo neptek injeno 2A tu d ne v m. > tu avtomatskem od>it niku uradne ure v*uk dan 7 17 00. časopis i/haj* ob torkih in petkih luiocmkt ImajO 20°' popusta Za tujino lelna naiocmna 140 P! M Oglasne siorilve po ceniku Promeini davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 21 '7.sP| Naiofnina lomeseim obi»c Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Obnova kranjskega izvršnega sveta ni uspela Izvoljena le okrnjena vlada Volitve za obnovo izvršnega sveta so potrdile pripombe o njegovi preštevilnosti in nezadovoljstvu z delom nekaterih pomembnih predstojnikov upravnih organov. Kranj, 4. novembra - Po skoraj peturni skupni seji zborov kranjske občinske skupščine so volitve za obnovo 17 članskega izvršnega sveta dale nasprotni rezultat: od 16 predlaganih članov jih je bilo izvoljenih le 9. '•ko je ostal izvršni svet brez vseh podpredsednikov, upravni organi pa ore/ načelnikov treh pomembnih področij: sekretarja za družbene dejavnosti, sekretarja za finance ter sekretarja za gospodarstvo. Kljub temu da je dnevni red dela kranjskega parlamenta po-'eg predloga za izvolitev obnovljenega izvršnega sveta načrtoval tudi skupno zasedanje zborov z vrsto pomembnih kadrovskih vprašanj in obravnavo razreševanja problematike beguncev, po-'e8 tega pa naj bi družbenopolitični zbor še dokončal zadnjo prekinjeno sejo. pa so volitve nove kranjske vlade sprožile tako obširno razpravo, da je skupščina ostala le pri tem prvem koraku. Rezultat tajnih volitev je bil tako Presenetljiv, da je razreševanje 2apleta, ki ga očitno ni nihče pričakoval, zahtevalo izredna posvetovanja, skupščina pa je medtem Postala nesklepčna. Ze dobro znani predlog 16 članov obnovljene kranjske vlade je obrazložil na zadnji seji izvoljeni Mandatar Peter Orehar. ki je tudi •okrat poudaril, da predlaga obnovo izvršnega sveta, ki naj zagotovi kontinuiteto delovanja tega organa. Predlagal je. da se izvoli 13 dosedanjih članov in 3 novi. *a sedemnajsto mesto - število članov izvršnega vseta naj bi 10-reJ ostalo nespremenjeno - pa Predloga tokrat še ni bilo. Prcd-|°8 je utemeljil s podporo skupščine dosedanjemu vladnemu de- S seje škofjeloške vlade lu ter predlogom, da vlada nadaljuje uresničevanje v tej skupšči- ni sprejetih programskih usmeritev ob upoštevanju spremenjenih razmer in zlasti spremenjenih pristojnosti. Pripombe iz razprave bi lahko razvrstili v dve vrsti: poslanci SDP so jasno opozorili, da z dosedanjim delom vlade niso zadovoljni, zato trditve o skupščinski Dan po izvolitvi okrnjene kranjske vlade smo za izjavo zaprosili novega predsednika Petra Oreharja. Povedal nam je: Sa današnji izredni seji smo določili pooblastila za vodenje tistih upravnih organov, katerih predstojniki včeraj niso bili izvoljeni: sekretariat za gospodarstvo naj bi začasno vodil Miran Tivadar, zunanji član izvršnega sveta, v njegovi odsotnosti pa Karel Erjavec, sekretariat za družbene dejavnosti bo začasno vodil dr. Janez Rem-škar. neprofesionalni član izvršnega sveta zadolžen za zdravstvo in socialno politiko, v njegovi odsotnosti pa pomočnik sekretarja Matevž Kleč. za sekretariat za finance pa je zadolžen oz. pooblaščen Andrej Šter, profesionalni član izvršnega sveta, sicer sekretar za notranje zadeve v njegovi odsotnosti pa Miran Bašar. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je bil izvoljen v naslednji sestavi: Peter Orehar. predsednik izvršnega sveta. Kari Erjavec, član IS, sekretar za občo upravo. Miha Perčič. član IS. sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Stanislav Rupnik, član IS, sekretar za obrambo, Andrej Šter. član IS. sekretar za notranje zadeve. Jaka Korenčan. neprofesionalni član IS, odgovoren za kmetijstvo, Tadej Markič, neprofesionalni član IS, odgovoren za ekologijo. Dr. Janez Demšar, neprofesionalni član IS. odgovoren za zdravstvo in socialno politiko, Miran Tivadar. neprofesionalni član IS. odgovoren za družbeno lastnino. Recept brez znanih učinkov ^kofja Loka, 5. novembra - Republiška skupščina je letos sprejela t.i. •kon o zapiranju rudnika urana v Zirovskem vrhu, v katerem je med ' ri'uun tudi zapisano, naj bi drage rudniške objekte in naprave izkori-Hi /a ekološko in ekonomsko primerne nadomestne dejavnosti. RUŽV J° v dveh letih, kar ne obratuje več, predlagal nekaj progamov, nad kate- rimi Pa v občini zaradi ekološke spornosti niso bili navdušeni. Da bi do- l... r strokovno podlago, kaj se v rudniku sme in kaj ne, je RUZV pri za-_l'"iU'in podjetju l ..ima v Ljubljani naročil študijo IM de ne a in valoriza C'J* Prostora in okolja Rl ZV. V rriare; 'brat, ler Gauri so študijo izdelali Njen poglavitni namen je selekcionirati m urediti "vrednotili vse podatke o pro-sJ0ru in okolju RlZV ter z vidi-ka primernosti, ranljivosti in sprejemljivosti prostora in okolja Postaviti kriterije za ekonomski.. ,chnološko in ekološko uspešne nadomestne programe. Občinski izvršni svet je za oce-študije zaprosil strokovnjake '* sku Žef- S*""* oc'rv kov fana v LjuDijam obr!vSCJI JC polc» studl,c nestPoal UKl1 pnpombc je JPine SLPO pri Inštitutu Jo-juhljani. Na tor-same skupi- in Marije Pogačnik, ki Obč 'a \ prašani i ekologije Studija ne daje dokončne ocene o stanju in ogroženosti prostora zaradi nekdanje in tudi sedanje prisotnosti RL'ZV v prostoru, zato ugotovitev o veliki sprejemljivosti za nove dejavnosti ni utemeljena, je eden glavnih ugovorov. Res je. da so ustvarjene danosti povečale sprejemljivost /a nove dejavnosti, vendar so naravne danosti ter obremenitve okolja in ogroženost prostora pri tem pomembni omejitveni faktor. Pri analizi naravnih danosti ni upoštevana naravna radioaktivnost in s tem prizadetost genetskega materiala rastlin ter obremenjenost prebivalstva. Ugotovitev, da naravno sevanje, ki dosega 5,4 milisiveria. ne ogroža prebivalstva, je povsem v nasprotju s trditvijo, da bo zaradi radioaktivnosti ogrožena tržno usmerjena proizvodnja. Tudi ugotovitev, da je možno povečanje transporta kar za 600 dodatnih kamionov, ni sprejemljiva, zlasti ne brez predhodne rešitve prometnega /amaška skozi Skofjo Loko. Se posebej to velja za nevarne transporte in neugodne vremenske razmere. podpori vladi niso utemeljene. Menili so. da je vlada preštevil-na. da nekateri resorji oz. njihovi načelniki slabo opravljajo delo in da občina Kranj ob vsesplošnem nazadovanju tudi po krivdi vlade izgublja tudi tiste pristojnosti in sredstva, ki bi jih ob boljšem delu lahko zadržala. Poslanci druge - nove - opozicijske stranke. Liberalne stranke pa so odkrito in grobo nastopili proti kandidaturi Miša Đačića za sekretarja za družbene dejavnosti, pri čemer jih je motilo njegovo neslovensko poreklo. Številna človeško prizadeta oporekanja takim utemeljitvam niso zalegla. Po razglasitvi rezultatov tajnega glasovanja o posameznih kandidatih se je pokazalo, da je s potrebno absolutno večino izvoljenih le devet kandidatov, vsi iz dosedanje sestave. Zlasti zanimivo je. da ni bil izvoljen nobeden od predlaganih podpredsednikov. Ker naj bi se hkrati z izvolitvijo izvršnega sveta imenovali tudi predstojniki upravnih organov, bi lahko za to plat volitev ugotovili, da so bile neuspešne: Mišo Đačić ni bil izvoljen za sekretarja za družbene dejavnosti, Jože Javornik in Andrej Tavčar pa kot sekretarja za finance oz. gospodarstvo nista dobila zaupanja. Kljub temu je izvoljeni del nove kranjske vlade nemudoma "zaprisegel", čeprav so nekateri poslanci opozarjali, da tak rezultat pomeni v bistvu veliko nezaupnico, tudi mandatarju. Na vprašanje, kako bo vlada v tako okrnjeni sestavi opravljala svoje delo in zlasti, kako bo zagotovljeno ustrezno vodstvo upravnih organov, so se odgovorni odzvali z zahtevo po odmoru za posvetovanje, medtem pa je skupščina postala nesklepčna. 9 §. Ž. Studija tudi navaja, da je mogoče izkoristiti še proste zmogljivosti rudniških deponij, kar je povsem nesprejemljivo, saj deponije že zdaj niso obvladane. Na Borštu, denimo, je opazno povečano gama sevanje, jalovina zaradi vode drsi tudi za milimeter na dan, stori nihče ničesar. Celotna lokacija je tudi seizmično občutljiva. Skratka, Gaurin model daje videz na hitro spisanega recepta brez znanih učinkov. Skupina SEPO ocenjuje, da je model v celoti sicer dobro zasnovan, vendar še ne dovolj utemeljen in preverjen, zato predstavlja le dobro osnovo za nadaljnje delo, • H. Jelovčan Seja loške skupščine Škof ju 1 oku - V ponedeljek, 9. novembra, se bodo ob 16. uri na skupnem zasedanju sestali delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine. Na dnevnem redu imajo nekaj - zaradi dveh neuspešnih sej zvečine le še formalnih - izvolitev. Zatem bodo na-daljevaii na skupni seji, obravnavali bodo malo gospodarstvo, urejanje prostora, spregovorili o problematiki odlaganja komunalnih odpadkov, o (enkrat že zavrnjenem) odloku o reji in registraciji psov ter drugih živali, dopolnjenem z amandmaji, pa o delu predsedstva občinske skupščine, zaključili bodo z delegatskimi vprašanji in pobudami. # H. J. •na zavrača večino pobud za spremembo družbenega načrta Veliko zelja za gradnjo bo neuslišanih GORENJSKI KOMENTAR bi,d'^ica« *• oktobra - Občina je prejela od občanov in podjetij 81 po-on,0 ..|Pre,nembo tistega dela družbenega načrta občine, ki bi Jim yršni Sy jtr*dnJ<> hiš, apartmajev, teniških igrišč in drugih objektov. Izje I loTrJ W) P«bud zavrnil, devet jih Je sprejel, dvanajst pa jih je spre-^isn« a"' P°WK*J0 n* P1"*0 kmetijsko območje in je njihova usoda in pref| °d "dločltve republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo Im5| r*n° *** °* razporeditve zemljišč Iz prvega v katero drugo ob- Po Dr,« u H'|e s kalen,,,, naj bi Mnili l ,ZVrln«8" sveta do "'■'eii,,,Jh iu0" obeine, je !>»*eliih ?J spolnjujejo vrzeli v 11,1 ivniSM "Mim' kl ,U| bi »kačeSo".' '* n,Jve* 1;,k,h' kl lov m lri " 'c ^^nih prede-no sknn ISlK'nih P"ltv poseh ftbude 'n"ip'' R^fcvljaio »udi k| so h,,''1 le»aHaacljo objektov, pobjm*J[«*nih dovoljenj. Največ Jev (R,l* n'° |C " sečj.h kra-G°rjJ) dr a B,s,r,u'' Hk'd Zgrajeni "na črno' m god Pa so pritiski "a zelo kakovostne lo kJc'je. Syc,aV/nr° pr?dl°Ku '/vršnega SSšč,n? Ija1' /b,,ri občinske c- Je bilo največ vpra- šanj o (zavrnjeni) pobudi za legalizacijo purktrišča za težka vozila na l^incovcm in o pobudi, ki jo i/v rini svet podpira, da bi župnijski urad kopnvnik Zgradil kapelu" na novi lokacip Andrej lu-fer ie piedl.in.il. d.i bi parkirišče ni i aneovem legalizirali. Lado Krzen i/ ki.iievnc skupnosti Ra dovljicu. pa je pripomnil: Tisti, ki je zagrešil, da je prišlo do gradnje parkirišča, nuj prizna napako; objekt pa legalizirajmo pod pogojem, du se lo v občini ne bo več /godilo " V župnijskem uradu Kopnvnik se zavzemajo, da bi namesto nekdanie kapelice v bližim penziona Jelku nu Pokljuki zgrudili nu drugem mestu novo in precej večjo V krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjušc in v zavodu Triglavskega narodnega parka se s predlogom župnijskega urada ne strinjajo. Ocenjujejo, da lia£f!OVana stavba presega velikost kapele in da bi bilo pametneje, če bi jo v enaki velikosti in v enakem slogu postavili na istem mestu, kot je bila prej Omenimo Se nekatere ocene in predloge' Veliko število zavrnjenih pobud zaskrbljuje predvsem zato, kei /a nekatera območja veljajo le prostorsko ureditveni pogoji, medtem ko zazidalnih načrtov še m (Stanka Zupan iz Hohmja). Skupščina lahko sprejme tudi drugačne odločitve, kot jih zagovarja stroka, vendar se mora zavedati posledic (Marko Bezjak, po pooblastilu izvršnega sveta v.d. načelniku uprave za urbanizem). V stroko lahko nekoliko podvomimo: pobuda, ki je bila lani zavrnjena, je letos pogojno lodv isno od odločitve na republi- ški ravni) uvrščena med pozitivne (Andrej Poklukar iz krajevne skupnosti Gorje). Pobude za spremembe družbenga načrta in za gradnje prihajajo tudi iz krajev, kjer sicer nasprotujejo sprejetju zazidalnih načrtov (Janko Jan. v izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje). • C. Zaplotnik TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp Besnica81 PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite 064/403-871 ŠTEFAN ŽARGI Slovenstvo po balkansko Mnogi poslanci kranjske občinske skupščine, pa tudi opazovalci in spremljevalci njenega dela smo bili presenečeni nad neposredno grobostjo napada na kandidaturo za sekretarja za družbene dejavnosti. Za to nedvomno odgovorno funkcijo je bil namreč predlagan kandidat, za katerega se je že iz njegovega priimka dalo sklepati, da ni slovenskega rodu in to je postalo za njegovo kandidaturo tudi usodno. Poslanci Liberalne stranke so namreč opozorili, da utegne biti za kranjske družbene dejavnosti usodno, če bi za šolstvo, kulturo, otroško varstvo, socialno varstvo odgovarjal "minister", ki ni čistokrvni Slovenec, saj bi to pomenilo, da v komaj osamosvojeni Sloveniji, podobno, kot so to napako v preteklosti storili Hrvatje, ustvarjamo pogoje za nastanek srbske krajine. Res sicer v Kranju niso nikdar kronali slovenskih kraljev, kot je to znano za hrvaške v Kninu, vendar bi bilo to nepošteno in neodgovorno do šesterice otrok gospoda Grosa, kot je to tudi ob tej priložnosti poudaril. Brez dvoma tudi drži trditev, ki smo jo slišali, da nikakor ne bi bilo mogoče, da bi bil npr. v Kra-gujevcu na kakršnokoli funkcijo izvoljen Slovenec. Nič ni pomagala razlaga, da je kandidat rojen, vzgajan, šolan v Sloveniji, slovenski državljan ne samo po "pismu o dobrih namerah ", tudi ne zagotovilo dveh njegovih nekajletnih kolegov, profesorjev kranjske Gimnazije, da njegovo pedagoško in drugo delo zahteva priznanje in spoštovanje, niti nastop kandidata samega, iz katerega je bilo mogoče jasno zaključiti, da gre za mladega, povsem tako ali drugače neobremenjenega intelektualca. Vprašanje, ali to hkrati pomeni nezaupnico njegovemu pedagoškemu delu, ki je zaradi neposrednega dela z mladostniki lahko še bolj občutljivo, preprosto ni bilo razumljeno. Čisto sprenevedanje je odklanjanje odgovora na vprašanje, do katerega kolena naj bi bila zagotovljena rasna čistost ljudi v prosveti, saj ni dvoma, da gre za "rasizem par excellence", kot je bilo to tudi opozorjeno. Res je namreč tudi to, da Slovenec v Srbiji ne bi mogel na funkcijo, prav zaradi razmer - pa ne samo trenutnih, zaradi balkanizma, ki bi se ga vsi v Sloveniji tako radi otresli, pa z razpravo in tudi rezultati volitev v kranjski skupščini dokazujemo, kako daleč smo še od tega. Protesti posameznikov, vidna in jasna osebna prizadetost nekaterih poslancev iz zelo različnih strank, je le nezadosten obliž na odprto rano nacionalizma dveh tretjin poslancev, ki so na tajnih volitvah glasovali proti tej kandidaturi. In še o Liberalni stranki: njena stališča in nastopi so vredni predsednika srbske Radikalne stranke Vojislava Šešlja. Ta stališča z liberalizmom, ki naj bi pomenil svobodomislenost, širokoduš-nost, radodarnost in brezpredsodknost, celo plemenitost, ali če hočete v bolj ekonomskem smislu svobodno konkurenčnost, odprtost, nimajo ničesar skupnega. V demokraciji so vsa stališča legitimna, to so priznali tudi prizadeti kranjski poslanci, le z imeni bi se lahko nehali slepiti. STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Predvolilni shod na Jesenicah Jesenice, 6. novembra - Shod se bo začel ob 15. uri z živžavom pred Čufarjevim gledališčem. Ob 17. uri se bodo v gledališču predstavili kandidati za 1. volilno enoto. Sodelovali bodo predsedniški kandidat dr. France Tomšič in dr. Jože Pučnik, Janez Janša, dr. Andrej Ocvirk in dr. Janko Prunk. Ob 18. uri se bo začel zabavni program skupine Mirana Rudana z bandom. Program bo povezoval Vili Vo-dopivec. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Kranj Maša zadušnica in pogovor Kranj, 6. novembra - Kranjski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov vabi občane Kranja k sveti maši zadušnici za vse žrtve povojnih procesov, ki bo jutri, 7. novembra, ob 15. uri v gozdu ob kranjskem pokopališču. Drevi ob 19.30 pa bosta v domu krajevne skupnosti Čirče predavanje in pogovor na temo Kristjan in politika. Gost večera bo dr. Janez Gril. Tema je danes zelo zanimiva in aktualna, saj je mnogo vprašanj, kako naj se v družbenem življenju uveljavi kristjanov svetovni politični nazor. Srečanje organizira krajevni odbor SKD Cirče - H rastje - Prebačevo. # J. K. DEMOKRATI demokrataka alranka VABI na koncert CALIF0RNIJE m ZORANA PREDINA v petek, 6.11. 1992, ob 22. uri V GAULOISES BLONDES CLUBU z gostom g. JELKOM KACINOM. VABLJENI! VSTOP PROST! PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Jutri v Cerkljah Najtežji v Sloveniji letos Cerklje, 6. novembra - Za prireditev Naj pridelki Slovenije 1992, ki bo jutri, 7. novembra, ob 19. uri v Kinodvorani Zadružnega doma v Cerkljah, je vse nared. Turistično društvo Cerklje bo letos četrtič, prvič pa v vseslovenskem obsegu, pripravilo že do zdaj priljubljeno in obiskano prireditev tokrat pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa. Pridelovalci iz vse Slovenije se bodo potegovali za razglasitev (in seveda tudi za nagrade) najtežjih sedmih različnih kmetijskih pridelkov - krompir, zelje, krmilna in rdeča pesa, krmilno in rdeče korenje in repa. Nagrade Gorenjskega glasa pa bodo dobili tudi tisti, ki so se najbolje izkazali v naši akciji napovedovanja na to temo. Tik pred zaključkom redakcije nam je predsednik organizacijskega odbora prireditve Janez Kuhar povedal, da je v napovedanem programu prišlo sicer do nekaterih sprememb, vendar pa zato prireditev ne bo nič manj zabavna, vesela in zanimiva. Tako bo jutri nastopil priznani ansambel Katarina iz Medvod. Žal Jože Jerič, kot napovedovalec, ne bo mogel ustreči tistim vedoželjnežem, ki si želijo napoved o letošnji zimi. Kmetovalec Janez Mušič iz Spodnjega Brnika je namreč zbolel. Bodo pa zato v programu cerkveni mladinski pevski zbor sv. Simona in Juda iz Spodnjega Brnika, na citre bo igrala Nataša Meglic s Kokrice, na harmoniko pa Janez Kepic iz Dvorij pri Cerkljah in zaplesala bo tudi folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj. In čeprav "strokovnjaki" napovedujejo, da letošnji naj pridelki, vsaj nekateri, ne bodo dosegli lanskih (najtežja krmilna pesa je bila 11,850 kg - pridelek Martina Sorte iz Štanjela na Primorskem, zelje 9,5 kilograma - Martin Ga-špirc s Spodnjega Brnika, krmilno korenje 4,110 kg - Anton Kuster s Spodnjega Brnika), bo imela strokovna žirija pod vodstvom Vida Močnika prav gotovo precej dela. Zanimanje za prireditev je zadnje dni precejšnje in naprodaj je le še nekaj vstopnic. Zato je treba z nakupom v pisarni Turističnega društva pohiteti. Nenazadnje tudi zato, ker bodo žrebali tudi vstopnice in srečne izžrebance čakajo lepe nagrade. Sploh bo takšnih in drugačnih nagrad precej, saj bodo nagrajeni tudi trije najboljši spisi učencev Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje. Poleg Gorenjskega glasa, ki je pokrovitelj prireditve, pa so razglasitev Naj pridelkov Slovenije 92 podprli tudi Agromehani-ka Kranj, Kmečki turizem Florjan Slatnar Ambrož pod Krvavcem, Mesarija Kepic Cerklje, Andrej Ropret iz Cerkelj, Cvetličarna Orhideja Cerklje, Agropromet Cerklje, Izdelovanje in na livanje sveč Peter Narobe Cerklje, Živila Kranj, Zavarovalnica Adriatic enota Kranj, Izdelovanje kmetijske mehanizacije Go-renc Ludvik Stare Spodnji Brnik, Penzion Jagodic Vopovlje in Podjetje MRI- H V Peter Slatnar Cerklje. Dobimo se torej jutri zvečer v dvorani v Cerkljah. • A. Ža-lar Veselo martinovanje - Kranj - V gostinskih prostorih Društva upokojencev v Tomšičevi ulici v Kranju bo letos 14. in 15. novembra veselo martinovanje. Obakrat se bo začelo ob 16. uri, gostinski lokal pa bodo odprli uro prej. Mošt pa se bo v vino spremenil okrog 18. ure. • (ip) Ciril Rozman Tako rekoč vse do zadnjega dne, čeprav se je že nekaj časa spopadal z boleznijo, Ciril Rozman ni odložil peresa in je ostal zvest nalogi, ki si jo je pred več kot tridesetimi leti zastavil sam. Takrat, ko je bil Slavko Beznik urednik Gorenjskega glasale Ciril Rozman že postal redni in stalni dopisnik. Bil je eden tistih sodelavcev, na katerega so se uredniki lahko vedno obrnili. Nobena naloga, tudi za novinarja ne ravno enostavna ali lahka, za Cirila, kot sodelavca Gorenjskega glasa, ni bila pretežka. Ničkolikokrat smo se srečali z njim; največkrat v družbi s fotoreporterjem Gorenjskega glasa Francem Perda-nom. Radi smo se spominjali njegove črne kuhinje in slovesnosti na predvečer tistega prvega maja na Cešnjici nad Podnar-tom pred leti. Njegov rojstni kraj in dom Cešnjica nad Podnartom, kjer se je pred dobrimi 71 leti rodil malemu kmetu kajžarju, je bil Cirilu kljub življenjskim potem, ko je med drugo vojno kot Pre-šernovec padel v ujetništvo in dočakal konec vojne v taborišču smrti Stalag v Minsku, vrnitev iz Rusije pa šele novembra 1945, vedno korenina in sok. Živel je s krajem in za kraj in s tovarno ter za tovarno Plamen v Kropi. Nikdar mu ni bilo vseeno, če v tovarni ni šlo v redu, in vedno je bil pripravljen za uresničevanje načrtov v krajevni skupnosti Podnart. Ni bil samo predsednik krajevne skupnosti, ali delavskega sveta in upravnega odbora, pomagal in sodeloval je v društvu prijateljev mladine, predstavljal kmete kooperante, se zavzemal za kraj kot odbornik občinske skupščine ali kot član predsedstva občinskega sindikata za delavce, pa tudi kot član Avto moto društva v Podnartu za vzgojo in varnost v prometu, pa za gasilce, ko so se pred leti organizirali v društvo. Ob vsem tem pa se je vedno zavedal, da je za kraj in delo ter načrtovanje zelo pomembno tudi obveščanje. Skrbel je, da je bila krajevna skupnost Podnart redno omenjana na straneh Gorenjskega glasa. Zato, da te ne pozabijo, je večkrat pripomnil. Kot takšnega, zvestega sodelavca, ki mu nikdar tudi ni bilo vseeno, kako živi njegova časopisna hiša in ji je bil vedno pripravljen tudi pomagati, ga bomo ohranili tudi mi v lepem spominu. • A. Žalar Krajevna skupnost Radovljica Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Delovna skupnost skupnih služb razpisuje delovno mesto s posebnimi poobla stili in odgovornostmi VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka šola ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Cesta Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj. Vse več nereda v prostoru Radovljica je mesto in to se odraža tudi v krajevni skupnosti. Čeprav so na cestah naredili celo več, kot so načrtovali, je največ "težav" še vedno prav na tem področju. Radovljica, 5. novembra - Podobno kot na posvetu s predsedniki krajevnih skupnosti radovljiške občine je predsednik krajevne skupnosti Radovljica Lado Eržen tudi med nedavnim obiskom že uvodoma poudaril, da je Radovljica pač mestna krajevna skupnost in zato ima na prenekaterem področju drugačne probleme, kot jih imajo druge krajevne skupnosti v občini. Motnje, pa naj gre za ceste, okolje, prostor, telefonijo... se povsem drugače kažejo tudi v obravnavanju v organih krajevne skupnosti oziroma v pripombah krajanov. Predsednik sveta KS Lado Eržen in in predsednik komisije za urejanje prostora, varstvo okolja in prometa KS Vito Rems, ki je tudi član sveta KS, ugotavljata, da so letos na območju krajevne skupnosti, kar zadeva cestno problematiko naredili celo več, kot so načrtovali. "Z razumevanjem Petrola smo uredili povezovalno cesto od črpalke do Bevkove ulice, s sodelovanjem KS Lesce pa Poljsko pot. Uredili smo tudi pešpot okrog kampa, kjer moramo zdaj urediti le še okolico. Kar smo delali na cestah, smo vse uspeli po ključu 40 : 60, kar pomeni, da smo 40 odstotkov prispevali sami oziroma krajani, 60 pa občina. Na našo pobudo je bil urejen tudi pločnik ob lokalni cesti na odseku Radovljica proti Novi vasi. Pot za šolarje je zdaj veliko varnejša, vendar pa bo prav v podvozu in v križišču treba poskrbeti še za dodatno zašito pešcev; morda z ograjo." Ob tem, ko so z uresničevanjem tega dela programa na cestnem področju zadovoljni, pa hkrati ugotavljajo, da bi bilo treba čimprej opredeliti tra- Pločnik ob lokalni cesti je uredila občina, vendar na pobudo in dolgoletno željo krajanov v krajevni skupnosti Radovljica. Zdaj bi morali prav v podvozu in križišču morda z ograjo poskrbeti še za dodatno varnost predvsem šolarjev. Tako v KS Radovjica kot v KS Lesce pa so zainteresirani, da se čimprej opredeli trasa bodoče avto ceste s tako imenovanim varčnim profilom. Skupna seja zborov skupščine Občine Ljubljana Šiška Ureditev aktov za urejanje prostora Ljubljana - Pretekli teden, 27. oktobra, je bila skupna seja vseh treh zborov skupščine Občine Ljubljana Šiška, na kateri so sprejeli dokumente za uskladitev izvedbenih in dolgoročnih aktov o urejanju prostora za vse planske celote v občini. Na področju prostorskega planiranja je bilo letos poleg sodelovanja pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov zelo razgibano tudi usklajevanje že obstoječih dokumentov s planom občin in mesta Ljubljane do leta 2000. Tako so na primer za vse tako imenovane planske celote v občini popravili in uskladili izvedbene akte. Za Skaručno, Smlednik, Vodice in Tacen - Šmartno pa so bili izdelani in sprejeti prvi prostorski dokumenti. Na seji pa so z nekaj pripombami sprejeli tudi poročilo o uresničevanju programa razvojnih nalog v prvem polletju in sicer za področje gospodarstva, prostorskega urejanja in razvoja in varstvo, za družbene dejavnosti in za druga področja. Glavna ovira za uresničevanje razvojnega programa pa je, ker še vedno niso sprejeti potrebni zakoni s tako imenovanega ekonomsko-finan čnega področja. V glasovanju o kandidatu za člana državnega sveta na seji nihče od treh predlaganih (dr. Dušan Plut, dr. Jože Duhovnik in Janez Sodražnik) ni dobil potrebnega števila glasov, zato občina ne bo posebej podprla nobenega kandidata. Svoje predstavnike bodo torej posebej direktno predlagale posamezne politične stranke. • M. A. Zanimiva ponudba Kranj - Med Gorenjskim sejmom v Kranju in sejmom v Celovcu so že večletni poslovni stiki. Tovrstno poslovno sodelovanje pa kaže, se bo v prihodnje razširilo tudi na sejme v VVelsu v Avstriji. VVclški sejem, ki je po površini desetkrat večji od Celovškega, in na primer za prihodnje leto načrtuje kar petnajst različnih sejemskih prireditev, se je pred nedavnim obrnil na Gorenjski sejem v Kranju s ponudbo za tesnejše poslovno sodelovanje. Vodstvo sejma v VVelsu namreč predlaga, da bi bil PPC Gorenjski sejem v Kranju uradni predstavnik tega sejma za Slovenijo in Hrvaško. • A. Z. TP1- 1 av J gozdno ^^■"tH <;osroi>AKvrvo WmammKm hi i:d Gozdno gospodarstvo Bled odkupuje vse gozdne sortimente po 10 % višjih cenah kot doslej. Hlodovina SMREKE, MACESNA, JELKE, dolžine 4 m in več, FRANKO SKLADIŠČE kvaliteta F 9.000 SIT/m' kvaliteta A 7.300 SIT/m' kvaliteta B 5.800 SIT/m' kvaliteta C 4.000 SIT/m' Les listavcev odkupujemo po najvišjih tržnih cenah. Cclulo zni les odkupujemo samo skupaj s hlodovino. Prometni davek plača GG Bled. Rok plačila je 8 do 12 dni Vse informacije dobite po telefonu. 77-361, komerciala. so bodoče avto ceste, za kar so zainteresirane tudi druge KS ob sedanji cesti. Zavzemajo se za varčni profil avto ceste in za čimprejšnjo opredelitev trase. Nenazadnje tudi zaradi nadaljnjega urejanja prostora, za katerega pa v krajevni skupnosti že nekaj časa ugotavljajo, da je na tem področju vse večji nered. "Prometna ureditev je nujna, saj je danes naša KS tranzitna za tovorni promet v Lesce. Še večji nared pa se kaže z nekaterimi napol legalnimi in nelegalnimi posegi v prostor v Gradni-kovi, Cankarjevi ulici (nadstrešnice) in še kje. Nenazadnje je tudi opredelitev Trgovsko-go-stinskega in ekonomskega centra vprašljiva. Nismo proti temu centru, menimo pa, da kar tri generacije (vrtec, osnovna šola in srednja šola) najbrž ne sodijo skupaj v tako majhen prostor." Poleg prometnega in prostorskega urejanja pa so pogoste razprave v krajevni skupnosti tudi o urejanju starega dela mesta. Javna razsvetljava že na primer sodi v to. Prehod med Grajskim dvorom in vhodom na Linhartov trg je na primer še vedno v temi oziroma kar skoraj pol Predtrga, vsa Triglavska in del Roblekove ulice. Marsikje pa je razsvetljave celo preveč. Vendar pa je še pomembnejše od urejanje starega mesta oziroma Linhartovega in cerkvenega trga. Po programu naj bi bila do leta 1995 razrešena prometna zapora mestnega jedra. Vendar, ocenjujejo v KS, bo morala podobno kot K nji goveznica iz tega dela mesta tudi Ljudska univerza. Že prihodnjo pomlad bo uveljavljen Lado Eržen, predsednik sveta KS Vitom Rems, predsednik komisije za prostor, varstvo okolja ia promet v KS. začasni projekt ureditve Linhartovega trga s stebrički. Želja pa je, da bi ob urejanju župniš-ča uredili tudi zdaj še vedno nemogoč cerkveni trg. "Ob tem, ko naj bi se v prihodnjih letih v starem delu mesta marsikaj dogajalo in urejal0 na področju komunalne infrastrukture, pa že zdaj zadovolji" ugotavljamo, da se je v zadnjem času že in se bo še izboljšala P°" nudba v mestu. Živila in Spece-rija z Murko so že posodobil' svoje lokale, Emona pa gradi ob Gorenjski cesti. Radovljica torej se postopoma spreminja, vendar pa si na nekaterih področjih« predvsem kar zadeva posege * prostor, želimo še "več besede oziroma tesnejšega sodelovanj* z organi občine, čeprav so ** prav na tem področju lovrsta' odnosi že zelo spremenili oziroma izboljšali. # A. Žalar Najprej na udaru Ugotovitev predsednika sveta krajevne skupnosti Radovljico, da je dogajanje v prostom na območju njihove krajevne skupnosti prej podobno neredu kot pa obratno, ni osamljena, še man) pa nepomembna. V Radovljici je namreč zaplet zaradi gradnjt tako imenovanih nadstrešnic pri stanovanjskih objektih v Grad' nikovi pa tudi v Cankarjevi ulici. Najrazličnejša bolj ali manj legalna poseganja v prostor se Sf cer dogajajo v povprečju na območju celotne te ali one občine-Vendar pa so veliko pogostejša prav na mestnih območjih posd' meznih občin. In ob takšnih, včasih tudi precej dvomljivih posegih v prostor, so praviloma vedno in najprej "na udaru"pisarn* krajevnih skupnosti. Pritožbe krajanov potem običajno kot del*' gatska vprašanja pridejo do občinske skupščine m posamezni" občinskih služb zadolženih za prostor. Največkrat je pot od nekega dogodka v kraju, ki krajane recimo upravičeno moti. pa do trenutka, ko njihova pripomba ali nestrinjanje po delegatski pride do občinskega upravnega organa, tako dolga, da primes sploh m moč več ustaviti ah posega v prostor prekiniti po nof malni poti Pa vendar stvari niso nerešljive Prenekateremu neljubem*1-da ne rečemo nelegalnemu posegu v prostor, bi se lahko izogni'1-če bi šli upravni organi po sicer neobvezni, a vendarle zelo kot1' stm poti. Dovttlj bi bilo. da bi za vsak poseg v prostor priporoi1' tudi pridobitev mnenja krajevne skupnosti. Največjkrat bi g možnosti in upravičenosti takšnih pttsegov pokazale in razjasnd že na samem začetku poti kasnejših dolgotrajnih postopkov. prt~ rekanj. polemik, takšna ali drugačna neljuba ukrepanja P" sploh preprečile. • A. Žalar Kr.inJ Slovesnost ob jubilejih Kranj - Zadnja seja upravnega odbora Planinskega društva - v je bila svečano obarvana, saj so pred 100 letnico plani"s,v s0 Sloveniji povabili nanjo tudi nekatere letošnje jubilante. ^A ?vj. se /.i delo, prizadevanja m zasluge na področju planinstva /J . lili Cirilu Hudoverniku, predvojnemu alpinistu in častnemu P x sedniku PD Kranj ob njegovi 80-lctnici. Spomnili so sc P j kratkim umrlega Viktorja Obeda, ki |e letos prav tako pfafl* 80 rojstni dan, dolga leta pa je bil markacist, gorski stražar. P ^ porščak, oskrbnik na Kališču m Krvavcu Zahvalili so se stoma m goiskmia reševalcema Viktorju Uhanu in Tonetu Ml H ju. Andreju Andolšku pa ob njegovi 60-lelnici, pred 25 leti p* F ^v pilot helikopterja naredil "prve korake" slovenskega "'P^^f^d-lotiranja oziroma reševanja s helikopterjem. Za 23-lelno Prt'. jjii ni kovanj«- Pl) Kranj in 31-letno članstvo v Gorski reševalni > , pa so se zahvalili tudi Francu Ekarju. Franc I kai je med °^u*cd četrti predsednik PD Kranj po voini, dO leta 1970 je bil todi vrhunskimi slovenskimi alpinisti in je preplezal nekaj iml.jC|U' nih smeri. Sredi oktobra je praznoval $0. rojstni dan Ob ju )|T1 v koje dobil tudi številne čestitke, je povedal: "Vsem jubilant" .j, Planinskem cliuštvu, ki so si desetletja prizadevali za ,,/V,> ,)V.i ninstva društvu, se še enkrat v imenu upravnega odbora Ijujem. Izkoristil pa bi tudi priložnost, sai smo / (iofcnjskim som vedno sodelovali / roko V roki, da se na ta način tM&V )„ tudi vsem, ki so mi čestitali ob ino|cm osebnem jubileju. • PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR razmerij Božo Ahec, gorenjski inšpektor za delo Zakoni iz delovnih se na veliko kršijo Kazni za kršitelje delovnopravne zakonodaje zbujajo smeh. mestu inšpektorja dela, ni pojavilo veliko primerov v zvezi s presežki. Bilo je nekaj posameznih kršitev zlasti v primerih, ko je šlo za ugotavljanje začasnih presežkov. Kadrovski presežki so zelo občutljiva stvar, zato so v podjetjih zelo pozorni, da jih izpeljejo zakonito, kot je treba.« Kranj, 3. novembra - V delovni zakonodaji so številne vrzeli, ki delodajalcem omogočajo, da ravnajo z zaposlenimi kot svinja z mehom, Delavci se počutijo brezpravne, da še nikoli tako. Kako v takih razmerah deluje edini gorenjski inšpektor za delo BOŽO AHEC, ki bedi nad delovnimi razmerji v vseh gorenjskih podjetjih, Osebnih in družbenih, pa tudi obrtnikov? Kako vam nadzor uspeva pri več sto delodajalcih in več deset tisoč zaposlenih na tako velikem območju? »Na tem širokem teritoriju je v sedanjih razmerah problematika tako resna in pereča, da so izvršni sveti gorenjskih občin zahtevali, naj bi bilo do konca leta zasedeno tudi drugo sistemizirano mesto inšpektorja za delo. To je sicer prav, vendar pa sem prepričan , da bo ob strožji zakonodaji nekoč tako območje mirne duše obvladoval en sam inšpektor, lako kot je to v drugih državah, kjer ima ta organ veliko večjo moč in ugled.« Kaj to pomeni? . »To ne pomeni, da naše delo m resno, temveč se mili zakonodaji primerno obnašajo tudi delodajalci. Izrečena kazen za, cenimo, delo na črno, ki sodi med hujše prekrške, se giblje okoli 40 tisoč tolarjev, za skrajšani postopek pa celo samo 15 tisoč tolarjev. Skoraj vedno pa m se morali zateči k skrajšanemu postopku, če bi hoteli obvladovati množico primerov.' Kazni so vrhu vsega skoraj yedno izrečene šele po nekaj mesecih in ker se ne valorizirajo, so po tolikšnem času vredne *e manj.« kakšni so najpogostejši pri-■Jieri v vaši dosedanji praksi? Jih je več pri zasebnih ali družbenih delodajalcih? »V javnosti so kot kršitelji bolj na očeh zasebni delodajalci, podjetniki in obrtniki. Vendar pa so kršitve pogoste tudi v družbenem sektorju. Večinoma izhajajo iz naše ekonomske realnosti in se odražajo kot nezmožnost izpolnjevanja kolektivnih pogodb, zlasti tarifnega dela. Kršitve, kjer je delavec prizadet zaradi šikan, direktorske samovolje ali podobnega, ni veliko, večjih je na področju osebnih dohodkov. Podjetja preprosto niso zmožna izplačevati tolikšnih plač, kot jim to nalagajo kolektivne pogodbe. V takem primeru inšpektor za delo sicer lahko ugotovi kršitev, ni pa v njegovi moči, da z odločbo karkoli spremeni. Pri zasebnih delodajalcih pa lahko z gotovostjo trdim, da gre večinoma za namerno kršenje obstoječe zakonodaje. Slednja je namreč takšna, da omogoča ogromno "inovacij" pri iskanju zakonskih lukenj. Zasebnik hoče za vsako ceno poslovati z manj stroški, čeprav na škodo delavcev, ki so pri njem zaposleni. Tako gre denimo razcvet zaposlovanja na črno v veliki meri pripisati dejstvu, da so zagrožene kazni za kršitev tako nizke.« Kakšne poti lahko uberejo delavci, kadar njihovi delodajalci ravnajo zoper zakonodajo? • »Delavci imajo možnost izkoristiti upravno pot prek inšpekcije za delo ali pa iskati pravico prek sodišča, lahko pa tudi oboje hkrati. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pooblastilo, da z ureditveno odločbo odpravi kršitev pravice delavca oz. zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz obstoječih predpisov. Tu pridemo do čudnega položaja, ki je sicer kaj klavrna reklama: če namreč kršitelj ne izpolni naložene odločbe, potem mu zakon o splošnem upravnem postopku nalaga kazen v višini 500 dinarjev (gre namreč za zvezni zakon, ki ga še vedno uporabljamo) ali preračunano v naš denar 0,5 tolarjev. Takšni zneski so seveda smešni in ni čudno, če pri kršiteljih izzivamo smeh namesto strahospoštovanja. Sankcije ne sledijo tistemu, kar se v družbi dogaja. No, prav zaradi tega se vse bolj pogosto odločam za represivno vlogo, tako da se občutno množijo predlogi za sodnika za prekrške.« Se pri vas pojavljajo tudi primeri iz (do sedaj) družbenih podjetij, kjer se delavci čutijo izigrane ob raznih postopkih divjih privatizacij, načrtnih stečajih, množičnem odpuščanja in podobnem? »To so bolj primeri za druge institucije, medtem ko je inšpekcija za delo aktivna v primerih, kjer zakon o delovnih razmerjih omenja konkurenčno prepoved (da denimo direktorji ne ustanavljajo vzporednih firm z enakim predmetom poslovanja). Zanimivo pa je, da se v osmih mesecih, kar sem na 103 leta Marije Kunšič Živa vez s prejšnjim stoletjem Škofja Loka, 3. novembra - V Centru slepih v Skofji Loki so s prijetnim družabnim srečanjem slavili dva praznika. Njihov zavod, ki je v v 700 let starem Stahlovem gradu v Stari Loki spočetka nudil le domsko varstvo slepim, kasneje pa je prerasel v invalidske delavnice in srednjo šolo za slepo in slabovidno mladino, te dni slavi 56 let. Se enkrat toliko let pa je te dni učakala njihova najstarejša varovanka Marija Kunšič. V kakšnih okoliščinah delajo vaši kolegi na tujem? Jih mila zakonodaja tudi izpostavlja posmehu kršilcev? »Nasprotno, zelo resno jih jemljejo. Prepričan sem, da bo tudi v Sloveniji status inšpektorja za delo kmalu dočakal pomen, ki ga narekujejo razmere. Ob številnih kvazi institucijah, ki jih je za nadzor nad delovnimi razmerji poznal prejšnji sistem (denimo samoupravne delavkse kontrole) inšpektorju za delo niso pripisovali posebno velike vloge. Očitno je bil ta organ bolj posledica zahtev, izhajajoč iz konvencij, ki jih je sprejemala mednarodna organizacija dela, kot pa nuja, ki jo je terjala družbena realnost. Pričakujem, da bo sprememba delovnopravne zakonodaje in nastajajočizakon o delovni inšpekciji, tej prinesla več ugleda in odgovornosti, družbi pa več reda in spoštovanja zakonov, ki se zdaj na veliko kršijo.« • D.Z.Žlebir.Foto: G. Šinik ^ALA ANKETA država naj da več za otroke ^evilo 'Pripisan tudi neugodnim material 'e desetletje pahnjene slovenske di rojstev v Sloveniji je s 30 tisoč padlo na 20 tisoč letno, kar pisati tudi neugodnim materialnim razmeram, v katere so zad-slovenske družine. Če naj bi se te odločale tudi država primaknila večji delež pri mate-..aščaj. V novem zakonu o družinskih prejemkih, - - v sKupščinski presoji, je že predviden univerzalni otroški "°d»tek, ki naj bi ga bili sčasoma deležni vsi otroci. Kako radodar-' P» je bila država doslej? J v** otrok, naj bi jim .'■ni skrbi za naraščaj ' J* ta čas v skupščinsk kri Jurka Scnk iz Škofje Loke: »Skrb za otroke je v celoti prepuščena staršem, država pri njihovem preživetju bolj , malo pomore. l9 ,sv°ja otroka, zdaj sta stara ot "]|J3 let, nisem nikoli dobila lor«ških dodatkov Prav bi bi-*av kbl mladim družinam dr-bj a bolj pomagala, če želi, da "as bilo Slovencev več in bi C Pomlajevali.« W^^^ Markuš iz Kamnika % »Pri preži-fm« vijanju mojih J /dai >c odra slih otrok mi \ država ni kaj prida poma-V m 8&la. Spom-njc j ,.w sem nekoč zada J061' »»roške doklade. to-narj*Cr se'« zaslužil nekaj di li. gj. Pr.eve*. s,) mi jih odvze-v*ri»J?J lmam *e vnuke in ne H J.dmem. da so se odtlej oko-spremenile na bo- Martina Jerman iz. Škofje Loke: »Pričakujem že tretjega otroka in tudi tega bom morala najbrž kot starejša dva (stara 6 in 8 let) preživljati brez pomoči države. Svojevrstna ironija je, da starši ves čas sami skrbijo za otroka, ga preživljajo in vzgajajo, bedijo pri njem, ko je bolan, ko pa odraste, si ga lasti država. Zlasti to velja za sinove, ki ti )ih vzame vojska. Otroške dodatke na i bi poslej delili širšemu krogu otrok, doslej so jih bolj po socialnem načelu. Vendar tu ni bilo vedno pravičnosti, o čemer sem se pri svojem delu v patro-nažni slu/hi ni terenu lahko velikokrat prepričala • Džuja Bere-nović i/ Škofje Loke: »Za otroke ne dobivam nobenih otroških dodatkov, ker mož dobro zasluži, pa ne pridemo v pošte v za to socialno pomoč. Mislim, da bi bilo pametno otroški dodatek nameniti vsem otrokom, s.i| ima vsaka družina z otroki precejšnje stroške.« • D.Z.Žlebir Odvečnim delavcem iz Unitela Danes zadolžnice, v prihodnje delnice Blejska Dobrava, novembra - Ob lanskem stečaju Unitela na Blejski Dobravi je Svet kranjskih sindikatov za vse odpuščene delavce izposloval odpravnino v obliki lastninskega deleža v novonastalem podjetju Torus. Te dni pa je vodstvo Iskre Telekom zastopnike delavcev obvestilo o izdaji zadolžnic nekdanjim delavcem, ki naj bi ob preoblikovanju Torusa d.o.o. v delniško družbo dobile značaj delnic. Ker je šlo po mnenju Sveta kranjskih sindikatov pri Unite-lu na Blejski Dobravi za enega iz serije programiranih stečajev, je tedaj sindikat vztrajal, da delavci, ki bodo izgubili delo in v enem letu ne bodo dobili dela v novem podjetju Torus, prejmejo odpravnine. Ker ni bilo denarja, da bi jih izplačali, so se kranjski sindikati z vodstvoma Unitela in Iskre Telekom kot krovnega podjetja, pogodili za odpravnino v obliki lastninskega deleža v Torusu, kjer se je ohranilo »zdravo jedro« propadlega Unitela. V letu dni od podpisa tako imenovane trojne pogodbe lastnik še ni dodelil pogodbeno obljubljenih delnic, zato so jih v sindikatih spomnili na uresničitev pogodbe. V Iskri Telekomu se obveznosti sicer niso . branili, pač pa jih je pri izpol- pravico do morebitnega dobi-nitvi oviralo dejstvo, da se To- čka v podjetju. Dividende na-rus d.o.o. še ni preoblikoval v mreč po zagotovilu lastnika te-delniško družbo. Ce delnic ne čejo že za leto 1992. • D.Ž. [ STOLPEC ZA UPOKOJENCE Društvo sladkornih bolnikov slavi 15-letnico - Na počastitev jubileja vabi v četrtek, 12. novembra, ob 16. uri, v prostore AMD Kranj na Koroški 53, Predstavili bodo delovanje dru štva od 1977 leta do danes, uspehe in težave, ki zaznamujejo njegovo delo, spregovorili pa bodo tudi o delu ambulante za sladkorne bolnike in odgovarjali na dvome in vprašanja o sladkorni bolezni. bo moglo zagotoviti podjetje Torus, pa naj jih drugo podjetje na Blejski Dobravi, namreč Eleko, je bilo zapisano v trojni pogodbi. Toda Eleka ni več, ker se je skupaj še z dvema podjetjema preoblikovalo v Iskro Tec, tako da tudi z rezervnim dogovorom doslej niso uspeli zagotoviti delnic. Zato so se kranjski sindikati z vodstvom Telekoma naposled dogovorili, da ljudem, ki so v programiranem stečaju Unitela ostali na cesti in jih niso zaposlili v novem podjetju, razdeli Vsaj zadolžnice. Ob transformaciji Torusa v delniško družbo bodo te postale delnice. Ob izdaji zadolžnic zbuja upanje ena od klavzul, ki omogoča imetnikom že letos tudi Srečanja, ki ga je z muziciranjem na elektronski harmoniki popestril glasbenik Dušan Porenta, z razstavo fotografij z motivi iz zavoda mednarodno priznani fotograf Aleksander Čufar, z recitacijami pa slepa oskrbovanka Maruška, se je med drugimi gosti udeležil tudi škofjeloški župan Peter Havvlina. Svoji najstarejši občanki je z izbranimi besedami voščil za 103. rojstni dan in izrazil občudovanje, da še tako trdna in žilava kljubuje letom. Marija Kunšič je po županovih besedah živa vez z nekdanjimi časi, človek, ki je s svojim spominom in še vedno bistrim umom povezala 19. stoletje z 21. Poleg Marije Kunšič je v domu še nekaj ljudi častitljive starosti, kar med drugim dokazuje tudi precejšnjo kvaliteto življenja v tovrstnih zavodih. V škofjeloškem so zadovoljni, le to bi radi, da bi bila čimprej obnovljena tudi njihova zdravstvena ambulanta. # D.Ž., foto: G. Šinik Upokojencem kolektivno zavarovanje Ljubljana, 2. novembra - Prihodnji teden bo znano, kako bo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem za upokojence. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč ponuja možnost kolektivnega prostovoljnega zavarovanja, ki pri plačilu zavarovalnih premij omogoča najvišji, 20-odstotni popust, premije pa bi lahko upokojencem mesečno odtegovali od pokojnine. S to možnostjo se je zdravstvena zavarovalnica odzvala na pobudo slovenskih upokojenskih organizacij, ki so želele nekako olajšati svojemu čianstvu nov denarni zalogaj za največjo možno zdravstveno varnost. O možnostih skupinskega zdravstvenega zavarovanja bo prihodnji teden razpravljal upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O odločitvi bo obvestil upokojence in jim poslal podrobne informacije o skupinskem prostovoljnem zavarovanju, priložil pa bo tudi posebno izjavo o strinjanju s to obliko zavarovanja in o mesečnem odtegovanju premij od pokojnine. To izjavo bodo potem upokojenci podpisano vrnili zavodu. Prednost te vrste prostovoljnega zavarovanja ni le najvišji možni popust, pač pa upokojenci s tem ne bodo imeli nobenih administrativnih nevščečnosti. Kot dokaz o dodatnem zavarovanju pa bo pri zdravniku veljal že odrezek od pokojnine, seveda hkrati z zdravstveno izkaznico. • D.Ž. Šola za starše Kranj - Ljudska univerza Kranj spet začenja s šolo za starše. Medtem ko je minula leta tovrstno izobraževanje potekalo predvsem v obliki predavanj in je za odgovore na številna vprašanja staršev vedno zmanjkovalo časa, bo letos šola za starše drugačna; ne več le teoretična, priznani strokovnjaki, ki se ukvarjajo s svetovanjem staršem, jim bodo pomagali predvsem izkustveno, praktično. Izobraževalne teme: komunikacija v družini - pot do mojega otroka, otrokova osebnost, težave otroka in mladostnika, naš otrok pubertetnik, vzemimo si čas, učne težave otrok, kaj storiti ob vse večjih obremenitvah in tempu življenja. Prva izobraževalna tema bo na urniku 16. novembra. Starši se lahko prijavijo v šolo pri šolski svetovalni službi v šoli, ki jo obiskuje otrok, ali pismeno na Ljudsko univerzo Kranj. # H. J. Prvi blejski zasebni zobozdravnik Bled - Na Bledu je dobil koncesijo za opravljanje zasebne zobozdravstvene dejavnosti dr. Zdravko Ambrožič, stomatolog. Njegova ambulanta je že odprta, in sicer na Prešernovi 52. H. J. Združenje šoferjev in aviomehanikov Bled, Prešernova 14 ODDA V NAJEM poslovne prostore (učilnica in pomožni prostori) skupne površine ok. 40 m? najugodnejšemu ponudniku. Začetek najema je 1. 1. 1993 oziroma po dogovoru. Prostore bomo oddali za dejavnost avto-šole s celotno opremo učilnice ali za drugo mirno dejavnost brez sedanje opreme (gostinska dejavnost je izključena). Ogled prostorov je 16 novembra 1992 med 13 in 17. uro, kjer bo možno dobiti dodatna pojasnila Ponudbe sprejema ZŠAM Bled v 8 dneh po zaključnem ogledu v zaprtih kuvertah s pripisom "za najem prostorov" Komisija za oddajo prostorov v najem bo ponudnike povabila na osebni razgovor, oziroma jih obvestila, da niso uspeli s ponudbo O ponudbah bo odločeno do konca novembra 1992 Vse svoje poslovne partnerje škofjeloškega območja obveščamo, da INTEREUROPA KOPER, FILIALA KRANJ, obenem, ko RCU odpira svoj carinski referat, odpira svojo izpostavo, ki bo locirana v prostorih GORENJSKE PREDILNICE, Škofja Loka. Izpostava je začela poslovati 3.11.1992, strokovni team pa z dolgoletnimi izkušnjami jamči, da bo delo potekalo dobro in hitro. V začetku bodo komitentom na voljo telefonske številke hc GORENJSKE PREDILNICE (632-461), kasnejše spremembe pa bomo pravočasno sporočili. Priporočamo se in pričakujemo dobro nadaljevanje sodelovanja na novi lokaciji in v novih razmerah. INTEREUROPA D.D. KOPER Filiala špedicije KRANJ Sigma Elektronic Predilniška 16,64290 Tržič, tel./fax: 064/53-345 Z zakupom do: d.o.o. GOSPODINJSKIH APARATOV, KUHINJ, KOPALNIC, BARVNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV, STAVBNEGA POHIŠTVA GORENJE IN SATELITSKIH ANTEN 25 obrokov osnova za izračun posameznega obroka je cena v DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti na dan plačila po uradnem srednjem tečaju BS garancija in servis zagotovljena proizvod dobite takoj po podpisu pogodbe oz. po dogovoru Posebna ponudba izdelkov: • telefoni (navadni, brezžični), telefaksi • telefonske centrale, pribor (priključki) • računalniki, printerji in potrošni material • servis UGODNI PRODAJNI POGOJI • DAJA NA ČEKE t KREDIT PRO- Zagotovljena cena, stalni obrok, lastništvo ob izpolnjevanju pogodbenih pogojev. Iz ostalega prodajnega programa Gorenje vam nudimo: • male gospodinjske aparate • bojlerje • antenski material • rezervne dele in servis • keramične ploščice Pri gotovinskem plačilu nad 2.000,00 SIT do 31.12.1992 kupec dobi darilni bon v vrednosti 5 % od vrednosti nakupa in ga uveljavi pri naslednjem nakupu v 90 dneh od datuma nakupa. Poleg tega bo tudi sodeloval v NOVOLETNI NAGRADNI IGRI. VSE TO IN ŠE VEC VAM NUDIMO V SIGMA ELEKTRONIC POOBLAŠČENI PRODAJALNI GORENJE MALOPRODAJA!!! i> JELOVICA GORENJSKI SEJEM KRANJ 30.10.1992 - DRSALIŠČE JE ODPRTO! URNIK REKREACIJSKEGA DRSANJA PETEK: SOBOTA: NEDELJA: 16.00 - 17.30 ure 15.00 - 16.30 ure 15.30 - 17.00 ure, 18.00 - 19.30 ure V času praznikov velja nedeljski čas obratovanja drsališča. CENA VSTOPNICE: • odrasli in otroci nad 7 let: • otroci do 7 let: • spremljevalci: 200,00 SIT in čaj 100,00 SIT 100,00 SIT SEZONSKA KARTA ZA DRSALIŠČE: 4.000,00 SIT UPOŠTEVAJTE NAVODILA ZA VARNO DRSANJE! PRIMERNO SE OBLECITE, NOSITE ZAŠČITNE ROKAVICE! KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM 19.-22. 11. • rabljena in nova oprema za zimske športe MIKLAVŽEVI NAKUPI 28. 11.-4. 12. NOVOLETNI SEJEM 11.-20. 12. 40 let zaupanja CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Skofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete • nemške brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoie, Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO1 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Izšel je novi topografski atlas pri MK ATLAS SLOVENIJE Ljubljana - V nakladi 32.000 izvodov je te dni pri založbi Mladinska knjiga izšel Atlas Slovenije, prenovljena, dopolnjena in razširjena izdaja atlasa, vsekakor pomembne knjige, ki je v svoji prvi izdaji pred sedmimi leti že popolnoma pošla. Knjige, kot je novi Atlas Slovenije, je treba pospremiti med bralce s posebno pozornostjo, ne nazadnje zato, ker vsekakor sodijo v širši krog enciklopedičnih knjig. Atlas Slovenije sicer ni čisto nova knjiga, vendar pa je tako razširjena, popravljena in izpopolnjena izdaja vsekakor pomembna, kot bi šlo za novo rojstvo. Ne nazadnje je novi slovenski atlas pomemben tudi zato, ker gre za prvi atlas, odkar imamo novo državo. Da pa je atlas lahko knjiga, ki razburka tudi politične strasti, je bilo znano tudi ob prvi zdaj že popolnoma, kljub dvema dodatnima Ponatisoma, razprodani izdaji »z leta 1985. Ko je namreč založba Mladinska knjiga na takratnem knjižnem sejmu v Beogradu razstavila Atlas Slovenije, so se slišali očitki o "posebnem" slovenskem obnašanju pri izdaji atlasov. Nova izdaja pa bo morda prav tako obujala radovednost glede vPrašanj, ki jih zaradi še ne razčiščenih mejnih zadev z južno sosedo atlas seveda ne rešuje, pač pa prinaša stanje, ki Je bilo na dan 31. decembra 19°1. To drži tudi za vse ostale Podatke v knjigi, izjema je bila narejena le za ulični seznam Jurske Sobote, ki je preimenovala kar polovico ulic, zato so te spremembe vnesli naknadno. Kakšen je torej novi Atlas Složnije, pri katerem je največji del strokovnega dela opravil Geodetski zavod Slovenije? V novi izdaji Atlasa Slovenije niso samo zamenjani zastareli podatki z novimi na kartah, pač pa je v pretežni meri posodobljeno in spremenjeno tudi besedilo s fotografijami, ki jim je dodano več posnetkov iz zraka. Sicer pa je ostala osnovna struktura atlasa enaka - več kot polovico knjige obsegajo karte in mestni načrti, četrtino pa obsega dodatek v besedi in sliki s predstavitvijo posameznih slovenskih pokrajin, napisala sta ga Stane Peterlin in Davorin Vuga. Urednik Atlasa Slovenije je bil Marijan Krušič, likovno in grafično sta knjigo uredila Franc Lenaršič in Peter Miklič. Opremila pa Meta Škra-bar. Slovenija je predstavljena na 109 dvostranskih in seveda prenovljenih kartah, dodani so mestni načrti za 12 slovenskih mest, seznam ulic za ta mesta, vmes pa seveda podobo Slovenije predstavljajo tako strnjen opis kot tudi 182 fotografij, od tega je tretjina posnetih iz zraka. Nekaj najpomembnejših novosti je na kartah, pri katerih je tokrat zaradi boljše čitljivosti in preglednosti izpuščeno sicer običajno reliefno senčenje. Zaradi tega je manj izrazit alpski svet, berljivost kart pa je večja. Novost na kartah so tudi drugače označene komunikacijske povezave. Asfaltne ceste pote- SREČANJE Z NEZNANO LITERATURO ^kofja Loka - Na literarnem večeru v knjižnici Ivana Tavčarja so v °rek zvečer predstavili prvi zbornik emigrantske proze pri nas. re za knjigo Mohorjeve založbe iz Celja avtorice Zore Tavčar z i___ naslovom Pod južnim križem. _ .'zadevnim organizatorjem literarnih večerov se je posrečilo vaK|-aV-t' imenitcn večer, na katerem so poslušalci s pomočjo poja ,lJcnm goslov od avtorice Zore Tavčar, pisatelja Draga Jančarjev h 'rene Mislej in Janka Jeromena, ravnatelja celjske Mohor-cev,e driJzbe spoznavali prizadevanja po svetu razseljenih Sloven-cas °^ranJati slovenstvo - z literaturo. Čeprav je zbornik prišel v S,VU' ko so pri nas že padle pregraje pred ideološkim emigrant-sDo m' S tCni mu Jc morcla nekoliko bila odvzeta vznemirljivost SnoZ|?avanJa, pa prihaja to literarno branje obenem tudi pravočasnih i nnasa namreč informacijo o literarni ustvarjalnosti sloven-prop Jteratov po vsem svetu, česar doslej nismo poznali. Avtorica bij. • avčarjeva je opravila težaško delo, saj je morala izmed pri-Ust ° avtorjev izbrati najznačilnejše in jih predstaviti Z Prir>CZn'im besedilom. Za Draga Jančarja je bilo srečanje s tako rno{ • Jen'm izborom tudi svojevrstna informacija o nenavadno ohran,I:.nav?zanosti na prvotno domovino, na vez slovenstva, ki se tem so vani^,Za»VSC', kar Je slovenskega po svetu narašča, pri tem pa kajo po kartah v rumenih črtah, da lahko bolj odstopa od drugih manjših cestnih označb: po tej plati postajajo karte tudi zelo dober potovalni pripomoček, če seveda upoštevamo dejstvo, da kljub težavam s cestami pri nas, vendarle število asfaltiranih kilometrov (in zato tudi vrisanih v karte) od včeraj do danes ne more biti točno. Prav zaradi nenehnega spreminjanja podatkov pomembnih za sporočilnost kartografske predstavitve, pa tudi zaradi nekaterih napak pri prvi izdaji, nenehnih spreminjanj krajevnih imen, so sestavljalci kart za novo izdajo skrbno proučili in večinoma upoštevali kar 14.500 predlogov, pripomb in sprememb, ki so jih v sedmih letih od izdaje prvega Atlasa Slovenije do nove izdaje poslali bralci in strokovne institucije. Ker pa se karte ne morejo nehati z državno mejo, je bilo treba na severu za avstrijski del upoštevati vire avstrijskega Urada za izmero in kartografijo na Dunaju (podatki so za leto 1984), malce težavnejše pa je bilo na zahodni strani, saj v Italiji ne poznajo v javnosti kart v merilu 1:50.000. Večina podatkov je bila upoštevana po leksikonu Tržaško ozemlje. Za karte, ki segajo na hrvaško ozemlje, pa so vzeli podatke iz topografskih kart nekdanjega Vojno geografskega inštituta iz leta 1987 in v merilu 1:25.000. Največ popravkov, dopolnil in sprememb je v novi izdaji Atlasa Slovenije pri imenih. Na imena se je nanašalo tudi največ pripomb, predlaganih sprememb, kar je razumljivo, saj so bralci prav na imena pri branju kart najbolj pozorni. Pri tem je zanimiv podatek, da se za karte uporabljajo imena iz podatkov Republiškega zavoda za statistiko. V celoti je bilo v novi izdaji atlasa spremenjenih kar 800 imen, na novo pa je bilo vnesenih 1500 imen. Pred sedmimi leti je Atlas Slovenije izšel v nakladi 60.000 izvodov, z dvema ponatisoma pa se je naklada povzpela na J00.000 izvodov. Novi dopolnjeni Atlas Slovenije prihaja na knjižni trg v nakladi 32.000 izvodov, od tega 2000 v angleškem in prav toliko v nemškem jeziku. V prednaročilu je bilo prodane že polovico naklade. Do konca tega meseca pa založba omogoča tudi nakup novega atlasa z zamenjavo za starega, ki ga knjigarna odkupi za 2.000 SIT. Cena Atlasa Slovenije je 10.000 $IT. Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da bo Atlas Slovenije v novi izdaji imel kar 42 mestnih načrtov, pa se je kasneje zaradi previsokih stroškov prvotna zamisel osula na vsega dvanajst slovenskih mest, ki so si v atlasu priborila mesto, nekaj zaradi svoje velikosti, nekaj zaradi pomembnosti, saj so uredniki mislili tudi na uporabnost atlasa v turistične namene - zato najdemo predstavljene s takimi načrti tudi Bled, Skofjo Loko, Portorož. Da je v novi izdaji Atlasa Slovenije namenjen velik poudarek predstavljanju nove države, ne govori le podatek, da je knjiga izšla tudi v angleškem in nemškem jeziku, pač pa se tudi na naslovnici pojavlja razglednica Bleda. Sicer pa je uporabnost takih načrtov ne le turistična, pač pa daje branje takega načrta podatke o razširjenosti industrije, stanovanjskih površin, parkovnih površin, javnih objektov ipd. • Lea Mencinger ČUFARJEVI DNEVI Jesenice - V ponedeljek, 9. novembra, se začenjajo tradicionalni jeseniški Cufarjevi dnevi. Na slavnostni otvoritvi v gledališču Tone Čufar ob 19.30 bo gost predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Prireditve se začenjajo s predstavo gledališča Tone Cufar Trgovina avtorice Jeannine VVorms. Na prireditvenem prostoru pred gledališčem pa bo od 19. ure naprej igral Pihalni orkester jeseniških železarjev. Cufarjevi dnevi z gledališkimi in lutkovnimi dogodki bodo trajali do sobote, 14. novembra, ko bodo podelili tudi Čufar-jeva priznanja. • L. M. no anJa cela desetletja - in se po svoje - slovenski človek v tujem, temern svetu - odraža v njihovi literaturi, ne nazadnje pa tudi, o njJe.govorila dr. Mislejeva, tudi v likovni govorici. Skratka, za-anJe za vse, kar je slovenskega po svetu narašča, pri tem pa Pomoč tudi zborniki, kot je ta Pod južnim križem* L. M. PRAZNOVANJE TRŽIŠKIH TRŠKIH PRAVIC Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržiča nadaljuje obeleževanje 500-letnice tržiških trških pravic s priložnostnimi prireditvami po okoliških krajih občine. Danes, v petek, se bo v kovorski cerkvi ob 19. uri predstavil s krajšim koncertom duhovne glasbe Komorni zbor PEKO Tržič, pod taktirko Jožefa Močnika. Pokrovitelj prireditve je Stanovanjska zadruga Kranj, enota Tržič. Jutri, v soboto, se bodo domačinom v domu krajanov na Brezjah pri Tržiču ob 17. uri v zabavnem programu predstavili člani ansambla Tretji človek, plesna skupina ARABESK pod koreografskim vodstvom Jolande Meglic, kvintet bratov ZUPAN, člani foto kluba Tržič bodo pripravili projekcijo diapozitivov Tržiča in njegove okolice, za humor pa bodo poskrbeli člani skupine SMEH. Pokrovitelj prireditve je Liberalna stranka Tržič. V nedeljo, 8. novembra 1992, ob 16. uri pa se bo karavana tržiških kulturnih ljubiteljev ustavila v Lomu pod Storžičem. Poleg plesne skupine ARABESK, ansambla Tretji človek in humoristov se bodo občinstvu predstavili pevci domačega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Tone Soklič in duo Sonja Primožič -Vesna Stefe iz Jelendola. Stroške prireditve pa bo pokril sponzor () ~k«». TO KOS Tržič. stvu arhaTac'Jski odbor za projekt je bil ustanovljen pri Dru- Dodajmo še to, da vse prireditve spremljajo predstavniki SO ,nstituri! °v Rad<>vl|Ka in tesno sodeluje z več znanstvenimi Tržič, program vodi Smiljana Knez, za enotno scensko postavitev pa skrbi Dario Plesničar. Boris Kuburič POSVET O ARHITEKTU VURNIKU >n Irt« jjj 'e ^m POttk> * Radovljici strokovni posvet o življenju ''tlo i" ar'l'*ek,a Ivana \ urnika Posvet pomeni temelj /a nadaljnje i„ 2* Prwj«kta. Prihodnje leto lahko pričakujemo i/id zbornika P1■ avitev razstave, kar bo širši slovenski javnosti omogočilo Jc s|>o/nnii tega po vojni odrinjenega, med strokovnjaki pa i/redno cenjenega arhitekta. tektuVrf'Cv°-' slovcnski strokovnjaki s področja arhitekture, arhi-rojstncm kritike in umetnostne zgodovine tako v Vurnikovem /god ni opujj'V u Predstavljajo svoje gledanje na njegov ustvarjalca naSc k |SC8a °d izrazitega funkcionalizma do ekspresionizma. tUr>, ki ,urno Polje pa to pomeni razširitev vedenja o arhitek ^niko" JC d° SCt,a| "Podeljeval večinoma le veliko bolj znani "MltUciia ".«viv»» ijiva in ICMIO SOUCIUJC /. VC(. /I1UIIM vernim St°Jna jH?' rinančno ter strokovno pa ga podpirajo tudi pri-■z tujine'/KtrStVa pri republiški vladi in posamezni strokovnjaki oornik bo izšel kot posebna številka arhitekturne revi- je AB, Tt) v n ....... \ '< '"»I I 'I lil Ml V IU>I ,111111 p0svetu \\a Pa bodo ohJavljcni teksti avtorjev, ki s noyemh .sovpada / otvoritvijo razstave, ki bo pi odelujejo na . vemhr,, —-"'F«"« z oivoruvno razstave, ki r>o predvidoma 5. /^NCTTT^ S r^ST^T? TfT^SlfPS7đ^ W JBk IUr^Pnr;v;K!n,C 1C,° Mkra,i bo <° P-o obsežnejše gradivo o (G^1£^Mo^ % M. A. ter Pr,Prava na monografsko obdelavo gradiva. V^JV-/tLJfN- - 7 * KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Pungert razstavlja risbe in grafike Izidor Jalovec. V galeriji Dežman na Kokrici danes, v petek, ob 18. uri podeljujejo nagrade in priznanja udeležencem slikarske kolonije Kranj 92 in odpirajo razstavo izbranih del nastalih v koloniji. V LB- Gorenjski banki na Bleivveisovi 1 razstavlja slike akad. slikar France Bešter. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Požegar. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na Ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pu-stovrh. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Mohorjevih koledarjev. V Paviljonu NOB razstavlja slike Bernarda Šmid. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled kiparska dela kamniškega kiparja Mihe Kača. PRIREDITVE TEGA TEDNA""" KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za abonma sobota 2, izven in konto. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik in plastik akad. slikarja Janeza Ravnika. Na otvoritvi bo nastopil tudi vokalni oktet Vasovalci Žirovnica - Breznica. JESENICE: MATINEJA - V Gledališču Tone Čufar bodo na nedeljski matineji ob 10. uri nastopili čarovniki iz skupine Fenomena. Ne bo manjkala tudi nova uganka in nagrada za rešitev prejšnje. V avli pa bodo slaščice, obeski, papir, barvice in nove prijateljice. KRANJ: ZORAN PREDIN - V klubu Gauloises blondes bo danes, v petek, ob 22. uri koncert skupine Californije, nastopil pa bo tudi Zoran Predin. JESENICE: GRASSIJEVE OLTARNE PODOBE - Na muzejskem večeru v Kosovi graščini bo v petek, 6. novembra, ob 18. uri prof. Ferdo Šerbej predstavil beneškega baročnega slikarja Nicoloja Grassija in njegove tri oltarne podobe iz fužinske cerkve na Stari Savi. JESENICE: PROJEKCIJA DIAPOZITIVOV - Foto kino klub Andrej Prešern Jesenice bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v prostorih Dolika za člane in za vse druge prijatelje fotografije predvajal diapozitive Janeza Koželja na temo Pogled skozi okno. BEGUNJE: SLIKARSKA RAZSTAVA - V galeriji Avsenik bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev likovne razstave italijanskih umetnikov iz društva La Roggia. Predstavili se bodo kiparji Ermelino Faralli, Michele Peri in Bruno Chersicla ter slikarja Alessandro del Gaudio in Giuseppe Onesti. BLED: KONCERT V BODEŠČAH - DPD Svoboda Rudi Je-dretič Ribno prireja v nedeljo, 8. novembra, ob 14. uri koncert v cerkvi sv. Lenarta v Bodeščah. Nastopila bosta oktet LIP Bled in vokalno-inštrumentalni septet Veter iz Gorij, predstavili pa bodo tudi zgodovino naselitve Slovencev v bodeški krajini. Po koncertu bo na prostem zaplesala še folklorna skupina iz Ribnega. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČE - V gledališču Loški oder bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorili komedijo Neila Simona Zares čuden par v režiji Matije Milčinskega - za izven. ŠKOFJA LOKA: PEVSKI KONCERT - Na Osnovni šoli I. Groharja v Podlubniku bo danes, v petek, ob 20. uri koncert pevskega zbora Lubnik pod vodstvom Tomaža Tozona. Poleg domačega zbora bo nastopil še mešani pevski zbor iz Vrtojbe pod vodstvom Zdravka Lebana. Vstopnice so na voljo v Alpe-touru, Potovalni agenciji Škofja Loka in uro pred koncertom v šoli. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Mateje Plavc. STODESETLETNICA LIRE Kamnik - V Srednji ekonomsko naravoslovni šoli Rudolfa Maistra bo danes, v petek, ob 19. uri slavnostni koncert ob 110-letnici ustanovitve in delovanja prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika. Pobuda za prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira je prišla iz kroga čitalničarjev, ki so se zbirali v leta 1868 ustanovljeni Narodni čitalnici v Kamniku. Soustanovitelj in prvi predsednik pevskega zbora je bil Alojzij Vremšak, prvi zborovodja pa France Štele. Lira je bila vseskozi med vodilnimi pevskimi zbori. Pred drugo svetovno vojno je bila med drugim prvak Hubadove pevske župe, po osvoboditvi je zmagala na okrajnem tekmovanju zborov okraja Ljubljana - okolica, leta 1965 je dosegla 2. mesto na mednarodnem tekmovanju v Arezzu, v sedemdesetih letih je na tekmovanjih TV Amaterski zbori pred mikrofoni v zgornji težavnostni stopnji dosegla trikrat prvo in enkrat tretje mesto. Na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru je dobila dvakrat srebrno in enkrat bronasto plaketo. Snemajo tudi za gramofonske plošče, letno pripravijo najmanj en celovečerni koncert, uspešno nastopajo na koncertih doma in v tujini. Zbor vodi prof. Samo Vremšak. Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj razpisuje za določen čas prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoj: predmetni učitelj, profesor matematike Nastop dela I. 12. 1992. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Varčevalci LES-a bodo tožili državo Kranj, 5. novembra - Zveza potrošnikov Slovenije nam je danes sporočila, da bodo varčevalci podjetja LES tožili državo. V tožbi bodo zahtevali, da jim država povrne škodo oziroma izgubljene prihranke, ker je bilo podjetje LES napačno registrirano. Približno 2.700 varčevalcev je oškodovanih za 9 milijonov mark v tedanji dinarski protivrednosti. Predstavniki varčevalcev so rešitev več kot dve leti iskali v pogovorih s pristojnimi ministri in vlado. Na začetku letošnjega leta se je v iskanje rešitve vključila tudi Zveza potrošnikov Slovenije, organizacija, ki zastopa interese potrošnikov. Zveza potrošnikov Slovenije je vladi predlagala, naj oškodovance poplačajo iz sredstev, ki jih bo država namenila za saniranje javnega dolga. Iz odgovorov vladnih predstavnikov je razvidno, da se niti sedanja niti prešnja vlada ne čuti odgovorno, zato takšna rešitev ni bila sprejeta. Odbor varčevalcev in Zveza potrošnikov Slovenije sta se zato odločila, da izkoristita edino preostalo možnost - vložitev tožbe proti državi. V tožbi bodo oškodovanci zahtevali od države, da jim škodo oziroma izgubljene prihranke povrne zaradi napačne registracije podjetja Les. Oškodovani varčevalci, ki se bodo v tem postopku pridružili Zvezi potrošnikov Slovenije, bodo vse potrebne informacije o postopku in stroških dobili v nekdanjih prostorih LES-a v Begunjah in sicer od 9. do 13. novembra od 9. do 18. ure. S seboj naj prinesejo kopijo hranilne knjižice in kopijo prijave terjatve v stečajnem postopku. Srg 751/90 Gospodarske razmere na Gorenjskem se slabšajo Zadovoljni le z izvozom Gorenjska banka se pripravlja na nov investicijski cikel, seveda bo' potrebno prej razčistiti sanacijo bank. Kranj, 2. novembra - Gospodarske razmere nikakor niso dobre, naši pogovori so iz meseca v mesec enaki, je razpravo na odboru Območne zbornice Kranj grenko označil direktor kranjske Save Viljen Zener. Kopica podatkov, ki jih je natresla Jadranka Švarc z zbornice, so namreč pripeljali do znane ugotovitve, da se gospodarske razmere na Gorenjskem slabšajo in da so lahko zadovoljni le z izvozom. ▼pil metanovltve drolbe ■ o»ajeno odgovore*. -svetovanje poslovni* nraneVnnnov ln lnllnlrlng poell na področja financ -opravljanja trlnlh realekav - narketlng, » -agenolJeka,po«rednllke,«aat«,pnll.ke in koalaljeke aterltva, -svetovanje tar organiiiranje poelevanja na področja radanalnllke obdal* podatkov,»arkatlnga,ekonomike ln financ, -svetovanje ln opraviJanja ra&unovodeklh ln administrativnih poalov ln vodenje poalovnlh knjig, -poaredovenje poalovnlh ln tabnololklh informacij, -opravljanja laaalng poalov, -cblranja dolgoročnih ln kratkoročnih denarnih aradatav aa nalolba v goepodarake programe ali takoda poalovanjo, -naJrap ln prodaja Učene, patentov.Inovacij tar raglh oblik lndaetrljak^ laatnlna tar poaredovanje plaemana, -odkup ln prodaja flnaaSnln tarjatov (oaalja, aelgnaclja), -organlalranje prolsvodalh kooperacij ln JOIBT-VkMTUU poalov, -ladalava alaboratov o akapnih vlaganjih, -drogeorganlaacljeke ln po»lovna atorltva, - aMf- hranilna vloa. ln Aano.lta prt ro radona intekoEe redune oManov ln olvllno pravnih oaab, -opravlja pladllnl promet ta obdana ln civilno pravna oaabe, -najema kradito ln daje kredita oetanovltel jlcaj»,obOanoa ln civilno pravni« oaebaa, ^ ™ hinj Marjan Maiej. Na žičnicah malo novega Turistični smučarski cCf so seveda v veliki meri odV"|*Jj od žičnic. Na teh pa je W malo novega. Kot je pove jul .lasto Mirnim, je na Krva nova dvosedežnica s kapa*- ite to 1450 smučarjev, sicer pa • . razen delnih obnov, na g°r skih smučiščih ne morejo P hvaliti z novostmi Novost P rtift in tre; so cene smučarskih vo/oy ki so letos izenačene /a tuje uumuce smučarje. jMI ba /.i dnevno vozovnico o <* ■ od S60 do 1X00 tolarjev. -( carji pa so opozarjali, da s ^ vredno pozanimati /a štev ^ popuste, ki jih je letos Kj ^ kot do sedaj. • V. Stanov Igor TORKAR: Z zamudo o letnem odmoru Politikantskih glav napor odšel na letni je odmor, in kvazi znanstvenikov zbor odšel na letni je odmor. In odgovornost-bitk izvor odšla na letni je odmor, stabilizatorski odbor odšel na letni je odmor in vsi, ki zlezli so navzgor, odšli na letni so odmor in ta, Id moral bi v zapor, odšel na letni je odmor in vsi, ki rinejo v ponor z inflacijo nam gospodarstvo, odšli na letni so odmor, naš tolar, ki bo kmalu nor, odšel na letni je odmor in še lenuharjev nabor odšel na letni je domor in funkcionar je svoj nazor poslal za mesec na odmor in sploh vsi krivci ne v zapor, temveč odšli so na odmor- a ne le za poletni čas, ker običaj je tak pri nas, da vsi, kar tu jih je našteto, so na odmoru kar vse leto! Kljub temu nismo zdrsnili še v jamo, še živi skoz življenje se pehamo. Celo zahrbtni gospodarski Judež prizna, da to je pravi čudež! POZIV BRALCEM GORENJSKEGA GLASA Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Se vam je že kdaj zgodilo, da ste hoteli kaj direktnega vprašati g. Igorja Bavčarja, ministra za notranje zadeve in predsednika Demokratske stranke Slovenije ter g. Jelka Kacina, ministra za informiranje in predsedniškega kandidata Demokratske stranke Slovenije? Sta se vam kdaj zamerila? Ju hočete pohvaliti? Vas zanima kaj iz njunega profesionalnega, strankarskega ali zasebnega življenja? Zdaj je pravi čas, da zadostite svoji radovednosti. Od danes naprej imate slab teden dni časa za mozganje in postavljanje vprašanj, ki jih bomo v uredništvu sprejeli do petka, 13. novembra 1992. Ministrske odgovore na vaša vprašanja pa boste lahko prebrali v petek, 4. decembra 1992. Svinčnike v roke in pišite! JOŽE KOŠNJEK .Kako bomo na Gorenjskem volili v državni zbor in v državni svet Za državni zbor ena. za državni svet pa dve enoti Ž^volitve v državni zbor je območje Gorenjske prva ^SJliOg enota, petim gorenjskim občinam pa sta pri- Ijjčeni tudi občini Idrija in Kamnik, za volitve v drža S[jvet pa je Gorenjska razdeljena na 2 enoti, na de in deseto. ^volitve novega 90-članskega javnega /bora je Zakon o SJJJ^tvi vol.Inih enot razdelil jjOVeniJo "a osem volilnih enot e.Veta "i deseta sta posebni za aiijansko in madža rsko na-^Onoitno skupnost. Vsaka od JJ*» "olilnih enot je razdeljena " volilnih okrajev Lnote 'roma okraji so oblikovani ema da JC v Vsakl Približno «*o število prebivalcev. Naj-»at-C moino Pozitivno ali nc-tkov ods,°PanJC jc 5 odsto ^ež volilne enote je v Kranju ,0^cPuhliška skupščina je do- Soto v Scde* Prvc volilnc okrJ V Krani" Razdelitev na pdJc Pa jc nasledil,., si. • *' »bscifa nard"Jska ora, Dovje co' YjUSlCa- ,>lanina P«d Gol Sava K?n.ik ■ koroška Bela, va T a"<*ala, BItkka Dobra-CVrila dmc'aklla. Žirovnica m v RaXiVM!ilnl Mkr"i s ^dežem **SSZ^**n* Prvi del ra-Vr>t'sk^'ne u/"«»ma kraje- "or»n|ska Bela. Kopnvmk občina kraievne Planil .i, Mo|stia Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled in Ribno. Tretji volilni okraj, sedež je prav tako v Radovljici, obsega drugi del radovljiške občine s krajevnimi skupnostmi Kamna Gorica, Begunje, Lesce, Brezje, Mošnje, Ljubno, Kropa, Lan-covo, Podnart, Radovljica in Srednja Dobrava. Četrti volilni okraj (sedež Kranj) obsega krajevne skup nosti Primskovo, Vodovodni stolp. Bratov Smuk, Cirče, Bri-tof, Predoslje, Kokrica in Kranj - center. Peti volilni okraj (sedež Kranj) obsega krajevne skupnosti Planina, Huje, Gorenja Sava, Zlato Polje, Struževo, Stražišče, Podblica, Besnica, Jošt, Zabnica, Mavčiče, Bitnje in Orchek - Drulovko Sesti volilni okraj (sedež Kranj) obsega krajevne skupnosti Naklo, Grad, Scntinsk.i Gora, Poženik, Zalog, Cerklje, Brniki, Vclesovo, Olševek Ho-temaže, Šenčur, Voglje, Kokra, Trboje, Jezersko, Voklo, Viso ko, Tenetiše, Trstenik, Gorice, Golnik, Duplje, Podbrezjc, Bela in Preddvor. Sedmi volilni okraj je občina Tržič s sedežem v Tržiču, vam pa spadajo kraievne skupnosti Bistrica, Brc/|c pri I r/iču, Jc lendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podlju-belj. Pristava, Ravne, Sebenje, Senično in Tržič - center. Osmi volilni okraj (sedež Škofja Loka) obsega krajevne skupnosti Škofja Loka - mesto, Godešič, Sveti Duh, Kamni-tnik. Stara Loka - Podlubnik, Reteče - Gorenja vas in Trata. Deveti volilni okraj (sedež Škofja Loka) pa obsega krajevne skupnosti Bukovica - Bu-kovščica, Dražgoše, Selca, Lenart nad Lušo, Zminec, Sovo-denj, Trebija, Lučine, Gorenja vas. Poljane, Javorje, Log, Davča, Sorica, Železniki in Žiri. Deseti volilni okraj s sedežem v Kamniku je območje celotne kamniške občine, enajsti volilni okraj pa je idrijska občina. Njegov sedež je Idrija. Za državni svet dve enoti Za volitve 22 predstavnikov lokalnih skupnosti v 40-član-skem državnem svetu pa bo Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot, ki obsegajo območje ene ali več občin, število prebivalcev pa ni odločujoče in so enote zato različno velike, kar je zaradi neposrednega večinskega sistema volitev tudi mogoče. Gorenjska je razdeljena na dve volilni enoti, na deveto in deseto. V deveti enoti so občine Kranj, Škofja Loka in Tržič, v deseti enoti pa Radovljica in Jesenice. Sedež devete enote je v Kranju, deseta pa ima sedež na Jesenicah. Odločali bodo glasovi in odstotki Pravila za izvolitev državnih svetnikov oziroma predstavnikov lokalnih skupnosti so enostavna. Vsak volivec bo dobil na volišču glasovnico z napisanimi kandidati za državni svet. Predlagajo jih lahko stranke (samo še do 10. novembra oziroma do torka opolnoči), vendar s podpisi državljanov, ali pa občinske skupščine. Sistem za izvolitev svetnikov je neposredni in večinski. Tisti kandidat, ki bo dobil v enoti največ glasov, bo izvoljen. Velja torej navadna večina in zato drugega kroga volitev ne bo. Nekoliko zapletenejši je sistem volitev v državni zbor, ki Volitve predsednika Vsak volivec bo dobil na volišču tri glasovnice. Na eni od njih bodo po vrstnem redu. ki ga ho določil žreb. napisani predsedniški kandidati, če bo v prvem krogu 6. decembra dobil kateri od kandidatov nad 50 odstotkov oddanih veljavnih glasov, bo predsednik, čepa ne. bo odločal drugi krog. v katerem se bodo volivci odločali med kandidatoma, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Zmagal bo kandidat z več glarovi. V enoti povprečno 249.864 prebivalcev Približno enake volilne enote za volitve državnega zbora so bile zračunane na osnovi števila prebivalcev v Sloveniji konec leta 1991. V Sloveniji je živelo 1 milijon 998 tisoč 912 ljudi. Povprečno število prebivalcev na volilno enoto je 249.846, odstopanje pet odstotkov plus ali minus pa pomeni 162.359 ali 237.372 prebivalcev. V prvi volilni enoti oziroma v petih gorenjskih občinah in v Kamniku ter Idriji je konec lanskega leta Uvelo 240.902 prebivalca. V občini Idrija je bilo 17.220 prebivalcev, na Jesenicah 32.441. v Kamniku 29.032, v Kranju 73.607, v Radovljici 34.657, v Tržiču 15.114 in v Skofji Loki 38.831 prebivalcev. V volilnem okraju pa je povprečno 21.900 prebivalcev. bo strankarsko sestavljen in bo najvišje zakonodajno telo v državi. Tudi v tem primeru bo dobil volivec na volišču glasovnico, na kateri bodo pod zaporednimi številkami napisana najprej imena stranke oziroma predlagatelja, nato pa priimek in ime kandidata. Z obkrožitvi-jo zaporedne številke pred imenom stranke oziroma predlagatelja ter priimkom in imenom kandidata bomo dali hkrati svoj glas tako stranki kot kandidatu. V vsakem volilnem okraju bodo stranke praviloma nastopale z drugimi kandidati, saj sme en kandidat kandidirati samo v dveh okrajih. Tako bodo imena v vsakem okraju drugačna. Volilne komisije bodo najprej ugotovile razdelitev poslanskih sedežev med stranke. V parlamentu bo dobila sedež tista stranka, ki bo v enoti pobrala vsaj enajstim« ali dobrih 9 odstotkov oddanih glasov, na ta sedež pa bo sedel kandidat, ki je v enoti med vsemi kandidati stranke po volilnih okrajih dobil največ glasov. Ce bo določena stranka dobila v enoti dve enajstini glasov (enajstine zato, ker je v enoti II okrajev) ali 18,2 odstotka glasov, bosta njena dva sedeža v državnem zboru, dobila pa jih bosta kandidata, ki sta med kandidati po okrajih dobila največ glasov. To bo tako imenovana prva delitev glasov. Da bodo razdeljeni vsi sedeži, bo na vrsti druga delitev na osnovi ostanka glasov. Stranke ne bodo dobivale točno 9,1, 18,2 ali 27,3 odstotka glasov, ampak bodo manjki oziroma viški. Ti se bodo za vsako stranko posebej spet sešteli za vsako enoto posebej in razdelili med kandidate stranke, ki so po okrajih na naslednjih mestih po številu glasov. Odloča torej odstotek števila glasov v enoti za stranko in število glasov za kandidate po okrajih. Samo polovica viška glasov v drugi delitvi bo ostala v domeni vodstev strank oziroma njihovih nacionalnih list, da določijo, ne glede na število glasov v okrajih, kdo bo zasedel dodeljene poslanske sedeže. Tak volilni sistem torej bistveno zmanjšuje vpliv strankarskih central na izbor poslancev, ampak bo odločilno število glasov za kandidate strank. Prav lahko se zgodi, da bo prišel v parlament kandidat, za katerega vodstvo stranke ni posebej zainteresirano. V tem oziru so torej tokratne volitve za državni zbor za stranke loterija, na boljšem pa so stranke, ki imajo dovolj dobrih kandidatov, da jih bodo razvrstile v vseh 88 okrajev v osmih volilnih enotah. Vsaka stranka pa mora imeti vsaj 48 kandidatov, da lahko kandidira v vseh okrajih, saj zakon omogoča, da en kandidat kandidira v dveh okrajih. CVETO ZAPLOTNIK Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta: "Z obveznicami smo rešili 1800 delovnih mest" "Bojazen, da bi bremena obveznic prevalili na davkoplačevalce, je odveč Občina bo denar za vnovčenje kuponov zagotavljala iz dohodka, ki ga bo ustvarila pri gospodarjenju z občinskim premoženjem. Med to premoženje sodijo tudi lastninski deleži v podjetjih, kamor je vložila denar od prodanih obveznic." Radovljica, 4. novembra - Občinska skupščina je maja lani sprejela odlok o izdaji obveznic v dinarski (tolarski) protivrednosti deset milijonov mark. Jeseni so prvo izdajo ob- veznic že začeli prodajati, decembra je skupščina potrdila program vlaganj denarja od prodanih obveznic v štiri radovljiška industrijska podjetja (in še v nekatera druga), letos poleti pa se je z razrešitvijo načelnika uprave za urbanizem Janeza Urbanca o obveznicah že začela polemika, ki se je nadaljevala tudi na oktobrskem skupščinskem zasedanju (in v katero se je posredno, z izčrpnim poročilom o poslovanju občinskega proračuna vključila tudi služba družbenega knjigovodstva). Tisti, ki se z obveznicami in vsem, kar sodi zraven, največ ukvarja, je vsekakor predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Resman. ki v odgovorih na naša vprašanja poskuša osvetliti nekatera doslej izrečena (in napisana) mnenja, očitke in kritike. * Ko "branite" občinski program obveznic, poudarjate predvsem številne pozitivne strani izdaje obveznic. Kaj je najpomembnejše? "Z obveznicami smo poskušali doseči predvsem dvoje: rešiti nekatera slabo stoječa, vendar poslovno obetavna podjetja, zagotoviti, da bodo ta podjetja plačevala občini (in državi) davke in prispevke, ter s tem rešiti tudi likvidnostne probleme občinskega proračuna. Če bi tudi v radovljiški občini prišlo do tako'občutnega zmanjšanja števila zaposlenih kot, na primer, ponekod na štajerskem, bi se pri nas zgodilo podobno: ne le, da bi podjetja propadla, ampak bi se znašel v blokadi tudi račun občinskega proračuna." * Avgusta ste napravili posebno analizo o pozitivnih učinkih obveznic. Kaj je pokazala? "Predvidevali smo, da bo prišlo do zmanjšanja števila delovnih mest v podjetjih, kamor smo vložili sredstva od prodanih obveznic (v Iskro Otoče, Sukno Zapuže in v Verigo Lesce po 400 tisoč mark, v Almiro pa 800 tisoč), vendar pa so obveznice občutno pripomogle k temu, da podjetja niso šla v stečaj in da se število zaposlenih v teh podjetjih ni zmanjšalo z 2455 na vsega 625, kot bi se sicer. Lahko rečemo, da smo z obveznicami ohranili 1830 delovnih mest in da ta podjetja po podatkih iz junija še vedno zaposlujejo 1931 delavcev. Pa ne le to: občina in država, kamor se seli vse več prispevkov in davkov, sta s tem, ko podjetja še obstajajo in plačujejo ob- * ISa zadnjem skupščinskem zasedanju je bilo osrednje vprašanje, ali so bila sredstva od prodanih obveznic porabljena tako, kot opredeljuje prvi člen odloka. So bila ali ne? "Ko sem slišal za takšno vprašanje, sem še enkrat natančno prebral prvi člen odloka, v katerem piše takole: "Za zagotovitev sredstev za financiranje gospodarske infrastrukture, za sofinanciranje, prestrukturiranje in lastninjenje ter zagotavljanje delovnih mest v gospodarstvu, v skladu s posebnim programom, ki ga sprejme skupščina občine, izdaja občina Radovljica obveznice..." Res ne vem. kaj bi bilo narobe? Pri dosedanjih vlaganjih, za katera je v okviru programa soglašala tudi občinska skupščina, gre za zagotavljanje delovnih mest v gospodarstvu, za lastninjenje -in nenazadnje tudi za zagotavljanje sredstev za financiranje gospodarske infrastrukture. Radovljiška občina je bila lani med redkimi v Sloveniji, ki je zmogla investirati tudi v negospodarstvo. Če ne bi imeli obveznic, ki so posredno zagotovila tudi reden priliv denarja v proračun iz štirih radovljiških podjetij, verjetno še ne bi zgradili zdravstvenega doma v Bohinju in v njegovem okviru tudi nekaj poslovnih prostorov. Tudi letos nam proračunska sredstva, na katera spet posredno vplivajo obveznice, omogočajo, da lahko vlagamo v gospodarsko infrastukturo, vzdržujemo in obnavljamo ceste, vodovode in drugo. Izračuni kažejo, da bo občina letos samo za komunalo namenila približno milijon mark." veznosti, že doslej pridobila več, kot je bil celotni vložek denarja od prodanih obveznic. Podjetja so poravnala vse obveznosti za nazaj (malenkostna izjema je le Almira), z januarjem so jih začela plačevati sproti, po prvem četrtletju pa je tudi sicer začel veljati republiški zakon, ki odloga plačil ne dopušča več. V upravi za družbene prihodke so izračunali, da bi država in občina samo lani "izgubili" za 25 milijonov tolarjev vplačil davkov in prispevkov (letos pa še trikrat več), če bi šla podjetja v stečaj." * V analizo pozitivnih učinkov obveznic ste zapisali, da bi šla vsa podjetja v stečaj, ker ne bi mogla odplačati obveznosti iz mednarodnega IFC posojila za posodobitev. Ali bi se to res zgodilo? "Ko smo se v občini pripravljali na izdajo obveznic, smo z banko dosegli dogovor, da zaradi blokade računov v Almiri, Iskri Otoče in Suknu ni predlagala stečajnega postopka. V času, ko še ni bilo moratorija na stečaje (ta je začel veljati kasneje), tega verjetno ne bi storila, če se v občini ne bi tako zelo prizadevali in se pripravljali na izdajo obveznic. Moratorij na stečaj je veljal le za SDK, ne pa tudi za upnike, ki bi za Almiro že zanesljivo predlagali stečaj, če ji ne bi občina pomagala z obveznicami. Ko smo tedaj pregledali njeno poslova- nje, smo ugotovili, da je ekonomsko na tleh, sicer pa ima obetaven program, še vedno nekaj trga in tudi veliko premoženja, ki bi ga v primeru stečaja lahko prodala le po nizki ceni." * Kako bi komentirali oceno, da je občina z obveznicami sklenila slab posel, Ljubljanska banka pa zelo dobrega, saj je dolgoročna in kratkoročna posojila v podjetjih z negotovo prihodnostjo preoblikovala v obveznice, s tem pa slabe upnike zamenjala z veliko boljšim -z občinskim proračunom? "Ko smo se v občini odločili za izdajo obveznic, smo sklenili, da jih bomo prodajali le po polni (100-odstotni) nominalni vrednosti. Ker nam je to uspelo, lahko rečem, da je tudi občina s tem sklenila normalen posel. Če pogledamo podatke z ljubljanske borze vrednostnih papirjev, lahko ugotovimo, da tedaj pri prodaji nobena obveznica ni presegla meje 70 odsto- žejo, da nekateri gredo z obveznicami na borze, drugi pa ne." * So podjetja, v katera je občina vložila denar od prodanih obveznic, izpolnila zahtevane pogoje (finančna konsolidacija, odpustitev odvečnih delavcev, prodaja nepotrebnega premoŽenja, preoblikovanje v delniško družbo itd.)? "Podjetja so večino pogojev izpolnila, čisto vseh pa ne. Število zaposlenih se je doslej skupno zmanjšalo za približno petsto, sanacija povsod še traja (Sukno je, na primer, podpisalo pogodbo z republiškim razvojnim skladom, Almira pa to še tehta). Občina ne vztraja več dosledno pri tem, da morajo vse premoženje, ki ni nujno potrebna za proizvodnjo, prodati za vsako ceno - tudi pod ceno, ker to ne bi bilo gospodarno. Vsa podjetja so se že preoblikovala v kapitalske družbe. Občina je v vseh, razen v Verigi, ki je državno podjetje, posojila že tudi preoblikovala v lastninske deleže." * Obveznični kuponi zapadejo v plačilo vsake pol leta. Je mogoče pričakovati, da bo občina iz lastninskih deležev v podjetjih dobila dovolj sredstev za kritje obveznosti ali bo morala breme prevaliti na ramena davkoplačevalcev? "Ocenjujemo, da so podjetja kapitalsko (in z ostalim premoženjem) tako močna, da bodo lahko pokrila obveznosti iz obvez-ničnega programa. Verjetno je, da jih ne bodo zmogla v celoti pokriti v času, za katerega so obveznice izdane; zanesljivo pa jih bodo v daljšem obdobju. Ker gre za stalni vir, pričakujemo, da bomo dolgoročno dobili še celo več, kot smo vložili. Občina bo kot solastnik teh podjetij vedno ščitila vloženi kapital: v izjemnih primerih in če bi bilo to treba, tudi s predlogom za stečaj. Zanimivo je to, da se od tedaj, ko je občina postala solastnik teh podjetij, nobeno ni dodatno zadolžilo: nasprotno - vsa so bistveno zmanjšala dolgove." tkov nominalne vrednosti. Tudi radovljiška občina je dobila ponudbo, da bi jih prodala po takšni ceni." * Čeprav ste napovedovali, da se bo obveznica občine Radovljica pojavila na borzi vrednostnih papirjev, se to doslej ni zgodilo. Zakaj ne? "S prvo izdajo obveznic nam ni bilo treba iti na borzo, ker smo jih večino lahko prodali banki, nekaj pa na prostem trgu. Prodaja na borzi bi prišla v poštev, če bi se odločili za novo izdajo in za preprodajo. Izkušnje iz drugih držav ka- * Lastniki obveznic so doslej dva obveznična kupona lahko že vnovčili. Iz katerega vira je občina zagotovila denar? "Tokrat smo ga zagotovili predvsem iz obresti od obvez-ničnega denarja. Če bi hotel to podrobno razložiti, bi verjetno Že izdal poslovno skrivnost. V prihodnje bo glavni vir za pokrivanje obveznosti dohodek, ki ga bomo ustvarili pri gospodarjenju z občinskim premoženjem. Bojazen, da bi breme poskušali prevaliti na davkoplačevalce, pa je odveč." HELENA JELOVČAN Prispevek k nacionalnemu programu boja proti zlorabi drog Droge trkajo na šolska vrata Pod geslom "Dokler je še čas - preprečujmo širjenje uživanja vseh vrst drog med mladimi" je minuli konec tedna na Bledu potekal dvodnevni seminar, namenjen slovenskim Šolnikom Po doslej znanih podatkih namreč v naši državi najbrž ni več osnovne šole, sploh pa ne srednje, kjer sele ne bi srečali s problemom uživanja drog Ena od anket med ljubljanskimi srednješolci je pokazala, da jih je že dva odstotka poskusilo heroin tretjina pa je že kadila "travo^ Zato so prav ravnatelji, učitelji, šolski svetovalci pomenv ben člen v verigi preprečevanja širjenja vseh vrst lažne omame med mladimi Seveda pa morajo imeti dovolj poskT ha in znanj, da bodo mlade prepričali o škodljivosti drog, za katere so zasvojenci pripravljeni prodati sebe, svoje družine, imetje Republiški parlament se je izrekel za oblikovanje nacionalnega programa boja proti zlorabi vseh vrsi drog. Blejski seminar in okrogla miza, ki je bila v okviru seminarja v četrtek popoldne, naj bi bila prispevek k oblikovanju nacionalnega programa Zal je bilo iz debate razbrali, da je do enotnega programa še precej daleč, saj med nekaterimi najbolj poklicanimi še ni čutiti iskrene zavzetosti. Morda še najbolje vedo, kaj je v okviru nacionalnega programa njihovo poslanstvo, v ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno varstvo Minister dr. Božidar Voljč je namreč postregel z nekaterimi že dokaj konkretnimi predlogi in rešitvami. Da z "vojno" proti d roga m misli resno, pa dokazuje tudi njegov predlog ti. tobačnega zakona in ostro zavračanje pobud za legalizacijo mehkih drog. Dr. Voljč je menil, da se bo v okviru nacionalnega programa potrebno zlasti dogovoriti, koga, kdaj, kako in o čem šolati. Svetovna zdravstvena organizacija, katere člani smo od maja, ima na voljo učne programe, na njenem uradu v Kopenhagnu, kjer je poseben oddelek za probleme odvisnosti (in aidsa) so nam pripravljeni pomagati pri oblikovanju nacionalnega programa, pripravljeni so organizirati mednarodne učne delavnice, pomagati pri študiju, tudi podiplomskem, naših strokovnjakov, ki naj bi se ukvarjali s problemi odvisnosti. Vrata so nam odprta tudi v dežele, kjer so na tem področju daleč pred nami (švedska, Anglija, Nizozemska), kjer bi se naši strokovnjaki lahko šolali To bi bilo, vsaj za začetek, verjetno bolj racionalno kot da "stavbo" od temeljev gradimo sami Na kopen-hagenskem uradu nas tudi spod- bujajo, je dejal dr. Voljč, da bi oblikovali t.i. skupine za pritisk (proti alkoholu, nikotinu in nedovoljenim drogam). »Za tujino trenutno morda res zaostajamo deset let, ni pa nujno, da jo deset let tudi lovimo. Če se bomo znali poenotiti, organizirati, če bo volja, lahko kmalu ujamemo korak,« je dejal dr. Voljč. Kateri državni resor bo prevzel finančne obveznosti bodočega nacionalnega programa, je predvsem zaradi tega, ker je to stvar več ministrstev (najmanj tudi šolskega in notranjega), še nedorečeno. Trenutno prevladuje stališče, naj bi oblikovali krovno vladno telo, vezano na aktivnosti Sveta za zdravje. Kako vzgojiti vzgojitelje Prof. Branka Lovrečič, direktorica Zavoda RS za šolstvo in šport, je menila, da bi morali vse preventivne vsebine, ki jih je v na-ših osnovnih m srednjih šolah že precej, vključiti v nacionalni program, hkrati pa sedanje vsebine bodisi kot del rednih učnih programov ali obveznih izbirnih vsebin še dograjevati. Glede "vzgoje vzgojiteljev" trenutno pripravljajo program na Filosofskl lakulteti. sicer pa na zavodu predvidevajo predvsem dodatno usposabljanje šolskih svetovalnih delavcev in učitelicv biologije, ki naj bi z učenci sistematično delali od petega razreda osnovne šole naprej Decembra ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja seminar o vlogi učiteljev pri preprečevanju zasvojenosti z drogami. Drugi strokovnjaki so menili, da je začetek v petem razredu prepozen, šolniki pa so podvomili o učinkovitosti učiteljev biologije, Probleme zasvojenosti v šolah lahko rešujejo le teamsko, vsi učitelji naj bi bili za to i/obraže ni, glavno breme pa naj bi nosil tisti, ki ga je pripravljen nositi, ki ima posluh, Že nekaj znanja, vsi Ijevanje po predmetih se je že večkrat pokazalo za slabo. Ob tem so udeleženci seminarja opomnili tudi na vrzeli, ki so jih v šolah povzročile izgubljene prostočasne aktivnosti mladih Izgubili smo jih ravno zdaj, ko jih najbolj potrebujemo. Kdaj in katere se bodo vrnile, je, žal, odvisno predvsem od šolskega ministrstva in strokovnega sveta za vzgojo in izobražcvanie. 1'rof dr. Martina Tomori: "Koliko slovenske mladine res okuša droge, je poslalo njihovih sužnjev, ne vemo Še vedno se sklicujemo samo na rn.-iskave srednješolk, ki so jih anketno opravile v okviru programa Znanost mladini. Za učinkovito preventivo bi morali najprej pridobiti uro kovno m etićno neoporečne raziskave. Te bi bile OSHOVa, vzorci preventivnega delovanja so na vol/o i tuimi, ni nam jih treba izumljati. " Dr. Božidar Voljč: "Ko nam je Planina pri Rakeku, kjer smo nameravali ustanoviti skupnost za zdravljenje odvisnikov od drog. padla v vodo, smo v ministrstvu našli nekaj drugih lokacij. Trenutno smo tik pred vpeljavo prve komune v Sloveniji (Sv. Duh - op. p.). Krajani ne nasprotujejo, zlasti ne po ogledu takšne komune v Italiji. Stroške zdravljenja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije« Kako prepoznati narkomana? Zanimiv je bil tudi nastop socialnega delavca iz ljubljanske osnovne šole Prežihov Voranc Marjana Gorupa Dejal jc, da bi morali oblikovati tri strategije preventive; prvo za tiste, ki droge se niso poskusili, drugo za tiste, k i poskušajo in tretjo za že zasvojene, čas jc, da si nehamo utti skati oči, preventiva mora priti v vsako šolo, je bil odločen Svetovalni delavci so k njej poklicani Kdor ni sposoben, lahko več škodi kot koristi V šolah se pogosto pojavlja vprašanje, kako ugotoviti, kdo u/iv,i drog*) Marian (iorup trdi, da po znakih (seveda niso slood sioimi, ki so po/ornemu učitcliu, svetovalnemu delavcu zadosten povod, da se poglobi v otrok.i Obifltjno gie 11 OcitlM spiemcm-be v vedenju, odklanjanje družbe vrstnikov, odmikanje interesnim dejavnostim, izostanke od doma, pogosto se odvisniki razkrijejo tudi ob poluiiskih nu ijah Zanimivi, bolje tragični, so po-d.uki i/ ia/iskave, p*) katen k.n H I odstotkov staišev ni vedelo da so njihovi otroci eksperimentiral' oziroma uživali droge! Prof. dr. Tomorijeva z Univerzitetne psihiatrične klinike Jc Gorupa dopolnila: »Zakaj vprašujemo po znakih? Zakaj se st»T-Si, učitelji ne vprašamo, kak" otroku pomagati iz problema, s"' ske, depresije, apatičnosti, lm-/volje. Za to niso potrebni priročniki-Ce bi otroku pomagali, gotovo ne bi segel po navidezni tolažbi, r' jenju narkomanije ima P°''c'|fg Dr. Darko Maver, direktor urad8 kriminalistične službe SloveflU* jc dejal, da uživanje drog pri n* m ka/nivo Ka/nivo ic le oim'K1 čanjc uživanja Za policij*) vo ' nimivi predvsem prekupč*v*jSj uživalci pa le toliko, kolik*)' lahko do njih pripeljejo K*'1 N . inl'ormauj |e šola vsekako« miva, čeprav gre tu običaj"0 /.' drobne" prodajalce, medicin zavzet« vellM je policija zadnje čase predvsem z "lovom" na mednarodne mreže in poti di|o piek Slovenije Zakon >' ki vi* ščili osebnih podatkov |C PrC?J0 šii|,i ov u.i /,i učinkov itcjšc policije. V Slovem/i imamo trctuit'11^ samo en bolnišnični <»l'l' , za zdravljenje mladostnika^ z različnimi psihičnimi teia' vami, ki pa je nezdruil)lVj zdravljenjem odvisnikov ' đrog Oddelek za zdravljen odvisnikov ho zaživel v neka) • hod1' mesecih, v njem se ' . :drovih mladoletni m odri'' v/i /uspešen \ 2 posel propagandna g I OBJAVA f v Goreniskem glasu^^ ▼ . Pokličite 218-463 IZJAVA TEDNA "OH MOŽEK, KAKO SEM TE VESELA!" Časi so hudi, težki. Naporni. Še posebej je v tem preobratu v tržno ekonomijo in v političnih spremembah naporno za poslovni svet. Za sodobne managerje in managerke, kajti marsikaj starega se je še ohranilo, novo pa se šele poraja. Kako se najbolje obrniti, kako hitro in učinkovito ukrepati? In tako je oni dan zavzdihnila uspešna poslovna ženska z Gorenjskega: »Saj veste, kako je z lastnimi možmi doma! Stalno jim kuhat', pa prat' pa tečni in sitni so! A to, kako me v službi vsak dan gnjavi moški poslovni svet, presega že vse meje! Ko se vrnem domov iz službe in zagledam svojega lastnega moža, bi mu - če me ne bi bilo sram - najraje zavzdihnila: Oh, ljudi mož! Kako neznansko sem te vesela!« • D. S. VABLJENI OBIŠČITE KNJIŽNICO . Knjižnica A. T. Linharta iz Radovljice obvešča, da sta knjižnici Spodnjih in Zgornjih Gorij odslej združeni v eno - večjo in lePšo - ki ima svoj prostor v prvem nadstropju Zadružnega do-rna Zgornje Gorje. Odprta je dvakrat tedensko: v torek in v sredo od 17. do 19. ure. • D. S. ZLATA KASETA PRODUKCIJE MANDARINA a V petek, 6. novembra 1992, bo v hotelu Bellevue na o-iarjetni gori nad Kranjem gala prireditev, ki jo pripravlja r°dukcija MANDARINA za svoje najuspešnejše glasbenike Vse, ki so kakorkoli povezani z zabavno glasbo od studijskih oiavcev, menedžerjev, novinarjev do televizijcev Namreč ob i zvezdniški priložnosti se bo založba oddolžila svojim najbolj Prodajanim izvajalcem, ki bodo prejeli platinaste in zlate ka-ete. Po zadnjih podatkih so si lesketajoča se odličja kot na °rade prislužili: Don Juan za kaseto Uspavanka za. Magneti I *aseto Prstan poklanjam ti, skupina izvajalcev za kompi p^',s^° kaseto Naj, naj. naj 6, Jože Skubic za kaseto Prele dežela 'n Hajdi za svoj projekt. Kriterij za nagrado je enak kj. Pr' osrednji ZKP RTV Slovenija in ker so nekateri izvajalci '*u te meje, so morebitna tudi presenečenja, če bo prodaja n u9'h Mandarininih izvajalcev do podelitve morebiti poskočila kQ star>dardno raven Produkcija Mandarina, ki postaja vse n0 J UsPešna, se bo predstavila tudi kot organizator in seveda Sr) te'l s pomočjo sponzorjev Boss, Pivovarne Union in Me-'ridustrije Mercator Od 20 ure pa pozno v noč bodo igrali ^ s^mbli Don Juan, Magnet. Jože Skubic, pevki Sendi in Vj 1 '■ Predstavila pa se bo skupina manekenk v oblačilih trgo-6 »enetton in plesna skupina Lucky lips ter drugi. Drago Papler NAŠ IZLET -TOKRAT V IZOLO D°vab?l • novembra Če Vaa ob tem zmrazi. imamo super lo Odh° pr'^ru*'Ie nam na naiem novembrskem izletu v Izo liolj od 13 novembra ob 16. uri, nastanitev v Hotelu Delfin v V t0b°. *m8rt'novi« večerji zabavni program s pleaom in ie čim lahko k 14 novembra. dopoldanski izlet po slovenski obali -Pa L* ,tB čofotali v bazenu z morsko vodo. ki ima 31 stopinj, in po °r'*t'li oatalo ponudbo hotela B kategorije. Kosilo v hotelu (0kron0iD poP°,dn« povratek. prihod v Kranj v soboto zvečer 9j ure). <)l(,.>(1 s""><> 2.400 SIT na oaebo /za naročnike Gorenjskega 218 463 ,n',hove »vojce/ Prijave sprejemamo po telefonu (064) Prijavit«" °*eDno v tajništvu Gorenjskega glasa. Bleivveisova 16. *n«m M P" *• lahko tudi v Turističnem druitvu Cerklje in Turisti *m društvu škofja Loka NORanna Želite kaj sporočiti fGorenjkam in Gorenjcem?^ Izberite flk INAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215^6 ^W SOKOLI FLY AGAIN AND EVER Kranj - Ko sta v torek točno opoldne s petnajst akademskih zamude v prodajalno Sonček uletela Sokola, bobnar Marko Bertoncelj, sicer Ločan, in frontmen, pevec Pero Lovšin, legenda vsega živega, je v Sončku v trenutku postalo s fullom zanimivo. Jasno, izšla je nova kaseta (prihaja tudi CD) trenutno enega najbolj popularnih realrock bendov. Sokolov namreč. Kljub temu da se kaseta čist' t'ko imenuje "Satan je blazn zmatran". Pero Sokol še zdaleč ni dol' padu. V naši ožji Sloveniji se je redkokdaj zgodila kakšna res mega zadeva brez njega. Rodil se je s Pankrti in z njimi delal probleme takratni politiki, bil je športni novinar, v našo deželo je prinesel pornografski Private, z Anjo Rupel dela Video Grom na A kanalu, je Sokol in je v torek spregovoril za Gorenjski glas. Kaj trenutno najbolj počneš? Trenutno najbolj počnem muzko, v Dornberku na Primorskem začenjamo "Satanovo turnejo", vsak petek in soboto imamo koncerte, včasih tudi v četrtek. Sicer pa sem v službi na Stopu, kjer pišem o rock'n'rollu Pred kratkim sem bil v Londonu, kjer sem pogledal kaj se novega dogaja, nekaj sem o tem tudi pisal. Hmmm, totalno sem v muz-ki. Spremljam pa tudi fuzbal, v sredah so tu evropski pokali, ob sobotah nedeljah sem na tekmah. Slovana? Slovana in SCT Olimpije. Za koga navijaš? če igrata skupaj, ne vem, za koga bi navijal, to moram priznat. Satan je blazn zmatran? Kaseto smo snemali maja in junija v Studiu 26. Zadevo smo delali zelo resno, ni bilo tolk' žuriranja kot trdega dela. Tako moram reči, da je album približno tisto, kar smo maksimalno sposobni, 10% gor ali dol. Mogoče ni tako easy album, kot je bil prejšnji, muzka je težja, bolj roc-kerska Pa vendar. Komad "Greva punca v južne kraje" je v co-conuts stilu. Pravijo, da je to naš največji hit. Komad sem naredil na Karibih, kamor sem zahajal čez zimo in moram reči, da mi je tisti konec zelo všeč. Tam žvijo črnci, indijanci, belci, v bistvu je en kaos, ki mi je vseč. Morje, sonce, nora scena, nekakšen Far Out. V primerjavi s Slovenijo, ki je včasih zelo morbidna, dolgočasna. Ne padam na nacionalne finte. Na kaseti je tako tudi bosanski komad (Ne spavaj mala moja - Bijelo Dugme op.), čeprav to trenutno ni popularno. Tisti, ki mislijo, da smo mi center sveta so budale, zato ne maram nacionalistov. Je to tudi borba proti nepredvajanju "južnih bandov" na večini slovenskih radijskih postaj? Absolutno Mi se moramo zavedati, da je bil jug, kar se tiče muzke, svetlobna leta pred Slovenijo: Bijelo Dugme, Riblja Čorba, Bajaga, Azra... Bo "Ne spavaj mala moja" hit? Skladbo smo posneli samo enkrat. Takrat je bil v Sloveniji Bajaga in je bil takoj za sodelovanje, seveda pa tudi Bele (Buldožer). Glede hitov je težko reči Ženskam so všeč "Južni kraji" in "Ko so češne cvetele", ki je posvečen našemu prijatelju, rockerju, ki je izgubil življenje zaradi Overdosea. Besedila niso angažirana kot v času Pankrtov. Besedila niso tako direktno politična, ker smo vseeno dosegli glavni cilj. Slovenija je postala neka oblika parlamentarne demokracije, hvala bogu Stvari so drugačne kot prej, ko ti je skoz' na vratu visela po licija. Lahko se razvijemo v čist' cool državo, moral bomo le spoštovati sosede in različne oblike življenja V glasbi to pomeni spoštovati tako rock'n'roll, kot alter, klasiko in narodnozabavno muzko. Scena pri nas? Mi igramo zelo veliko Tudi služimo dobro Trenutno je mogoče od muzke celo žveti, kar se nikol' ni dalo Jasno manjka dvoran, klubov. Na Primorskem, Koroškem, Štajerskem, v delu Ljubljane scena "lavfa" Bodo Sokoli v prihodnje igrali tudi kje na Gorenjskem? Na Gorenjskem je dost' vprašljiva scena, rockersko zelo zaostaja Kot je včasih prednjačila z Delavskim domom v Kranju, s sceno na Jesenicah, zdaj igramo na obrobju Gorenjske v Žireh, Železnikih, Tržiču, Cerkljah... Prihodnost? S Sokoli nameravamo igrati še do konca poletja 93', potem se bo mo malo umaknili z direktnega ognja. Sam imam v načrtu samostojni album. Za konec. Kakšen avto voziš? Tovoto Corollo In oboževalke so spet obkrožile Perota Sokola. • Igor K. SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 27 ŽREBANJE NAGRAD PRI ŠPAR0VCU Struga/Strau na Koroškem V soboto opoldne smo v navzočnosti naključnih kupcev in g Adolfa Sparovca izžrebali nagrade v igri, ki »o jo pripravili v marketu šparovec. priljubljenem cilju naših naku povalcev Vnuk g Sparovca je izžrebal naslednje srečneže, ki so v marketu oddali kupon s pravilnim odgovorom da nova trgovina SPAROVEC posluje že dve leti: Nagrade 1 digitalni stolp na daljinsko vodenje, dvojni kasetofon Anton Mlakar, Srakovlje 7, Kranj 2 stereo kasetofon z dvojnim kasetofonom Jani čuk. Zg Duplje 80 3 radiokasetofon Jože Nunar, Zg. Bela 50, Preddvor 4 likalnik < Andrej Glavač. Jama 19, Mavčiče >SS 5 sanke ry* Ivan Kovic, Ljubljanska c. 81. Domžale 6 otroški bob Janez Lotrlc, Jamnlk 1, Kropa 7 vvalkman , Jani Čuk, Zg Duplje 80, Duplje < 8 sodček piva Mira Stare, Trata 27. Cerklje 9 2 kg kave Angela Zadnikar. Vrečkova 4. Kranj 10 madžarska salama Katja Vlaaič. Frankovo 27. škofja Loka i" VREME Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo, da se bo vreme vendarle nekoliko izboljšalo in naj ne bi bilo padavin. LUNINE SPREMEMBE Polna Luna bo 10. novembra ob 10.20 uri. Herschlov vremenski ključ napoveduje mrzlo vreme. Prav tako stoletna pratika pravi, da bo do 20. novembra jasno in mrzlo. PREDVOLILNI RINGA RAJA Zmago Jelinčič: "Z VLADO SEM ZADOVOLJEN!" Zmago Jelinčič, šef Slovenske nacionalne stranke, na večeru v kranjski Creini: ....Vprašanje: Ali se kaj bojite, da bi se vam zgodilo to, kar se je zgodilo Kramberger-ju? Zmago Jelinčič: »Da bi se bal, niti ne... Čeprav se bo to malo kruto slišalo: če ne bi bil gospod Kramberger ustreljen, bi bil jaz na njegovem mestu. Po mojem osebnem mnenju je šlo za politični uboj, v stilu Kennedvja. ...Vprašanje: kaj mislite o prisluškovalni aferi? Zmago Jelinčič: »Mislim, da ni Janša prisluškoval Zlobcu, ampak nekdo drug. Vsega ne vem, vse ve le gospod Bog!« ...Vprašanje: kako gledate na lokalno samoupravo? Zmago Jelinčič: »...zakon naj bi občinam odvzel vso možnost odločanja in sedanjih 65 občin razbil na 240, ki ne bi bile pravne naslednice. Borili se bomo za to, da ta zakon ne bo sprejet, saj nas Republika vleče za nos s tem, ko govoriči, kako naj bi oklestili državno upravo. Odpustili naj bi 4000 uslužben- cev, zaposlili pa 6000 novih!« ...Vprašanje: kakšno se vam zdi zdravstveno zavarovanje? Zmago Jelinčič: »Zdravstveno zavarovanje je v 45 letih nakradlo že dovolj, da su ni treba izmišljati novih tatvin za uboge upokojence in zavarovance...« ...Vprašanje: kaj mislite o vladi? Zmago Jelinčič: »Z vlado sem zadovoljen. Recimo s francosko, z našo ne!«# D. S. DOU USMIUENI KOT KRPAN člani tržiške SDP so na kandidacijski zbor povabili medse gledališkega igralca Poldeta Bibiča, ki je tudi član te stranke. Pozdravil jih je s Prešernovo Zdravljico, jih nato malce zazibal s Kettejevim pijancem in jih na koncu opogumil z Levstikovim Martinom Krpanom. Iz slednjega dela je predstavil odlomek o izidu Martinovega boja z Brdavsom. Predsednik SDP Tržič Janez Piškur je komentiral, da v predvolilnem boju sicer ne bodo sekali glav, vendar bo boj gotovo neusmiljen. Tudi njihovi stranki ni vseeno, kako se bo odrezala na volitvah. Napovedal je še, da bo SDP zmagala za Miklavža, rezultate objavila za Božič, praznovala pa za Novo leto« S. S. NOVO - Čaj SUM TEE po JAPONSKI RECEPTURI - Institution KANED0 FROM NATURE - FR0M JAPAN Izredno učinkovit in v praksi preizkušen čaj SLIM TEE. V poplavi reklam za zdravo hujšanje nam vsi dosedanji preparati pomagajo pri hujšanju, NE PA TUDI pri ohranjanju idealne telesne teže. Izjema je naš čaj SLIM TEE. Čaj je naraven, narejen iz zdravilnih zelišč. Omogoča nam hitro in zdravo hujšanje, zmanjšuje apetit, pomirja in spodbuja celotno čiščenje telesa. Ce želite, da bo vaše življenje preprostejše, lažje in bnv.skrbnejše, nas pokličite po telefonu (061) 199-802. Cena samo 490 SIT. NAGRADNO ŽREBANJE NAROČNIKOV 15.1.1993 1. nagrada: 100.00 SIT; 2. nagrada: 50.000 SIT; 3. nagrada: 20.000 SIT ŽE 100.000 m2 V SLOVENIJI JE ZAŠČITENO S PR0TI0LJN0, PR0TIMADEŽN0, V0D00DB0JN0 ZAŠČITO za: klinker, žgano glino, keramične ploščice in izdelke iz granita, marmorja, cementa... Naše sredstvo je impregnator, ki ne ostane na površini, zaščiti pa jo za več let. Naziv izdelka je: T49 PROTEKTOR Poiščite ga v naslednjih trgovinah: Marmor Hotavlje, CIT Kranj, CIT Kamnik, ČIP Bled, A6ILLE Kranj. Proizvaja. TILIA - Ljubljana, M Beličeve 125 ® 061/272-315. fax: 061/274-160 IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 6. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.10 10.10 10.40 11.00 11.50 12.00 12.05 13.45 13.56 14.00 14.00 14.45 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 1925 19.30 20.26 20.30 21 20 21.25 21.35 2225 22.50 22.53 22.55 22.56 23.20 0.15 2.00 Video strani Program za otroke Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice Podnebje in človek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev Narkomanija: Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film H - Kot heroin, kanadski film Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok, tok. kontaktna oddaja za mladostnike EPP Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP J. Mortimer Odloženi raj, angleška nadaljevanka EPP Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, 2. oddaja Oči kritike TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Bagdad cafe, ameriška nanizanka Hannav. angleška nanizanka Satan, ruski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani 16.40 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka, Hannay, angleška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blues 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falke nau, nemška nanizanka - 21.00 Stu dio Citv - 22.30 Slovenski glasbeni dnevi '92: L Berio Requies, solist Marko Skalar - 23.15 Vojna, nasilje in mir, posnetek iz CD 0.00 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.40 Pregled sporeda 6.55 TV kole dar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 7.00 Problemčki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Odprta ura 10.30 Izbor iz tujega sporeda Zgodovina Moskve 11.00 Sociološki TV leksikon 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mlade 12.00 Točno opoldne/Po ročila 12.05 Svež veter v starem gradu, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Champagne Char-Jie, ponovitev ameriške nanizanke 15.45 The big blue, oddaja za Un profor 16.00 Poročila 16.05 Alles gute, tečaj za nemški jezik 16.35 Malavizija: Beverfv Hills 90210, ameriška mladinska nadaljevanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe Donava • Jadran 18.35 Santa Barbara, ameri ška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Film, video, film 20.36 Smrtna past, ameriški barvni film 22.36 Dnevnik 23.00 Sli ka na sliko 23.46 Poročila v angle ščini 23.50 Sanje brez meja 23.56 Poročila 0.06 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 17.50 Video strani 18.00 Pika in zaj ček, ponovitev avstralskega mladinskega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas, izobraževalna oddaja 22.10 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadalje vanka 23.00 Nočna ekipa 23.06 Alo. alo, angleška humoristična nam zanka 23.36 Pobeg v sanje, ameri ški barvni film 3.00 Horoskop/Vi deo strani KANAL A 10.15 A Shop 10 25 Astrološka na poved 10.36 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriška nadaljevanke 11.60 A SLOVENIJA 1 Satan - Maščevanje je sladko, sovjetski barvni film Čedni Vitalij ubije sedemletno Oljo. Njeni materi, nekdaj znani igralki Aljini, piše kot ugrabitelj, da bi izsilil čim več denarja. Aljina pristane, za posredovanje pri "menjavi" pa prosi Vi-talija. Mu lahko zaupa? Shop 12.00 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda. Vreme 19.02 Kultura, ponovitev 20.00 Risanke 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Smrtni namen, ameriška barvna kriminalka 23.22 Dnevno-informativni program 23.35 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 0.10 Astrološka napoved 0.20 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 čas v sliki 9.05 Roseanne 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ru ščina 10.30 Strel v temi, angleška kriminalna komedija 12.10 Video razglednice 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Ante, norveška serija 16.15 Zoom 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlltzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Dvojčici 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 XY -Nerešeno, policija prosi za pomoč 21.25 Pogledi s strani 21.35 Lov na hudičev rubin, ameriška komedija 23.00 Čas v sliki/Šport 23.30 XY Nerešeno, odziv gledalcev 23.40 Odrešitev, ameriški film 1.25 Poro čila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 1530 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.45 Narednik Berrv, nemški film 17.30 Otoki na koncu sveta 18.00 Milijonar, serija 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni pro gram 19.30 Čas v sliki/Vreme 20 00 Kultura 20.15 Angleški največji za klad 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22 00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine RADIO TRŽIČ 16 00 Pozdravljeni 16.10 - Obve stila 16.30 Kaj se dogaja na da našnji petek 17.05 Glasbena de litacija Jethro Tuli 4 17.45 Prisluhnite izbrani glasbi 18.50 Kaj pripravljamo za jutri 1900 Slovo l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obve stila 16.30 Novice. EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure - L RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 1415 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.40 Zakajčkovi starši 16.00 Dogodki danes jutri 16.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 19.00 - Za detek v petek iz studia Radia Žin in Okrepčevalnica Filaver v skofji Lo ki 19.00 Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.56 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Go renjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje KINO 6. novembra CENTER franc ris ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 16 uri, amer akcij film ZADNJI SKAVT ob 17 45 in 20 uri STORŽIĆ amer kom GO SPE V AKCIJI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20 uri DUPLICA amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 19 uri, prem amer glasb drame KRALJA MAMBA ob 21 uri ČEŠNJICA amer fant pust film ČAROBNI KAMEN ob 20 uri KOMENDA amer glasb drama KRALJA MAMBA ob 19 uri SKOF JA LOKA amer krim kom RAZJARJENI HARLEM ob 20 uri RADO VUICA amer akcij krim FX 2 ob 20 uri BLED amer ris PETER PAN ob 18. uri _ Pojdimo v kino Naslov rubrike smo (začasno) spremenili, saj vam tudi tokrat v sodelovanju s Kino podjetjem Kranj namesto nagradne uganke ponujamo kuponček. Z njim boste pri blagajnah kina Center v Kranju, Železarja na Jesenicah in v Tržiču dobili vstopnice za tretjino ceneje. Kuponček boste lahko vnovčili za dva filma: za francosko risanko o slavnem galskem junaku Asterixu ki s pomočjo čarobnega napoja vselej zmaga v boju proti Rimljanom, in za prikupno risanko Mala morska deklica. Asterixa boste lahko gledali v kinu Center v petek ob 16. uri, v soboto ob 15.30 in v nedeljski matineji ob 10. uri. v Tržiču pa bo igral v nedeljo ob 16. uri. V jeseniškem Zelezarju bodo vrteli Malo morsko deklico v nedeljo ob 17. uri. KUPON S tem kuponom stane vstopnica za ogled risanke Asterix in Mala morska deklica v kinu Center, Železarju Jesenice in v Tržiču samo 100 tolarjev. Kino podjetje Kranj Gorenjski glas Kranj Z Domelom v Železnike Rada bi bila čebelica, da bi letala s cveta na cvet. Nosila bi kanglico. Med bi jedli otroci. Tudi v zvezek rada dobim čebelico. Špela, OŠ Lese J Gori, gori pr j šolarjih, v begunskem centru Prejšnji petek smo objavili spis, nagrajen na natečanju občinske gasilske zveze Kranj. Najboljša dela učencev z natečaja v mesecu požarne varnosti so nam poslali tudi iz škofjeloške gasilske zveze, izbrali smo tole pesmico: Gori, gori, iz bloka se kadi. Micka vpije: "Pojdi stran!" Jaz pa a tu: "Kaj je zažgan?" Gori. gori, gasilec pridrvi. S cevjo opleta sem ter tja, da zmoči mene in soseda dva. Na toboganu sestra vpije mi: "Juhuhu, rešeni smo vsi!" Mama joka na ves glas, ker ima zažgani pas. Najbolj srčna sem še jaz. saj gasilec sem pri nas. Ksenija Korene, 6. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka V naši šoli smo tri dni zbirali šolske potrebščine za mlade begunce. Ko se je nabralo dovolj stvari, smo se člani Rdečega križa odločili, da vse skupaj odnesemo v begunski center v nekdanjo vojašnico v Škofjo Loko. Spremljali so nas mentorica Majda Debeljak, socialna delavka Spela in fotograf Vlastja Simončič z ženo. Po centru sta nas vodila Marjeta Žagar in Rudi Zadnik. Najprej so nas odpeljali v prvi razred šole za begunske otroke, kjer je 39 učencev. Otroci, s katerimi smo se srečali, že od marca, torej sedem mesecev, niso imeli pouka. Mnogi so po sedem mesecev trajajoči vojni ostali brez staršev, vsi pa brez strehe nad glavo. Žrtve neumne vojne so na žalost velikokrat prav otroci. Zvedeli smo. da je v centru 207 otrok od 1. do 8. razreda. Poučujejo jih matematiko, materin jezik, ruščino, angleščino, fiziko, glasbeno in likovno vzgojo. Uči jih osem učiteljev, ki so prav tako begunci. Nihče od beguncev nas ni razumel, medtem ko smo mi razumeli njih. Njihova drama se je začela 10. maja. Toda imeli so srečo, saj so prišli k ljudem, ki jim ni bilo vseeno zanje. Občinski štab Civilne zaščite je naročil Rdečemu križu, naj čimprej usposobi vojašnico za bivanje. Deset ur po naročilu je bila vojašnica delno nared. Ob enih ponoči so sprejeli 250 beguncev. Ti so sprva spali še na blazinah, čez dva meseca pa so s pomočjo organizacij uspeli dobiti postelje, blazine, odeje in drugo. Begunci so bili pod pritiskom vojnih grozot. Rudi Zadnik nam je povedal, da je neke noči mimo peljal motor in da je bila takrat vsa vojašnica na nogah. V začetku je begunce prestrašil vsak ropot. Vodstvo centra je poskušalo pregnati njihove žalostne in temačne misli z razvedrilnim in kulturnim programom ter s predstavitvijo folklornih in dramskih skupin. Kljub vsem žalostnim sporni; nom se je v centru zgodilo tudi marsikaj veselega. V tem času se ISKRA TEL Iskratel, Telekomunikacijski sistemi d.o.o., Kranj Odločili smo se sprejeti svetovni izzviv, da bomo sooblikovali telekomunikacijske sisteme tudi po letu 2000. Zato iščemo najbolj ambiciozne, najbolj kreativne strokovnjake. Če ste mlajši DIPLOMIRAM INŽENIR, MAGISTER ALI DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, MATEMATIKE, FIZIKE ali menite, da ste ne glede na formalno izobrazbo spretni in uspešni pri razvoju programske opreme, Vas vabimo, da v razvoju telekomunikacijskih sistemov SI 2000 sprostite svojo ustvarjalnost, in sicer na: - programiranju z najsodobnejšimi jeziki - relacijskih bazah podatkov - objektivno orientiranem programiranju - kreaciji najmodernejših telekomunikacijskih sistemov. Sodelovali boste v najmočnejši skupini strokovnjakov, ki - uporablja UNIX kot razvojno okolje in programske jezike C, C -r- +, SDL, SQL - ima največje računalniško omrežje za razvoj programske opreme, ki vsebu|e mrežo UNIX delovnih postaj in računalnikov z X-Window - je razvila več kot dva milijona vrstic programov za že delujoče izjemno zahtevne telekomunikacijske sisteme Zagotavljamo Vam predvsem ambiciozne cilje, samostojno razvojno raziskovalno delo, osebni razvoj, možnosti za napredovanje in strokovno usposabljanje Pisne prijave s curriculom pošljite na naslov: /škrate/, d.o.o., Kranj Kadrovska služba - »Razpis SI2000« 64000 Kranj, Ljubljanska 24 a Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi pri ga. Eli Križnarjevi po telefonu (064) 221-544. Corenjevaški učenci so prinesli šolske potrebščine in igračo begunskim otrokom. - Koto: Vlastja Simončič je rodilo štirinajst novorojenčkov, ki so jih naselili v dijaškem domu, kjer so boljši pogoji. V vojašnici je po hodnikih zelo mr' zlo, opazili smo tudi razbita 0»; na. 10. novembra bodo dob«1 centralno napeljavo, denar zanj'1 je prispevala nemška vlada. Otroci, ki so že končali obvezno šolanje, pomagajo pri različnih opravilih. Skrbijo za najmlajše, pomagajo v pralnici, čist'J0. tla in podobno Ogledali smo sl tudi sobico, ki nas jc prijet nt1 presenetila. Po stenah so vise'1 prti, čipke, okrasne usnjene roz ter prekrasni puloverji Vse tO s0 naredile begunke s svojimi spre mirni rokami Ti okraski so tlK_ naprodaj po zelo nizki ceni V nar, ki ga zaslužijo, lahko P°iat' jo v trgovinici, ki jc v begun*W centru. Skladišče oblek, obutve in nr'jj ne je V posebni stavbi. <>t>';,cJ. jim ne manjka, težave so pr* vsem z zimsko obutvijo, s sp'H. njim perilom in hlačnimi n0f? ij cami. /a hrano, ki je ni nik1'^ preveč, porabijo osem milijon0 tolarjev na mesec. • Radioamaterji skrbijo za ""^ ce, ki jih po ozvočenju posreduj, jo beguncem. Bol j tragične nO , zdravi«1 ce /vejo v pisarni, p< škem pregledu m dodatni P° či Zdravnik jih obišče vsak 1' za tri ure ("as, ki ga imajo begunci lahko preživijo v knl iiki, ob videu m iv Poleti jo liko hodili na spiehode, se k(lP kl, vrtn.ii ili. se ukvarjali s ^,A\ lom, z ročnimi deli, si ogle o različne igre, ob komu la'n''(H-ic bil tudi ples Vendar imah' . gimei omeieih i y\h.w\ic z i iz vojašnice rabijo posebne 1 «' |() lilniee, ki 11 ti ne dobijo vsak ^ V begunskem centru so po**/ -jjj tudi za verske obrede, saj y Odstotkov beguncev muslima ^ Malo pred odhodom SIT1 ,C|T) vpisali v knjigo gostov in pj_' $lj opazili več p< unembnih l,st apis i/ tujine Med njimi tudi P0* |M predsednika predsedstva '»j predsednika islandske vlad« |;n Iz begunskega centra '|1!I> ■ , \t delno pomiiieni Naša "K |U' ics veliko storila za to, da ^j. dolžnim žrtvam nesmiselne ne zagotovila razmere, v človeka Sala Boičlč, M. d r. O* Ivana Tavčarja (.orenj* v" d"1' ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC V Parfumeriji Helena je moč kupiti najboljšo kozmetiko in parfume Tudi moški so pogosti obiskovalci Škofja Loka, 4. novembra - Prav te dni bo dve leti, odkar je Helena Tušek v novem delu Frankovega naselja odprla parfumerijo. Poznala je namreč potrebo in željo Škofjeločank, da bi tudi doma lahko kupile kozmetiko in parfume, ki so jih morale navadno iskati v Kranju, Ljubljani ali čez mejo. Po dobrem letu in pol pa je letos pomladi dobila nov prostor v središču Škofje Loke, ob hotelu Tran-sturist, med banko in Alpinino trgovino. Trgovina, ki ji je Helena dala preprosto, a zgovorno ime, "Parfumerija Helena", sicer ni velika, vendar pa so police bogato založene z najrazličnejšo dekorativno kozmetiko, s kozmetiko za nego obraza in telesa, predvsem pa si je moč izbrati najbolj znane, popularne in najboljše parfume. "Sprva se je bilo treba seveda precej naučiti, obiskovati tečaje, predavanja, ki jih pri nas pripravljajo uvozniki proizvodov svetovno znanih kozmetičnih proizvajalcev. Tako sem naprimer najprej šla na predavanja firme Ellen Betrix, nato pa postopoma še na ostala predavanja in Predstavitve. Skratka, ves čas se je treba na novo učiti, spremljati, kaj je na tržišču novega, hkrati pa imeti posluh tudi za želje strank, za trenutne modne hite...," pravi Helena Tušek, ki je že spoznala, da ženske in moški, ki prihajajo v njen lokal, sicer marsikdaj vprašajo za ceno, toda večina cenijo kvaliteto. "Veliko povpraševanja je po kolekcijah nemških proizvajalcev, ki so Pri nas bolj znani in popularni, loda prav v zadnjem času je ogromno uvoza iz Italije in mnogi že iščejo "prefinjene" italijanske kolekcije. Ravno sedaj se trudim, da bi imela ves čas v zalogi najboljše kolekcije (od parfumov, toaletne vode, Kako hranimo suho sadje? Rozine, orehe, mandlje, ameriške lešnike, krhlje in drugo suho sadje hranimo vedno na hladnem in v tesno zaprti posodi. Rado se namreč izsuši. Pred nakupom preverimo datum na zavir-k" Ko zavitek odpremo, je vsebina trajna še približno 1 mesec. Poskusimo še me Kostanjeva potica Potrebujemo: za testo: 60 dag moke, 1 žlico soli, 3 dag kvasa, 8 dag sladkorja, 8 dag maščobe (masla ali margarine), 2 do 5 rumenjakov, pičlega pol litra mleka, limonino lupinico, 2 žlici ruma, 2 žlici kisle smetane; za nadev: 40 dag kuhanega kostanja, pretlačenega v pire, sneg beljakov, cimet, zdrobljene piškote in napolitanke, sladkor, žlico benco kakaa, rozine namočene v rumu. Rumenjake (seveda je bolje, če jih je 5) in sladkor zmiksamo, dodamo maščobo, vse dobro umešamo, in dodamo še rum, kislo smetano, sol. Iz beljakov naredimo sneg. Kvas pripravimo posebej z malo mleka, malo sladkorja in ščepca moke. Lahko pa kvas tudi kar nadrobimo v testo. Mleko naj bo toplo. Pripravljenim sestavinam dodamo torej še kvas in moko, ok. 60 dag. Zdaj vse skupaj dobro ugnete-mo, da dobimo gladko testo. Testo pustimo vzhajati tako dolgo, da še za enkrat naraste. Potem ga zvaljamo čim bolj natanko in nadevamo. Nadev: kuhane kostanje olupimo in jim očistimo tudi notranjo rjavo kožico, tako da so be- Recept za to odlično kostanjevo potico nam je zaupala naša bralka Marinka Jerše iz Zg. Bitnja. Svetuje tudi, da kostanj, ki vam zdaj ostaja, čim prej skuhajte, olupite do belega in ga po porcijah spravite v skrinjo. Pozimi kostanjeva potica še bolj tekne! milo za tuširanje, deodoran v kremi,...) naprimer Tresor, Opi-um... in seveda prav tako moške linije. Kajti v lokal poleg žensk prihaja vedno več moških, celo iz Ljubljane, ker smo pač cenejši. Tako ženske kot moški mnogokrat slišijo, da je na področju kozmetike ali parfumov kaj novega in pridejo, vprašajo, pogosto poskušajo I Q fTipCpf* 11 JI VTtll vonj, dam jim poskusne kreme X a in svetujem, kolikor pač lahko," je povedala Helena, ki ima prav te dni, ko se pripravlja na praznične prodaje, še posebno veliko dela. Decembra pa obljublja, da kupce v njeni parfumeriji čaka tudi novoletno presenečenje. • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda li, jih pretlačimo v posodo, malo poparimo z mlekom, dodamo zdrobljene ali zmlete piškote in napolitanke, malo ruma, cimet in 1 žlico v mleku stopljenega benco kakaa in potre-semo z rozinami, namočenimi v rum. Nadev ne sme biti pre-redek. Če hoče biti, ga dodatno zgostimo z zdrobljenimi piškoti. Nadevano testo zdaj trdno zvijemo, pustimo vzhajati še kakšnih 20 minut, pomažemo s sladkorno vodo in damo v pečico. Pečemo 45 minut do eno uro pri 200 stopinjah C. Ko je potica pečena, jo obrnemo na desko in s sladkorno vodo namažemo še po spodnji strani. Poleg vrtnic, iglavcev in drugih zimzelenih rastlin smemo še zdaj presajati vse rastline. Če pa jih moramo ob tem času tudi saditi na novo, moramo tla pod njimi dobro pokriti z listjem in predelanim gnojem, povrh pa še s smrečjem in tudi rastline pred soncem in suhimi mrzlimi vetrovi in mrazom zavarovati s smrečjem. Če tega nismo storili že prej, je zdaj zadnji čas, da končno pred mrazom zavarujemo vse ne popolnoma prezimno trdne rastli- tofirtn i* m)m w shujsevalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševan|a telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Slang, čaj za reduciranje telesne leže po kitajski receptun. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in-ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo leže, plinov, nakopičenih maščob in spodbu|a izgubo teka. 7. rednim pitjem čaja Č*ng - ilang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj Cang - »lang je sestavljen iz posebnih »a. , , m ■___m c sestavm m ,e primeren iz ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Cang - $Ung so nekoč pili bogati K.ta,a S Pitjem tega ča,a so obdržal, vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam pohrek. Uica/Lg Wvsebujc40vr^^ nobene teže niti kaktne druge nepn jetn.isti, kajti n.sle pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, ča, s trad.c.,0 več ko. 1-700 let. Za izgubo teže je dovolj, da v*ak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi °°do rešeni Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek bi »ste i|( isegh, če popijete dve skodelici \*ng šlanga pred spanjem. (-aj fang Šlang lahko naročite po Mtinarmluv Dflrjo,p p 15,61000 1 Mfljana in po telefonu: JW) 40 787, (066) 13734 ^*ng - Slang proda)! na slovenskem **wu ekskluzivno podjetje WWo, d.o o, Ljubljana. cena Cang-Slanga je 599 SIT + Poštni stroški. Plačate po povzetju ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana ne na vrtu, kot so nekatere lilije, stepske lilije, ciklame in druge. Zavarujemo jih z listjem, šoto in jelovimi vejami. S smrečjem zavarujemo pred hudimi mrazovi brez snega tudi gorske rastline na skalnjaku. V zelo hladnih predelih potrebujejo vsaj 20 cm debelo odejo iz listja tudi tele rastline: budleja, nekateri svibi, modrin, rožlin, glicinija, tamariska, srobot. Gr-maste (lesnate) potonike, lovo-rikovec, azaleje, rododendrone pa poleg tega še pokrijemo s smrečjem ali obložimo in povežemo s trstiko ali čim podobnim. Plastična folija pred mrazom ne varuje! Za presajanje trajnic je že prepozno, kajti čez zimo bi trpele, ker niso s koreninami povezane z okolno zemljo. Izpred hiše, z balkona in teras prenesemo čebrovke v klet alt drug prostor, kjer bodo prezimovali. Oleandri, lovor, citronovec, mirta in druge sub-tropske rastline potrebujejo za dobro prezimovanje okrog 10 stopinj C. Tudi pozimi potrebujejo svetlobo, prezimovati jih torej ne smemo v temni kleti. Pozimi jih zalivamo zelo malo, vendar zmeraj vsaj toliko, da se koreninska gruda ne presuši. Pripravimo se na zimo Domača "vegeta" Če vam je na vrtu še ostala zelenjava, kot je peteršilj, korenje, por, zelena, naredimo domačo "vegeto". Vso zelenjavo očistimo, zrežemo na primerne kose in vržemo v multipraktik na nož. Pri peteršilju in zeleni uporabimo koren in zelenje. Ko miksamo zelenjavo, dodamo še čebulo. Vse skupaj zmešamo, dobro solimo in spravimo v kozarčke. Vso zimo bomo imeli pri roki jušno zelenjavo, ki se posebno dobro obnese pri zelenjavnih in pri mesnih juhah in omakah. Le solimo potem manj. Klub Studentov Kranj ORGANIZIRA SPOZNAVNI VEČER PRIMSKOVO 12. NOV. 02 v* SOBOTA, 7. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.40 Video strani 7.50 Izbor 7.50 Radovedni Taček: Kost 8.00 Lonček, kuhaj! Hitri sadni sladoled 8.10 Oscar Junior: Bela mavrica, italijanska otroška nanizanka 8.20 Modro poletje, ponovitev 37. in 38. dela španske nadalje- 9.10 Klub klobuk 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Zlati srček, ponovitev 13.25 Video strani 13.35 Napovednik 13.40 Vojna, nasilje in mir, ponovitev 14.30 Tednik, ponovitev 15.20 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka 16.15 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 2. oddaje 16.25 Marijana, francoska risanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Brazilska trilogija: Boj za ohranitev gozdov, ponovitev zadnjega dela angleške dokumentarne serije 18.00 Da ne bi bolelo 18.30 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja 18.50 EPP 18.55 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Utrip 20.26 EPP 20.30 Ona + On 21.30 EPP 21.35 T. Haves: Hilton, Bangkok, avstralska nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Napovednik 22.53 EP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Popolna tujca, ameriška nanizanka 23.20 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 0.50 Pod krinko, ameriški film 2.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA VSTOPNINA: 150 SIT HVO: 80 StT PETO PTVO ZASTONJ 14.20 Video strani - 14.30 Tok, tok, ponovitev - 16.25 Sova, ponovitev. Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Hannav, angleška nanizanka -17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Domači ansambli: štirje kovači - 19.00 Levje rjovenje, zabavna oddaja - 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Janez Gregorc - Vlasto Dedović: Preludij poletju, balet - 20.25 Sama v temi, ameriški film - 22.10 Trača rije - 23.10 Koncert Michaela Jack-sona, posnetek iz Bukarešte - 1.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA SLOVENIJA 2 Sama v temi, ameriški barvni film Film je napeta kriminalka, ki gledalca psihološko spravi v trepet. Junakinja je namreč slepa mlada ženska, ki se znajde v nevarnem položaju, saj jo oblegajo trije moški, ki so jo pripravljeni tudi ubiti, da pridejo do zaželenega blaga. Prikupna Audrev Hepburn, ki nadvse prepričljivo in ganljivo igra slepo junakinjo, je v filmski zgodbi poročena ženska, a moža ni doma, ko se v njenem stanovanju pojavi trojica tujcev. Ti želijo tamkaj najti lutko, v kateri so skrita mamila. Ona o tem ne ve ničesar. Položaj se zapleta, saj se dekle ne zaveda, kaj možje sploh iščejo v njenem stanovanju. Sluti pa, da se je znašla v življenjski nevarnosti. 21.45 Avto times 22.17 Dnevno-in-formativni program 22.30 Poročila v angleščni: Deutsche VVelle 22.50 BMX: Tone 8t Simon Stojko 23.20 Video grom 0.15 Astrološka napoved 0.25 Erotična uspavanka 1.00 MCM 2.00 Video strani TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Moja najljubša pesem, ponovitev 10.30 Ženska leta, ponovitev ameriške komedije 12.20 Sea Cloud, zgodba o največji zasebni jadralni jahti 12.30 Hello Austria. Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13.35 Lovska kri, nemški film 15.05 Comedv Capers 15.20 Vila Brockelstein, risanka 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.35 Disnevjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Erichova zmešnjava, otroška oddaja 18.00 čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Neugnanec 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 22.05 Novo v kinu 22.10 Zlata dekleta: Neplačani davki 22.35 Fantje v zboru, ameriški film 0.30 Čas v sliki 0.35 Superman divjega zahoda, ameriški vestem 2.15 Poročila/Ex libris 2.25 1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - SNS se predstavlja -17.20 - Kulturni Babilon 17.45 - Izvolite, vstopite prosim - oddaja za osnovnošolce 18.55 - Tudi jutri se slišimo 19.00 - Na svidenje 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja, otroška oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Poročila 12.05 Beverly Hills 90210, otroška nanizanka 12.50 Alo, alo, ponovitev humoristične nanizanke 13.20 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.10 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.40 šaljivi hišni video 17.05 Blufonci, risana serija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Zlatko Kauzlarić Atać 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Premet nazaj, kanadski barvni film 22.05 Usode Janko Bobetko 22.55 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 0.15 Poročila 1.05 TV spored za nedeljo RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes 9.20 - Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika* - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in od mevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje • 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.45 Video strani 17.56 Rokomet: Prvenstvo evropskih prvakov - Zagreb Loto : Maccabi, 1. polčas 18.40 Rokomet, 2 polčas 1930 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 črno belo v barvah/V avtobusu, angle ška humoristična nanizanka/ Fant s trobento, ameriški film 0.00 Hit de po 2.30 Horoskop 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 čestitke. EPP 19.00 Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Smrtni nameni, ponovitev ameriškega filma 12.30 A Shop 19.02 MCM 20 00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Verdi, italijanska nadaljevan ka 21.20 E. H Milharčič Intervju 14.00 Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.40 - Minute za družino - 16.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija -16.00 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca -16.30 - EPP - 17.00 - Športni utrinki 18.00 Novice - obvestila - mali oglasi - somrtnice - 19.00 - Odpo ved programa - KINO 7. novembra CENTER franc ris ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 15 30, prem amer fant pust filma ČAROBNI KAMEN ob 17., 19 in 21 uri STOR-ŽlC slov mlad film POLETJE V ŠKOUKI ob 16 uri. amer. trda erot GLOBOKO MODRO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer avant. film BAT MAN SE VRAČA ob 16 30, 18 45 in 21. uri DUPLICA amer. melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer kom GO SPE V AKCIJI ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer krim. kom RAZ JARJENI HARLEM ob 20 uri RADOVLJICA amer ris PETER PAN ob 18 uri, amer akcij krim FX 2 ob 20. uri NEDELJA, 8. novembra 1992 TEMA TEDNA Kandidati 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke, ponovitev 9.00 Živ, žav, ponovitev 9.50 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.20 Naša pesem '92,4. oddaja 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 3 oddaje 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Domači ansambli: Štirje kovači, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 13.20 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Napovednik 15.45 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Pigmalion, angleški film (ČB) 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme. Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Življenjske preizkušnje, an gleška poljudnoznanstvena serija 22.25 TV Dnevnik. Vreme, Šport 22.50 Napovednik 22.53 EPP. Video strani 22.55 Sova 22.55 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program 23.20 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.25 Video strani - 13.30 Sova, po novitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Beverlv Hills, ameriška nanizanka -15.40 športna nedelja -15.40 Formula 1, posnetek iz Ade-laide - 17.20 Rally Kompas, reportaža iz Ljubljane - 1740 Kvalifikaci je za SP v hokeju na ledu (skupina C) - Slovenija : Hrvaška, vključitev v prenos - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Videogodba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Otoki ljubezni, nemška poljudno znanstvena oddaja - 21.25 Mladen Kerstner Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22.20 Plesni nokturno Pusti 22 25 Športni pre gled - 23.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Do godivščine Toma Savvverja in Huc kleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedeljski živec 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska od daja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Ne me komedije Charlieja Chaplina 14.55 Operne arije 15.25 Poročila 15.30 Družinski zabavnik 17.20 Seks in vohunstvo, ameriški barvni film 1830 Budimir, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Baka Bijela, hrvaški TV film 21.50 Galahad of Everest, dokumentarni film 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v angleščini 23 55 Sanje brez meja 0.06 Poročila 2. PROGRAM TV HRVATSKA 1440 Video strani 14.50 Nedeljsko športno popoldne 14.56 Gillette sport 15.25 Barcelona Jadranje, olimpijska regata 16.15 Nogomet Žrebanje parov za osmino finala Prvenstva Hrvaške 16.45 Formula 1 za veliko nagrado Avstralije 17.40 Prvenstvo Hrvaške v košarki Zadar Slobodna Dalmacija, prenos 1 polčasa 19.30 Dnevnik 20.05 Ču dežni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.00 Hrvaška nogo metna liga 23.06 šport 23.20 Jazz 23.50 Horoskop 0.05 Video strani KANALA 7 45 Nedeljski nagovor Pater Be oedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.46 BMX Tone & Simon Stojko, pono ^itev 9.15 Astrološka napoved 925 Ohranimo zeleno Ameriko, doku mentarna oddaja 10 25 Male živali 1100 Verdi, ponovitev italijanske nadaljevanke 11 46 Podobe na film KINO Slovenija 2_ Otoki ljubezni, nemška polj udnoznanstve-na oddaja Oddaja prikazuje skrivnostno in legendarno otočje Trobri-and, ki geografsko sodi k arhipelagu Melanezije, politično k Papui Novi Gvineji, civilizacijsko v kameno dobo. V 18. sto letju ga je odkril raziskovalec Denis de Trobriand, po katerem nosi otočje ime. To je raj ljubezni, telesne ljubezni. V tamkajšnji družbi vladata popolna harmonija in sreča - pojmi, kakor so nasilje, kraja, div-jaštvo, posilstvo in incest so tem ljudem tuji, spolnost in ljubezen pa sta povsem različni stvari, saj ljudje celo tega ne vedo, da ženske zanosijo pri spolnem odnosu. Kultura, ki jo bomo spoznali, je morda med najsrečnejšimi na svetu skem traku, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Čudoviti cirkus pod morjem, švicarska poljudnoznanstvena serija 12.45 Dance session, ponovitev oddaje o plesu 13.15 Kultura, ponovitev 13.45 Video grom, ponovitev 15.15 Kako so snemali Batma-na 15.30 Video strani 18.00 Zaupa mo v zlato, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.05 Neonsko mesto, ameriški barvni film 22.00 Ervin Hladnik Milharčič: Intervju 22.20 Marlboro music shovv 22.50 Frajer, ameriški barvni film 0.30 Astrološka napoved 0.40 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Katoliška maša, prenos 10.15 Dežela gora, ponovitev 11.00 Pogo vor s tiskom 12.00 Tednik 1230 Vsakdanjik, ponovitev 13.00 Čas v sliki RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Pogovor o novem zdravstvenem zavarova nju - kontaktna oddaja 11.05 Po tuj z menoj - 11.40 - Iz orumenelih zapisov 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedeljska duho vna misel 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika 12.50 Obve stila 13.20 - Iskrene čestitke, naj lepše želje 14.00 Klepet v nede Ijo popoldne 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.30 Na svide nje v torek - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8 20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 10.00 - Poročila Radia Slo venije 10.05 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kme tijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pe srni tedna 17.20 - športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam 9.00 Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12 00 Prvi del čestitk, EPP 13 00 Razgovor. EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 16.30 Dogodki in odmevi 16.00 Tretji del čestitk, EPP 17.00 Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19 00 Odpoved l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP 10.00 Športni utrinki 10.20 Predstavitev zborni ka ženske v Sloveniji KO ODGR NEŠ SEDEM TANČIC 11.00 No vice in dogodki osmrtnice obve stila mali oglasi 11.40 Sprehod po kmodvoranah 12.00 - Nedelj ska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 Nedeljsko po poldne Radia Žiri vmes vreme prometna varnost glasbena le stvica 15.30 Odpoved programa 8. novembra Tisti, ki hodimo po tem svetu z odprtimi očmi in napetimi ušesi in ki nam je presneto mar za nadaljnjo usodo dežele, imamo v teh dneh nemalo takih ali drugačnih skrbi. Ozirajoč se na bobnečo predvolilno kampanjo in odmevno zmago demokrata Clintona v daljnih Združenih državah je še kako važno, kako se te zadeve odvijajo na lastnih, domačih nam tleh... Že zdaj se vidi, kako ve-lepomembna je kakšna predsedniška kandidatura, saj ne odpreš ne časopisa in ne radia, da ne bi v prvem hipu zaslišal kakšnega znanega ti glaska predsedniškega kandidata. Amerika je Amerika! Čudna! Tam so zreducirali predsedniške kandidate na pičle tri osebe, na teh tleh pa se ti razumljivo v tem smislu gnete na enem kupu kakšnih deset predsedniških kandidatov in kandidatk. Brrr! Se pravi; manjši si, bolj ti izbruhne demokracija in več predsedniških kandidatov je treba! Kaj bo šele čez štiri, pet let, ko bomo spet volili? Bomo tedaj kar vsi in vsak posebej predsedniški kandidati in kandidatke? Širna Amerika se je v tem smislu šla dolgočasne televizijske dvoboje ali troboje! Kadarkoli že so Američani hoteli spremljati predvolilno kampanjo, vedno isti dolgčas od tega ali onega kandidata: kako da bo zmanjšal davke in mahnil po sociali in zdravstvu! V tem vsebinskem smislu smo na naših tleh, olala, daleč pred kakšno Ameriko, saj pri nas ni predsedniškega kandidata ali predsedniške kandidatke, ki bi se drznila reči kaj tako konkretnega! Držijo se modrega V teh prijaznih časih, ko se imamo vsevprek tako sala mensko vsi radi in bi se od prijaznosti in dobrote najraje kar po vse dni samo božali, so tudi razna povabilca na prire ditve postala prijaznejša Nič več tiste zaključne socrealisti čne poante: pričakujemo tvojo zanesljivo udeležbo, kar je pomenilo, boš že še videl, če te ne bo!.. Zdaj se gospodom in gospodičnam prijetno laska in se jih tako vljudno vabi, da že meji na priliznjenost... Po sedujemo tudi vabilo, na kate rem Črno na belem piše, da bi firma ta in ta rada, da mediji informirajo občane na način, ki jim je prijeten in sprejem Ijiv . Zdaj smo v hudi dilemi: ko mu naj bi bil način prijeten? načela, da ti ne moreš kar tja v tri dni napovedati nečesa, česar ni in očitno ne bo in je bolje malce telovaditi in se onegavi-ti! Obljuba dela dolg - je modro načelo in vsaj v tem je sleherni naš predsedniški kandidat do kraja pošten: nihče nam nič ne obljublja! In če jih že ne moremo razločevati po strumnih njih programih in praznih predvolilnih obljubah, imamo na tej strani Alp vsaj to gromozansko prednost, da jih vse po vrsti lahko dnevno in na lastne oči vidimo! Greš ti, čisto navaden davkoplačevalec, nič hudega sluteč po cesti in se, neroden kot si, v nekoga zaletiš! Pardon! In kdo, mislite, da je nesrečni in zalete-ni sodrug? Dvakrat poglejte! O - la- la! Predsedniški kandidat ali predsedniška kandidatka, ki je pravkar stopila po nakupih in se z dvema vrečkama kruha in mleka vrača iz samopostrež-nice! Ne! Ni na tem svetu deželice, kjer bi ti predsedniške kandidate ali kandidatke srečeval dobesedno na vsakem pasjem vogalu! Po svetu so se volivcem voljni prikazovati v velikih dvoranah, na zborovanjih, na konvencijah, na televizijskih Medijem ali bralcem? Verjet no bralcem! In kakšen naj bi bil tak način informiranja, da je bralcu prijeten? Enemu bralcu ali vsem bralcem, ko pa so tako zelo različnih oku sov. Nekomu je prijetno, če mu kar naravnost poveš, drugemu pa, če ga malo »pocr kljaš« in poujčkaš • I). S. kanalih, pri nas pa je enormna množica kandidatov prostorsko tako utesnjena, da do konca predvolilne kampanje hočeš nočeš že morajo trčiti ob slehernega potencialnega volivca! Evo vam zgovornega primera! Grem ti jaz enkrat po sto letih na nek lep kulturni večer neke kaj vem kakšne že poezije - človek se v teh časih tudi belega kruha preobje in začuti nujno biološko potrebo po kulturi. Tam ti jaz sedim v prvi vrsti, kajti druga vrsta je kompletno zasedena, v tretji in v vseh naslednjih pa ni žive duše in bi me bilo tam kar strah. Živčno se presedam - nestrpno pričakujoč duhovne hrane, ko mi prilomasti v sosednji sedež en neznani moški. Pokne se na stol, dvakrat kihne, privleče na dan robec in se gromko usekne. Ta gestikulacija v kulturnem hramu nujno pritegne pozornost: pokukam ga in evo ti: poleg mene sedi pristen in čisto zaresen slovenski predsedniški kandidat! Da dol padeš! Kar srh me prevzame in vas bi tudi. Ni mala stvar sedeti poleg bodočega predsednika! Ko se mi duša naužije kulturnega izobilja, me zvečer vesela druščina zvabi v čisto pravi in tazaresni disco. Prima glasba, fino vzdušje. A glej ga zlomka: tam nekje v pozni večerni uri, ko smo vsi full veseli in sploh na višku, nenadoma glasba poneha in vse utihne. Predstavi se nam čisto tazaresni in čisto tapravi predsedniški kandidat! Zdaj padeš dol že drugič! V življenju mi je v posebno veselje obiskovanje nedeljskih otroških matinej. Kaj češ! Od otroštva ti vedno nekaj ostane in vsak človek je po svoje malo čudaški. Eni skačejo čez plot, eni igrajo košarko, eni pa radi prebiramo pravljice in gledamo lutkovne predstave. In zdaj sem v hudi dilemi. Saj ne, da predsedniških kandidatov ne maram - čisto vseeno mi je, če so ali če jih sploh ni! Ampak! Naj zdaj še na otroški matineji sedim poleg kakšnega predsedniškega kandidata? Nič namreč ni izključeno: če v vaški knjižnici sedim poleg predsedniškega kandidata, če ga istega dne ugledam v diska-ču, ni vrag, da se ne bi kakšen povabil tudi na lutkovno igrico Kdo bo šival Vidku srajčico! Mene bi pri priči minil ves pravljični užitek, saj vem, kakšne muke bi obenem trpel predsedniški kandidat. Predsedniški kandidati imajo namreč hude in prehude politične skrbi - saj drugače pa tudi predsedniški kandidati niso! Se ob gledanju Vidka bi jim bilo mračno predsedniško čelo. Če pa imaš okoli sebe tako obupno resne ljudi, te pa res vse mine. Ah, volitve!• D. Sedej CENTER franc ris ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 10 uri, amer fant pust film ČAROBNI KAMEN ob 17. in 19 uri, prem amer me lodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 21 uri STORŽIČ slov mlad film POLETJE V ŠKOLJKI ob 16 uri, amer trda erot GLOBOKO MO DRO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ris MALA MORSKA DEKLICA ob 17 uri amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 18 30 Ifl 21 uri DUPLICA prem amer glasb drame KRALJA MAMBA ob 18 in 20 uri TRŽIČ franc ris ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 16 uri, rpem amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18 uri, amer kom GOSPE V AKCIJI ob 20 uri ŽELEZNIKI franc film SLAVA MOJEGA OČETA ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer krim kom RAZJARJENI HAR LEM ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer ris PETER PAN ob 18 urt. amer akcij krim FX 2 ob 20 uri__ SLABI OBETI ZA BLEJSKI TURIZEM Letošnje turistično leto je bilo vsaj za blejski turizem bolj ki slo. Kot kaže je to pustilo tudi hude posledice na obrazih do mačih natakaric. Ko je zbrana druščina prejšnji teden v pizzeriji pod hotelom Park prosila za račun, jim ga je prinesla natakari ca s tako kislim obrazom, da se eden od gostov ni mogel vzdr žati in ob ceni vprašal: "Koliko pa stane nasmeh?" Natakarica pa nič Le ustnice je še za spoznanje bolj povesi la Upamo, da ne kot obet za naslednjo sezono?! • (vs) GRBO, GRBO... HU00BN0! »Ta rdeči«, ki jih je od pamtiveka sama zloba, ponujajo naokoli naslednjo novodobno grdobijo: »Za čudeže je treba molit, za uspehe pa delat!« STIKI Z JAVNOSTMI V predvolilnem času se vsa slovenska radijska in časopisna uredništva kar šibijo od navala raznoraznih vabil in povabil Pa tiskovne konference pa to pa ono papirčki kar frčijo naokoli! Kakšen zoprni jezikovni estet, ki nima drugega početi kot ne nehno iskati dlako v jajcu in tečnariti, od A do Ž prebere tudi kakšno tako vabilo In se začudi! Po firmah in tudi v strankarskih logih imajo ustanovljene nekakšne propagandne službe, ki skrbijo, da se slovenska javnost nenehno bombardira, da se predstavljajo image fir me in da je stranka nenehno v medijih! In te službe se ime nujejo službe za stike ali stik z javnostjo! Ponekod pa do sledno uporabljajo naziv: Služba za stik z JAVNOSTMI! In zdaj se sprašuješ, koliko veliko javnosti imamo pri nas! Javnost ta. javnost ona... Služba torej skrbi za stike z več javnostmi! Hudo narobe! Javnost je ena sama in edina! Na žalost v tej Sloveniji nismo še tako pomembni, da bi prav mi imeli kar več javnosti! Javnost je ena sama, javnost je edninski samostalnik, ki ga ne moreš kar poljubno pomnožiti in tako pridobiti več jav nosti! Javnost je edninski samostalnik kot moka ali kruh1 PRIJAZNO. PRIJAZNO. PRIJAZNO NACIONALISTI SO ZA RED Na nedavnem zboru Slovenske nacionalne stranke v Tržiču je njen predsednik Zmago Jelinčič kot ponavadi obljubil, da bodo naredili to deželo spet slovensko. Njegovi predlogi za "čiščenje nesnage" iz naše države so že večini znani Manj znan pa je trd pristop nacionalistov do Slovencev z njim nasprotujočimi mnenji. Enemu takih udeležencev tržiškega srečanja so Jelinčičevi redarji odločno zagrozili z izgonom iz dvorane, če se bo še naprej oglašal Glede na to je moč pričakovati, da se SNS ne bo zadovoljila samo z odstranjevanjem "južnjakov" Tudi Slovencem torej velja opozorilo, da so nacionalisti za red; torej, nikar se ne lotite ugovarjanja, vsaj v javnosti ne!# S. S. SLOVENKE SO ZA MEHKE Tržiški župan in liberalec Peter Smuk se je na predvolilnem shodu Slovenske gospodarske stranke čudil, odkod dobiva predsednik Milan Kučan tolikšno podporo v javnosti Sam j0 ugotovil, da v njegove obljube po drugačni prihodnosti verj3' mejo le stare babe, obenem pa tudi, da so Slovencem všeč lepi, prijazni in mehki ljudje. Kaj o mehkobi mislijo Slovenke, Smuk ni razpredal do konca Liberalce je označil za ljudi, ki povedo vse naravnost, včasih tudi kaj grdo in trdo Tako jo v poprejšnji razpravi z razla*' čenči o problemih denacionalizacije trdo postavil zahtevo, 41 naj vsak vrne, kar je dobil zastonj Nejasno ostaja le, ali to dr*1 tudi za današnji čas! • S. S. Trgovina s premogom in prevozništvo VODICE, Zapoge 40 NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH: • ČEŠKI PREMOG - KOCKE OREH • VELENJSKI PREMOG - KOSI • KANIŽARICA MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA -3* 061/823-585 ali 824-096 Oscar Wilde je nekoč dejal da po dobri jedi lahko oprostimo nem 1">E? OE? I \[ A Wm- mIo lastnin sorodnikom. I Ll LLi\ A 1 mw*ff PEPELU i' Radovljici jim boste spnco bane ki bi Vanjo zavidali celo angeli, oprostili :a vse na:a/ Radovljica Mdtlponudba \c ra:pen)a > urokem geografsko kuhnarunem W* Cankarjeva 76 od dalmaun\kih nb/th speaaliiei, preko istnke juhe do bohmn^ Tel.: 064/75-488 tktovičict i mannadi m ie mnogo drugih, vvt. He.eniruli bomo mi:o ti Petek, 6. novembra 1992 REPORTAŽA 15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Ritual hoje po ognju »Ogenj, očisti nasltt Podčetrtek, majhen štajerski kraj ob hrvaški meji. Ura je ena zjutraj. Jasno je. Meseca ni in tudi zvezd ni veliko. Na poseki Pod srednjeveškim gradom je v sklenjenem krogu zbranih šestdeset ljudi. Stojimo bosi na belih ploščicah in se držimo za roke. Čutim mravljince v dlaneh, kmalu po vsem telesu. Energija teče... Vroče je. Obrazi na drugi strani so popačeni. 2rak se zvija od toplote. Zremo v žarečo preprogo. Pet metrov razbeljene žerjavice... Tisoč stopinj... Neham misliti. Osredotočim se na semenski z)og: AUM. Ti trije glasovi tvorijo najpopolnejši zvok univerzuma, ki nam bo pomagal prelisičiti Ego. Kot vsa občutenja zunanjega sveta, se tudi občutek za vroče napaja iz naših "Staljenih, naučenih predstav o yročini. Bolečina se rodi v gla-v'- Odprtost kot posledica notranjega sveta zavesti je kanal, skozi katerega jo premagamo. Misli vladajo telesu. Če gojimo Prepričanje, da se ne bomo ^Pekli, se na nem bo nič zgodilo. Opekline povzročijo šok. In »°k sproži misel ob pogledu v žerjavico. Nič enostavnejšega, ^mo brez misli... . Po šestih urah priprav ne ču-tlrn nobene napetosti, dvomov n' Strah? Boris, ki ritual vodi. Pravi, da je nekaj običajnega. p°m.eni ponižnost pred °8njem, pripravljenost, da se ^u predaš in za nekaj trenu-*°v izročiš svoj Ego. Da bi v tern uspeli, smo v hiši, ki ji lju-T- ki jo uporabljajo za spro-stitvene tehnike, po indijskem zgledu kar ašram, ves večer me-'"rali. Zaviti v spalne vreče Snio odpirali energetske centre L takre in vadili nidra jogo. ^Prostitev, vmes ponavljanje Sarikalpe: Odločil sem se, da Sern sposoben prečkati žerjavi-J° hrez strahu in poškodb. Ko 0s'e stali pred žerjavico, zau-^J'e v moč svoje odločitve, as je Boris pripravljal. Moški, ki je ležal ob meni, je .es čas spal. Že tretjič je šel čez "r'n se ni opekel... Med odmo-Ij0^- ko prižgemo ogenj, na Mke napišemo svoje slabosti in želje, ter jih darujemo zubljem. Ogenj, očisti me vseh negativnih misli, ki me ovirajo pri rasti... Če je želja iskrena in nosi pozitivno energijo, potem se bo uresničila... Vse šestdeset nas preizkusi, kako hoditi po ognju. Namesto preproge iz žerjavice nam služi volnena. Za prvič. Oprošča napake in podplati ostanejo celi. Dvignemo roke in vibriramo. Vibrirajo glasilke, vibrirajo telesa, vibrira pokrajina... Boris stopi do ognja. Prikloni se, s prošnjo, da ga sprejme, in se vzravna. Zvok mantre postane močnejši... Gledam ga, kako stopa po žerjavici. Sprejel je ogenj in ogenj je sprejel njega. Zahvali se mu, ko pride čez... Neka sila me potegne na sredino. Zavem se vročine in oklevam. Nisem še pripravljen... Skupaj z drugimi ponavljam zlog. Po okolici se preliva magična melodija. Pustim ji, da preplavi še mene. Grlo imam povsem suho in glasilke so utrujene. Opazujem, kako drugi hodijo Borisu v objem. Žerjavica se nadaljuje v mokrem tepihu, kjer Boris vsakega sprejme in nevtralizira presežek energije, ki jo telo vsrka nad ognjem... Stopajo počasi. Z odločnimi koraki in razprtimi rokami. Ob vsakem uspehu se veselim z njimi. Spomladi je šla preko tudi invalidka iz Celja. Stopila je iz najstarejših obredov človeštva, saj ga najdemo v vseh kulturah in tradicijah. Danes se je ohranil le še na nekaterih otokih Tihega oceana, na Novi Zelandiji, Tibetu in severni Indiji. V Evropi ga poznajo pred drugo svetovno vojno, pri nas pa ga je leta 1988 prvi predstavil Do-blanovič. Nekateri se postavijo v vrsto večkrat, nekateri že stojijo pred ognjem in se ponovno postavijo nazaj v krog. Pet se jih je opeklo, neko dekle kar hudo. Košček vroče gline se ji je zaril v peto. Starejša ženska v modri trenirki se je sesedla skupaj... Ne vem, kako se znajdem na onju. Objame me silna toplota. Gledam v nebo in čutim vsak korak, brez transa, zavestno. vozička in premagala samo sebe. Vsi so jokali ob njeni zmagi. Tudi gluhonemost ni ovira, niti mladost. Najmlajši je imel šest let. Zdravstveno stanje rakavega bolnika, ki se je udeležil rituala, se je v nekaj mesecih izboljšalo. Nekateri so pozdravili ali omilili bolečine v hrbtenici, migrene, kožne bolezni... Vsi pa so razvili pozitiv-nejši odnos do življenja. Dosegli so nekaj, kar velja za nemogoče. Ritual hoje po ognju je ena najmočnejših tehnik očiščenja, ki se odvija na vseh nivojih in elementih. Predstavlja enega Vročina žge v podplate. Toplota valovi po telesu gor in dol. Glava je prazna, nič ne vidim in slišim, ali pa? Ne spominjam se... Nekateri so občutek žerjavice opisali kot kocke iz stiroporja... Sest, sedem korakov. Boris me objame. Čutim nepopisno srečo. Zmagal sem, uspelo mi je... Skupaj s tremi kot noht drobnimi znamenji na desni nogi. Brez opeklin... Obred je končan. Sklenemo roke. Ženski in moškemu ob strani zašepetam: Uspela si ... uspel si... uspeli smo. A. Verdir ZADETEK V PETEK ^vf^^^^5i_______ Podjetje ARNOL d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 tax (064) 632-483 5 jjji. Spodnji trg 38 ' ,e (064) 622-756 "fotografiranje za vse vrste a°kumentov - razvijanje filmov ~ komercialna fotografija ektromotoni m gospođinih aparat!, d o o Otoki 21, 64228 Železniki, Shvcnip felelon 064/66441 -leteks 37578 yvisem -leleloks 064/67150 m ŠKOFJA LOKA tur žin Takole jo bilo pred itirinajstimi dnevi v Domu na Goropekah. kjer ja tekmovalna ekipa, v kateri to sodelovali Tanja Mlinar. Bojan Žakelj in Franci Mlinar, imela "polni" Zadetek v petek Znali ao namreč od govoriti na vsa vprašanja v naiem kvizu in že prejšnji teden ao se ukvarjali z novim vprašanjem: kako porabiti nagrado v vrednosti 13 500 tolarjev Danes ob 16. uri pa bo vroče v Gostilni na Vidmu v Poljanah na spo redu je namreč tretja oddaja Zadetek v petek v jesenski seriji in ker gre v tretje rado. naj bi tudi tretja tekmovalna ekipa nocoj proslavlja la Bo? Prisluhnite kvizu Zadetek v petek med 16. in 19 uri danes na Radiu Žiri Foto: Damjan Gazvoda Parfumerija HELENA Titov trg 4/b SkoljaLoka (pri hotelu) Veleblagovnica NAMA Skofia Loka. d o o, Titov irg 1 telefon (064) 621-581. 621-092 fax (064) 620-985 BLA2EVA 3 tel (064) 620-381 fax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE PO Z OBRATI Ml ZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO, KERAMIČARSTVO, STEKLARSTVO, PLASTIČARSTVO. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM. KOOPERACIJA Tretji jesenski kviz ZADETEK V PETEK 6. novembra 1992 ob 16. uri v GOSTILNI NA VIDMU, POLJANE 27, Poljane Telefon Gostilne NA VIDMU: (064) 65-350 Vabljeni! PONEDELJEK, 9. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 M. Dekleva: Zgodba o magnetnem dečku, posnetek predstave iz SLG Celje 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 10.66 TV mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 1126 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 16.06 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dober dan. Koroška 16.50 EP, Video strani 16.66 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Lev 1720 P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce - Ferenc, Ferenc 18.00 Oscar Junior: Želvina skrivnost, italijanska nanizanka 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.46 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.06 Risanka 19 20 Napovednik 19.26 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme. Šport 20.00 EPP 20.06 Volitve '90 20.56 EPP 21.00 J. Kozak: Marki Groll, izvirna TV igra 21.56 EPP 22.00 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, 3. oddaja 22.10 TV Dnevnik, Vreme, Sport 22.36 Napovednik 22.37 EP, Video strani 22.40 Sova 22.40 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 23.06 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 23.55 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 0.20 Video strani Slovenija 2 Zgodbe groze, ameriški barvni film Zabavna zgodba o dveh vrhunskih poznavalcih vin, od katerih prvi na koncu izjemne "po-kušine" zazida svojo nezvesto ženo in izdajateljskega prijatelja. Primer M. Valdemarja je še najbolj zvest predlogi - predvsem v prikazu glavnega junaka, ki s hipnozo izziva kritično stanje - trenutke med življenjem in smrtjo. ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.00 Avto times 18.30 Poslovni dosje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 1925 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.30 Poslovni dosje, ameriška dokumentarna serija 21.00 Smrtne sanje, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Teden na borzi 23.27 Dnevno-informativni program 23.40 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 Compakt - Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 0.15 Astrološka napoved 0.25 A Shop 0.35 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani - 15.25 Oči kritike, ponovitev - 16.05 Sova, ponovitev - Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 17.30 športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 -20.00 Pari, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov - 21.25 Sedma steza 21.56 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda - 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev Roger Corman: Zgodbe groze, ameriški film - 0.05 Film 0.36 Video strani 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Nočni studio 10.30 Velika svoboda št. 7, nemški film 12.15 Šiling, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.36 Sin-ha Moča, brazilska telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.50 Kraljestvo narava 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Ante, norveška serija 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong, otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Dvojna rezervacija 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Teleskop: Maščevanje nomenklature 21.53 Kuharski mojstri 22.00 Miami Vice: Zadnja naloga. 1. del 22.45 Orfejev padec, ameriški TV film 0.35 Čas v sliki 0.40 Vrata v preteklost, kanadsko francoska melodrama 2.15 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Evropske železniške postaje RADIO KRANJ l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Kole dar/Problemčki, angleška humoristična nanizanka/Dolg in ne preveč uspešen dan 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.06 TV šola za I. in II razred 10.30 TV šola za III. in IV. razred 11.00 Vrtiljak 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Prekanjeni lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne/Živalski svet 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški: Po -Hrvaškem Zagorju 16.36 Malavizija: Dogodivščine Toma Savvverja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Bese de. besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.56 Parker Kane, ameriški barvni film 22.36 TV dnev nik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.56 Sanje brez meja 0.06 Poročila 0.40 Video stra- 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12 20 - črna kronika 12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 1820 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide-nje jutri - L RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop 12.00 Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP 16.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP -18 00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 17.20 Video strani 17.56 Premet na zaj, ponovitev kanadskega barvne ga filma 19.30 Dnevnik 20.06 Murp-hy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.25 Speča vohuna, britanska nadaljevanka 22.20 Vox 22.66 Nenavadne zgod be, ameriška nanizanka 23.60 Horo skop _ l. RADIO ŽIRI KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Vtisi s svetovnega kongresa o zdravi prehrani 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa do 19. ure - 16.16 - Od srca do lonca -16.30 EPP 1700 - Športne novice 17.10 - Otorški program 18.00 -Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 Mladinski program 19.00 -Odpoved programa - KINO 9. novembra CENTER amer fant pust. film ČAROBNI KAMEN ob 18.. 18. in 20 ur. STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17.46 in 20 uri TRŽIČ amer melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17 45 in 20. uri _■ TOREK, 10. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke 9.10 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV, ponovitev 10.00 Analitična mehanika 10.30 Angleščina - Follovv me 10.46 Muzzy, angleščina za najmlajše 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo: Hemofilija, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 14.25 Video strani 14.36 Napovednik 14.40 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, ponovitev 15.25 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman Zgodbe groze, ponovitev ameriškega filma 16.50 EP, Video strani 16.56 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj! - Solata iz špagetov 17.25 Prvi uspehi: Rok Zgonc - violina 17.30 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 3. oddaje 17.40 Denver - poslednji dinozaver, ameriška otroška nanizanka 18.00 I. Dekleva Po belih in črnih tipkah 18.35 EPP 18.40 Alpe - Donava - Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Volitve '92 20.35 EPP 21.38 EPP 21.40 E Somerville M Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Haggard II, ameriška nanizanka 23.35 Beverly Hills 90210. ameriška nanizanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Video strani 15.10 Sova, po novitev Brooklynski most, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka. Ameriška kro mka, ameriška dokumentarna seri ja - 16.50 Svet poroča - 17.30 Slo venci v zamejstvu - 18.00 Sloven ska kronika - 18.10 Regionalni programi Koper - 19.00 V službi rocknrolla - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik ORF 20.00 Pari, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.56 Glasba, shovv in cirkus Cirkus Scott - 22.00 Osmi dan - 22.50 Novosti založb: Prelistajmo skupaj - 23.00 Svet poroča, ponovitev - 23.40 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Problemčki, angle ška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.06 Kemija 10.40 Biologija 11.05 TV Leksikon Gobe 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.06 Živalski svet 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, pono vitev 14.50 Speča vohuna, ponovitev britanske nadaljevanke 15.40 The big Blue. oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrva ški 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Trgovec s sanjami, britanski doku mentarni film 21.10 V velikem pla nu 22.46 Dnevnik 23.10 Slika na sli ko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 0.06 Poročila 0.10 Video strani Slovenija 2 Glasba, shovv in cirkus V današnji oddaji bomo obi skali cirkus, ki so ga v prejšnjem stoletju ustanovili klovni družine Bronett in so se po dolgih letih popotovanja po svetu, končno ustalili na Švedskem. Cirkus Scott pripravi vsako leto nov program in tako dokazuje svojo zvestobo širnemu občinstvu, tudi vam. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.50 Parker Kane, ponovitev ameriškega barvnega filma 19 20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 20.35 Radar 21.10 Speča vohuna, britanska nadaljevanka 22.15 Tri ljubezni, 9. del švedske nadaljevanke 23.05 Premiere, ki jih ni bilo Avto trobi, mi smo rodoljubi, humoristična serija 0.05 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Te den na borzi 12.00 A Shop 12.10 Vi deo strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.32 Doku mentarec tedna Afrika 21.00 Ala mo, 1 del ameriškega barvnega filma 22.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 23.15 Vreme 23.17 Dnevno-informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.50 A Shop 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani RADIO TRŽIČ 16.00 Dober dan, lepo pozdravljeni - 16.10 - Obvestila na Radiu Tržič ■ 16.20 - Aktualne informacije -16.30 Športni obzornik 17.20 Gost v torek 18.15 Klepet s po slušalci - 19.00 V četrtek na svide nje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 - čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC. EPP 19.00 - Odpoved programa l. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Vse za moj avto 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 Pre nos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žin spet z vami - napoved programa 16.15 -Od srca do lonca 16.30 EPP 17.10 Aktualna tema 18.00 - No vice osmrtnice obvestila 18.30 - Narodno zabavna lestvica 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.16 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes 14.20 Novinarski blok 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.60 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri KINO 10. novembra CENTER amer fant pust film ČAROBNI KAMEN ob 16 in 18 uri prem amer social drama MOJ PRIVATNI IDAHO ob 20 uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer avant film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer melodr OCVRTI ZELENI PARA DIŽNIKI ob 18 in 20 uri NOVO V KINU Ko sanjajo zeleni paradižniki Najprej mala šola južnjaske kuhinje: ocvrti zeleni paradižniki so kuli narična posebnost ameriškega juga, pripravijo pa jih tako, da nezrele paradižnike povaljajo v koruzni moki, soli in popru in jih ocvrejo na masti Ves ta uvod pa samo zato, da boste vedeli, kaj pomeni na slov najnovejšega filma dveh oskarjevk Jesice Tandy in Kathy Ba tes Vse skupaj pa je samo skrajšan naslov romana Fannie Flagg "Fried Green Tomatoes at the VVhistle Stop Cafe" Zgodba je postavljena v mesto Birmingham v Alabami, kjer se zdol gočasena gospodinja Evelvn (Bates) spoprijatelji s starejšo Ninny (Tandy) in prihaja k njej po nasvet in tolažbo Ninny ji pripoveduje svoje spomine na trideseta in štirideseta leta, zgodbo o prijateljicah (Masterson in Parker), ki delita strašno skrivnost..._ SONČKOV KOT DOMAČA SCENA PA TO Poglejte samo Top 3, pa boste videli, zakaj tak naslov. Vprašanje se je vrtelo okrog Hajdi (a si predstavljate, kako se eno vprašanje kar vrti okrog enega človeka, zraven pa dela tako vrt, vrt, vrt...). Boži, Urša in Katja, naj vam povem, da Hajdi hodi v osmi razred in kolikor vem, srednja šola ponavadi nima osem razredov. Fakat ga, a ne. Moram pa reči, da je danes prišlo full dopisnic, kar tako naprej. Torej Hajdi je osnovnošolka in pri Marijani boste zvedeli vse o njej, kdaj je rojena, da hodi v OŠ Lava (čudna neka šola) v Celju... v petek pa boste v Sončku lahko kar samo Hajdi vprašali, ali ga recimo kdaj kaj cukne pa to. Žrebal je tokrat en full kolega od Aligatorja, drugač težka zvina v eni kranjski fabrki. Nagrado dobi, jeeee... Kavčič Eva, Frankovo naselje 68, 66220 Škofja Loka. A lahko eno vprašanje, starše vpraš, če imaš kakšno žlahto u Kran, in če imaš, pri naslednjem odgovoru kaj napis. Velja. Daj no. TOP 3 1. Satan je blazn zmatran - Sokoli 2. Spominčice - Vlado in njegovi 3. Hajdi pa to... NOVOSTI Tu imamo še eno našo alter zadevo in sicer CD Slovenian Independent Ročk Pool - na cedejki je kup naših novorockovskih bendov, par je pa tudi hrvaških (Howitzer, Bombe, Niet, Let 3, Messerschmitt...) Pa še en LP in sicer koncertna Sepultura, "Arise" jasno. Danes ob 18. uri bo v Sončku Hajdi, 12. novembra pa pričakujemo Avtomobile. Je-eeeee. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 69 (valda): Kateri avto vozi Peter Sokol Lovšin (če ne veste, prelistajte mal Panoramo)? Odgovore čakam do srede, 11. novembra, v uredništvo Gorenjskega glasa u Kran. Pripis "Sonce mu sokolovo". Mojca, ko bom jaz tu šef, bo Sončkovga kota cirka 2 strani, Romani pozdrav iz cvetja, Luži a veš kva je s Sončkom, ne upa ven, ker ima ta dolcga mačka. Vesna tisto glede žarka še ne morem (beri prejšnji stavek), tisto o mega tipu - a si zihr. Jest s'm. CČČav. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI TOREK, 10. NOVEMBRA, OB 18.15 UVRSTTTVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Srečno, mlada Slovenija - Ansambel Lojzeta Slaka 2. Vračam se pod Golico - Alpski kvintet 3. Obletnica poroke - Brane Drvarič band 4. Marjan vam zaigra - Koroški ekspress 5. Poj diva spet na Bled - Ansambel Nika Kraigherja 5. Zjutraj pa domov - Ivo Belšak PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 30 6. Na kranjskem sejmu - Ansambel bratov Avsenik 7. Polka muzikanta - Ansambel Darka Atelška 8. Gre življenje svoja pota - Bratje iz Oplotnice 9. Naše malo kraljestvo - Marela Internacional 10. Zapojmo vsi - Celjski instrumentalni kvintet Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Braneta Seliča, Sv. Duh 42, Škofja Lok3' 64220, ki bo prejel glasbeno kaset. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon po*' ljite na naslov: Radio Žin, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. KUPON Ime in priimek:.................................................................. Naslov:................................................................................ Glasujem za skladbo:........................................................ Novi predlog skladbe:...................................................... Mnenje o oddaji:............................................................... Za glasbenega gosta 24. 11. predlagam:........................ 25 LESTVICA »TRŽIŠKI HIT« KUPON i. RAD onin Predloga Tu,i Domači Naslov TH. Just another day - Jon Secada 2. November Rain - Guns'n'roses 3. Ostani mlad - Peter Pan 4. Vrni se - Janko Ropret 5. It's my life - Dr. Alban 6. Nisem važna - Hajdi 7. The one - Elton John 8. Z nami je Slovenija - Agropop 9. Humping around - Bobbv Brown 10. This used to be - Madonna Predloga: Tuji: Jayla - Eric Clapton Domači: 25 ur na dan - Čudežna polja Prvič v zgodovini Tržiškega hita je nagrada ostala v Tržiću' in sicer, Mojci Blažič, Kovorska cesta 29, 64290 Tržič. Zelo pridno pošiljate kupone. Lep pozdraV Jernej in Jckic' Glasba je življenje 60 kilogramov kave v Velenje Vsako soboto točno opoldne na Radiu Triglav Jesenice (96 MHz) Oktobra so imeli v oddaji Glasba je življenje nagradno HRANILNO KREDITNA SLUŽBA CERKLJE OBVEŠČAMO VAS, DA SMO V POSLOVNIH PROSTORIH KMETIJSKE ZADRUGE CERKLJE, TO JE PRI BLAGAJNI CERKLJE IN ŠENČUR ODPRLI MENJALNICO TEČAJI SO UGODNI, PREPRIČAJTE SE! ZBIRAMO VSE VRSTE HRANILNIH VLOG, OMOGOČAMO VAM PREJEMANJE POKOJNINE PREKO VAŠE HRANILNE KNJIŽICE. ODPIRAMO IN VODIMO ŽIRO RAČUNE OBČANOV OBRESTNE MERE ZA MESEC NOVEMBER: Mesečna: Letna # vloge na vpogled 1,7 % 22,83 % • žiro računi občanov 1,7 % 22,83 % • vezave: za 31 dni 3,4 % 50,37 % za 90 dni 3,4 % + 5 % 57,88 % za 180 dni 3,4 % + 10 % 65,40 % za 1 leto 3,4 % + 15 % 72,92 % PO UGODNIH OBRt SINIH Ml RAH VAM NUDIMO KRI DIH ZA NAKUP KMETIJSKE MEHANIZACIJE, GRADNJO IN OBNOVO HLEVOV IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ. OBRESTNE MERE ZA KREDITE KMETOM: 3,4 % + 15 % 72,92 % SE PRIPOROČAMO' I IRANU NO KREDITNA SIU7BA CERKLJE igro s precej nenavadno n<* grado - 60-kilogramsko vre čo prave kave, angleške n me ED & MAN COFFEE s dežem v Ljubljani. Oktobe' se je iztekel, naša nagra igra tudi in dobili smo dna lastn'j co vreče prave kave. Iz^fjj bana je bila MOJCA KAJZ% LAŽE 9d iz VELENJA, ^ j Mojca porabi kilogram ka A na mesec, ji naslednjih P let ne bo treba kupovati pra ve kave. Čestitamo! :e V sobotni oddaji Glasba\i življenje pa vam bom Pr*L stavila tudi delček reain. revolucionarne ljubezens^j poezije izpod peresa Ton . Fornezzija - Tofa V razn> slek vsem damam, ki se nehno ukvarjajo s shujša nimi kurami pa nekaj vet iz omenjene poezije: ^ - O, gospodična Rezka, . vaš oče mogoče - Miza ^j-Oh, nikar, nikar! Zakaj pa zar? - Oh, gospodična Re^aj deklica mila, ko pa spte ste deska, zadaj pa dila-v Eno posvetila Icu Bojanu Adamiču, - {rli-slavi visok jubilej 8 A^f co. Mirno lahko rečem, 0 ^ oče slovenske povojne vne glasbe. Kot sam p1 $ mu je ostala najbolj prl njegova pesem Ko bos F\p na Bled, boš moja Pu%ji spet, za katero je P.rlLsP tekst napisal Frane Mncl Glede na pošto, jemamo, sklepamo, ac\el\f l> -'linV oddaja Glasba je velik odziv med . V' V. SUP i v:.i5--f-f» S°.ad3 vanja, saj nam tako poj" . ^ te ustvariti odd—^mb0l, vašem okusu delovati v na' Telefonsko petje & [utf stolp ali zapeti geslo cjj tf Kovmotehne Nemogo^^ mogoče, nam svoj naslov in telefonski vilko na Radio Triglav j» ^ ce, s pripisom za Glasba je življenje, vas bomo. .j. s........V> živila 100 X VEČ V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI GLOBUS Kranjčani pozor! Nalepka, kakršna je natisnjena na 1. strani, bo v soboto, 7. novembra, od 8. do 13. ure nalepljena nekje v Samopostrežni prodajalni v Globusu! Izrežite jo iz Gorenjskega glasa in jo vzemite s seboj. Ne pozabite, da ima nalepka tokrat številko 6. Tisti, ki jo bo našel v Samopostrežni trgovini Globus, bo dobil darilni bon v vrednosti 4.000.- SIT (kar je 100 x VEČ kot izvod Gorenjskega glasa). Trgovina pa je tudi sicer dobro založena, saj prav letošnje leto praznujejo 20-letnico. Želimo vam veliko sreče pri iskanju! Prejšnji teden je nalepko v Nakupovalnem centru našel Andrej Zupančič, Posavec 123, posta Podnart. Iskreno mu čestitamo! otroška trgovina OTkt s trgom blaga in trgom j^Pitala tvori zaključeno celo- JJ sntje ministrsko delo štejete *°r uspešno, ob podatkih, ki go-*°re ravno nasprotno: izguba Vfč tisoč delovnih mest, potroje-"a brezposelnost, nizke plače in *°domestila, ob tem pa tudi vi °* Prispevek davkoplačevalci ,e namene? j^'jub še tako uspešnemu de-našega ministrstva in mož-2J% kar lahko stori na °cJu državnega urejanja liu!°V v zvezi z delom, se jc ..a l» a z8mila kopica težav. Gre v °-°gajanja, ki delujejo ravno nasprotju s cilji našega mini- ev po-od-je na t II strstva: dogodki ob osamosvajanju države, izguba trgov, sistemske spremembe, vrh vsega pa še splošna gospodarska recesija, ki je iz sveta segla tudi k nam. Kljub vsem negativnim vplivom sodim, da smo v dobrih dveh letih v ministrstvu veliko storili. Sprejeta je bila sistemska zakonodjaja, ki omogoča hitrejše prilagajanje tržnim razmeram, onemogoča hitrejše povečevanje števila brezposelnih in pomeni blažitev neugodnih posledic uvajanja ekonomskih zakonitosti. Uspelo nam je uvesti sistem plač po kolektivnih pogodbah. Izdelan je bil sodobnejši pokojninski zakon, ki smo ga prilagodili razmeram in predvideli nove vire sredstev. Če ne bi bili tako hitri pri sprejetju sistemske zakonodaje in če pri tem ne bi bili deležni podpore, kakršne smo bili, potem bi bile razmere za ljudi lahko še bistveno težje. Ne bi denimo uspeli zadrževati rasti brezposelnosti. Ob sanaciji podjetij in likvidnostnih stiskah podjetij bi bilo lahko ogroženo izplačevanje pokojnin. In še marsikaj bi v današnjih razmerah lahko ljudi prizadelo še bolj v živo, tako kot se to dogaja v nekaterih vzhodnih ekonomijah, ko so se začele spreminjati v tržni sistem. Prišlo je do milijonov brezposelnih in do velikih socialnih napetosti. Mi pa se trudimo, da bi ljudem prihranili take pretrese in da bi bolj postopno prešli iz prejšnjega v sistem z izrazitejšimi ekonomskimi zakonitostmi. Seveda jc tudi to lahko kruto. Ce pristopimo na uravnotežen način in hkrati, ko ponujamo kapitalske odnose, vgrajujemo tudi socialne elemente, ki pomenijo varnost in zaščito človeškemu faktorju, potem je to veliko manj boleče.« Tudi pri nas se je v zadnjih dveh letih tako rekoč potrojila brezposelnost, ki je že presegla magično mejo sto tisoč. Ali polne zaposlenosti, ki je bila značilna za prejšnji sistem, ne bo več? »S sedanjo 11-odstotno brezposelnostjo smo nekje na povprečju evropske skupnosti, pri Čemer imajo razvitejše države nižjo, južne dežele pa morda še nekoliko višjo brezposelnost od naše. Tudi razvitejša gospodarstva nimajo polne zaposlenosti, pač pa je zanja tržne zakonitosti značilen velik pretok na trgu delovne sile. Ta je zelo dinamičen. Razvoj prinaša velike strukturne spremembe in z njimi strukturno brezposelnost, ko nekaterih kadrov ostaja, drugih pa strašno primanjkuje. Temeljna prizadevanja media-torjev na trgu dela (službe za zaposlovanje kot podaljšek našega ministrstva) bodo usmerjene v to, da bodo poskušale prilagajati ponudbo delovne sile na trgu povpraševanju. V prihodnje bo treba vplivati na povpraševanje s podatki o ponudbi. Danes pa, ko v obdobju prestrukturiranja pri nas zelo primanjkuje delovnih mest, je vsa pozornost države in vseh, ki se ukvarjamo s politiko zaposlovanja, usmerjena na povečevanje povpraševanja, ali pospeševanje zaposlovanja. Spodbujanje povpraševanja je glavna naloga, kako priti do novih delovnih mest. To poteka od ukrepov ekonomske politike, do tistih, ki jih še dodatno izvajamo na trgu delovne sile.« Ali niso ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jih štejete za velik uspeh v blaženju tržnih neugodnosti, naravnane zgolj na kratki rok? Se z njimi ne pomaga pretežno slabim, neperspektivnim, tistim, ki zdrsnejo v stečaj, ki ne odpirajo novih delovnih mest? »To je le tako videti v tem letu, ko so podjetja vrh vsega udarjena še z izgubo trgov in je s tem povezano tudi nastajanje presežkov. To je kratkoročni problem sedanjih razmer. Izgubili smo 40 odstotkov trgov, kar je tako katastrofalno, kot če bi doživeli potres. Zaradi ožjega obsega trga je manj dela, pojavljajo se novi presežki in problemi tistih, ki na novo izgubijo delo, so večji, kot onih, ki so že brezposelni in so z majhnim nadomestilom vsaj trenutno preskrbljeni. Če bi ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajali brez teh izjemnih procesov, bi bili seveda učinkovitejši. Odkrita brezpo-slenost bi ne naraščala tako hitro, ljudje ki so že brezposleni, bi se lahko hitreje vključevali v delovne procese in bili konkurenčni na trgu dela. Tako pa zdaj država hkrati blaži še pretrese v zvezi z izgubo trgov, selekcijo proizvodnih programov, presežki, ki ob tem nastajajo. Ko se denimo neko podjetje prestrukturira in ohranja svoje zdravo programsko jedro, neki drug program pa ukinja, mu država za nekaj mesecev pomaga s subvencijo stroškov delovne sile. Prestrukturiranje bi šlo hitro in brez pretresov, tako pa vse skupaj ovirajo dogodki ob izgubi trgov, nelikvidnost in še kaj, da državni ukrepi nimajo naglih pričakovanih učinkov.« Podjetja še vedno veliko predčasno upokojujejo, da bi se kadrovsko sanirala, pri čemer jim ODNOS pomaga tudi država. Toda ali takšni ukrepi ne vodijo k temu, da se nevarno ruši ravnovestje med pasivnim in aktivnim prebivalstvom in da je slednje tudi vse bolj obremenjeno? »Država pri razrešitvah težav podjetij sodeluje tudi na ta način, da omogoča predčasno upokojitev odvečnih delavcev. To ne sodi med ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pač pa med pravice, ki izvirajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Pri teh pravicah je vnesena tudi možnost, da v primeru, ko iz operativnih razlogov v podjetju nastajajo presežki, po zakonskih določilih lahko ljudi pošlje v pokoj, pri tem pa lahko sodeluje tudi država.« Kam vodi tako ravnanje, glede na to, da je aktivno prebivalstvo ob takih procesih vedno bolj tudi materialno obremenjeno? »Te možnosti so bile mišljene bolj kot izjeme, če človek nima drugih alternativ, če ni možnosti za njegovo poklicno preu-sposobitev, če zanjo nima interesa, če obstajajo druge ovire, če do upokojitve res manjka malo časa. To je bilo spočetka mišljeno kot izjema, v množično ravnanje pa se je sprevrglo zaradi součinkovanja številnih okoliščin. Gre za najmanj konfliktno razreševanje odvečnih kadrov, to je linija najmanjšega odpora za podjetja in najmanj boleče za delavca. Z vidika države pa je taka dinamika upokojevanja nesprejemljiva. Zato pri teh možnostih nikoli ni sodelovala z velikimi finančnimi spodbudami, samo z delčkom, ki pa postaja vse bolj pičel. Zdaj sodeluje le še pri možnosti dokupa do enega leta.« Pa vendar mnoga podjetja odvečnim delavcem obljubljajo odhod v pokoj ob znatnejši finančni pomoči države? »Zakonska možnost je, da se dokupi pet let. Država pa naj bi materialno sodelovala pri tej pravici le v primerih, ko gre za dokup do enega leta, pa še tu financira le 50 odstotkov dokupa. V začetku, ko so se začeli na ta način razreševati kadrovski presežki, smo sofinancirali do treh let. Zato smo za tiste, ki še nikoli niso izrabili tega ukrepa, še napravili izjemo. Zdaj prihajajo do prestrukturiranja tudi javna podjetja, družbene dejavnosti in težko jim odklonimo enako možnost, kot so jo imela podjetja iz gospodarstva. Za tiste, ki še niso izkoristili možnosti, smo pustili sofinan- ciranje do treh let (do 50 odstotkov). To velja letos, za prihodnje leto pa se bo treba v okviru proračunskih možnosti odločiti, ali bomo to strategijo spremenili ali ne.« Kakšni so uspehi pri ustvarjanju novih delovnih mest kot najbolj konkretnem ukrepu aktivne politike zaposlovanja? »Ta ukrep aktivne politike zaposlovanja pa najbolj pripomore k zmanjšujemo brezposelnosti in na drugi strani omogoča, da se spet povečuje število davkoplačevalcev. Država delno subvencionira snovanje novih delovnih mest tistim, ki pokažejo, da imajo obetavne programe in možnosti za to. Računamo, da bomo na ta način sfinancirali kakih 10 tisoč novih delovnih mest v tem letu v Sloveniji. Gre pa pretežno za manjša podjetja.« Znatna finančna sredstva namenja vaše ministrstvo podjetjem za njihovo prestrukturiranje. Katerim gorenjskim podjetjem ste pomagali na ta način? »Za ta sredstva je letos kandidiralo že nad 350 slovenskih podjetij. Spisek je preobsežen, da bi lahko navedli vse, ki jim s tovrstno pomočjo država pomaga pri prestrukturiranju, veliko pa je tudi različnih oblik... Z Gorenjskega so to pomoč iskala podjetja, ki sodijo v sklop slovenskih železarn (poleg jeseniške Železarne še Veriga Lesce, Plamen Kropa), tekstilci (Tekstilindus, BPT Tržič, Almira, Vezenine, Gorenjska predilnica, Sukno Zapuže), Iskra Telekom, ERO, Alples Železniki, Ikos, LTH Škofja Loka, Jelovica, Gradbinec Kranj, ZLIT Tržič... S prekvalifikacijami in dokupi let so se pojavili tudi čevljarji (denimo Peko Tržič), pred začetkom letošnje neobetavne sezone tudi turistična podjetja, ki smo jim pomagali v sodelovanju s turističnim ministrstvom.« Večji interes za snovanje novih delovnih mest ne obstaja najbrž tudi zaradi tega, ker je vsako delovno mesto hudo obremenjeno z davki Kaj storiti? »Cena dela je silno visoka. Je sicer nižja kot denimo kje na zahodu, toda povišujejo jo visoki prispevki. Moja teza je, da bi morali družbeni standard in socialne pravice, ki jih imamo danes in jih želimo zadržati (tako je razpoloženje ljudi) v večji meri financirati iz davčnih virov in ne toliko iz prispevkov na živo delo« • foto: G. Šinik R N SI0VBUA GORENJSKI GLAS ♦ 20. STRAN Mam' Petek, 6. novembra 1992 Vaša, naša mnenja Vprašanje g. Jelinčiču Ker osebno nisem mogel priti na vaš javni intervju, vam kar pismeno pošiljam nekaj vprašanj. K temu so me spodbudili letaki, ki so jih vaši pristaši raznašali po radovljiški občini (citirane navedbe povzemam od tam). Ce me boste v odgovorih prepričali, da so moja predvidevanja usmerjena v napačno smer, vam bom iskreno hvaležen. Strankarski prostor v Sloveniji še ni definiran. Sodobno rečeno: ideološko polje še ni polastninje-no. Med drugim stranke še niso dokončno oblikovale svojega odnosa ne do radikalnih socialno/ kritičnih ne do versko/funda-mentalističnih in ne do nacionalno/ekskluzivističnih projektov. Vi, g. Jelinčič, ste med ljudmi, ki snubijo soborce in volivce z nacionalističnim ekstremizmom. Pri vas in vaši stranki gre za strankarskega dojenčka, ki razvija ideologijo, ki se spogleduje s totalitarnimi trendi, ki so hitler-jancem narekovali Endloesung židovskega vprašanja, miloševi-čevcem pa etnično čiščenje (pa še o množici sodobnih fakinov bi lahko govorili). Če upoštevamo, da je Hitler Me-in Kampf napisal v zaporu, Mi-loševiča pa so podpihovali akademiki, potem me zanima, g. Jelinčič, kako si predstavljate, da bo nastajal trdneje določen program vaše stranke: ali bo vizionar in mislec sedel v zaporu ali v generalštabnem kabinetu ? Nič nenavadnega, da so vroče-krvnost, prevratnost, fanatizem značilni za družbena gibanja v kriznih in prelomnih časih. Taki so bili in so verski fanatiki (preganjanje čarovnic), socialni revolucionarji (preganjanje razrednih sovražnikov), ne najmanj nevarni pa niso bili zlasti v času ponovnega kipenja narodov niso etnični misijonarji iz. rasisti. Za tovrstne konstrukcije je značilno, da stavijo na čimbolj enostavna izhodišča, ki jih potem tulijo do onemoglosti. Pri tem jim ni dosti mar, če so podatki, s katerimi razvnemajo javnost, potvorjeni in lažnivi. G. Jelinčič, postavili ste se na čelo stranke, ki igra viteza zaščitnika device Slovenije. In da bi vlogo »pokonci stoječega Janeza« lahko odigrali, slikate strašna posilstva in buzeriranja, ki se devici godijo in so se godila. Krivi so Balkanci, »primitivne horde, ki že 70 let plenijo in vladajo po Sloveniji«. Če seštejem podatke iz vašega pamfleta, so nam odžrli 215.000 delovnih mest, 59.000 prostorov v šolah. Vsaj 300.000 se jih po vašem komfortno razteguje v 127.000 stanovanjih. (Da o 92.000 beguncih niti ne govorimo). Nasproti njih stoji 100.000 brezposelnih Slovencev in okoli 170.000 slovenskih družin na robu ali pod mejo preživetja. G. Jelinčič, ali lahko poveste, kako ste prišli do teh podatkov in kaj vam posamezni pojmi pomenijo (npr. kaj je to »stanovanje«, kaj je to »prostor na šoli«, kaj je »brezposelni Slovenec«?) Značilnost nacističnih in rasističnih gibanj je politizacija in militarizem. Seksizem paradnega koraka, apelov in orožja vam ni tuj, g. Jelinčič. Totalitarizmi vojsko in policijo uporabljajo proti tistim, ki jim totalitarizem označijo za škodljive zarotnike, ki ovirajo uresničitev nebes na zemlji. Od razgrajanja po gostilnah, skritega oboroževanja, totalitar-ci običajno preidejo na teroristična dejanja, se uniformirajo. Po prevzemu oblasti se neusmiljeni. Grmade, koncentracijska taborišča, zaplinjevanje, etnična čiščenja, pokoli. Ali mislite, da boste, če boste svojo stranko peljali po tej poti, odprli Slovencem pot v zlate čase. Saj izhajajoč iz vaših podatkov boste, potem ko boste Slovenijo odrešili primitivnih hord, za 100.000 brezposelnih Slovencev odprli vsaj 215.000 delovnih mest (hura, vsak Slovenec bo lahko delal za dva), da ne govorimo, da bo za »več kot 67.000 slovenskih družin brez stanovanj» na razpolago 125.000 stanovanj. Za katerega od načinov, da bo- SEDEM NAJPOMEMBNEJŠIH PRAVIL V HRANILNICI LON ZA SVOJE VARČEVALCE: 1. VARČEVALEC v naši Hranilnici je najpomembnejša osebnost. 2 VARČEVALEC je osebnost, s katerega občutki se popolnoma identificiramo 3. VARČEVALEC vedno zasluži našo pozornost in osebnostno obravnavo. 4. VARČEVALEC nikoli ne zmoti našega dela 5 VARČEVALEC nam posreduje svoje potrebe, na nas je. da opravimo delo zanj. 6 VARČEVALEC je del naše Hranilnice, ne nekdo izven nje. 7. VARČEVALEC ni odvisen od nas, mi smo odvisni od VARČEVALCA. ste dosegli tako ugodno stanje, se zavzemate, g. Jelinčič? Ali za izgon ali za koncentracijska taborišča ali kako drugo obliko iztrebljanja »primitivnih hord«? S katerimi mednarodnimi organizacijami se boste povezali, da bo tudi mednarodni red v kratkem usklajen z našimi načrti? ln še eno vprašanje na koncu. Bili so poskusi opredeliti, kaj je slovenski narodni značaj, pa tudi nameni, da bi ga spremenili. Vi, g. Jelinčič in vaši, se opredeljujete kot »pokonci stoječega (trdo oz. hudokurčnega?, op. p.) Janeza«. Ali lahko natančneje opredelite, kako si predstavljate pravega Slovenca. Ali razmišljate v tej smeri, da če je bil pravi arijec svetlolas kot Hitler, vitek kot Goering in visok kot Goeb-bels, ali bo potem pravi Slovenec miroljuben kot Jelinčič, strpen kot Gros in ljubljeni možek kot Pirnat? Jože Dežman Govorniške sposobnosti Zmaga Jelinčiča Nemara ni državljana Slovenije, ki ne bi vsaj enkrat slišal definicije, da je Zmago Jelinčič enfant terribie slovenske politične scene. Toda vsem etiketam, ki so jih politični veljaki prilepili na pleča predsednika Slovenske nacionalne stranke, trezen razsojevalec ne izreče niti najkrajšega komentarja, preden se osebno ne sooči z obrekovanim človekom, preden v resnici ne spozna karizme in dometa določene osebe. Lahko celo rečemo, da je povsem normalna reakcija ljudi, ne samo politikov, da skoraj brez izjeme obstoj SNS komentirajo ali kot nadvse pozitivno, fascinantno dejstvo ali pa kot zbirnik vseh psovk in negativnosti človeške rase, kot absolutno negativi-teto. Ob dejstvu, da je prav Zmago Jelinčič prva in edina markantna oseba SNS ter da so programska izhodišča omenjene stranke notorična, je povsem nelogično, da se ostale stranke, s svetlimi izjemami, bojijo gospoda Jelinčiča kot hudič križa za sogovornika, čeprav, kakor govorijo, ni lažjega posla, kakor sesuvanje »znanih« postavk nacionalne politike. A lotimo se fenomena Zmaga Jelinčiča z drugega zornega kota. Mediji mu namenjajo zelo malo pozornosti. Z izjemo Dela, kjer večkrat zasledimo med pisci bralcev njegove žolčnopolemične odgovore, so v medijih konstantno prisotne diskreditacije SNS. V Mladininem »rolanju« je Jelinčič omenjen kot Jelinčič, hkrati pa je bila objavljena njegova edina kratko in jedrnato sumirana bibliografija. Če mediji in politiki z Jelinčičem nočejo zlepa zobati češenj, potem mora imeti neko svojstveno orožje, ki ga ne gre podcenjevati. Zmago Jelinčič je na javni intervju, ki ga je organizirala naša medijska hiša, pristal brez pomisleka. Težje pa je bilo dobiti človeka, ki bi hotel ali upal z njim voditi pogovor. Politični komentatorji so se delovni ponudbi, predalčkanju idejnega aspekta Jelinčičeve stranke, odrekli. Tudi gospod Žakelj, podpredsednik IS republike Slovenije, stalni povezovalec Glasovih prej, se je opravičil z nekako standardnim izgovorom uglajenih poslovnežev, da je zaposlen in da ne more vzeti mikrofona v roke. Vzrok velikega strahu pred soočenjem z gospodom Jelinčilem je bil tako še bolj mistificiran. V Creini, na prizorišču javnega intervjuja s predsednikom SNS, v dvorani, kjer je bilo v očeh veli-koštevilnih obiskovalcev videti pravo vzdušje, se je kmalu pokazalo, da bo imela gospa Ljerka Bizilj zelo spretnega sogovornika. Dejansko je treba priznati gospodu Jelinčiču izredno govorniško veščost, kije bila poslušalstvu v veliko zadovoljstvo in aplavzi so se vrstili kot po tekočem traku. S tem se je tudi razjasnilo, zakaj Jelinčičeva prisotnost spravlja v slabo voljo njegove tekmece. Retorika ugodja Vprašanja Ljerke Bizilj je Zmago Jelinčič sprevračal v svoje triumfalno zmagoslavje. Vsako, še tako neprijetno vprašanje je z lahkoto vpel v programska izhodišča stranke, posebno tista, zaradi katerih ima največ privržencev; politiko do beguncev, Neslo-vencev. vojnih izdajalcev..., ter jih vpel v digresije. Njegov nastop ima vse karakterje govora proslavljenega vojskovodje in pretendenta na prestol, ki je prišel v Rim slavit triumf. Podobnosti govorniških iztočnic, ki soupadajo med rimskim generalom in Jelinčičem, se navezujejo na domoljubne in krepostne atribute osebnosti ter družbene razmere, v kateri se nahajata. Preteklost ju ne obremenjuje, saj sta pokazala svojo hrabrost in hkrati zvestost narodu ob uri preizkušnje, ki bi ju lahko stala glave. Sedanjost je zanju pravi trenutek: Ljudstvo ima zaupanje, navdušeno je nad slavno preteklostjo svojega vodje in čaka boljše, svetlejše dneve. Prihodnost je v vsakem primeru nedorečena, čeprav ima, v političnem žargonu, več možnosti za uspeh mož, z neomadeževano preteklostjo od tistega, ki je bodisi sploh nima bodisi je prežeta s spodrsljaji. Sama predispozicija ugodne karme še ne pomeni avtomatičnega uspeha, saj je pred visoko-letečim politikom še najtežja preizkušnja: govor množici. , Slednje podjetje je najtežje. Spomnimo se naprimer slavnega Cicera, ki ga je pogled na vojake, na sodnem zagovoru klienta Milona. tako prestrašil, da je govoril neprepričljivo s tresočim glasom ter izgubil primer. Govornik mora poleg dobrega poznavanja preteklosti, tudi preceniti vzdušje med množico ali uganiti mora, kaj bi ljudstvo najraje slišalo, za kar pa je potrebna dobra mera politične preudarnosti. Gospod Jelinčič vse omenjene atribute ima: Bil je zaprt v času služenja JLA in pod Bavčarjevim policijskim ministrovanjem, ker se je oprijel narodnih idej. V vojni za Slovenijo je po krivici trpel v zaporu kot borec v prvi bojni vrsti. Zgodovina njegove družine je povsem predana boju za Slovenstvo... In danes je Zmago Jelinčič zelo popularen Slovenec, ki zre v prihodnost. Pravgotovo se je predsednik SNS teh atributov zavedal. Povsem jasno pa mu je bilo, da so ljudske množice site dolgoveznih, pojasnjevalnih govorov vladnih politikov in da so njegovi poslušalci psihološko razpoloženi za velike besede. Slednje pa se najučinkoviteje posreduje z retoričnimi entimemi. Tak govor je atraktiven, zelo psihološki in povzroča ugodje pri poslušalcih) Goli silogizem je sestavljen »\ dveh premis in sklepa, retorici silogizmi pa imajo daljše pretil se, kar retorju omogoči, da tt&, sklepa ni treba navesti, ker p' poslušalstvo potegne saft° Oglejmo si primer Jelinčičevega retoričnega silogizma: Vprašanje: Kaj mislite o Čirih Zlobcu? 1. premisa: O starejšem Zlobe11 ne bom veliko govoril. 2. premisa: Ampak že star prt govor pravi: Nomen est otn& kar bi po slovensko prevedli pove vse o značaju človeka. Sklep: Je nepotreben. (Gospod Jelinčiču sklepa ni bilo potreb*0 izpeljati, ker je občinstvo v zn& razumevanja začelo bur*0 aplavdirati). Skupščina zahteva retorično veščost politiko Ne bo odveč, če še enkrat rtcf mo, da v slovenski politiki fl* manjkuje dobrih govorcev, ki$ obenem prepričljivi, atraktivni * znajo oceniti formo diskurza,i katerim se bodo obrnili na jat nost. Dajmo roko na srce in P1*, znajmo, da naši politiki ne znttf. niti prepoznati elementarnih & tuacij, v katerih se uveljavi dw čen diskurz. Tako na omizji kjer je treba svoj govor opreti t* dokaz, podatkovje, ki prepriča f tudi na javnih zborovanjih. W. se atraktivno kratko in metafor čno jedrnato govori, večina P°^ tikov dolgovezno, brez takta. &\ jejo duhamorne govore. Gospod Zmago Jelinčič je, & se ttce retorične spretnosti v slo- venskem političnem prosto^ prav gotovo eden od izjem. W gov govor je metaforično bog0' duhovit, ter preračunljiv do f[ tankosti, saj mož ve, kdaj je*!?} ba nizati dejstva in kdaj olje na žareča čustva. Moč tel rike je večna, dober govorec r zna delati čudeže v razpoloženj ^ ljudstva. Medtem ko Bush predvolilni kampanji v ZDA r poveduje, da ima njegova Ps'jj. Millie več znanja o zunanji p° tiki kot njegov protikandiđ. Clinton, se v slovenskih p0'1 c čnih komentarjih sprašujem0 govorniški etiki. Ta pozna le ej načelo: če boš govoril D0^e drugih, boš zmagal, saj cilj °P^\ vičuje sredstva. Zmago -^"V se tega vsekakor močno zave Tomaž Kukovi HRANILNICA LON Ml OBRESTNIH MER NE OBJAVUAMO. VAŠ DENAR PREPROSTO BOUE OBRESTUJEMO. VSI NAŠI VARČEVALCI IN DELNIČARJI SO POSEBEJ ZAVAROVANI. DELNICE: 1 DELNICA - 50 DEM/SIT NAKUP DELNIC - Dobra naložba NAKUP DELNIC - Letna udeležba na dobičku NAKUP DELNIC - Lastninski sorazmerni delež v zasebni delniški družbi NAKUP DELNIC - Osnova za uveljavljanje davčne olajšave pri odmeri dohodnine NAKUP DELNIC - Vrednost, ki vedno izraža realen odnos tolar - marka NAPRAVITE NOV KORAK PRI NALAGANJU VAŠIH PRIHRANKOV! Charles VVebb 63 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Elaine, saj sploh ni bilo tako! Začelo se je na tisti zabavi." "Tega nočem poslušati!" "Starša sta mi priredila zabavo, ko sem se vrnil s kolidža. Tvojo mater sem odpeljal domov." "Rekla sem, da tega nočem poslušati!" "Elaine, to je resnica!" "Cisto vseeno mi je!" je rekla. Naredila je korak proti vratom. "Prosim, odmakni se!" Benjamin je za trenutek obmolknil, vendar se ni odmaknil od vrat. "Odpeljal sem jo z zabave domov, Elaine." "Prosim, ali sedaj smem oditi?" "Nato sva šla v zgornje nadstropje pogledat tvoj portret. Ko sva prišla gor ... ko sva prišla v sobo, se je začela slačiti." "Benjamin, moja mati je!" "Nato sem šel v pritličje po njeno torbico. Nesel sem ji jo gor. Položil sem jo na posteljo in hotel ven, ko je vstopila. Brez ene same krpice na sebi. Prišla je ..." Elaine je nenadoma zakričala. Benjamin je strmel vanjo, dokler ni nehala kričati, in je še vedno strmel vanjo, ko je dvignila roke ter si z dlanmi pokrila obraz, nato pa jih je počasi spustila ter jih iztegnila predse. Za hip je še postal pred vrati in s pogledom švigal sem ter tja po sobi. Odhitel je v enega od kotov po lesen stol in ga postavil na sredo sobe, kjer je stala Elaine. Nato je planil ven in po hodniku v kopalnico. Eant Z zadnjega konca hodnika je stal med vrati. "Vse je v redu," mu je rekel Benjamin. Sel je v kopalnico in napolnil kozarec z vodo, nato pa ga je hitro odnesel po hodniku nazaj proti svoji sobi, toda preden je prišel do vrat, je že pred njim stal lastniLpenziona, ki je prihitel po stopnicah navzgor. "Kdo je kričal?" je vprašal. "Vse je v redu," je rekel Benjamin "Kdo je kričal tu zgoraj?" "G. Berry, vse je v redu!" je ponovil Benjamin. Kdo je bil?" "Gostja. Ampak je že vse v redu!" "Čigava gostja?" "Moja." "Kaj ste ji storili'.'" "Oprostite," je dejal Benjamin. Hotel je iti okrog njega, toda g. Berry se je postavil pred vrata. "Z njo je vse v redu Razburita se je in je zakričala. Malo vode ji nesem." "Poklical sem policijo," je rekel g. Berry. "O moj Bor!" "Kaj ste ji storili?" "Prekleto!" je zarentačil Benjamin. "Takoj pokličite p° in jim recite, naj ne hodijo sem! Nič ni narobe!" "Kaj ste ji storili?" . ^ "Spravite se mi s poti!" je zavpil Benjamin. Zrinil J^jH mo njega v sobo in zaprl vrata za seboj. "Na," je rekel in J kozarec. "Kaj se dogaja?" "Nič." "Kdo pa je zunaj?" •, in "Lastnik penziona," jc odvrnil Benjamin. Obrnil se Je,a(i' vrnil na hodnik. Ko je prišel ven, je g. Berry skušal pog|e ^ sobo, toda Benjamin je zaprl vrata. Na koncu hodnika stu j ^ dva študenta, eden z zgornjega nadstropja pa se je sklanjaju.! stopniščno ograjo. "Vse je v redu!" je zatrjeval Benjamin-se pa vsi vrnite v svoje sobe." Nihče se ni premaknil |*c,J!i se je ozrl v g. Berryja. "Boste še enkrat poklicali policijo- "Povejte mi, kaj se je zgodilo!" . ^m "Razburila se je, pa je zakričala. Pokličite že policij0 povejte, naj ne hodijo sem!" "Zakaj pa se je razburila?" "Cisto nič se vas ne tiče, zakaj se je razburila!" . f\t^ Nenadoma so se vhodna vrata penziona sunkoma ooy po stopnicah je prihitel policist. "Kdo je klical?" je vpra»a "Jaz, gospod," se je javil g. Berry. j/ "Poslušajte," jih je prepričeval Benjamin. "Vse je v r "V sobi ima dekle, ki je kričalo." r. Policist je pogledal Benjamina. "Kaj se je zgodil" vprašal tnsV'J "Obiskala me jc prijateljica," je pojasnjeval, "i" . ■ 'pir pogovarjala, se je razburila in zakričala Ampak sedaj Jc spet vse dobro." KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Andrej Ogrin - kmet, član izvršnega sveta in predsednik zadruge Denacionalizacija: v parku tako kot zunaj njega "Če bodo kmetje spet postali lastniki zemljišč nekdanjih agrarnih skupnosti oz. visokogorskih pašnikov, jih bo to spodbudilo, da bodo z njimi dobro gospodarili - tako kot so že v preteklosti in kot izkazuje tudi statistika iz 1923. leta." Bohinjska Bistrica, 3. novembra - Čeprav se kmetu Andreju Ognnu kopičijo funkcije in naloge, ki jih prevzema, pa ob Jem, dajeclan radovljiškega izvršnega sveta, odgomt^MJ«^^J^SŽS bohinjske kmetijsko gozdarske zadruge in član Slovenske ljudske stranke, poudarja, da dobro ve, kje je meja, prek katere ne sme, da ne bi pretirano trpelo delo na kmetiji. Andrej, lahko na kratko predstavite kmetijo? "Obdelujemo deset hektarjev lastne kmetijske zemlje ter Pet hektarjev najete družbene »n zasebne, imamo pa tudi dva do tri hektarje gozda, v katerem je približno deset kubičnih petrov prirasta na leto. Ukvarjamo se z živinorejo, ki temelji na travništvu in pašništvu. Predvsem na izrabi skupnih Pašnikov, za katere se zdaj, po sPrejetju zakona o denacionali-2aciji, prizadevamo, da bi jih sPet dobili nazaj. Molznice pa-serno na nižinskih pašnikih, rolado živino pa na visokogorskih. Živine redimo okrog 25 glav, glavna dejavnost je prire-Ja mleka. Dosegamo zmerno ,r"tenzivnost, ker drugačna na skupnih pašnikih tudi ni mogoči. Na leto namolzemo približno 70 tisoč litrov mleka: pretežni del ga oddamo v kmetijsko gozdarsko zadrugo Srednja ^as, nekaj ga prodamo doma, no republiško ministrstvo za kulturo, za vsa ostala pa občina. Problem je v tem, ker prihaja do različnih razlag ministrstva, kaj je naravna znamenitost - ves park ali le njegovi po- mo še z dopolnilno dejavnostjo, z gozdarstvom, ki nam omogoča, da živimo nekoliko boljše, kot bi sicer samo od kmetijstva." Kako bo potekala denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Triglavskega narodnega parka ni povsem jasno. Za kakšno vračanje se zavzemate? "V parku denacionalizacija ne bi smela potekati nič drugače kot zunaj njega. Za zemljišča, ki so razglašena za naravno znamenitost, naj bi bilo pristoj- ni pa ga pokrmimo in porabi-m° sami. Za delo na kmetiji snio štirje: redno starši, midva s sestro pa bolj občasno. V normalnih razmerah bi dohodek s kmetije že moral zadoščati za n°rmalno življenje, v sedanjih razmerah pa - žal - ne zadošča, povolj pove že podatek, da od-*upna cena mleka pokriva sa-J° še 60 do 65 odstotkov stroškov prireje. Brez prelivanja sredstev iz drugih dejavnosti a!' brez dodatnih virov (pokoj-jjte, plače) na bohinjskih kme-llJah ne gre. Pri nas se ukvarja- jo/ član radovljiškega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, verjetno precej budno spremljate denaciona-lizacijske postopke, še zlasti tiste, ki zadevajo kmetijska zemljišča in gozdove. Ste zadovoljni z vračanjem? "V radovljiški občini denacionalizacija poteka normalno. Da reševanje primerov in vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov poteka bolj počasi, je krivo predvsem to, da se s temi problemi ukvarja le ena upravna delavka. Izvršni svet je zato na eni od zadnjih sej sklenil, da bo njeno delo dodatno stimuliral oz. da bo službo začasno kadrovsko okrepil. O kakšnem namernem zaviranju postopkov pa ne bi mogel govoriti. Pred nedavnim ste postali predsednik bohinjske kmetijsko gozdarske zadruge. Kakšno stanje ste "podedovali"? "Razmere niso najbolj rožnate, niso pa kritične. Sirarstvo, klavništvo in lesna predelava delajo s staro, izrabljeno opremo. Edino, kar jim še omogoča, da prodajajo po konkurenčnih cenah, so dokaj skromni administrativni stroški in nizka amortizacija. Tehnološka zaostalost, iz katere se hočemo čimprej izviti, je večkrat tudi razlog za slabšo kakovost izdelkov. Le kakovost, od katere so precej odvisne prodajne cene, pa je jamstvo, da bodo tudi kmetje prejeli za pridelke boljše plačilo." samezni, z odloki opredeljeni deli. V jeseniški občini, na primer, so že izdali nekaj odločb za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov na območju parka, vendar pa ministrstvo zahteva, da jih razveljavijo in jih izročijo v reševanje njemu. Ce bo de-nacionalizacijske vloge reševalo republiško ministrstvo, je pričakovati, da bodo postopki potekali počasneje, kot bi sicer po občinah. Kmetje iz radovljiške občine si želijo tudi to, da bi dobili nazaj zemljišča nekdanjih agrarnih skupnosti oz. visokogorske pašnike, ki so zdaj slabo izkoriščeni in na katerih večina ob- jektov že propada. To je velika nacionalna škoda, predvsem pa je škoda za gorsko kmetijstvo, ki brez pašnikov ne more shajati. Če bodo kmetje po denacionalizaciji spet postali lastniki teh zemljišč, bodo dobili spodbudo, da z njimi dobro gospodarijo, tako kot so že nekdaj in kot, na primer, izkazuje tudi statistika iz 1923. leta. Če se to ne bo zgodilo, je .velika nevarnost, da pašniki propadejo in da tudi Triglavski narodni park ne bo več park, ampak le zapuščena pokrajina." Kaj boste storili z zadružno mlekarno? Inšpekcija je namreč že nekajkrat zagrozila, da jo bo zaprla. "Uspešnost poslovanja mlekarne je precej odvisna od dnevne (kmetijske) politike. Cenovna razmerja so največkrat takšna, da zagotavljajo le preživetje, ne pa tudi akumulacije, ki bi omogočila posodobitev. Ker ostanka dohodka ni, bi denar za morebitno obnovo približno četrt stoletja stare mlekarne morali zagotoviti iz drugih virov. To, kar zahtevajo inšpekcijske službe, je mogoče odpraviti z manjšimi vlaganji. Problem čiščenja odplak je težji, vendar tudi rešljiv. " Z zadružno reformo je v zadrugi prišlo tudi do zamenjave direktorja. Naključno ali iz določenih razlogov? "Prejšnji direktor se je za zamenjavo službe odločil sam oz. potem ko je dobil delovno mesto na Brdu. To je le po naključju sovpadlo s koncem reorganizacije zadruge, v kateri je zdaj direktorjeva vloga drugačna, kot je bila prej. Direktor je po novem le "izvajalec" politike, ki jo sicer vodi upravni odbor, medtem ko je prej imel veliko večje pristojnosti."* C. Zaplotnik ^azlični podatki statistike in kategorizacije Niti tega ne vemo, koliko je kmetijske zemlje ž° Podatkih kategorizacije kmetijskih zemljišč je v Sloveniji 67 tisoč hektarjev ^'je manj, kot jo izkazujejo statistični podatki. t*nJ - Čeprav se zdi nenavadno, pa vendarle je res, da v Sloveniji s, v.en,o natančno niti tega, koliko imamo kmetijske zemlje. Po Vs,i*nih podatkih iz 1990. leta jo je 866 tisoč hektarjev, po kate-hek,Za^'Ji, ki je bila opravljena pred desetimi leti, pa le 799 tisoč pr a.riev- Ce predpostavljamo, da so se tudi v zadnjem desetletju ■»«4 J Un^eva|a kmetijska zemljišča, je očitno, da je zdaj razlika P°datki statistike in kategorizacije Še precej večja. Č i. -eprav evidenca o rabi zem-kater najbolJSa- Pa kaže na ne-bliui. sPremembe, ki zaskr-*err,ii ° PovrSina kmetijske IctiK SC ^e v /adnJ>h tridesetih tar;e ZtnanJšala za 71 tisoč hek-na , ' Povečala pa se je površi-2da in nerodovitne zem- lje. Slovenija je po površini kmetijske zemlje na ravni evropskega povprečja, manj njiv na prebivalca kot Slovenija pa imajo v Evropi le še Velika Britanija, Belgija, Nizozemska in Švica. Samo v zadnjih treh desetletjih se je v Sloveniji površi- na njiv zaradi zatravljanja in urbanizacije zmanjšala za 48 tisoč hektarjev. Naravne možnosti za kmetijsko pridelavo so pri nas zelo raznolike, vendar na splošno težke. Slovenija sodi v krog evropskih držav (Skandinavija, Avstrija, Švica) z najtežjimi pridelovalnimi razmerami. Se- demdeset odstotkov kmetijske zemlje je v območjih, kjer so možnosti za kmetovanje bolj ali manj otežene. To je več kot v Avstriji in (če ne upoštevamo planin) tudi več kot v Švici. Da takšne pridelovalne razmere močno zmanjšujejo konkurenčnost (in prilagodljivost) slovenskega kmetijstva, verjetno ni treba posebej poudarjati; prav pa je, da to zvedo tudi tisti, ki nikakor ne morejo razumeti, zakaj je pri nas pridelana hrana dražja kot, na primer, uvožena, ki je povrh vsega še močno subvencionirana. • C. Z. na primer, z Je- as kolin se približuje ^»jske kože tudi letos na odpad? Se b° kmclu splačalo in hotelo, da bo, jo kl0C.8? 0t°k'*1, V Sokovih, grapah, jamah, v smetnjakih ali °dvrzCt5|cL' se !am razkrajale 'n povzročale smrad. Če tako ^a PriH C^°*c '/Drskajo živali, je nenazadnje mogoče tudi to, •n n T0.™20'" holezni in okužb. 110 to|a° llko so kože ostalih živali? Telečje odkupujejo po 8rarnov>rJkV|Za kilogram (povprečna tehta šest do sedem kilo-to|arj oikove, ki so težke od 42 do 45 kilogramov, po 70 "avje, ki tehtajo 32 do 35 kilogramov, pa po 35 to- trjev za kil ogram. • C. Z. Kako se pravilno sadi sadno drevje Podvin - Jutri, v soboto, bo v sadovnjaku Resje pri Podvinu spet tradicionalno jesensko sadjarsko srečanje, na katerem bosta vodja sadovnjaka Tine Benedičič in priznani strokovnjak Marko Babnik povedala in praktično prikazala, kako se pravilno sadi sadno drevje. Ob tej priložnosti bodo predstavili sadje odpornejših sort jablan iz njihovega štirihektarskega nasada, poskrbeli pa bodo tudi za prodajo sadik, ki so odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Sadjarsko srečanje se bo začelo ob desetih dopoldne. • C. Z. Skupščina društva rejcev črnobele govedi Črnobelo govedo v alpskem svetu Kranj - Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji vabi člane in rejce, ki to še niso, na prvo letno skupščino, ki bo v sredo, II. novembra, ob 10. uri v Viteški dvorani Biotehniške fakuk-tete v Grobljah pri Domžalah. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva mag. Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici bo predsednik avstrijske rejske zveze za črnobelo pasmo predaval o črnobclem govedu v alpskem svetu. Na skupščini bodo pregledali dosedanje delo in se dogovorili za delovanje društva v prihodnjem letu* C. Z. Vsak (berač) hvali svojo malho Ko je bila na slovenskem političnem zemljevidu samo kmečka zveza, kmetje niso dosti razmišljali o tem, v katero stanovsko politično organizacijo oz. stranko bi se včlanili. Zdelo se jim je samoumevno in razumljivo, da se vključijo v organizacijo, ki lahko najbolje zastopa njihove interese v vladi, skupščini in v drugih oblastnih organih. Ko pa je letos v okviru stranke Slovenskih krščanskih demokratov nastalo še Slovensko kmečko gibanje, ki ga vodi prejšnji predsednik kmečke zveze Ivan Oman, so se številni kmetje znašli v resnih dvomih: ali ostati v kmečki zvezi ali slediti Omanu in se vključiti v kmečko gibanje. To vprašanje je posebej aktualno na Gorenjskem, kjer Oman med kmeti še vedno uživa precejšen ugled in kjer so tudi že bili resni poskusi, da bi se nekatere podružnice kmečke zveze preprosto preoblikovale v odbore kmečkega gibanja. Čeprav je poskus propadel in so se člani odločili, da vsaj še do volitev ostanejo v kmečki zvezi (in s tem v Slovenski ljudski stranki), pa je članstvo dobilo "odvezo ", da se lahko odloči po svoje in da na volitvah glasuje po lastnem prepričanju. Ko kmetje sprašujejo vplivne ljudi iz kmečke zveze in kmečkega gibanja ter iz obeh strank, kam naj se vključijo in za katero stranko naj glasujejo na bližnjih volitvah, je razumljivo, da vsaka stran hvali svojo malho in napeljuje vodo na svoj mlin. Če bi katera od strani ravnala drugače, bi bilo to zdaj, v predvolilnem času, zelo nenavadno; kmetje pa še vedno ostajajo zbegani in tudi brez odgovora na vprašanje, kdo bo po volitvah vplivnejši in kdo bo lahko več storil za izboljšanje njihovega položaja. Ker bi na to vprašanje težko odgovorili tudi strankarsko neobremenjeni ljudje, kmetom ne preostane drugega, kot da se odločijo sami - po lastnem občutku in prepričanju, po idejah, predlogih in rešitvah, ki jih zagovarja ta ali ona stranka, po zaupanju v te ali one strankarske veljake. ..• C. Zaplotnik MEŠETAR Zaščitna cena pšenice: 18,30 tolarja za kilogram Slovenska vlada je prejšnji teden določila zaščitno ceno pšenice za prihodnje leto. Ta znaša 18,30 tolarja za kilogram pšenice prve kakovosti in 17,30 tolarja za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda. Na podlagi zaščitne cene, ki velja na dan 31. oktober, bodo ob prihodnji žetvi na osnovi rasti srednjega tečaja ekuja izračunali tudi odkupno ceno. Čeprav se je vlada pri določanju zaščitne cene zgledovala po intervencijski ceni pšenice v Evropski skupnosti, ki znaša 19,35 tolarja, seje odločila za nekoliko nižjo, ker je "strošek" za plače pri nas manjši kot v ES. AGROMEHANIKA Poslovni center Hrastje pri Kranju, tel.: 324-033, 325 * buteljčno vino Smederevka (zaboj z 12 steklenicami) * črna šota, 30 kg * pet žarnic, od 25 do 100 W * pralni prašek TAED, 20 kg * akumulatorji Munja: 2.417 SIT * 12/45 A 4.257 SIT * 12/97 A '12/36 A * 12/63 A * akumulatorji Topla: * 12/60 A ' akumulatorji Vesna M2/36 A '12/45 A 4.280 SIT 3.036 SIT 4.225 SIT 12/75 A 12/40 A 680 1.020 SIT 691 SIT 275 SIT 3.300 SIT 3.267 SIT 6.187 SIT 4.890 SIT 4.057 SIT Slovensko mleko je na Hrvaškem predrago Slovensko mleko je na reškem območju predrago, saj je skupaj z uvoznimi dajatvami in taksami precej dražje od hrvaškega, ki ga mlekarne odkupujejo od kmetov po 102 hrvaška dinarja. Slovenske mlekarne, med njimi tudi kranjska, so nekdaj reškemu območju zagotavljale 80 odstotkov dnevnih količin mleka, zdaj pa jih le še 30 odstotkov. Kot navaja Slovenska tiskovna agencija, mleko dobivajo iz Istre, Gorskega Kotorja, Like in z varaždinsko-bjelovarskega območja; hrvaško združenje mlekarjev pa zbira tudi ponudbe za uvoz mleka z Madžarske, Češke, Slovaške ter iz nekaterih zahodnoevropskih držav. Cene na gorenjskih kmetijah • Če morda razmišljate, da bi kupili pujske, in ne veste, kako globoko boste morali seči v žep, naj vam povemo: na kmetiji v Poljanski dolini so osem tednov stare prodajali po 7.500 tolarjev. že od 52.000 GOZDARSKI VITLI PRISLAN Najcenejši v Slovemoko tolarjev dalje! • izdelam so po avstrijskih in DIN normah, • deska in nosilna konstrukcij so iz drobnozrnatega kakovostnega jekla, • pogon je konvencionalen z verižnim prenosom in s predredukcijo, ki omogoča neugodnejšo hitrost vlečne vrvi, zanesljivejše obratovanje in daljšo življenfsko dobo vitle, • vitli FW4, FW5 in FW6 so opremljeni z zavoro, ki se ob izklopu sklopke avtomatsko vključi, • vlečna sila |e od tri do šest ton, dolžina vlečne vrvi od 80 do 100 metrov, srednja hitrost vrvi od 48 do 58 metrov na minuto, teža vitle od 160 do 350 kilogramov, • upravljanje je mehansko, hidravlično, elektrohidravlično ali daljinsko PRISLAN Obrtna cona, 62390 Ravne na Koroškem Tel 0602/22-900, lax: 0602/21 -957 Priporočamo se za nakup! SOBOTA, 7. novembra, ob 19. uri: »NAJ PRIDELKI SLOVENIJE 92« CERKLJE - kinodvorana: Ansambel AS, folklorna skupina Penziona Jagodic, citrašica Nataša Meglic, harmonikar Janez Kepic 7 X najtežji pridelki I ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Bodo kranjski hokejisti ostali brez"svoje"dvorane? Triglav na tankem ledu Kranj, 3. novembra - Hokejisti kranjskega Triglava, ki so prejšnji teden zadnji od naših ligašev dobili led v dvorani Gorenjskega sejma in zaigrali prvo tekmo pred domačimi navijači, so kmalu po tem dobili tudi cenik za uporabo drsališča in seveda opozorilo, če denarnih obveznosti ne bodo poravnali, na drsališču niso več zaželeni. To pa je bil povod za sestanek izvršnega odbora kluba, na katerega so povabili tudi predstavnika kranjskega izvršnega sveta, Športne zveze in Hokejske zveze. Direktor PPC - Gorenjski sejem Franc Ekar je povedal, da so stroški ledu veliki in da jih pač nekdo mora plačati. Plača pa jih seveda po vseh pravilih tisti, ki led uporablja, in to so v Kranju v največji meri športniki - hokejisti. Ti pa denarja (kot večina ostalih športnih klubov), po besedah predsednika kluba Franca Goliči-ča, nimajo, saj so ga komaj zbrali, da bodo lahko s petimi selekcijami kolikor toliko normalno nastopali na tekmovanjih. Hokejisti so skušali pomoč iskati pri kranjskem izvršnem svetu, vendar je Petar Orehar zatrdil, da denarja ni, da ga ni kje vzeti in da je brskanje po prazni vreči ta hip brezupno. Kljub temu da se je kranjsko drsališče do sedaj v veliki meri vzdrževalo tudi s pomočjo občine letos za to ni bilo namenjenega posebnega denarja in edini prispevek za treninge hokejistov so dobili iz Športne zveze, ki je januarja za to namenila 580 tisočakov, 228 pa so jih iz sredstev za vzdrževanje športnih objektov nakazali še letos septembra. S temi dejstvi bi torkov sestanek lahko zaključili in praktično klub "postavili na hladno", kar pomeni, ga razpustili ali pa bi se hokejisti preselili drugam. Naprimer na Bled, kjer je uporaba dvorane 80 mark na uro (v Kranju je dopoldne 70, popoldne pa kar 130!). Ob dobri volji sestankujočih pa so vednarle na koncu sklenili, da bodo sestavili posebno komisijo, ki bo skušala probleme z denarjem do novega leta rešiti. Kako, je seveda še veliko vprašanje, ki pa ga bo (že zaradi velike množice mladih športnikov v klubu) gotovo treba rešiti in v Kranju povedati, kaj rabimo. Ob tem ne gre pozabiti opozorila Jožeta Sobe, naj se pri odločanju o ledu ne pozabi na dejstvo, koliko stane vzgoja športnika in koliko zdravljenje narkomana... • V. Stanovnik Državno hokejsko prvenstvo Blejci še vedno stoodstotni Kranj, 6. novembra -Vil. kolu državnega hokejskega prvenstva so bili rezultati pričakovani. Hokejisti Olimpije so v Celju premagali Cinkarno z rezultatom 3 : 5, na Jesenicah so mladi domači hokejisti zanesljivo ugnali Slavijo Beton, rezultat 10 : 2 pa je predvsem posledica dobre igre v zadnji tretjini. V Kranju so Blejci nastopili brez Rusov, vendar ponovno prepričljivo zmagali z rezultatom 1 : 4. Tako na ligaški lestvici s stoodstotnim izkupičkom še vedno vodi ekipa Bleda (22 točk), Acroni Jesenice so četrte z desetimi točkami, Triglav pa peti s štirimi točkami. Blejci so dvanajsto kolo odigrali že včeraj zvečer (četrtek) s Slavijo, danes pa sta na sporedu tekmi med Acroni Jesenicami in Cinkarno (ob 18. uri v Podmežaklji) ter med Olimpijo Hertz in Triglavom. Hokejisti Bleda pa bodo v Športni dvorani na Bledu danes ob 19. uri igrali tekmo z mlado slovensko hokejsko reprezentanco. • V. Stanovnik Člana odprave o vzponu na Anapurno Trši oreh od pričakovanj pred odhodom Brnik, 4. novembra - Dva člana slovenske himalajske odprave na Anapurno, Filip Bence iz Tržiča in Robi Supin iz Luč, sta ob prihodu v domovino za bralce Gorenjskega glasa strnila svoje prve vtise. Kot enega vzrokov za neuspešni vzpon proti vrhu sta omenila tudi preslabo poznavanje stene. »Čeprav odprava ni bila uspešna, kot smo pričakovali, je vendarle pomembno, da se njeni člani živi vračamo domov. Nama z Robijem je sicer malo ponagajalo zdravje, zato sva tudi prva prispela na Brnik. Kmalu bo tukaj - prvi del to nedeljo in drugi del prihodnji četrtek - glavnina odprave. V več skupinah prihajamo tudi zaradi zaostanka tovorov in pomanjkanja prostora na letalu,« je na kratko opisal vračanje odprave njen član Filip Bence iz Tržiča, ki je najprej pogrešal pogled na domače gore v soncu, a je prihod vseeno označil za najlepši dogodek. Tudi Robi Supin, 26-letni alpinist iz Luč, je bil vesel vrnitve s svoje tretje himalajske odprave. Kot sta v kratkem pogovoru povedala oba himalajca, po njunem odhodu iz baznega tabora tudi drugim članom odprave ni uspel vzpon na vrh Anapurne po lažjem, a bolj oddaljenem grebenu. Pred tem so napeli vse sile v Angleški smeri, kjer so se približno 6700 metrov visoko znašli v labirintu brez izhoda. Šele v steni se je izkazalo, da je dobri dve desetletji stara smer trši oreh, kot so si ga nekateri predstavljali ob pregledovanju pomanjkljive literature doma. Alpinista sta še ocenila, da je bila ekipa dokaj močna in sposobna za najzahtevnejše naloge. Vseeno bo po njunem mnenju treba preiti tudi v Himalaji od klasičnih odprav k alpskemu načinu vzponov. • S. Saje Štremfelj in Prezelj uspešna Naša alpinista sta se povzpela na še neosvojeni sedem tisoča k Menlugtse. Ljubljana, 5.novembra-Iz Tibeta je prišla razveseljiva novica, da sta se Andrej Štremfelj (AO Kranj) in Marko Prezelj (AO Kamnik) povzpela prek 2000-metrske jugovzhodne stene na 7.153 m visoki Menlugtse. Vzpon jima je uspel na povsem alpski način. V steno sta vstopila 22. oktobra, noč prebila v bivaku 6.150 m visoko in naslednji dan, 23. oktobra 1992, ob 18.30 kot prva alpinista na svetu stopila na vrh tibetanskega sedemtisočaka. Ob 2. uri zjutraj 24. oktobra sta sestopila do bivaka in nato še isti dan do vznožja stene. Štremfljev in Prezljev dosežek bo prav gotovo ponovno potrdil vrednost slovenskega alpinizma v svetu, saj gre za letos najpomembnejši vzpon v Himalaji nasploh. • S. S. Državno prvenstvo mladih plezalcev Več kot 100 tekmovalcev v Radovljici Radovljica, 6. novembra - Umetna plezalna stena v radovljiški osnovni šoli A. T. Linhart bo jutri prizorišče tekem drugega državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije. Prirediteljem, Športno - plezalnemu odseku PD Radovljica, se je do roka prijavilo kar 110 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije. Tekmovanja na 8 metrov visoki in dokaj previsni steni, ki sojo za državno prvenstvo tudi temeljito pripravili, se bodo začela že dopoldne Tekmovalci bodo nastopali v 8 starostnih kategorijah. Ob 9.30 bodo nastopile cicibanke, ob 10.15 cicibani in mlajše deklice in ob 12.15 mlajši dečki, starejše deklice in kadetinje. Za vse tekmovalce, razen kadetinj, bo finalni nastop takoj po končanem tekmovanju v posamezni kategoriji. Ob 14.15 bodo tekmovali starejši dečki in kadeti. Zanje in za kadetinje bo finalni nastop ob 17.30. Na prireditvi pričakujejo vidnejše uvrstitve tudi domačini, k i so vzgojili rod dobrih mladih plezalcev. • S. Saje Kljub denarnim težavam našim smučarjem optimizma ne manjka Ženske ciljajo više Še tri tedne in smučarji se bodo pomerili na prvi tekmi letošnje sezone - Decembra bodo z ameriško turnejo štartale tudi smučarke - Naši fantje in Nataša Bokal so že v Ameriki. Kranj, 4. novembra - Konec novembra in začetek decembra se navadno začenja smučarska tekmovalna sezona. Tudi letos bo tako, čeprav so pri naši Smučarski zvezi tokrat zaskrbljeni, kaj vse bo leto prineslo, saj denarja hudo primanjkuje. Zato so na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedali, da so pripravili vrsto varčevalnih ukrepov, ki sicer najboljših tekmovalcev ne bodo prizadeli tako zelo kot mlajše kategorije. Kljub vsemu pa varčujejo tudi pri najboljših, saj so na sklepne ameriške priprave odšli samo štirje reprezentantje in Nataša Bokal, ki trenira po svojem programu. Nekakšen uvod v smučarsko sezono v Sloveniji navadno pomeni ljubljanski smučarski sejem Ski expo (sledijo mu manjši sejmi po vsej Sloveniji), direktor sejma Borut Jerše pa je ob tiskovni konferenci povedal, da bo letošnji, 23. sejem, še bogatejši od dosedanjih. Na sejem se je namreč prijavilo že okoli 80 razsta-vljalcev, med njimi tudi nekaj tujih, zlasti iz sosednje Avstrije. Tako bo sejem, kjer bo moč tudi kupovati in prodajati novo in rabljeno smučarsko opremo, zbirališče ljubiteljev smučanja iz vse Slovenije. Sejem bo od 2. do 6. decembra. V tem času pa bodo naši tekmovalci že opravili prve tekme sezone, ki se zanje začne 28. in 29. novembra v italijanskem Se-strieresu. Za našo moško A reprezentanco bodo letos nastopali: Jure Košir, Gregor Grilc, Matej Jovan, Andrej Miklavc, Mitja Kune, Aleš Brezavšček in Uroš Pavlovčič. Štirje (za ostale je zmanjkalo denarja), Jure, Gregor, Andrej in Mitja, so v torek že odpotovali na zadnje treninge v Ameriko, kjer računajo na ugodne vremenske razmere, saj Na tiskovni konferenci je generalni sekretar SZS Janez Bukovnik predstavil tudi letošnjo smučarsko kartico, s katero naj bi smučarjem vsaj delno pomagali iz denarnih težav. S smučarsko kartico bodo člani SZS deležni J0-odstotnih popustov pri nakupu športne opreme, pri servisiranju smuči in montaži vezi ter pri nakupu dnevnih vozovnic na večini slovenskih žičnic. jim vreme na večini letošnjih priprav ni bilo najbolj naklonjeno. Sicer pa fantje letos po besedah glavnega trenerja naše moške reprezentance Pavla Grašiča še ne bodo mogli posegati po najvišjih mestih, saj imajo visoke štartne številke. Tako je njihov glavni cilj ena uvrstitev do šestega mesta in ena med deseterico, radi pa bi se dokazali z brezkompromisnimi vožnjami, ki bi vlivale upanje, da bo kmalu spet prišel čas, ko bodo naši reprezentantje dosegali odlične rezultate. Kot je povedal direktor alpskih disciplin Tone Vogrinc, se SZS letos srečuje z hudimi finančnimi težavami, zaradi katerih so morali sprejeti ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja. Ti ukrepi pomenijo, da SZS ne bo več sofinancirala regijskih programov, ne bo več financirala nakupa smučarskih vozovnic na avstrijskem Koroškem, odpovedali so vse skupne treninge reprezentance dečkov in deklic na ravni slovenske reprezentance, na minimum zmanjšali število trenerjev in pomočnikov, zmanjšali ekipe le na tekmovalce, ki odgovarjajo zahtevanim kriterijem, ter reducirali število dni treningov. Kljub vsemu bodo do konca sezone še dajali 50-odstotne dohodke regijskim trenerjem, sofinancirali bodo FIS tekme in udeležbo na mednarodnih tekmah po posebnem regijskem programu. Ob tem je Tone Vogrinc tudi poudaril, da so sprejeti ukrepi zlasti prizadeli najmlajše kategorije smučarjev in da ga močno skrbi prihodnost tega, do sedaj najbolje organiziranega, športa pri nas. Vabila, prireditve Nogometni spored - V prvi slovenski ligi bodo v nedeljo odigrali 14. kolo. Tekme se bodo začele ob 13.30. Živila Naklo gostujejo v Ljubljani pri Kompas Holiday.su. Vsaj neodločen izid bi pomenil za Na-klance korak bliže k uvrstitvi med pet najboljših v jesenskem delu prvenstva. V drugi slovenski ligi bodo v nedeljo ob 13.30 igrali 12. kolo. Jelen Triglav bo igral doma z Ero Šmartno. Zmaga zagotavlja Kranjčanom še naprej vrh druge lige. V tretji slovenski ligi bo večina tekem jutri, 7. novembra, ob 14. uri. Dve pa bosta v nedeljo, med njima tudi tekma Brda : Jelovica LTH. Zarica igra doma z vodilnimi Finali, Dolnov Creina pa bo gostovala pri Adrii. V slovenski mladinski ligi bo igral v nedeljo Jelen Triglav doma ob 11.30 z Belvedurjem iz Izole, v območni mladinski ligi pa gostujejo Jeseničani v Biljah, Zarica igra doma z Domžalami, Creina Dolnov pa gostuje pri Solinarju v Piranu. Kako so uvrščena gorenjska moštva pred sobotnim oziroma nedeljskim kolom? V prvi ligi vodi SCT Olimpija z 19 točkami, Ljubljana in Mura pa jih imata po 18. Živila Nakio so sedma s 15 točkami. V drugi ligi je Jelen Triglav drugi za Orio Rudarjem. Oba imata 17 točk, kolikor jih ima tudi tretje Primorje. V tretji ligi vodijo Finali iz Pirana s 17 točkami. Jelovica LTH je sedma z 12 točkami, Creina Dolnov osma z 9 točkami, Zarica pa 11 z 8 točkami. • J. K. V gorenjskih ligah bodo kadeti igrali jutri ob 10. uri. Pari: Creina Dolnov : Tržič, Visoko : Živila Naklo, Železniki : Sportina Bled in Podgorje : Britof. Pionirji bodo igrali jutri ob 12.30, pari pa bodo Veleso-vo : Podgorje, Živila Naklo : Creina Dolnov, Trboje : Mavčiče, Šenčur : Zarica in Sava : Jelen Triglav. Člani bodo igrali v soboto ob 14. uri. Na Visokem bo derbi med Visokim in Tržičem. Zmagovalec bo jesenski prvak. Obe moštvi imata enako število točk. Drugi pari pa so Trboje : Bitnje, Visoko : Tržič, Lesce : Britof, Sava : Sportina Bled, Hrastje : Alpina, Polet : Jesenice, Preddvor : Grintavec. Jesenice Ilin-den 83 : Velesovo, Kondor : Podgorje, Šenčur : Železniki in ob 12. uri Podbrezje : Mavčiče. • R. Groa Vabilo v šolo smučarskega teka - Vsi dečki in deklice rojeni leta 1980 in mlajši, ki bi se radi vključili v šolo smučarskega teka pri Tekaškem klubu Kranj, ste vabljeni na treninge, ki so vsak ponedeljek ob 18.30 uri v telovadnici osnovne šole na Kokrici. Za dodatne informacije lahko vprašate po telefonu 324-840. Teniški turnir za najmlajše - Ta konec tedna bo v Rogaški Slatini Edig-sov grand prix turnir za pionirje in pionirke do 10 in do 12 let. Turnir bo v soboto in nedeljo z začetkom ob 8.30, prijave pa še danes sprejemajo po telefonu 061/738-545. Žrebanje bo v danes ob 18. uri, igralo se bo po sistemu izpadanja, vsi poraženi pa bodo igrali v tola-žilni skupini. U V.S. Rokometni spored - V I. državni ligi la ženske - modra skupina - bodo rokometšicc Kranja to soboto, 7. novembra, ob 20. uri v dvorani na Planini gostile ekipo Mlinotesta. V II. državni ligi za moške obe gorenjski ekipi gostujeta, šešir bo igral v Grosupljem, Preddvor lnfo-trade pa na Kodeljcvem. NATAŠA BOKAL DOBRO ZALOŽENA - Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke je pred začetkom letošnje smučarske sezone pomagalo odlični škofjeloški smučarki Nataši Bokal in jo v ta namen založilo s hrano, ki jo bo potrebovala pri individualnih pripravah za nove tekmovalne uspehe. Čeprav so v Loki podarili tudi hrano za njenega serviserja in trenerja, je bila Nataša sorazmerno skromna, saj je v nakupovalni voziček nabrala samo za 13.000 tolarjev, med drugim pa si je izbrala tudi novo Loka kavo. M.G., slika P. Kozjek Smelejše načrte od moške ima tudi letos ženska reprezentanca, čeprav je vodja ženskih reprezentanc Jaro Kalan dejal, da po zadnjih zaradi slabega vremena ne preveč uspešnih treningih, pred sezono ni več tak optimist kot je bil še pred mesecem dni. Ženska ekipa (razen Nataše, ki je že v Ameriki) bo na sklepne priprave v Colorado odšla 17. novembra. Tam jih namreč decembra čaka ameriška turneja, dva slaloma, dva veleslaloma, dva supervele-slaloma in dva smuka. Naša ženska reprezentanca je letos sicer močno pomlajena, saj Katjuša Pušnik in Veronika Šareč ne bosta več tekmovali, vendar je njihov cilj, da se na tekmah svetovnega pokala uvrščajo tudi do 3. mesta in da se na svetovnem prvenstvu na Japonskem vsaj ena uvrsti do 6. mesta. Seveda ima, po besedah trenerja Jožeta Drob-niča višje cilje Nataša Bokal, ki je trenirala vse discipline. V slalomu računa na medaljo, sicer pa na uvrstitve do petega mesta. Gorenjski reprezentantje so pred odhodom v Ameriko povedali: Ju* re Košir iz Kranjske Gore: "Oktobra sem imel nekaj težav s po-škodbo kolena, vendar je sedaj bolje in mislim, da me poškodba med treningi in tekmovanji ne bo motila. Glede na novo točkovanje v svetovnem pokalu sem velik optimist v slalomu, saj bom štartal z bistveno boljšega položaja kot preteklo leto, to pa Je okrog 25. mesta. V tem trenutku so tako moj prvi cilj dobre uvrstitve v slalomu, kar bom skušal pokazati že na prvi tekmi v Sestrie-resu." Gregor Grilc iz Kranja: "Med sezonama sem menjal vso opremo, kar je dobro vplivalo na moje občutke sedaj pred sezono. Zat° sem optimist in upam, da bom prišel v stik s svetovnim smučarskim vrhom." Andrej Miklavc iz Škofje Lok«: "Med sezonama nisem bil ne pfj škodovan, ne bolan, tako da sem program reprezentance lahko opravil stoodstotno. Nekaj težav sem imel z novimi smučmi, vem dar smo s proizvajalcem resi' problem, tako da sem sedaj zado-voljen in upam, da bom lahko dosegal dobre rezultate. Tako iC optimistično podajam v Amerik in tudi v novo sezono." da' rnel* Nataša Bokal: "Moram reči, pripravah na sezono nisem i nikakršnih težav in da sem s iW jo trenutno formo zadovoljr^j Veliko pa bo odvisno tudi sklepnih priprav v Ameriki.' V. Stanovnik Košarkarski spored- V I. slovenski košarkarski ligi za ženske košark8 rice Kranja V dvorani na Planini gostijo ekipo Jezice. Tekma bo 0 18. uri. Ostali dve gorenjski ženski ekipi gostujeta. Odeja Marrn pri ekipi Jezica, mlade, Oniks Jesenice pa pri Apisu v Mariboru. v.I slovenski košarkarski ligi za moške (rdeča skupina) ekipa Kokra LipJ gostuje v Polzeli. V II. moški slovenski košarkarski ligi - zahod ek'P Didakta Radovljica v soboto doma gosti ekipo Zadoma iz CrnornU_ Tekma bo v radovljiški osnovni šoli ob 18. uri. Jeseničani tokrat i stujejo pri Alpkomercu. V III. ligi za moške ekipa Odeje Marrno" doma gosti Domžale. Tekma bo v dvorani Poden ob 18. uri. Odbojkarski spored - V I. DOL se bodo odbojkarji Bleda ob 19. ufjj telovadnici OS Bled pomerili z ekipo Fužinarja iz. Raven, že dve " prej pa se bodo dekleta Bleda pomerila Z ekipo Tabora iz Ljublja" . Tretji gorenjski prvoligaš, Prom iz Žirovnice že v petek gostuje P. ekipi Granit Preskrba. Dekleta Alpin Triglava v II. DOL igraj0 14. uri v ŠD Planina z ekipo Prevalj. VIII. DOL moški igrajo dom8 Bled II : Bohinj v OŠ Radovljica ob 16.15, Triglav : Prvačina okl uri v ŠD Planina in Termo Lubnik : Olimpija III ob 17. uri v Os Golarja. Pri ženskah igra Bohinj : Solkanu ob 16. uri v OŠ B. Bistr in Jesenice : LIK Tilia II ob 17. uri v OŠ T. Cufar • M. Brank" Treking v Ande io$k' Ljubljana, 6. novembra - Danes ob 16. uri bodo v knjižnici Plani" ( zveze Slovenije predstavili načrtovani treking v Ande za vse, ki jih zanima. Po predavanju / diapozitivi bodo udeleženci lahko /vedeli * možnostih za sodelovanje na skupinski turi. M* na" , arrt' ravajo povzpeli na enega lažjih štiritisočakov. Alpinisti / večji"jj-^gf Zaenkrat je znano, da bodo udeleženci krenili na pot proti v is p gorskemu svetu Andov konec maja 1993. Po aklimatizaciji se bicijami se bodo po dogovoru vzpeli še na kakšen višji vrh, za o v pa je predviden ogled jezera Titicaca in ostankov mest starih W pf ter drugih znamenitosti, če bodo to dopuščale politične razmere v miu • S. S. Nogometni pokul Slovenije Slo* Jelen Triglav in Živila naprej Kranj, 6. novembra - V šestnajstini finala nogometnega pokala :nije so nastopile tri gorenjske ekipe: Dolnov Creina, živila\ y,( o in Jelen Triglav. Jelen Triglav je premagal Rcmet s 5 : 0. G e premag*,p I Jerič, ž'1 so dosegli Gavran, Razboršek in Pivač. SCT Olimpija j jVf Gole za Naklad ' J. K. la Naklo pa so na Ptuju premagala Dravo s 5 : 2. so dosegli Vorobjov, Miran Pavlin in Marušič.< Namizni tenis TOP pionirjev Gorenjske Jesenice, 31. oktobra - Med 36 pionirji iz klubov NT K Križe, IjljV Jesenice in škofje Loke so se najbolje izkazali Aljaž Mali (N' .. že), ki je bil prvi, drugi je bil Jure Maček (Merkur Kranj). treU yf Žepič (NTK Križe), četrti pa Rok Biček (NTK Jesenice). • M ' d it Gorenjska banka d.d., Kranj OBRESTI TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA NOVEMBER ZNAŠA 3,4% OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA Rm+ 5% Rm+ 7% Rm+ 8% Rm + 10% Rm+11% Rm+13% 60.000,00 SLT Rm+ 6% 3,90% Rm+ 8% Rm+ 9% Rm+11% Rm+12% Rm+14% 3,81% 3,98% 4,05% 4,21% 4,29% 4,44% 4,05% 4,13% 4,29% 4,36% 4,52% HRANILNE VLOGE 50% Rm 1,70% VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 3,40% VEZAVE - do 20.000,00 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - od 20.001,00 SLT do nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - nad 60.001,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 7% 3,98% nad 3 mesece Rm+10% 4,21% nad 6 mesecev Rm+11% 4,29% nad 12 mesecev Rm+13% 4,44% nad 24 mesecev Rm+14% 4,52% nad 36 mesecev Rm+16% 4,67% VEZAVE - nad 10.000 SLT od 10 do vključno 19 dni 85% Rm 2,89% od 20 do vključno 29 dni 90% Rm 3,06% VEZAVE • nad 31 do 90 dni od 3.000,00 do 50.000,00 SLT Rm+ 8% 4,05% od 50.001,00 dolOO.000,00 SLT Rm+ 9% 4,13% nad 100.001,00 SLT Rm + 10% 4,21% ŽIRO RAČUNI 45% Rm 1,53% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45% Rm 1,53% dovoljeno negativno stanje Rm+20% 4,96% nedovoljeno negativno stanje Rm+48% 6,78% 22,83% 50,37% 57,88% 60,89% 62,40% 65,40% 66,91% 69,91% 59,39% 62,40% 63,90% 66,91% 68,41% 71,42% 60,89% 65,40% 66,91% 69,91% 71,42% 74,42% 41,56% 44,44% 62,40% 63,90% 65,40% 20,35% 20,35% 80,44% 122,54% /O ljubljanska banka zavarovalnica triglav d.d. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ 0DJavlja 1 dve prosti delovni mesti ADMINISTRATIVNEGA MANIPULANTA na PE Jesenice, od tega: • eno za nedoločen čas " eno za določen čas, za dobo enega leta Za obe delovni mesti velja poskusno delo do 4 mesece. Zapravljanje del na teh delovnih mestih mora delavec po-'eg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: * da ima srednjo strokovno izobrazbo administrativne smeri -da ima najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj tri prosta mesta pogodbenih sodelavcev - ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV za zbiranje ponudb za sklenitev z'vljenjskih zavarovanj in inkasiranje premij na območju občine Jesenice. Za opravljanje teh del je potrebno, da ima kandidat sredio strokovno izobrazbo neopredeljene smeri, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje na ob niočju mesta Jesenice ali neposredni bližini. J "ndidati za objavljena prosta delovna mesta oz. pogodbe-jQ sodelavce naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošlje-Ha. naslov Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna ^°la Kranj, Bleivvcisova 20, Kranj. £j ^ošnji jc treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek |a Jcnjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazi-po so Potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih b Scbnih pogojev. rj<> t a oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bore^.,*'u',m °^veščcni v r°ku M dni po izteku razpisnega ^— r-—_„ < AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK «2* 216-245 ^JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, vabi k sodelovanju za delo na zunanjetrgovinskem področju DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja. Ponudbe pričakujemo v roku 8 dni na naslov Jelovica LI Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Za morebitne dodatne informacije pokličite na telefon št. 064-631-241, kadrovska služba. OS KERN Kranj d.o.o Komenskega V,Kranj Podjetje za promet z nepremičninami, inženiring in trgovino. gradbeni Razpisuje po pooblastilu IBI p.o. Kranj JAVNO DRAŽBO za odprodajo počitniškega objekta Savica v Bohinjski Bistrici, Vodnikova c. 4: - zemljiško knjižni podatki: vi. št. 581 k.o. Bohinjska Bistrica, parcelna št. 294/1 stavbišče 129 m2, dvorišče 773 m2 in pare. št. 294/4 zelenica 576 m2 - objekt je enonadstropen in podkleten z neto površine 267,90 m2 - izklicna cena je 18,000.000,00 SIT; kupec plača prometni davek in vse stroške s prenosom lastništva Javna dražba bo v četrtek, 12. novembra 1992, ob 10. uri v prostorih podjetja IBI Kranj. Ogled objekta bo mogoč 10. novembra 1992 od 8. do 12. ure. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun IBI, p.o. Kranj, št. 51500-720-3-10082 pred začetkom javne dražbe, ker lahko izkažejo s 5. izvodom virmana ali blagajniškim prejemkom. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili v treh dneh. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo in plačati kupnino najkasneje do 23. novembra 1992, sicer bomo varščino zadržali. Objekt je zaseden po najemniku in ta ima pod enakimi pogoji prednostno pravico nakupa. Informacije po tel. 064-221-353 dnevno od 7. do 8. ure dopoldne oz. od 17. do 19. ure popoldne. LOVENSKA 1R A NIL N1C A I IN POSOJILNICA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA je odprla v Ljubljani, na Cankarjevi ulici 7, poslovalnico, v kateri opravlja naslednje posle: zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb; - vodenje žiro računov in tekočih računov občanov in civilno pravnih oseb; - opravljanje plačilnega prometa za občane in civilno pravne osebe; kreditiranje; menjalniške posle. Delovni čas bomo prilagodili željam strank. SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA od 1 novembra 1992 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled letno mesečno 85 HR 41,56% 2,89 % 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 5 % 57,88 % 1 3,81 % - nad 1 mesec R + 7 % 60,89 % 3,97 % - od 35 do 90 dni R + 8 % 62,40 % 4,05 % - nad 3 mesece R + 9 % 63,90 % 4,13% - nad 6 mesecev R + 11 % 66,91 % 4,29 % - nad 12 mesecev R + 14% 71,42% 4,52 % 3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev letno mesečno - od 20 do 30 dni R + 6 % 59,39 % 3,89 % - nad 1 mesec R + 9 % 63,90 % 4,13% -od 35 do90dni R + 10% 65,40 % 4,21 % - nad 3 mesece R + 11 % 66,91 % 4,29 % - nad 6 mesecev R + 12 % 68,41 % 4,36 % - nad 12 mesecev R + 14% 71,42% 4,52 % 4. Depoziti z devizno klavzulo za zneske nad 100.000 tolarjev letno - nad 1 mesec 8% - nad 3 mesece 9% - nad 6 mesecev 10% SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta tudi v Kranju, na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 12. in od 13. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču, na Cankarjevi I, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189 in na Bledu, Ljubljanska c. 7, delovni Čas je od 8. do 12. in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/76-920. Nekatere stvari V so Skotom tako pri srcu, da ne marajo pokazati niti \ '' Louilands, i junij 1844 Dragi VJhyte, stara sabija! Stavim konja, da boš najprej potegnil požirek iz moje steklenice, pismo pa odložil za kasnejši čas. No, kaj praviš? Tako se mi zdi, da sem tokrat uganil pravo. Je pa tudi res, da brez tebe ne bi šlo, ko si mi tako neutrudno pošiljal najimenitnejše highlandske whiskye na preizkušnji V tej mešanici ah je kar. 35.lpa še nefaj nlj-/inejših domskih za rpmeč^k. Lahko mi^rjameš, da iem ^ pošteno namočil Dela in ^ptai^ kov sem jnhel toliko, (da $e i£ popraskati nisem utegnil. Zdaj, ko jo imam, to .svojo idealno mešanico, se pa te gospoda smuka naokrog. Nekaj' sb posumili in že stegujejo vratove. Poskusili bi radi, pa jim ne dam. Nisem zato dve leti preizkušal in mešal, da mi bodo zgage imenitniške vsega popile. Oni dan je prišel sam plemeniti K. naokrog. Božja previdnost je hotela, da sem še ravno pravi čas skril steklenico v predalnik, drugače bi mi jo kar precej izpraznil. Pa nekaj gentlemanov iz Londona se je prikazalo, češ ■ nekaj smo slišali. Naj kar pijejo svojo karkoli že je, zalega nevredna. Pravi seoteh je samo za pravega Škota, ni res? Tisti junci iz aestilerije C. pa svojo brliz-go še na celino pošiljajo, bes jih plentaj. Svojih zakladov pa že ne bom takole po svetu razsipal, nak. Po pravici povedano, enkrat me je pa le imelo, da bi ga malo ponudil. Oglasila se je Lady M., saj jo poznaš. Pošteno me je mikalo, da bi omehčal njeno krepost in ji malce razvezal jezik. Pa sem si rekel, za tak namen je vsaka žganica dobra, dober seoteh si pa že kako boljšo priložnost poišče. No, najin namen je izpolnjen. Pridi zdaj v dolino, boljšega ne boš več našel. Skupaj bova še kako steklenico odprla, saj zato ga pa tudi imava. Pozdravljen bodi, pa srečno poti Tvoj vdani WHYTE MACKAY Od Barbike do najboljšega vvhiskija HITI No 1 Kranj, novembra • V torek, 3. novembra, je minilo dve leti, odkar je bila na Planini 3, na Jake Platiše 17, odprta trgovinica HITI No 1. Majhna je res in nevpadljiva, toda polna vsega zanimivega, lepega in dobrega. Meka za otroke, kajti tu se dobijo najbolj iskane igrače zanje, ženski svet najde tu vse za polepšanje in boljše počutje, in prav tako se vanjo vedno znova vračajo moški, kajti vedo, da dobijo tu vedno tisto najboljše zase, pa naj gre za vžigalnik, žilet-ko ali steklenico dobre, močne pijače. Vse iz uvoza! Prav te dni pa je bila v Kranjski Gori v hotelu RELAX odprta že druga tovrstna trgovina HITI No 2 In če bo vse po sreči, bo sledila še kakšna. Saj veste, kje je na Planini restavracija Mona Lisa, ob poti na kranjsko pokopališče. Tik za njo, z druge strani stavbe, ima vhod trgovinica HITI No 1. Tako majhna je, da jo res lahko mimogrede prezrete. Toda nikarte je! Škoda bi bilo. Vstopite in si oglejte to zgoščeno, bogato ponudbo. In kaj vse najdemo na teh nekaj kvadratnih metrov površine v HITI No 1 na Planini 3? Velik poudarek je dan igračam in tu dobite LEGO kocke od onih najbolj enostavnih DUPLO kock za polletne dojenčke, do najbolj zahtevnih TEAM sestavljank za otroke do 14 let, kjer tudi starši radi radi "pomagamo". Za punčke pa je tu raj v svetu Barbik. Lahko izberejo oblačila za Barbike za vse priložnosti. Pa ne le to, tudi pohištvo zanje, dnevno sobo, omaro, pisalno mizo z njenim računalnikom, vse do hiše za barbiko s pravim pravcatim dvigalom. In potem je tu še njen kombi, njen konjiček, njen pralni stroj... Vse seveda za sestavit! In k Barbiki gre tudi Ken, njen mož in tudi njega je treba različno oblačiti... Da o avtomobilih in avtomobilčkih, programu DISNEY in igračk TOMY, ki v svetu igrač štejejo za kvalitetnejše igrače, sploh ne govorimo. Miklavž in dedek Mraz bi tu resnično imela kaj izbirati! In vrečo s sladkarijami bi prav tako lahko napolnila, od Milka in After Eight čokolad do programov Mars, Bounty, La Giulia in drugih izbranih dobrot. Da se tu prodaja le kvaliteta, smo že povedali. Prav to velja za ponudbo ženske kozmetike. Celoten program Max Facotr je tu, z vsemi testerji, da takoj ugotovite, ali se vam določena barva poda ali ne. šminke, laki, pudri kompaktni, tekoči, v peni, svinčniki, maškare, tudi one brezbarvne s proteini in vitamini za jačanje trepalnic, senčila, ruži, vsa lasna kozmetika, šamponi in regeneratorji, za vsako vrsto las, za barvane in trajnane lase posebej, poseben sprej za osvežitev pričeske, 18 odtenkov IMEDIA barv za lase, ki odlično prekrivajo sive lase. In tu je tudi L'Orealov VELVET-za nego naravnega lasu, barvanega, za zelo močno trajno... Vse podrobnosti vam bo obrazložila simpatična prodajalka Tjaša. Preveč je, da bi lahko vse zapisali. Na) omenimo le še parfume: zelo iskani Roma in Krizia sta vedno tu, "le Jardin" prav tako. Skorajda bo zmanjkalo prostora za predstavitev moške kozmetike. Pridite in si oglejte vse te vodice in gele za pred britjem in po njem, šampone in deodorante, izdelke Henry M. Betrix in drugo. Naj povemo še, da boste tu našli kompletno ponudbo ital firme GILETTE, s senzorskimi brivniki vred, penami in geli za omehčanje brade in še in še. K moškemu svetu gredo seveda tudi steklenice boljših pijač, ki so jih polne police, med njimi trenutno vsaj petindvajset vrst vvhiskijev, tudi 12 let stari Ballantines in 15 let stari Pinch. Še vedno nismo na koncu. Omeniti moramo še darilni program vaz iz keramike in kristala, svečnikov, drobnih šolskih potrebščin, vžigalnikov ZIPPO - "naftašev", ki jih kadilci vročično iščejo preko meje, bižuterije, drobne usnjene galanterije... Žal, ne bomo vsega spravili v ta članek! Najbolje je, da pridete in si ogledate Podjetniki vse to lahko tu nabavijo tudi na debelo. OTrgovIna HITI No 1 je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 324-002 Trgovina HITI No 2 v hotelu RELAX v Kranjski Gori pa je odprta vsak dan od 19. do 24. ure. Posebne Cene R5H V HQ-Videorecorder TOSHIBA V 110 CZ PAL-SECAM, digitalno pokazilo obstoječega in preostalega časa, števec, avtomatsko iskanje preostalega Časa, otrolka varovalka, daljinsko vodenje. Sesalec za prah ROVVENTA RS 05 800 W, vrtljiv priključek za cev, nakazilo količine prahu v vrečki, 1 leto garancije. Camcorder S0NY RCD - TR 60 10 x Motorzoom, 4 x Lux, fader, pokazilo datuma in {asa, daljinsko vodenje. 237- 594* Avtoradijo BLAUPUNKT Liibeck CC 22 2 x 11 W, 20 spominov, prometne informacije, Festcode. Pralni stroj GORENJE WA 643 600 vrtljajev/min., zmogljivost 5 kg, 20 programov, brezstopenjska nastavitev temperature, z programom za varčevanje energije. VILLACH. Auenvveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 04242/3 5130-0 Cene so v DM in brez avstrijskega davka Aledia^Aiarkt Dobrodošli na prostem trgu. Med pripravo oglasa se je cena camcorderja Sony znižala na 1.070 DEM ^ V Merkurjevih prodajalnah smo znižali cene več kot 100 izdelkom od 10 do 25%. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa so cene še za 5 % nižje. Mešalniki, rezalni stroji. varilec vrečk, kavni mlinček, budilki GORENJE MGA; zamrzovalne skrinje LTH. električno ročno orodje ISKRA ERO m BLACK & DECKER; mešalci LIV In ALKO; vsi izdelki HELIOS; konice, sekači, sidra, vijaki.. TRIFIOX; vrtno orodje ADLUS, motorna kosa ALPINA; motorna škropilnica STIHL, izdelki LAMA, UKO, TOVARNA MERIL, KEMIKAL... Do 14. novembra za takojšnja plačila nad 1.000,00 SIT. "VIC" - MLADI VOZNIK d.o.o., Koroška 5, 64000 Kranj ORGANIZIRAMO - vsak torek enodnevni nakupovalni izlet v Munchen s kombijem. Cena 60 DEM za osebo. ■ nudimo prevoze s kombijem za manjše skupine po domovini in tujini - izposojanje osebnih avtomobilov - izposojanje MOBI TEL-ov Informacije: 213-160 ali 328-602 NOVOST ZA VAŠE LASE - V frizerskem salonu "Meta" v Podobniku v Skofji Loki vam z najmodernejšim švedskim postopkom - HAR0L0GIJ0 - s posebno napravo testirajo lase in ugotovijo, kakšne kvalitete so. Svetujejo vam, ali so primerni za kodranje, barvanje ali pramena. Z naravnimi preparati je mogoče, da vaši lasje postanejo in ostanejo zdravi! Pokličite po telefonu 622 321. JAVNA V SKOFJI LOKI! Informacije po tel.: 620-986 od 10. do 16. ure MjLI OGLASI ^217-960 IZZA Ste" oo OD 9l 11" 22* - 22' APARATI STROJI °VERL0CK pfaff. nov, nerabljen. j garancijo, ugodno prodam. 9 215-650 __15616 J'ANASONIC brezžični telefoni, tainice in faxi novo. nerabljeno, frodam,^ 632 595_15940 barvni tv .. 37 cm, vodarn 633 488 daljincem, 15965 EMO CENTRAL 20. z vsemi pn-Njučki in petimi radijatorji, pro g*i Geč Stanislav. Ravne 6, Tr ^PQ18. uri_ 16017 ^DITniK 2 plin. 4 elektrika, ^godno prodam .9 323 083 16031 ^DITniK Kekec. cena 7 000 SIT. Pfodam Tomič. Podbrezje 112, l^plje _16062 za izkop kanalov, globine 2* T20 cm širine 17 cm. prodam * 692-517 16067 tristranko" za izdelavo opaža in *ečlistno krožno žago. pro 061/768 110_16068 ^ebiralnik krompirja Pajkel, Pfodam. Sajovic, Britof 34, 9 ^472 _16079 JforrjRNo Črpalko, s trofaz ^ motorjem, in plinsko PEČ. livarn ^OLER 213 531 16084 za centralno, nov, 100 I 872 604ran' so'arn'' pro<^am * 16099 ZVOČNIKE Jama laser pover 3.000. še v garanciji, prodam. 9 324 428_16101 VIDEORECORDER Anitech ter RAČUNALNIK Commodore 64. prodam 9 323-617_16115 Daljinski TELEFON Abba some, cena 200 DEM. nov. prodam. 9 218-647_16119 MEHANSKO TEHTNICO Bizerba. do 6 kg, prodam, g 215-797 16123 KOMPRESOR Prva petoletka. 60 I. ugodno prodam. Golnik 78, 9 46-589_16125 RAČUNALNIK CPC 464. z vso opremo, menjam za boljši računalnik .9 48 236. Joža_16131 LESNO STRUŽNICO Hoby, prodam. Kokot. Kidričeva 37, Kranj, popoldan 16134 MOLZNI STROJ VVestfalia. pro dam. 9 46-159_16135 Kuppersbusch PEČ, original, pro dam 9 310 586_16138 TELEVIZOR, črnobeli. star 4 leta. prodam.9 51 292 16165 Hladilno zamrzovalno kombinirano OMARO, poceni prodam. 9 891 880_16170 PRALNI STROJ Obodin. general-no obnovljen, cena 10.000 SIT, prodam 9 Kuhar, Kovorska 3, Tržič_16175 PEČ 35 Stadler. novo, z bojlerjem, prodam. Pečjak, Tomšičeva 23, Kranj 16176 PLETILNI STROJ Brother KH 260, s krojilcem, prodam. 9 061/479 176_16186 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW. prodam. 9 213 703 16188 ČRPALKO Grundfos, za centralno kurjavo, ugodno prodam. 9 242 559_16190 Štedilnik Kuppersbusch T 17, nov. za centralno in kuhanje, pro dam 9 241 483_16202 PRALNI STROJ Gorenje, prodam. 9 328 529_16203 HLADILNIK, lepo ohranjen, ugod no prodam. Gorice 32. Golnik_ Kuppersbusch ŠTEDILNIK, bel. še zapakiran, prodam 9 46 175 SAMSUNG PRESENEČA V *V - VIDEO - HIFI - KAMERE i^Pivčeva 17, Mohorjev klanec. TEL.: 064-214-788 k; to NAJBOLJ ISKANI TV ZA SAMO 670 DEM ali 41.550 SIT V ZALOGI SAMSUNG 55 cm stereo teletekst (model 93) - V ZALOGI vldeorekorderjl 3 HEAD, 4 HEAD VPS V ZALOGI video plaver SAMSUNG ^'eg SAMSUNGA nudimo S0NY - PANASONIC SHARP - (videorekorderje. HI-FI. cameorderje TV, da|jinske telefone in še in še po Izredno nizkih JERIČA JTESE! BETONSKE STEBRE, prodam. 9 52-327 BOROVE 43 007 AVTOMATSKO TEHTNICO, transportni trak, SORTIRNIK krompirja in PREKUCNIK, prodam. 9 328 238, zvečer_16214 TRAKTOR Pasquali. original italijanski, letnik 1972, prodam. Poklu-kar. Grabče 5, Zg. Gorje 16227 SAMONAKLADALKO za seno. 19 kub. ali 14 kub., prodam. 9 061/375-168_16228 CIRKULAR za drva. prodam. 9 633 505_16229 KUPPERSBUSCH, malo rabljen. APNO. 20 prodam. 9 79-571_16231 422 672 ŠIVALNI STROJ Ruža Step Selek tronik. skoraj nov. ugodno prodam. 9 73-272_16234 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ! 2.5 KW, cena 15.000 SIT, prodam. 9 218-034_16235 Kuppersbusch TRAJNOŽAREČO PEČ, zelo ugodno, prodam. 9 633 292_16251 HLADILNIK, kombiniran s hladilno omaro Gorenje, prodam. 9 77-477 16259 TEHTNICO na pomične uteži, za 500 kg, kupim 9 43-494 16262 Kuppersbusch ŠTEDILNIK, nerabljen, prodam fl? 631-423 16275 KUPPERBUSCH, nerabljen, in ŠTEDILNIK 2 + 2, ugodno pro-dam. 9 622-037_16276 PRALNI STROJ Gorenje, rabljeni, prodam. 9 64-034, popoldan PLINSKI ŠTEDILNIK s pečico, nov. prodam 9 401 233_16291 Barvni TV Gorenje, ekran 63, ugodno prodam. 9 211-725 16302 MIZARJI! Ventilator za odsesava-nje, prodam. Rakovec Stane. Zg. Besnica 106_16314 HLADILNIK, kombiniran z zmrzo-valno omaro, prodam. 9 57-038 KASETOFON Technics RSTR 255. dvojni, ugodno prodam. 9 74 085 Prodam barvni TV SHARP, ekran 34 cm, cena 350 DEM 9 622 410 ŠIVALNI STROJ, poceni prodam Ručigajeva c. 20. Pire, Kranj 16330 PRALNI STROJ Kandy 75, v do brem stanju, prodam. 9 327-072 TRAJNOŽAREČO PEČ, malo ra bljeno, cena 12.000 SIT, prodam. Kalan. Likozarjeva 2, Kranj 16355 RAČUNALNIK C 64, KASETAR in DISKETAR, s 100 programi, pro dam 9 47 380_16358 Frikcijsko STISKALNICO, preno sno, primerno za mehanika orodjarja ali kovinsko galanterijo, pro dam « 311 182 16361 Prodam samohodno ŽAGO za razrez hlodovine in traktorski cepil nik YUGO 55, letnik 1990, garažirj lepo ohranjen, prodam. *. 323-395_161*1 LADO RIVO, letnik 1988, prodaj Voklo 70, Šenčur_ GOLF, letnik 1981, neregistriran," voznem stanju, prodam. Pintar' 1 Pot na Bistriško planino 22, TržiC ___161? RENAULT 4, prodam. C 51, Kranj. FIAT UNO 45, letnik 1987, prodaj na klan«? 1613? 9 73 186 _J613J ZASTAVO 101, letnik 1980, ref strirano do 5/1993, prodam f. 212-070 ZASTAVO 101 Comfort, HM 1980, registrirano do 6/1993, P'i dam. 9 211-078 161* TiPl GOLF, letnik 1986, bordo km, cena 11.100 DEM, prodam.« 241 352_261* FIAT 127, letnik 1977, cena 2J DEM, prodam fl? 70 422 1* ZASTAVO 850, letnik 1985 strirano celo leto, prodam. Kriška 26, Kranj__ YUGO KORAL 60, 17.000 km. tnik 1991, cena po dogovoru. P' dam 9 51 806 - domapopolCft 50-159 služba zjutraj |°> Luki*. 16 ZASTAVO 101 Comfort, 7/1982. registrirano do 8/1993- ■ bro ohranjeno, prodam Zlebić^ pančičeva 12, Kranj ZASTAVO 101, letnik 1979, P° j( lih, prodam Adergas 29/a, Ce^i R 4 GTL, letnik 9/1989, nujno Prfj dam 9 324 638 _ R 4 GTL, letnik 1987. prodan^ GOLF, letnik 1986, prodam. 54, g 725-051, po 20. uri VW TRANSPORTER, lepo njen, letnik 1990, prodam ..S 45 017 J*!< listr'1 YUGO 45, letnik 1984L regi do 7/1993, prodam. Špikov« J, Drulovka, Kranj___J^S R 4, letnik 1979, neregistriran, KjJ ,j... m. -in ?nc ____x__ \vKt dam 70 706, zvečer YUGO KORAL 45, letnik 198», 1 46 000 km, odlično ohrani' ugodno prodam flr 631 364J5^ YUGO, letnik 1984, registrir«']j 8/1993, delno obnovljen, pr°°J 9 84 027 ___J>jf ZASTAVO 101, letnik 1979. ratfj^ rano do 4/1993, garažirano,' Sloveniji. Naši GRS je IKAR potrdila članstvo od leta 1955, odkar so naši reševalci plodno sodelovali v delu te organizacije. V združenju je bilo doslej 28 organizacij iz 15 držav, pred nedavnim pa so se jim pridružili MENJALNICA D-D PUBLIKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 7.-17. ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463 UGODNOST - PRILOŽNOST Poročni obredi, politična zborovanja, poloma srečanja, slavnostna kosila, program izletov. Vroči večeri za hladne dni! V soboto, 7.11. od 20. do 04. ure vabimo na MARTINOVANJE z narodnozabavnim ansamblom Savica. Vse nadaljne sobote do maja pa vas vabimo na restavracijski ples z zabavnim ansamblom Monroe in občasnimi koncertnimi nastopi popularnih slovenskih solistov in skupin. Priporočamo rezervacije. Hotel Bellevue vas pričakuje ! Nin«irj»-tii«i n<>n (> tel.: 064/ 311 211 fax.: 064/ 312 122 00 < m y še slovenski in hrvaški gorski reševalci. Vodstvo naše GRS, ki je letos imela več kot 130 reševalnih akcij, si prizadeva za nadaljnje izboljšave pri svojem delu. Ob posodabljanju opreme je v ospredju zlasti izboljšanje obveščanja o dogajanju v gorah, kar naj bi pripomoglo k nadaljnjem skrajšanju časa od nesreče do izročitve ponesrečenca v zdravniško oskrbo. • S. Saje Aktiviste Rdečega križa, sodelavce Centrov za socialno delo-vodstva zbirnih centrov, prostovoljce in druge, ki delajo z begufl' ci v Sloveniji, so v treh dneh podrobno seznanili s stanjem in potrebami beguncev v Sloveniji ter s projektom psihosocialne pO' moči begunskim otrokom in njihovim staršem. Prvega dne seminarja so k besedi povabili tudi predstavnic" visokega komisariata za begunce Michelle Voyer, ki je spregovorila o ženevskih konvencijah in mednarodnem humanitarnem pravu. Govorili so o dejavnostih v zbirnih centrih, problemih g0' stiteljskih družin in možnostih socialnega dela z njimi, o zdravstvenem varstvu beguncev, šolanju begunskih otrok, vlogi javnih del v begunskih centrih, predstavile pa so se tudi humanitarflc organizacije, ki že od začetka pomagajo beguncem, tako slovenska Karitas in Mednarodna islamska organizacija. Udeležencefli seminarja je vtise o življenju v Sloveniji nanizal tudi predstavnik beguncev, včeraj popoldne pa so si slušatelji skupno ogledali be; gunski center. Potem ko so že včeraj gostje iz tujine predstavljal' svoje projekte o skrbi za begunce, bodo danes seminar sklenili I spoznanji o begunski problematiki na Švedskem. • D. Ž., foto' D. Gazvoda GLASOVA ANKETA O bližajočih se volitvah... Vse bolj se nam bliža dan, ko se bomo Slovenci odpravili na volišča, da obkrožimo predsedniške kandidate in izberemo stranko, ki ji najbolj zaupamo. Kako se odločamo, na podlagi česa, ter kaj na splošno menimo o množici predsedniških kandidatov in strank smo povprašali mimoidoče. splošno pa menim, da se za predsedniško mesto poteguje preveč kandidatov." Llrh Peter- Jovanka Hribar, upokojenka: "Na volitve km bom odšla, I itjfl I sem nekoli-a^alM 'i