CBN' 1K- UPHAVA KOPITARJEVA Ljubljana PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Lfitn \/ Či« n-71 /it/n Poštnina plačana v gotovini ^ V • otev. 271 (1361) Spedlzione in abbon. post. I. gr. LEGGETE sulla III e IV pagina la V puntala della ,,Storia del movimenlo sindacale dl Trieste“ deI compm B. Petro uto TRST, četrtek 17. novembra 1949 Cena 15 lir *KAHRO BABIČ ITOMELLE INTERESSANTI .Malmente Vultimo numero vL^ttora-tOreii del 14. c. m. »it« 0 l’«interessante docu-annunciata gia da «*•“ te«P° c che dourebbe MI0»‘ uto consacrare al com- ^/ondamentale del Čomin- 1,1 ,che consiste nel men tire, ' Jr^/icare i fatti, nel ca- c nelVingannare gli vnesti, nemmeno quel 3. /afica per poter ven-te 4°}“ ca>‘a t« propria mer-^ 055(1 ‘ scadente. hi sii e£ril sottouotuti i pro-f^2c<>mpratorl» e čreda di it, Uendere come nierce fre->W rtaova, rof>a frusta e ^con’ so,° P^chi presenta-teiil1 Parole altisonanti. Pro-V id. ali non tiene It ,e^ fatto che con le bel-con cui si vcrrebbe ‘ j“re una cosa per un’al- i« gente e stota gia trop-.JKSso inaannata. e che rfn- 0 in9annata, e che do-‘b^^ csperienze essa e di- SarHi7noito prudente ed ha 1 j“‘0 a distinguere molto 'altr'o rnenzogna. l( J**, e calunniatori e ta- il destino di tutti essi non possono mai to- e con tanta abilita da <*eTisieSSere infine scornati e tiUejj- e. i« che condo si vuol Lii hbrirc mta 1’CToica !ot-fDot; ,erazione nazionale dei lUnnpl**. a rtoj0 }u0oslavi e del nostro 1 4 fni°,7l.e I°tfa antiitaliana, sarmn quello che CTe h?uerra IcPta di far ap- fthim Jeazione sciovinistica Vjjti fedeli della bor-ti 0na!l5tica italinna. ,r%. ere mu soltanto aleuni iis P‘^tati dalTarticolista e St^bbZ dlmostrarc 'N>udetle stie o/-L ineeSV* D(lcma ~ Marcon JI pn.' tlto. dalla direzione 1’Alta Italia, 7“.del 13«, detla re-n.“ Pcr lutta Vorga-del PCI nella Re- K- Kn|® *irezio£e“del PČTJu Ion„ la a Davilla. in una , >ite lenutasl a Udi ne e h-NuiJl1 compagno che allo-Ag s*® vfon« j comunicato alla , ,.«n« j '.uma •Strp , e.I .PCI. In seguito 'i !0tin) ( 1° hanno anche tr alte iinitn nnrihnl• v itoT,? aHe untfa garibal-2ne’. dooe ottenne il Ver Vtlqo- Chi porta la o*, ‘a niorte di Colarič. iA' ‘I nicrte di Colarič, ‘vMatj ff-contato dallo stes-attivo del Partito. 'i.Se deplrT*/ Id ri50' fin0 u//icio Infortnazio- momenta noi |t l<, ,^° nulla. Colui che Dr0J!? mc>rte per saloa- K"lo*T9l>r, Ui,> 1(1 testa (di cui ab- V' 9 «rti..,0,uinfomi ed ora iSu0rn»? 1 Prnvocatori ne !Vf egi , 'p)>< slmiti a >e,)5'71ttlanio, Come fu-»cc* - Frausin, Alfred, \i^lti ' e noto Pia o me- ,Vv - -i tin.Ctl rfjora »ul terreno e K*I tei,J ni di coloi-o che hon'fP°. f ur ono nrrestati .. ,lni X!l)hen'lT’,lr°n° nella Risie-"Sl^Za Ia, Polizia ferse a k Izliti*1 !°ro pošto dl a«, s^o n, r‘e! Partito), ma n». .^dati in Germa- .t»[ Sv-^0r®"0 i” *e0“;* hVC(n»iinf "0,7i dd'? P«^ tli C hlOsfL ' Cosi note, & Cose -po- nre c/mn rw>r se 51 trattas- Piano ca-effettnatl N A dViii117 buestn luoao erofca lotta «te- &ale darante la guerra a Trie-ste (forse un giomo šara ne-cessario scriverc guesta storia per mostrare in tutta la sua nudita 1'anima provocatrice dei liquidatori cominformisti del movimento operaio rivolu-zionario classista). Tale e la ver itd in merito a queste cose, se proprio si vuo-le cominciare a parlarne. Pen-sate, d’altronde, che fortuna per gli «inte.rnazionalisti» or-todossi, che appena dopo cin-que cmni, dopo la risoluzione del Cominform e nel periodo in cui si trova alVapice la campagna contro i capi della eroica lotta di liberazione nazionale dei popoli jugoslavi, pen- cui essi sarebbero spie della Gestapo e delVOvra, nenchi in uno agenti degli imperialisti angicramericani, -ti si verifica il «easo», e ti capita«causu.alniente» frale mani una sinile cassa sgangerata, la quale contiene un einteres-sante documentazione» del tradimento degli agenti di Titan durante la guerra Vera-mente in linea con il processo di B.udapest e degli altri che ancora stan no per essere in-scenati in base a una strnile kargomentazione interesrante«. Gente capace di mentire sfacciatamente — davanti a 400 persone convenute dome-nica scorsa alla conferenza sindacale allo Stadio «1. mag-giO)i — dicendo che «pacifici gruppi di operaii) venivano attaccati a sassate. mentre tutti sanno che sono stati proprio questi «pacifici gruppi di la-voratori» (leggi: squadrisii bastonatori di Vidali) ad essere mandati a provocare e a bastonare optrai veramente pacifici che si recavano alla conjerenza, e che possono rvn-graziare soltanto la polizia che li proteggeva, se non hamio ricevuto da autentici operai la lezione che si meritano; indi-vidui che sono «eroi» soltanto qualora — al buio — trovano gualcuno per bastcnarlo in dieci contro uno (citiamo solo Vultima aggresssione crimincr sa di questi «pacifici lavorato-ri» ai danni del comp. Švara e del suo figlio minorenne); quando gridano ipocriticamen-te di voler difendere i diritti nazionali degli sloveni, nello stesso tempo pero assicurano ubbidienza. alla borghesia na-zional-sciovinlsiica ttalianaesi dichiarano disposti di aiutarla a opprimere la popolazione slcvena (il caso del sindaco comlnformista di Muggia), — costoro sono capaci delle piA bazse azioni, come lo sono anche le recenti calunnie nel menzionato articoio de «11 La-vora toren. Se con tutto cio rssi credono di poter ancora abbindolare la gente onesta, significa che essi sono sprofondaii gia tanto nel proprio fango di menzogne e di calunnie da non poter piu distinguere la luce dalle tenebre. Essi sono stati acce-cati e resi sordi dalle proprie menzogne e calunnie da non veder e e non sentire piu il riso della gente che gli identifi-ca con gli scolari di Goebbels. Noi non possiamo che ringra-ziarli sinceramente per questa loro «politica», perche cosi essi ci risparmiano molto lavoro e fatica per smascherarli defi-nitivamente davanti alle masse popolari. Kmetijski delavci Italije odločno nadaljujejo borbo ALEŠ BEBLER: NAČELO SUVERENOSTI IN DELAVSKI RAZRED Na Siciliji so delavci zasedli drugih 3000 hektarov zemlje - Scelbova policija je streljala na delavce v pokrajini Pescara in jih IB ranila * Debata v parlamentu o protiustavni rešitvi krize De Gasperijeve vlade RIM, 16. — Vsi listi dajejo velik poudarek oklepu vlaae glede dodelitve 45.000 ha zemlje v Kalabriji kmetiirjskim delavcem. Posebno levičarski tisk poudarja, da pomeni to veliko zmago kmetijskih delavcev, ki se že tri tedne borijo proti veleposestnikom in Scelbovi policiji. Minister za poljedelstvo Segni le izjavil, da bo razlastitev normalno zadela uO odst. lastnine posameznikov. Kakor se vidi, ne bo ta ukrep preveč zadel veleposestnikov. Kajti že sapno poročilo ministi asega sveta javlja, da v o-menjenem področju poseduje 262 lastnikov približno četrtino obdelovane zemlje in gozdov. Na področju Sila pa posedujejo samo štirje lastniki kar 24-000ha zemlje. Toda vlada je tudi drugače preskrbela, da ne bi oškodovala raznih baronov in drugih veleposestnikov, ter je odredila odškodnino za razlastitev zemlje, kar bo veliko breme za državo, in sicer okoli 20 milijard lir, ki jih bo država morala izplačati v petih ali šestih letih. S tem bo reforma precej omejena, kajti poročilo pravi, da «meje re-forme» določajo predvsem finančne možnosti, ker razdelitev zemlje zahteva inočng investicije države«. Minister za poljedelstvo pa je dalje izjavil, da ta ukrep, ki se tiče Kalabrije, ne more služiti za primer za spločno rešitev vprašanja agrarne reforme. Kljub temu, da je vlada, ki je bila prisiljena vsaj delno na-čeftj to tako važno vprašanje, zelo skrbela, da ne bj oškodovala veleposestnikov, je predsednik zveze veleposestnikov zahtev^', sprejejn pri De Ga-speriju, da protestira proti tej odločitvi. Tudi v liberalnih krogih se protivijo temu ukrepu. Toda borba kmetijskih delavcev se nadaljuje in se je raztegnila tudi na ostale pokrajine. Nr, Siciliji so kmetijski delavei včeraj zasedlj drugih 300 ha zemlje in gibanje se Dogovor o nemški mornarici LONDON, 16. — Med pomorskimi izvedenci Francije, Velike Britanije in ZDA je prišlo do načelnega sporazuma o nemški trgovinski mornarici. Parniki bodeče nemške trgovinske mornarice bodo lahko presegli v določenih primerih povprečno hitrost 12 vozlov in tonažo 7200 bruto-ton. Zopet odložena nacionalizacija v Angliji Laburistična vlada je odložila objavo zakona o nacionalizaciji jeklarske industrije iz volivnih špekulacij LONDON, 16. — Vlada je predložila zbornici kompromis, ki predlaga, naj se objava zakona o nacionalizaciji jeklarske industrije odloži od 1. maja 1950 na 1. oktobra 1950, t. j. na čas po splošnih volitvah. Prehod zasebnih podjetij v javno lastnino pa se bo izvršil 1. januarja 1951 namesto L maja 1950. Večina listov piše, da bodo splošne volitve v Angliji verjetno v začetku leta. Laburistični list «Daily Herald« piše, da bo usoda jeklarn, ki se imajo nacionalizirati, določena pri volitvah. «Daily Worker» pa protestira proti tej zmagi gospodarjev trustov železa in jekla. Spodnja zbornica je brez glasovanja odobrila predlog vlade, ki odlaga datum uveljavitve zakona o nacionalizaciji jeklarske industrije na oktober 1950, t. j. po volitvah. Namen tega ukrepa je, dati Attleeju proste roke in možnost razpustiti parlament že v januarju 1950, če bi to hotel. JifsloHi iretal li Biilsmiie BEOGRAD, 16. — Sledeč sovražnim metodam do Jugoslavije so bolgarske oblasti pred kratkim izgnale iz Bolgarije Ilijo Cordiča, predstavnika jugoslovanske rečne plovbe v nekem bolgarskem pristanišču na Donavi. Jugoslovanskega predstavnika so ustno obvestili, da mora na ukaz bolgarske vlade zapustiti državo v 24. urah. Policijski inšpektor v mestu Ruse Ivanov je na surov način odklonil, da bi jugoslovanskemu predstavniku povedal, zakaj je izgnan. Cordiču so prepovedali, da bi zadevo telefonično sporočil v Beograd kakor tudi da bi dal pri mestnem ljudskem odboru spraviti na varno inventar jugoslovanske agencije rečne plovbe. Cordiča so od sedeža milice, kjer so mu sporočili ukrep Q njegovem izgonu, do prehoda meje spremljali agenti bolgarske policije. Hišo, kjer je Cordič stanoval, so za vso noč blokirali m vse, ki so vanjo prihajali ali odhajali, so strogo preiskali. Izrael zasužnjen ameriškemu kapitalu BUKAREŠTA, 16. - Lief- schitz član centralnega komiteja kanadske progresistične laburistične stranke je po svojem povratku iz Izraela, kjer se je udeležil kongresa izraelske komunistične partije, včeraj v Bukarešti izjavil: «Bcn Gurionova vlada je zasužnjila Izrael ameriškemu kapitalu ter s tem zavria razvoj izraelske industrije in pahnila v bedo stotisoče izraelskih delavcev«. V Izraelu je sedaj 100.000 brezposelnih poleg tistih ki so sam0 deJoma zaposleni- Življenjski pogoj, izseljencev po Liefschitzovi izpavi tudi zelo težavni Popravek V včerajšnjem uvodniku «Za-nimive zgodben se mora besedilo med oklepajem p prvem stolpcu, zadnji odstavek vrsta 32 pravilno glasiti takole: (O katerem smo ie pisali in ki ni med «Titovimi agenti», ki jih navaja člankar). širi po vsej pokrajini ter se pričakuje, da bodo v prihodnjih 24 urah zasedli vse neobdelane fevde, ki so jih svoj-čas zahtevale poljedelske zadruge. V pokrajini Pescara v kraju Scafa je policija streljala na delavce in jih 18 ranila. Mnogo delavcev je bilo aretiranih ir; med njimi sta tudi tajnik komunistične federacije pokrajine Pescara in tajnik zveze sindikatov. Do spopadov je prišlo med demonstracijo delavcev proti odločitvi lastnika velikega podjetja <(SAMA», da odpusti polovico delavcev: Delavci so se odpravili g svojimi družinami v povorki proti tovarni, da jo zasedejo, toda r.a zahtevo lastnika tovarne je policija napadla demonstrante ter začela streljati in metati solzilne bombe. V znak prot e.,a proti takemu postopanju so v vsej pokrajini proglasili 24-urno stavko vseh industrijskih in kmetijskih delavcev. Italijanski senat je včeraj razpravljal o načrtu, ki ga je predložila predstavnica socialistov Merlin o ukinitvi javnih hiš. Demokristjani so se glede tega razdelili na dva tabora. Danes se razpravljanje nadaljuje. Nocoj se je začelo v parlamentu razpravljanje q protiustavni rešitvi zadnje vladne krize. Prvi je govoril Giannini, voditelj «Uomo qualunque», ki je obtožil krščansko demokracijo, da gre no poti totalitarizma. Debata se bo nadaljevala jutri. IMalfaie se debata o mirovnem pakln LAKE SUCC.ESS, 16. — Danes se je pred političnim odborom nadaljevalo razpravljanje o sovjetskem predlogu za sklenitev mirovnega pakta. Angleški predstavnik Mac Neil je podprl ameriški predlog. Nato je poljski delegat Wierblovski podprl sovjetski predlog. Popoldne je govoril sovjetski delegat Višinski, ki je obtožil ZDA, da pripravljajo vojno proti Sovjetski zvezi. Pred posebnim političnim odborom so nadaljevali razpravljanje o razorožitvi. Britanski, ameriški, kanadski in kitajski delegatj so podprli francoskcnnorveško resolucijo. Socialni odbor pa je včeraj sprejel francosko-ameriško resolucijo za ustanovitev visokega komisariata za begunce. Pred glavno skupščino so soglasno odobrili resolucijo za nadaljevanje in razširitev programa za tehnično pomoč OZN nezadostno razvitim državam. WASHINGTQN. — Na prošnjo vladinih posredovalcev je stavka 2000 članov ameriškega sindikata častnikov trgovinske mornarice, ki bi se morala pričeti v torek opolnoči na vseh ladijah, ki so vpisane v pristaniščih auantskega obrežja in Mehiškega zaliva, odložena za en mesec. 'z souieie zuname pon in načelo suverenosti narodov 3. Velika socialistična sila je šla v drugo svetovno vojno z zastavo, rta kateri je bilo napisano: osvoboditev narodov. J. V.. Stalin je rekel: «Mi nimamo in ne moremo imeti takšnih vojnih ciljev, kakor je osvajanje tujih ozemelj ali podjarmljenje tujih narodov... Mi nimamo in ne moremo imet; takih vojnih ciljev, kot je vsiljevanje svoje volje in svojega režima slovanskim in drugim podjarmljenim narodom Evrope... Naš cili je pomagati tem narodom v njihovi osvobodilni borb, proti hitlerjevski tiraniji, potem pa jim omogočiti, da si bodio popolnoma svobodno uredili svojo deželo tako, kakor sami žele, kakor hočejo. Nobenega vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov!« (Stalin. «0 Veliki domovinski vojni Sovjetske zveze«, ruska izdaja 1946, str. 30-31. Sl. izd., CZ 1947, str. 24- 25). Od kod potemtakem iznena- da razdelitev Balkana na «in-] ti samo zmaga proletariata teresne sfere«, postavljanje vlad in meja balkanskim narodom, vsiljevanje neenakopravnih ekonomskih in političnih odnosov manjšim socialističnim državam, in naposled grobo vmešavanje v notranje zadeve, ki gre do zahteve po strmoglavljenju vlade in do ekonomske blokade? Mar ni popolnoma jasno, da je nastopila «napaka» in «sla- lahko prinese vsem narodom popolno svobodo. Težko pa bi našli jasnejši primer za to, kako se interesi enega naroda ujemajo z interesi svetovnega proletariata, kakor je naš, tako imenovani jugoslovanski primer, ki je hkrati primer vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav. Enakopravnost teh držav z ZSSR, za katero mi ležimo, ekonomska in poli- Vohunsko delovanje Trajča Rostova so voditelji KP Bolgarije več časa prikrivali Tega Fašističnega vohuna so dolgo časa prikrivali, da ne bi zadali udarca njegovemu „ugledu“ kot podpisniku resolucije InFormbiroja proti Jugoslaviji BEOGRAD, 16. — «Borba» komentira priprave na proces proti bivšemu glavnemu tajniku bolgarske KP in pouderja, da se je vodstvo bolgarske KP dolgo časa trudilo, da bi prikrivalo primer tega fašističnega vohuna, da ne bi zadalo udarca njegovemu ugledu kot podpisniku resolucije Iiaform-biroja in ki ga danes dkuša uporabiti proti Jugoslaviji po vzorcu budimpeitanskega procesa. Kakšen odnos ima Trajen Kostov z Jugoslavijo? Nobenega, poudarja «Borba», razen dejstva, da je bil zagrizen sovražnik Jugoslavije že od po-četka in po resoluciji Inform-biroja, ki jo je podpisal, je bil najbolj zagrizen zagovornik kampanje, ki jo vodijo v Bolgariji proti socialistični Jugoslaviji. Cernu je skuša spraviti v zvezo proces lega zagrizenega vohuna z Jugoslavijo in z ljudmi, ki simpatizirajo z borbo Jugoslavije za stvar enakopravnosti in ki so proti diktatu, ki bi ga hoteli veditelji sovjetske komunistične boljše-viške partije vsiliti? Cernu niso Trajča Kostova spravili pred proces prej in čemu so čakali s sodnim postopkom proti njemu, čemu ni bil ta bolgarski agent fašistične policije kralja Borisa in tuje informacijsike službe pravočasno eliminiran? Mi ne postavljamo vprašanj brez vzroka, poudarja «Borba». Sedanji bolgarski voditelji lahko odgovorijo, če imajo pogum to napraviti pred bolgarskim ljudstvom. »Borba« omenja nato, da je v svojem predvolivnem poročilu od 11. novembra t. I. tajnik CK bolgarske KP Cerven-kov izjavil, da «po Trajču Rostovu je sovražnik uspel vriniti se v glavni štab bolgarske partije in se tu še vedno skriva«, da vse to priča o (tvražji pre-ve j a n osti sovražnika« in da je končno Trajčov Kostov nameraval razdružiti Bolgarijo od Sovjetske zveze, zato da jo podredi Titovi Jugoslaviji in imperialističnemu zahodu, V prvi vrsti, nadaljuje ((Borba«, Veljko Cervenkov sam dobro ve, da Kostov ni bil sovražnik, ki «je uspel vriniti se« in Kostati skrit« v ((glavnem štabu bolgarske partije«, pač pa da je bil Kostov sovražnik in zvit vohun, ki je prišel do vodstva bolgarske komunistične partije ne zaradi ((vražje prevejanosti«, pač pa zahvaljujoč se nekaterim članom centralnega komiteja bolgarske komunistične partije, kateri niso napravili nič proti njeniu in so skušali celo zakriti njegovo izdajstvo, ko je resnica o njem že prodrla v veliki meri med javnost, čeprav jim je bilo znano njegovo sovražno in vohunsko delovanje. «Borba» poudarja nato, da je bilo vohunsko delovanje Kostova dolgo časa znano. Številni voditelji bolgarske partije so dolgo časa vedeli, da sta dve veliki skupini dobrovolj-cev v Španiji, ki so se med vojno vrnili iz Moskve v Bolgarijo, bili izdani po Trajču Kostovu in sta padli v roke fašistične policije. Leta 1942, kakor je bilo dolgo časa znano vod3tvu bolgarske partije, so bili številni komunisti ubiti, dočim je samo Kostov ostal živ, čeprav je bolgarska fašistična policija takrat vedela, da je on bi član CK bolgarske KP. Kljub temu ni bil Kostov 9. septembra 1944 aretiran, pač pa mu je bil omogočen dostop v najvišja mesta partije in vlade. «Borba» ugotavlja nato, da so nekateri voditelji bolgarske partije čuvali tajnost o izdajstvu Kostova tudi po 2. marcu t. 1.. ko je poročilo Tanjuga o položaju v Bolgariji omenilo tudi Kostova kot agenta imperialistične obveščevalne službe in sporočilo njegovo aretacijo. Nekateri člani politbiroja bolgarske partije so celo ukazali tisku, naj zanika trditve Tanjuga tn so objavili članke s podpisi razkrinkanih vohunov. Tako je po povratku Kostova iz Sovjetske zveze, kjer je dolgo časa bival, in samo deset dni pred tretjim plenarnim zasedanjem CK KP Bolgarije, na katerem je Kolarov pedal poročilo o «napakah proti partiji«, ki jih je napravil Kostov, list ((Rabotničeško delo« objavil uvodnik s podpisom tega vohuna in pod naslovom kO važnosti bolgarsko-sovjet-ske prijateljske pogodbe«. Ko v Bolgariji ni bilo več nikomur neznano, da je bil Kostov aretiran, jo bolgarski politbiro objavil v tisku poročilo, da je bil Kostoiv imenovan za ravnatelja narodne knjižnice. Po tretjem plenarnem zasedanju CK bolgarske partije niso imeli bolgarski agenti IrUormbiroja poguma sporočiti ljudstvu, kar so vedeli ne samo od takrat, pač pa že dolgo Časa, t. j. da je Kostov izdajalec in vohun, in ker niso hoteli uničiti eugleda« tega podpisnika resolucije Informbiroja, so začeli pripovedovati članom partije bajke o »nacionalističnem« odklonu in o ((protisovjetskih tendencah«. Delali so to, da odvrnejo pozornost bolgarskih množic od pravega krivca in da jo usmerijo proti Jugoslaviji, ki je bila že v resoluciji Informbiroja obtožena teh napak, Kostov je bil izključen iz politbiroja, toda ostal je član CK. Vendar ni bolgarski CK takrat dovolil diskutirati o poročilih, ki so se nanašala na primer Kostova. Dne 1. maja 1949 je tudi Kostov šel v povorki manifestantov po sofijskih ulicah skupino z osebjem narodne knjižnice. Bolgarski tisk ie prejel navodila, da objavi slike o tej paradi, na kateri sc je videl Kostov, ko pozdravlja častno tribuno. Vse to je ustvarilo še večjo zmedo in je imelo namen zakriti primer; ki je bil v resnici že popolnoma jasen. Sele na četrtem zasedanju CK bolgarske KP 11. in 12. junija t. 1. so Kostova označili za saboterja — in ne še za vohuna — in šele 17. junija so ga uradno obtožili. Namesto da bi postopali proti Kostovu zaradi tega, kar je, pripravljajo bolgarski voditelji potvorbo v smislu direktiv Informbiroja, proces, ki naj bi na en način ali drugi moral določiti, da je imel Kostov odnose z Jugosla- Hotel je k Hano PALERMO, 16, - V bližini Montelepre le bil včeraj aretiran neki angleški novinar, ki je poskušal priti do bandita Giuliana,. da bj imel z njim razgovor. Novinarja, ki ni in^l dovoljenja za bivanje, so odvedli na kvesturo. To je bil že njegov drug; poskus, da bi prišel do Giuliana, vij o in kar bi moralo služiti kot novo sodno izzivanje proti socialistični Jugoslaviji. V zaključku poudarja »Borba«, da bo ta potvorba razkrinkana kakor budimpeštanska, im pravi: Ponovno stavljamo vprašanje, ki se postavlja tudi bolgarskemu ljudstvu: Cemu je komlnformistiižno vodstvo bolgarske partije dovolilo pro. vdkatorju in vohunu Trajču Kostovu, da pride do mesta glavnega tajnika partije, čemu ga ni aretiralo prej, kar je vede-lo a njegovo sovražno delovanje, bi obstaja v izdajstvu in vohunstvu, in čemu ga je spravilo pred sodišče šele sedaj, t. j. čemu se proces pripravlja šele v tem trenutku? Spominska plošča na čast I. La Guardie na BEOGRAD.16. — Na Reki so danes odkrili ploščo v spomin bivšega njuyorškega župana Fiorella La Guardia, velikega prijatelja Jugoslavije. Spominsko ploščo so postavili na hišo, kjer je La Guardia živel od leta 1904 do 1906 kot šef ameriške konzularne agencije na Reki. Plošča nosi sledeči napis: «V tej hiši je živel Fiorello La Guardia, prijatelj Jugoslavije fn zagovornik miru ter mednarodnega sodelovanja«. Ob slovesnosti so bili navzoči ameriška delegacija, minister hrvatske vlade Zlatič in druge oblasti. Podonavske države so se odtekle eoakosli s SZ v BUKAREST, 16. — Donavska komisija, ki zaseda v G&lacu, je odbila jugoslovanski načrt novega pravilnika za delo komisije ter sprejela sovjetski načrt. Jugoslovanski delegat je pri tem izjavil, da so podonavske države sprejele pravilnik, po katerem jim bo odvzeta enakost s Sovjetsko zvezo pri udeležbi v upravljanju donavske plovbe. Prav tako so (Odklonili jugoslovanske popravke k sovjetskemu načrtu pravilnika. Jugoslovanski delegat je skušal, da bi omejil široka polnomočja, ki jih načrt po pravilniku daje sekretarju, (kot je znano, pa je že bil izvoljen za sekretarja sovjetski predstavnik Morozov). Jugoslovar.-ski predlog je hotel, da bi se vse države menjavale na predsedniškem, podpredsedniškem in tajniškem mestu. VU odpustila 22 slovenskih učiteljev lUAllUOVIIŠI NAPAH na slovenska šalslm Z različnih strani prihajajo v naše uredništvo vesti, da je šolska uprava pri vojaških okupacijskih oblasteh izvršila že dolgo napovedano redukcijo slovenskih ljudskošol-skih učiteljev. Vzporedno z odpustitvijo 22 učiteljev je bilo izvršenih tudi večje število premestitev. S tem korakom so okupacijske oblasti odločile, da bodo roko v roki z italijanskimi šovinisti, ki vedrijo in oblačijo v šolski upravi, šle po poti likvidatorstva slovenskih šol na Tržaškem ozemlju. Odpustitev slovenskih učiteljev dokazuje, da skušajo italijanski šovinisti izpodkopati temelje življenjskega obstoja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ki so prav šoloobvezni otroci. Zato predstavlja ta poslednji akt direkten napad na narodnostni obstoj slovenskega življa v Trstu. Slovensko ljudstvo se zaveda resnosti ukrepa šolskih oblasti. Prav dobro ve, koliko bije ura takrat, ko skušajo šovinistični elementi odrekati najosnornejše človečanske in narodnostne pravice malemu, toda junaškemu narodu. Zato se bo kakor v času tašizma, ko so mu stregli po življenju najhujši zatiralci narodnostnih pravic, tudi danes postavilo v bran slehernemu poskusu kratenja svojih osnovnih življenjskih pravic. K obravnavanju tega vprašanja se še povrnemo. ANKARA. — Odkrili so zaroto za atentat predsednika republike Ismeta Ineonuja. Javljajo, da so imeli zarotniki namen strmoglavit; vlado. TEHERAN, — Iran in Trans-jordanija sta podpisali prijateljsko pogodbo. bost«, fci sta jo predvidevala Engels in Lenin, da ena socialistična država skuša »sesti na hrbet« (Lenin) drugim državam? Ze prav, govore včasih naiv. ni komunisti na Zahodu, v Franciji in Italiji, že prav, zakaj pa vi, Jugoslovani, v korist svetovne revolucije, za katero je važno, da so socialistične dežele enotne, tega ne po-golnete? Takšno razglabljanje ni zabloda, marveč vsebuje celo vrsto zablod . Prvič, res je, da nacionalno vprašanje ni «absolut» (Lenin), marveč da je podrejeno vprašanje zmage proletariata, kaj- BEOGRAD — Teden od 1. do 7. decembra bo v Jugoslaviji posvečen štednji. Denarne vloge so v zadnjih letih zelo narasle. Anglija bo Maocetungovo LAKE SUCCESS, 16. — Pred. sednik glavne skupščine Romu. lo je Izjavi), da ni še prejel poročila zunanjega ministrstva ljudske Kitajske, da ne priznava sedanje kitajske delegacije v OZN. S tem v zvezi je neki član ameriške delegacije izjavil, da ni nobenega dvoma, da ima jo predstavniki Kuomlntangove Kitajske pravico predstavljati Kitajsko v OZN. Acheson pa je na tiskovni konferenci izjavil, da se ne predvideva morebitno priznanje LR Kitajske s strani ZDA. Bevin pa je v Spodnji zbornici izjavil, da butanska vlada ni še sprejela nobene od- Objektivnost objektivnega «11 Corriere di Triesteu pravi o naši prvi konferenci za obnovo razrednih sindikatov: «A guanto pare pero il co-mizio non ha potuto avere il suo regolare svolgimento, in guanto si e’ dovuto chiedere Vaiuto di una camionetta del-VEmergenza per impedire il verificarsi di disordini». Omenjeni dnevnik se vedno močno hvali, kako je objektiven; zato bi pač morali njegovi uredniki vedeti, da se je nedeljska uspela sindikalna konferenca vršila v redu. Vedeti bi morali tudi, da je Vi-dalijeva frakcija likvidatorjev razrednih sindikatov mobilizirala vse svoje plačane funkcionarje — ki jih iLavoratore« imenuje soperai paci/ict«, da bi konferenco preprečili in ki se jih je res okrog 50 zbralo na Rotondi in poskušalo provocirati udeležence konference, kar pa jim seveda ni uspelo. In končno bi morali vedeti ti eobjektivniv uredniki, da se imajo omenjeni kominformi- stični provokatorji skvadristič-n-i pretepači zahvaliti edino le policiji, da jim delavstvo, ki se je svoje konference udeležilo, ni dalo takšne lekcije, kakršno so si edino le zaslužili. ' Kaj pravi Venček «II Lavoratoren javlja, da so v Barkovljah našli nekakšen razuit zaboj papirjev, ki so bili popisani v slovenščini. Ti papirji so šli nato iz roke v roko in nihče jih ni mogel razumeti. In ko so menda končno prišli v roke Vidali ju, jih je razumel.. . Zadeva stoji namreč takole: Ali bo moral n. pr. komin-farmist Venček priznati, da tistih toliko lastnikov rok, preko katerih so šli papirji, ne razume slovenski, t. j. da v Barkovljah ni več Slovencev, ali pa je Vidali jeva kominfor-mistična kuhinja odpovedala — kakor vedno — da bi nekaj pametnega in verjetnega skuhala. Tem prekletim titinom namreč ... Kaj pravi torej Venček bar-kovljanski. On ima namreč besedo. ločitve glede priznanja ljudske vlade na Kitajskem. Britanska vlada se pogaja glede tega ostalimi državami. Iz Londona javljajo, da bo Velika Britanija verjetno pri' znala kitajsko ljudsko vlado proti koncu januarja ali v za četku februarja 1950. Verjetno bodo to priznanje napovedali kmalu po konferenci zunanjih ministrov Ccmmomvealtha. Namestnik zunanjega mini. sira Mac Neil pa je na vpra šanje, kakšno posledico bi lahko imelo Moacetungovo sporočilo glavni skupcemi, jngov. ril, da je mož jo, ■;.< to vp*-.š i nle sproži pr c i skup-m:m na od delegacij, si b, oporasaln zakonitosti puverilni? reda ije kits,: ke delegacije, V sovjetskih krogih pa izjavljajo, da je to sporočilo logična posledica razvoja kitajskega vprašanja. Acheson je na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA protestirale pri Cangkajškovi vladi zaradi bombardiranja parnika «Flyng CIud«. Predstavnik vojnega ministrstva nacionalistične vlade je izjavil, da je 38. osvobodilna armada pod poveljstvom generala Limpiao dospela do okraja Liping južno vzhodno od Kue-čev, 150 km severnovzhodno od Kuetlin. Na meji med Sečuanom in Hupejem se nadaljuje borba. * Radio svobodne Kitajske v Pekingu javlja, da se je danes začela sindikalna konferenca azijskih držav, ki jih predstavlja 118 delegatov. Predsedoval je Louis Saillant, PEKING. — Zunanji minister Cuenlaj je sporočil da bosta odslej dve znan; letalski družbi last kitajske ljudske re. publike, tična enakopravnost, bi dala geslu o pravici narodov do samoodločbe, ki ga poudarjajo komunisti po vsem sv„iu, ko mobilizirajo ob njem milijonske množice zatiranih in drugače neenakopravnih narodov proti imperializmu, neprimerno večji poudarek. Ta enakopravnost bi pomenila svetal primer vsem narodom, kako zna proletariat rešiti nacionalno vprašanje, kako zna urediti odnose med narodi in državami ne le v besedaii, marveč tudi v dejanjih. Dejansko gre predvsem za revolucijo, za nadaljnje širjenje socializma, ne Pa samo za nacionalno vprašanje. Drugič. Poudarjanje važnosti enotnosti po vsej sili sloni na podcenjevanju sil socialističnega sveta ter svetovnega proletarskega in demokratičnega gibanja; to je izraz strahu pred atomskimi in drugimi bombami _ in pomanjkanje vere v možnost vedno novih zmag pro. letariata in narodnoosvobodilnih gibanj s proletariatom na čelu brez novih vojaških zmag ZSSR in njenih zaveznikov, t.j. brez vojne; to je izraz vojne psihoze, ki so jo imperialisti zanesli v delavska in demokratična gibanja na Zahodu z zastrašujočo in popolnoma lažno predstavo, da je socialistični svet «obkoljen» po imperialistih (medtem ko je odnos sU dejansko tej predstavi prej nasproten). Tretjič. Dejanske enotnosti ni mogoče ustvariti s silo, celo v vojaški enoti ne, kaj šele med narodi; poskusi, da bi narode združili s silo — ki jih je polna zgodovina buržoaznih mnogonacionalnih držav in imperijev — so vedno privedli do nasprotnega rezultata, t. j. do nezaupanje in celo do mn-nje med narodi. Pravilno je, da se komunistične partije Vzhodne Evrope bore proti tradicionalnemu nezaupanju do velikoruskega naroda, toda v tej borbi lahko dosežejo trajen uspeh samo, če bosta odstranjeni^ dejanska ekonomska in politična neenakopravnost, če bodo prenehali dejanski viri nezaupanja do tega velikega naroda. Torej: če bi poslušali omenjene naivne nasvete, ne bi za svetovno soclialislično in demokratično gibanje dosegli ničesar v smislu njegove enotnosti, pač pa bi povzročili svetovnemu proletariatu velikansko škodo, šli bi na roko najhujšim vojnim huiskačem, ki so tim neenakopravni odnosi v Vzhodni Evropi nailjubša in najhvaležnejša tema. To pa pomeni, da bi utrjevali prav tiste, katerih so se advokati enotnosti «po vsej sili» tako ustrašili. Ni torej druge poti, razen tiste, po kateri hodimo. Ni druge poti, po kateri bi se mogel spor med VKP(b) jn KPJ rešiti v našem in v interesu vseh drugih narodov in s tem v Interesu svetovnega proletariata razen borbe proti reviziji marksizma-leninizma. ki se je pojavila v VKP(b) v nacionalnem vprašanju in v celi vrsti drugih vprašanj. (Konec) TRŽAŠKI DNEVNIK Froli kapitulantski lislii it Seja Izvršilnega odbora OF Na zasedanju. občinskega sveta občine Zgonik dne 15. nov. 1949, so občinski svetovalci Ljudske fronte predlagali sprejetje sklepa, da je v uradnem poslovanju zgoniške občine slovenščin^ priznano svoj-stvo uradnega jezika poleg italijanščine. Zupan komlnfor-mUt se je temu predlogu uprl, Beg da bi bil tak sklep protizakonit. Dopisnik «Dela», ki je prisostvoval zasedanju občinskega sveta občine Zgonik, je tudi izjavljal in pojasnjeval občinstvu, da bi bil tak sklep protizakonit. Ako prištejemo k gornjim izjavam ge postopanje komin-fcrmističnega župana miljske občine glede uporabe slovenščine, moramo zaključiti da take izjave in delo niso delo neodgovornih posameznikov, ampak direktiva vodstva komin-fonnistov, direktiva kapitulacije pred zatiralci našega naroda. Zakoni, proti katerim Se borimo, so fašistični zakoni, ki jih je fašizem uvedel s ciljem, da zatre in izkorenini tukajšnji slovenski živelj. Teh zakonov Slovenci niso nikoli priznali in so se proti njim ves čas fašizma borili ter tvegali v tej borbi konfinacije, ječe in streljanje. Bidovec in Tomažič ter njihovi tovariši v svoji borbi niso spraševali ali je njihova borba zakonita ali protizakonita. Prav tako se tudi župan zgoniške občine, do/cler ni zaplaval v kominformistične vode, v svojem delu ni oziral na zakonitost ali protizakonitost, ker je živo občutil vso krivi-e°, ki jo je slovenskemu narodu zakrivit fašistični pravni red ter je za svoje protizakonito o narodno in revolucionarno delo trpet po ječah. Prav zato se mu sedaj čudimo in ne moremo opravičiti njegovega stališča. Svetovala Ljudike fronte za zgoniško občino in vsi pošteni Slovenci pa nasprotno izjavljalo, da ne bodo priznali za-kčnov, ki Slovencem delajo krivico, da se bodo nenehno borili za odpravo teh zakonov ter ostro obsojajo kominformi-stično, kapitulantsko in oportunistično politiko, ki heče pod pretvezo protizakonitosti uspavati borbo Slovencev za dosego vseh onih pravic, ki jim kot narodu po naravnem in človečanskem pravu pripadajo. Odpustitev 22 slovenskih učiteljev ATENTAT NA PRAVICE SLOVENCEV Sinoči se je pod predsedstvom predsednika Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju tovariša Branka Babiča vršila seja izvršilnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. šolstvo in enakopravnost slovenščine; 2. OF jn konferenca SIAU; 3. organizacijska vprašanja QF; 4. zasedanje glavnega odbora! 5. razno. Pri prvi točki dnevnega reda je tovariš Dekleva orisal najnovejši napad na slovensko šolstvo in še posebno v zvezi z odpustitvijo 22 ljudskošolskih učiteljev, V diskusiji se je to vprašanje osvetlilo z različnih strani. Tov. Kukanja je ugotovil, da predstavlja odpustitev slovenskih učiteljev pravi atentat na slovensko ljudstvo, kajti uničenje slovenskih ljudskih šol bi pomenilo najresneje ogrožati narodnostni obstoj slovenskega ljudstva V Trstu, Tov. Dekleva je pojasnil, da je izgovarjanje, češ da so bili učitelu odpuščeni zaradi steči-nje, zelo jalovo. Znano le. da stanejo stroški za vzdrževanje slovenskih šol na Tržaškem ozemlju komaj okoli 600.000 lir mesečno, medtem ko so oblasti razsipale težke nrlijort-ske vsote ta tnanj važne in manj potrebne namenp. Tov. Jelinčič je dejal, da so šovinistični listi vsako leto pred pričetkom šolskega pouka objavljali dolge kolcne srditih i ladov proti delovanju slovenskih šol. S tem pisanjem so dokazali, da so bili vediio nasprotni toj pravici Slovencev, ki nam je z zai.oni priznana. K0 pa je okupacijska oblast razglasila avtonomnost domačih oblasti in s tem praktično dala italijansk;m šovinistom škarje- in platno v roke, so oni takoj pričeli jdlvnti svoj srd. ki se jim je nabral v poslednjih letih, nad slovenskim ljudstvom. Kakšno stališče pa zavzemajo VidalUevei — kdmihformisti napram slovenskemu življu in njegovim pravicam, dovolj j=s-fta kaže prav stališče irtilj-skega kominformi stičnega župana, glede enakopravnosti slovenščine na zasedanju milj-skega občinskega Sveta. Pacco, tniijskl župan, je ssVeda Iz strahu, da bi ne kršil zakonov, takoj obljubil, dh se bp držal zakonov, ki prepovedujejo uporabo slc-verščine kot uradnega jezika. Nobeno izmikanje ko-minformističnesa tržaškega tiska ne bo moglo prepričati po. štenega demokrata, da to ne drži, oziroma da miljski župan dane besede ne bo drža). Nesmiselno bi bilo kaj takega sploh misliti, ker ie sovražno zadržanja kominfofmlstov napram Slovencem njihova vsakdanja politična linija. To trditev potrjuje tudi stališče kcmlnformističnih nacionalpa-triotov na seji žgorlškd cbčlne. kjer je kommformHični žup-'n izjavil, da se bo držal V mejah zakonitosti. Praktično je s temi besed m - dejal, da se ne bo nikolj zavzemal za nraviee slovenskega ljudstva, ali bolje da bo roko v roki rovaril s tržaško reakcionarno druščino proti interesom slovenskega ljudstva. Naša pot pa ie jasna in odločna. Nenehno se bomb bn-tili za nfižnsnje narodnostnih pravic in to rte glede na zakone. kajti zakoni so za to. da nam naše narodnostne pravice teotajo. O tem vprašanju je tovariš Babič Zaključil diskusijo ter predlagal, da se pošlje jugoslovanski delegaciji na zasedanje OZN resolucija, s katero naj se obsodi diskriminacijsko delovanje odgovornih oblasti proti Slovencem. V naslednji točki je tov. Štoka poudaril nujnost, .da se zaradi vedno večjega dotoka italijanskih tovarišev v naše vrste, ustanovi širša fronta SIAU, v kateri bo OF imela častno nalogo inlčiatorja. Na konferenci 27. nov. bo dopolnjen tudi stari slavili odbor- SIAU, Pri zadnji točki dnevnega reda je tov. Vojo sprožil misel Bo sklicanju glavnega odbora OF in organiziranju okrajnih skupščin v Nabrežini in na Opčinah. Iz RicmanJ Stari ih na noVo priglašeni pevci našega pevskega zbora «Slaveca se na sestanku spo- minjamo cble1nice sen« j prijatelja iu tdvariča. Ivana ZUljana iz Ricmanj št. 99 ter izrekamo družini Zuljanovi globoko: sožalje. Pokojni Ivan je bil nad štirideset let vesten član pevskega zbora ter med ustanovitelji društva «Slavec», katero je pred tremi leti praanovbla 50* letnico kulturnega delovanja. Žal so sedaj hrže vrste številčno nekoliko okrnjene, ker se je nekaj zaslepljencev iz Ricmanj pridružilo Vidalijevim «kulturnikom». Seveda pa nas to ne moti, da ne b; nadaljevali s prosvetnim delom. Z novimi člani smo zopet na novo oživeli pevski zbfcr, ki ima redno pevske Vaje in ki se vestno pripravlja za nastop. Samomor očeta dveh nepreskrbljenih otrok Včeraj se je obesil 45-letni železničarski kurjač Ferrarese Dante, ki je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka Protestna stavka uslužbencev lil hi ni privedla do nihakega uspeha Zadnje čase je zopet nov val samomorov za jel Trst. V razdobju nekaj dni je to že četrti ali peti samomor, ki ne more mimo nas kar tako, ne da bi poiskali vzroke vedno teščih samomorov. Zelo različni so vztoKt, zarad, katerih si ljudje vzamejo življenje, vendar pa nam vedno bolj in bolj vstaja pred očmi glavni in uajzalost-nejši vzrok — ; ©manjkanje in lakota. Tudi včerajšnji samomor ima kljub temu, da je uil samomorilec podvržen živčni bolezni, verjetno prave vzroke v pomanjkanju, le ogromne armade slabo plačanih delavcev in nižjih uradnikov, iz še bed-nejše armade brezposelnih delavčev in upokojencev, ki se morajo £ skromnimi podporami in pokojninami preživljati skozi trdo življenje, je v Trstu vedno več ljudi, ki obupa, ker ne ve več, kako bi si pomagali. Pred seboj imajo alternativo, ali se podati na Ti bo pota, ali pa končati z bedo za vedno. Kot v posmeh vsemu temu pa odgovorne oblasti izdajajo poročila o blagostanju Trsta, časopise pa naprošajo, naj čim manj podrobno pišejo o samomorih, na. mesto da bi dale ljudem dela in s tem kruha. Včeraj zjutraj je žena Ferfa. kupil na okfoke prstan v vrednosti 45.000 lir. Na račun je dal 15.090 lir, potem pa se ni več pokazal v trgovini. Na enak način je kupila zapestnico, ki js vredna 47,000 lir in za katero je dala na račun 10.009 lir, Tercelli Natalina iz ul. Goroneo 39. Zadnji nepeštenj kupec na obroke V BOrštatijevi zlatarni je bil Galli Domenicp iz Casta-grtetto 153, ki je kupil -1 pGtoč-he prstane, za katere je dal na račun 2575 lir. sla S8 zaradi skupne Habiče Piaia Jolanda po- Včevaj je klicala policiste s policijske postaje v ul. Cologna na stanovanje v Ul. Samporlni. Ona je namreč živela na koruzi s 56 -letnim Francetom Coradinom, Temu konkubinatu pa je bil nasproten njegov brat Giuseppe, ki se je začel včeraj prepirati s svojim bratom in njego- vo koruzno družico, Prepir je šel tako daleč, da je moral Francg zbežati, da je ušel jezi svojega brala. Giuseppe pa ja za njim zmetal na dvorišče Vse perilo njega in njegove rutice tOr prenesel n j urno pohištvo na balkon. Nato pa se je spravil tudi nad Jolando, ki je zato poklicala na pomoč policijo. Ko je policija prišla na stanovanje V ul. Šatnpofini, je oba brate in Jolando Zopet pomirila- Zaradi sumljivega vedenja so 03 odeejaii za Upravičen protest pre&lvaistva iz Mili ■ved ine-oivalsiVom Ivriij, še prav peseono pa med delavstvom, ki je zaposleno v raznih tržaških tovarnah in podjetjih, Vlada že nekaj ani veliko razburjenje. Privatno avtobusno podjetje namreč, fci Vozi med Miljami in T-stom, je pred dnevi jav-lo, da bo povišalo seme vožnji z avtobusom, ki vozi dnevn© v Trst po večini delavce in druge prebivalce č-filj. Gene, ki jih namerava vzpostaviti to avtobusno podjetje so tako pretirano visoke, da bi jih nihče izmed prizadetih delavčev iz Milj ne mogel plačati, Obenem s povišanjem cen vožnji pa naj bi avtobusn® podjetje Ukinilo tudi VšO ostale olajšave, ki jih je takoj v pričetku svojega delovanja nudilo svojim potu ikoni. Delavci, Ki se morajo dnevno včziti v Trst, so zaradi takega postopanja Vodstva avtobusne* podjetja upravičeno Ogorčeni ter so sklenili, da se v žtiak protesta ne bodo V teh dneh vozili z avtobusom, ki pripada temu podjetju. Ni nam znano, če namerava Vodstvo podjetja spremeniti svoj krivični ukrep ter ugoditi zahtevam prizadetega prebivalstva Milj. Na vsak način pa moramo podariti, da pomeni Vsakršno povišanje cen prevoznim sredstvom ža že dovolj prizadeto delavstvo ogromno žrtev, zaradi česar opozarjamo odgovorne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da se uresničitev takih ukrepov na vsak tiačin prepreči. KOLEDAR Obvestilo kmetovalcem Zatiranje borovega prelca 05 22.45 so agenti glavne po. ličljskd postaje aretirali v Ul. Malcanton Mattereseja Pasqua-la iz trga della Borsa 1. Omenjeni Mattarese se je tako čudno vedel, da je pri njih zbudil sum. Pri preiskavi so našli pri njem 310.950 lir, en ameriški dolar in pol «cripps». Zaradi poizvedb so ga pridržali. ZaM niso stopili v stavko tudi uslužbenci ambulant in lekura ? j Industrijski delavci zahtevajo povišanje drago prizadetih uslužbencev INAM, Protestna stavka, ki so jo vodili zaenkrat »atrto Uslužbenci afninlstrativrtih Uradov ie dobro usOela: prav gotovo bi pa ta (Odela že Večll usoeb, če bi se jih bili pridružili, tudi vsi ostali uslužbenci iN4M, ko je bilo to prvotno tudi sklenjeno. Ce bi bili dosegli sindikalni voditelji nrl pogajanjih Vsaj kakršno koli zmago, potem bj se nam zdel ukrep o razumljiv, trda prenehati s prekinitvi stavke Vsaj delno stavka samo zaradi tega. ker obstaja aupartje* na rešitev snomega vorsžnnja, se nam zdi le prevelika naivnost. V soboto bi morali stoniti v stavko vsi uslužbenci INAM; Verjetno bo torej tndi ta stavka odnadla in rešitev vprašanja se bo tako zavlačevala, kot re zavlačujem rešitve nešteto drugih nerečih vprašanj, za katere se sedanja vodstva sindikalnih organizacij zelo prisiljeno borijo. Sindikalni predstavniki javljajo, da se pogajanja za rešitev spora nadaljujejo; toda kakšen bo uspeh teh pogajanj, če je vodstvo ie prepričano o tem, da bodo sindikalni Voditelji pristali rta vse njegove zahteve? Uslužbertei {NAM kr>t tudi delavci in uradniki drugih ategdfij bi morali y svoji borbi dokazati nekoliko več borbenosti ter prisiliti svoje Industrijski delrvci že dolgo časa zahtevajo rešitev vprašanja povišanja draainiskih doklej, ki so bile do sedaj mnogo prenizke. Da bi bilo to vprašanje čim prej rešeno so poslale sindikalne organizacije združenju industriicev pismo, v katerem zahtevajo, da se povišajo draginjske dblflade vsem industrijskim delavcem v toliko, da dosežejo vsoto, ki jo prjjt ajo italijanski delavci Večjih Industrijskih centrov. V pismu zahtevajo razen tega tudi povišanje mezd, ki tudi ne odgovarjajo sedanjim življenjskim zahtevam. Združenje in-dustrijcev ni na to pismo dalo Se nikakega odgovora. Ker nredstavlj jo industrijski delavci na našem ozemlju eno najmočnejših kategorij, bi bilo Želeti, da bi bilo sporno vprašanje V čim krajšem času rešeno. Na vsak način so industrijski delavci pripravljeni vztrajati pri svojih zahtevah ter doseči tudi njih uresničitev. Ce ti združenje industrij-cev odbilo te upravičene zahteve, bi se reveda borba te kategorije delavcev zaostrila. vrnila domov, je zagledala na tečajih vrat obešenega svojega moža, ki je bil že mrtev. Na njene prestrašene klice so pritok;, sošedje, ki so prerezali sa-momcrilno vrv ter poklicali avto Rdečega križa irt civilno policijo. Truplo pokojnega Ferra-reseja sq prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostalo na razpolago sdftnlh oblasti Pokojn. Ferrarese Dan a se je obesil tako, da si je z vrvjo za sušenje pevki napravil kra-vatni vozel in -i jo obe- . okoil vratu, drUgi dej Vrvi pa ie privezal na tečaje Vrat v spajhiči. Nesrečni samomorilec je bil v službi pri železnici kot kurjač in Je bil podvržen živčni bolez. ni, zaradi katere se je že dalj časa zdravil. Zapustil je žerto ih dva nepreskrbljena otroka. Ubogim upokojencem je obljubljal delo in od njih izvabljal denar kot jamstvo Načelnik nočnih čuvajev je od dveh upo kojencev izvabil po 40 hsoČ lir, češ de jima bo preskrbel službo za nočnega čuvaja Nepošteni kupci na obroke Lastnik zlatarne na Ccfso 39 Borsatti Italo je prijavil sodišču zaradi protizakonite prilastitve tuje lastnine tri osebe, ki so pri njem kupile razne dragocene predmete na obroke, potem pa niso plačevale svojih obveznosti. Tako se bo moral zagovarjati za ta delikt Dl Mario Dante iz ul. Toti 11, ki je V ponedeljek 14. t. m, ata prišla na glavno policijo že-jezničanska upokojenca 581etni ZernRz Giuseppe iz dl. Ma- domnina 3 in 421etni Dcse Atti-lio iz ul. MU Zlo 5. Tajn sta prijavila 471etnega načelnika nočnih čuvajev in člana družbe za nočno čuvanje Polsepa Lorenza ž drevoreda d’Anntin2io 37, dalje 601etnega BaleStruc-Cijft Severina E De Amicis 6 in 61 letnega Di Pilita Callogero iz ul. E. De AmiciS 5. Pdlsep Lorenza je namreč v prvih dneh junija izrabil svoj službeni položaj, da je obema obljubil, da jim« bo preskrbel službo za nočnega čuvaja, V ta namen je od vsakega zahteval kot jamstvo vsoto po 40 tisoč lir, katero st« mu uboga upokojenca v nadi, da bosta dobila službo rea izplačala. Da ni bii0 Vse čim bclj zakonito, jima je Poslep jzdal tudi potrdilo, da je prejel denar kot jamstvo, Ker pa je bhiafijeftl g^Ijdf tudi član družbe za »ročno čuvanje, je izrabil tudi družbeni pečat in ga pritisnil na potrdilo. Kot posredovalca Pri tem nečednem poslu pa st,a sodelovala tudi Balestrucci Severirio in Di Pinto Callogero. Vsi trije se bodo mornli zagovarjati pred sodiščem. Policija jih je že aretirala. Gpazarjaino kmetovalce, da je pb Zakonu z dne 29,5.1926 ter 12.2.1930 zatiranje borovega prelca obvezno! Vsi lastniki gOžddv, Vrtov in parkov z borovimi nasadi morajo Uničevati tega, tako nevarnega škodljivca borovih nasadov na lastne stroške. Pobiranje in po-konžav&rtje gnezd borovega prelca se mora pričeti 15. decembra 1949 in mera biti končano pred 15. februarjem 1950. Grtefcda borovega prelca moramo pobirati tako, da odrežemo vejo, na Kateri se gnezdo nahaja. Ge pa je gnezdo v vfhu, moramo gnezdo odstraniti, ne da bi drevo poškodovali. Vsa gnezda moramo z gosenicami vred zato sežgati! Tisti lastniki, ki po 15. februarju 1950 ne bodo čiščenja izvršili, bodo po veljavnih obstoječih zakonih kaznovani irt gozdarski oddelek CP bo odredil pobiranje, na stroške kršiteljev. Za hadaljnja potrebna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na urad Gozdne policije - ulica Cologna štev. 6 ali pa na pristojne kmetijske organe. QiedoJliiČe - - 'HoAiA Cetriek 17. novembra Gregorij, Ljubava Sonce Vzide ob 7.07, zatone od 16.33. Dolžina dneVa 9.37. nuna vzide ob 3.13, zatone ob Jutri petek 18. novembra Rcman, Oliva SPOMINSKI DNEVI 1945 se je vršil V Pragi svetovni kongres študentov, ki je proglasil 17. november za mednarodni dan študentov v spomin, ko je tekla po praških uticah kri čeških študentov, ki niso hoteli kloniti pred hitlerjevci. 1946 se je pričelo I. zasedanje ustavodajne skupščine LRS. Trajalo je do 20. novembra. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO je čarava! tov. Pregare i* Ricmanj 100 lir. ZA DIJAŠKO MATICO so v tednu za našega dijaka darovali sledeči iz Repentabora - Col: Furlan Alojz 1080; Hrovatič Rudoll 20Dj ženič Miroslav 50; Guštin Štefanija 50; Miiič Karlo 50; Škabar Marija 108; Urbančič Justa 30; Guštin Anton 159; Guštin Olga 30; Guštin Marica 50; Guštin Marija 39; Guštin Anton 100; Guštin Marija 30; Bizjak Mirko 100; Zenič Olga 35; Škamperle Josip 200; Guštin Marija 50; Guštin Rozalija 50. prva ri Prva redna seja glavnega odbora SHPZ bo danes 17. t. m. ob 16 v običajnih prostorih. Prosimo tov. odbornike, da se seje točno in polnoštevilno udeležijo. Tajništvo. Prijavite se za prvi smučarski izlet POT Nočna služba leharn De Leitenburg. trg Sv. Iva-ha 5, tel. 6924; dr. Pi‘axmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelib 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Mofttoršino 9 (Rojan). tel. 29.690; Harabaglia v Barkovliah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo. Letos se obeta našim dilcar-jem bogata snežna letina. V Trnovskem gozdu je snega že debela plast. Planinsko društvo v Trstu bo 2ato že kar takoj otvorilo letošnjo smučarsko sezono z izletom V Kanalsko dolino - Zabniše, kjer je še pred sedanjim mrazom zapadlo za dober meter snega. Prvi smučarski izlet bo v nedeljo 20, t, m. V smeri proti Višarjam in Ojstfniku. Na pot odrinemo ©b 4.30 zjutraj z našim običajnim prometnim Sredstvom v začetku ul. Fabio Severo. Smučarji - planinci naj se Gledališče Verdi Nocoj ob 20.30 bo v gM*‘ lišču Verdi ponovitev op« Domenica Cimarose i(Skr!' zakon». v 3. dejanjih. Pr va bo za abonma B* Mi i za Kr v Vsi, ki so se prijavili^ Lj nir v odbojki, so vabljeni £ sestanek, ki bo jutri, t. m. ob 17 na Sf^eZU ■ v ul Machiavelli 13, H. Pionirji in pionirke! 20, november bo naš * ^ pionirski praznik. P19® Lj Flavij se pridnQ pri nanj ter Vabimo tudi P! od drugod, da se udel4lljf še prireditve! _ ^ Hočomo biti V našem o* bomo dali sva]®* prvi, ki prispevek za novoletno -1 Poziv staršem in soro padlih v NOB Vse starše in sorodnik* vat JintJv , ja»| \ r __v lih borcev in aktiviJ»j j, prijavijo najkasneje do jutri j narodno osvobodilni ... . ..... . o,-----Jv koncentracijskih wDU',,iu, 18. t. m. zvečer ali V Gecovi Čevljarni na trgu tra i Rivi 3, ali pa v prodajalni «Trar»sal-pina* v ul. Settefontano 3, Kjer bodo'prejeli podrobnejše obvestilo o. poti in stroških. Zaskrbljenost delavstva žaram pnaniMa eiektrifina energije TRŽAŠKA BORZA Zlati šterlimg 87CO, papirnati šterling 1575, telegrafski dolar 674, delar 663, švicarski frank 154. Pred nekaj dnevi j« stopil v Veljavo ukrep o nadaljnji u-kinitvi električne energije vsem potrošnikom na našem o-zemlju, Sami dobro- Vemo, kako težko je prizadel ta ukrep vse privatne potrošnike, katerim bo pomanjkanje električne energije prav v zims?nh mesečih zelo mučno in težke; še bolj pa ie prav gotovo prizadel vsa industrijska in druga podjetja, ki bodo moral« zaradi štednje z električno energijo zmanjšati svojo proizvodnjo ter na ta način znižati tud; delovni umik svojim uslužbencem ali pa v skrajnem primeru tudi odpustiti določeno število delavstva. Marsikateremu Tržačanu je bilo pri srcu lahko. Ko je videl, da je pričel november t dežjem ter d« je več drtj deževalo. No, vse padavine, pa da bi bile še tako obilne, ne bi mogle rešiti problema zadostne dobave električne energije, ki je postal v zadnjem času naravnost kritičen. Zato je vsako upanje na izboljšanje tega položaja popolnoma odveč. E- dino, kar smo si želeli in rta tihem pričakovali, je bilo to, da se doba ukiritVe električne e-rtergije ne bi podaljšala ter da bi priromali skozi zimo sajrio z dvodnevno ukinitvijo električne energije. Toda tudi upi so nam splavali po vodi — že s včerajšnjim dnem ie stopil Ukrep p podaljšani ukinitvi e* lsktričnega toka V veljavo in nobenih znakov ni, ki bi kazali, da se bo položaj v kratkem izboljšal. Kot smo že Prej omenili, je ta ukrep zel0 prizadel privatne potrošnike, ki bodo na zimo v še večjih škripcih in težavah, kako rešiti vprašanje kurjave in razsvetljave. Toda, kako bodo t« problem rešili 5?le v tovarnah irt podjetjih, kjer jE nadaljevanje proizvodnje tesno povezano z zadostno dobavo e-lektrične energije? Tržaško delavstvo, kj je že tako izpostavljeno posledicam poostrene o fenzive delodajalcev, se danes ■t, zaskrbljenostjo izprašuje, kakščn bo njegov položaj, če se v kratkem razmere vsaj na tem področju ne bodo »spremenile? vljudno naprošamo, Mj P ^ jo na uredništvo »sšeS* f slike svojcev z zadevalo' ^ datki, da jih bomo obl^' obletnicah njihove smrt'- ^ Slike bomo nePoKva čimprej vrnili. Uredništvo ^ ((Primorskega da«* ^ ul. Montecchi ROJSTVA, SMRTI IN PORGK& i« Dne 16. novembra —~ .m[ V Trstu rodilo 19 ‘ v-jie •• je 5 oseb, porok pa aSŽtfH® Poročili so se; nafr£}fi«!-Bussani Nicolo in šivilja 0. ca Guglielmina, mornar .g. na Josip in g°sPodj?2L«Mtt,a Mirando in gospodinja jj F.rim, dninar Pulin Edda, gospodinja Vojvoda uradnik Civitani Aurah* ^5, spodinja Faraguna -Lč# brivec Della FilipP3 ffii-in gospodinja Raspor cesoa. , aifil# Umrli so: 77-letmi Ki- Giovanni, 49*letni i’al" colo, 55-letni Pelicon A 47-letni Gherdbl Santo Aretacija krošnjarjev iz Italije Od 22.45 do 23 so policijski a-genti z glavne policijske postaje aretirali tri krošnjarje, ki so prišli iz Italije. Najprej bo v ul. Malcanton aretirali Esposita Artura iz Neaplja, ki stanuje v Trstu v ul, Capello 4, ker je prodajal amerikansklm vojakom svileni šal. Ko so ga preiskali, so našli pri njem še dve uri in verižico. Ker ni imel dovoljenja za krošnjarjenje In zaradj nadaljnjih poizvedb, ga je policija pridržala v zaporih. Malo pozneje pa so aretirali na trgu Unita dve osebi, in sicer Felineja Corrada jn Emilija Vihcenca, oba doma iz Italije in tukaj brez stalnega bivališča, Na trgu sta prodajala ure. Ko ju je policija preiskala, je našla pri njiju deset Ur in en prstan. Tudi onadva sta bila brez dovoljenja za krošnjarjenje. Policija ju je zaradi nadaljnjih poizvedb pridržala v zaporu. Bazovsiii župnik priporoča 99¥arzana66 Prntiljudski elementi prepleskali napis, ki je prikazoval krvni doprinos Bazovcev v NOB Vec kakor tadun dni sc ie zgražajo Bazovčani o najnevej-šem ((demokratičnem dejanju» ie bol) «demokratičnega» žttp-nika iZ Bazovice. Prejšnjo nedeljo, to je na da”, ko je bila v Grcpadi spominska svečanost v čast našim padlim borcem Za svobodo, se je v bazovltki cerkvi n okrnit kal čuden reklamni izvesek. Presenečeni Bieovča-ni. ki so prišli k nedeljski maši, so ugotovili, d« je na župnijski deski, kjer so po navadi oklici in druge župnijske zadeve, reklama za film «Tarzan proti nestvorom», uTarzana» je nekoliko više branil Kip matere božje, češ, udeležite se vsi te fUinske predstave, ki je na indeksu katoliške cerkve označena pod Črko «T», kar p omeni. da se predstava lahko predvaja za vse v javni dvorani. Oglasi so naznanjali, da bo pri- llllllllllilll!lilllllllll!l|lll!l|llll)lllllllll|ll|llll!ll!|llli illllllll!l!!lllll!lllllllllll!llllllllllllllll!lll|ll||ll|||||||||il|||||||||||||||||!||!||!||lil!!|||||||||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||i|||||i|i||||!|||||||!||||||,||||„|||||„||||„||||„|||||||„||||||||| I SPISAL II. DEL i-: :>:^sccg* I 104 S psa. Z a to se gospod ne meni! DalJein «Mogočni despot, nenasitna pošast, krvoses ljudski!* Senatorji so se stiskali za prsi, mašili ušesa in se na široko prekriževall preko ramen. Teodori je pobledelo lice, zlati nimb je trepetal na vzburjenih uNadaljuj, čislana starost!* »Naj milostno dovoli hlapcu Vzvišeni despot, da mu dam tele listine, ki mi jih je izročil v jutro suženj od Epafrodita* Senator je segel v nedrje in pokazal pergamente. (iSllenciarij, vzemi in preberi!* Tajnik je odpečatil pismo, glavi, bager na ki je bilo naslovljeno na j prsih je drhtel. Upravdo. J «NehaJ!» je kriknila »Mogočni despot —-» j ciariju. v. . ! «Berit» Je ponovil s suhim TajnUt je utihni, roka se despot. »Sveta despoj* m“ ? l' upl* I na naj se prepriča, kako je z ral vanj ^ode e oCR suhe ro- „jo b0*Ja modrost. Ko bi Jo bil ke so se trdo oprijemale našlo-! Slussi zapr, Eratr0(j„a> bi na na prestolu. | (le bru!lal ta smrad la njegovih »Silenciarij, preberi! Vem,; ust. Odpusti, despojna!« da odmeva Iz pisma lajanje i Silenciarij je nadaljeval; silen- »Na večer pred svojo smrtjo prihajam k tebi, kri barbarska, da se poslovim. V čisti vdanosti sem trošil, bedak, milijone za despota. Za plačilo me preganjaš. Zakaj? Ker ti vlada slovita hotnica, ker te je o mrežila prešuštnica, hči medve-darja. Tudi njej sem poklanjal darov, da je pila iz čaše zmagoslavja na moj račun. Ko pa sem započei z njo boj, ko sem otel kakor Suzano čisto Ireno, ko je Krist Pantokrator navdahnil barbara iztoka, da je pahnil iz naročja lovačo Teodoro, mi je prisegla pogibel. Sprejel sem to obsodbo. Toda prej sem iztrgal iz ječe iztoka in ga vrnil barbarom. Danes ti je bržkone množica pokazala, kdo je Epafrodit in koga bolj ljubi, tebe ali mene. Ti imaš meč, jaz imam ljubezen. S to lepo zavestjo končavam svojo pot. Moji nežni živci, rojeni na grški zemlji lepe umetnosti, ne prenašajo več tvojega nasilja. Ko boš bral to pismo, vedi, da sem potopljen z najboljšo jadrnico in a vsemi umetninami vred na duu grških voda. Ce te vleče sla, pridi ponje. Moje posestvo pa Je pred letom prodauo po svetem pravu trgovcu Abiataru. Storil sem to iz usmiljenja, da si ti no oskruniš grabežljivih rok. Pravne listine so priložene. Epatrodlt.a Vsi senatorji so se skrivili v grozi. Azbad je pobledel in zardeval. Juslinljanovo lice je porumenelo kakor VOsek, Teodora pa Je omahnila na prestolu in omedlela. Despot sam jo je prestregel, dvignil v naročje, ozrl se na senatorje in s suhim glasom, ki se mu je tresoč se trgal iz grla, izpregovorll: ((Satan je posodil čeljusti psu. da je ugriznil nk smrt nedolžno, sveto despojno!* Sužnji so dvignili prestol in oddesli Teodoro, sam despot jo Je spremil. Ko so polo: i| onesvešceno carico na svilen blazin jak V meni sobi, je pokleknil Justinijan ob njej in Ji položil roko na čem. Sepetaje je klical sveto Trojstvo, rotil apostole, naj otmo Teodoro. Počasi j« odprla oči. Justinijan je vzkliknil; «Deo grat'«sjna! Ko bi te bil pos tšal!» Teodora je trudoma dvignita roko in ga objela. »Ker si apostol, moj predobri! Ali verjameš kleveti?* »Bogu verjamem in tebi, ker s teboj je On.» »Iztoka sem zaprla, da otmem tebe. Ščuval je zoper despota in sedaj je otet, otet po lisjaku, o graeca fides!* »Božja modrost otme tebe iu po tebi mene. Pravica božja naj plača samomorilcu na dnu pekla!* »Ne verjemi, despot! Graeca fides!* Teodora je zatisnila oči. »Ne verjamem, despojna, ker ti veliš. Izgrebemo lisjaka!* Tedaj je vstopil dvorni zdravnik. Carica mu je odkimala z roko, da ga ne potrebuje. «Zaspim.» »Zaspi in pozabi!«... Ko se je vrnil Justinijan v zbor senatorjev, je Teodora takoj vstala. Omedlevico je le hlinila. »Torej je zmagal satan — satan v njem. Prekletstvo temu Grku!* (Nadaljevanje sledi) četek prve predstave ob četrti uri popoldne, Bazovčani s? vprašujejo: Ali je mš župnik tako veiik ljubitelj filmske ume.nosti ali ji politik ali Pa samo trgovec. Eni zagovarjajo to, drugi zopet ono mnenje. Stvar je namreč v tem, da popravljajo skedenj, ki naj bi služil za kinodvorano, in pri tej gradnji ima župnik glavno besedo. To bi dalo slutiti, da je župnik res navdušen ljubitelj filmov, ki pa obenem skrbi še Za svoje vaščane. Ali je politik? Morda, saj je napovedal filmsko predstavo za četrto uro, kljub temu da je Še predobro trtrde!, da je ob tisti url spominska svečanost Za našimi padlimi bora v Gropadl. Toda pustimo politiko, saj je lahko samo trgovec. Kadar pride v Bazovico potujoči kino, leta župnik okoli in dopoveduje posebno mladim dekletom, da je film za mladino prepovedan. Ali se boji konkurence‘f Tako komentirajo Bazovčani o «demokratičnem» ukrepu demokratičnega župnika, pustimo komentar in preidimo na dejstva. Prvo dejstvo je, da so z ba-zovtke cerkve bili zbrisani na- pisi. ki so prikazovali doprinos Bazovice v narodno osvobodilni vojni. Drugo dejstvo je, da se je kmalu nato pojavila v cerkvi filmska reklama, ki naj bi mogoče pripomogla k pozabljenju napisa, ki je marsikakšnega bodel v oči, a večino spominjal na mšo borbo, za katero so padli najboljši sinovi Ta dejstva ne more nobena zavita beseda zavreči. Župnik je dejal, da n'so izbrisali napisOv na njegOv ukaz. Dejal je, da je to storila Občina. VtiraŠ-mo pa g. župnika, kaj je o n storil, da bi preprečil skrunitev naliH spomenikov, zgodovine naših svetlih dni. Ali je samo m:gnil e prstom, da bi bita preprečena ta sramota? NE, je odgovor. Namesto zgodovinskega napisa, je prišla v cerkev filmska reklama. Kaj bi dejal g. župnik, če bi na tisto mesto pod kip matere božje postav'U reklamo za klobase ali pivb? Ali se 0. Župniku ne zdi, da je ta zadnji Kdemokratičn1« ukrep l? preveč ((demokratičen«? Pri celi stvari je zanimiva tudi linija, na kateri so te znašli «belčki» in kominformistl z roko v roki. Začelo se je na Opčinah, kjer so vidalljevci s predvolivnimi plakati poškodovali in uničili napis zraven postaje openskega tramvaja, sedaj se nadaljujt v Bazovici, kjer hoče «Domokrocija» zabrisati vse sledove narodne osvobodilne vojne Kdo ve, ali je to U naključje, ali pas o sklenili sporazum sa tekmovanje w uničevanju naša slavne preteklosti. Na. pročelju cerkve v Bazovici je bilo napisano število žrtev, ki jih je zavedna vas dala v borbi za svojo svobodo. Bazov-skl župnik pa je ta napis prekril in s tem izdajalskim korakrm samo šp enkrat potrdil, da nitna ničesar skupnega s osvobodilno borbo našega ljudstva. ■liRADIOll JDB0SL.C0M idr (Oddaja na srecuJlh J 240 m ali 1230 K« ČETRTEK 17. U* l 6.30: Jutranja glas^), Poročilo (v ital. in slMm*. Jutranja glasba. 12.O0L $ glasba. 12.30: Slovetn rovBjte pesmi. 12.431 Vrtiš*: (V ital. in slov.). 13.l3;A); N' in operetna glasba. ' jn-A0. Šim ženam (v ital.). 1^' Savin: Klavirski tr^m J Pregled tiska in ital, in slov.). 17.30: A*,. p(£/ ludlji. 18.00: Od vrtove C9' dov« do danes. mirja Kreka pojeta Vilma in Mirko BraJdA. Gl*; Folklorna glasba, Gj£ mladih (v slov.). I pet0 ... bena medigra. 19-19: , _,6bS)_ (v ital. in slov.). 19-^.U- N na glasba. 20,00: 1 Ifonija ; g-molu. 30.25-.~t, slov.): Moliere: lencert vljL 22.00: 21 jtal- ljenje. 21.15: Koncft ^M' »kih solistov. ^ jugcslov. narodov 'in8 22.20: Lahka orkestt1aingla*^ (V e ba. ’ 22.40: ‘ Ritmi??* (v ^ 23.00: Zadnja poročil^ s lflV in slov.). lodije. 23.15: HOSSETTI. 16.00: kov*. T. Power. °-l5rez JL EXCE!,SIOH. 16.00: K»lJ TratV* bezrtl*. Spencer na Hepburn. FENICE. 16.00: ((OP')"1 vvell, Signc Hasso. jj. pic# t* filodrammatico. *“ p8ye, je tedni ljubezni*, a-Miranda. , ,* AOCM. JfVJ “Fsl ' <(N3 ALABAI1DA. 16.0": «Cf- Mica*, L. Hajvvi ARMONIA. 15.13: 5e za en dan*, M. Obcrcn. AZZUitRO. 16.00: «» - m sovraštva«, Errol 1 - . vla de HaVllISd* T4r«f A BELVEDEKE. 15-M- B?*.*« Z.apadu«. J. GARIBALDI. 1S;^ « )fi čaka«, Gene r' IDEALE. 15.30: «8,ser Armendarlz. rltadel1,,ii IMPETIO. 16.00: «c‘l Ituss‘lU romanu Krotdna',..,'na ITALIA. 16.00: «Buzn C. TlerncV. n3l,ef Ki* KINO OB MORJU. D MARGONI. 15.30: pjjiflOLf MA9SIM0. 10 00: ^ u, trka vedno dvskra^ NOVO CINE do«, c ODEON. do., OHvia. Deo-,l» : a*? S* 15.30: »V«"' de«1^ HADIO. l7-00;o„<V sto«, J.’ St«wart, dof9"' VENiaiA. dPosU*1 er0rF sčine« in «VOKunv 6n«0 VIALE. 14.00: «0» p, Olivi« De » VITTOHIA. '6°°; jafl* »59' Dana Andrevvs_,m ^00. f VITTOItlO VENE1 ion) ljubem*. f well. Al Stnltb- 7 J0; «3 KINO V gKEDNJ^^, povelje*. Pft MAL! PRODAM c- ‘T. pc,g!e» S; ‘kT‘ub”*"’- PIRAN I_S T !R S I-C I 13 N E V N" I K Maši ribiči so napravili ^^^6g3g25S&,Jr■ ^Ti.- ~T. ™/JI.mTHX7TXT ~~rr --.tv-i.««iPfW_ 'ir jzjs 1 m■ ■■ .--.r- ■■■■-■---—... m..--' ——- -. —---—;—- .m- '■■vt: '~r,^r.'..an-i.kl.Tg2 pPftUŽNiCA UREDNIŠTVA FHIMORSKEGA DNEVNiKA V KOPRU • ULICA C. BAT US n 301a-I.; • TEL. 70 HOV feOrafc V Skif |)HO ClOlirOOlt IZOLA | tanovanje prvenstveno delovnemu človeku Nnjo delavskih hiš rešuje ljudska ublast stanovanjsko vprašanje pis i; JWje dobrega, zračnega, , ,eSa in res prikupnega ^”*nja je za delavca, *vfenasnji gradnji ki na raz- jj-, v«e svoje sile, eno naj* .dih vprašani Pod nekda- ^ vprašan], 'Režimi je moral delavec J® družino stanovati V ^svih in tesnih prostorih, '®so nit; 0{j (iQieg odgovar-Shtevam zdravstva in či-glo je vplivalo tudi na pji tako, da je bila v dru-F. delavca bolezen stalni 'Oditvijo je tudi v tem nastala velika spre- Sj*' Ge samo pogledamo po la«66h, vidifno, kako zelo težnje nove in obnovljene ijHifUjeje od predvojnih, iff to tista majhna okna, jo v notranjosti tistih za* jr® In tesnih prostorov, ftoi v «tiro primitivnih hiš so t^ttiovitvene zadrttge po-J* tea udobna in tudi na J^iovanja, da jih je vesel l^jjt in tudi tujec, ki pri* Stugačen je položaj V |?i ki hiso bila od vojne I rfbadeta. Tu je prenovi je* i3 Jelo otežkočeno zaradi ^TOenosti. Zato pa je **io prikupna in Vablji* jj|J“ oblast preskrbela za stanovanjskega vpraša. J* orugi način. Vsa obrel-JP**ta Istre ihiajo več ali J^gbdno lego in tudi po* ^^razširjenje. Z narašča* j. Proizvodnje in s tem Vis-^Ijčfljskega standarda, Jjravno viša število zapo-™ v mestih. Zato je poza primerna ii/ skrbeti V>»- 8e i° v ‘ 10 * gradnjo ta hamen ki!” J gradnjo delavskih piskih hig v drugi po-avgUsta tega leta. Prva . je že dograjena do prvega nadstropja, za drugo pa se tudi že dvigajo iz tal temelji. V načrtu je šest takih hiš. Vsaka od teh hiš, ki bodo enonadstropne, bo imela za družine na razpolago po tri prostore. V pritličju bo pral* niča, shramba in drugi potrebni prostori, ki bodo družinam za skupno uporabo. V nadstropju pa bo imela vsaka družina kuhinjo, jedilnico z Verando, spalnico, stranišče in vhod. Vsaka hiša bo imela tudi precej obširen vrt spredaj in Zadaj. Tako bodo delavci sami lahko pridelovali zelenjavo. Htise se gradijo na zelo lepem prostoru izven mesta in bodo iineli delavci res lepa stailovahja. Tudi teren je Zelo primeren, ker je na trdi podlagi. Tako bodo tudi iz zdrav-stvenih OžiroV ta stanovanja Zelo ha dobrem. Sedaj je Zaposlenih pri gradhji prvih dveh hiš 30 težakov in zidarjev. Vsi zidarji delajo po normah, težaki pa deloma. Tako rešuje ljudska oblast v našem okrožju tudi stanovanjsko vprašanje. V prvi vrsti pa bo ta stanovanja dobil pridni in nesebičen delavec, ki s svojim deloni skrbi za vse potrebno. Sč imamo take, ki se v prostornih in Udobnih stanovanjih šopirijo in iz Viška gledajo na delavca. Ne morejo se znebiti tiste Zastarele miselnosti, tudi če vidijo, da Vseokoli njih kar vre novo življenje. Pa jih bo že popustila tista srednjeveška trma, ko bodo videli, kako bo vsak dan več ta-kih ’ delavskih hil. Delavcu ne bo Več potreba presiti za sta* novanja teh srednjeveških pavov. Kar sami se bodo lahko sprehajali med portreti in grbi nekdanjih pardnoV, dokler ne bodo začeli razpadati kot nekdaj gradovi. časa za razne zabave, kajti učenja je dosti in profesorji stalno izprašujejo, zato je treba pridno študirati. Ob pol devetih zvečer dijaki zapustijo učenje in se odpravijo k počitku. A tudi večerje ne minejo brez dobre volje in veselih dogodivščin. Ce drugega ne, se najde kak pripovednik, ki pove marsikaj zanimivega ih zabava kolektiv sobe toliko časa, dokler sc Vsi ne odločijo Za spanje. Vendar pa ne mislite, da so VSi dhevi podobni temu. Nasprotno, Vsak dan Se Zgodi kaj hovega. Včasih imamo zvečer mladinski sestanek ali pa kako predavanje. Tako je dijaški dom res dom za Vsakega dijaka, ter nudi Vsakemu v zadostni meri razvedrila. Vsekakor pa je življenje ih disciplina v domu Za nas vse Vzgojnega pomena, kef nam bo gotovo koristilo v življenju. Fr-en. V spomin Pia Bi ud Preazadnjo nedeljo smo pra- znovali obletnico izvedbe agrar. ne reforme in hkrati obletnico Oktobrske revolucije. Proslava, ki je bila V Kopru, trte je presunila, ko sem. videl, kako občuti nase delovno in miroljubno ljudstvo na ta dan, katere* ga je po eni strani omogočila NOB in po drugi strani veliki Lenin. Ko sem se vračal po proslavi na svoj dom, mi je legla na srce težka misel ob spominu na moje nekdanje prve soborce iz NOB, ki so mi pokazali pot v Osvobodilno fronto, To sta bita naša ožja rojaka in junaka Bertok Danijel — čerčil iz Cezarjev in Kocjančič Vincenc — Marko iz Bertokov. Oba sta bila prva, med prvimi aktivisti OF ne samo našega okraja, ampak lahko rečem vse Slovenske Istre. Pri vsaki nevambsti sta bila ravno tako prva, njuno srce je bilo odprto Za Vse dobro, njun dom je bil dom partizanov in kar sta imela, sla vse delila s tovariši. V težkih, ali vseeno lepih časih NOB ni bilo človeka v bližnjih vasicah, ki ne bi govoril o obeh teh borcih; kako tudi ne, saj sta prva pokazala ljudstvu smer do OF, In kar je glavno, ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji, s požrtvovanjem in predanostjo ter iz ljubezni do delavskega ljudstva sta dala za svoje ideale. vse, in se največ, kar sta mogla dati — življenje! Sedaj mrtva tovariša sta vseeno, kot da bi bila živa, vedno med nami. Le nekaj me teži ob spominu na vaju: Ko sta bila še v naši bližini, smo se zatekali vselej k vama; vaju je poznalo vse. Ih vendar se vama še nismo oddolžili toliko, da bi vama pripravili primeren grob, vreden vajinih velikih dejanj, ki naj priča vsakomur o vajini borbenosti, neustrašenostl in idealizmu. Hkrati naj bi bil ta grob tolažba vajinim družinam. Zlasti še, ker so se V tistih temnih dneh stegnile na vaju oba roke — domačih Judežev. Draga moja soborca, tovariša Danijel in Vincenc! Mirno in pokojno spita v naši domači zemlji, saj vajina žrtev plodi sadove; tudi Vidva std pripomogla, da nam je zasijalo pravo sonce in da je nad našo Zrhučeno Istro dahnila velika pomlad svobode, do katere nas je vodil vajin in naš tovariš, prvi borec NOB maršal Tito! Slava vama! T. V, Pjran Ogled parnika »Šibenik" re dni le priplul v portoroški zaliv jugoslovanski parnik «Sibenik». Tq priliko je Pomorski ftehnikum v Piranu takoj izrabil in dijaki smo si ogledali parnik 9. in 10. t. m. v skupinah. Najprej smo si ogledali poveljniški most z vsemi navigacijskimi pripravami, instrumenti in ostalimi potrebščinami. Nato smo se pBdali v spod- nje prostore, kj^r Ee nahaja parni stroj in drugi pomožni stroji. Tu so posebno dijaki strojnega oddelka prišli na svoj račun. Med pregledovanjem ladje smo seveda z zanimanjem opazovali kako poteka vkrcavanje soli v ogromna ladijska skladišča, ki sprejemajo 4600 ton Ogledali smo si tudi krmilo. Pazljivo smo premotrili napravo za obračanje krmila na dvojni narez, ki se uporablja, če krmarske naprave na paro odpovedo. Na dolgi Verigi, ki povezuje krmarsko kolo na poveljniškem mostu s sektorjem na krmi, smo seveda tudi epa* rili amorlizalor, ki .lblaždje u-aarce Valov na krmilo. Naši ribiči so zadnje Čase ha. pravili nov korak v skupno dobrobit. Združili so v eno samo zadrugo že obstoječi in nekdanji konzorcij ribičev, katerega so vadili prejšnji lastniki bark. Tako je zanje rešeno vprašanje prejšnje odvisnosti, ko so jih lastniki bark izkoriščali in izžemaii. Ljudska oblast je takoj podprla to njihovo delovanje. Mest. ni LO je dal novo ustanovljeni, oziroma ojačeni in razširjeni zadrugi na razpolago ves Portoroški zaliv. Za to bo ribiška zadruga dajala kot plačilo samo 2 odst. nalovljenih rib, katere bo odbor potem razdelil delavcem po nižjih cenah. Tu pa le. kadar bo lov dober; sicer pa jim no bo treba dajati ničesar za najemnino. Dala jim je na razpolago tudi vse potrebno za 1qV. Sedaj lovijo ostrige, ki so zelo iskana zimska slaščica. Prav je, če ob tej razveseljivi novici pogledamo na stanje, ki je Vladalo med piranskimi ribiči takoj po osvoboditvi. Takrat je CNN naročil ribičem, naj vše barke prepeljejo v Trst, To pa jo napravil z namenom, da bi zaviral preskrbo prebi- konzerv brez rib in delavci t vedno boljša pogoje za obstoj brez zaposlitve. Za kratko dobo njihovih družin. 4 mesecev se mu je to tudi posrečilo. Toda življenje ribičev je na morju in ne v Tržaškem zalivu V brezdelnosti. Propaganda, ki jo je vršil CLN med ribiči, je bila obsojena na klavrno propast. Bibiči so spoznali, da jih hočejo lastniki bark uporabljati za svoje politično-špekulativne flamene. Nekaj malih je tedaj odločno pretrgalo stike S svojimi gospodarji in znova začelo delati. Njihovo stanje se je takoj izboljšalo, ker jo ljudska oblast pripomogla tem ribičem do primernega zaslužka. Ta zgled je počasi prepričal če ostale ribiče, da so sledili prvim. Osvobodili sq re vpliva gospodarjev in Šli na delo. Ta odločna poteza ribičev ie bila v korist njim samim. Odprli so si s tem možnosti še večjega izboljšanja življenja. Počasi so prišli na misel, da bi v skupnem delu imeli lahko večje uspehe. Nastala je tako njihova zadruga, v kateri so začutili olajšanje, ki ga prej niso imeli. Ni se jim potreba bati, da jih bo ljudska Oblast izkoriščala, kot šo jih izkoriščali prej njihovi gospodarji. Nasprotno. Nudi jim Tauo so si naši ribiči začrtal li novo pot, ki jo bodo lahko še razširili. Sebi in družinam so postavili odločno prelomnico med prejšnjimi gospodarji in sedanjim zadružništvom, ki jim nudi vse pogoje, da si bodo sami ustvarjali in izboljševali svoje gospodarsko stanje. Vozni rod parnikov TRST-KOPER Ob delavnikih: Odhodi iz Trsta: 6.20, 10.15, 11.00, 12.30, 15.00, 17.00, 17.30, in 18.15. Odhodi iz Kopra: 5.20, 6.45, 7.30, 8.30, 12.15, 13.15, 15.00 in 17.00. Od nedeljah in praznikih: Odhodi iz Trsta: 7.45, 11,00, 14.00 in 13.30. Odhodi iz Kopra: 6.30, 0.10, 12.45 in 17.15. valstva S svežini ribjim mesom [vse olajšave, da si lahko na no-in da bi ostale tovarne ribjih Ivi zadružni podlagi ustvarjajo Začasno ukinjena avtobusna proga Avtobusno podjetje sporoča, da ukinja začasno avtobtrno progo Portorož - Divača in nazaj z odhodom iz Kopra ott sobotah in nedeljah ob 16. ari. Otroci popiavrencev na Goriškem lli mm ima u Stiska oblast izvaja politiko pobite nacionalne enakopravnosti 15. novembra smo v Piranu otvoritev dija-Motila. V ta namen so se ' predstavniki ljudska o-) ZastopniKi raznih mno-Wganizaeij in dijaki, pechin je v imenu mest-imel kratek nagovor, je med drugim pod- laUhen dogodka, ki je zo- ;i*0\ jjfvrgljiv dokaz kako skr-®Me oblasti za razvoj kul- |^£y Za vzgojo dijakov m našla v novem dijaškem domu vše pogoje za sVoj duševni In telesni razvdj. V kratkem , bo napravljeno igrišče za košarko in tenis, za dvig samoizobrazbS pa bo skrbela knjižnica, revije in listi, kakor tudi radio. Prepričani smo, da bodo dijaki kot v odplačilo ljudski o-blasti za vso njeno skrb, napeli vse sile, da bodo pri študiju dosegli Čim večja uspehe. Oe glede na njihovo na-poreklo. Govornik je W opozoril navzoče na po-j, svobodo izživljanja kul- (jj treh narodov, na po-ki(*v0bodo vzgoje vsega i kat izpričuje, da ljud. I&sk v ^trškem okrožju gole in kulture v ijJlTVdValne namene, ampak ‘j*}0 izvaja šolsko politi-enakopravnosti. V S se ustanavljajo dlja-ravno —-**■ A* *• ^ zato, da je evr“elžlm dijakom orno* vss materialna podpora Njo 0 šolanje. Tov. Giac-&bfV zalt*Jučku svojih izva-pogled na nekdanje 4$ t p°d fašizmom, ki Je } j( nasprotno tendence S {-P<>Zval dijake, naj stre-V*, v'm popolnejšo izo-s’ bo služila ne samo i!U m*111' temveč skupnosti V ,tr*kega ljudstva. V’ _ ema iz Pirana je kot 11 - .2aSotovil oblasti, da bo--^g0Si izpolnili v polni °)° dolžnost za dobro *• Aijaštv; va in za splošen n r« |ju!r 1 JVn e Prosvetp. V imenu W “ih — organizacij je iuv. Au1Jrazil čustva prebival-JSvf '6 Vescli nad to novo tov. katera bo na razpo- -emu nadarjenemu in dijaku ali dijakinji fSim interesom naše wu , °dprti dijaškj dom v im, a pod svojo streho , “t 15 dijakov. Dom je v prostorih vile Tre-nhjj:., nekdanje meščan 'ihe, ki jo uporabljala samo za svoje J S -,r&Zvedrilo, Odslej bo Vi ^Vi,lr‘‘ mladini. Po svo. kV-. lnda vso okolico in * gleda na obsežnost Jk vj?' Prelepo punoramo, V »Vmi tn zlast! ker je dom & ,.^be. sonca Jaht ""J‘ 8unca m zraka, r!Vam zdravega in u-bivanja. cla le tudi vsa no. to doma urejena mo- ‘il!ts>>n0 in higiensko, uj« Ku^lrna3o dijaki tečno in Celotno okolje E' bo naša mladina Na pobudo Delavske zborni- j ce bo prišlo prihodnjo nedeljo iz Neaplja v Tržič 20 otrok iz južnih pokrajin, ki jih je zadela poplava. Ti otroci bodo našli pomoč in zavetišče pri dvajsetih delavskih družinah, medtem ko jih bo šest cd njih čez dan sprejetih tudi V otroški vrtec pri podjetju Solvay. Včeraj sta odpotovali v Neapelj po te male in nesrečne goste gospe GiOrgia Boiearol In Kina Boncompagni. Tržiška Delavska zbornica pripravlja ob pomoči ženska zveze (UDI) čimbolj prijazen sprejem malim gostom. K temu sprejemu bodo povabljeno tudi mestne oblasti, demokratično organizacije in tisk. Na ta način bo tudi naša pokrajina odgovorila z bratsko pomočjo na poziv drugega kon* resa sindikatov. GORIŠKI DNEVNIK Ge!o komisije i prosto cono PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNiKA V GORICI - UL. S. PBLL1CO 1 - II., TEL. 11-32 ere in iz Ustanovnega zbora za konzoicij se bodo udeležili tudi naši delegati - Poverilne listine za delegate je treba predložili še danes zvečer red avtobusov Nb,0^. Koper*ffsf 1,1 ob 7.15 in ob 11.15; 7. || 1 U KOPU A: Ob » KR1Z1SCA PRI vS\° Ji trst Ob 8. Ob hi ‘^Jhl V 18. ! 12 TRSTA; ob 13. ojjlv s križišča pri * V m 18.43; PRI- ob 19. In 19. Piran Kako mine dan v dijaškem domu PT Na griču poleg Pirana se skriva med' drevjem prijazna vila, ki ima zelo lepo lego e krasnim razgledom na mesto in morje. To je objekt A dijaškega doma. V bližini Sta še dve drugi vili, objekta B in C. V teh stavbah bivajo vsi dijaki Pomorskega tehnikuma in Pomorske šole. Življenje v dijaškem domu je zelo pertro in polno raznih prigodb. V kratkih besedah vam bom prikazal, kako približno mine dan v dijaškem domu PT. Zvezde začenjajo že bledeti, jutranja zora zablesti na obzorju, ko se nekdo v dijaškem domu zbudi. Ta je «dežurni», poln skrbi, da ne prespi 6. ure, ko mora oznaniti Vstajanje. Ko pogleda na uro, se oddahne, saj Je komaj minila 5. Ura. Pa še Zaspal bo lahko malo. Komaj zaključi to misel, je že V kraljestvu sanj. Vedno bolj se dani, kazalec ura gre proti 6, toda dežurni spi kar naprej, čeprav bije ura v zvoniku že 6. Toda nek hudomušnež iz druge sobe se zbudi. Hitro se obleče in umije in potiho stopi iz sobe. Cez nekaj minut se zaslišijo energični koraki, vrata se odločno odpro in začuje se «upravnikov» glas: ((Vstaja- nj«!« Kot bi mignil skočijo vsi iz postelj, a «upravnik» je ie nad drugo sobo. V sobi. kjer spi «dežurni», so tudi slišali ostri klic k vstajanju m učinek je tudi tam isti. «Dežumi» pa vts prestrašen pričakuje, kaj bo sedaj, ko ja zaspal. Toda nič hudega ni, kajti takoj nato »o že razkrinkali tako imenovanega «upravnikn». Marsikdo se seveda jazi, ker je na račun te šala prišel ob nekaj minut spania, Z majhno zamudo so končno le vsi po-konci, gredo k zajtrku, nato pa v šolo le obveznemu učenju in pouku. Po kosilu inlajo dijaki počitek do 14.30. Nekateri malo zadremljejo, drugi odidejo na vrt, ter uživajo krasen razgled na morje. Vneti Šahijtl se spravijo k šahu in se ne odmaknejo od njega do zadnje minute. Tam zopet vidimo grupo navdušenih igralcev in opazovalcev namiznega tenisa, ki so odšli v mladinski dom na svoj posel. Tako mine prosti čas in zopet je treba v šolo k popoldanskemu pouku J“ učenju. Posvetovalna komisija za prosto Cono je imela Včeraj popoldne v prostorih Trgovske zbornice svojo običajno seje pod predsedstvom dr. Poterzia. Na seji so pveučevau razne probleme, kil so v zvezi s prosto cono in so bili postavljeni na dnevni red za to zasedanje. Med1 drugim je bilo govora tudi o izdaji uvoznih dovoljenj in zahtevi o nadaljnji dobavi kontingentiranih surovin. Te surovine bedo namreč potrebne za nova industrijska podjetju, ki jih nameravajo ustanoviti ha območju goričke proste cone. V kolikor nam je znano, je glede novih podjetij doslej govora samo o nekaterih manjših slaščičarnah in žganjeku-hali, ki pa niso mogle doslej in verjetno ne bodo mogle tudi v bodoče osladiti grenkega življenja naših brezposelnih. Kakor je znano, je od armade 4000 brezposelnih našlo doslej po uradnih podatkih komaj nekaj sto ljudi zaposlitev prt podjetjih in delu, ki je v zvezi s prosto cono. KINO VERDI, 17: ((Strah Chicaga«, H. Bogart. CENTRALE, 17: ((Oskrunjeni Gyim», G. Benett. VITTORIA, 17: «Cas je živeti)), H. Lamar. MODERNO, 17: ((Izgubljen raziskovalec«, S. Tracy. EDEN: Danes zaprto. V torek zvečer ob 18. uri se je v šolskih prostorih v Podgori zbralo precejšnje število kmečkih domačinov, da bi se pomenili glede irboljševalnih del v krmiflskO - gradiščanskem trikotu m da bi zavzeli v tej zadevi svoje stališče. Kakor znano, bo prihodnjo nedeljo v prostorih Trgovske zbornice v Gorici ustanovni občni zbor konzorcija posesthikov izboljševalne-ga področja, ki obsega okrog 3.000 ha površine, Tega zbora se lahko udeležijo Vsi prizadeti posetniki, ali pa pošljejo nanj svoje opolnomočene zastopnike. V področje izboljševalnega trikota spa^a tudi podgorska katastralna občina s pribllžn0 155 ha obdelovalne zemlje in poleg tega imajo posestniki iz Podgcre še nekaj natl 40 hn obdelovalne zemlje v katastrski cbčlni Ločnik. Na pomenek v torek zvečer jc prišel kot zastopnik pokrajinskega kmetijskega inšpektorata občinski svetnik dr, Verbi, ki Je zbranim Porgorcem obrazložil namen in pomen izbolj-ševalnih del, za katere bo prispevala država 1700 milijonov lir, med tem ko bi prispevali posestniki okrog 230 milijonov stroškov za izboljšanje zemljišča. To vsoto bodo razdelili sorazmerno med posamezne po-selnike, verjetno po obsegu njihove posesti, ki spada V to področje. Poleg tega bodo plačevali posestniki svoj delež stroškov na obroke, ki bodo razdeljeni na dobo 25. lat. Dr Verbi jc že pojasnil, da X teh 25 letih ne bodo spremenili davčne osnove, čeprav bo na izboljšanem zemljišču všjj hektarski donos. Zbrani posetniki in obdelovalci zemlje so vsi soglašali, da naj se ta dela res v kratkem začnejo in izvedejo. Uvideli so tudi, da je velike Važnosti ti nedeljski ustanovni, zbor k zOrcija posestnikov, ker bodo na tein zboru odločali o potrdilu oziroma o spremembah pred- loženega statuta. Mali posestniki morajo biti zlasti oprezni, da jih ne Ukanejo Veleposestniki pri temeljnih določbah statuta in pri imenovanju upravnega odbora konzorcija, ki ga bo sestavljalo sedem voljenih članov. Na nedeljskem zborovanju bp treba preprečiti, da bi ta odbor ne postal nekakšen monopol veleposestnikov na škodo malih in srednjih kmetov, V tem oziru jo tudi kmečka zveza (Federtcrra) že zavzela svoje stališče, o čemer smo že pisali. Podgorski kmečki posestnik1 so zato sklenili, da bodo poslali na ta ustanovni zbor v nedeljo svoje zastopnike. Vsak izmed njih bo lahko zastopal po’ ljubno število upravičencev, k; pa mu morajo izdati pove- rilnico na posebnih tiskanih obrazGih, opremljeno a kolkom ža 32 lir in s podpisom upravičencev, ki so poverili dotižni osebi nalogo, da jih zastopa. Te poverilnice bodo pripravili dane* dne 17, t.m. od 19. do 21, ure v društvenih prostorih v Podgori, kjer se bo moral vsak upravičenec podpisati y prisotnosti občinskega svetnika DPS iz Podgore, ki je za to pooblaščen cd gorlškega župana. Ker mora že jutri zjutraj podpisati za overovljenje tudi župan, opozarjamo vse upravičence, da naj bodo točni, ker po določenem roku- danes zvečer ne bomo več sprejemali teh poverilnic. Je pa dolžnost vsakega, da se zanima za probleme, ki ga direktno zadevajo V njegovem premoženju. se je slepar začudil in trdil, da ni bil nikoli v Moši in da tudi ni nikdar nikomur izjavil, da bi se vrnil iz Jugoslavije. Vendar se vkljub vsej laži ni mogel izmakniti, ker so ga kmalu potem aretirali orožniki, ki so kmalu Ugotovili, da r.i doma iz Vicence, ampak iz Ogleja ter da mu je ime Jožef Tommaslni in je star 20 let. Ko je videl, da so odkrili njegovo nakano, je vse priznal in dejal, da je nalagal lahkoverne ljudi, da bi si tako preskrbel nekaj obleke in denarja? KAKO istrski ŽIVIJO begunci tttdi kon- S PRETVEZO. DA JE POGREŠANI SIN ZIV r izvabil družini denar ie Vedno se najdejo po svetu ljudje, ki jim ne diši delo in sl skušajo na razne načine, predvsem pa ob lahkovernosti r.eka-ternikov, preskrbeti potrebno za življenje. Zlasti je to nekakšna kronična bolezen po večjih vojnah in smo tudi po tej zadnji imeli mnogo najrazličnejših takih primerov. Zadnji tak primer Be je zgodil pred nekaj tedni v Moši blizu Krmina, kjer je bila žrtev sleparije družina nekega vojaka, ki se je izgubil za časa fašistične ekspedicije v Rusijo. V poletnih mesecih se je pri tej družini zglasil neznanec, ki je zelo Zgovorno pripovedoval o svojih dogodljajih. Trdil je, da prihaja iz Jugoslavije, kjer da je imel priliko srečati in spoznati tudi njihovega sina, o katerem družina ni vedela ničesar že od 1942 leta, ko je izginil v ruski stepi. Dejal je, da ga je sin zaprosil, naj se zglasi pri njegovi družini in mu je dal tudi nasdov. Po čudnem naključju se je pustolovskemu Sleparju posrečilo, da je uganil na neki družinski sliki, ki so mu jo pokazali, kateri je njegov znanec. Po tem dokazu mu je družina brez nadaljnjega verjela in brž so mu zaupali srajco, par čevljev in cigarete ter 4 tisoč lir za dragega svojca. Pred svojim odhodom je slepar pustil družini še svoj naslov iz Vicence. Od takrat je prešlo precej dni in o neznancu r.i bilo več ne duha ne sluha. Lahkoverni ljudje iz Moše so začeli nekaj sumiti in kmalu so prišli do prepričanja, da jih je neznani tujec nalagal. To njihovo nepričanje je dobilo potrdilo, ko je neki človek po naključju srečal tistega neznanca na postali v Moši in ga prepoznal. Ko ga je nagovoril, Kaznovani poljski tat V okolici SlovrcttCa pri Kirni* nit so se že dalj časa dogajale večje in manjše poljske tatvine, ki so vzbudile pozornost orožnikov. Po daljšem eprezovanju se jim je posrečilo odkriti dol-goprstneža v osebi 39 - letnega Miana Valerija iz Slovrehca. Ta teden je prišel ta človek pred krmiirsko okrajno sodnijo, kjer je sicer priznal, da je ukradel nekaj krompirja in večjo količino breskev nekaterim kmetom, ni pa hotel priznati, da je ukradtl vse tisto blago, za katero ga dolžijo, oziroma sumijo.Vkljub vsem izgovorom pa ga je sodnik obsodil n« dva meseca in 15 dni zapora in na 8000 lir kazni. Vsekakor so ukradeni krompir in breskve precej dragi in si bo Mian verjetno premislil, preden bo zopet iztegnil roke po tujem blagu. Smučarski izlet v Kanalsko dolino Za nedeljo 20. t. m. organi- zira Planinsko društvo v Trstu svoj prvi letošnji smučarski izlet v Kanalsko dolino, kjer je že pred nekaj dnevi zapadlo preko en meter snega. Tržaški planinci so rezervirali za svoje tovariše iz Gorice deset mest. Ljubitelji lepega zimskega športa naj se prijavijo v urami Darko Šuligoj na Travniku do Jutri dopoldne do 10. ure. Tam bodo dobili tudi podrobnejša pojasnila. Zbirališče in odhod bo v nedeljo 20. t. m. ob 5. uri zjutraj s Travnika. «Da bo življenje v pregnanstvu težko, so vedeli vsi ezuli še preden so tvegali pot stran od doma; da pa bodo naleteli na poti izven svojega rojstnega kraja na toliko težkoč, tega bi si ne mogli predstavljati niti v najtežjih trenutkih svoja žalosti. V Gorici je več družin takšnih 7iesrečnežev, katere sc 2di, da je udari la usoda še s posebno strogostjo. Ena od teh, Bravin iz Pazina v Istri, katere že priletni oče se na srečo nahaja v bolnišnici na kirurškem Oddelku, ker si je zlomil nogo, stanuje na Travniku v nekem malem stanovanju, ki je brez strehe. Tramovje je namreč zaradi vlage šepnilo in bi ga bilo Doba izmejati ter popraviti streho. Tramovje so v resnici odstranili in potem pustili tam. Lahko sl predstavljate, kaj se godi. kadar dežuje. Noben jamski prebivalec ni prebival v bolj mrzli jami in ki bi jo voda bolj zalivala. Oblasti vedo za to stvar, toda do danes, in minilo je že precej dni, se ni nihče zanimal in nihče ni skušal pomagati. Neka druga družina, po imenu Valconi, kjer sta samo mož in žena, živi v neki baraki pri vojašnicah na Solkanski cesti št. 99. Baraka je brez Oken in brez napeljave za luč, tako da sta ta dva nesrečneža prisiljena imeti vedno odprta vrata, če hočeta kaj videti. Mož je v postelji zaradi revmatizma; žena ima predujem na peklenske muke. In vendar je vlada postavila poseben urad za povojno pomoč! Begunci, ki so ostali brez svojega Odbora, kateri bi se zavzel za njihove potrebe in prikazal vsemu svetu njihovo trpljenje, so prepuščeni samim sebi. Kdor bi se moral brigati za njihovo usodo se omejuje samo na intevjuje pri radio uVenezia Giulia», kjer pazi, da postavi v dobro luč svoje delo, ki pa se omejuje samo na prazno besedičenje, med tem ko ezuli hirajo!» Kar smo zgoraj zapisali, je priobčil «11 MessaggerOs v svoji številki od IS. t.m. pod naslovom uSortc cattiva» in prav gotovo ni nikogar, ki bi dvomil, da je vse to res, saj je znano, da ta list v takih zadevah pove rajši še manj, kot pa je v resnici. Iz dopisa se vidi, kakšno je dejansko stanje tistih istrskih beguncev, ki ob preselitvi niso prinesli s seboj milijonov, ali pa so svoje prihranke že potrošili Ivi ki so samo nasedli lažni propagandi, ki jim jc obetala v, Italiji grad in pristavo, če zapustijo svoj dom in se tja preselijo. Se nam je v spominu, film vatikanskega izvora, ki prikazuje ((trpljenje« ljudi v P.ulju pred preselitvijo v modre patrio, in pa pogovor z nekim italijanskim delavcem, iz Pulja letos v vlaqu, ko je dejal dobesedno «Prl nas (V Pulju) se dela z vso paro kot še nikoli in je za delavce najbolje preskrbljeno«. In to so begunci italijanske narodnosti. Lahko si mislite, kako se pri vsej mržnji, ki jo imajo do nas, godi tistim Slovencem, ki so sledili lažni fati morgani, pa nimajo svojih, sredstev, da bi se preživljali. Naj bo to resen opomin vsem tistim, ki so še donm, da naj ne nasedajo takšni lažni propagandi, ker še vedno velja pregovor, «da je doma najbolje«. ii) Vračal sem se zvečer iz Doberdoba. Bilo je že pozno, ko sem se ustavil v gostilni v Gubrijah. Delavnik je bil, zato je bila gostilna skoro prazna. Pri štedilniku se je grei stari France, cestar v pokoju in se pogovarjal z gostilničarjem. Prisedel sem in naročil kozarec dobrega brica, da bi pregnal mokroto iz kosti. Zunaj je po dolgem času spet deževalo in prijetno je bilo sedeti na toplem, Gostilničar in France sta go. vorila o vremenu. Prvi je bil zadovoljen, da končno spet dežuje, drugi pa mu je ugovarjal, češ da bo dež izpral cesto, da se bodo odvodni kanali napolnit;• in da bodo imeti cestarji jutri zopet dela čez glavo. «Kako France« sem nagovoril Starega cestarja «suj niste več v službi. Za Ws je čisto vseeno. Bodo že drugi jutri čistili kanalen. «Zdl sc mi «je odgovoril«, kot da bi moral jutri zopet vzeti lopato v roke, kakor sem delal Še pred letom. Ne morem st misliti, da nisem več V službin. «Kako pa, da so Vfls upokojili, ko vendar niste Še toliko stari, da bi ne mogli deltttt?« «Hudiča, kaj pa hočete. upravi državnih čast je tako: Slovenca preč, tujca pa na njegovo mesto. Tako prihajajo na naia. mesta biull orožniki, SPGM1M STMEGA CESTMJA bivši financarji in podobni. I Domačini pa se moramo zadovoljiti s pokojnino, fct je ta- ko borna, kakor so pač vse podpore, ki jih dajo onim, kateri so celo življenje garali. Pet tisoč na mesec dobivam, potem ko sem se več let pehal In garal po «tr£aški«. Vsak ovinek mi je znan, videl sem rasti vsako drevo ob cesti in nešteto kupov gramoza sem premetal. Zdaj pa sem dobil brco in s petimi tisoči «0 me postavili pred vrata uprave: dPojtll, odslužil si«, Sedaj ivotarim. Star pa nisem še toliko, da bi ne mogel še de-lati. Kaj Pa hočem, ko pa dela nikjer ni. Posebno pa ne za Slovence». «Ali ste delali mnogo let na državnih cestah?» sem ga vprašal. eZačcl sem delati na «Tržaški cesti« več let pred drugo vojno, plača takrat ni bila slaba in ostajata je še kakšna Ib rica za četrtinke. Dela ni bilo veliko, ali imeli smo predstojnike, ki so bili po večini pravi tirani. Stari, zagrizeni fašisti so se zaganjati u nas in »as preganjali zato, ker smo bili Slovenci. Vedno so na«) dali občutiti, da so oni gospodarji in razmerje med nami In njimi je bilo kakor med gospodarji in sužnji. Da sam govoril resnico, naj vam dokaže naslednji dogodek: Bilo je poleti 1938. leta. V naše kraje je tedaj prišel oni, saj veste kdo. Popravili smo cesto, sipali gramoz ob kraju, nasadil: ciprese, popravljali smo grede. Hoteli so dati videz veselja in blagostanja asvojemu dučetu». Prepleskali so vse hiše z njegovimi gesli. Delal sem na gredi, tam kjer se cepi cesta proti Krasu. Z menoj sta delala šo dva, za to priliko najeta delavca, Laha. Sonce je ta dan močno pripekalo in ni bilo nič Čudnega, če smo popoldne nekoliko dalje polegali v senci akacij in se pogovarjali. Na mah Pa je stal pred nami «kapo». IZ njegovih ust se je usula prava ploha besed in psovk, ki so valjale zlasti meni. Zmerjal me je z vsemi ((olikanim; besedami« svojega besednega zaklada. Ostalima dvema ni očital ničesar. Grizlo me jc notri, ko sem videl, da se je znašal le nad menoj in nekoliko časa sem miroval, upajoč, da bo psovanje prenehalo, ko pa 5« zabrusil zadnjo; vporco de s’ciavo» sem vzrojil. Pobral sem lopato in hotel lopova treščiti po tisti njegovi plešasti bulici, da bi mu enkrat za vselej zamašil usta. Vedel sem, da bom s tem napravil uslugo tu-H drugim, ker tudi z ostalimi Slovenci je ravnal na isti način in ni bilo tokrat prvič, da je tako žalil človeka. Hotel sem napravil konec, pa Če bi me to ne vem še kako drago stalo. Odskočil je, ko sem z lopato v roki šel proti njemu, Laha sta me ustavila in mi izpulila lopato iz rok. Bil sem besen, žalitev me je žgala v dno srca. Laha sta me zadržala in še danes ne vem, ce jc bilo tako bolje ali ne. «Kapo» je odšel ves bled in se zaklinjal, da jo bom plačal. Iz dneva v dan sem pričakoval, da me bodo vrgli iz službe, No, pa se je le dobro končalo. Stvar so vrgli v koš in pozabili nanjo, bržkone ker je nekaj dni potem «visoka glava« pohvalila državne ceste. Kazen sem pa le dobil, ker sem opazil, da so mi pri prvi plači nekaj pridržali oper in-disciplina«, kakor je pisalo na priloženem listku». Prenehal je govoriti, spraznit kozarec in ko ga je spet položil, široko zamahnil; «No, pa je tudi ekapo» okusil slovensko nedisciplino. Plačal sem mu z obrestmi. Začela se je druga svetovna vojna. eKapo« nas je nekega dne sklical. Prišel je oblečen v fašistično uniformo in nam prigovarjal, da bi sledili njegovemu zgledu in se javili kot dobro-votjcl v fašistično vojsko, v «nepremagljivo fašistično armado«. Meni je Šlo na smeh, ker si nikakor nisem mogel predstavljati akapota» v vojski in potem še tista o meprema-gljivih vrstah«. Seveda to je tudi on sam opazil in spet je zakričal name, Vendar je bil to pot nekoliko mirnejši. Morda se je dal, da ne bi kak stol nadomestoval tokrat lopato. Tako je odšel sam; nihče ni nasedel njegovim besedam. Malo za tem pa so se če o-glasile prve partizanske puške v Trnovskem gozdu in na Kra. su. Prišel je razpad fašistične Italije in nekaj dni za tem sem srečal partizane. Umikali so se iz Gorice. «Hej, oča!» me ja pozdravil Mihetov fant iz Opatjega sela, ki sem ga videl, /,:o so ga pred dnevi gnali orožniki v Gorico. «Prost sem kakor vidite, še malo Pa se bomo vrnili in drugače bo tudi za vas. Na svidenje očka, pridite za nam i«. Ra predvsem pržmog za krajevno potrošnjo j in industrijske izdelke, name- 1 iSii II® i» Po Lukežiču nam v začetku letošnje sezone prikazuje najnovejše plodove svojega umet- niškega dela že drugi slovenski tržaški slikar — Avgust Černigoj. Razstavlja 13 olj, 9 akvarelov, 8 risb in 3 plastike v mavcu. Kakor Luketiča sta tudi Černigoja navdahnila istrska zemlja in istrska obala, ki nam ju prikazuje v mnogih akvarelih, oljih in risbah. Toda druge skupnosti med obema slikarjema ni. Vsak zase sta svojevrstni osebnosti, ki gledata na svet z dokaj različnimi očmi in skozi različna občutja ter ga tud! umetniško u-podabljata z različnimi in svoj. skimi sredstvi. V primeri z Luketičem, ki je težji, mračnejši, a tudi intenzivnejši in globlji, je Černigoj vse bolj lahkoten, vedrejši in bolj razgiban. Temu primerna je tudi njuna izbira motivov. Medtem ko je Luketiča navdahnila predvsem pokrajina v notranjosti Istre, njena polja, njene njive in ceste, svinčeno nebo in grozljivi oblaki, se je Černigojevo slikarsko oko ustavilo predvsem ob morju in obali ob njem, ob ribiških ladjah in hišicah, ob lepih istrskih obmorskih mestecih, kot so Piran, Portorož ali Koper. Avgust Černigoj nas je tokrat presenetil predvsem s svojimi akvareli. 'S te plati ga še nismo dovolj poznali. Zdi se, kot kažejo razstavljena dela, da je akvarel še posebno primeren njegovemu iskremu, živahnemu in igrivemu temperamentu. Dobra tehnika in ljubeznivi kontrasti vedrih, živahnih barv očarajo gledalca in ga pridobijo. Kako vabljiva je njegova «Kmečka kuhinja» tipičnim istrsko - kraškim ognjiščem, s kotlom, ki visi raz «napo», ki je okrašena z rožastim zastorčkom in na kateri je razvrščeno različno kuhinjsko posodje v starodavnem ob zatonu» in čudovit, med najboljšimi, je njegov miniaturni akvarel eVrhpoljske pokrajine» s svojimi kontrasti ži-vozelenih livad in živordečih Tudi v cdju se mi zdi Černigoj na tej razstavi močnejši, bolj izdelan in tehtnejši, kot se nam je pokazal na prejšnji razstavi. Od nekdanjega kon- : I;V®:') t i t A. Černigoj: RIBIŠKA HISA V SICOLAH ((olje) redu! Kako ljubko so izbrane harmonično kontrastirajoče svetle, prijazne, žive, a vendar ne kričeče barve sten, stropa, tal in samega ognjišča! Ali kako slikovite so njegove «Soli-ne zvečer» z nežno sijočim nebom in z ladjami v ospredju in z zalivom, ki v nežnem loku oklepa morje, v ozadju. Barvit je njegov ((Portorož hišic. ((Nakladanje soli V Por-j torožun e žerjavom, pomolom j in ladjami je zajeto z akvarel-sko lahkotnostjo in kom.pozj.j-siko učinkovito izvedeno. Kako veder je Černigojev pogled na pokrajino, nam izpričuje najbolje njegov uDež nad Piranom)), ki ni s svojimi svetlimi toni nič manj ljubezniv od o-stalih akvarelov. struktivista (ali celo kubista) ni ostalo nič, če izvzamemo njegovo kompozicijo c,Delovno ljudstvo«, ki ima, kakor je sicer kompozicijsko umno izdelana, v svoji nagromadenosti ljudi v ospredju ter z ladjo in stavbam^ v ozadju rahel konstruktivistični prizvok. Na splošno bi rekel, da ni Černigoj v svojih oljih tako barvno čist, kot. je v akvarelih. V olju so njegove barve pogo-stoma zabrisane, nejasne, motne, kot n. pr. v njegovem kompozicijsko sicer zelo dobrem «Mostu v solinah«. Med posebno posrečena olja štejem «Ba-zovico-spomenik padlim«, spomenik, ki stoji kakor osamljen amemento« zanamcem sredi kamenite kraške pokrajine. Barvno je slika mzgibana in čeprav prevladujejo pri njej svetlejši toni, zapušča vtis resnobne zamišljenosti. ((Ribiški kot v Kopru« z malim por-tičem in čolni s hišami in visokim violentnim nebom, ki prehaja v modrino, učinkuje sveže in vedro. Kompozicijsko u-iinkovit je ((Sv. Martin pri Portorožu«, prav tako ((Pogled na luko v Piranu«. Kompozicijsko zanimivo je tudi edino razstavljeno «Tihožitje» s cvetica mi v loncu, s pipo, tobačnico, sadjem v stekleni posodi in z vrčem. Tu so dobro uporabljeni mehki kontrasti barv. Ob drugi priložnosti smo že poudarili Černigojevo veščino v grafiki. Razstavljene risbe s tušem kažejo ponovno njegovo odlično tehnično obvladanje stroke. Z najpreprostejšimi sredstvi, z enostavnim očrtava, njem predmetov, nam pričara pred oči morski zaliv, skupino hiš s cerkvijo, ladje v pristanišču, soline, trg p mestu itd. Černigoj se nam je predstavil tudi kot kipar z masivno figuro žene v mavcu, ki priča, da obvlada tehnično tudi to umetniško panogo. Osnutka plakete in kipca žene nam potrjujeta to mnenje. Černigojeva umetniška razstava je vredna vse pozornosti našega občinstva, V. B. Reportaža o graditvi Novega Beograda in Dr. V. BARTOL v avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti" PRI TINISERJU” Pozneje, ko smo upali, da je glavna burja že prešla, smo obiskali Cito pri njenem delu. S tov. Duškom sva si pomežiknila in zatrla muzanje, ko je še zmerom terjala svoj prav. Toda zdaj je že v toliko poustila, da se ti je zdelo dovolj, če bi bil za umetnost premalo dostopni Črnogorec kaznovan s pol dneva pripora ali pa bil vsaj enkrat prikrajšan za kosilo. «In jaz sem vso pot pripovedovala Črncu in angleškeVnu kolegu«, mi je pozneje pojasnjevala, «Uakšni silni junaki da so naši Črnogorci, kakšni hrabri borci da so in kako junaško so se obnesli v narodnoosvobodilni borbi. In prav takrat je moral pridrveti nad naju tisti nesrečni komandir in naju tako nesmiljenu nahruliti. Po tej hvali Črnogorcev in njihovega junaštva se prav nič ne čudim, če se je naš mladi angleški prijatelj prestrašil in me pustil na cedilu«. Zvečer so nastopili na improviziranem odru boksači ((Partizana« vseh kategorij, od mušje do težke. Cita in Potrč sta prvič prisostvovala boksarski prireditvi. Gledalcev je bilo polno, vojakov in oficirjev, brigadnikov, udarnikov in raznih gostov. Prisostvovali so kajpada tudi člani angleške brigade s črncem, ki je bil sam boksač in se je veselil nastopa jugoslovanskih boksačev kakor otrok. Med gledalci si slišal spodbujanje, odobravanje in negodovanje. Boksači so se, vsak par •v treh rundah, silneje ali tudi previdneje merili s pestmi. Bilo jenekaj krvi in raliločutna Cita si je od grozljivega sočutja nekajkrat zakrila oči. Po prereditvi je noš črnec želel, da bi naslednji dan tudi sam treniral z boksači ((Partizana«. Toda boksači so morali odpotovati in naš črni prijatelj je moral prenesti svojo željo na drugo priložnost. Agleški brigadniki so bili, kolikor sem se pač mogel z njimi pomeniti, navdušen; nad delom in življenjem v brigadah. Črncu so še posebno ugajale naše pesmi, naša kola in naša godba. Zatrjevali so nam, da bodo ponesli nepozabne spomine s seboj v domovino in da bodo povsod pripovedovali, kako se v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji resničn0 gradi in ustvarja socializem. Cita mi je povedala, da je vprašala neko Hercegovsko, ki je z velikim zanimanjem opazovala našega črnega prijate- lja, ali se ji zdi zelo črn. Hercegovska ji je odgovorila: «Jc. Teda tudi on je človek«. Kaj je <(finlšer»? Finišer je stroj, ki polaga betonske plošče na cestni nasip. Z njim so delali nekaj kilometrov od Novske iri tja smo se napotili z našim vodičem tov. Zivoto. Spotoma smo srečali oddelke jugoslovanske armade, ki so delali na nasipu. Bili so strumni in čvrsti in delali so skraj. no disciplinirano in udarno. Videl sem jih, kako so dvigali železne tračnice ter jih polagali poleg nasipa, da bo po njih prevažal vlak iz Novske potrebni gradebni material za betonske plošče. Vsi oddelki juogslovanske armade so bili udarni in vsi so daleč prekašali normo. Bral sem, da je bilo med 80.000 vojaki, ki so delali v izmenjavah na avtomobilski cesti, 25.000 udarnikov! Tudi oddelek Narodne zaščite je odhajal ko smo pešačili proti finišerju, na delo pri avtomobilski cesti. Peli so iz polnih grl udarne koračnice in njihov korak je bil prav tako ubran kot odsekan. Na delo je prihajala neka črnogorska brigada s portreti celokupnega politbiroja s tov. Titom na čelu. Ko so prišli na delovno mesto, sQ zataknili drogove s slikami v zemljo ter zavihteli krampe in lopate, da se je kar zakadilo. Prišli smo na kos že betonirane ceste in zagledali finišer in druge stroje, ki so potrebni za mešanje betona, za nabijanje spodnjega in gornjega sloja in za polaganje spodnjega in gornjega sloja. Vsi t; stroji se premikajo po tračnicah na nasipu, ki so jih nalašč zanje napeljali. Prav tako je premakljiva tudi hišica za zidarje. Ob nasipu je napeljana širokotirna proga z,a železnico, ki dovaža material s postaje v Novski, in še ozkotirna proga za vagone-ke, ki vozijo ta material k stro. jem. Strojni vodja nam pojasnjuje, da delujejo stroji brezhibno in da so edine težave z nabavljanjem rezervnih delov. Stroji, ki smo jih prvotno dobili iz sosednjih ljudskih demokracij, so bili pokvarjen; zaradi sabotaže kominformistov v teh državah. Zato smo morali poskrbeti za dobavo novih strojev iz Anglije in drugih zupad-nih držav. Delavci pri finišerju so si postavili za nalogo, potolči v storitvi vse ostqle finišerje na nasipu. Polja, ki jih polaga fi- nišer, merijo v dolžino 9 m ter obsegajo po površini 67 in pol kv. m. Norma je bila določena na 22 polj na dan. Delavci pri tem finišerju so jo kmalu prekoračili ter si postavili npvo normo — 30 polj na dan. Tudi to so prekoračili, prišli so na 35 polj, a prejšnji dan so dosegli kar 37 polj. kar je nedvomno izjemen rekerd. Zdaj hočejo prekoračiti tudi ta rezultat in doseči 40 polj na dan. Na «finišerju» sem bral napis: ((Stroj; ne smejo počivati niti minute!« In zares, stroj; delujejo podnevi in ponoči, medtem ko se delavci, ki jim strežejo, redno izmenjujejo. Tako se ustvarja in končuje velika avtomobilska cesta Beograd - Zagreb, cesta »Bratstva in Enotnosti«, osrednja promet na žila nove Jugoslavije In njen svetel kažipot v bodočnost. ZAKLJUČNA BESEDA TOV. DUŠKA Se smo videli 1° in ono na nasipu avtomobilske ceste. Videli smo izsek skozi krasen slavonski hrastov, gozd, skozi katerega se bo vila avtomobilska cesta. (Nadaljevanje sledi) železniški promet dovoz odvoz 2.453.770 11,337.380 5,721.970 13,112.200 njene v Levant. Promet z Italijo je dosegel letos 16.631 ton nasproti 24-736 ton lani, s Poljsko 7.441 ton (1949), večidel premog. Železniški odvoz iz Trsta: premet ERP in USFA — blaga daje pač prvo mesto Avstriji — 1,062.398 ton. Bilo je tudi nčkaj blaga iz Levanta in od drugod, večidel na osnovi kompenzacij, vendar skromen del. Uvoz CSR je znašal 117.785 ton nasproti 96.386 lani, ker je Češkoslovaška uvozila večje količine surovin iz prrekonlor-ja. Tretja je Italija — 34.387 ton — v glavnem premog, nekaj bombaža itd. Za severnoitalijanski trg. Sledi FLRJ Z 21.900 ton s skoraj enakomernim odvozom in Madžarska s 19.164 ton (lani 10.738 ton). Več je tudi prometa s Švice: 4.400 ton nasproti 2.400 ton lani in z Nemčijo: letos 1.576 ton, lani 233 ton. Stavkajo delavci hladilnic, petrolejske industrije, ci kemična-farrnacevtsh delavnic, drogerij. V ‘ so tudi nameščenci v P® jinskem transportu. 'M , tursko industrijo trdi Colom . da plačuje visoke mezde jn ni stavk, toda pravu . Ul ZbU-O II, PVU-U- I'’ ’ njeni proizvodni stroški P jofci, ni konkurenčna Z zemsko, ker med drugirn z dragimi surovinami, sr.odarskih krogih da il j, ri o bodočih težavah erg skega gospodarstva. Me - znak slabega gospodarstva v novi ..fimerir Po drugi svetovni vojni je dobilo ime Argentina za mnoge, zlasti za italijanske izseljence prizvok nekake nove Amerike. Kakšne pa so resnične razmere tam? Antonio Colombo objavlja v «Globo» z dne 10. t. m. pismo iz Buenos Airesa, v katerem poroča o valu stavk, ki je zajel to deželo, od juga do severa. Najresnejša je stavka obrezovalcev sladkornega trsa v pokrajini Ju jug in drugod, ki je bila nujna. Clankar pravi, da so ti delavci med najslabše plačanimi. Večidel so Indijci ali mestici. Izkoriščajo jih pri tež. kem delu kar najbolj mogoče, prav kakor obiralke riža v Italiji. Njihov sindikat je objavil stavko, ker agrarci niso sprejeli zahtev o povišanju mezd. Oblast je razglasila stavko za ilegalno in sindikatu vzela pravno osebnost. Podobno se je zgodilo mlinarskim delavcem, ki so tudi stavkali. Skupno je tako na 100.000 delavcev o stalo brez sindikata. Hišna rsfir« ^ sesam il. revuP Nadaljuje se v kladni komisiji senata1 j, va o zakonskem predlog« nistra Vanonija glede ^ reforme. Pričakujejo, diskusija ostra, ker šanju mnogo razpravlja ,.£, v tisku kakor s strani rtih organizacij. Tudi ni senatne komisije je . precej razlik v r/Zetža^J« $ devo. Najvažnejše osebna dolžnost davčne vsako lito, znižanje ne ^ stopenj in izpremembe P stopku za davčne Govora bo tudi o uredil^ nazaj t. j. o likvidacij’- \ lih obveznosti davkopl . cev. Vanonijev predlog k j - 1 s CJT.Pi cev. Vanonijev preai^v ^ celoten, ker je mi_e.-enp čas napovedal splošno Aibdtfi LUČ IfUjvDOCUUI- —- pfl* reformo. V zvezi s V-n J ^ redila ((Ansas anketo^ predstavniki raznih org ^ cij, večidel delodajalcev,^^ v odgovorih pojasnili 'zainteresiranih skupin. Priprave za Bari®1 cenlraio v irs®^ Znano je že, da pr estno podjetje ACE ^ sojilo okrog 2,5 milti pri krajevni ERP-nPr.aV‘ lz višine posojila je l^'rCštii0 vidno, da računajo n£A*’. se ji t/tu-ft KJ, U.U. J . električne centrale. z L tudi izvedelo, da je P*e v Tovarna strojev prt ju dobavo Us enega z jakostjo ^ ^ zgradili na novo, za oSta, lipa. bi porabili motorje danje motorne ladje * holm«, z jakostjo 4560 hs ki.bi-.ju primerno prede WDI MALE DRŽAVE ME RABIJO Delovno ljudstvo Jugoslijj ne potrebuje direktivin ukazovizl BEOGRAD, 14. — V zadnjih dneh ie zapadni kapitalistični in Pa informbirojevski tisk mesec zapora in na plačilo sod-razširil fantastične vesti o prihodu ameriških vojaških inštruktorjev .V Jugoslavijo. Današnja »Borba« poudarja, zakaj je reakcionarnim krogom tako pisanje po volji, propaganda v infonnbiroj evskih državah pa skuša preko radia in tiska u-Sbvariti videz resničnosti svojim lažem o »prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor«. Po drug; strani, pravi list, se tisk informbirojevakih držav z razširjenjem teh fantastičnih vest; trudi, da bj prikril napadalne in nemiroljubne n.ačrte prav teh držav pTOti Jugoslaviji; Toda Svetovno mnenje, pravi »Borba«, je spoznalo hinavsko politiko Sovjetske zveze do Jugoslavije, politiko, it; se skuša simbolizirati z belim golobom miru, ki pa se v praksi kaže z rožljanjem orožja °a Madžar-skem in v Romuniji, v neposredni bližin; jugoslovanskih meja z namenom, da h; se jugoslovanski narodi prestrašili. To pomeni, da je treba na neki način pripisati Jugoslaviji napadalne in nemiroljubne težnje. D.a b; to potem dobilo videz resničnosti, se izmišljujejo obrekovanja, češ da se v Jugoslaviji izvajajo vojaške priprave pod vodstvom ameriških častnikov K uminfor mistični stereotipi, ziran; možgani smatrajo za nekaj naravnega, zaključuje »Bor. ban, da majhna država ne more obstajati brez varuhov jn brez tujcev, ki ji dajejo ukaze. Toda delovn; ljudje Jugoslavije so navajeni boriti se za svojo bodočnost brez direktiv in ukazov iz inozemstva. Kakor med osvobodilno vojno, ki so jo brez tujih direktiv vodili skoz; tfliri leta, tako tudi danes ustvarjajo socializem v svoji domovini z lastnimi silami brez ukazov tujih poveljnikov. At 1° popolnoma izpustil je cialne diferenciacije, " edin0 kapitalističnem sist^. ,e , ^... ki 1 ..t-tr obrambno sredstvo, razpolago najrevnejši’1' plačevalcem: de lal>c%elo, ščencu, kmetu. p0’ novo, skuša pa se č'rrt, j :abiti nanj. Dandanes #0 najmanj biti vseen«' oseb vzdržuje davlz°f„ zpiži11,1’ koliko je hranitelje” v sta!«aV. iti’ je zaposlitev di flLjilt vico na pokojnino Družinski davek bi ” • tre i»Ui razmerah in pri ’-nil davčnem sis*emu močneje (objektivn° iz tržf Kot poseben u^JVnl» 'e ške revije «RAZGbEv izšla brošura •" Jerski Slovel0 Riharda °1>L> gtfpZ’ Naprodaj je P^jil. Garibaldijev korzo v knjigarnah Stolta tunat po 50 Ur- in f°r’ greslvmsti n,v ča f|1^ večji učinek, naji™* . _ j-i L bi imele razne d(Uj>_ ’ štejemo za /„0 f\,| tiste, ki ' -bda&° ■ M s«f. najrevnej’ ittfR obenem pa ne bi d ^ jektlvno) bi «“■ *' A za odmero jih bilo še : l lov i- p.' b„dhi JaKCiC^. uvesti na teniška igrišča-jahalnice in konjska i* Cj(, itd.). O tem bo še• ju f pravi jati ob sodelo javnosti. Daviti v Trstu Pri nas so uUltime Notlzie» povzele vprašanje družinskega davka, v članku z dne 14. t. m. ki je navidez zelo izčrpšn. Dotika pa sc stvari ločeno, brez ozira na. splošno stanje mestnih davščin, ki tudi kliče po koreniti reformi. Prav tako je list Kollm* ne M “j Je ostavko uprav« ^ ^ ., Je ostavko upra_' paC # mana in pravi, da J eka! 1 ako misli, da se v „inte?.. ako misli, da « • cih da ozdraviti oda^ejf ral,n (nov. POj«m>^c 17 držav člamc OE* v gl' najst pasivni" Ujn, ne nem zat>adnoe' 'cr ,ote, re ustvariti akl vne vi londonski list UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak ram višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-upravrii 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak ram širine 1 stolpci za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico 1-11., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlsti 301a-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mcseC,'° t)jKS * Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskeS*1 ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZU^