Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir; za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
V Trstu, dne 16. aprila 1920
Pravi socijalist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki niso še prepričani.	,	. ,
GLiflSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
JULIJSKI BENEČIJI
Vsi odkriti m prikriti nasprotniki sedanjega s ve jtovnega proletarskega gibanja, nasprotniki proletarske revolucije in proletarske diktature, pripovedujejo venomer, da ni se proletarijat zrel, da ni še kos orjaški nalogi, ki da jo sicer upravičeno zasleduje, da ne more še sprejeti vajeti človeške družbe v svoje roke. Pri teh ljudeh, pri teh nasprotnikih vsakega resničnega in resnega proletarskega napredka, je globoko v njihovih dušah ukoreninjeno prepričanje, da je tudi sedanji proletarijat oni večni in veliki otrok, ki ne more naprej brez meščanskih voditeljev, ki ne more v novi svet 'brez onih, ki naj mu svetijo pot z žarečo bakljo svojega voditeljskega znanja, z bakljo svoje voditeljske inteligence. In napravimo, da ni več tako. 'Proletarijat je dorastel in hoče in mora naprej sam, naprej kamor ga vodi moč razmer, kamor ga vodijo pogoji vsega zgodovinskega razvoja. Kdor sodi, da je proletarijat še nezrel, da ni še sposoben za to, da sprejme družabne vajeti v svoje roke, zanj pač ni prostora v vrstah zavednega proletarijata. Danes, pravimo, je proletarijat popolnoma zrel, da lahko izvrši svojo zgodovinsko nalogo, svojo zgodovinsko dolžnost. Dejstvo, da proletarijat to nalogo dejanski že vrši in da so dani vsi oni pogoji po katerih mora to na* logo vršiti, je pač najboljše znamenje njegove zrelosti.
Oni, ki trde uprav trdovratno — kakor da so plačani za to — da proletarijat ni še zrel, pripovedujejo z enaiko trdovratnostjo tudi, da zgodovina ne •pozna skokov. In naj si bo, da imajo prav, ne bi smeli dotičniki pozabiti na drugo dejstvo, ki pravi, da ona zgodovina, ki ne ipozna skokov ne more niti dovoliti, da bi dozorel za vsak eventuelni napredek rn za vsak eventuelni preobrat le en del pogojev, dočim bi moral ostati drugi del pogojev še nezrel in nesposoben slediti vzrokom iz prvega dela pogojev se porojenega napredka in preobrata. Tak napredek ne bi 'bil sploh noben napredek, ne bi bil noben preefbrat. Vsak resničen napredek in vsak resničen preobrat v človeški družbi je vedno produkt splošno dozorelih razmer. Ako torej ni še zrel proletarijat, tedaj ne bi smeli biti zreli niti drugi •pogoji, iz katerih naj se porodi preobrat. Zgodovina ne pozna v tem oziru nobenih predpravic. In danes vidi lahko vsakdo, ki se noče zakopati v svojo trdovratnost, da 'tako kakor stvari stoje, ne morejo ostati. Nekaj se mora zgoditi, ali se vrnemo v predvojne kapitalistične razmere, ali se napotimo v komunizem. Tako kakor živimo danes, ne moremo naprej. Toda vse kaze, da moramo stopiti na pot, ki vodi v komunizem. Meščansko gospodarstvo je v razsul«. Poleg tega nima meščanstvo na razpolago rob enih sredstev več za to, da bi vzpostavilo svoj prejšnji gospodarski red. Ona sredstva in one sile s katerimi je meščanstvo razpolagalo, mu ne služijo vpč rn nič več ga ne cbogajo. Meščanstvo ninj? več nobene oblasti nad delom in nad delavstvom. Niti nad kapitalom samim nima več one oblasti, ki jo je imelo pred vojno. Države, ti temelji meščanskega gospodarstva in njegove politične oblasti, se majejo kakor da so razjedane in razjedene od one proletarske sile, ki so jo hotele usužniti za večno. Speči lev proletarski se je zdramil. Vse kar je bilo odvisno od meščanstva, prehaja polagoma v odvisnost proletarijata. Delavstvo ima v rokah ono orjaško moč, ono orjaško silo, s katero lahko vse uniči in vse lahko ustvari. Večji in boljši pridelek za življenje potrebnega blaga je odvisen od delavstva in kmetov. Od delavstva in kmetov je odvisen obstoj držav in je odvisno blagostanje državljanov. Niti mednarodna politika sedanjih držav ni več popolnoma v rokah buržuazije in njenih vlad. Razmere so dvignile proletarijat, da danes lahko vrši svoj •pritisk tudi na zunanjo politiko svojih držav. Vsled tega proletarskega pritiska so bile posamezne dr žave prisiljene, da so izpremenile svoje stališče na prani 'komunistični Rusiji. Morala se je udati Anglija in morala se je udati Italija. Morale se bodo udati tudi druge države. Petletna vojna je zlomila verige, v koje je bila uklenjena dolga leta sila proletarijata. Danes je ta sila svobodna in vrši na vse življenje, na ves razvoj razmer oni pritisk, ki ji je dan po naravi. Jabolko za jabolkom pada polagoma v naročje in v oblast proletarijata. Kapitalizem je postal suženj svojega .sužnja. Proletarijat ga je uko-val v svoje verige in se sedaj pripravlja, da mu zada smrtni udarec. To so jasni znaki, ki govore, da so dozoreli vsi pogoji, po katerih mora priti vsa oblast v roke proletarijata in da mora prevzeti proletarijat nase odgovornost novo nastalih razmer. Ako so pa zreli vsi pogoji, tedaj ni dvoma, da je zrel tudi proletarijat, ki je ravnotako sad splošnih razmer, kakor so sad splošnih razmer vsi drugi v zgodovini in po dogodkih dozoreli pogoji. Vsaka smrt hrani v sebi kali novega življenja, vsaka smrt naredi prostor novemu življenju. Po smrti fevdalizma je prevzelo meščanstvo oblast v svoje reke. Znamenje, da je bilo zrelo. Ako ne bi bilo zrelo in sposobno, da izvrši to svojo zgodovinsko nalogo, ne bi bil fevdalizem še umrl. Po smrti kapitalizma bo prevzel oblast v svoje roke proletarijat. Zakaj kruto bi bilo maščevanje zgodovine nad človeštvom, ako ne bi pripravila ob smrti enega razreda, ki je imel oblast v slojih rokah, vse potrebne pogoje drugemu razredu, ki naj prevzame vajeti nove družbe v svoje roke. Proletarijat je naraven dedič kapitalizma. Dedščino pa bo prevzel ne tedaj, kadar bo po naukih meščanskih filozofov dozorel, marveč tedaj, ko bo kapitalizem poginil. In tedaj bo tudi proletarijat nedvomno zrel.
Seveda ne smemo meriti zrelosti proletarijata po razmerah v katerih živimo. Proletarijat ne bo nikdar 7.rel, ne bo nikdar sposoben, da vodi meščansko družbo. Te sposobnosti tudi ne potrebuje in bi bilo popolnoma odveč in nespametno, ako bi se lovil eanjo. Zrelost in sposobnost proletarijata bo primerna družbi, ki si jo bo sam ustvaril. 'Nebroj ima dokazov, ki pričajo že danes, da dozoreva razvoj proletarijata v smeri, ki ga usposobi za voditelja in ustvaritelja nove družbe. Četudi prezremo delo, ki ga je izvršil oni ruski proletarijat, ki je bil smatran kot najbolj zaostali in, ki si je znal urediti v skromnih dveh letih svoje revolucije že precej stalne razmere. se vrše pred našimi očmi dogodki in poskusi, ki pričajo o zrelosti našega industrijskega in polje delskega proletarijata za nove življenske pogoje, i V provinciti Bolonje je bil poljedelski proletarijat brez dela, dočim je ležalo'ogromno pelje neobdelano, ; ker niso hoteli dati veleposestniki delavcem onih' delavnih pegojev, ki so jih delavci zahtevali in potrebovali. Tedaj so poljedelski delavci okupirali ona polja \n >ih pričeli obdelovati na svoj račun. Obdelovali so jih in jih še obdelujejo tako vzorno, de slu-
žijo ona polja za zgled drugim. Okupacija polja se je izvršila po samih delavcih, brez voditeljev po načrtu, ki so ga izdelali delavci sami. Niso izvršili nobenjh vandalizmov. Delo se vrši po načrtu, ne da bi na stali nikakršni neredi. Sedaj se pripravlja delavstvo, da si prisvoji še druga polja. Pripravlja orodje, gnojila, semena in kar je še potrebnega. Kadar bo vse pripravljeno, se bo izvršil upad na nova polja. Dru god v Italiji so delavci okupirali razne tovarne, v katerih delajo danes na svoj račun. Tudi delo v teh tovarnah je vzorno. Brez paznikov, brez ravnateljev, vrši vsak posameznik svojo dolžnost. Le obratni svet, sestavljen iz tehnikov, uradnikov in delavcev vodi podjetje naprej v smislu strogo komunističnih načeL V vseh teh prilikah se je pokazalo delavstvo, da je kos svoji nalogi, da je zrelo za take nove razmere. — Tudi način po katerem se pričenja boriti proletarijat proti kapitalizmu in njegovim institucijam, priča o zrelosti prcletarijata. Danes proletarijat se ne obrača več do kapitalističnega meščanstva s prošnjami. Danes zahteva svoje pravice in si jih enostavno vzame, ako se mu jih ne da. V Italiji so že v več mestih stavili delavci delodajalcem nove plačilne pogoje. Zraven so delavci do9ali, da se o pogojih ne more razpravljati. Ali jih delodajalci sprejmejo takšne kakor so jim bili predloženi, ali pa stopi delavstvo v stavko. Kakor ne more prole-tarijat razpravljati o cenah kadar kupuje blago, tako tudi ne mara, da bi delodajalci razpravljali o ceni, ki jo zahteva delavstvo za svoje blago,-»a svojo delavno silo, ki jo predaja delodajalcem. V mnogih krajih nočejo delavske strokovne organizacije paktirati z organizacijami delodajalcev, marveč direktno s posameznimi delodajalci. Delavstvo, kjer je močno, noče več priznavati organizacij delodajalcev. Na drugi strani se množe delavske stavke radi zahtev, ki so strogo revolucionarnega pomena. Tako je stopilo delavstvo v Turinu v stavko, ker ovirajo delodajalci obratnim svetom, da bi vršili ti svojo popolno dolžnost. — Ako torej čuti proletarijat v sebi moč, da napada kapitalizem od vseh strani, je pač dovolj jasno znamenje, da je ta proletarijat zrel, da je pripravljen na nove naloge, ki ga čakajo po eventualnem preobratu. Da ni zrel, ne bi imel v sebi niti one napadalne sile, s katero nastopa v boju proti buržuaziji. Proletarijat izkepava buržuaziji grob. Izkopava ga zato, ker čuti v sebi vso ono sposobnost, ki je potrebna, da-ustvari na svetu nove razmere.
Seveda je to neprijetno onim meščanskim in pol-meščanskim krogom in voditeljem, ki niso bili vajeni take proletarske nepokorščine, Itake proletarske samostojnosti. In ker niso v stanu, da bi ustavili tok tega silnega proletarskega prebujenja in vstajenja, so iznašli bajko o proletarski nezrelosti in zraven te še nezmiselno pripovedko, da bi moral narediti proletarijat svojo revolucijo kadar bodo skladišča polna vsakovrstnega blaga in kadar bo vladalo splošno blagostanje. Ako bi čakal proletarijat na ono zrelost o kateri govore meščanski filozofi, bi pač lahko čakal do sodnega dne in še ne bi dobil zrelostnega izpričevala. Revolucija, ki se nahaja v polnem teku, ni sad volje posameznikov, niti sad volje posameznega razreda. Ona je sad kritičnih razmer, ki jih je ustvaril kapitalizem in se razvija kakor dozorevajo pogoji, ki vodijo strogo logično in naravnim potom do poloma kapitalističnega sistema, do socijalnega preobrata. Fantasti in utopisti niso oni, ki pojmujejo revolucijo v tem smislu in, ki sc pripravljajo na dogodke, ki morajo-slediti neizprosno sedanjim gospodarskim razmeram, marveč oni, kt si domišljujejo, da je mogoče socijalno revolucijo »narediti« in sicer »narediti« tedaj, ko so skladišča polna, ko je na svetu splošno blagostanje, ko torej niso dani nikakršni revolucionarni pogoji in nima niljče niti namena, niti koristi, niti volje, da bi izkoriščal v revolucionarne svrhe nerevolucijonarno in protirevolucionarno splošno blagostanje. Za tako revolucijo, za revolucijo meščanskih in reformističnih sanjačev, ki si domišljujejo, da hodi svet po njihovi volji in da je pokoren njihovim ukazom, za tako revolucijo, seveda, proletarijat ni zrel in ne bo zrel nikdar. Ali, ako so zreli — in so zreli — vsi zgodovinski in gospodarski pogoji, po katerih mora priti do katastrofe kapitalizma, ki ji sledi socijalni preobrat, tedaj ni več nobenega dvoma, da je zrel, da mora biti zrel tudi proletarijat, ki je sam del oslih splošnih pogojev, ki tak preobrat omogočijo in ustvarijo.
Naše zaupanje in naše prepričanje je neomajno. Verujemo v proletarijat kakor verujemo v socijali-zem. In verujemo, sledeč strogo naravnim zakonom, v zrelost proletarijata. Naj pride, kar mora priti, kadarkoli, bo proletarijat na svojem mestu in mi bomo z njim.
Na Dunaju
u
m
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Sovjetska Rusija je na vsej črti zmagovita v Evropi; zadnji ostanki reakcij onarnih čet zapuščajo zdaj tudi Krim, zadnje upanje generala Denikina. Na poljski fronti ni večjih dogodkov. Poljaki se itak pripravljajo, da napadejo češko-slovensko fronto. Kako si poljski žLbčiči predstavljajo vojno na dve fronti vipričo svojega izsesanega ozemlja, je velika zagonetka. Sovjetski Rusiji to ne more delati sivih las. Pač pa vstaja na skrajnem vzhodu mladi ruski ljudovladi nov, oziroma že star sovražnik, to je Japonec, ki gnan po svoji imperialistični politiki posega z zločinsko reko po ruski zemlji.	•
Japonska hoče uklenti. vzhodno Sibirijo pod svojo železno pest. IzgovoT ima za tako postopanje zelo cen: boljševizem ,je treba zatreti, in sicer so japonski — življenski interesi, da tako nastopa. Treba braniti Korejo, Mandžurijo in Mongolijo, ki vendar spadajo v območje japonskega imperijalizma. Če veljajo »življenski interesi« za Reko, veljajo seveda tudi za Korejo, Mandžurijo, Sibirijo itd. — zemljevid je obsežen dovolj za take — interese!
Tako so Japonci' nastopili z armado, ki šteje 100.000 mož. Nastopili so po azijatsko, torej prav nič boljše viško. Požigajo, opustošajo, ubijajo; vse v imenu — kulture in »interesov«. Če bo ta pohod tudi v bodoče uspešen, ijomo videli. Dvomimo pa.
* * *
Kljub svojim zmagam pa je sovjetska Rusija danes ravno tako pripravljena k sklepanju miru kakor včeraj. Ali, kako boš v miru živel, ko pa imaš prepirljivega soseda? Takrat je ententa pognala »vi-težke:; Poljake v boj preit: Rusiji. Pcajsko vojsko je organiziral francoski general Fccii z obilico francoskih častnikov. Francija, nekoč domovina svobode, žene nezavedne poljske, litvinske, estonske kmete in delavce proti lastnim bratom v boj, da zaduši pravo svobodo! Sicer so te čete udobile prav krepek nauk s strani sovjetske vojske. V poljskem delavstvu pa je ob tej priliki tako zavrelo, da se je zdelo poljski vladi potrebno očitno poudariti svojo pripravljenott do sklepanja miru. —
Ob tej priliki je dejal Lenin: »Mi nočemo prelivati krvi delavcev in vojakov za košček zemlje, osobito pa ker, če se temu košče-ku odrečemo, to gotovo ne velja za večno. Nekoč bodo vse te državice sklenile z nami drug, nov mir.«
Mm Koiffliifi« siffiHltž v MfluUI
Poročali smo že o nepričakovanem uspehu občinskih volitev v Jugoslaviji, pri katerih je več ujest popolnoma prešlo v komunistične roke. Danes ponatisnemo v ilustracijo sledeči članek »Neve Istine“	z dne 21. n>. m.
„N\ stoline	naših urugova ležslo je	i	leži još	i
danas po tamnicama i kazematama. Glas nevino sudjenih, batinanh i marcvarenih komunista,nevino prolivena r-dnička krv još i danas vapi ti nebo i zove — Pravdu ! Na stotine naših drugovn bilo je konfinir no, interniran , na najgroznije načine mučeno, a konačno došla je prijetnja da če nr.m vodstvo partije otpiemiti na interniranje v Lokrum!
Sinovi Mraka, Zločina i Eksploatacije pokušali su sve da nlom unište djecu Novoga	Doba, da
ubiju i dotuke	sinove Sune1, Svjetla i	Slobode.
I što im ne uspjeva tamnicom, nagajkoni — negvama i verigama — kuhali su u zadnji čas da postignu obmanom, prevarom i lažju. U sto-t nama hiljada letaka, brošura i novina rigali su iz bezdanske provale buržoazne moralne kloake na nas i na naše vods v o sve moguče laži. Kad nas nisu mogli uništiti Šilom — kušali su da nas slome i vatam Laži! Proglasiše nas uboji-rama, palikučama, tatovima, srpskim agentin a, auslrjskim plačenicima buržoazije, haljama, lopo-vima, švindlerima! Nema podlosti i klevete, koje nisu sasuii na našu partiju i ra naše vodstvo.
Bankokatske debele blagajne spasnule su — milijuni su bačeni na izborno tržišč, kupovali su izborne glasov: ice i plači i po hi jadu, a pri koncu i po više hiljada za jednu izbornu iskaz-nicu!
Bijeli teror, jezuitsko makijavelsko laganje, novac, automobil;, fijakeri — nudjenje i otečanje — sve je to služilo jednoj! jedinstvenoj svrs:, jednom cilju — ca s; siomi grbaču proletarijat« grada Zagreba, da se onemoguč proletarski! pobjedu!
Savreineni Her.;u', Kiklop i Kolos — nesavia-divi naš Kraljevič Marko, Proletariat grada Zagreba dočekao je sve navale mimo, Hladnokrvno i sa smješkom prezira, kojim pobjednik gleba na pobjedjenu strvinu i pobjedismo.
Pobjeda je naša!
Pod našim nogama se cereka zgaženi Juda lškar ot — socijalšpijun. Pod našim nogama škrip zubima iazbijene glave buržoaska hidra! Svi su se oni upeli da nas dotuku, da nas ubiju — no mjesto našega poraza, mjesto naše smrti k^ju su nam propovjedali dan za danom, mi smo iz carstva prezrenih nepoznatih, mi smo iz carstva mrtvih ustali sa narodnim Lazarom, da živimo život vječni, da živimo život svobode, bratstva i jedn?kosti.
Pobjeda je naša !  ____________________________
Prva kula iz koje je do saaa vlalala buržoazij3 nad proleiarijatom grada Zagreba — prova!jcna je, šančevi su porušeni, pa i ako je još u cij losti nismo osvojili — uspjeh je golem! U borbi za vlast naši su borci provalili u protfvnički logor.i proletarijat ne srn je i ne če mirovati sve dotle dok ih odanle ne oljera posvema kao i sa državne vlasti!
Ulazeči u izbornu borbu naša stranka nije ra-r<idu obedavala brda i doline, ni raj« na zemlji. M.1 svi dobro znademo, da se dotle, dok je državi, a vlast u rukama buržoazije, može vrlo malo učinitr u gradskoj opčini u korist širokih slojeva naroda! 'Nu unatoč toga udjosmo u izbore da obavimo £eneralnu smotru proletarijata grada Zagreba, udjosmo da probudimo uspavnle i ojačamo klasnu sv jest* proletarijata, udjosmo da probudimo revolucijonarni' duh naroda i organizujemo mase za Veliki Dan, >a Veliki Blagdan, za Veliki Čin, kad čemo pod Crvenim Zastavama uz tutanj. milijonskih bataljuna čitavoga čovječanstva slaviti uz diktaturu proIetarijata — Pobjedu svesvetskog Komunizma. Pobuda je naša! Ako smo danas pobjedili djelomično — sutra ili u najbliže vrijeme pobjedit čemo po tPunoma!
Izbcrna borba, >oja se danas vodila u Zagrebu na 30 birališta - bi!a Je posvema neobična i nova ?a grad Zagre^ su £rada pune naroda, a prevlast na njmia vrši — Komunistična Partija.1
Sve lilice, svi izlozi - oblijepljeni su našim le-tacima. Zagreb je crveti, Zagreb je komuni-stlčki, Zagreb je proletarski, Zagreb je naš!
Pobjedismo! Gore srca radni narode grada Zagreba!
Kandidati Komunističke Stranke, koji su na današnjim i'borima izabrani gradskim zastupni-cima jesu slijedeči:
1. Radoševič Mijo, odvjelnik
2. Delič Svetozar, priv. čino' nik
3. Bornemissa Vladimir, novinar
4. Kajha Mirko, zid. radnik
5. Kaurič Slavko, priv. činovnik
6. Ovčarrek Josip, tipograf
7. Buntak Franjo, kroj. radnik
8. Cvijič Živko, priv. činovnik
9. Glavač Tomo, kroj. radnik
10. Horvatin Kamilo, bank. činovnik
11. Marjanovič Petar, tipograf
12. Murgič Julius, kctlar. radnik
13. Kunšič Adolf, brav. radnik i
14. Sokolič Ivan, stoi. radnik
15. Stunkovič Josip, tipograf
16. Pfeifer Vladimir, priv. činovnik
17. Tiuban Marko, ratar
18. Čabrajec Gjuto, zid. radnik
19. Wolf Gjuro, brav. radnik
20. Malek Nikola, kroj. radnik
Kmnlstifte zmage v jujostoiji
Na drugem mestu govorimo v današnji številki o komunističnem viharju, :ki je tako nepričakovano a silovito zapihal o priliki občinskih voltev na Hr-vršlcem. Da bi te vrag; gospoda je ostala brez sape! Malo potrpljenja, tudi v Sloveniji bodo razni Žerjavi in Brejci odprli širom usta, ko zapcčno volitve, in dr. Tavčar bo mesto »očetovskih poslanic komunističnemu dijaštvu«, zapel ono staro meniško:	»O
Jejžeš ino Marija, potroštajte moje srce!«
Debro pa je 'tudi za našo gospodo, ki upa slepiti naše ljudstvo tostran demarkacijske črte z raznimi bajkami, da navedemo nekaj uradnih številk. Morda bo gosipeda vendarle vsaj .molče priznala, da bržkone ne bo več »delala vremena« niti tukaj, dasi porablja svoje časopisje v to, da drži naše ljudstvo glede dogodkov v Jugoslaviji čimbolj v temi.
Evo, desedaj znani izidi občinskih volitev na Hrvaškem1.
Občinskih zastopnikov so si priborili komunisti
v sledečih mestih:
20	Cerkvenica vseh. .	12
20	Selce vseh ...	12
13	Podvinje vseh . .	12
12	Dolnja Stubica . .	9
.11	Vinkove* ....	9
8	Dugaves ....	'Ib
3	Našice . . ^	-	8
3	Varaš .....	6
8	Svbtnj .....	b
11	Valpovo ....	8
1	Gugnjenovac ...	2
Zagreli .	.	.
O c j ek ....
Virovitica . .
Vukovar .	.	,
Karlovac .	.	.
Požega ...
Senj..............
Sisak ....
Križevci .	.	.
Zemun ,	.	.
Koprivnica ...	-	„ ,
To so dosedaj znani izidi. Nadalfne številke hočemo priobčiti, ko hitro nam bodo znane.
Razgrnite rdečo zastavo!
U,
Mmnie vprašanje
Minuli teden so imeli nacionalistični prenape-teži tostran in on ost ran demarkacijske črte zopet svojo vziburljivc urico senzacionalnih vesti. Ah, kako je oni klopotec, ki mu pravijo srce, zopet »drhtel« po vseh onih najnovejših novicah, ki jih je testfana in onostrana buržuazija vrgla zopet v svet, da dvigne nekoliko otopelo zanimanje, da v stotič »ogreje srca«, da — se ji posreči tista špekulacija. ki je bila one dni ravno na dnevnem redu. Menda se ji je posrečila, ker zdaj je zopet vse tiho in vse v redu.
V svet je namreč predrla zopet neka »tajnost«, po -kateri ni nihče vprašal, tajnost, da se baje že tedne sem vrše direktna pogajanja med oficijelno Jugoslavijo in oficijelno Italijo. In hkrati je bil »izdan« ves program, ria podlagi katerega se baje vrše ia pogajanja, czircni« mešetarenja. Kdo je vse to izdal, in čemu? iNe ve se prav. Ali po nacionalističnih listih je takoj završal prepir, ki ima to prednost, da se sklada ne samo po vsebini, temveč tudi po besedah obeh prepirajočah se strank. »Mi Reke ne damo; mi kravje kupčije ne sklenemo!« — tako si bral v jugoslovanskem in ravno Itako v italijanskem časepisju; tako, da bi glasilo slovenske nacionalistične stranke laitako čisto enostavno .pre vedlo one »globoko zasnovane članke« italijanskega nacionalističnega časopisja in — narobe. Niti naslova ni treba spremeniti; glasi se v obeh jezikih: »Mi Reke ne damo!«
Jeli gospodi res resno s to stvarjo, ali pa hoče s takimi »razkritji«, ki se od časa do časa dosledno ponavljajo, doseči kaj drugega? Zdi se, da bo tako, ker slednjič so končali tostranski in onostranski komentarji k temu na.jnovejšemu razkritju s povsem sličnim refrenom: »Reke ne damo, vendar v gotovih slučajih, ici če je res neobhodno potrebno, bi se dalo tudi o Reki razpravljati in z Reko kupčevati.« Prevedi dragi bralec ta stavek v italijanski jezik in sprejet bo v vsakem italijanskem nacionalističnem listu. Pa da se buržuazija ne razumeva dobro? Lepšega sporazuma rii možno želeti!
Čemu potem meče gospoda take in slične novice med ljudstvo? Razburjati hoče, ker »ljudsko mnenje« je še vedno doforo plačan faktor na politični borzi, ki pclni buržuaziji itak že prepolne žepe.
Leto I. - Štev. 9.
disi na podlagi — senzacijonalnih razkritij, ki jim nihče ne verjame več.
»Jadransko vprašanje« bo rešeno nekoč, kakor vsa druga slična mednarodna vprašanja, in dobro bo rešeno, ali rešila ga ne bo buržuazija, ne italijanska, ne jugoslovenska; temveč rešilo bo to zamotano vprašanje, ki že poldrugo leto oblači politično obnebje, delavno ljudstvo, italijansko in slovensko. In rešitev bo enostavna, kratka in temeljita.
Do tedaj pa — prosimo, da se še bolj ne smešite z raznimi senzacionalnimi vestmi o svoji kravji kupčiji, ki nima ničesar opraviti s pravično pogodb« med narodi.
Reške prilike
Glej, glej'! Z mogočnimi glasovi jerihuntskih trobelj je bil spremljan v Jeriho, t. j. v Reko, danes pa se zgražajo ravno iste troblje nad svojim »junak-om«, Saj ni minulo niti leto dni, kar je DArtnunzio v iime-i nu Italije zasedel Reko; in tedaj je vladalo navdušenje, ki si mu ga iskal zaman para v italijanskem nacionalističnem časopisju, med »zlato« mladteo, osobito žensko. Kaj pa je pripravilo .»jimaka« ob kredit in to tako hitro? Res ,je, poteklo je skoro leto, in DAnnunzijev poizkus se je sila slabo obneselj Reka je v teh mesecih naravnost izkrvavela. Izkrva« vel pa je tudi DA-nnunzio. Pesnik ni rojen za politiko, posebno če se mu okrog vsakega škrica suknje obesi po cente težak pratež z idealnostjo špekulirajočih ljudi. Vrag naj z njimi obračuna; DAn-nunzio ni znal! S samimi promenadami in polupo-i etičnimi veselicami je težko vladati afaristično tr-< govsko mesto. To je DAnnunzio razumel slednjič, ko ga je že vse zapustilo, kar je dotedaj špekuliral« in grešilo na račun njegovih pesniških poletov.
Mož se nam smili; saj napačen ni niti tolikaj, kakor pesnik je celo prvovrsten, ali — politik to ni bil in ne bo nikoli in ni niti danes, ko nameruje proglasiti Reško republiko s posebno, cd njega izdelano konstitucijo.
Kako pa to? — boš vprašal potrpežljivi bralec. Ravno tako smo vprašali mi našega obvestitelja, ki se je zatekel te dni v naše uredništvo.
»Brez drugega — je bil odgovor — to nam je DA.nnunzio sam povedal. Svobodno Reško republiko hoče imeti. In statute te republike nam je tildi pokazal. In prebral nam bi jih do konca, da nisi. 3* izjavrli svoje inkompetence, češ mi se ne moremo izjaviti danes ne za, ne .proti tej nameravani konstituciji. Sicer pa se spomnimo, da se glasi prvi odstavek statuta: »Kdor ne dela, ne je.«
Zabcga — Lenin!
»Bodisi tudi Lenin, ki ga danes prepisuje D'An-rvjnzio, zato prvi odstavki nove, bodoče Reške konstitucije niso niti tako napačni. Za sledeče ne jamčimo, ker jih nismo čuli, oziroma smo odklonili pon slušati njihovo besedilo. Sklep je, da hoče DAnnunzio proglasiti v kratkem Reko kot svobodno republikansko mesto. Zato je zadnje dni iskal dotik z delavsko stranko v Reki, t. j. s socijalistionim pro-letarijatcm.«
Vest ej tako senzacijonalna, da bodo ob nji prežvekovali nacijcnalistični dnevniki ves teden in še črez. Mi pa menimo, da je pesnik DAnnunzio, če res ravna v dobr^ veri, čemur bi skoro pritrdili, stopil korak, a le en sam korak, naprej k rešitvi reškega vprašanja.
Reško vprašanje je namreč mednarodno vprašanje in bo edinole rešeno sporazumno z Rečani samimi, odnosno s sporazumem italijanskega in jugoslo venskega proletarijata. Vse kar se določi pred tem, je jalovo in nima obstanka!
S Krvavi dogodki v Italiji
Ljudsko mnenje?! Da bi gospoda vedela zanj! Sicer dobro ve, kaj ljudstvo meni, ali gospoda si še vedno domišljaj e, da ima moč vplivati na to mnenje, potom — časopisja namreč, ker to je za go spodo danes še najbolj varno. In med sto idealisti je vedno gotov odstotek, ki v odkritosrčnost takih senzacijcnalnih vesti verjame, ter sprejema z navdušenjem vase mišji strup preračunjene perfidnosti.
Kaj ljudstvo meni o vsem tem; namreč delavno ljudstvo? Sodrug Krene iz Opatije je tej in oni bur-žuazlji dovolj jasno povedal na X. zborovanju Delavskih konsumnih zadrug v Trstu, ki se je vršilo te dni. Dejal je v hrvaškem jeziku:
>Mi smo predmet prepira dveh imperijalizmov, ki o njih še ne vemo, kateri bo zmagal. Vsekakor pa, naj se izteče naša zadeva kakorkoli, izjavljamo že danes, da bomo stali vam (delavstvu) rama ob rastni v vseh skupnih borbah za emancipacijo proletarijata!«
To so jasne besede in niso ravno prve odkar obstoja »Jadransko vprašanje«. Take in slične besede je_ italijanska in jugr;;!ovenska buržuazija- čula že ponovno in tudi brala jih je v slovenskem in italijanskem delavskem časopisju. In vendar si domišlja ta buržuazija v ginjenosti svojega bratskega objema, da danes še lahko izigra mase proti masam in bo- I
O krvavih dogodkih v Persicetu in Decimi v Ro-lognski pokrajini smo v kratkem poročali že v zadnji številki. Pri tej priliki se je izkazalo, na kak na-' čin nameruje buržuazija od sedaj naprej postopati proti vsakemu delavskemu gibanju, namreč z nasil-stvom, ker si drugega sveta ne ve več. To je geslo izdano od zgoraj, in če to pomaga, dobro; če pa pomagalo ne bo, potem je itak vse izgubljeno. Buržuazija pa se je menda prehitro* podala na pre opolzko pot in to ji utegne bržkone hudo škodovati.
Danes, ko so se duhovi že nekoliko umirili, .je možno sestaviti na podlagi nesumljivih prič dogodke, ki so povzročili hudo vretje med proletarijatom v Bologni in hkrati večdnevno splošno stavko, ki se je jedva sedaj polegla.
Direktno odgovornost za vse klanje, ki je zahtevalo desetorido mrtvih in mnogo več, celo smrtno ranjenih, nosi brigadir karabinjerjev Anton Feletič, {oziroma Feletich), človek rojen v naših gorah, a nezavedno preopit buržuazijske ideologije.
Ta 'brigadir je bil z dvanajstimi »vojiimi tovariši službeno prisoten pri nekem shodu kolonov v Decimi di Persiceto, ki se je vršil na tamošnjem šolskem dvorišču. Zastopal je vlado sicer nek komisar z imenom De Carolis, ali ta mož menda ni sodil prav na svoje mesto, ker je kaj kmalu prevzel vodstvo shoda in poznejšega klanja brigadir Feletič v svoje lastne roke. Na shodu je bilo krog tisoč kolonov. Govorila sta zaporedoma govornika Oomastri in Campagnolf. Že pri govoru prvega govornika si je gospod brigadir privoščil, brez ozira na prisotnega komisarja razne medklice. Iz organa javne varnosti je postal enostavno s o zib or oval ec, ne da bi komisar temu kaj oporekal. Ko pa je za Comastrijem pričel govoriti Campagnoli je brigadir naravnost podivjal. Ob nekem stavku govornika mu je nastavil oib prsi najbolj enostaven argument, t. j. nabit samokres, iz katerega je pričel tudi streljati, v šolsko streho sicer najprej a potem kljubu intervenciji komisarja De Carclisa naravnost v Campagnolija, ki se je zgru-di! na tla, im ki ga je potem na tleh ležečega prebodel še z bajonetom parkrat.
Nato so karabinjerji pričeli kar na slepo streljati v zbrano množico. Izstrelili so nad sto nabojev. Tako je obležalo na licu mesta osem mrtvili in trideset hudo ranjenih. Komisar De Carolis je bil pov-isem brezmočen, ranjen sicer tudi po drobcu steklenice kisle vode, ki je v rabuki razpočila.
Karabinjerji pa so po dovršenem činu skočili na avtomobil ter še sedaj streljali na vse one, ki so jih v naglem dimi srečali po poti. Talko so n. pr. pri tem pohodu ranili kmetico Kajetano Leonardijevo. Odkod ta krvoločnost javnih organov? Čemu to prelivanje bratske krvi? Buržuazija, ki je dala onemu slabo poučenemu karabinjerju orožje v roko ter mu vlila drzno smelost v njegovo mišljenje, ona, ona sama nosi odgovornost za dejanje svojega nezavednega orodja!
Zgodovina, ki piše vsako kapljo prelite 'krvi na liste svoje večne knjige, nas hkrati tudi uči, da ni bila prelita ni ena kaplja brez maščevanja. Krvna osveta, neposredna, je barbarski čin; ali zgodovina jo pozna kaker svojo neizogifemo posledico. Buržu-aziia — oretmsUl
§ Glte.nje poljedelcev g Italiji
jte nadaljuje v neprestanem valovanju in slednjič bo moralo roditi svoje uspehe. Klic je to brezpravnega poljedelca po zemlji, iki jo obdela, in slednjič bo res /irelba vrniti zemljo kmetiu. V Italiji namreč, izven ‘analih izjem nimamo kmetov, temveč v srednjeveški ■Sužnosti živeče poljske delavce, 'kolone, ki garajo flod zore do noči, a sprejemajo od gospodarjev zemlje, Ijrofov in markijev, jedva toliko, da ne poginejo “gladu. Tako pač 'kakor pred 400 leti po Slovenskem. (In kakor nam zgodovina ipravi o takratnih kmečkih ■■uporih, iako doživljamo danes na vseh koncih in Jerajih Italije upore zatiranih poljedelcev, kolonov, 'l$i streme po svojem osvobojenju in po osvojenju žemlje, ki jo obdelujejo. Ognjišče tega gibanja je v južni Italiji, v Pugli (Pulji), kjer so poljedelci, krog 10.000, zasedli obsežna posestva ter jih namerujejo ■Oibdržati proti vsaki sili. Kmetje so po vojaško iopiremljeni in organizirani. Proti njim pa se zbira 'pravcata vojska karabinjerjev s strojnicami in roklopnimi avtomobili.
Sramota za »prosvitljeno« XX. stoletje, da v Ev-[ropi še vedno doni z nezmanjšano silo stari kmečki ^blctjni klic: »Le vkup, le vkup, ti uboga gmajna!«
Furlansko delavstvo proti izzivanju miov
l\ V torek, 13. t. m. so zastopniki deželnega poli*
’ tjčnega odbora in Izvrševalnega odbora Tržiške delavske zbornice izročili generalnemu komisarju Sledeči dnevni red:
• »Zastopstva političnih organizacij v Furlaniji in Izvrševal ni odlbor delavske zbornice v Tržiču, ki so Še sestali dne 12. aprila v izvanredni seji v Tržiču, iso 2 oziram na ponovna izzivanja častnikov-arditov ftr Medeji, ki so dovedla do kršenja osebne svobode ■ornih naših sodrugov, iki se tesneje udeležujejo poli-%kjnega in strokovnega gibanja v Gradiški, sklenili, da potom posebnega zastopstva zahtevajo od vladnih oblasti pokrajine, da se ardiiti v Medeji odstra-mijo iz Furlanije tekom prihodnje nedelje, ter izjavljajo, da se v nasprotnem slučaju proglasi za vso deželo splošna stavka,«
1;	Delavci!
Dva tedna sem je skupina arditskih častnikov napadla v Medeji naš »Izobraževalni krožek« ter si-Idtna vrgla iz njega delavce, ki so se tamkaj nahajali, na kar je vandalično vse uničila.
Par dni za tem je ista skupina častnikov napadla In opsovala skupino delavcev, ki so prišli na poset y Medeo.
!»,'• Zastopniki socijalistične stranke in delavskih organizacij so posredovali pri vladnih oblastih zahtevajoči, da naj se spoštuje osebna svoboda delavstva. Obljubilo se jim je, da se bo ukrenilo vse potrebno, i da se taka nasilstva s strani častnikov ne bodo več i pon? vijala.
I Obljube pa vlada dosedaj ni izpolnila. Grožnje in 1 nasilstva so na dnevnem redu. Še včeraj je skušala ista skupina častnikov z nasilstvom prisiliti nekaj naših sodrugov v Gradiški, da izdajo ime dopisnika, 'kije napisal v »Lavoratoru« članek o tem nasilstvu.
I Ogroževala se je pri tem eksistenca naših sodrugov lin naših organizacij.
p	Delavci!
Takega brezobzirnega in surovega izzivanja ne 1 Smemo prenašati ponižno, mi zavedno delavstvo naše dežele. Ne smemo dopustiti, da skupina nasilnežev, ki se opira na brutalno silo orožja, tepta jiašo pravico dŠ svobode. Furlanski proletarijat motita dokazati, da zna enodušno in v sklenjenih vrstah, itidgovarjati na izzivanje. Danes bodo zastopniki po-fiitiči.ih in strokovnih organizacij v slednjič posredovali pri vladnem zastopniku ter zahtevali odstra-:fiitev arditskega oddelka v Medeji iz Furlanije.
(3* Nočemo več obljub, temveč zagotovilo, da se odstranitev izvrši vsaj do nedelje 18. t. m. To bodo zahtevali vaši zastopniki od vlade. V nasprotnem slučaju pa sprejmemo izzivanje ter odgovorimo, da ,‘branimo svobodo proletarijata, s splošno stavko.
Izvrševalni odbor Delavske zbornice deželni Politični odbor soc. stranke v Furlaniji.
Komunistično <Me t MK
Izvršilo se je tako, kakor j« bilo pred vi d jati v oči-gled skupnega nastcipa mednarodne buržuazije proti komunistom Rubrske kotline, ki so dvignili v plamenečem navdušenju rdeči prapor. Mnogo psov je zajcu smrt! — to se je še vedno uresničilo.
Pohod nemških vladnih čet v Ruhrsko kotlino se je po mnogem prerekanju vendarle izvršil. Seveda prav gladko ni šlo in tudi ne popolnoma človekoljubno. Vladne čete so decimirale razpršene rdeče v oje z zapornim ognjem. Tu di o plenjenju se govori. Na vsak način se zdi, da so vladne čete za seda) zmagovalne. 'Na drugi strani pa so komunisti proglasili splošno stavko v vsej kotlini. Stavka se večinoma vzdržuje.
Nemčija je poslala svoje čete v Ruhrsko kotlino brez dovoljenja entente, kar bi po mirovni pogodbi sicer ne smela storiti. Francija je zoper to protestirala ter v svojo »garancijo« s svoje strani — zasedla par nemških mest, kakor Frankfurt m druga, kar bi tudi ne smela. To je izzvalo med francoskimi hura-patrijoti veliko navdušenje, kakor da bi bil nhvi — francoski Kolumb našel novo — francosko Ameriko. Ali navdušenje se je že poleglo, ker — naj lepše pride sedaj.
Radi vkorakanja francoskih čet v nemška mesta je namreč nastal spor med Francijo in Anglijo. Francija je napravila ta — junaški korak, ne da bi bila vprašala dovoljenja za to od svojih zaveznikov, t. j. od entente. Prosim vas, to vendar ne gre! Če ljudi davimo, jih davimo pod skupno firmo!
Vendar ne mislite morda, d‘a se je Anglija posta vila po robu iz ljubezni do — Ruhrskih komunistov, Bajke! Te komuniste, kakor komuniste sploh, sovraži oficijelna Anglija prav tako kakor oficijelna Francija, in Anglija nima nič proti temu, da se ti komunisti potlačijo čim prej možno. Ali da bi Francija storila to 'kar na svojo roko in svoj račun, ter da bi pri tem morda še kaj profilirala zase, to je pač proti — zvezi narodov, .proti profitu Anglije Tako daleč pa tudi ne sega ljubezen Anglije do svojih zaveznikov, in zato oster protest. Ali nič se ne ■bojte: Vrana vrani ne izkljuje očii
tj-::
ih
KRVAVA OGRSKA
;i !V zaporih Sarospataka je bilo zaprtih nekaj komunistov, med njimi Redey, bivši predsednik komunističnega direktorija in časnikar Lanyi. Čakali so ■ na sodno obravnavo, ali v noči od velikega petka na 'veliko soboto so na čudežni način — »izginili«. ■Ta čudež je pripisovati najbrže slavni Hothyjevi beli 'gardi.
<$' Vojno sodišče v Budimpešti je obsodilo Mauthner-ijg, Kadyleka, Stijasnija in Feldmara radi atentata na življenje proslulega Horthya na smrt. Horthy je ■takrat obsodbo »milostno« spremenil v dosmrtno ječo.
Poletni čas v Italiji
fta nezmiselna buržuazijska odredba, bržkone ne bo I imela dolgega življenja. Kakor doznavamo iz oseibne | izkušnje se po italijanskih mestih v privatnem živ-; Ijenju poletni ali legalni čas kratkomalo ne upošteva. Tudi šole pričenjajo svoj pouk še vedno po solnčni uri, privatne železnice pa legalnega časa j niso niti vpeljale itd. Iz Rima zopet prihaja vest, da se bo legalni čas bržkone v kratkem odpravil s posebnim vladnim odlokom.
£» Prav tako! Z legalnim časoštetjem ne bomo pla-ISali svojih dolgov.
^u1____ i—-——
Narodi in voditelji Evrope!
V letu, ko je imperijailiizem osrednjih držav bil na vrhuncu je kodanjska posredovalna konferenca na prosila znanega pesnika in pisatelja dr. Oton Born graber-ja da sprejme te le besede:
Dovolj je moritve! Vi morite milijone, ne vi jih uničujete nešteto. Kajti z glasom umirajočega, kriknejo matere in očetje prevarjeni za večer življenja. Soproge in neveste — in one, ki bi še lahko bile, prevarjene za srečo v življenju, in za zarjo življenja osleparjeni lačni in ubogi otroci, Z zlim pogledom ugasnejo vevetajoči upi življenja in sreče. Vi tam —, ki divjate med seboj: v tem zlem pogledu — li ne vidite tega? Iz krika umirajočega, plane človeštvo na dan, li ne čutite tega?
In vi, ki ste imeli oblast, ne pa srčnosti da priredite to klanje! Vi ki imate oblast, zakaj nimate tudi srčnost, da končate to klanje: li ne slišite, kako iz poslednjega krika umirajočega, človeštvo prokli-nja? Trpljenje posameznika na vseh ivašah poljanah slave, pretehta vaše puhle fantome, koristi, vse vaše zarjavele prispodobe — brezbožne idole, s katerimi slepite ljudstvo. In če ne slišite še obupen klic človeštva: dovolj moritve! znajte, iz milijonov ust se bo strnil ta strašen krik v nešteto: do velikanske prikazni, ki bo vstala iz krvoprelite zemlje — sramota, kot velikanska prikazen, še groznejša od vas, zločinska moč, jačja od vas in bo vas in vaše otroke pogoltnila!
In radi tega: dovolj je moritve! Spomnite se vendar, da je .bistvo življenja, življenje samo! Dovolj tarnanja! Občutite vendar, da je vrednost življenja: zadovoljnost!
"^Dovolj razdiranja! Pomislite vendar, da se ceni vse delovanje 'človeštva v zgradbi! Dovolj prevare in laži! Spoznavajte že, da je višek zemeljskega delo vanja: resnica. Dovolj preganjanja! Dovolj sovraštva! Vtisnite si v srva, da je vašemu Božanstvu: Ljubezen ime!
Topla beseda iz ljubezni porejena, Vam je prinesla Vašega Boga, rekoč: ljubite svoje sovražnike! Vaš prevarepoln duh je zavrgel tega Boga. Oni, katerega vedno zaničujete v svojem zlem duhu, je li ta Beg ljubezni? Beg, ki Vam služi za bojno rokodelstvo! Malik sramote in krvi!
Ljubezen druži človeka k človeku. Ljubezen ga rodi in vzgoji! Oj da, če bi ga le vzgojili k sami ljubezni! Da bi le ne vcepili otroku v glavo mereč strup! Da jih niste patološko pripravili do tega in venomer ponavljali mlademu organizmu:	»La
gleire!« Ali spominjaj se vedno, da si 'Nemec, za vlado rojeni Anglež, Lah, Rus — in kakor se že vsts one imimogredeče prikazni človeške zgodovine imenujejo. Raje bi jih učili večno: glej človek ti je ime! in oni tam je tvoj brat! Radi tega ne zaničuj njegovo drugo vrsto življenja od tebe, ampak skušaj jo razumeti z ljubeznijo. Ne oponašaj se s svojimi narodnimi vrlinami, — če jih imaš, daj jih spoznati, a z dobre to in ljubeznijo! In če že mora biti, da morate vi trgovski velikani vsi imeti svetoven trg, —■ poglejte! mnogo lažje ga zavzamete v sporazumu in z ljubeznijo. In vi velikani, iimejitelji topov in vi šovinisti, če že mora biti, da spravite izpred oč: vašega dednega sovražnika; dednega sovražnika mnogo preje spravite iz vaših računov, če si ga pridobite kot svojega brata.
Če bi v lem duhu ljubezni in bratskem združenju narodov svoje otroke in same sebe vzgojili in Če bi vi voditelji narodov ft« videli v človeku hlapca svojih koristi, ampak predvsem človeka, bratje: potem bi bil oni dan v Haagu, na katerega se spominjamo, velik dan veselja, kj<»r se je bogato sejalo, še bogatejše pa želo. Tako pa se spominjamo na njega z ■mržnjo, kajti .mnogo se je razdrlo.
Proč z ometom, ki vas je kril: iz srednjeveške slike dcšlega naziranja, napačne vzgoje, zastarelih prispodob, ponesrečenih razredb -— in iz vaših praznih, jezepolnih src. Proč z ometom; in na onih tleh. kjer so v Haagu temelj položili — naj vzraste novo mesto, — razcvete naj se v nov cvet.
Dfc plodno je bilo seme — prvič naj bi bilo rodovitno. Vst prejšnje je bilo znamenje, začetek nove poti, celo pol stoletje: duhovi, kot Tolstoj, ViktOT Hugo, Berta pl. Suttner, svetovni mirovni kongresi v Parizu, Londonu, Rimu, Bernu, Čikagu, Antwerp-nu, Budimpešti, Hamburgu, Turinu, — ti vsi so bili bolj privatne nravi, od naprednih duhov povzročeni. Ali v letu 1899 — enako, kot, da bi poslavljajoče stoletje, staremu, izčrpanemu maliku dalo slovo, kot, da bi novo stoletje dalo nam dovoljenje, da se narodi povspejo v novo ero —, zgodilo se je, da je »oficijelni«, mogočni cesar Rusije sklical mirovno konferenco in šestindvajset držav se je temu klicu pridružilo.
Kar ste takrat sklenili, ve države in mogočniki in kar ste v drugi haaški konferenci poudarjali: da poravnate vse zadeve potom sodnika svoje izbere, na podlagi spoštovanja pred pravico, zavezali ste se v zvestobi in veri podvreči se izreku sodnika: da boste v bodoče to tudi držali, vi mogotci, to zahtevajo vaši narodi od vas.
In če vaši voditelji in država v bodoče tega ne drže, če zopet dajo prednost mogočnosti pred pravico, nagromadijo oboroževanje nad oboroževanjem in tako svetovno vojsko nad svetovno vojsko: potem svojo pravico, svoj mir, svojo svobodo iz samih zvezd stresti, to zahteva zgodovina od vas narodov. Samo na podlagi pravice sloni bodočnost Evrope. Ali pa: Evrop .i n im n bodočnosti!
Dovolj moritve! Na temelju podsutega, osvobojenega haškega dela, zida bodočnost naša zemlja! Sodba in pravica, mesto vojskovanja, to se pravi: »prejeti«, ono kar ti navadno ne pripoji! Proč z ono neskončno mrzlico se pripravljajočega oboroževanja za novo vojskovanje. Proč z dvomi med ljudstvom in narodom. Radi tega sejete dvome, da vam bo lažja beseda oboroževati se! Imejte korajžo in recite, da ni res! Vlada vzame v roke oderuško delo. Oni podaljšajo vojno, sejejo nove vojne. Oni polnijo vreče zlata, ljudstvo naj plača: Najprvo z znojem, neto s krvjo. Dovolj je moritve! Oboroževanja in vojevanja dovolj! — Kdo ima dobiček od vojske? Posameznik? O, ne! Celokupnost? Ne! Domovina? Tudi ne! Nekaj veletržcev je in ti bi hoteli še več zaslužiti! V domovini? O ne! Saj ta jim je ravno pre-ubožnal Pa jim pride tam v daljnem, daljnem svetu konkurent druzega naroda — in že rožljajo intere-sentje »o domovini, ki je v nevarnosti.«
Dovolj moritve, oboroževanja! Proč s trusti privatnikov! Nova vlada: Ne samo pravica za privili-girance, enaka pravica za ves narod. Proč z vsemi mejami! Proč s čolnarji in dacarji! Svoboda zemlje
delani zemlji lastnik vseh pridelkov* kolikor jib rabi za polno zdrževanje svoje družine. Dajatve, katere je do sedaj od leta do leta izločeval gospodarju, gredo na odkup zemljišča, po odkupu pa se morajo zlagati v vfeliki skup ni ali občinski ali deželni ali državni zaklad z namenom moderne ureditve kmetskega gospodarstva. S tem fondom bi se moralo v prvi vrsti ustanoviti kmečke zadruge, ki bi postavile moderne kleti, in žitne shrambe, bi nabavljale kmečke stroje, semena in drugo in boljšale in gradile gospodarske poti; zadruge, ki bi služile uboganju grude in obdelanju ledine. Ravno ureditev kolonskega vprašanja bi dala vladi možnost ustvariti novo podlago kmečkega go spodarstva, in gotovo je, da bi ugledna zadružna gospodarstva kolonov služila za zgled organizaciji kmečkega posestva sploh.
Razlastitev se mora izvesti na korist države in gospodarstva. Malega in srednjega posestnika pa bi bilo mogoče pritegniti le po zgledu in uspehih kolektivnega modernega poljedelskega gospodarstva. Z ureditvijo tega bo šele prosto o 1 prta pot delavskim mestnim konsumnim zadrugam, da stopijo neposredno v dotiko z velikimi kmečkimi zalogami in prevzamejo izdatno in neodvisno aprovizacijo mestnega de lavstva,Jod svoje strani pa ustanove poleg kmečke zadruge veliko konsunmo prodajalnico, ki bi kmete zalagala z vsemi fabričnimi potrebščinami. Posebno Italija, kjer je kolonstvo danes še prava rakrana, bi morala seči z obema rokama po komunistični rešitvi kolonskega vprašanja. Italija s plodno svojo Padansko ravnino, bi lahko pridela/a na lastnih tleh krušnega žita dovoli za vse ljudstvo, ako bi obdelovanje zemlje prevedla v intenzivno gospodarstvo Ostaja ji le ena pot: razlastitev veleposestva in organizacija kolonov in delavcev v gospodar skih zadrugah. Zemlja bi ostala v posesti družin od rodu do rodu, dohodki zemlje bi v nekoliko desetletjih odplačali latifundije in zložili ogromen sklad, vir novega gospodarstva in no vega zavednega življenja kmetov v družbi z mestnim delavcem. Ob enem bi ta organizacija ustvarila samoupravo kmetov ter izločila vso nesmiselno politično agitacijo med kmeti. Poia jale bi se prave kmečke komunistične občine, ki bi b.le šele spodobne prevzeti tudi vso lavno upravo. Le komunistična kmečka občina more biti prava jederna sestavina nove forme države.
Slovenski koloni nimajo kaj izb rati v svojem boju za osvoboditev. Njih predvojniške or ganizaeije so bile opora klerikalizmu, sedaj jo
Zaupniki od Gorice do Postojne, do Idrije in Tfbiža, iz Brd in bližnjega goričkega Krasa na* s« obračajo na sodr. Tumo v Gorici, ostale občine pa na sedruga Regenta v Trstu. Merodajna ,e pn tem železniška, avtomobilu a in poštna zveza. Velja na, «„iUnU nraktičen moment lažje in hitreje pnstop-
rtajbolj praktičen mom-eat
n<Na' vseh shodih se je kazalo čilo in novo gibanje, ki obeča, da se slovensko delavstvo emamopira popolnoma in postavi krepko na lastne noge, tako da si bo samo odločalo politično usodo m, da bo v družbi z italijanskimi sodrugi odločalo tudi usodo cele Jukiske Benečije.
.Prazna ven In prnznn narodnost sta se izživeli o vojni, srca in misli zastrupljajoča kultura se je pogreznila v vojnem hlatr.
jjmči vestnik
Marsikateri zaupnik, ki im je naznanil nore naročnike, nam še ni vposlal dotičaih zneskov naročnin. Prosimo, da čimprej uredi sadevo.
Mnogo razprodajalcev »Dela« nam le tedno ni poslalo na narlašč v U namen tiskam dopisnica pregleda o razprodaji Usta. Današnji številki ptikl|U-čimo vnovič tako dopisnico ter prosimo, da nan {o razprodajale! čimprej vrnejo izpolnjeno.
S prihodnjo številko obustavimo pošiljater lista vsakemu, tudi onim, ki so nam njihov naslov dopo-slali naši zaupniki, ki pa niso še plačali naročnine.
Le s točnim redom in če vsakdo stori svojo dolžnost bomo zagotovili našemu listu obstanek ter ga v kratkem drignili do višine, ki mu jo vsi želimo.
UPRAVNIŠTVO.
— svoboda morja! Ogibajte se priklopitev dežel — one kopičijo nove vojne! Nova Evropa! Tudi ne pravice samo izvoljenim narodom, ampak vsem narodom na svetli enake pravice!,Vsem jezikom in rodovom!
Pravice tudi kolonijam! Saj^endar niso ljudje tam samo za to, da bi sc jih izžemalo! Pravice tudi ženki, saj štejejo one k najboljšimi med narodom. In ljudstvo, da ono naj sodi, če vojska ali mir!
Proč z vsemi skrivnimi .pogodbami — le resnica kaže pravo lice. Proč z diplomatskimi bučami — Talleyrand je že davno mrtev. Proč z mogočniki, ki predstavljajo militarizem — Julij Cezar je še preje umrl. Proč s šovinisti — kaj se smehljaš ti stari Cha-nevin? Nekoč je bila Pruska in Bavarska in švsb-cka in saška dežela, nato so se zedinili. Avstrija se je tepla z Nemčijo, a nato ste sklenili nibelunško zvestobo. Sedaj pa nam dajte združeno Evropo, ped zaščito pravice! Ne, dajte nam zrduženo zemljo, človeku kraljestvo človeštva, pod zastavo ljubezni in človekoljubja!
Ascona, Monte Verita.
Oton Borugrabcr.
Mi iti Mm
n
obnavljajo v nac jonalistične a'i zasebne svrhe.
Povdarjanje slovenske narodnosti je po eni strani le pretveza za agitacijo, po drugi strani pa ta nacionalistični moment silno škoduje go-'pod-rskemu boju. Organizacija ima le pomen, če jn v koliko predstavlja moč. Dosedanja /Zveza jljvenskih kolonov-* utegne šteti par sto članov. To je malenkostna skupina brez pomen?, obsojena životariti in berač ti. Slovenski koloni morejo biti uspešen boj le rama ob rami s ftiHauskimi in italijanskimi kolen . Strokovno organizirani koloni cele države predstavljajo moč, s katero bo imrala tako kapita-tistična in nacijonalist čna Italija računati. Organizirani stotisoči kmetov v krepko telo je edino jamstvo uspeha.
Koloni so enodušno sprejeli izvajanja, kar se je še a>neje pokazalo v diskusiji z veleposestnikom, ki'je zastopal seveda svoje cmejeao individualistično stališče.
SaSB5!SS12 3QZBBE:2E]C3QBBaBnM=3>SSBMSa
|| iProležarel vseh e&žeS ■ a združite sa! ■»
B33SBESS BBBBCIBBD C JBBBBBB SBBBBB3BES89
SHOPI
m Ksienou 3(Pinii! Eri
(Konec.)
Kolonsko vprašanje se mora konečno rešiti z raslastitvijo zemljišč.
Dvojna pot je. Razlast:tev velikega posestva tako, da postane dosedanji kolon polni lastnik svojega deleža, zemlje, ali pa, da pride zemlja v last občine ali dežele ali države in postane dosedanji kolon posestnik tolike zemlje, kolikor je lahko obdela s svojo družino in to toliko časa, dokler je v stanu zemljo ohraniti ne le obdelano, ampak tudi izboljševati jo. Komunistična ureditev in moderno gospodarstvo zahteva drug način rešitve.
Najenostavnejši način razlastitve bi bil ta, da država ali dežela izda veleposest ri ko m obliga cije po vrednosti zemlje, ki se naj pravilno obrestujejo in amortizujejo v gotovi dobi, recimo dvajsetih let. Znesek izdanih obligacij se vknjiži na razlaščeno zemljišče. Pravilno mora veljati načelo, da postane delavec-kolon na ob-
Po 9hcdu dne 7. marca v Črničah so se po vrsti vršili še sledeči shodi:	Dne 14. marca od 10—12
predp. v Štajidrežu cd 3—5 pcp. v Solkanu, dr.e 21. ob 10 dop. v Bukovici in od 3—5 pop. v Renčah. Dne 28. ob 3 pcp. je bil shod v Podgori. Na za-dn;crn shodu je peročal sodr. Štolfa, na drugih sedr. Tuma.
Povscdi so se kratko razložili novi cilji komunistične stranke in aktiven politični progrem. Stranka je prestopila iz dccedanje pasivnosti glede politične £i:c:]e. Delavstvo odločno zahteva upravo in vlado vseh jevnih zadev zase. Veliki program stranke je ustveriiev nove državne oblike potom samoupravnih ir. sa.nrovladnih občin, dežel in držav. Za prehodno debo pa se pripravlja stranka potom političnih ergar.'zacij za diktaturo proletarijata. V tem obziru je naloga političnih organizacij pripraviti delavstvo, da postane spcč-ctno za upravljanje. Gospodarska organizacija se mera osredotočiti v zvezi kcnsvmnih društev, ki niso le prodajalnice, ampak imajo višjo nalogo:	ustanavljati irsdustrijelna pod-
jetja pc zgledu rtrske revolucionarne gospodarske organizacije. Na shodih se je dajalo cfcšixna navodila za ustanavljanje organizacij in za koiportažo lista. Radi ustanavljanja političnih organizacij naj se zaupniki obračajo na sodr. Jcc pa. Peteje-na, Delavski dom v Trstu, radi ustanavljanja zadrug pa direktno na Delavske zadruge (Cccpsrative Operaio) v Trstu.
»i»
v Trstu
Ta kongres, ki je imel podati obračun in sliko delovanja naših prekoristnih konsumnih zadrug, danes razširjenih preko Trsta, Istre in Goriškega, je trajal skozi dva dni v veliki dvorani Delavskega doma v Trstu, ne da bi utrudil zanimanja velikega števila kongresistov. Kongres je otvcril minuli petek ob 9 J4 sedrug Pittoni, za predsednika je bil izvoljen so-
drug Passigli.	,
Takoj v začetku pozdravi sodrug Malatesta zborovalce z voščilom, da bi se strnile politična, strokovna in zadružna organizacija v eno samo sito, ki naj dovede do dosege skupnega ideala, t j. do osvo-bejenja proletarijata.
Nate poroča sodrug Pittcni v dveumi razpravi o delovanju delavskih konsumnih zadrug med vojnimi leti ter v dobi do danes. Kljubu vsem vojnim nepri-likcm zaznamujejo zadruge velik napredek. Danes štejejo nad 30.000 članov. Bilanca je ugodna nad pričakovanje. Delavske zadruge so ves čas vplivale več ali manj kakor občutna protiutež proti špekula-cijski požrešnosti vojnih prekupčevalcev, ter razširile svoje delovanje na marsikatero panogo. Slednjič zastopa referent načelo stroge centralizacije vsega zadružnega delovanja, ker centralizacija res. da po-kazuje tu in tam kakšen nedostatek, ali zato podaja
ogromne koristi.
Nato peroča sedr. Ccspari o bia£&ji»iškem starcu Del. zadrug. Ne bemo se ustavljali tu nadalje; itak so zadruge o tej priliki obelodanile velezanimivo poročilo o teh šestih zadružnih letih (od 1913.—1919.), ki se mestoma bere naravnost kakor roman iz vojne dobe in ki s točnimi podatki podaja vse potrebne številke o ugodnem gospodarskem stanju zadrug. Kogar stvar globlje zanima, mu je itak lična brošura na razpolago.
Ob tem .poročilu se je vnela daljša debata, katere se je udeležilo krog 30 zborovalcev. Na podl?gi te debate je kongres sprejel sledeči dnevni red-
-Kongres pripozna, da so se Del. zadrge i* od nekdaj borile predi buržuazijskemu gospod»rskeinu sistemu za interese delavstva;
pripozna, da stremijo politična, strokovna jn zadružna organizacija socijalistične stranke po osvo-bojenju delavstva ter tvorijo one organe, ki bodo cb času, ko delavstvo doseže moč, prevzeli aprovizacijo ljudstva;	....
odobrile trojno zvezo med Delavskimi konsum!, stranko in Delavsko zvezo, ustanovljeno na sestanku v Rimu;
edobruje poročilo sodr. Pittonija ter vzame s pohvalo na znanje dosedanje delovanje načeistva in
nadzomištva.
Čisti dobiček se je nato razdelil sledeče:	50%
med zadružnike, 25% podpornemu skladu, 10% rezervnemu skladu, 5% podpornemu skladu uslužbencev m 10%, t. j. 45.462 L Višjemu kulturnemu
svetu za njegovo delovanje.
Sodr. Pittonri pojasnjuje nadalje, da so se razmere danes preobrnile zadrugam na slabše, osofoito radi raznovrstnih krajevnih aprovizacijskih komisij, kt so postale prave zajedalske institucije. Uvoz postaja od dne do dne težavnejši. Dalje se vrše pravcate goljufije s strani trgovcev z jestvinami, ki trgujejo z blagom, ki ga je dobiti le na izkaznice.
Kongres zahteva v sledečem dnevnem reda njenje vseh aprovizačnih komisij v eno edmo, ki na)
redu str-
; fMCOSKfl REVOLUCIJA
< Sila zamotane so bile tudi pravne razmere. Največja zmešnjava in negoltovost je vladala v njih. T?.'ko so vršile pravorek tedaj v Franciji tri različne stopnje kraljevih sodnih dvorov in tri take stopnje plemenitaških sodišč. Nikakor pa niso bila ta sodišča določno omejena, delokrog enih je posegal v delokrog drugih. Poleg tega se je tudi krona samovoljno vmešavala v pravorek. Tako je bilo možno gnati katerosibodi pravdo skozi desetletja in stoletja od sodišča do sodišča, 'ker tudi krajevno niso ibola ta sodišča omejena. Ravno tako različni in številni, kakor so bile sodnije, so bili zakoni. Vladala je torej na sodnem polju res prava, neznosna smeš-jijava.
Javnega pravnega razmerja pa sploh ni bilo. Po zakonitem izročilu bi moral kralj vladati skupno s> stanovi. V resnici se pa kralj že prav nič ni brigal •za. stanove in njihove zasitopnike, temveč je vladal absolutistično. Najvišji sodni dvori, takozvani sodni »parlamenti« so sicer zahtevali v navadi in zakonu utemeljeno pravico nadzorstva nad vlado. Poslušal pa jih ni nihče. Oblika in način vlade sta temeljila na neprestanem protizakonitem prisvajanju, in to slednje se je opiralo edinole« na moč uradništva in vojske.
Francoska kraljeva vojska je štela brez deželne hrambe 170.000 mož. Za one čase je bilo to ogromno Stevik), potrebna pa je bila, da se ohrani premoč francoskega kraljestva, da se zadostno podpro imperialistične težnje francoskih* kraljev. Ta stalna •vojska je sit tla ogromnega denarja, a vendar je bila sbffee oskrbljena in, kakor se je izkazalo pozneje, nezanesljiva. Častniki so bili po veliki večini pleme-
nitaši, ki so si svojo službo navadno kupili z denarjem, a si pozneje potom svoje službe ta denar z bogatimi obrestmi vred zopet pridobili. Na ta način je seveda prostak v vojski trpel; podčastniki pa so bili v svoji stroki splošno zmožni ljudje, vendar zapostavljeni in zato nezadovoljni.
Francosko prebivalstvo se je enostavno delilo v priviligirance in nepriviligirance. Prvi so bili več ali manj prosti davkov, katere so drugi zase in zanje plačevali. Prvo mesto v državi je zavzemalo duhovništvo, ki je bilo oproščeno vsakega davka. Razlikovati pa nam je med visokim in nižjim duhovništvom. Cerkev je imela v državi prilično eno petino vseh posestev v svojih rokah, poleg lega pa še ogromne dohodke, ki so se pa med duhovništvom tako porazdelili, da je sprejel najmanj oni, ki je največ delal. Zato je vladala med nižjim duhovništvom ravno taka nezadovoljnost, kakor med podčastniki v armadi. Nižje duhovništvo je moralo prenašati vs* dolžnosti in skrbi svojega poklica; zato pa je bilo slabo plačano, ravnalo se je z njim slabo in izključeno je bilo od višjih služb. Ni čuda tedaj, da pozneje srečamo marsikaiterega člana nižjega duhovstva v vrstah revolucijonarcev.
Visoke cerkvene službe so bile zasedene vse skoro izključno s plemstvom. Ta višja duhovščina je bila povprečno nenadarjena in v verskih zadevah brezbrižna. Znala si je sicer ohraniti častitljivo zunanjost, sicer pa je bila sila lahkomiselna. Živela vobče ni niti v svojem službenem okrožju, temveč na dyoru. Ker je bila obenem fevdalni posestnik in je brez usmiljenja iztirjevala. desetino in tlako, bila je med obubožanim ljudstvom sila obsovražena.
Po samostanih je živelo redovniško dubovstvo, k.i rc je bližalo svojemu zatonu. Malo redovnikov je še delovalo na znanstvenem ali šolskem polju, ali na
polju bclniške oskrbe. Živeli so večinoma topo in leno tjavendan. Skoro vsi samostani so bili radi tlake in desetine, ki se jim je morala odrajtovati, nepriljubljeni med priprostim ljudstvom. Olikancem pa so se primrzeli radi svoje lenobe. Vsa delavnost samostanov se je omejevala skoro izključno na pikolovska bogcslcvska pričkanja, ki so za znanstveni napredek brez pomena, veri pa tudi nič ne koristijo.
Ako si vse to predočimo, se ne bomo čudili, da se je vlekla skozi nastopivšo revolucijo nit proti-cerkvenega sovraštva.
Drugi priviligiran stan v državi je bilo plemstvo, ki se je delilo v rodno plemstvo (noblesse d' epee) in sednijsko plemstvo (noblesse de robe). Plemstvo po rodu ali >krvi« je posedovalo še nekaj knežjih
t. j. za svoj osebni interes. Bilo je to plemstvo po svojem mišljenju do pičice podobno sedanjim nemškim »junkerjem«, samo da so se poslednji poprijeli industrije m sila »plemenitega« sistematičnega izkoriščanja poljskih in obratnih delavcev. Notranje vez: med francoskim plenrsitvom tudi ni bilo. ker je plemstvo na kraljevem dvoru zaničljivo zrlo na plemstvo živeče na deželi in na sodno plemstvo.
Sodno plemstvo, oziroma pVcvnstvo sodnih parlamentov, se je sestavljalo iz pravnikov neodvisnih višjih sedišč. Ta ipc&iic je bil deden, oziroma je te pravnike imor,ovaj itr£]ji ;n lo tlK}i proti denarni odškodnini. Pravosodstvo je bilo namreč v rokah uakozvanih ^parlamentov«, ki so bili kolikortoliko ne->isni od kraljeve volje. Ti »parlamenti« pa niso safrio sodili, temveč so vplivali tudi na zakonodajo ’ri upravo. Prišlo je namreč v navado, da so ti »par-
dežele. Mesta so na vsak način uživala pred deželo mnogo prednosti. Imela so mesta deloma razne predpravice ter so se v zadnjih stoletpfa zelo dvignda.
Stel 650.000 prebivalcev, Lyon 135.000;
100.000. V občinsk'
posestev, splošno pa ni bilo več bogato. Zato pa je l i&rnenti« vpisovali v svoje knjige vsak kraljev od-
živelo od dohodkov gotovih gospodarskih predpra vic, ter ga je ljudstvo zato obsovražilo. Obuboža plemič se ni lotil nobenega poklica {n. pr. trgovca), ki bi mu dondšal dobiček. To so mu zabr;>
.'nje vali
njegova nadutost in njegovi stanovski predsodki.
lok. T a navada je s časom postala zakon z obratno veljavo, t. j. kraljev odlok ali ukaz se je smatral zakonit jedva potem, ko ga je .parlament« vpisal v svoje knjige. Kasneje so »parlamenti« zahtevah zase lamenti« zahtevali zase celo pravico, da smejo kra-
Vriniti se je moral kljubu svoji očitni aesp^so,bn0sti! ljeve ukaze pred vpisom pretehtati in proti njiho-kot častnik v vojsko ali mornarico, ali k 4kor prelati vemu vpisu dvigniti svoj ugovor. S tem So »parla-med duhovstvo. Tudi premožne meščane ni smel	'	''	—
ior ci c fpm ODomoči z nieno
poročiti ter si s tem opomoči z njeno^doto. Tako mu ni preostajalo drugega, negoli zado ževati se bolj in bolj, samo da je mogel živeti na d\o.j-u	v svojih
krogih. Politično moč je imelo plemstv 0	?e v ne.
katerih pokrajinah, kjer je živelo v svojih gradovih, na svojih posestvih. Sicer je pa plemstvo iskalo le razkošje velikih mest in dvora. Povp^ejno je bilo plemstvo omejenega duševnega obzorji, polno predsodkov in ešabneeti, vedno pripravlfeno potegniti meč za svojo namišljeno čast in za s-vojega kralja i
mervti« postali nekaka protiutež .prc4i kraljevi neomejeni moči. Zato je sodno plemstvo tudi uživalo precejšnjo priljubljenost med ljudstvom, posebno ker je bogatelo vsled porok z bogatimi hčerami meščanskih finančnih krogov, ki jih je radi tega sitalo tudi bližje negoli dvoru. V svojem bistvu pa je bilo sodno plemstvo do kosti reakcijonarno, toli ono glavnega sodnega parlamenta v Parizu, kolikor ono pokraj:nsk:h sodnih parlamentov. Najhujši nasprotniki sodr.cssa plemstva pa so bili intendanti.
Tretji stan v držav"- je bi:# prebivalstvo mest in
Pariz n. pr. je . druga mesta pa niso dosegala upravi je odločevala buržuazija, zasedala je na,bo!| dobičkonosne službe ter izvrševala precejšnjo moč v mestni upravi. Posamezni trgovoci s imeli letnih dohodkov do milijona in še čez. A kljubu temu je ravno buržuazija živela v največji nezadovoljnosti. Nasičena je bila nazorov svobodomiselnega slovstva, bila je izobražena in nadarjena z umetniškim uku-som. Živela je tedaj buržuazija udobno življenje. Ali ravno radi tega je tembolj občutila svojo družabno zapostavitev za duhovskim in plemskim stanom ter svojo politično brezpravnost. Buržuazija je bila brez vsakega vpliva na potek državne politike ter vladnih poslov. Zato jo je — osobitto vočijgled splošno slabega gospodarskega stanja države — moralo navdihniti hrepenenje po izpremerobi tedanjih razmer. Vsled vedno rastočega bogastva postajala je butlu-azija bolj in bolj samozavestna in je hlepela po politični moči, ker je vedela, da se bo mogla le s pomočjo te dalje razvijati. Ih tako je slednjič povzela boj proti absolutizmu, proti fevdalnem««, proti fiska-lizmu, ki so bili le ovire na poti njenega razvoja, i Absolutizem, fevdalizem in fiskaiizem pa so s svoje strani postali tako trhli, potem ko *° s svojo nesposobnostjo privedli Francijo n« rob prpasti, da je mčan sunek zadostoval prodreti jih v prah. In tak sc izšli iz vrst bogate	do	ma.ega	skor.
vsi kolovodje revolucije. Pri tem pa je buržuazij poznala le nevarnost od zgoraj, » ni slutila ognjenijt_ pod svojimi nogami.
{Dal je >
poeiuje za tso pokrajino, in v 'kateri naj bo zastopan osobito delavski razred. Izključiti pa je iz te komisije vsekakor vse one zajedalce in oderuhe. Država naj blago »a izkaznice izroča neposredno zadrugam.
Slediio je nato tolmačenje prof. Drama sa o poije-dahkem odseku Dei. zadrug. Spoznali smo iz poročna, da se je izvršilo tudi v tem pogledu mnogo hvalevrednega dela, osobito med Italijanskimi poljedelci. In v tem ozir« moramo to delo prav iskreno pozdravljati. — Glede slovenskega dela naših kmetov pa bi želeli, da bi se ustanovil čim ožji stik med poljedelskim odsekom naših Del. koosumnih zadrug in med našo »Kmetijsko in vrtnarsko zadrugo v Trsta«, ki danes šteje krog 600 zadružnikov kmetov ter od dne do dne širi svoj delokrog in je od svojega postanka sem iskreno zasledovala načelo spraviti v sklad interese kmeta z onimi delavca. Pogreška bi bila tega ne pri po zna ti in ne upoštevati!
Sledile so volitve, ki so dale za upravni svet sledeči uspeh: Passigii (predsednik), Tonet, Suban, Plani eh, Bratina, RKossa, Novak, ZephirJo, Quaia, Nobile, Šema, Mausi, Concion, Marica.
Prttoni zaključi slednjič to na razpravah tako bogato zborovanje s krasnim govorom, v katerem se spominja onih doi, ko so bile Del. kons. zadruge še v povojih, in on kot njihov ustanovitelj nekoč m imel niti 50 kron v žepu, da plača račun prvih nakupov. Danes pa večmilijonski promet! Živa vera v dobro stvar je rodila moč, in danes gledamo na uspehe, ki bi o njrh pred šestnajstimi leti nihče ne sanjal.
Z navdušeno ovacijo sodr. Pittoniju je končal nato kongres.
Mi pa želimo ne samo. da bi Del. konsumne zadruge napredovale tako lepo in še lepše ket dosedaj, j temveč priporočamo našemu delavstvu, da se vanje včlani kjer k oh mu je to možno, ker s tem koristi le samemu sebi.
Varnostne razmere pri sv. Mariji Magdaleni zg.
90 take, da se upravičeno vprašamo, jeli ni ta naš
smeha. Ta brezpotrebra trud in nepotrebni trosek na račun — davkoplačevalcev ši gospoda v prihodnje lahko .prihrani koristi nič, škodi pa veodrale
blagajni. —
Pri tej priliki smo opazovali tudi vedenje tržaškega občinskega učiteljstva. Bilo je neoporečno. Dasi razcepljeno v štiri različna društva stavkalo je brezizjemno s polno solidarnostjo. Prav! Slovensko učiteljstvo pri tem gibanju ni bilo zadnje. Praktično je že prakrat pokazalo umevanje svojih stanovskih interesov, dokazati mu je še teoretično.
V	Delavsko Zbornico tedaj — ali ne?
Belpshl pregled
Vse one stavbinske skupine, ki spadajo v delokrog goriške delavske zbornice, so naprošene, da pošljejo vsaka po dva delegata na sestanek, ki bo v sredo 14. t. m. ob 6. uri zvečer v delavski zbornici v Gorici, vi a Car-duci štv. 23.
Lep uspeh sodarjev. Tukajšnji sodarji so na podlagi zahtev svojim delodajalcem predložene sporne nici dosegli lepe uspehe. Tako se je pripoznala njihova organizacija ter se je ustanovila notranja ko misij:*, potom katere edino je možno nastavljati de-lavc3 tc stroke. Dnine so se določile sledeče: Za delavce 28, 25 in 21'70 L, za pomočnike 18‘60 L. Lzvan-redne ure se tudi višje nagradijo negoli dosedaj. Akordno delo je odpravljeno.
Stavka krojaških delavcev je pričela v ponedeljek, ker krojaški podjetniki niso hoteli sprejeti spomenice svojih delavcev niti posredovanja zaupnikov tržaških 'krojaških delavcev. Ta in ona tvrdka je danes sicer že sprejela delavske zhteve, vendar v splošnem ni padla še odločba. Krojaški delavci v glavnem zahtevajo odpravo dela na akord, o če-
predmestm okraj kje tamkaj v sredini Culukairov. j mur pa ^ tvrK,kc nočejo nič slišati y tvrdkah Utorm se vrše vsako noč (Delav. konsumno skladršoe j pa< ki so to zaMevo sprejele, se bo sklepom shoda
stavkuiočih započelo zopet z delom.
tu pri nas so okradli menda že v petič), cestni napadi niso nič kaj redkega, tatvine, mak in velike, so na dnevnem redu. Poleg tega imamo tu nam vsem znane hik>ge tatinske. Če bi šlo za bogat mestni okra«, bs
ljudski oder
"Pred natiskom doznavamo, da je stavka po-
-j,3” nehala, ker se je ugodilo strani delodajalcev človek se »c « rekel. Ali tu. k,er so sami delava, ; zahtevam krojai£:h delavcev
m malj kmetje! Morda pa ravno zato m videts ne j podnevi, ne ponoči ri enega orožnika, ni enega redarja v našem okraju, ki ni niti pol kilometra oddaljen od Trsta in ki ima v svoji sredi pravcato orožniško postajo. Sklepčno in slednjič gospode orožnike in redarje plačamo tudi mi; kako to, da so ti gospodje na nas popolnoma pozabili!? Morda se pa ti gospodje boje priti do nas, ker pri nas ponoči ne brli niti ena kičkra? Malo več poguma; dolžnost je dolžnost — vsaj mi mislimo tako! Torej...
Pogrebno podporno društvo pri Sv. Mar Magd. Sp. je imelo svoj redni občni zbor 28. marca t. 1. ob častni udeležbi svojih članov. Na razne predloge je občni zbor sklenil soglasno kakor sledi:
1. Od 1. aprila naprej bodo člani plačevali 1 L mesečno in vdove po umrlih članih 80 stot. mesečno.
Podpora pa se zviša in sicer: od L 70 na L 100, od L 100 na L 130 in od L 120 na L 150.
2. Delokrog društva je od sedaj naprej: Sv. Mar.
Magd Spodnja in Zgornja in Skedenj.
Toliko na znanje onim članom in čfanicam, ki se niso udeležili obč. zbora. Tem potom se poživlja p. n. •Sianšce in člane, ker je minok> že četrt leta, ter jih ,; maugo zaostalo s plačevanjem mesečnin, da pla-'Tir?:, j^oj ia°*eč>rne, da. w bo odbor prisiljen izključiti iz društva one, kateri ne plačajo redno mesečnine.
ne svrhe. V tem oziru si podružnice lahko vzamejo v izgled Sežano, ki žrtvuje zelo veliko. Samo tisto, kar si sezidamo z lastnimi žrtvami, ima trajno vrednost.
Ker se ne oglasi nobeden več k besedi, se zborovanje zaključi.
DOPISI
Itoufto oMInsKIh uslužbencev
Stavka -občanskih uslužbencev, ki je začela na velikonočno nedeljo, je končala po devetdnevni borbi s popolno, sijajno zmago stavkujočih. Trdovratnost, danes na čeiu občine stoječih -gospodov je doživela poraz prve vrste. Sicer bi jim bili to mi že ob pričetku stavke proroken-ali, če bi gospoda imela kaj posluha za naše prorokovanje. Tako pa je v svojem »žaljenem samoljubju« dopuščala, da občina vsled stavke trpi na s to tisoče cenjeno škodo, ter se je potem slednjič vendarle udala, ko je videla, da je enostavno nemogoče niti za silo nadomestiti, in bodisi najsižfe kategorije stavku1 oči h. Nesposobnost buržuarite je jasno dokazana. Stavkajoči pa se danes vračajo -k delu s popolno zavestjo, koliko je vredno njihovo delo in kaj pomeni nerazrušljiva solidarnost.
V	stavko je stopilo vse, kar občina plačuje:	de-
lavci v plinarni in pri vodovodu, učitelji in mestni redarfi, ognjegasci 'm konjederci, uradniki in delavci v klavnici, profesorji in pometači — najrazno-vratneiša mešanica ročnih in duševnih delavcev. In oči vidno je, da so ravno pometači prvi pripomogli do zmage. Mesto je bilo brez luči ponoči; pravi častni večeri za razne tatove in poulične tolovaje. Bilo je skoro da ne brez vode, brez tržnega nadzorstva, uradi zaprti, šole zaprte itd. Ali vse to bur-žtrazije še ni ganilo. Smrad pa, ki se je dvigal iz zapuščenih trgov in ulic ter že resno okuževal mestno oosračje, je vendarle vzbudil skrb buržuazije, ki toli ljubi lastno kožico. Odtod klonitev duhov. Reči moremo, da je ravno oni često zaničevan pometač, oni prvi in najvažnejši sanifarec mesta, udaril s svojo metlo gospodo po nosu, da je prvi pripomogel do sijajne zmage. In prepričani smo, da so si stavkajoči v svesti veljave tega svojega tovariša in so-druga. Ginljivo je bilo namreč opazovati pri raznih shodih stavkujočih, kako je doktor in profesor v pravem razumevanju sodružne solidarnosti sedel poleg konjederca in pometača. In tako naj bo vedno, ako si ročni in duševni proletarijat želita dobro, ako res oba stremita po konečnem osvobojenju izpod kapitalističnega jarma.
Dosegli so stavkajoči prav vse, kar so zahievli: pripoznanje notranje komisije za uradnike ter zahtevane moralne in maierijalne poboljške, hkrti tudi, da se stavkujočim izplača dnina za vse dni stavke.
Kakor je bilo občudovanja vredno vedenje stav-klijočih, ki je z zavestjo zmage, mirno in dostojno nadaljevalo boj za svoje pravične zahteve, tako je tudi z odobravanjem pozdraviti vedenje tržškega občinsitva, kš ni zatajevalo svoje simpatije do stavkujočih. Da. celo vojaki, komandirani do krumir-stva, so s posebnim pismom izrazili svojo naklonjenost do stavkujočih. Pismo, naslovljeno na naš bratski list »Lavoratore« se je glasilo:
»Delo. ki ga tu prisiljeni izvršujemo, nam je gotovo težko in poniževalno. Upira se nam krumiriti, ali ne moremo drugače. Uniforma, ki jo nosimo, nas danes sili k pokorščini. Vendar ob svojem času, sodrugi in bratje, bomo korakali z vami vred tudi nw v sklenjenih vrstah, da pripomoremo naši skupni *adevi do zmage.
Pozdravljamo vas, prepričani, da stavkujoči dosežejo pepofeo zmago.«
2eija priprosdih vojnikov je danes izpolnjena. Pisano pa je značilen znak, kako daleč je prodrla proletarska zavest.
Sredi sivke smo doživeli še nov pojav na naših — pouličnih oglih. Mestni komisar se je lotil — polemike potom lepakov, ki pa so zbudili med občin-hm$c zabav« in prebavo pospešujočega
> "
Redni občni zbor Ljudskega odra
(Konec.)
Po tem poročilu se oglasi Regent, ki izjavlja, da ne smemo iskati vzrokov, da ne more matica beležiti več uspehov, samo v malomarnosti ljudstva in pomanjkanju moči. Velik vzrok tiči v tem, da je vsak, ki se rad žrtvuje, obenem tudi tako preobložen z delom, da ne zmore vsega. Zaradi tega bodi novi odbor sestavljen samo iz takih ljudi, ki bodo tudi mogli izvrševati nalogo, ki jo prevzamejo. Da ni mogla matica v svojem ožjem krogu delovati tako, da bi prednačila s številom članov in čitateljev, je krivo dejstvo, da so se matični člani pritegnili v podružnice. Ta preh od sebo nadaljeval in tako bodo sčasoma prešle vse knjige in vse dosedanje matično delovanje v podružnice; matica pa se bo morala preobraziti v nekak viš i kulturni svet To bo novo ognjišče vsega kulturnega delovanja v vsem zasedenem ozemlju.
Preglednik Jernejčič poroča, da so pregledniki sicer začeli pregledovati društvene knjige, a da niso mogli dokončati dela, zaradi manjku jočih dokumentov, ki so izginili o priliki napada na ..Delavski dom“. Ne more torej pred-agati absolutorija.
Po kratki debati se sprejme predlog, da se naj to poročilo obravnava na prvem prihodnjem občnem zboru.
Nato se predsednik zahvali vsem poročevalcem in preide k prihodnji točki dnevnega reda : Volitve:
Sprejme se predsednikov predlog, da se naj skrči število odbornikov na 8 Članov in pre-i glednikov na 3. Praksa kaže, da deluje manjši odbor boljše od obširnega.
Po kratkem odmoru se je soglasno izvolil sledeči odbor:
Predsednik: Ivan Vouk.
O db orniki: Bizjak Emil, Čermelj Friderik, Hartman Amalija, Hočevar Pavla, dr. Jure Jan, Kanauc Ernest, Kolenc Josip in Regent Ivan.
Pregledniki:	Regent Amalija, Sešek
Franc, Vavpotič Anton.
Novi predsednik se zahvali vsem za izkazano zaupanje, izreče obenem zahvalo staremu odboru in preide k novi točki dnevnega reda: Slučajnosti:
Regent priporoča novemu odboru, da pre dela pravila v smislu, da bo imel Ljudski oder poleg ožjega odbora tudi širši odbor, sestavljen iz matičnih odbornikov ter iz zastopnikov podružnic. Ta širši odbor se naj sestaja štirikrat na leto. Na teh sestankih naj sprejema in daje nasvete. Odbor bo mogel šele tedaj uspešno delovati, ako bo poznal vse želje posameznih podružnic. Po sedanjem ustroju je to težko, posebno ker imamo oddaljene podružnice.
Lovko priporoča, da se naj pregledniki v bodoče bolj pobrigajo zaradi revizije.
Zastopniku sežanske podružnice pojasnuje dr. Čermelj, da je vložena prošnja za potrditev vseh podružnic. Odpade vsaka poimenska potrditev.
Lovko dodaja, da se je že ukrenilo potrebno, da se podobne šikane odstranijo.
Regent poudarja, da leži težkoča v tem, ker ne vemo, kdo je pravzaprav kompetenten reševati gotove reči. Italijanom se godi isto.
V	Furlaniji je natepel karabinjer sodruga, ker je ta trdil, da ima po veljavnih zakonih pravico predavati. Prihaja do zaključka, da je najboljše, ako si prisvojimo njihov recept: kakor se oni ne menijo za zakone, tako se tudi nam ni treba ozirati nanje. Končno se je vršilo vse naše dosedanje delovanje itak proti srčni želji oblasti. Ako bomo delali to, kar bo po njihovi volji, ne pridemo nikamor; ako pa hočemo delati to, kar je nam všeč in nam v korist, moramo delati preko nje. Svobodo sije treba iz voj ev ati, druge poti ni.
Zastopnik kontoveljske podružnice predlaga, da se tudi odbori podružnic skrčijo na 7 članovj
Na predlog sežanskega zastopnika se sklene predlagati vsem podružnicam, da izroče prispevke za nakup knjig. V takih slučajih bi se jemal večji obzir na take podružnice pri razdeljevanju knjig. Istotako je priporočati vsem podružnicam, da določijo gotov odstotek čistega dobička v prid matici.
Regent priporoča, da bi naj tudi prebivalci v podružničnih delokrogih žrtvovali gotov odstotek tedenskih dohodkov v skuone kultur-
Sprejeli smo vse polno dopisov, ali rse predolgi so za naš list. Prostor nam narekuje štedenje. Zato naj nam c. sedrugi dopisniki ne zamerijo, ako smo jim krajšali često res zanimive dopise. Prisiljeni smo.
V	prihodnje naj poskrbe sami za to: Kratko pa jedrnato! Vsaj dokler ne razširimo lista. Prosimo tedaj!
IDRIJA
Tako kakor sedaj še ni bi'o nikdar, da b idrijski rudar capljal tako v en dan, kakor to dela danes. To je pač obžalovanja vredno. Izšla je že 7. številka našega lista, in če je naš rudar le prebral in dobro pr. mislil, kar nam naš list tako odkritosrčno govori, ne bi se udajal neki čisto novi misli, ki jo sedaj širijo med nami nekateri nezavedneži ali zlohotneži. Med idrijskim delavstvom se je namreč zonetila misel, da bi si izboljšalo svoje bedno stanje s pomočjo „samo-stojnega* nepolitičnega društva. Kdor to misel širi, ni prijatelj d' lavstva, temveč mu je zaveden ali nezaveden škodljivec in sovražnik.
Kaj pa mislite ? Hočete li za vedno ostati berači in sužnji, da se udajate takim zmotam. Mi vidimo le eno pot do svojega osvobojenja, in ta je: Združiti se moramo te?no z vsemi trpini tega sveta, združiti se moramo pod Tretjo internaci-jonalo. Organizirati se mora vanjo tudi idrijski rudar in to prav vsak.
Naše geslo naj bo: Organizirajmo se vsi politično v organizacijo, ki priznava Tretjo internacionalo. Naročajmo se na naš list »Delo* in širimo ga, snj je ono naše najboije orožje in tega orožja ne dajmo ti izbiti iz rok.
* * *
Vzpored praznovanja 1. maja v Idriji. So-
cijalistično društvo „Naprej“ v Idriji je vložilona civilni komisarijat v Logatcu za praznovanje 1. maja siedečc prošnjo:
Slavni kraljevi civilni komisarijat v Logatcu. — Podpisano društvo s tem uljudno prosi dovoljenje, da se kakor običajno tudi Ietošnj 1. maj praznuje v Idriji po sledečem vsporedu:
Dne 30. aprila prosto razobešanje zastav in razsvetljava domov.
Dne 1. maja pa: I. ob 7. uri zjutraj godba in zbiranje občinstva na mestnem trgu; 2. ob 8. uri obhod po mestu z zastavami in godbo na čelu, mimo ljudske šole in Antonijeve čakalnice po glavni cesti črez most mimo pokopalšča na Bru-sovše ter skoz žgalnico na Leopoldovo predmestje in nazaj po stari cesti skoz Rožno ulico na glavni trg, kjer se vrši ob 9. uri dopoldne pod milim nebom pred mestno hišo javen ljudski shod z dnevnim redom: Socijalna demokracija in delavstvo.
3. Popoldne ob 13. uri zopet zbirališče občinstva na glavnem trgu, ob Mih pa obhod z godbo in zastavami na čelu po glavni cesti v Podrotejo, kjer se bo vršila velika ljudska veselica brez vstopnine z godbo, petjem in plesom do 2lih zvečer, potem pa zopet korporativen odhod nazaj v mesto na glaven trg, kjer se bo ljudstvo mirno in poljubno razšlo.
Za slučaj neugodnega vremena se vrši javen shod z istim dnevnim redom v telovadnici ljudske šole. Popoldanska veselica pa z istim vspo-redom v hotelu g. Didiča.
V Idriji, dne 10. aprila 1920.
Jeran, načelnik. — Viktor Poženel, tajniki
DOBRAVLJE
Vedno bolj se kaže potreba o gospodarski združitvi v zadrugah. Tako se je spoznala potreba pri kmečkih zadrugah. Vsled tega je sklenila »Kmečko del. gosp. zadruga v Dobravljah« na Goriškem v Vipavski dolini pridružitev k »Kmetijski in vrtnarski zadrugi v Trstu«; pristopiti ji kot član in s tem v skupno delovanje. Po svojih pravilih imata obe zadrugi namen skupno prodajati pridelke svojih članov naravnost konsumentu in nabavljati svojim članom potrebnih izdelkov, kakor orodja, posodja in drugo. Kmetovalci se s 'tem opozarjajo, naj se v tem večjem številu pridružijo k tem zadrugam, katere jim nudijo velike ugodnosti potom skupne prodaje in skupnega nakupa. Sedaj se že dobi potom zadrug seme, orodje, galico, žveplo, škropilnice, žveplalnike, po najnižjih cenah. Naročilo se je tudi mlade prašičke za rejo, kar bo tudi, ako se akcija posreči, v veliko korist kmetovalcem. Torej, mali kmetje, združite se v naših zadrugah!
NABREŽINA.
Nabrežina, pred bratomorno vojno cvetoč obrtni kraj s svetovno znanimi, tehnično dovršeno opremljenimi kamenolomi, je dines zapuščena razvalina. Kjer je nekoč služilo na tisoče marljivih delavcev svoj kruh, tam vprašuje danes ravno toliko tiso-čev: Kam naj se obrnemo, da pridemo do dela in kruha?
In v bližnjem okrožju je isto. Poglejmo v Se-sljan, v Devin. Tu so ljud e primorani deloma bivati v barakah, nekateri celo v podzemeljskih jamah — danes, ko je baje že pred poldrugim letom končala vojna. Ali se res ne more prav ničesar storiti? Poglejmo v nekoč slavni — sv. Ivan pri Devinu. Sama razvalina. Le en sam samcat boren kmetič biva sredi teh razvalin v leseni baraki. A drugi ? — Par sto metrov od nekdanje vasi se na malem griču gradi velik kamenit spomenik z daleč vidnimi črkami: „Rispettate il campo della morte e della gloria!“
Ta nemi kamen vpije v nebo. Spomniš se pre-ite krvi, lakote, preganjanja, suženjstva, hinavščine, vojaškega jarma, podle kupčije z mrtvim in živim blagom ...
In tam doli med razvalinami zagledaš zopet onega .bednega kmetiča. In vprašanje ti sili na dan: Čemu vse to?
In dalje blodiš v Pulje, Zagrad, Sovodje, Stan-drež; povsod iste slike. Razvaline, barake, kame-niti spomeniki.
Odkrijmo se pred mrtvimi, ker mrtvi vedo, mi živi pa tavamo še v blodnjah. Vendar ne bi se li lahko tudi za nas žive kaj ukrenilo, vsaj sedaj po poldrugem letu — miru ?
* • •
V nedeljo, dne 18. aprila t. 1. se vrši društveni sestanek članov in članic »Delavskih zadrug« ob 1 popoldne, v dvorani okrajne bolniške blagajne v Nabrežini z dnevnim redom: Pojasnila o delovanju in ukrepih konsumnih zadrug. — Ker je dnevni red velevažnega pomena, se vabi na polnoštevilno udeležbo.	ODBOR.
ČEPOVAN.
Socijalistična stranka slovenskega dela Julijske Benečije sklicuje na nedeljo, 18. t. m. ob 10. predpoldne v prostorih Frančiške Kofol v Dolu st, 30. velik shod v Čepovanu te
vabi vse somišljenike v občinah Čepovan, Bate, Banjšice, Lokovec, Kal, Trnovo In Tri-buša na udeležbo. Poročal bo sodrug Tuma o komunizmu in organizaciji komunistične stranke slovenskega dela Julijske Benečije.
BOLJUNEC.
Naši ljudje z veseljem čitajo „De!o“,^ker raz-vidijo, da le v delu je naša bodočnost. Čitateljem bodi povedano — posebno onim, ki jim ni zemljepis v mezincu — da je naš kraj nedaleč od Trsta in sicer nekje tam, odkoder so stari Rimljani nekoč napeljali vodo v Trst.
Prebivalstvo našega kraja je še prarodnega izvora, gotovo pa stareje nego Habsburgovci, kajti stari možje znajo še povedati, da je n. pr. Gorenji konec naselbina, ki je postala iz čuvajev rimskega vodovoda. No bodimo taki ali taki, dobili smo vsaj toliko kulture tekom tisočletja, da smo po starih tradicijah ustanovili samoobrambno „armado“, ki jo na kratko nazivljemo „ronda“. Te »armade* je glavni zapovednik nekdaj bil vaški župan, a sedaj je prevzel njegovo mesto ncapovila“. Obstoji približno iz 200 mož, zbranih skupaj z vseh mogočih bojišč. Obstoji tudi iz bivših vojnih ujetnikov, vrnivših se iz Rusije, Italije, Francije, Ang ije in celo daline Japonske in Kitajske, a pričakuje ojačenja še onih iz nesrečne Srbije, ki so pozabili kosti svojega rojstva ob umiku v Aibanskih gorah, pa tudi onih, ki so se napili Save in Drine. Vse dotlej jih nadomeščajo naše hrabre žene in dekleta.
Nedavno je nek sodrug, ko je ravno vršil službo „ronde“ poslušal v Gorenjem Koncu „klepe-tec“ na Preščenovi murvi, meneč, da čuje ropotanje v Kijunovem mlinu; kmalu potem je opazil, da so glavna vrata aprovizačnega skladišča odprta, a vendar k sreči ni bilo tatov. Iste dni je pa bila prevriana občinska blagajna v Dolini, dasi je tam oddelek vojaštva in orožništva. Tatovi — ali kakor drugi pravijo „rokovnjači“, so nemoteno opravili svoje delo, ne da bi pustili kako sled za seboj.
Nekega dne je prišel v našo vas rdeče barvan kamijon. Zbrrla se je krog njega gruča malih in velikih radovednežev, ugibajoča kake „potence“ je. Nato se oglasi med njimi nekdo: „Saj vidite, da je last sovjetske republike, zato je rdeče pobarvan." Drugi pa pravi: „Ne, ta avto je last nekega trgovca, ki v „Delu“ inserira, zato je tudi tako b.rvan“.
Kakor je Tržačanom znano, smo imeli tudi pri nas razna kulturna društva. Nekatera še spe spanje pravičnega, a druga, n. pr. Bralno in pevsko društvo „Prešeren“, se pa pripravljajo k preureditvi. — Se v prošli jeseni se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice „ Ljudskega odra“; z delom pa ni šlo n kamor dalje, ker se ta odbor ni sestal na nikako sejo. Pri obuditvi „Prešerna4 se je tudi slišalo mnenje, da bi bilo bolje ustanoviti podružnico ,.Ljudskega odra“ nego obuditi bralno pevsko društvo. Vendar ni še prišlo v tem pogledu do dejanske odločitve. Kaj e bo sklenilo še poročam.
Tudi organizacija kmetiške zadruge sicer počasi, a vidno napreduje. Naš zaupnik je že pridobil precej članov.
Večina naših kmetov je sicer organizirana pri „0kraini kmetijski zadrugi v Dolini“, ki pa že dolgo ne daje od sebe nikakega znaka življenja. Ta zadruga ni imela že od leta 1914. nobenega občnega zbora. Odbor se ne sestaja v seje, ka-Kor to predpisujejo društvena pravila. Se leta 1917. bi se imel izvoliti novi odbor in letos 1920. zopet, a dosedaj ni vi-Jeti nobenega znaka.
Odbor je že dvakrat sklenil, da se člani pismeno povabijo k občnemu zboru, a dosedaj se to ni izvršilo. Predsednik sam pa, je obenem tajnik in blagajnik. Požvižga se na katerekoli sklepe odbora in napravi le to, kar se njemu prav zdi. Jako komodno, kaj ne?
Kaj več morda prihodnjič.	Delavec.
RENČE.
Naš komisar je baje prihranil pri aprovizaciji več tisočakov, kar je dosedaj popolnoma v redu. Ne zdi se nam pa pravilno, da se nameruje s tem čistim prebitkom poplačati del starih občinskih dolgov, o kat ’rih niti najstarejši dedje ne vedo več, kdaj so bili narejeni. Menimo, da se je občina zadolžila na splošno občinsko premoženje, dočim so oni tisočaki samo dobiček iz žepov delavstva, ki naj bi na ta način sedaj plačalo stare dolgove. To nam ne gre v glavo. Cisti dobiček iz aprovizacije naj s ? pod katero si bodi obliko povrne oni n, ki so ta dobiček po večini zložili. Stari dolgovi naj se pa poplačajo, kakor je to pravilno, potom davkov na zemljiško posest itd. Tako menimo mi delavci, ki menimo sicer tudi, da spadajo v občinske zastope možje, izvoljeni — po splošni in enaki volilni pravici!
VRTOJBA
Minule dni sem korakal iz Gorice ter premišljal, kako je to, da spomladi ne sili na dan le popje, temveč silijo tudi palci iz čevljev. Ker nimam stolir-skega bankovca, da bi palcem zabranil te razvade, jih moram pač vsako jutro s čevlji vred počrniti, tako da predstavljam kolikortoliko »dostojnega« človeka.
Ko tako korakam nezadovoljen nad svojimi palci po cesti, pa me dohitijo štiri mlade kratkokrilke. In ko se nekoliko pomenim ž njimi, mi povedo prav jasno: »Me hočemo delati in zaslužiti si svoj kruh, ali dela nikjer ni dobiti. Povsod nas odganjajo. Še pri gradnji Vrtojbske ceste vidite moške z metlo v roki, dasi bi opravilo z metlo me druge bolje izvršile. Sicer pa smo nekoč imele dela dovolj v tvorni-cah tod okoli. Dela se tudi danes ne ustrašimo, ali tvornic ni več, in vlada se prav nič ne pobriga, da bi jim pomagala na noge. Tisti ljubeznjivi gospodje pa, ki tako radi zmerjajo čez naša — kratka krila, pa še manj. Res je, da smo v begunstvu prerasla svoja krilca, ali drugih danes nimamo, ker si jih ne moremo zaslužiti. Drugače pa si dolgih kril ne maramo pridobiti, naj grmi še ta ali oni gospod z visokih oblakov. Dela, resnega dela in zaslužka nam dajte, pa bo bede konec in tudi — kratkih kril.
ŠTEVERJAN.
Shod. — V nedeljo, dne 11. aprila se je zbralo nekaj stotin delavcev, kmetov in kolonov zapadnih Brd. Bilo je zopet polno novega, političnega življenja. Sodrug Tuma je razložil bistvo komunizma ter način in pomen komunistične organizacije. Razvila se je plodna debata glede kolonskega vprašanja, ter so navzoči koloni in kmetje uvideli potrebo in ob enem moč strokovne organizacije v smislu komunizma.
Pojasnile so se sporne točke, ob enem pa se je sklenilo, da se priredi v najkrajšem času drug shod v Kojskem ali Šmartnem, da so bo o kolonskem vprašanju in komunizmu še nadalje razpravljalo, da se ustvari enotno mišljenje kolo nov, kmetor in delavcev v Brdih.
Koristno je biio, da se je na shodu oglasil zastopnik dosedanje zveze slovenskih kolonov v Brdih, in se je fako pojasnila razlika med strokovno komunistično organizacijo in dosedanjo acijonali stično.
Po shodu se je ustanovila močna politična organizacija, ter se je vsestranski zahtevalo, da se v najkrajšem časn ustanovi tudi strokovna orga-nizfcija stavbinskih delavcev za Brda.
DESKLE.
Tukajšnji pevski zbor se pripravlja za veliko pomladansko veselico s sodelovanjem polnoštevilne godbe s Kojskega. Spored, ki bo vseskozi jako zanimiv, se objavi pravočasno.
S PROGE DIVAČA-SEŽANA.
Prožni mojster Albert Traiani je na železniški progi Di\ ača-Sežana vpeljai poseben službeni sistem, tak, da smo prisiljeni opozoriti nanj poklicane faktorje, ker je že skrajni čas. Oblastni možic počenja stvari, ki smrdijo daleč naokrog in ki jih mora biti konec, ker smo jih siti do
grl?-
Šikaniranje uslužbencev, ki pravilno in vestno vršijo svojo službo, zmerjanje brez vsakoršnega vzroka — kakor je pač vreme — grožnje, to je na dnevnem redu. Nihče ni pred njim gotov, če je tudi že leta v službi. Njegova moč seza tako daleč, da prestavlja ljudi, ki so že 15—20 let nameščeni, izvežbani in praktični v svoji stroki, na njih mesta pa pošilja novince, ki se jim še sanja ne, kako naj opravljajo svoje delo. Čuditi se je, da še ni večjih nesreč, če nadomeščajo neizkušeni otročaji premišljene in izkušene čuvaje, kakšni so bili pod prejšnjo upravo. Vsekakor ne vemo, kam še vse pride, če bodo vladale take razmere. Služba pri železnici ni lahka, temveč polna odgovornosti. Če prožni mojster Traiani tega ne ve, je nesposoben za delo, ki so mu ga poverili; če pa pozna odgovornost in vseeno postopa tako, kakor vsi vidimo, če se požvižga na nesreče, ki lahko nastanejo zaradi nastavljanja neizkušenega osobja, potem je naravnost nevaren človek.
Kakor vse kaže, mož zlorablja svoje službeno mesio. Kdo mu drži roko, da se to lahko godi, ne vemo. Vidimo pa, da je nevolja uslužbencev, ki morajo biti pod takim predstojnikom, vsak dan večja. Če mož nastavi v svojem uradu gospodično, ki je bila prej v čuvajnici in nima potrebne izobrazbe kot uradnica, je vsekakor čudno. Toliko čudneje je, če njene tri mladoletne brate namesti na važna mesta, polna odgovornosti. Upamo, da je prožni mojster povsem zadovoljen s službo, ki jo navedeni opravljajo. Kam pa pridemo s takimi sistemi, o tem naj razmišljajo pri železniškem ravnateljstvu.
Toliko za enkrat! Prožni mojster Traiani naj pa ve, da imamo še marsikaj v beležnici. Se bo že še prepričal, kako je njegov čedni sistem ogaben in smrdeč.
Take in drugačne stvari so mogoče le, če železničar'? ne vedo, da je organizacija edino in najizdatnejše orožje, ki jih brani pred nasilstvom in korupcijo. Delavec je izroročen na milost in nemilost ljudem, ki mu režejo kruh, če je sam in brez moči. Moč je pa število, najprej. Prvi odgovor na ne?.drave, gnjlg*.fcazraere je: v organizacijo! Vse drugo 'pride samo ob sebi. Ni najtežje napraviti krivicam jez !
ZAMET.
Zamet v Kastavščini, veste, kje je to? Ne! Torej vedite, da smo Zametčani najsvobodnejši ljudje ne svetu, katere nihče ne mara, za katere se nihče ne prepira in nihče ne zali e .a plebiscita. Ustanovili bi si lahko svojo,, republiko, če
— bi imeli kaj jesti. Zamet leži dants točno med vladnimi italijanskimi četami in D’ Annunzijevinn ard:ti. Prebivalci so večinoma zaposleni v Reki; ali od reške aprovizacije ne vdebe živil, češ, da so onstran meje reškega mesta in okolice. Od aprov zacije v Voloskem pa tudi ne dobe živil, češ, da so onstran vojaškega kordona rednih čet. Kordon sem, meja tja — jesti pa je vendarle treba, posebno človeku, ki ves dan dela. Prosimo
— res ne vemo, katera je naša kompetentna oblast, — ali vseeno prosimo, dar se nas kdor-sibodi usmili, drugače nam je poginiti g adu.
I!
Mjte in širit ?o je ra* list, Hit izlio-nnih m menihi!
pregled
Kmečke zadruge ali kmečke komune?
»Srp in kladivo«. Tak je grb ruske sovjetske republike,, fci ga zapadni proletarijat še ne razumeva,’ v polnem obsegu marveč sluti šele njegov pomen. Tudi v Italiji, kjer je agrarno gibanje skoro tako močno kakor med industrijskim proletarijatom, so* dim, da ni domnevan pomen tega grba. Stojimo pre* več pod utisom industrijalizma.
Ogrskim komunist cim, 'ki so se učili v ruski revo* luciji, je feaš radi te okolnosti prošel neopaženo ve-levažen moment, — mobilnost ruskega prolelarjata, ki je v poteku revolucije takoi ojačil revolucij on a:mi prokret med ruskim kmečkim ljudstvom. Ogrska komuna je bolehala, kakor posnemam iz raznih podatkov,, ravno na tej pomanjkljivosti. Čeravno je levažen moment, — mobilnost ruskega proletarijata, ni dobil na njem dovolj opore. Nasprotno, vsi opis* ogrskih dogodkov se zlagajo v tem, da se je ogrski kmet uprl komunistom.
To nas ne more iznenadiiti. Kmet, mali kmet, Je bil dosedaj v politiki malo udeležen. Najmanj pa je o socializmu, o komunizmu poučen. Njegovo obzorje je ozko: njegov svetovni nazor se razvija ob udobnosti veleposestnika, in ko si osvoji zemljo agrarnega magnata, se instiktivno čuti za njegovega naslednika. Še v Rusiji, kjer kmet sploh ne pozna privatne lastnine, se je močno okusil z udobnostjo prejšnjega veleposestnika in skoro bi ne opazil vezi, 'ki ga vežejo s faibričnim delavcem.
V	ta proces pa je še o pravem momentu posege! fabrični delavec; vez do zemlje je bila pri njem: še živa in z vnemo propagando je vzdržal stik s kme-. tom. A posebno uspešno je nastopil z ustvarjanjem komun. To je silna poteza ruske revolucije, ki stopi z enim korakom h proletarizaeiji zemlje, komuna! sltavi kmeta-delavca v položaj, v katerem je, iz koje* ga izvaja svoje pravice oziroma dolžnosti do družbe; a ravno s tem momentom mi premalo računamo.
0 agrarnem vprašanju naša socijalistična literatura ni bogata; ne poznam sicer italijanske, pred vojno mi je bilo mogoče preučiti le nemško. Najznačilnejša raprezentanta sta tu Kautsky (sedaj neodvisni soci-jalist) in David (šeidetnaneej. Kautsky nam podaja agrarno vprašanje z vidika Marksovih domen. On vidi rešitev agrarnega vprašanja potom kapitalizacije kmetijstva poudarjajoč, da mali posestnik izgine pod pritiskom kapitala, da se zemlja skopiči v rokah kapitalista in da tako industrializirano kmetijstvo preide v socijalizem. Skoro nasprotno mnenje izraža David lfl trdi, da mali kmet, ne le da ne propada, ampak dj so gotove panoge kmetijstva oascAvuost
rtanrezane na mali obrat, iki pa mora dobrti svoje spo-plofojenje v zadružništvu. Skoro bi trdil, da so vsi naši sod jel isti čni 2 a drug ar ji teh idtej in v Daividu (šeide-igecrcu) najdemo navdušenega zagovornika. Pred voj 1*0 sem se v nekem referaltu toplo zavzemal za nje-fcra izvajanja. Videl sem v njih manj teorije kakor pKi Kautskyju in več .podlage za razvoj socijalizma rt^ari na&m malim kmetom. V naših razmerah tedaj bi pomenil Katrtskyjev .program: pustiti kmečko l|*dstvo stplofo ob strani in pečati se edinole z organizacijo industrijskega proletarijata. David pa nam je nudil vse podatke za socialistično propagando ttadi med malim kmetom.
•Aimpak ne smemo pozabiti, da je bilo to pred vojna, ko je povsod in posebno pri nas prevladovala reformistična struja II, Internacijonale, ki je ob izbočim vojne tako klaivemo razpadla. Vojna je ©pustošila Evropo; zjednačila ljudi v okopih pred ®o-Afcažno kroglo, zjednačila jih pri kompaniijski kuhinji 10 dala "'utiti vso moč in grozoto komande, diktature sioblje, ki jo je vihtela buržuazna inteligenca nad delavskim ljudstvom. Vojna je tudi .premešala vse na-tfode in vere; pospešila je rusko revolucijo, ki je privedla socijalistično propagando do udejstvovanja In zbu-c la s tem revolucijonamo gibanje po vsej Evropi. Ruska revolucija je zelo bogata na ustvar. ijajoči it :5i: ustvarila nam je sovjet in žnjim organizira delo in vlado, dokler ne iztrebi socijalnih razredov- Banici' pro/tipostavlja elevatorje (blagovna slkladišča) in jih stremi urediti v popolno nadomestilo denarnega .prometa. In ruska revolucija je ustvarila tudi — kmečko komuno.
'Nara no, da v Riisiji, ki je po ogromni večini kmečke dežela, je moralo prihajati agrarno vprašanje vsp >redno z industrijskim vprašanjem.
Za časa februarske revolucije se je mnogo razpravljajo o vprašanju zemlje. Socijalni ravoluicijo-nanji, ki so prava, .tipična kmečka maloiburžuazna stranka, imajo precejšnjo agrarno literaturo. Do podrobnosti razpravljajo pravno in faktično uredbo zemlje, a se ne morejo povzpeti nad malo meščansko obzorje. Hočejo se imenovati socijaliste, a se ne rooreijo otresti malomeščanskih idealov. Njihov temeljni nauk je, da se zemlja {carske rodovine, cerkve, pomješčikov, b arino v, otruibščikov) socijalizira, to je, da preide v upravo kmečke občine, takozva-nega »mira« in da imej vsakdo pravico do nje. Bolj-ševiki povdarjajo, da se mora zemlja nacijonalizi-rati, to je, da preide, kakor fabrike v upravo celokupne narodne (državne, evropske i. dr.) komune. Priznavajo, da se v bistvu popolnoma .ujemajo s so-cijalnimi revolucijonarji, tudi oni hočejo, da imej kmet v občini prvo besedo, gre se le za to, da se zavarujemo pred morebitno nazadnjaškim stremljenjem 'kmečke občine, da bi gledala le na svojo lokalno dobrobit. V upravnem odnošaju zemlje ni .torej bistvene razlike med boljševiki in socijalnimi revolucijonarji. Socijalizaci.ja in nacionalizacija se pri podrobni opredelitvi skoro popolnoma ujemati. Pač pa je razlika v obdelovanju. Ideal socialističnih revohicijonarjev je, da br socijalizirano zemljo obdelovala vsaka kmečka družina posamič, »hišica in vrtič« jih navdušuje do oboževanja — ideal boljše-vikov pa, da bi zemljo obdelovala kmečka komuna, občina, To nasprotje razjeda socijalne revolucionarje do zavisti in temibolj, ker so v industrijskem vprašanju popolnoma nevešči. Časom revolucije so skor« povsod nastopali z neko strupenostjo proti fabričnemu proletarijatu, ker je po večini boljševističen. Njih maloburžuazno nagnjenje dovolj jasno svedoči nastop Marije Spiridonove, ki je na 5 zboru sovjetov pri vsesplošnem odobravanju svojih pristašev označila 'komuno kot staro veleposest samo s spremenjenim gospodarjem {partija maladaja, čtobine skazatj zeljonaja, je rekel Trocki).
Menjševiki, ki jih je tok revolucije potisnil ob stran, so pa očitali boljševikom, da izdajajo fabričtni proletarijat kmečkemu ljudstvu. Polni reformističnih teorij zapadnega socijalizma, niso poznali naše zemlje, niti ne svoje; niso mogli pojmiti važnosti momenta, niso zaupali ne sebi ne kmetu. Spuščali so se v brezplodne razprave o nezadostnem razvoju kapitalizma n e Ruskem-, valili so začetek socijalne revolucije na zapadni proletarijat i. dr. vprašanje zemlje so hoteli rešiti tako, da bi veleposestniško zemljo prevzela država. Njih faktično brezsdlje jih je stavilo le v pozo teoretikov.
•Med boljševiki je Lenin tudi v kmečkem vprašanju odličen teoretik in praktik. V svojem poslednjem delu, 'ki je izšlo v času revolucije »Novija*) dannija*) v vivoje*) kapitalizma v zemljedjelčestvje« »Novi podatki o razjvoju kapitalizma v poljedelstvu) pobija Davidov nazor, da se mali posestnik vzdržuje in na podlagi agrarne statistike se v ero- am e r i š k ih držav, dokazuje, da se je v zadnjem desetletju razun na največjem veleposestvu, kapitalizem (izkoriščanje tujega dela) najbolj razširil ravno pri malem posestniku. Pripominjam, da Lenin .pri svojem raziskovanju stavi glavno pozornost na bistvo kapitalizma, to je izkoriščanje tujega dela, čemur David očividno ne sledi; on se ozira bolj na obsežnost poljedelskega obrata, kjer stopi i neveščemu označeni moment v oči, medtem ko ga mala posest precej prikriva. Leninu gre tudi nemala zasluga, da se je udejstvila kmečka komuna.
Če že jemljemo v poštev, da se boljševikom od dveh nasprotnih strani očitajo dve nasprotujoči si tendenci, lahko smo uverjeni, da so krenili tudi v zemljiškem vprašanju pravo pot. In s samozavestjo zatrjujejo sami, da rešitev zemljiškega vprašanja od strani socialistov leži v komuni in ne v dosedanji kmečki uredbi v »miru« kakor je že Marks domneval,	L	Sr.
*) i se izgovarja kakor glas, ki ga slišimo med v in r v besedi »vrt«, če ne izgovorimo besede preveč ostro.
Kmetijska in vrtnarska zadruga ▼ Trstu (ul. Raf-fineria 7) ima na razpolago ze svoje zadružnike modro galico (3 L), žveplo (1 L 15-in 1 L 18), trtne škropilnike, vedra, kose, kortelače, sekire, šape in drugo orodje. Drobne otrobe (šimoline) (70 st.), tobačni ekstrakt, jerbase, metle, stolice, krompir, razna semena (grah, fižol-pegolin, cukr. radič, jedilno peso, razno salato, broklje, vrkote, mirni, petršilj, krmilno peso, lucerno, laško ljuliko itd. Upa se, da bo v kratkem mogla deliti seno in oves.
Opozarja c. občinstvo na svojo razprodajo lišča, zelenjave in kmetskih pridelkov sploh, na trgih Pon-tero"so, Garibaldi, Giuliana (sv. Jakob). Skladišče v ul. Raffineria 7 je odprto dnevno od 7 zjutraj do 2 popoldne.
Kiiiižgpiiost m umetnost
Koncert »Tržaške Glasbene Matice"
dne 10, aprila 1920,
Po dolgem odmoru smo zopet poslušali z našega odra našo pesem, ki -smo jo toliko časa pogrešali. Nastopili so mešan in ženski zbor »Glasbene Matice« ter dva pevca solista, tudi gojenca »Glasbene Matice*, Ako napravimo majhen pregled čez spored, tedaj je treba omeniti, da ni bil posebno dobro izbran. »Glasbena Matica« bi morala pri takih prireditvah, »lasti doikler so tako redke, pod^i nekaj enotnega, v njih bi se moral odsevati napredek naše glasfoene umetnosti z ozirom na razne »trge novih
šol. Najboljše in najznačilnejše stvaritve naših glasbenikov poleg izbranih komadov tujih umetnikov —■ takšen bi moral biti spored Matičnega edinega koncerta. Sicer priznavamo, da je sestava programa ne samo stvar okusa, ampak tudi stvar možnosti. Upoštevati moramo, da je naša glasbena umetnost še v povojih in nimamo v tem oziru prevelike izbire. Tudi je težko dobiti partiture v današnjih nerednih časih. Kar je pošlo, se več ne tiffka, založnike za nove stvari pa je težko dobiti. In tako srečamo v sporedu poleg nemških klasikov Mozarta, Mendel-sohna, Kreutzerja, našega starega znanca, romantika Zajca, dva češka skladatelja zelo različne stopnje: Smetano in Blodka, a med domačimi: Adamiča, Kreka in Mirka.
Kreutzerjeva »Cerkvica« za mešan zbor je lepa stvar, dasi romantične šole, vendar tudi dramatična. Mendelsohnov »Slavček«, kratka, brezpomembna skladbica, ki diši precej po starini. Zajčeve skladbe, ki sta jih pela solista, kažejo vse vrline pa tudi napake njegove lahkokrile romantike, »Moja ladja« je najboljša med njimi; včasih se zazdi človeku, kakor bi se hotel skladatelj povzpeti nad normalo, sicer pa se tudi tu pozna vpliv italijanskih mojstrov Verdijeve šole. Mozartova arija iz opere »Čarobna. piščalka« nas spominja vedno svežega romantika klasične dobe. O Smetanovi »Prodani nevesti« pač ni treba govoriti, ker jo vsi dobro poznamo, da ni kaj novega pbvedati. Duet iz opere »V vodnjaku«, češkega, malo znanega skladatelja Blodka je tako malo originalen, da bi bil brez škode izostal. Adamičeva »V saneh« je tudi lahka, površna skladbica, bre» posebne vrednosti. Krekovi »Ideali« in »Kakor bela golobica« sta ljubki skladbici, zlasti je v prvi dobro pogojen lahki ritem' pripovedovalnega tona, ki se polagoma razmahne v izraz strasti.
Prav razveseljiv pojav na našem glasbenem polju so Mirkove skladbe, ki so bile skoraj najboljše v sporedu. »Svatba na poljani« je pesem dobro prilagojena besedilu, zložena v duhu narodne pesmi, ki je tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Najboljša je brez dvoma »Mraz«, To je umetnina, globoko zamišljena, (kako dobro je izraženo padanje snežink!) ki jo originalno klavirsko spremljanje zelo lepo izpopolnjuje. Tudi »Jurjeva«, dasi lažja-in bolj melo-dijozna, je skladba, ki se bo vzdržala na vsporedu naših koncertov. Zares moramo biti hvaležni prof. Mirku, da nam je podal nekaj svojega in tako dobrega. Kolikor smo informirani, izda »Tržaška Glasbena Matica« v kratkem nekatere njegove skladbe kot darilo svojim članom.
Na sporedu smo pa pogrešali še nekega drugega našega domačega umetnika-skladatelja.
Ako preidemo k oceni proizvajanja, mOramo predvsem pohvalno omeniti zbore. Gosp. ravnatelj Šonc je pokazal, da zna izluščiti iz skladb vse lepote in finese. Če pomislimo, da so moči pevskega zbora večinoma nove, tedaj nas je moral ta nastop prijetno iznenaditi. Razdelitev glasov ni še vzorna, tako so n. pr, alti prevpili včasih tenorje, zato bi bilo želeti, da bi se priglasilo še več moči, da bo mogel kapelnik izpopolniti še razne vrzeli. Mešan zbor je bil (boljši od ženskega. Zlasti Mirkova »Jurjeva« ni prišla do pravega efekta.
G, A. Kalin ima že precej razvit in močan glas, ki pa še kaže pomanjkljivosti, katere zahteva disciplina šole, vendar je precej ugajal.
G. Zega pa je še preveč v sponah' tiranske šole, skoraj enako izgovarjanje vseh vokalov, in zamolkli glasovi niso mogli ogret i občinstva, vendar je bilo spoznati, da razpolaga z obsežnim glasom, in da mu ne manjka moči tudi v nizkih legah. Omeniti je treba, da spada ta način petja v metodo Sončeve pevske šole, ki sili gojenca, da sme le polagoma razpolagati z organom, postopno" z napredovanjem v učenju. Jedva tedaj, ko popolnoma dovrši šolo, mu je dovoljeno prosto razpolagati s svojim glasom.
Vsekakor je »Glasbena Matica« s tem koncertom pretrgala dolgo pavzo in tipamo, da ni to zadnji koncert v tem- letu. Občinstvo je z obilno udeležbo pokazalo, da je željno glasbene umetnosti in da zna upoštevati važnost tega našega kulturnega zavoda.
Janko Olaser: Pohorske poti. — V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila Zvezna Tiskarna. 76 strani. Janko Glaser nam je podal svojo prvo pesniško zbirko »Pohorske poti“. Znan nam je že po pesmih, ki jih je priobčeval po raznih mesečnikih in revijah, zlasti po Slovanu. Večina pesmi, ki so v tej zbirki, so vzete iz teh mesečnikov in revij. Glaser je predvsem pesnik ljubezni. Njegov „Motto“, tiskan v XV. letniku .Slovana" stran 286. pod naslovom *Moji dnevi“, se glasi:
V	bregu pod mano se grelo je zrelo malinje, jaz sem ležal In čakal na tvoje stopinje; toplo sijalo je solnce lepe jeseni — tiho zoreli so moji dnevi zeleni.
Resnično sliko človeške družbe nam kaže v pesmi „Poet“.
Drugi stremeli navzgor, drugi imeli za vzor službo so in izpite.
Izjemoma naletimo včasih na neskaljeno ubranost:
Megla, megla vsepovsod, polna dežja, dežja; megla, megla celo pot, vedno težja, težja...
(Deževen dan.)
Mojstrsko nam predočuje razpoloženje v „Zim-skem večeru".
Tako polagoma, sanjavo na me, na park nocoj sileži — do tebe čutim nocoj v daljavo, in zopet čist sem kakor ti.
Iz prirode so zastopani »Klopotci**, »Oktober** »Jesenska slika" in druge.
Knjižica je lepo opremljena ter tiskana na lepem papirju, tako da gre založništvu zaradi tega vsa čast. Priporočamo!	Jože	Jug.
Ivan Albreht: Slutnje. — V Ljubljani 1919-Natisnila in založila Zvezna Tiskarna. — Str. 82, Za zbirko »Pohorske poti* je sledila naglo nova zbirka stihov. Knjižica je razdeljena v pet oddelkov: „Iz dnevniha", „Dva lista", »Ljubezen , „Smrt" in „Epilog". Kakor Glaser, tako je tudi Albreht izdal svojo prvo pesniško zbirko. Tudi njega poznamo po pesmih, ki jih je priobčeval po raznih mesečnikih. Iž teh mesečnikov so vzete, mislim (udi vse pesmi, katere se nahajajo v gori-omenjeni zbirki. V prvem oddelku Jz dnevnika" toži otrok:
V	svet bi oči — pa ne smejo,
v svet bi žejje — pa ne vejo kam in kako . . .
Toda starec plaka:
Šel sem! Zdaj — kako bi dalje?
Pota vsa mi sneg zapalje, a vrnitva ni. —
V	Istem oddelku, 111. del, nam pravi kako hoče delavec skriti, bežati na polje, v gozd, proč od strojev, ki
kot duše preklete ječijo.
ves dan grozijo in ves dan pretijo,
srebjejo kri.. •
... kot sulaii krvavi ječijo, ves daD pretijo in mrko grozijo, kradejo moč . ..
Toda pri tem se spomni na svsje gladne otroke, ki doma ihtijo in na svojo ženo. Dalje nam slika prizor iz bojnega polja:
Hmp rjoveč in pri meču meč:
„Brat, nikar!“ — Ali bratje pas. rSinl' — Sin je volk gladaih oči!
Oče bije, divja strmeč
Zraven filozofije naletimo izjemoma na nežno sentimentalnost:
Tiho sega iz daljine bela roka v čroo noč:
Kar bilo je, vse izgine, vse odvede čas deroč.
(„Ljubezen“, II. del.)
Skoro humoristično pravi v „EpiIogu“:
Pa če sem nag, 8‘eptan in bos, pomislim v smeh: Sem pač poet,
J o ž e J u g.
Nemanič; <N«f vetja enkrat za vselej in za vsakogar: Anonimni dopisi so v»i posvečeni košu. Ako imate pogum psovati, tedaj imejte pogum tudi prevzeti odgovornost za svoj« psovke.
Sr. Matej: Odgovor sledi 90 pošti.
Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
Od knjig, ki jih dobimo v oceno, bomo objavili oceno le o takih, ki imajo res umetniško vrednost. Manj vredne bomo le omenili z naslovom in imenom pisatelja. Ničvrednih ne bomo niti omenili, ker se pač ne izplača, da bi kvarili drag papir za neumne reči. Toliko na znanje raznim založnikom.
Trije poseli
Maja meseca je bilo osemnajstega leta. V urad sovjeta vojnih ujetnikov v Moskvi sjopi visoka stasita blondinki z znamenjem rdečega križa na rokavu. Z upehanim glasom v lomljeni nemščini se predstavi kot članica rdečega križa pri angleški misiji; ni bilo dvoma
Z iskrenostjo vpraša: „Objasnite mi, prosim, objasnite mi, kaj so to: boljševiki? Naši gospodje pri misiji venomer zabavljajo črez beljše-vike, jih izdajajo in vse mogoče govore o njih. Boljševiki, boljševiki — to jim je vedno na jeziku".
Ji povemo, da so boljševiki socijalistična stranka, da so oni, ki so prevzeli potom sovje tov vso odgovornost vlade nase. Oni hočejo uvesti socijalističen družabni red; zato odklanjajo vsako sodelovanje z buržuazijo in hočejo, da iz potokov proletarske krvi, ki jo preliva buržuazija v svetovni vojni, vzklije proletarska svoboda. Nočejo bojev s proletarci drugih narodov, a če buržoazija^ ne miruje jo strejo s površja zemlje. In baš zaradi tega so gospodje pri njeni misiji tako srditi nanje, ker se boljševiki ne dajo vpregati v njih povode. Skratka, boljševiki so za socijalizem proti vsakemu im-perjalizmu, proti vsaki vladoželjnosti.
O socijalizmu ji bo morda kaj znano iz časopisov ali iz delavskih gibanj v njeni domovini. Socijalizem hoče odpraviti vsako izkoriščanje tujega dela.
Zadovoljna je bila. — Često mi prihaja ta stasita blondinka v spomin in vedno v tako živi sliki, kakor bi bila sedaj pred menoj Tudi v Angležih utripa srce in se misel poraja; to sem si mislil pri razgovoru, to me preveva pri spominu.
Teden, dva sta prešla. »Zdrivstvujte" ! S tem pozdravom stopi v sobo elegantno oblečen Japonec. Z gibčnim korakom, oziraje se po sobi, stopi k mizi tovariša Hančika, ki ga nagovori: „Čto žel&jetč (želite) »NičevO* (Nič posebnega; beseda ima več pomenov, pravi pomen spoznaš le po izrazu in kretnji) odgovori naš gost: „„PrišeI sem le nekako v obisk" “. „Tovariš tam zna bolje ruski, zgovorite se žnjim.** Japonec pristopi k moji mizi: „„No, kak djel& idiit"1* (kako kaj gre) „N:čevo“ (dobro). „„-Da, boljševiki imajo krasen program, samo uresničiti se ne da, ljudstvo še ni dozorelo za to." »Mislite ? Položaja vašega na Japonskem ne poznam, ampak poglejmo naš tu v Evropi: zakaj se narodi bijejo, zakaj se delavsko ljudstvo bije : kak uspeh bo imelo od zmage te ali one strani?" »»Prav je, ampak tu Rusi so še daleč nazaj za uresničenjem boljševizma."“ »To bi morda mislil tudi jaz, če bi bil doma, a to, kar vidim tu, me je prepričalo o nasprotnem." „„Kaj bo z revolucijo! ?**“ »Vam se zdi revolucija težka; — revolucija je praznik. A ruski mužlk, bi tudi na germanski fronti ne praznoval, na notranjem si pa izvojuje svobodo in zemljo." ,,Kako pa kaj v naših zapadnih državah ?““ »Čitate o bojih, čudno je, da se delavstvo nič ne zgane; ampak v bojih se bo im-perjalizem vendarle izčrpal.* - »Kaj ste vi po poklicu1**? BVrtnar“! „„In vi"“ .Železni strugar"! (odgovori tovariš) „„jaz sem doktor medicine, no slabo govorim ruski."" Zakaj je to pristavil, jaz ne vem; govoril je ruski točno, gotovo je študiral na kaki ruski univerzi. Da se morda izogne zadregi!
S priklonom se je poslovil. Prvič je bilo, da sem videl Japonca. Rujavo rumene polti, bolj nizke, ne šibke postave, zgornji čeljusti so mu
f>od očesi razmaknjene narazen; mišice na icu so se mu venomer napenjale in popuščale. Neudrte cči so mu krožile kot orlu. Je pri njih splošno svojstvo energija ? ...
S tovarišem sva se posmejala ne v slabem namenu, le iz dobrega razpoloženja.
♦ * •
„Je li mogoče govoriti s predsednikom*1? Tovariš Hančik odpre sosednjo sobo: „„Mogoče, kar ustopiteVrata se zapro. »Sami poseti" pripomni s ^pričakovanjem proti meni tovariš.
Predsednik T. skliče koj sovjet in poroča o stvari. Odposlanec francoskega poslaništva prosi da bi poslali agitatorje tudi na Francosko med nemške vojne ujetnike. Ponudbo se sprejme, če zajamči vlada svobodno propagando tudi med francoskim vojaštvom, kakor jo imamo med ruskim. Odposlanec je predlog v zadregi odklonil in mudilo se mu je. Z usnjato listnico pod pazduho je kmalu zginil pri uhodu.
Ruski.
ZAHVALA
Podpisani se ginjenim srcem zahvaljujejo vsem onim, ki so o priliki smrti njihovega blagega očeta
Fran Eržena
izkazali pokojniku, koliko so ga ljubili in spoštovali. Posebna zahvala članom društva „Unije“ in njegovim tovarišem tesarjem. Idrija, dne 12. aprila 1920.
mm	MI«|	se proda v viaGinnastica 6
lf	ICI	upravo jedilne sobe.
SIMM!
j ------------------------------   s
žalujoči otroci
lia dela!, mit zaiga Dobravlje
registrovan* zadruga z omejeno zavezo
vabi na
m
\
Veletrgovina s vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
■
/
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
Mi toka pspoMa zaidi
v Dobravljah na Goriškem
Ima«zadružni kleti mi slo ML najholjiesa naratntti
VINA
po zmernih vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
ki se vrši
o nedeljo, dne 25. aprila ob 3 pop.
v zadružnem prostoru.
Dnevni red po pravilih.
Ako ne bi bilo ob določeni uri zadostno Število (lanov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje ob vsaki udeležbi.	ODBOR.
čevljarska zadruga f H pri ftiid
vpisana zadruga z om. zavezo
M
domačega Izdelka
pri So. Križa prt Trsta
toči izborno belo in črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
Delavci! Naroiajte in širite „DELO“. To ie vaš list, list izkoriščanih in brezpravnih.
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
v Gorici: zadružn. prodajalna v hiši ■ —■ •■=== centralne posojilnice — Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
u Trstll * zadružna prodajalna v ul.
—	dei Rettori štv. 1.
v Vipavi; trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.
PROTI:
m
Sladkorni bolezni,
bolezni Jeter in ledvic,
oteklini želodca in {reves,
kroničnemu katarju želodca in čreves,
zoidtnemu kamenu,
hemoroidom in menurjenlm boleznim,
putiki In debelosti,
le na|H!l;t srtirtm umrem rfravllaa mineralna veda „Ramfta fltilm".
»Rogaška slatina"
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Hidroterapija« elektroterapij«, Inhalatorij, gimnastika za zdravljenja,
kopelji z oglikovo kislino,
selnc, smrefne, parne, zratne, šolnina kopelji, kopeijl z vrailia zrakoai,
Vojaška todba (42 mož, med temi absclviraai konservatoristi) Za vsakovrstne zabave Je preskrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih, (umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, lzlet< itd.)
Sezija od 1. maja do 15.
oktobra.
RAVNATELJSTVO.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zatolmin:	Seveda,	vojne poškodovance lahko
erganrzirate m dobro bi ibilo, da se jih organizira.
V	Trstu obstoji že zveza v-cjTiih pohabljencev in invalidov, sestavljena iz skupki, ki so raztresene po celem italijanskem delu Julijske Benečije. Zveza, enako kakor njene skupine, stoji na izrecno razrednem stališču. Med slovenskim delom prebivalcev Julijske Beneči e se menda še ni porodila potreba po taki organizaciji Da ste zbudili Vi to misel, je pametno. Najbolje bo, ako ustanovite podružnico in postanete še sami člani imenovane zveze. Zaenkrat bi Vam toraj priporočali, da se združite in osnujete pripravljalni odbor, ki naj ima nalogo, da zfcere r organizacijo vse ta mošnje vojne poškodovance «*« pohabljence. Ko ste to izvršili, obrnite se našim potom do imenovane zveze, ki ima sedei v Trstu, Via S. Zaccaria štev. 3. K prvemu občnem** zboru dobite ■govornika, ki Van bo raztolmači naloge in uspehe te zv*»*e. Mesečni prispevki prav majhni, z ozirom na slibo finančno stanje poškodovancev. Na tak način -amo zamorett priti do boljših or” ’-
vknjižena družba z omejeni.n jamstvom
XVII. zadružna Isto — od l. januarja do 31. decembra 1910 — XVII ztinžMO Mo
Mesefai obračun
razdeljeno blago s
v računski dobi	1920	1919
januar.................Lir. 3.035,666-64	Kron	2.334,591-39
februar............... ,	3.389,435’—	2.790,050-72
Lir. 6.475,101-64	Kron	5.124,64211
Zadružno gibanje:
Vpisanih zadružnikov 29. februarja 1920 .............................. 26.459
31. decembra 1919	  24.007
Naraščaj v dveh mesecih 2.452
Hranilni oddelsk:
Stanje ulog 29. februarja 1920	 •	....	Ur	5.858,6610
„ 31. decembra 1919	   4.968,497-27
Naraščaj v dveh mesecih Lir 890,163-76
Od l. januarja do 29. februarja so bile izplačane podpore bolnim ia za omrie ^adražnike Ur 7.373.16,
Dokodki skladišča obisk:
0e vitefti v tabeli razdeljevanja blaga.)
Oddelek proizvajanja Lir 237.309 82 „	manufakrurni	.	136.679-84
obuvala	.	116,738.40
,	klobukov	,	24.29280
Lir 515.010-86
TRST, dne 29. februarja 1920.	JtafaateIjst9o.
I