254. številka, Ljubljana, nedeljo 5. iiDveiiibra. JX. leto* 1870.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izv«-iiiAi ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po posti prejouoan za av str o-ogersk o dežele za celo leto 1». „-ld., za pol leta 8 gld... •a Mtr< leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.,   /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za <"• trt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj e na ljudskih Solati in za dijake velja znižan a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole irankirati. — fiokopisi se ne vračajo. — Ure dništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledali'ka stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekUt;.ac\je, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Srbska vojska.
Ker se je Turčija na prvo silno rusko besedo takoj pokorila in prevzela premirje do novega leta, moremo reči, da je prav za prav srbskegu vojevanja sedaj konec. Kajti če se prav po obteku dveh mesecev vojevanje na novo začne, potem ne bode več Srbija sama vojevala pod svojo zastavo, temuč na strani Rusije. Zato je (as, da se nekoliko nazaj ozremo. In potem kar ob kratkem izrečemo iskreno in odkrito sodbo, da je stvar drugače iztekla, nego smo pričakovali.|
Pričakovali smo, da, kakor brž Srbija vojno napove, bode jo tudi Rumunija in Gre-cya, pričakovali smo, da bode potem vzdignila se cela Bosna in cela I3ulgarija, Kreta in Albanija. In ko se to vso nij zgodilo, te-niuč smo videli same Srbe obeh kneževin na bojišči, že smo pričakovali, da bode srbska vojska na Moravi in pri Črnejgori sama kos turškej. Ker Turčija celo leto nij mogla ukrotiti vstanka v Hercegovini in Bosni, ker je bila napovedala bankerot, ker bo se Srbi pred pol stoletjem brez priprav in s slabšim orožjem osvobodili Turka, kateri je v deželi gospodoval, ker Črnogorci nikdar zmagani nijso bili, smeli smo pričakovati celo to. Kakor rečeno, prišlo je drugače. Turki so zmagali ^ Srbe v odločilnej bitvi pri Djunisu; le Črno-\ gorci so nezmagani ostali.
Kunmnoni in Grkom se bode še bridko vtepalo zato, da nijso s Srbi vred hoteli dokazati Evropi, da orijent mora biti last orijen-, talnih narodov; da so ti orijentalni narodi zmožni sami osvoboditi se in sami vladati nad sobo j, svobodni sami skrbeti za svojo svobodo. Se svojo pasivnostjo v britkih štirih mesecih, ko so Srbi sami borili se zoper pre-
Pav la.
(Poslovenil F. H. liaduljski.) XVI.
(Dalje.)
„Pavla, veš-li, komu na ljubo sem se tako daleč izpozabil? Je-li veš kdo me je pokvaril in mladost, prijateljstvo moje zlorabil?"
„Ne, Iijalmar, tega ne znam in ne želim izvedeti," odgovori Pavla nujno. „Veže te častna obljuba, katere ne smeš zabiti."
„A ko bi bil.....u
„ Molči !u zakliče Pavla, ter ponosno dvigne z glavo. „Dolg, katerega je Albin prevzel, plačala bodem jaz, a vedeti nečem ničesar. Dobro pomisli, Iijalmar, da si ti to zjedinjenje pospeševal, in nij je moči, ki bi me prisilila javno razgledavanje provzročiti, ali pak obljubi, katero sem dala Alfredu,  nezvesta postati.
silo, odrekli so se Grki in Rumuni svojej samostalnosti in svojej inicijativno^ti. V bodoče jim niti njih bizantinska intrigantnost ne bode pomagala.
Kar se tiče Bulgarov in Bošnjakov, poznamo jih stoprav zdaj, da sami so nezmožni do svobode pomagati si, kakor so si pomagali nekdaj Srbi. Bulgari so krotak, narod, delaven in dober, a ne vojevit, rabljiv materijal, ali svoboda in disciplina bi jih stoprav morala vzrediti in odgojiti. Poleg tega so jih Turki z grozovito neusmiljenostjo in zversko nečlovečnostjo ostrašili. Isto velja o bosenskej raji. Tu pa je mohamedanizem tudi mnogo koiumpiral. Le avtonomija in omika more tu narod okrepiti in povzdigniti. f
Srbi sami so se preračunili v svojej moči in britko dovolj iztrezovali necega velikosrb-skega mnenja, po katerem so mislili v čas i, da mogo neoziraje se na S lo v a ns tv o ustvariti veliko Dušanovo carstvo. Zdaj vidijo, da je to mogoče le s pomočjo slovanske bratske Rusije. In to izpoznanje je velik dobiček iz nezgod, in nesreč to vojske. Zdaj bodo Srbi bolj S1 o-v ani nego separatisti. Isto tako bodo morali zdaj marljivejši biti, več za svojo državo plačevati, in to bode za narod koristno, ako Bog hoče. Tako so tudi iz nesreče — koristi.
Sicer se pa skladamo s ponavljano mislijo našega peterburgskega dopisnika, da Srbija prav za prav nij končala, ampak, da bode po boku Rusije po novem letu bojevala na dalje z novim pogumom in sigurno z novim vspe-hom, in nasprotno srečo.
Res je, da nemški in nernžkutarski časniki judovsko vpijejo, da je v Srbiji Rusija pobita, da Busija nij pripravljena. Vendar počakajte nesranmiki! Nad dvajset let se je Rusija za vojno pripravljala in ini smo gotovi,
Ako bodem nesrečna, skušala bodem voljno trpeti; a nikakor ne pripustim, da bi se ljudje meni ali pak Alfredu smijali."
„Toraj raji sama sebe daruješ, nego bi slišala se grajati," oglasi se Albin, kateri je na tihem v sobo vstopil. „ Vidiš propad, h kateremu te pot pelje, a nemaš poguma vruiti se. So-li ljudje toliko vredui ? Je-li njihova razsodba ti bolj draga, nego življenje?"
„Ne," odgovori Pavla, ter vpre svoje oči, iz katerih je živo preverjanja sijalo v Albina. „Ne darujem se javnemu mnenju; a ko bi jaz zdaj odstopila, vzrastla bi iz tega Alfredu neprecenljiva škoda. Od tega sjedinjenja odvisi njegova bodočn ost, m orali ču o ž i vi je nj e. Na to upa on, kot edino možno rešitev. Hočem mu jaz storiti nemožno, da bi postal pošten mož in zapustil pot, po katerej hodi, ker bi postala premalo srečna? Ne, Albin, tvoje dobro in pošteno srce tega ne zahteva. Ne moreš mi prisojevati tako malo ljubezni za
da je njen vojni minister, vešči in pošteni Miljutin v zadnjem desetletji tako storil svojo dolžnost, kakor zdaj Slavjanstvu treba.
Iz ■"«»*«'rt»■■        31. okt.
[Izv. dop.J
Ruski časniki prinašajo slaba poročila s srbskega bojišča. Djuniš je pal Turkom v oblast, srbska vojska izgublja pogum, boljša polovica ruskih prostovoljcev je pala v krvavem boji na polji te neravne borbe. Ruski telegrami poročajo, da v zadnjih bojih je užo sroska artilerija, do-zdaj dobra, vpadala. Bila je utrujeua in obu-pavati je začela. Mej Deligradom in Rezanjem žgo Čerkezi. Dežela je blizu obupavanja. Turkov je preveč bilo in premnogo časa ao imeli zbrati vse svoje moči. Vsi klici iz Srbjje so bili : Rusija pomozi, sicer utonemo.
In evo ! Rusija pomaga! Denašnji časniki prinašajo debelo tiskan ruski ultimatum, kateri pri vas gotovo po telegrafu uže kake 4 dni veste, prej nego*vam bode moje pismo v roke prišlo. Zato naj ga bralcem „ Slovenskega Naroda"  podajem v izvirnem  ruskem poročilu:
„ Jego Veličestvo Gosudar Imperator izvolil poslat sego dnja prikazanije generalu Igna-tijevu objavit Portč, čto jesli v' tečenji dvuh dnej ona ne primet peremirija na šest nedjel ili na dva mesjaca i jesli ona ne ustanovit nemedleno vojenih dejstvij, to russ-kij posol so vsčmi Členami posolstva vijedet iz Konstantinopolja i diplomatičeskija snošenja s Portoju budut prervani."
A zdaj se nič ne bojte. Srbija utrujena, izmučena, iztočena, prenosivša na svojih ple-čah podvojeno turško armado in pritiskanje vse zapadne diplomacije, vrgla se je v naročje pravih drugov, ki jo bodo rešili.
onega moža, katerega sem si za soproga izvolila. Ali bi mogla zadovoljno živeti, ko bi ga brezobzirno in. brezčutno pahnila nazaj v njegovo revno, nesrečno življenje? Veruj mi, da sem mnogo premišljevala in preverila sem se, da bo Alfred, kot moj soprog, postal drug mož. Ne odstopim torej in ko bi pred soboj videla propad, kateri mi preti."
Pavla govorila je tako določno, da se je videlo, da je njen sklep nerazrušljiv.
„Toliko ljubezni izgubljavaš zanj, mej tem, ko jaz . . . ."
Albin obmolkne, si obriše čelo in pristavi :
„Mej tem, ko bi jaz svoje življenje rad žrtvoval, da bi te rešil."
„A kaj koristi to, da hočeš tacega rešiti, ki noče rešen biti," odgovori Pavla milo.
„Ipak ne bodeš, pri Rogu in vsem kar mi je sveto, nikdar žena tega sleparja," vsklikne Albin, zapusti sobo, ter gre k očetu.
Ruski car je moral v tem, baš pravem, ker zadnjem času ultimatum porti poslati in ukazati jej, da dalje ne sme. Kakor je mej našim narodom zdaj gibanje in mišljenje, noben ruski vladar ne bi bil smel Slovane v Srbiji pustiti zraagovalnej turškej vojski, da bi iz njih dežele naredila pustinjo. Sicer vam bodem o vtisu ultimata še poročal, denes je stoprav prvi dan.
Jugoslovansko bojišče.
Del i grad nij v turških rokah, temuč ga imajo Srbi. Tako je nam tolažljivo poročal včerajšnji telegraf. Denes pred končanjem uredovanja še ničesa natančnejše ne vemo. Če je to res, potem nij tako slabo s srbsko vojsko. Ker so tudi Turki silno oslabljeni (čemur je priča nepogojno sprejetje ruskega ultimata), more se stvar hitro še na bolje zaobrniti.
Kljubu temu, da se je premirja uže 1. novembra začelo, poroča turškofilsk dopisnik iz Vidina, da so Turki pred Kruševcem Srbe napali in jim 10 kanonov vzeli. Ali je to res, ali ne, to je teško trditi dan denes, ko vedno toliko in toliko nasprotnih glasov leta, da je treba pazno in nezaupno vsakej novici v lice pogledati, od kod pride in ali je resnična ali ne.
Sicer je pa veliko vprašanje, ali bode turška vojska držala in izpolnjevala premirje ali ne. Turška vlada ima pri svojih divjacih vojšeakih malo veljave in pokorščine. Zadnje dni je bilo pa še celo brati po Časnikih, da poveljnik Abdul Kerim in njegovi generali ne bodo brezpogojnega premirja sprejeti hoteli, če ga prav sultan sprejme, temvič rajši odpovedali se. Sultan se je brž udal. Bomo videli, kaj bodo njegovi generali rekli. Vse mogoče.
Politični razgled.
*otraiiJ<* dežele.
V Ljubljani 4. novembra.
fmospotisktt zbornica drž. zbora je imela 2. nov. prvo sejo, a važnosti nij bilo nobene v njej.
V fmt* tiri j i so volitve končane. Veliko večino imajo avtonomisti ali konservativci. Polovica poslancev je iz poljskega plemstva, takozvane „šlahte". Izgubili so Rusini, kar nij slabo, ker itak vedno z ustavoverci hodijo, da si ravno tudi poljska „šlahta", kot dru-zemu Slovanstvu, zlasti Rustvu — protivna, nema naših simpatij. Vendar je boljša, kakor takozvani liberalni Poljaki.
Tnanje države.
K ftMMfienttt carju v Livadijo, kjer je uže ruski carjevič naslednik, knez Gorčakov, angleški poslanik lord Loftus, nemški poslanik Schweinitz — pride te dni še avstrijski po slanik v Petrogradu grof Langenau. Tako bode vsa evropska višja diplomacija tukaj na ruskem dvoru ugibala.
it n* k i vojaški novinci so sklicani 13. decembra meseca. Rusija ima za vojsko dovolj uže izurjenih vojakov.
Na fmrfkem so povsod tabori, v katerih ljudstvo terja orožja, da gre z grško vojsko osvobodit Grke, kar jih je pod Turškim jarmom. Kadar bi prijela Rusija, Grška ne more več mirna gledati.
Iz €?<Mrifjrti<ia se poroča, da se zdaj razgovarjajo o ustanovitvi meje, katero vojska turška in srbska ne smeti prestopiti, ali demarkacijsko linijo.
Iz Hitnu se poroča, da je „Gazzetta d' Itaka" pisala zoper ministra notranjih zadev obrekovalne stvari. Minister je tožbo vložil zoper pisce in urednike in jim pravico dal, da dokazujejo resnico.
i\4'»niKi državni shod je imel sejo 2. nov. in je volil Forkenbecka za predsednika.
Iz sšztije se poroča, da Turki ščujejo prebivalstvo v K h i v i, naj se zoper rusko gospodstvo vzdigne. Ali opravili ne bodo nič. Prvič imajo Rusi dobre tvrdnjave povsod, drugič pa posadke, katere ostanejo, so dovoljne vsak upor precej udušiti.
Dopisi.
Is Goriškega l. okt. [Izv. dop.] Kakor ste uže po telegrafu zvedeli, izvoljeni so bili vsi narodni poslanci v vseh slovenskih volilnih okrajih. Z izidom volitev v kmetskih občinah smemo biti zadovoljni, pri vsem tem pa ne morem zamolčati, da je narodnjake v Gorici nekoliko osupnilo postopanje nekaterih Slovencev, ki se nijso znali podvreči narodnej večini in narodnej disciplini. Ne bom obširneje o tej neveselej prikazni govoril, le toliko smelo trdim, da s tem se je narodni časti veliko škodovalo, kajti italijanski list „Isonzo" je v svojih člankih hvalil Slovence in imenoval jih, da umejo discipliuo in da so vsi delavni za eno svrho, to je, da bodo voljeni odločni narodnjaki. In glej, prav v Gorici, pred očmi naših najljutejših nasprotnikov pokaže se, da se ne moremo ponašati s preostro disciplino, zato tudi radost v nasprotnih krogih.
4. t. m. je volitev enega poslanca za trge Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal in Ajdovščino. V tej skupščini imajo merodajni vpliv Kobaridci,  in nadejamo se,  da bodo vsi so-
Tega opozoruje na značaj častnikov. A mitnijski oskrbnik mu pravi, naj pomete pred svojim pragom in potem naj gre k sosedu čistit. Sicer sta bila Alfred in Pavla v tretje oklicana in ženitovanje odloženo na prihodnji teden. Nič se nij dalo storiti in ker gospod Linek nič slabega nij slišal o Alfredu, bilo mu je ljubo, da ga bode ob kratkem zval svojega sina.
XVU.
Dan ženitve je napočil. Albin in Strle imela sta skriven pogovor, a ostal je brez nasledic, kajti tuja gospa je izginola. Krčmar je dejal, da je odpotovala v Stockholm; kaj gotovega, določnega vedel nij nikdo, kajti nihče je nij videl iti na parobrod. Gostilno zapustila je nedeljo zvečer.
Tu je bil toraj odločilen dan, in videti je bilo, da Albin nema ničesa več upati. A čudno! vse prejšnje dneve bil je čmerikav in neizgovoren, a denes je bil izvanredno vesel.
iz
Pred poludnem odpelje se Albin sč Str letom in še nekaterimi drugimi gospodi mesta k skupnemu kosilu na deželo.
Majorkinja Stalova, katera je vse videla in vse vedela, jezila se je, ko je videla Albina za rano iti v luko samega, a nazaj v mesto spremljeval je neznano gospo.
V svojej sobi, pred toaletno mizico, na-pravljala je hišina Juliko. Hotela je biti pri Pavlinej in Alfredovej poroki navzoča. A prepovedala je za družico voliti jo.
Mej tem, ko jej je hišina črne kodre uredovala, opazovala je Julika Kamelijo, koja je bila namenjena njene lase kinčati. Alfred poslal jej je šopek izbranih cvetic, mej katerim je bila tudi ona kamelija. Obličje Julike bilo je bledo, kakor marmelj, ustni brezbarveni; živela je — a niti črtica njenega obraza nij toga svedočila.
I (Dalje pri h.)
glasno volili od narodnega pol. društva „Sloga" priporočanega kandidata g. Ignacija Kovačiča, velicega posestnika in župana pri sv. Luciji, moža, ki je vreden našega zaupanja, ki je delaven, jako spreten gospodar, tudi odločen za narodne kandidate in slišim, da je prav on veliko pripomogel, da se je volitev tako vrlo za našo narodno stranko izvršila. Možje tržani, složni bodite, in volite vsi imenovanega Slogi-nega kandidata.
Ako se, kar se za trdno nadejamo, tudi ta volitev dobro »ponese, imeli bi uže 7 odločnih narodnjakov-poslancev, in Bog daj, da si tudi naši slovenski veliki posestniki izbero odločne možake, - poslance, katerih imajo 3 voliti. Volitev slovenskih vel. posestnikov bode na sv. Martina dan, torej le malo dni nam še ostaje za delo, treba pa ne-, utrudljivo delati, kajti Lahoni vsiljujejo dva, Laha za kandidata in tudi, kakor pozitivno vem, strastno za to delajo. Gospodje slovenski veliki posestniki, ki ste uže dvakrat pošteno narodno volili, pokažite tudi sedaj, da ste zvesti narodnjaki in da se ne marate ločiti od malih posestnikov, po nikakem načinu tudi v narodnih načelih ne.
Nikar ne   oddajajte zvitim zapeljivcera pooblastil in če je bil uže kateri zapeljan naj hitro pooblastilo prekliče.   Kedor ne more sani priti k volitvi, kar bi bilo pač najboljše, naj   pošlje  podpisano  pooblastilo odboru „Sloge", ali posameznim njenim odbornikom. Slišimo tudi, da nek Italijan — menda Ita-lijaučič —, ki ima veliko posestvo v slovenskem okraji, ponuja dva kandidata Slovencem, ako ti volijo enega italijanskega kandidata. Varujte se te spletke, katera namerava na to, da si Italijani, če dobe s tem manevrom enega poslanca več, osiguri jo stalno večino v deželnem zboru! Nikar ne obupati in reči, bolje da dva dobimo, kakor vse tri izgubiti. To je ne le nespametno ampak tudi pregrešno. Ako le količkaj delamo in če store Slovenski  veleposestniki svojo sveto dolžnost, sigurni smo celo sijaj ne zmage in ne treba nikakoršnega paktiranja. Zdaj slovenski veleposestniki storite to, kar terja od vas narodna čast in volite enoglasno od „Sloge" priporočene 3 kandidate, katerih imena bodo jutri od „Sloge" priobčena.
■ z KrililJtl 3_. okt. [Izv. dop.] Naša čitalnica je začela zimsko sezono s prav lepo besedo, ki se je vršila 28. t. m. Tevski zbor je pod izurjenim vodstvom g. Trdine več pesnic eksaktno izvel, iz mej katerih se je čve-terospev „Serenada" tako dopal, da se je moral ponavljati, jako ugajala je tudi „Na moru" od Jenka, ki je našo veselico s svojo navzočnostjo počastil. Da se je veselica prav dobro izvršila, k temu je mnogo pripomogel gosp. Stbckl iz Ljubljane, ki je z izbornim igranjem na glasoviru občinstvo navduševal; presrčna mu hvala. Občinstva smo se več nadejali.
Škoda je, da se po dovršenih „besedah" naši narodnjaki navadno tako razidojo, da nekaterih cele kvatre več nij videti ; vsakih 14 dni bi se vendar lako enkrat na prijazen razgovor v čitalnici shajali (jour fix) ki bi naj bila naše zbirališče tudi druge dni, ne samo, takrat, kadar je „beseda". Posnemajmo vtem Nemce. Lepo je, pridno doma delati; če nam pa življenje poleg vsakdanjih skrbi za živež toliko časa ne privošči, da bi se vsaj vsake 14 dni prijazno kake dvo urici pomenkovali,
potem pa nij vredno piškavega oreha. Pretirana samotarija razvitku lepih in prijetnih človeških lastnostij nij ugodna.
Iz ItiiMiiiiku 1. nov. [Izv. dopis.] Mnogo se je pred tremi leti in dalje pisalo po slovenskih časnikih, posebno v „Slov. Narodu ■ o naših občinskih zadevah. Toda kakor moram žalibože priznavati, bilo je skoro vse brezvspešno, ker naših ljudij se ne prime lehko beseda.
Zapisnik volilcev leži, kakor smo zvedeli •na pregled, baje je sestivljen tako, da bo .onim na korist, ki so ga dali sestaviti, če meščani ne reklamirajo; ali da bi ga kdo pregledal, še misliti nij pri nas! Narodni volilci pri nas se z malimi izjemami zaspanci, ki potrebujejo, da bi jih vedno kdo za lase vlekel, da ne bi zadremali. Će kakemu kdo omeni o volitvah, pravi: „Kaj me briga, nuj župa-nuje kdor hoče!" Javno življenje in javni interesi — to jim je našim enim deveta briga, drugim pa španjska vas. Namesto, da bi čitali časopise, da bi se podučevali, jim je ljubše večere tratiti pri kvarti ali druzih rečeh. Proste dneve, ko bi se možje lehko pomenili o tej ali onej koristne j reči, razkrope se po vseh kotih. Kaj čuda. če je tako pri nas. Za volitve se ne pripravlja še nič — je-li potem mogoče zmagati? Kakoršnega župana si zaslužimo, tacega pa imamo. Saj v resnici ne zaslužite Kamničanje boljšega.
V nasprotnem taboru se živo agitira, in osobito g. G. uže razpošilja svoje agente okolo volilcev in tudi sam se prikupuje. A naša stranka? — Živo čutimo, da nam manjka voditelja, agitatorja, priljubljenega pri vseh. Možje volilci, ako imate kaj časti v sebi, ako teče v vaših žiljah krv slovenska in slavjan-ska, vzbudite se vendar in rešite čast Kamniku s tem, da izvolite narodnemu mestu naroden zastop. Delajte sedaj na vse kriplje, spodbijajte nasprotnim agitatorjem njihovo delo in pred vsem pa pazite, ako bo kje kaj ne-postavno se ravnalo, da se brž naznani, da se more pritožiti dalje.
/j edinim o se in pridimo zložni vsi na volišče.
Iz št. K uiirljiiiiii v junskej dolini na Koroškem 2. okt. [Izv. dop.] (Nov zvonarski mojster.) Tudi Maribor na slovenskoj Dravi ima svojega zvonarskega mojstra in ne samo Ljubljana ali dunajsko Novo mesto. Teinu priča smo št. Kancijanski farmani v junskej dolini na Koroškem, kateri smo 27. oktobra 5 novih zvonov iz omenjenega mesta prejeli. Tehtajo vsi skup 4284 kilov in večji mej njimi 2083 kilov. Res, da so se pretečeno nedeljo v Mariboru vliti zvonovi prvikrat na Koroškem oglasili, vendar ponosno moremo reči, da mi slovenski Korošci še nij-smo lepših in čednejših zvonov videli, pa tudi ne bolj vbranih slišali, ki razlegajo svoje doneče glasove v C-moll akordu po celej pod-junskej dolini. Zatorej ljubi „Slovenski Narod" razglasi tega zvonarskega mojstra z imenom: „Janez Diencl in sinovi" in priporoči ga vsem slovenskim cerkvam. Gotovo se bo ta vrli mož, ako mu bomo Slovenci zaupanje dali, z izvrstnim delom in z obnašanjem hvaležnega skazal, ker on in sinovi vse z lastno roko delajo ter vežejo teoretično vednost z izvrstno praktično urnostjo.
Domače stvari.
— (Slovenska zmaga v Istri.) Slovenci v zgornjej Istri so pri volitvah v deželni
zbor z dvema poslancema zmagali. Voljena sta v Koparskom okraji dekan Fabris iz Holzeta in zdravnik Caharija Lij on s 39 glasovi od 07. Torej tudi tu se Slovenstvo giblje in vspenja.
— (G. Leopold K1 i n a r) se je v j et-nišnici na gradu ljubljan*kem odpovedal du-hovenskej službi, ki se je s 30. oktobrom 1.1. vnovič razpisala.
— (Kranjski d e ž. o d b o r) je imenoval za uda c. kr. okr. šol. sveta za ljub. okolico gg. Franca Kotnika iz Vrhnike in Jos. Selnika.
— (Iz Šmartnega pri Li ti j i) se nam piše: Denes 4. novembra se je pri nas slovesno odprla nova četirirazredna šola; navzočih je bilo pri slovesnosti več odličnih udov deželnega, okrajnega in krajnega šolskega sveta in obilo ljudstva.
— (V Gitalničnoj restavraciji) bode denes nedeljo svirala vojaška godba po sledečem programu: 1. „Verdicte" valcer od Straussa; 2. Ouvertura k operi „Ciganka" od Balfeja; 3. Koncert, fantazija za flavto od Gallija; 4. „Od'dežele do dežele" polica fran. od Straussa; 4. „Trigovor mej klarinete, flavto in obojo" od Hama; G. Slovanska kadrilja od Straussa;?. Reminiscence iz opere „Romeo in Julijo" od Gounoda; 8. „Poznam oko" pesen za rog odReicharda; 9. „Srečen, kdor pozabi" od Straussa; 10. „Narodni listi" potpouri od Komsaka; 11. „Čez polje in travnik" hitra polka od Straussa; 12. Slovanski marš od Straussa.
— (Vranska čitalnica) napravi, kakor dosihmal, zimske večerne veselice. 7. t. m. začne se streljanje s puško na kapselj. Čestite gospode soude čitalnice in streljskega društva vabi k obilnej in rednej udeležitvi najuljudnejše odbor.
— („Vrtec") je prinesol v svojej 11. številki za mesec november našej slovenskoj mladini naslednje gradivo: Otroku, pesen, spisal J. Libijanski; Rastlina v senci, pesen od J. K.; Mačeha, povest, spisal M. P užar; Otroci, ne igrajte se z užigalnimi klinčki, povest, spisal J. Libijanski; Zvita gospodinja, kratka povestica; Gospodinja Rezka, pesen (s podobo), zložila Lujiza Pesjakova; Na grobu, pesen, zložil Franjo Krek; V varstvo izročeno blago, povestica od P.; Arijon, zgodovinska pripovedka, spisal V. Eržen; Devi n v Pri morji, (s podobo) spisal Iv. Tomšič; Rektorjev boj z Ahilom, od V.; Na pokopališči, spisal D. Majaron; Jesen; Bolni otrok. — Natoroznansko - prirodopisno polje ima v sebi: Grobarji (Todtengraber) z lepo podobo in golobe. Razne stvari obsegajo različno drobljad. — • Listu je priložena muzikalna priloga s tremi napevi. Tudi ta list bodi gorko priporočan našej mladini.
— (»Nesreča čez nesrečo") se imenuje knjižica, ki je ravno izšla v založbi Klein -Kovačeve tiskarne v Ljubljani in prinaša popularno nravno- podučno povest za ljudstvo. Velja 25 kr. in je prikladna za kak mal dar-ček po kmetih.
Razne vesti.
* (I z 1 j u b o s u m n o s t i.) V Pragi živ i sedemdesetleten mož Opolan, ki ima jedva trideset let staro soprogo. Nij torej čuda, če se včasi spreta. 22. onega meseca je Sla žena k godbi, ter je pustila doma moža, da bi jej varoval troje otrok. Moža se loti strašna ljubosumnost in začne misliti na maščevanje. Ko se soproga vrne, udari jo trikrat se sekiro I po glavi, da je takoj na tla pala in brez sebe
ležala. Prenesli so jo v bolnišnico, a teško, da bi ozdravela.   Moža so pa zaprli.
* (Francesconi.) Časnik iz Padove piše o morilcu listonoše Guge : Enriko Francesconi je na padovanskeni liceji svoje studije končal, a ker je v osmi šoli padel, šel je v višjo trgovinsko šoto v Benetke. Součenci so ga zvali „Španjca", ker je njegova mati Spanjka z imenom Silva v Medonza. To ime si je tudi morilec po storjenem zločinu prideva!. Baje da je prav rad čital in je veliko denatja zdaj al za knjige, bil je tudi sicer jako nadarjen človek.
* (Goveja kuga) se je zopet začela v občini Novimarov na Hrvatskem in posebno v vasi Grani poginilo uže veliko živine za kugo na gobci in parkljih. Občinski odborniki in prisežniki pa roke v žepu drže in jim mari nij, da bi to stvar višjim gosposkam naznanili. K:ijti tudi na Hrvatskem je kmet za živino večjidel mačeha, terja vse od nje, a ne stori za njo ntč.
* (Pošta okr ade na.) Postilionu, ki je peljal 2G. oktobra postni voz iz Kretnsa, je zmanjkalo denarnega pisma, v katerem je bilo 2000 gl. V Senftenbergu poštar to za-p.tzi. Začelo se je ostro preiskavanje. Dva dni pozneje pa je omenjeni postiljon izdal petde-setak pri nekem kovai'u, in na tem petdese-taku je Liila vinjeta „Radgona". Zvedelo se je, da je bil mej poslanim denarjem bankovee z ono vinjeto. Postiljon je bil s ponarejenim ključem odprl voz in list z denarjem ukral. Našel se je v njegovem stanovanji še ves ostali denar. Postiljon uže gode v luknji.
* (Hiša) seje podrla v Hamburgu. Imela je več nadstropij in v vseh so prebivali ljudje. Bilo je ravno preteklo nedeljo, in ob Času, ko so ljudje najbolj doma. Mrtvih ali smrtno ranjenih je 24 osob. Prebivalci bi bili 1. nov. imeli vsi iti iz hiše. Vedelo se jo torej za nevarnost, a da je tako blizu, tega nihče nij mislil.
liiMlnivH opriivnlMtvu: G. M. S v Št Kanci jami v junskej dolini: Poslanih 5 gld. naročnine sjT.jeli, e.-i       let;i naročnina na naš list zii.-ihi 8 gl.
(PoHlauo.) Mej človeškimi pomanjkljeji, ki so o prilikah lehko jako nevarni, in so pri malih in velikih čestokrat nahajajo, so posebno važno poke v dolenjem životu (kilavost). Izvrstno in jako vspesno sredstvo, pa popolno neškodljivo proti temu je |mi«UrelniMiiu 11111*» od JRog. NttirzcnegKerJa Herisau, kanton Appenzell, Švica.
Dunajska borza 4. novembra.
(Izvirno telegrafiČno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih      b,'] gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 67   , 65 t
1860 drž. posojilo 110   , — ,
Akcije narodne banke 830   . —
Kreditne akcije . 147   , 80
London .   .   , 123 20 t
Napol. ..... 9    t 85
C. k. cekini      t  .....    5   „ 89
Srebro 104   , 76
Tržne ceue
v Ljubljani 4. novembra t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 94 kr.; — rež 6 gld. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 6 gld. 16 kr.; — proso 5 gld. 04 kr.; — koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 13 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špoh i riše n — gld. 66 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po2l/j*tr-i— mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — telotnine (50 kr.; — svinjsko m oso 5*2 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.;
_ slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov
8 gold  — kr.: — mehka 5 gld. — kr.
Išče se (345~1)
i. dobrimi spričevali «lratitv (Drahtzieher), aH iz-učea k^učar« ali lcoiijNlti kovač; dobi takoj službo v dratariji pri
Franc Pircu in sinovih v Kropi. i\ovo sladko
Ljutomersko vino
liter po 40 kr. se toči
v gostilni „pri zvezdi"
na cesar Jožeiurem trgu. (344—2)
Podtrebušne in kilove bolezni
zdravi popolnem neškodljiva mast z^ kilove aH pretrgane od ««//««•. Htut-ntn i; tffi •-./« v MMet'isau (Švica). Mnoga spričevala in zahvalna pisma se prilagajo navodu. Kazpošilja so v piskerčkih po 3 gld. 20 kr. a. v. po Mt. *tnš-:fin-*}ftw-Ju samom, ali pa po deželnej lekarni g. MC. Miit*-s*hitni v Ljnbijuni. («W—3)
Naznanilo.
Dozvoljujem si s tem svojim p. n. naročnikom in občinstvu naznanjati, da od denes zanaprej v mojej prodaja niči tudi
gorko šokolado, čaj, punš in haš-pastete
serviram; tudi je pri meni bralmi Holm z več ilustriranimi in dnevnimi časniki.   Za mnogobrojno obiskovanje prosi z odličnim spoštovanjem
Rudolf Kirbiš, konditor, (341— 3) prej Kaprec, kongresni trg.
r
Zaloga hišnega orodja
Fr. Doberleta in H. Harischa
v Ljubljani,
v frančiškanske} ulici št. 8 in na dunajskej cesti št. 79.
Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, kakor tudi najbogatejšo okinčanega.
domačih in inozemskih snovi sa niobillfe, zagrlnjal, rollcaux zu ukns,  prtov aa mize, kol tro v ca poatelje,  kakor tudi
preprog.
Prevzemata tudi tapeciranje sol> in oUincanJe celili ntauovanj, hotelov, kopelj, kancelij itd. itd.
Ceniki in narisi pošiljajo se na zantevanjo  zastonj, ravno tako oddaje se hišno orodjo ali sploh pošiljatev za plačilo na
obroke. _ 1,248—16)
■CBH (leno so kar najmogoče nizke. HHB
Za vsako gospodinjstvo
■■■■ priporočamo za zinmkl ima
,a ,e«r«aeno mzko c„„o   5   gld.   50   TU. **%fiSSŠ&:*1
1 lepo potrolejevo lampo z varnostnim gorivom.
1 aparat za čaj kuhati, s katerim se v 2 minutah naredi najboljši čaj.
1 pravi karlbadski porcelanov vrč za čaj.
6 pravih karlsbadskih porcelanovih skudelic za čaj.
pravih karlsbadskih porcelanovih podstavkov. 6 čajevih žlic ti britanskega srebra. 1 lepo škatljo za sladkor z veksirnim
zaklopom. 1 britanske klešče za sladkor.
1 praktično čaj evo cedilo.
2 krasna salonska svečnika iz bronza b figurami.
Vsi tukaj navedeni pavso lepi in praktični predmeti stanejo skup le S uiti. 50 kr. av. vrl j. in se dobivajo iz novo odprtega velikemu prodnjal inča (301—5)
Blau & Karin,
_ DunnJ, mesto, Itwlienl»er|jrerHtraMMe St. 1. _
^BHH Zavijanje zastonj.   1'ošiljatev proti kasi ali povzetju. IH^H
Jedina trgovina na Dunaj i!
katera jo ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga so za 30°/« znižati in ta je
Kineškega srebra fahrikna zaloga
II. tt«-t te I h «»1 m ii A C©., XD\xn.Etj, IZ&rntzieretiasse v "bazetrjui-
■■ Veljalo je na primer. HB
6 žlic za kavo 6 navadnih žlic
6 nožev za obed . „
6 vile          „    . „
1 vel. žlica za juho „
1 „ „ „ mleko n 1 moka skledica z žlico„
6 nožov, 6 vilic, 6 žlic
6 žlic za kavo,
prej        Bedaj prej 3.;>(),  gl. l.SO 1 poBodicaza turški 7.50,    „  SB.7B   tobak .   .   .   . gl. 7.50,    i, 2.79 G raal. tas ža sladkor „ 7.50,    „ 2.7S 1 posodica za uiasdo „
5. —, „ SS.ffO 3 korke s podobami „ 3.—,    u 1.50 l par svečnikov  . m
6. —,    „   8.— 1 majolka za čaj . „ 1 posoda za olje i oset „
Posebno za clui-iln pripravno!
4-, 3.50, 3.—, 3.—, 6.—, 8.—, 8.-,
sedaj
gl. 1.50
: i.5o
kr. »o
gl. »—
n ••—
. 5--
vseli 24 komadov v elegantnem etuiju namesto gl. 24 same 0 gl. 50 kr.
6 desertnih nožev, j vseh 24 komadov v B       „      vile,     (elegantnem etuiju 6       „      žlic,     I namesto gl. 26 6 postavcev za nože,) samo gl. 9.75.
Najnovejša paala za  čiščenje zlatnine,  srebrni no in kineskoga
srebra, škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1.20.
Jako lepe tase, majolku za kavo in čaj, service za čaj, Btoja'ca za pogrnene mize, girandole, posipalci za siadkor, Čašice za jajca in garniture za jajca, posodice za zobotrebce, sponko za servijeto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetka. Na zahtovanjo dopošilja se tudi razlučeni cenik brezplačno. (142—11)
Štev. 5599.
Razpis
(327—3;
vrtnarske službe na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave.
Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave je oddati služba vrtnarja za praktični poduk učencev, za opravljanje dela v sadnem, v zelenjadnem in v botanično pomologičnem vrtu in bučelarstvu.
Prošnjiki za to službo z letno plačo 250 gl., prostim stanovanjem, ter ako morda treba z brezplačnim užitkom zelenjave, naj dokažejo, da so neoženjeni, da so čvrstega zdravja, lepega vedenju, slovenskega jezika zmožni, in da so v sadje-, zelenjado- in čebeloreji prav dobro, in če mogoče tudi v cvetlicoreji izurjeni.
Prošnje z navedenimi dokazi naj se do »O. novembra 1. 1S70 če mogoče osobno, izroče vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu.
01 deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani 14. oktobra 1876.
tKKJCJCJCKKK
KKKKKKKKKKKi
VsBffl bolnikom, |^TjreK
leni od svojega trpljenja po tisi>čkrat dobro se iskaiavlim zdravljenji, se branje slavno, v 68 natisih ušle, fi00 strani močne knjige: Dr. Airy's NaturUeilniethmlo ne moro dost priporočati. Cena 60 kr. avbt. volj. dobiva so po vaakoj knjigarni, ali pa pro.i pošiljanju 12 pisni, mark po 5 kr. tudi direktno od Uieliter'« Verlugs-Austnlt in Leipzig. MM Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, so porok temu, da nihco ne bode nezadovoljen položil te ilustrirane knjigo i/, rok. Vspelii govore! GB (330—2)
na Kranjskem
M. Neumann-a v Ljubljani,
liii k m a n-4» v a hiša,
priporoča za sedanjo sezono v največjej Izhirkl:
Popolne jesenske oprave.......	od gl.		20,	24	do	40
Zimske suknje, s klotom ali snovno podlago .	n	n	18,	25	n	50
Suknje za lOV, iz klobučine ali lodna, podložene	rt	n	7,	9	»	16
Plašči za pot, iz snovi in lodna, podloženi	rt	rt	12,	16	n	30
Mencikovi, iz snovi in lodna, podloženi	rt	rt	15,	18	rt	40
Mestni kožuhi, z bizamovb podlago, podloženi	tj	n	GO,	70	n	80
Potni kožuhi, s sedmogradci in šopni, podloženi	n	n	45,	55	n	100
Kožuhi za na lov, z belimi jagnjetoviini kožami,						
	rt	n	10,	18	TI	25
Spanjske suknje .........	n	rt	9,	12	n	18
	Ti	rt	9,	12	rt	25
Obleke mm <teeke> is ©timlke
za vsako starost, po čudno nizkih, cenah. —c:aa—
Najnovejše in najelegantnej.se
v konfekciji za dame ~a*c
2 po dunajskej in pariškej modi. <8i»-8)
K
K
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lascuiua in tisk „Narodne tiskarne".
18