Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Lidovà knihtiskàrna, Wien V., Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7. Ust xa. politiko, gospodarstvo — in prosveto Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100-— polletno : K SO’— četrtletno : K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. ' polletno : 8 „ četrtletno: 4 „ P Leto I. Dunaj, 31. avgusta 1921. Št. 24. Naši cilji. Po dolgem-času smo se zopet sešli v Št. Jakobu, da smo se tam vspodbudili in navdušili za delo, katero nas v tem razburkanem času čaka. Dvigniti se nam je treba iz presenečenja, katero nam je prinesel plebiscit, ter zopet z novo vnemo in novim pogumom prijeti za delo, če se hočemo vspešno ustavljati navalu nasprotnika. Za nami je doba, v kateri smo Koroški Slovenci pač mnogo pretrpeli in kdo mere popisati vso bolest, katero so naša srca v tem času občutila. Kričali so za nami, da smo izdajalci. In zakaj? Samo zato, ker smo ljubili svoj rod, ljubili naš dom, ljubili naše slovenske matere. Trgali in v prah teptali so naše slovenske znake. In čemu? Samo zato, ker mi nismo hoteli z lastnimi nogami v prah teptati naše dote, katero smo prejeli od naših mater, mili naš slovenski jezik. Toda to naj nam ne vzame poguma. Kajti dokler se sami ne obsodimo na smrt, je ni sile na svetu, katera bi nas mogla tako daleč pripraviti, da bi se o nas reklo, ni j‘h več. Kedaj že so nas koroške Slovence obsodili naši nasprotniki‘na smrt in ne samo obsodili, ampak celo trdili o nas, da nas ni več. Toda ravno plebiscit je to trditev naših nasrpotnikov ovrgel, kajti mi smo pokazali pri glasovanju, da še žive na Koroškem s:novi in hčere slovenskih mater. Marsikdo je vzd h-nil, ko je izvedel o iz:du glasovanja: Sedaj smo na tleh in ni js več rešitve za nas. Toda pokoncu glave! Zakličimo vsem, ki nas sramotno z izdajstvom njih mater in njih jezika: Četudi ste vi vklenili tujcem vaše glave, jih mi ne bomo, ker še je v nas narodna zavest in ponos. — Plebiscit je s!cer odločil, da smo postali koroški Slovenci državljani nemško avstrijske republike, toda državne meje niso jezikovno meje. Ker jezik je t:sta vez, ki druži večje skupine ljudi v posamezne narode. Daši smo PODLISTEK Prijateljstvo. (Konec.) Vrba je zahajal sedaj vsak dan k Blažku. Konečno so mu nekega dne naznanili da bodo vzeli bolniku obvezo z oči. Vrba je preživel ta dan v strašni napetosti. — Ali ho videl njegov prijatelj ali pa ostane na veke slep? Vso noč n-a ni zapustil nemir. Zjutraj ga v tiskarni skoro niso več poznali, tako je bil prepadel. Opoldne je konečno pr spel v bolmšmco. Blažek ga je sprejel z izbruhom groznega obupa. „Jaz sem vendar slep! Poglej!" Strgal je s tresočimi rokami lahko obvezo pokrivajočo njegove oči. Dvoje motnih, vpadlih oči je davalo njegovemu obrazu nelep izraz. Vrhi se je stisnil vrat. Toda takoj je razumel, da je treba govor:ti pom>rjajoče in lagati. Z junaštvom, kateremu se je pozneje sam čudd, je govoril pa dolgo in široko o tem, da mogoče ni še vse zgubljeno, da še se vse lahko obrne na bolje, da so se prigodli slučaji —------ Bohi’k mu ni pustil končati. Z lev;co je prteguil njegovo glavo k sebi in mu rekel šepetaje, toda odločno v uho: državljani avstrijski, radi tega se vedno še nrištevamo k narodu Slovencev, dokler se bo govorila po naših krajih slovenska govorica in dokler bodo odmevale od naših hribov milo doneče slovenske pesmi. In ker smo Slovenci, se prištevamo k veliki družini Slovanov in sicer Slovanov na' jugu. Kot manjšina v Avstriji imamo po mirovni pogodbi zagotovljene iste pravice kot Nemci. Toda kljub temu se moramo za naše pravice boriti. V tem boju si pa podajmo vsi Rožani, Ziljam in Podjunčani ter sploh vsi koroški Slovenci roke, ter stojimo trdno ob braniku naših pravh, talco se bo nad nami uresničil pregovor: Združeni bodo tudi mali močni. In res srno koroški Slovenci dovolj močni, da se nas mora tudi upoštevati, samo da smo edini in odločni, kadar pride čas, da zahtevamo naše pravice. Skoro se zdi človeku, da je prišel čas, ko se ima izpolniti ono prerokovanje, katerega so davno že naši predniki prerokovali, ter ga še danes naši stari ljudje kaj radi pripovedujejo. Namreč, da bo prišel čas, ko bo ostalo samo toliko ljudi, da bosta dva zanetila ognje, eden tam na Karavankah in eden tam na oni strani na vrb Turja. Ko bota ugledala ognje bota vskliknila: Hvala Bogu, še mi živi en brat tam na oni strani. Hitela bosta potem drug k drugemu, ker so kot brat objela in tedaj se bo zopet pr'čela prava ljubezen med ljudmi. Tudi na predvečer naših slovanskih blagovestnikov sv. Cirilà in Metoda se je oko marsikaterega oziralo po naših hribih, ter želelo vpleti, kako znamenje, li še žive okrog naši bratje. In res opazili smo nekaj ognjev. Sicer ne veliko, to la vzradostila so se naša srca in mi smo bili prepričani, da tam kjer smo videli kresove, nam še žive naši bratje, kateri so z nami istega srca, kateri z nami čutijo, da nam tam še živijo bratje sotrjuni. In dne 7./VILI. 1921 smo prihiteli v Št. Jakob, da se tam kot bratje objamemo, ter sklenemo trdno zvezo, katera nas bo Ti lažeš, vem. Toda hvala ti! To ni za nič! — Vem boljše kakor ti, da ne spregledam ni- . koli več. Konečno so odpustili Blažka iz bolnišmce. Delodajalec je res ponudil poravnano. Toda vsota — 1000 dolarjev, je bila tako smešno mala, za pokvarjeno življenje, da sta jo odbila s prezirom in predala stvar advokatu. Spor se je vlekel neskončno. Vrba je moral delati sedaj za dva. In delal je tabo naporno in se potegoval za vsako naduro. Toda delo v tiskarni ga je oslabilo. Sam je bil telesno jako šibak in je bolehal na bolezni stavcev —na sušici. K utrujenosti, ki se je začela pri njem pojavljati, se je pridružil kmalu vedno sdnejši kašel. Toda kakor bi vsega tega ne čutil. Med tem pa je sedel ubogi slepec doma in se mučel v dolgem času. V začetku ga je dal Vrba vecki-at k sosedom, toda Blažku je bilo to mučno. Postal je vobee nezaupljiv in razven tega ga je mučila misel, kako konča njegova pravda. In čim dalje se je, vlekla pravda, tem trpkejši in bolj nagel je postal Blažek. Konečno je bila pravda končana. Delodajalce je bil res obsojen k odškodnini, toda ta je družila pri delu za narod. Nekdaj že je bil Št. Jakob središče Rožanov. Tukaj je že nekdaj stari Serajnik zbiral Rožanc okrog sebe, ter jih navduševal za boj proti Turkom. In gotovo tedaj Rožani ne bi podlegli Turkom, da bi ne imeli med seboj izdajalca. Kakor nekdaj pravi Turki, tako. so pred dvemi leti drugi Turki divjali po n^šib krajih, katerih znake podivjanosti še danes opažamo na naših cerkvah. In še danes se naša mladina po turškem sistemu vzgaja v janičarje. Vzgod-nji mladosti se navaja naša deca k temu, da se sramuje svojega maternega jezika in kadar odraste, tudi svoje slovenske matere. V tem o-ziru se mora mnogo spremeniti, prej ne bomo odnehali od naših zahtev. Kakor pa nam je imeti skrb za šolsko mladino, moramo tudi skrbeti za našo šoli odraslo mladino. Kajti, kar nam šola popolnoma ne pokvari, se nam pa izgubi potem. Imeti moramo močno organizacijo, katera nas bo vse, posebno pa, pašo mladino družila, ter jo vzgajala v pošten, zaveden in veren narod. Ta organizacija naj bi bila naša izobraževalna društva, katera so nam tako potrebna, kot telesu kri. Pustimo da izteče iz telesa kri in ni več življenja v njem, pustimo spati naša društva in kmalu bomo zaspali narodno. Zatorej naša društva vzdramite se! Če pogledamo za 30 let nazaj, vidimo pri ustanovljanju izobraževalnih društev moža velikih idealov in velikih del, našega nepozabnega dra Kreka. Tudi številna izobraževalna društva po slovenskem Koroškem, katerih je-bilo pred vojno zelo lepo število, so zasluge tega velikega moža. Prišla pa je vojska in kar čez noč podrla, kar se je skozi leta s težavo postavilo. Pa minula je vojska, minulo še marsikaj in mi stojimo sedaj ob razvalinah ter u-gibljemo, se naj lotimo dela? Težak, truda poln je seve začetek, toda mi hočemo živeti. Kvišku bila po odbitku pravnih stroškov še manjša kakor prvotno ponujena vsota. Komaj se je denar pojavil, že se je razletel na plačanje dolgov, katere sta morala napraviti fanta v dobi Blažkove bolezni in ostal je zopet le Vrbov zaslužek, s kterim sta morala živeti. Počasi so nastali novi dolgovi in to je prisililo Vrbo, da je delal še bolj naporno. Delal je cele noči ,ne da bi si privoščil najpotrebnejšega počitka. Slepec je postal popolnoma nepravičen in ogorčen na celi svet. Tudi svojega požrtvovalnega prijatelja je obsipaval cesto z očitki. Toda Vrba je poslušal z angelsko potrpežljivostjo in vedno opravičeval nesrečnega prijatelja v duhu. Njegov kašel je postajal vedno hujši. Cele noči ga je sedai mučil in slepec ni morrei spati ter je vedno padal v razburjenost ko je to slišal. Dnevi so tekli brez nade na boljše čase. Ko je nekega večera končal Vrba delo, je naenkrat občutil, da so se omare s črkami začele gibati in plesati. Tla pod njim so se zavrtela in obebem ga je pograbil silni napad udušujočega košlja. Prijel, se je za omaro, toda roka je omahnila in padel je na zemljo. ________ # Stran 2. KOKOŠK ! SLOVES EL' fct. »!. torej vsi, ki ste se pred vojno trudili in delali v društvih. Pokažite pot mlajšim, kateri bodo Potem vaši nasledniki. Vsak, komur je pri srcu bodočnost koroških Slovencev, naj po svojih močeh sodeluje. Kajti naša društva čaka ogromno delo. Ako človek pogleda po svetu, opazi, da se velik del človeštva potaplja v velikanskem morju, katerega razburkani valovi pretijo zdaj in zdaj preplaviti bregove, ter poplaviti ves svet. V to morje se iztakata dve redei in to sta razuzdanost in pijančevanje. Žal, da se tudi mnogi iz naših vrst v tem morju potapljajo. Pa kot bi bilo nespametno se spustiti z ladjico v peneče se valove, ter reševati potapljajoče, katerih bi se le malo moglo oteti, med tem, ko bi razburkani valovi neovirano prestopili bregove, ter uničili še to kar se da, še z lahkoto rešiti, ravno tako je treba tudi tukaj rešiti najprej to, kar je še dobrega. Napraviti je treba ob tem morju močan nasip, ob katerem se bodo razburkani valovi razbili. In ravno to so naša izobraževalna društva, katera naj bi vodila našo mladino po potu treznosti, ter jo tako obvarovala, da ne zajde v te strašne valove in najde tam svoj konec. Vsi starši ter sploh vsi oni, ki vam je pri srcu boodočnost vaše mladine, bodočnost koroških Slovencev, na delo za našo mladino. Vzgajajmo pošteno značajno m verno mladino in lahko zremo potem mimo v bodočnost. Kvišku Kož, kvišku Žila in Podjuna, zbudi se cel slovenski Korotan, podajmo si roke m kmalu bomo videli, da je v slogi moč. \ Weiss Tomo. -JV ' V Tam pod sinjim vrhom, na prijaznem hribčku v Podsinjivasi je vzklila v prvih večernicah pred godom sv. Tomaža apostola, dne 20. grudna 1897, nežna cvetka, ki jo je s posebno ljubavjo nasadil na svojem vrtu nebeški »Vrtnar. Bil je to naš Tomo. Ni vzrastel v razkošju in mehkužnosti. Borna, pritlična, slovenska hišica bila je njegov dom. V tej hišici slo-ivenski pa se jepod dobrim vodstvom in varstvom dobrih roditeljev bogato razvijalo njegovo plemenito srce, se je s čudno umerjenostjo in smotrenostjo razvijal njegov- blagi, trdni značaj. Kot otrok že je kazal nenavadno resnobo in nagnjenje do resnega dela, kar je vtisnilo njegovemu značaju poseben pečat zgodnje zrelosti in s tem slutnje, da bo njegova romarska pot kratka, da ni več daleč ura, ko pride poslanka miru in ga povabi s seboj, ko se mu za vselej vzdignejo žalobni zastori, za kojrmi se skrivajo veličastne skrivnosti, ki jih ne morejo doseči naše oči. In ni hotel priti prazen pred svojega stvarnika, ni zakopal talente, ki jih je prejel. Ze 14 let stari, nadarjeni marljivi, resnobni učenec prične s svojimi študiji na celovški gimnaziji kot gojenec ondotnega deškega semenišča. Kot dijak je bil izredno Kaj se je ž njim godilo, ni vedel. Šele, jco so mu dali vdihovati nekaj silno dišečega, je prišel k zavesti. Poleg sebe je opazil mlako krvi. Nad njim je sklonel jegov gospodar in nekoliko tovarišev iz delavnice. Aha, imel je bruhanje krvi, znamenje konca. Da — to pomeni res konec. Čudno, Vrba ni ; čutil nobenega straha pred smrtjo. Da še celo lahko mu je postalo pri tej misli. Toda takoj se je spomnil na svojega tovariša. Kaj naj začne brez njega? Vrba se je odločno dvignil. „Grem domov,“ je rekel skoro nepotrebno glasno. „No, no! To komaj!“ je rekel tiskar, ki ga je negoval. „Dajte ga odpeljati!*4 ' „Ne — nočem! Peš pojdem. To ne gre. Škoda. denarja!44 ..Toda saj plačam jaz,44 je rekel gospodar. „Fautje pomagajte mu!44 Prijeli so Vrbo pod pazduho in ga odvedli ; dol. Tu so ga posadili v pripravljen voz hi ga odpeljali, na njegov dom. Po poti se je snomnil, da bi se Blažek vznemiril, če bi zvedel o tem, kar se je dogodilo. Zaprosil je tedaj tovariše, , da bi ga spremili samo fio hiše in se potem . poslovili. y 0' . - - - vztrajen, vedno med prvimi v svojih študijskih uspehih, kot gojenec v pojmovanju in izvrševanju svojih dolžnosti vzor vsem sovrstnikom, kot tovariš ljubezniv, postrežljiv in pri vseh priljubljen. Po končani peti šoii je moral dne 1. avgusta 1916 kot prostak k vojakom. Tu sc* začne zanj šola trpljenja in bridkih izkušenj. Njegova nesebičnost in izvanredno razviti čut pravičnosti, njegovo globoko versko prepričanje, njegova odkriti ljubezen do naroda, koje-ga zvesti sin je bil od trenutka, ko se je začel zavedati, — to so bili kameni, sicer dragoceni kameni spotike, ki so povzročili Tomiju več notranjih muk in več težav nego fizični napori vojaškega življenja v zaledju in na bojišču. Vse to je usodno zrahljalo njegovo že po naravi ne posebno trdno zdravje. Bolehen in slab na telesu, pa močan in ojačen na duši, bogat na življenskih izkušnjah, utrjen V svojih nazorih, sé. je vrnil ob koncu vojske domov, končal kljub slabemu zdravju, v enem letu zaostali in še ostali gimnazijski študij v dneh strahote slovenskega Korotana. Začetkom šolskega leta 1919—20 je vstopil z neomajenim zaupanjem v samega sebe v mariborsko bogoslovno semenišče, v svesti si, da je to zanj edina pot, ki i jo je odkazala Previdnost. Z odločnostjo in z edino njemu lastno resnostjo sc je poprijel izbranega poklica. Ni se zadovoljil samo z vestnim, strogo strokovnim študijem. Neumorno delaven je bil v ondotnem društvu, v raznih odsekih, marljiv sotrudnik domačega društvenega glasila. Vse njegovo pripravljalno delo je prevevala zavest, da je treba vsestranske priprave na vzvišeni duhovniški in socijalni poklic, na veliko misijo, ki bi jo moral vršiti med svojim domačim slovenskim ljudstvom. Njegove obširne razprave v ,,Linici44 glasilu društva „Slomšek44 mariborskih bogoslovcev, kjer se nahaja lepa vrsta napisanih, že uporabljenih in Še ne uporabljenih predavanj in o-snutkov, pričajo o neupogljivi volji, do pičice izpolniti in udejstviti geslo slovenskega, katoliškega dijastva: ,.Z Bogom za narod!14 Da, Beg in narod, ste bili našemu Tomiju oni dve zvezdi vodnici, ki Ste neprestano bleščali na obzorju njegovega delokroga. Kazal je ljubezen do teh svojih idejalov ob vsaki priliki neustrašeno, z deviško-vzvišenim ponosom. Brez presledka je napajal svojo čisto dušo v neusahljivih vrelcih nadnaravne hrane resnice in ljubezni- Neprestano pa mu je tudi bilo srce za svoj rod, za svoje ljubljeno, koroško slovensko ljudstvo. Zanj je delal v najtežavnejših dneh, z njim se bojeval, z njim se veselil, z njim upal in trpel. Zato se je tudi brez strahu vrnil no prestani bolezni ob koncu letošnjega šolskega leta v svojo domovino, s trdnim namenom, vztrajati in do konca ostati med svojimi rojaki, poln apostolske gorečnosti za rešitev duš, poln hi*epenenja po nekrvavem mučenštvu in nesebičnem misijonskem delu med ljudstvom in za ljudstvo. Prišlo pa je drugače, prišlo je nenadoma, nepričakovano, kakor hude sanje je prišlo. Videla je Previdnost te dobre name- Ko je stopil v sobo, ga je sprejel slepec neprijazno. ,»Jutri me odvedež na ulični vo^al,44 mu je rekel. „Učil se bom beračiti, da bi tudi nekaj prispeval h gospodai-stvu. O Bog, ali je še pravičnost na svetu! Toliko ljudi je srečnih, samo jaz da bi moral živeti takšno pasje življenje!44 Po skromni večerji sta legla oba. Izmučeni Vrba je zaspal takorekoč v trenotku. Slepec pa ni spal. Saj je itak spal črez dan mnogo in tako v noči ni mogel. Pripovedoval je nekaj Vrbi, toda ta je začel smrčati. Vtopil se je tedaj v temne misli, katere je zadnje Čase -^osebno ljubil. — Naenkrat je začel Vrba v spanju kašljati. Najprej slabo, potem pa vedno silneje ju sil-ueje, dokler ni prešel v čudno, nepopisno hropenje. Slepec se je prvotno razburil. Toda ko je postajalo Vrbovo hropenje tišje in F.šje, se je vznemiril vedno bolj in bolj. Ko pa je konečno Vrba popolnoma vtihnil, ni mogel več zdržati. „Vrba, kaj ti je?44 Nobenega odgovora. Slepec je vstal s postelje in se previdno tipal k ležišču svojega druga. Začel je tipati po njegovi glavi in vedno bolj razburjeno in vznemirjeno govoril. Koneč- l ne, to čisto, vdano ljubezen in rekla: „Zadost-je! Biser, ki nam ga je dalo neito ou oveca-nem, obilno blagoslovljenim dnevu nam je vzelo ob žalostni, trpki uri.44 Le en teden je ležal vdano in potrpežljivo na smrtni postelji, V nedeljo so ga peljali v celovški sanatorij. V torek, dne 9. avgusta, ko še ni minula nrva jutranja ura, je izdihnil svojo Bogu posvečeno dušo mož poln idealov, iniadeuič-idealist. Padla je mladika, ki je obetala teli sadu, usahnila je nežna cvetka pod sinjim vrhom, na prijaznem hribčku, veselje svoje družine, ponos in dika svoje domače vasi. Koroška Slovenja je izgubila zopet enega najboljšega izmed mlajših svojih sinov. V uprav kraljveskem sprevodu smo ga spremili k večni primiciji. Mi žalujemo. Odpusti Tomo, da se ne veselimo s Teboj. Ko se spet sestanemo, bo naše veslje tem popolnejše. Zato pa prosi tam za nas. Na. svidenje! ® TEDENSKI PREGLED El Avstrija. Priklopitev zapadne Ogrske k Avstriji. Dne 28. avg. bi se morala vršiti evakuacija zapadne Madžarske in priklopitev k Avstriji. Madžarska vlada je sicer odredila, da se ima začeti evakuacija v smislu načrta, ki ga je izdelala ententna komisija. V Šopronju pa se je konstituiral iredentistični odbor pod predsedstvom Urmanczy-ja in poslanca Štefana Friedricha, da se onemogoči priklopitev k Avstriji. Ko so 28. t. m. avstrijske oblasti, nič hudega sluteč, vkorakale v zapadno Ogrsko, so se jim postavile v bran oborožene tolpe in organizirano vojaštvo pod poveljstvom znanega nadporočnika.Ivana Hejasa. Prišlo je do prelivanja krvi na avstrijski in ogrski strani. Ker so.bile avstrijske vojaške posadke preslabe, so se. morale umakniti nazaj na mejo. Medtem se je sestala ententna komisija, da napravi red, da se bodo določbe trianonske pogodbe vseeno lahko izvršile. Ogrski odpor v zapadni Ogrski. Zadnji dogodki v zapadui Ogrski so avstrijsko javnost v veliki meri razburili. Ko je trianonska mirovna pogodba postala pravoveljavna, so se začele takoj priprave za njeno izvedbo. Jugoslavija je morala izprazniti Baranjo in predati Peculi Ogrski. To je storila, prodno so Ogri izpolnili svoje obveznosti proti Avstriji, katrri jn-inade po tej pogodbi zapadna Ogrska s Sobo-tieo iu Šopronem. Ko so v nedeljo dne 29. t. »•>. vkorakale avstrijske orožniške in finančne čete, so trčile ob močan ogrski odpor in na večib mestih je prišlo do krvavih spopadov z izgubami na obeh straneh. Ogri so izpraznili samo eno trotino onega ozemlja, ki ie določen po trianonski pogodbi Avstriji. Ostale dve trotini tega no ga je dosegel, a takoj je umaknil prepa Ilo roko. To ni bilo živo telo. Zopet je začel tipati po postelji, na hteri je ležal Vrba. Tipal je po nečem neprijetno lepljivem, naglo obrisal roko in segnil po prijateljevi roki. Bila je mrzla. Položil je uho na njegove prsi. Toda srce že ni bilo več. Slepca se je polof d strah. Kaj je to? Ali je to mogoče? Mrtev! Vrba je mrtev, on pa ga je še pred kratkim žalil. Umri je, ubil sc je zanj nehvaležnega! Kaj pa sedaj? Kaj naj počne sedaj? Kako naj živi? Kam se naj poda! E — naj lepše je, da napravi tudi on konec. Slepec je vstal in se došušljal k mizici. Vzel .je sumokres iz miznice in skrbno potipal za petelinom. Potem se je vrnil k postelji, na kterl je počivalo mrtvo telo njegovega dnma, sedel na posteljo in položil cev na sence. Tiho noč je prerušil strel. Našli so ju mrtva drug poleg drugega. In ker so se našli ljudje, ki so poznali njuno zvesto prijateljstvo, so ju položili v skupen grob. Tam ne spita sama. Tam je dolga, nesle m-' ena vrsta grobov, kjer počivajo sami taki ljudje, kterl so šli iskat v Ameriko srečo, a so našli prezgodnjo smrt. ozemlja branijo oboroženi civilisti, dijaki in kmetski fantje pod vodstvom ogrskih častnikov. Avstrijcem se tudi ni posrečilo, zavzeti glavno mesto tega ozemlja, Šopron. Pri ra/ličnih spopadih bo bili od Ogrov internirani, obstreljevani ali celo umorjeni različni antanikn in :avstrijski dostojanstveniki, med njimi je deželni poslanec Pechail interniran. Avstrija se je obrnila na antanto s prošnjo za pomoč. Ni dvoma, da bo antanta zastavila svoj ogled in vpliv, da uveljavi trianonsko pogodbo. Zanimivo je, da pride pod Avstrijo tudi nekolik'» hrvatskih občin, kjer so se naselili Hrvati, ki so v prejšnik stoletjih radi Turkov zapustili domovino. Finančni minister Grimm pri antanti. Avstrijski finančni minister Grimm se je podal pred kratkim v Pariz in se odpravlja sedaj še v London, da bi izposloval hitrejšo rešitev kreditnega vprašanja. Vendar se slišijo glasovi, da njegovo potovanje dosedaj ni imelo zabeljenega uspeha. Antantni krogi, ki bi bili voljni priskočiti avstrijski republiki s krediti na pomoč, so pripravljeni, storiti to samo pod gotovimi pogoji, ki so v glavnem sledeči: ureditev državnega proračuna in veliko notranje poio-jilo, o katerem pa premožni sloji v Avstriji nočejo ničesar slišati. Basiravno je v Avstriji mnogo privatnega bogastva in avstrijska industrija ter trgovina dobro uspevata, je uboštvo države zelo veliko. Antantni finančni krogi pa nočejo odpreti svojih mošnjičkov taki državi, kateri njeni lastni državljani ne priskočijo z notranjim posojilom na pomoč. Jugoslavija. Pogreb kralja Petra. V torek, dne 22. t. m. se je vršil z največjmi svečanostmi in veličastni udeležbi naroda pogreb kralja Petra, katerega so pokopali v Topoli. Skupščina je sklenila da se preminulemu kralju podeli nasi.v Peter Veliki, Osvoboditelj in Ujedimtelj. Novi kralj Aleksander se pogreba ni mogel udeležiti, ker leži bolan v Parizu. Zato tudi še ni mogel položiti prisege in prevzeti vladarskih poslev, katere opravlja v njegovi odsotnosti ministrski svet. Kokor piše „Politische Korrespondenž'4. je cosini zvezni predsednik dr. Hainisch kralju Aleksandru brzojavko, v kateri mn izraža svoje globoko sožalje povodom smrti kralja Petra. Iz Pariza se poroča, da je jugoslovanski kralj Aleksander operacijo srečno prestal in da se je njegovo zdravstveno stanje v toliko poboljšalo, da namerava 15. sept. odpotovati v Eelgrad. Na državni meji ga bodo sprejele de-putacije poslancev in korporacij v Ljubljani, Zacrebu in Beogradu bo najslovesnejše sprejet. Pogodba ned Avstrijo in Jugoslavijo. Provizorična trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo se je podaljšala do 31. okt. 1921. Srbske čete so izpraznile 29. sept. Baranjo, kakor je to določila trianonska pogodba. Dr. Ivan Tavčar. V Sloveniji je slavil 28. avgusta odvetnik dr. Ivan Tavčar, nekdanji župan ljubljanski med vojno, svojo 70. letnico. Dr. Tavčar je najpopularnejša oseba med Slovenci, znan kot romanopisec pod imenom Emil Leon, znan iz javnega delovanja kot politik, govornik in kot človek kremenitega značaja, poštenosti in razsodnosti. Prištevati ga moramo med prve naše romanop'sce, široke plasti ljudstva pa poznajo dr. Tavčarja kot nesebičnega moža, ki se v javnem življenji! ni okoristil na škodo dragih in je kazal vedno plemenito dušo. Dr. Tavčar se ne pred letom mnak il iz javnega življenja in živi na svojem Tusknlu — na Visokem v Poljanski dolini. K 70 letni i kličemo: Na mnoga ja Ijeta! Iz Istre. Pretekli teden je slavil dr. Matko Laginja 70. letnico svojega rojstva. Koliko žalostnih in veselih spominov vzbuja, to ime pri vseh, ki so ž njim sodelovali, ali vsaj sodjziv-Ijali titanske borbe slovenskega in hrvatskega naroda v Istri. Dr. Laginja je skozi dolgo vrsto let prvačil v teh borbah. Njegove zasluge /a narodni preporod Istre so neizmerne. Neizmerne so žrtve, ki jih je ta veliki rodoljub, odličen politik in neustrašen boriteli za narodno stvar položil na oltar jugoslov. naroda. V nedeljo, 7. t. m. se je izvršilo odkritje spominske plošče na leseni rojstni hišici Blaža Kocena, slovečega zemìj&p'sca, ki je bil rejen na Hotunju, župnija Ponikva ob juž. žel. 24. maja 1821 in je umrl kot duhovnik in profe-or zemljepisja na Dunaju 30. maja 1871. Torej se je letos obhajala lOOletnica njegovega rojstva in 501etniea njegove smrti. Nemčija. Nov političen umor. V nekem kopališču v zapadni . Nemčiji so napadli do sedaj neznani atentatorji centromskega poslanca in voditelja Erzbergerja in ga usmrtili s streli iz samokresa. Poslanec, ki se je nahajal v njegovi dražbi, je bil le lahko ranjen in je zamogel uteči. Ni nobenega dvoma, da je umor političnega značaja in da so zanj odsrovomi vsenemški monarhistični krogi, ki imajo na vesti tudi umor socialista Gaveisa iz Monakovega. Ti krogi so hoteli spraviti s pote Erzbergerja zato, ker ji kot Član tedanje nemške vlade podpisal mir z antanto v Versaju. Ker so ti vsenemški in monarhistični krogi v zadnjem času zelo živahni, se je polotil nemške javnosti velik nemir in govori se, da preti Nemčiji nevarnost novih nemirov in celo meščanske vojne. Socijahstl vseh struj, pa tudi meščanske republikanske in demokratske stranke pripravljajo odločen nastop, da ohranijo republikanski in demokratski značaj Nemčije. Kot prvo posledico napetega položaja v Nemčiji si moramo razlagati krvave spopade v Potsdamu. Zveza narodov in Gornja Šlezija. Zveza narodov, kateri je bila poverjena rešitev gor-nješleskega vprašanja, je vzela te dni to vprašanje v pretres. Predsednik Išii je izvajal, da se pri rešitvi tega vprašanja mora poleg narodnostnih razmer ozirati tudi na gospodarske razmere. Iz tega se da sklepati, da odloči tv Zveze narodov ne bo mnogo različna cd znanega angleško-itaijanskega predloga, po katerem bi dobila Poljska samo dva južna okraja. Stroški okupacije Zgornje Slezije znašajo glasom poročil medzavezniške komisije do 'la našnjega dne 7 milijard 500 milijonov nemških mark. Kdo jih bo plačal? Grška. Grško napredovanje v Mali Aziji se je ustavilo. Iz Smyrne poročajo, da so dobili Turki ojačenja iz Kavkaza in da so se morah Grki umakniti turški premoči. Rusija. Moskva v plamenih. Poročevalec amo riškega lista iz Moskve poroča, da je Moskva že tri dui v plamenih.” Položaj v Rusiji. Poročevalec londonskega lista ,,Daiiy Mail" javlja o sedanjem položaju Rusije: Sovjetska vlada obstoji le šc s terorjem. V Rusiji stane 1 kg krompirja 2500 rnbeljnov, 1 pfuud mesa 5000 rubcljnov; rženega kruha se sploh ne dobi več. Cičerin se je branil mednarodno podporno komisijo pooblastiti, da ista sme v okrajih, kjer vlada strašen glad, kaj ukreniti. Več dežel se pa tudi brani, k pomožni akciji pristopiti, ako bodejo razpečavali prehrano sovjetski komisarji. Na tisoče Poljakov, katerim se je posrečilo Rusijo zapustiti, je dospelo v obmejno mesto Baranoviči, drugi so prišli že v Varšavo. Večinoma so rabili 8 do 14 dni za potovanje. Veliko teh nesrečnežev je med potjo umrlo, posebno otrok, ker jim je popolnoma zmanjkalo hrane. Vsled rekvizieij žita že popolnoma obupani Ukrajinci so jako razburjeni. Iz Helsingforsa se poroča, da se je tamkaj Maksim Gorki sam izrazil, da v Rusiji vsak dan lahko izbruhne protibolševiška revolucija. V guvernijah Čeljabinsk in Tumen grozno razsaja sibirska kuga. Amerikansko-ruske razprave o pomoči zoper glad in kugo se zavlačujejo, ker je Litwinov stavil predlog, da naj bode v tej od Amer i kancev ustanovljeni pomožni organizaciji, zastopano gotovo število komunistov. To je vodja amerikanske delegacije, Brmvn,