Stev. 278.
o [Mini,«ponedeljek, dne Z. decembra 1901.
Leto mi
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za ietrt leta „	„ 6'50
za en mesec „	„ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za ietrt leta „	„ 5'—
za en mesec ,,	„ 1'70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
--dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
UpraVniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Store razvade u novi zbornici.
Dunaj, 1. dec. 1907.
Upali smo, da se z novo, ljudsko zbornico prične tudi nova, boljša doba avstrijskega parlamentarizma, doba splošnega razvoja v narodnem in socialnem življenju. Toda začetek nas je bridko varal. Razmere v novi zbornici so sedaj vsaj enake ali pa še slabše, ko v prejšnji, v kateri so odločevali izvoljenci s privilegiji. Dva meseca v poletju in sedaj že šest tednov trati liudska zbornica dragoceni čas skoraj izključno le z nujnimi predlogi. In v trenutku, ko so »ljudski prijatelji« malone že omlatili prazne snope, nagromadijo na javnem odru kar 37 novih nasadov. S ccpci oboroženi stoje ti ljudski mlatiči pripravljeni, da udarijo po glavah »kmečkih oderuhov«, »farških podrepnikov« in po butici »klerikalnega zmaja«. Le oglejte si može. da uganete njih želje. Kdor ni uganil n. pr. agitacijskega namena, ki sta ga imela nujna predloga glede na draginjo živil, temu je ugasnila luč pameti v njegovi lampi. In dobe se še ljudje, ki se ponašajo z žalostnim junaštvom, ako za take budalosti vzdihujejo težke kosti svojega rojstva.
Se smešnejši pa so oni slovenski politični ctročaji, ki so v divjem ognju svoje trme ali vratolomnega radikalizma kar z obema rokama podpisavali nujne predloge za obstrukcijo, sedaj pa se naivno izgovarjajo, da pred tedni niso mogli vedeti, da predlagatelji predloge vlože šele sedaj tik pred drugim branjem pogodbe in budgetnim provizorijem. To je prazen in jalov izgovor. Ali greste skozi drn in strn z obstrukcijo in so torej vaši izgovori neodkriti, ali pa sploh ne veste, kaj delate. In to drugo postavlja politično zavednost še v slabšo luč. Tudi g. Grafenauer je bil dne 4. julija podpisal dr. lilibovickega predlog o reformi uprave. Ko pa je izvedel pred četrtkovo sejo, da ima predlog obstrukcijski namen proti pogodbi, šel je k predsedstvu ter še o pravem času preklical svoj podpis. Torej je dvoje mogoče: Ali Hribar in tovariši nimajo toliko soli v glavi, kakor Grafenauer, ali po so prazni njihovi izgovori. Sicer pa je čudno, če poslanec podpiše nebroj nujnih predlogov, pa ne vpraša, kaj predlagatelji nameravajo ž njimi.
Mi bi se ne bavili toliko z gospodi v »Jugoslovanski zvezi«, ker se držimo načela, da imej vsak svoje politično prepričanje. Ce pa vidimo, da se mnogi upirajo celo boljšemu svojemu prepričanju iz same trme iu strasti, potem je naša časnikarska dolžnost, da slovensko javnost opozarjamo na take kozolce ljudskih zastopnikov.
Recimo, da so res važni vsi v četrtek vloženi predlogi. Nikakor pa niso nujnejši, nego so pogodba z Ogri. proračunski provizorij
in dclegacijsko zasedanje. Vse te stvari morajo biti rešene do Božiča, česar pa gotovo niti dr. Hlibovicki ne more trditi v svoji zahtevi, da se izvrši reforma uprave že do novega leta. Mi vsi priznamo potrebo, da se reforma državne uprave izvrši v modernem smislu. Pisec teh vrstic je v proračunskem odseku utemeljil resolucijo," ki vladi naroča, da čimpreje predloži parlamentu načrt take, času primerne resolucije. Vemo pa tudi vsi, da se tako vprašanje ne reši čez noč. Vlada sama se bavi s tem perečim vprašanjem, ki utegne biti zrelo v doglednem času. Nova razprava v zbornici bi torej k večjemu zopet rodila resolucijo, kakršnih ima vlada žc polne koše.
In vprašamo dalje, ali ni vsaj potrata časa — ako se že branite obstrukcije — če se z nujnim predlogom spravi na dnevni red sladkorno vprašanje v istem hipu, ko je pogodbeni odsek pripravil za zbornico svoje poročilo, s katerim je tesno zvezano tudi znižanje cene sladkorju. Čemu mlatiti prazno slamo, udrihati po oslovi senci! Finančni minister je obljubil, da se davek od sladkorja tekom let zniža za 12 K. Več sedaj ne dosežete in če 14 dni in noči bobnate skozi okno.
Kakor g. Hribar, tudi mi priznamo potrebo, da se za kartele določi nadzorstvo, v rudnikih vpelje osemurno delo ali uvede progresivni davek. Zemlja pa se ne pogrezne, ako se ta vprašanja obravnavajo po novem letu. Sicer na so že vloženi v tem oziru razni predlogi. Dajte odsekom časa in prilike, da se bavijo ž njimi. Enako »nujni« so ostali predlogi, ki naj bi zaprli pot rednemu delu. ustavili kolesa parlamentarnega stroja. Ce rečemo, da jc to početje brezvestno, so gospodje jako užaljeni, prete s tožbami ter mečejo okrog sebe kakor iz Sevnice smetivc pleve psovk. Kaj pa naj rečemo o tej taktiki, ki je sami ne morete opravičevati s stvarnimi razlogi ?
Na drugi strani pa ne moremo zainolčati, da tudi vlada dela napake. Prva napaka jc bila, da je sploh prepozno sklicala državni zbor. Tem slabše, ako se je to zgodilo s premislekom. Dalje ne moremo razumeti, da vladni organi z državnimi podporami rogovi-lijo po raznih shodih, hujskajo ljudstvo in prete z državno krizo. Brez dvoma so kmetijske družbe osrednji urad za poljedelske koristi, poljedelski svet itd., tisti faktorji, katere mora vlada ob vsaki važni akciji vprašati za mnenje. To jc vlada gotovo storila tudi z ozirom na pogodbo z Ogri. Zato pa je naravnost ne-čuveno, da vitez Simic kar straši po zbornici, hoteč straliovati poslance, in da njegovi tra-banti po deželi prete s sramotišči sedaj, ko je potekel čas za nova pogajanja z Ogri.
Vlada na tudi ne sme z vso gotovostjo računati na železni disciplino v klubih, ako
morda ž njo soglašajo voditelji. Do petka je bil največji kaos ravno v nemškoliberalnem taboru, ki ima tri generale v kabinetu. Mi živimo v dobi demokracije, ki se ne združi z oligarhijo. Peška je bil slavljen voditelj nemških agrarcev do trenotka, ko je oblekel ministrski frak. kot mirtister je general brez armade. Isto velja tudi o drugih, ker ni še pozabljen stari rek: Honores mutant moreš.
Take so razmere v novi zbornici. Udomačile so se stare razvade, ki so le na škodo dobri stvari in slovesu ljudskega parlamenta. Upajmo, da so te razvade le otroške napake, katerih se sčasoin otrese poslanska zbornica ter resno loti stvarnega dela.
Velike demonstracije proti pruski razlastitven! predlogi.
(Brzojavno poročilo »Slovencu«.)
Lvov, 1. decembra.
Agitacija proti pruski razlastitveni predlogi med avstrijskimi Poljaki dobiva vedno več tal. Včeraj zvečer so se tu povodom obletnice pruske vstaje 1. 1831 vršile velike demonstracije proti Nemčiji. Pred vseučiliščem se je zbralo več sto vseučiliških slušateljev. Več dijakov je zelo ostro govorilo proti Prusiji. Med rej klici — in različnimi zasmehujočimi klici proti Prusiji so sestavili dijaki dolgo vrsto, — bilo je več tisoč oseb — da bi šli pred hotel »Georg«, kjer stanuje novoimenovani nemški konzul za Galicijo . Ker so demonstranti našli vse dohode s policijo zaprte, so se zadovoljili s tem, da so se med popevanjem narodnih pesmij ter fej in pereat - klici proti knezu Biilovvu in avstrijskemu vnanjemu ministru Aerenthalu zopet odstranili. Demon-strantje so se podali nato pred mestno hišo, kjer je zopet nekaj dijakov zelo ostro napadalo Prusijo $n ministra Aerenthala. Konec demonstracij je bil ob 10. uri zvečer.
Velik protestni shod.
Lvov, 1. dccembra. Danes opoludne je bil v tukajšnji mestni hiši velik protestni shod, sklican od meščanov, katerega se je udeležilo okrog 10.000 ljudi. Radi velikanskega navala ljudstva, so morali shod razdeliti tako, da so istočasno zborovali v dvorani in na dvorišču mestne hiše. V predsedstvo so demonstrativno izvolili profesorja dr. Rydigerja, ki je doma iz Poznanjskega, ki si je istočasno delil predsedstvo z reprezentanti Vsepoljakov, poljskih soc. demokratov, poljske ljudske stranke kakor tudi Ivovske meščanske stranke. Govoril je lvovski podžupan, dež poslanec dr. Ru-tovski. ki je med splošnim odobravanjem zbranih izjavil, da poljska delegacija ne sme v prihodnje nič več take politike kot dosedaj
v parlamentu uganjati. Vse poljsko ljudstvo zahteva danes od svojih zaupnih mož v drž. zboru, da ne smejo politikovati samo z besedami, ampak z dejanji. Poljsko ljudstvo na Pruskem gleda danes željno na svoje isto-rodne brate v Avstriji in pričakuje od njih predvsem moralne pomoči. (Burno odobravanje). Dr. Rutovski je nadalje razpravljal določila razlastitvene predloge, katere namen ni nič druzega, kakor da se iztrebi Poljake v Prusiji. Mnogo let žc skuša Prusija Poljakom na vseh poljih proti pravici in zakonu postopati. Boj proti poljskim šolskim otrokom je nečastno spričevalo za nemško omiko. (Burni fej- in protestni klici proti Prusiji in državnemu kancelarju Biilovvu.) Dr. Rutovski je predlagal konečno sledečo resolucijo:
»Danes zbrani poljski državljani vseh političnih struj glasno protestirajo proti novi razlastitveni predlogi, ki nasprotuje v vsakem smislu pravici in postavi. Shod poživlja poljsko zastopstvo na Dunaju, da se v bodoče ne zadovoljuje s samimi protesti, temveč da nastopi proti zlorabi v Prusiji živečih Poljakov z grožnjo, da izpranem dosedanjo politiko. Poljsko zastopstvo na Dunaju se poživlja, da deluje na to. da se prepreči udejstvovanje pruske razlastitvene predloge. V nasprotnem slučaju naj poljsko zastopstvo izvaja vse politične konsekvence. Shod izraža svojim pruskim sobratom simpatije in zahvalo, da so se v sedanjih težkih trenutkih tako hrabro držali ter izraža upanje, da se bo posrečilo proti njim namerjeno nasilno dejanje odvrniti. Shod pošilja svojim bratom na Pruskem bratski pozdrav in jih zagotavlja vse mogoče pomoči od strani avstrijskih Poljakov.«
V	imenu »Poljske Ljudske Stranke« ie govoril dunajski dopisnik časopisa »Kurier Lvvovski« g. Dombski, ki je med drugim povdarjal, da mora poljska delegacija avstrijskega državnega zbora v parlamentu budget in poljski delegatje skupni budget odkloniti v slučaju, da avstrijska vlada ni v stanu, preprečiti izpeljave pruske razlastivne predloge. Dolžnost poljskega ljudstva pa je, začeti veliki gospodarski boj potom bojkotiranja vsega pruskega blaga.
V	imenu poljskega kluba je govoril staro-poljski poslanec dr. Tomaskevvsiri, ki je izvajal sledeče: Poljski delegatje v parlamentu bodo poslušali glas poljskega ljudstva. Ljudstvo nai bo mirno in nai se zanese na svoje zastopnike v zbornici, ki bodo s primernim postopanjem poskusili preprečiti grozeči atentat na brate v Prusiji. Govornik je končno poživljal poljsko ljudstvo, naj vztraja v boju zoper prusko razlastitveno predlogo z geslom: »Poljska delgaci.ia na Dunaju mora proti Pruski politično nastopiti, poljsko ljudstvo ima iz-vojevati gospodarski boi.«
V	imenu poljskih soc. demokratov je govoril poslanec Hudcc, ki je naglašal, da bo
RnleldosKop-
Nekai rcminiscenc s I. slovenske umetniške razstave v Trstu.
Sedem let je polž čez plot lezel, kot pripoveduje narodna pravljica, in se šc nazadnje pritožil, da naglica škoduje. Istotako se godi naši slovenski žurnalistiki. Dne 17. novembra se je zaključila razstava. Čakal sem vedno, da zapoje koji list, ki ima »primat« na vse novice, tiagrobnico. A zdi se mi, da so vsi po vrsti od same žalosti onemeli. Pa dosti sedaj, vrnimo se k razstavi. Veselo je začela. Takoj pri otvoritvi pripetila se je lepa anekdota. Med drugimi je vabljene goste spremljal tudi umetnik M. Ustavi se neka dama pred Str-nenovim »Jutrom«. »Ah, to je krasno — nebeško!« vzklikne dama. »To so planinke, kaj ne, gospod M.?« »Pardon, milostljiva, to so zelnate glave,« se je glasil odgovor. Podobna nezgoda zgodila se jc pred isto sliko glavi neke občine, ki je prišla kot član nakupovalne komisije. »To so potočnice (reete Vergiss-meinnicht).« Takih epizod bi naštel lahko na stotine. Vobče jc pa bil navzlic precejšnjega neumevanja uspeli razstave jako povoljen. Odbor ima moralen in gmoten uspeh. Obiskovanje ic bilo povoljno in prodalo se je štirinajst slik. Umotvore so prodali sledeči umetniki: Grohar, Jakopič, Stcrncn (um. klub »Sava«). Globočnlk, Gvvaiz, Marin, H. Šantel, S. Šantel in K. Viktor. Kupci so sledeči: gospod
Al. Gorup, Prosek, Jadranska banka. Trst in Tržaška hranilnica in posojilnica. Skupna svota prodanih umotvorov bode približno znašala 4000 kron. To je najlepši gmotni uspeh z vseh avstrijskih južnih razstav.
Pribiti jc treba en fakt. Mestna občina ljubljanska jc poslala nakupovat slike za bodočo »slovensko« galerijo malo čudno zbrano komisijo. Gospodje, ali ste pač žc pozabili, kaj je zapisal Prešern? No, spomnim vas pa jaz: »Le črevlje meri naj kopitar.« Primeren odgovor na to nakupovalno komisijo je dal naš umetnik Matija Jama. Občina je hotela kupiti njegov »Mlin«. A gospod Jama je odgovoril, da tako dolgo ne proda občini nobene slike, dokler ta ne bo uvaževala res umetniških momentov in dokler bode za bodočo galerijo sprejemala v dar nemške »kiče«. Še ena lepa poteza o komisiji. Gospodje so si izbrali slike in sc pismeno zavezali, da jih vzamejo po dogovorjeni ceni. Na slike so morali izrecno sledeči napisi: »Prodano mestu Ljubljani.« In sedaj, ko je razstava že davno zaprta. sedaj ko ni več nade, da se slika proda, dobil je odbor obvestilo, da »občinski zastop mesta Ljubljane na sliko g. N. N. nc re-flektira«. Sedaj? In gospodje poprej tega niso vedeli? Gospodje, to ni obnašanje javnih funkcionarjev, to se pravi ljudi za nos voditi.
Razun omenjenih že prodanih slik ima odbor še nado, da proda slike nauČnemu ministrstvu. Gospod arhivar Fabijani je kot pooblaščenec ministrstva prenumeriral za nakup sledeče umotvore: Grohar »Sejalec« in »Snežni metež«, Jakopič »Zima« in »Na samotnih potih«, Jama »Mlin«, Globočnik »Kraška kača« iu Bcrnckcr »Naplavljcni mrliči«. Odbor
razstave pa baje kupi iz čistega dobička šest umotvorov, ki jih pokloni centrali sv. Cirila in Metoda. Če upoštevani zadnja dva faktorja, prodalo se bode skupno za približno 14.000 kron. K temu uspehu moramo odboru pač le častitati.
Tukaj bi se morali Ljubljančani malo učiti. No, pa kaj bi jim očital? Saj so spolnili svojo dolžnost! Posetili so prvo slovensko umetniško razstavo v tako obilnem številu, da bi bili kmalu napolnili posebni vlak (če bi bil vsak zase v enem vagonu sedel). Bravo, le tako naptrfcj, ti centrum našega kulturnega življenja.
Očital sem poprej žurnalistom, da so bili malomarni! Oprostite! Mea culpa! Oglasili so se trije, in sicer Ferdo Plemič, kateremu sem po prečitanju njegovega neslanega podlistka res želel, da bi visel nekje v ribniškem gozdu, potem v »Zvonu« A. K. O. s svojimi brezsmi-selnimi »dobrimi« sveti in — Zanc z Iblane. ki je umestno prekrstil poprei imenovanega v O. S. U. Od vseh treh je pač najzdravejše misli razvil Zane, — pobijal je neumnost in borniranost takozvanih »umetniških kritikov«.
—avi—.
Rndi voličeu.
Črtica. Spisala Lea Fatur.
Srebrno čist je žuborel potoček pod vrbami. V poletju, v krasnem, so se zamajale dan na dan vrbe. se je klanjala dan na dan trava, ko je prihajala zala Hcrvolova Jerica, ievico uprto v bok. desnico ob veliki bali hod-
uičnega platna, zdravo okroglo lice žareče veselja.
Tako ie prišla tudi tisto soboto. Vrgla je balo v travo pri potoku, pri prozornem, in raztegnila dolgo sivo pot po rosni travi. Pojoč je odšla, sc vrnila, ko jc izhlapela rosa pod žarkom v višino roinajočega solnca. Sklonila se je nad potokom, zajela veliko lato, polivala platno, travo, svoje gole močne noge. Kedar se jc naginjala nad potok, so prihitele ribice k njej, siničice so klicale: »čičidol. čiči-dol«, pajek v grmu pri vodi se jc ustavil ob preji, zlatokrili kačji pastir jc obviscl na veji. Ko je tekla voda v tenkih curkih po platnu, so gledale iz trave naivne bele marjetice, so kimale Marijine solzice, pšenica in lan na njivi so sc zazibali v zelenih valovih.
Nad potokom se jc dvigal kamniti most, preko mostu je vodila cesta od vasi do vasi. Fantje so pokali z biči, peli, pozdravljali. Jerica ie rdela, pogledovala za njimi. Lepi so bili fantje i z Dol, lepi iz Črnic, a najlepši je bil Janžc iz Sel. Kakor nobeden si jc zavezal rdečo ruto okrog vratu, kakor nobeden je kosil, sekal, pel in plesal. Tudi njegov dom je bogatejši od drugih, pridna mlada nevesta mu pomnoži blagostanje. Zgodai bo vstajala, hodila na polje, da ne bo godla sitnica. Jauže-tova mati. Oče sc bo pohvalil s pridno sinaho, ki speče kruli, ko spijo drugi, ki prede. šiie. ki ve vsaki stvari svoj čas in kraj. Gagalo in kokodakalo, pivkalo, golčalo bo okoli hiše, krulilo v svinjaku, mukalo in rezgetalo v hlevu. Polne bodo njive, vrt v cvetju. V hiši vse lepo ometano, pisana zagrinjala na oknih in postelji, jasli v kotu lepo ozaljšana, miza in klop bela kot sneg, ješterk gladek, na kolo-
proti Poljakom naperjena predloga vzbudila zavest vseh Poljakov. — Izvajanja vseh govornikov so žela gromovita odobravanja. Med velikimi demonstracijami in klici na kneza Btilowa in Aerenthala se je shod zaključil.
Demonstracije po cestah.
Na tisoče broječa množica se je uredila v dolg sprevod in šla med petjem nacionalnih pesmi pred hotel »Georg«, kjer pa je straža preprečila vhod demonstrantom. Množica ie šla na to v Mohnackijeve ulice, kjer se nahaja nemški konzulat. Tudi tu je velika policijska straža zaprla dohod h konzulatnemu poslopju. Med tisoči pfuj in drugimi klici na kneza Biilo\va in Aerenthala je množica demonstri-rirala 1x5 ulicah naprej.
Demonstrantje so obesili na drog neko karikaturo cesarja Viljema ter jo sežgali. Množici se je posrečilo predreti kordon policije ter je dospela pred univerzo. Dijaki so dvignili nekega svojega tovariša na rame, ki je nagovori! množico ter označil razlastivno predlogo kot nesramen in zločinski atentat na obstanek pruskih Poljakov. Med gromovitim odobravanjem je izgovoril sledeče: »Kdor da nemškemu konzulu v Lvovu stanovanje, je izdajalec skupne narodne zadeve.«
Množici se je posrečilo priti sedaj pred hotel »Georg«, kjer so pobili več šip. Fej-klici in psovke na nemškega konzula so bili vedno glasnejši in situacija je postajala vedno bolj kritična. 2e se je bilo bati, da bo množica naskočila hotel. Množica se je pomirila, ko je lastnik hotela izjavil, da je konzulu odpovedano stanovanje in ta več ne stanuje v hotelu. Množica je to navdušeno odobravala. Demonstrantje so se razšli le polagoma. Pripravlja se več protestnih shodov po Galiciji.
ZeMskldan vSUldn mi Ljubljano.
Ako se vprašamo odkod toliko uspehov pri našem delu na organizatoričnem polju, si moramo brez dvoma pripoznati in se pohvaliti z eno lastnostjo, namreč to, da v naših vrstah ni doma frazarstvo, temuč resno delo. Fra-zarsko navdušenje pri kozarcu vina; sanjavi načrti v nedeljo zvečer, v ponedeljek zjutraj pa obligatni »maček« — to prepuščamo našim nasprotnikom, mi pa se zadovoljujemo z resnim delom, ki nam prinaša dan na dan uspehov. In tudi naša mladina, ki stopa tako krepko na dan, ie že opetovano dokazala, da se zaveda, da bo le z resnim delom dosegla lepe svoje cilje. To je pokazal zopet preteklo nedeljo mladi zbor naših telovadcev, ko se je zbral v prijaznem Št. Vidu, kjer se je vršil
Občni zbor
ondotnega telovadnega odseka Blaž Potočnikove čitalnice. Občni zbor je otvoril in spretno vodil predsednik čitalnični, g. Kregar. V lepih, prepričevalnih in navdušujočih besedah je nato govoril brat Slavko Ravnihar iz Ljubljane o pomenu mladinske naše organizacije. Besede, rodeče se v plemenitem, za vse dobro navdušenem srcu, so našle pot v srca mnogoštevilnih ravzočih telovadcev, mojstrov, očetov, mater in sester. Kaplan br. Val. Zabret je podal nato pregledno sliko o vzrokih, ki so napotili šentviško čitalnico, da je ustanovila telovadni odsek. Spomin blagega Blaža Potočnika, vrii šentviški mladini in poštenemu delu za blagor ljudstva pod geslom »Vse za vero, dom, cesarja« je odprt dom šentviški mladini. Iz poročil odborovih funkci-jonarjev povzamemo sledeče. V organizatoričnem oziru je deloval odsek v prvem svojem letu zelo zadovoljivo. Ima 51 rednih članov, priredil je mnogo veselic in predavanj, redno vsako nedeljo zvečer ob 6. uri imajo mladeniči svoj sestanek, odborove seje so redne in mladeniči se v polni meri zavedajo svoje naloge. Tudi v tehničnem oziru je podal načelnik telovadcev lepo poročilo. Telovadci so redni in znaša povprečni obisk 25 članov na uro. Imajo tudi naraščaj. Nastopili so telovadci v prvem letu na treh javnih telovadbah
vratu kodelja. Na mizi bo ležal zavit v je-senco veliki zmesni hleb, na polici slivovka iz lastnega slivnjaka, domače kuhe. Gost bo pokušal kruh in slivovko, se mastil s kolačem, občudoval red v hiši in na polju in zaguncal vranoglavo dete v visoki zibeli. Tako misli Jerica, se smehlja prihodnji gospodinjski sreči, poliva platno. Misli na dolgo baržunasto nevestino kočamajko. na krilo, ki bo iz blaga prelivajočega se v vse barve, na nevestin venec poln pisanih trakov, na družice in svate — in vzdihne. Vse to bi bilo. Tkano je platno njene lastne preje, iz njenega lanu. Zmenjena sta Janžetov in njen oče za vse drugo, da bi le ne bilo teh nesrečnih voličev!
--Toda voliči!
»Bog daj srečo!« je rekel Janžetov oče pri snubitvi in pomolel široko dlan polno žuljev in vrezk. »Bog daj srečo, petsto ranjšev dote, za aro pa tvoje voliče.«
In Jeričin oče Hervol je že iztegnil roko, da udari, pa pri besedi »voliči« jo je potegnil prestrašen nazaj. Jeričin brat, lakomni Ton-če, je zaklical: »Oho! Kaj!« je vzrastel Hervol, »voliče za aro? Nc pajdaš, ne boš jih imel! Bogme. da ne! Petsto ranjšev — naj bo sicer je tudi to preveč. Dekle je pridno, zdravo. Take neveste ne dobiš iz lepa. Ce že ni drugače, ti dam junico za aro — ker se vidita fant in dekle rada.«
»Brez voličev ne bo nič!« je udaril Zvez-dič po mizi, »na moj grunt dobim lahko dekleta s tisočakom in še par volov zraven. Polnim. ker vlečejo Janžeta oči za Jerico, imam , na ponudbo bogatih nevest, po devet na ' prst.«
»Oh! Ne bo taka sila,« je rekel zaničljivo
vedno polnoštcvilno. Tamburaški zbor se je v zadnjem času spopolnil tako, da šteje 15 starejših članov in 20 naraščaja. »Čebelica« deluje izborno iu ima že lepe vloge. Iz blagaj-nikovega poročila povzamemo, da je odsek z nad 700 K aktiven. Same veselice so vrgle skoro 1000 K. Odsek ima v županu g. Belcu zelo naklonjenega dobrotnika, v zavednih Šentvidcih pa trdno oporo. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom odseka kaplan br. Val. Zabret, načelnikom telovadcev br. Pr. Zavod-nik, načelnikom tamburašev br. J. Rozman, tajnikom br. Štefan C rman, blagajnikom br. Kmec; vsi drugi odborniki so sami vrli mladeniči, ki so že dosedaj pokazali, da razumejo resno, mnogokrat tudi s težavami združeno delo.
Po tem občnem zboru je bil
Nastop vaditeljskega zbora
ljubljanskega telovadnega odseka. Vaditelji so telovadili najprvo proste vaje, določene za prihodnjo javno telovadbo, nato na drogu in bradlji. Nastop je bil vzoren, za kar so želi telovadci burno odobravanje. Marljivemu, ne-utrudljivemu načelniku br. Albertu Jeločniku slava za tako izborno šolo in tako vzorno disciplino!
Po nastopu je bila
Seja odbora »Zveze telovadnih odsekov«.
Iz %seje povzamemo sledeče važne sklepe. Vprašanje glede uniforme je tako daleč rešeno, da smemo zanesljivo pričakovati, da dobimo po novem letu lepo uniformo. Misel o glasilu se je za eno leto opustila, ker je uredništvo »Domoljuba« obljubilo, da da z novim letom pričenši v vsaki številki po eno stran za mladeniško organizacijo. Telovadcem se priporoča, da agitirajo za ta list. Spomladi se ustanovi pet novih telovadnih odsekov, tudi v zeleni Štajerski se že gibljejo in v kratkem smemo pričakovati poročila o ustanovitvi centrale za Štajersko. Prihodnja Zvezina seja bo na Jesenicah.
Seja vaditeljskega zbora »Zveze«.
Ta seja je bil poučen tečaj navzočim načelnikom telovadnih odsekov. Obravnavalo se je mnogo važnih tehničnih vprašanj ter se storil sklep, da je prihodnja javna telovadba ljubljanskega telovadnega odseka v Ljubljani spomladi, »Zvezna« javna telovadba pa poleti izven Ljubljane. Priporoča se vsem odsekom, da vpeljejo telovadbo naraščaja, ki v Ljubljani, Škofji Loki, Dev. Mar. v Polju, Jesenicah in Št. Vidu lepo uspeva.
Od treh popoldne do pol osme ure zvečer so zborovali zastopniki odsekov iz Ljubljane. Kamnika, Škofje Loke, Tržiča, Jesenic, Št. Vida, D. M. Polja in Trbovelj. Drugi odborniki »Zveze« so se opravičili. Navdušeni za delo, polni zaupanja v lepo bodočnost svoje organizacije so se razšli telovadci.
Demonstracija.
Ker je bilo še časa do vlaka, so se zbrali ljubljanski telovadci v gostilni Jožefa Cirmana k čaši vina. Zapeli so tudi par pesmi. Pri sosedni mizi sta sedela poleg nekaterih Šent-vidcev tudi dva ljubljanska gospoda, katerih eden je ostudno klafal. Telovadci se nekaj časa niso zmenili za izzivajoče ostudno govorjenje neolikanca. Pričakovali so, da bo gostilničar sam toliko previden, da bo ustavil žaljenje svojih gostov, ki so bili v večini. Ker pa se gostilničarju to ni zdelo potrebno storiti, temveč je celo sam se pridružil govorjenju ne-otesanca, so vsled tega ljubljanski in šentviški telovadci demonstrativno zapustili negosto-ljubno hišo. Tako demonstrira poštena na.ša mladina proti surovostim neotesanosti tiste inteligence, ki se hvali vedno s svojo olikanostjo in svobodoljubnostjo in h kateri se prištevata tudi ona dva gospoda! — Na zdar! taki mladini!
Hervol, »tudi jaz imam prosilcev za dekleta. Silim te tudi ne. Jerica je mlada — in neumno je dajati tako delavko od hiše, treba nam bo dekle.«
»Vam jo bo že pripeljal Tonče,« se je šalil posredovavec ženitbene kupčije, mali debeli Zabkar, nalil kupice in si otrl znoj raz čela. Kaj vraga! Razdrlo se bo — to bo njemu v nečast. Zato je nalil kupice, odrezal pogače in grmel:
»Pijmo na zdravje ženina in neveste, juncev in telet! Ti, Hervol, ne drži tvojih volov za roge, in ti, Zvezdič, odmakni malo. Hervol, saj daš hčeri le zasluženo, sam praviš, da ni take delavke — ti, Zvezdič, je pa moraš biti vesel, tudi če dobiš enega voliča!«
»Enega? Nobenega!« je kriknil odločno Hervol. Jeričina mati in Zabkar sta mirila, Janže se je česal za ušesom. Tonče je ponav-navljal: »Nobenega!«
Jerica je poslušala pri vrat'h, kako so tržili za njo. Vedela je, da je to navada na kmetih, vendar se ji je storilo milo. Ni očetu za njeno srečo, ni Janžetovemu za sinovo: — obema je le za voliče. Ti voliči, beli, vitorogi, očetov in bratov ponos, so Jeričina nesreča... Pa še materi ne gre beseda od srca ko prigovarja očetu . . . Ne, tudi ona ima voliče raje od Jerice... Dekle si je brisalo solze in se umaknilo hitro v kot, ko so odhajali snubači brez pravega odgovora. Zabkar je rekel, da naj se pomislita eden in drugi — štirinajst dni potem pridejo zopet na vprašanje in dogovor. Hervolica naj zamesi nov kolač, Zvezdič prinese frišno barigljico, da bodo pili na zdravje mladih.
Bančni polom v Ameriki.
(Izvirni dopis »Slovencu« iz Amerike.)
Vedno večja nervoznost se poloteva bančnih krogov po vsej Ameriki. Seveda z veliko napetostjo čaka vse ljudstvo, kaj bo prinesel seboj ta resni čas. Na lasu visi vse naše blagostanje in ves obstanek. En strašen krah — pa bo vsa Amerika skupaj padla. In iz vsega njenega sedanjega sijaja, ne bo ostalo druzega nego kup grozne beračije in bede. To je mogoče, kjer vladajo svet milijonarski kralji kapitalisti. In kako, da je tako daleč sploh moglo priti. Različno se govori! Najbolj prav bodo imeli najbrž še oni, ki pravijo, da to ni druzega, nego klubovanje milijonarjev trustov predsedniku Roseveltu. Ta pravi demokrat je hud nasprotnik tudi trustov, ki nimajo pred očmi druzega nego lastno korist in polnjenje lastnih žepov, ki pa s tem uničujejo in usuž-njujejo svojemu molohu cele ljudske mase. Zato je odločno nastopil v svojih govorih proti njim. Tako je mogoče, da je bil na pr. cleve-landski petrolejski kralj Rockefeller letos obsojen, da plača nič več in nič manj nego 29,000.000 dolarjev kazni. — Seveda ti »berači« si pa ne pustijo od nikogar kaj reči, in naj je to tudi kak predsednik Združenih držav. I11 ti »kralji« moderne dobe, so hoteli pokazati Roseveltu svojo moč in odtegnili so javnemu prometu svoje kupčke denarja ter jih poskrili po svojih shrambah. Ce se pa naenkrat odtegne javnosti toliko milijonov denarja, je isto, kakor če se človeškemu telesu precejšen del krvi pušča. In tako je prišlo, da je telo blagostanja, še pred nekaj tedni tako bujno cvetoče, naenkrat tako oslabelo.
Na nekaj pa ti vladarji niso pri tem mislili. Namreč na to, da bodo tudi njih udje opešali, da bodo predvsem škodovali tudi svojim pobratimom, manjšim bankam. In res prvi teden je bankerotiralo 223, drugi teden do 7. novembra pa 225 bank, kakor poroča »Amerika«. Toraj so milijonarji tudi sebe lopnili, ko so menili po Roseveltu udariti. No, pa se jih tudi Rosevelt ni bogve kako ustrašil. Vlada je takoj priskočila na pomoč s 14 tnili-jorii dolarji državnega denarja. Tudi iz Evrope se piše in govori, da so do zdaj že 49 milijonov dolarjev zlata pripeljali. Sicer je treba bajke o evropskem zlatu s precejšno rezervo sprejeti, vendar če to ni resnica, dosegla bo ta »vest« to. da se ljudstvo pomiri. »Mi zdaj ne rabimo denarja, zaupanja vašega hočemo in potrebujemo,« so oglasi bank na razburjeno ljudstvo. In res, to je gotovo! Ce sc ne posreči bankam vzdržati pri ljudeh zaupanja, ako še oni potem skrijejo svoje centke, mora telo amerikanskega blagostanja izkrvaveti in »krah« ic neizogiben. Ako bo pa ljudstvo ostalo mirno in pustilo denarju prosto pot, je pa tudi gotovo, da je v dveh mesecih kriza prestana in ljudstvo se bo v pest smejalo milijonarjem, ki se že malo sramujejo svojega dejanja. — Sicer pa gre sedaj še bolj imenitno kupčija. Vsakdo, rekel bi, kar sam denar dela v obliki čekov. Nekatere kompanije so uvedle radi tega kar čeke po 1 dolar, toraj bankovce. Da bo pri tem marsikdo britko opeharjen, to je gotovo. — Sicer pa bogve kaj nam še prihodnost prinese! Rojaki, vi pa le mirno doma ostanite in nikar ne sem, saj sedaj ne. Saj še mi gledamo, kako bi v skrajni sili najložje in najhitreje smuknili črez »lužo«. Ko bo pa kriza prestana in sc telo amerikanskega blagostanja zopet ojači, njegova kri v obliki denarja pomnoži, boste pa takrat prišli.
Po najnovejših poročilih tukajšnjih listov jc po vsej Amerrki že nad 80.000 delavcev brez dela. Tekom treh tednov je bankerotiralo do 600 bank, nad 120 kompanij je ali popolnoma, ali vsaj deloma ustavilo delo. Ceki, ki nadomestujejo denar, se že pridno ponarejajo. Odkrite so že velikanske goljufije. Ljudstvo beži domov, kdor le more. Paro-brodne družbe so oblegane od domov se vračajoče množice. Do 1. tedna v novembru se je odpeljalo že 102.677 več kakor lansko leto do te dobe. V cnomer se zatrjuje po listih, da ni nič hudega, da je najhujše že prestano.
To je bilo nedeljo pred binkoštmi. Jutri mine rok. Vse te dni je delala Jerica pridno, belila platno, se veselila. Oče molči in dela, ogleduje hčer, boža voliče — pa nič ne reče, da jih ne da. Danes jc šel v Dobravo ž njimi
— a jutri.....I litri jih odvede Janže za aro,
Jerica jima ovije venec okolu rogov.
Solnce je skrivalo zlato lice za goro. Jerica je zgrnila platno in sla domov. V rdečem žaru žari slamnata streha njenega doma. žari lonec na vrhu senene kopice, žarj oreh, ulnjak, vrt, cesta, nebo. V rdečem žaru sedi na klopi pred hišo oče Hervol. Hodnično srajco ima odpeto, gosti črni lasje mu silijo v zatilnik in široko čelo, žile na čelu in vratu so napete, sivo oko gleda temno izpod naježenih obrvi; obrito lice je mrko. Naglo puha oče dim iz male pipice, ga spušča skozi veliki nos, pljune zaničljivo pred se, mrmra, ziblje golo, rjavo nogo, se udari po kolenu.
V veži se prikaže mati v modrem krilu, rokave zavihane čez laket. S pripasom si otira znoj — ali solze? in migne oprezno Jerici, češ: Pazi, kaj govoriš, oče je jezen . . . Pa že se zadere oče v pozdrav:
»Kaj zijaš zijalo? Hitro balo doli — pa v hlev! Cel mesec sc vozi in raca okolu tistega platna . . . Celo zimo preseda pri preji, celo pomlad redim in plačujem tkavca. Ženska na možilu — razdeva pri hiši! Vse gre na šmi-scljce, koraldeže. pankeljce. Tam izmakne jajce, tam purico. kokoš, da je le kaj novega za praznike. Mesto da bi delala očetu veselje, gleda za fantom. Nič ji niso očetovi krvavi žulji . . . kako sem se mučil z mojimi voliči... Telički so bili maihni, slabotni. Pustil sem jih
V resnici pa vsaki dan bolj čutimo denarno stisko.	—k.
»JUGOSLOVANSKI KLUB« V BUDIMPEŠTI.
Trije delegati »Jugoslovanskega kluba«, Spinčič, Ivaniševič in dr. Tresič, so se šli, kakor smo poročali, v Budimpešto informirat, kako stališče naj zavzamejo glede nagodbe iu belokranjske železnice. V soboto ob 3. uri popoldne so se posvetovali s hrvaško-srbsko koalicijo. Ali so prišli do kakega rezultata, ali ne, iz poročil ni jasno. Hrvatom blizu stoječa mažarska korespondenca »Keseli Etosito« poroča, da so se razgovarjali o položaju v ogrskem in avstrijskem državnem zboru in da so konstatirali popolno solidarnost svojih misli glede položaja in parlamentarnih nalog. Avstrijski Hrvatje so pri tej priložnosti nagla-šali, da avstrijska vlada jako pritiska na poslance. da bi bila nagodba čim preje rešena, ker se boji, da utegne nastati na Ogrskem tak položaj, da bi Avstrija izgubila v nagodbi ji zajamčene ugodnosti. Ob 5. uri so se delegati »Jugoslovanskega kluba« vrnili na Dunaj. Kaj so sklepali glede železnice, ni v tem poročilu omenjeno.
NAČRT ZA DELOVANJE DRŽ. ZBORA.
Dunaj, 1. decembra. Kakor kaže, bo nagodba rešena do 13. ali 14. decembra. S tem bo tudi dana prilika gosposki zbornici drugo branje nagodbe ob pravem času končati. Po nagodbi pride na vrsto razprava o začasnem proračunu in Belokranjska železnica katere razpravo so omogočili le nujni predlogi nagodbi prijaznih strank proti nujnim predlogom Hribarja in tovarišev. Okolu 20. decembra bodo šli poslanci na božične počitnice.
Od danes naprej bodo vsak dan seje državnega zbora. Danes in jutri razpravlja zbornica še o teh nujnih predlogih, ki so bili uloženi še pred nujnim predlogom za pospeševanje nagodbe in sicer o Hajnovem predlogu o nemirih radi draginje živil v Nahodu, o Masarykovem predlogu glede Luegerjevega govora na katoliškem shodu in Choca glede znižanja sladkornega davka. V sredo se prične drugo branje nagodbe, ki bo trajalo skoro gotovo samo tri dni.
Češki narodni klub je z 11 proti 3 glasom sklenil glasovati za nujnost predloga glede pospešenja rešitve nagodbe in napraviti iz tega sklepa klubovo vprašanje.
V	današnji seji je predložil finančni minister predlogo o znižanju davka na sladkor. Predloga pride na vrsto takoj za nagodbeno predlogo.
V	današnji seji poda min. predsednik izjavo o slovanskem protestu v avstrijskem državnem zboru proti preganjanju Poljakov v Nemčiji.
KNEZ AUERSPERG PROPADEL V AGRARNI STRANKI.
Knez Auersperg je iz nasprotstva do ministra Peschka hotel nahujskati agrarno stranko, da bi glasovala proti nagodbi; vsled tega bi bil seveda Peschka padel. Nemški agrarci so res sklenili glasovati proti nagodbi. Zdai so si pa premislili. V Pragi je zboroval izvrševalni odbor nemške agrarne stranke, ki je sklenil, da bodo vsi agrarni poslanci solidarno nastopali v nagodbenem vprašanju. To se pač pravi, da bodo glasovali za nagodbo. Tudi so izjavili, da vsled tega ne bo noben član izstopil iz stranke. Knez Auersperg se je torej moral udati — kmetom.
DALMATINSKA ŽELEZNICA V OGRSKI POSLANSKI ZBORNICI.
Poslanec Sandor, framason, je ostro nasprotoval svojemu sobratu v loži min. pred sedniku VVeckerhO Iz trinpolurnega govora omenimo, da ie Sandor očital ogrski vladi, dr ie storila veliko napako, ko je dovolila Avstriji dalmatinsko železnico, kajti to, da je predrago plačilo za železnico Košice - Bohumin Min. predsednik Weckerle je odgovarjal v svojem odgovoru na očitanje Sandorjevo, zakaj ni vlada predložila zbornici dogovora glede dalmatinskih železnic. To je samoobseb
pri mleku, gospodinja, je godla, ker ni imek sira, pa telički so postali čvrsti. Junca sen varoval, nisem vpregal, hodil sem na posod< po živino. Z deteljo, z otrobi sem ju krmil, ho dii leto in zimo okolu njih. Zdaj, ko sta voliča da jima ni para, pa naj ju oddam od hiše? Za kaj ? Zato, da dobi deklina tistega dolgovez neža? Saj je še drugih gruntov — ni sani< Zvezdičev in če ,ni fantov, so vdovci in če n vdovcev, je doma dela in jela.«
»Ja — večno bom doma!« je zaihtela Je rica. vrgla platno na tla in se vsedla nanj.
»Kriste se usmili! Kaj bo Jerica ko bi stara, nevesti v zasmeh ? Kdo jo bo vzel, kan jo boš dal, ko se vstara?« je tarnala mati.
»V koruzo za strašilo!« je zabrusil tnater Tone, ki je prišel z velikim bičem iz kolarin in pokal objestno okoli glave jokajoče sestre
»Vse bi odnesla od hiše,« ji je zakričal 1 uho, »pa ne damo . . .«
»Ne dam voličev, pa nc dam, Bog i Bog me! Naj pride Zvezdič s celo vasjo, če hoče ponje in naj ostane tudi Jerica doma — voli čev, Hervolovih voličev ne bo imel drugi.
Tako se je gvišal stari Hervol, sin ga j plosknil po rami in hvalil: »Oče, vi ste pa metni mož!«
Prišla je nedelja in prišli so snubci. P kolača ni bilo na mizi, gospodinja jc bila obje kana. gospodar je gledal grdo. Snubači s odšli prazni. Vse prigovarjanje premeteneg posredovalca je bilo zaman.
Zabkarja jc bilo sram, ker so se norče vali fantje iz njega, ga vpraševali po zdravi Hervolovih voličev. In Jerica! Bilo ji jc hud< jezila se jc na očeta. Sklenila je, da ga zapu
umevno. Kajti za takozvano dalmatinsko železnico še ni trasa končno določena. Trase pa ni mogoče prej določiti, dokler se ne ve za točko, pri kateri bo dalmatinska železnica zvezana z liško železnico in o zadnjem vprašanju se vladi ravnokar pogajata.
JAPONSKA KOT POMORSKA VELE-VLAST.
Japonska ni zadovoljna z uspehi, ki jih je dosegla v Mandžuriji. Ona resno misli svojo moč še naprej razviti in popolniti. »Velika Britanija« na vzhodu se oborožuje na morju in na suhem. Število vseh ladij — uštete so tudi Rusom ugrabljene ladje — znaša 165 z 280.622 tonami. Nadalje se gradi več bojnih ladij najmodernejšega sestava, in sicer v domačih ladjedelnicah. Z ozirom na velikost prekašajo te ladje one drugih mornaric. Toda japonska pomorska oblast namerava še nekaj novih ladij zgraditi razven teh, ki so že v delu. Ker so dosedanje ladjedelnice prenapolnjene, bodo še nekaj novih ladjedelnic napravili, v katerih bodo baje zgradili 40 ladij s 300.000 tonami, s to pomnožitvijo vojne mornarice bode Japonska prva med pomorskimi velesilami. Kako zelo se je jap. ladijska industrija v malo letih povzdignila, se lahko sklepa iz tega, da se pripravlja dežela »vzhajajoče solnca« graditi inozemske bojne ladje v svojih ladjedelnicah. Japonska se je že ponudila Španiji, da zgradi-novo bojno mornarico za mnogo nižjo ceno, kakor druge družbe. Angleškim zaveznikom Japonske to tekmovanje gotovo ne bode posebno ljubo.
PREDLOGA PROTI POLJAKOM
v pruskem deželnem zboru skoro gotovo ne bo sprejeta. Katoliški centrum. Poljaki in svobodomiselci so proti njej, nacijonalni liberalci in tudi konservativci žele pa takih izprememb, da bo vlada sedanjo predlogo skoro gotovo morala pustiti pasti in napraviti novo kompromisno predlogo, kakršna bi bila po volji desnici in narodnim liberalcem.
POLOŽAJ NA KRETI.
Carigrad, 1. decembra. Na vprašanje pri velevlastih, kaj bo z bodočnostjo Moha-medancev na Kreti, če bodo mednarodne čete zapustile Kreto, je dobila porta zagotovilo, da se ni ničesar sklenilo glede odpoklicanja čet in da so konzuli dobili » povelje Mohamedance ščititi.
IZ PORTUGALSKE.
L i z a b o n a , 30. novembra. Kralj in prestolonaslednik sta v spremstvu vojnega ministra prisostvovala delitvi nagrad v nekem polku. Potem sta se kralj in prestolonaslednik skupno peljala na sprehod po mestu.
FRANCOSKI KATOLIČANI.
Te dni so francoski katoličani imeli dve zborovanji, eno na severu v Lillu, in drugo na jugu v Bordeauxti. V Lillu je bil pravi katoliški shod po nemškem vzoru. Udeležili so se ga škofje in mnogo občinstva in zlasti delavstva. Glavni točki razprav sta bili: Krščanska vzgoja in katoliško časopisje. Pri sklepčnem zborovanju v dirkališču je bilo 6000 udeležencev. V Bordeauxu je govoril de Mun, ki posebno agitira za katoliško ljudsko društvo pod imenom »Action Liberale Populaire«. To društvo je od lani pridobilo 25.000 novih udov in je ustanovilo 240 novih podružnic.
BITKE V MAROKU.
Lallamarnia, 30. novembra. Neki urojenec konjenik javlja, da so Beni Suasi obkolili Andjeranta pri reki Kis. Ob 10. uri se je unel hud boj.
Lallamarnia, 30. novembra. Včeraj zjutraj so Marokanci v velikem številu krenili proti Port Sayu. Gorski topi nastavljeni na višavah so odprli hud ogenj na sovražnika, ki se je nato umaknil čez reko Kis in zavzel svoje prejšnje pozicije. Štiri alžirski rodovi so prešli k sovražniku.
Lallamarnia, 30. novembra. Včerajšnji napad je popolnoma izpodletel. Umaknili so se in vzeli seboj svoje mrtvece, le en mrtvec in več ranjencev so ostali na bojišču. Francozi niso imeli nikakih izgub.
Oran, 1. decembra. General Liankey organizira obmejne čete. Glavna kolona bo v Sidi Budjenau pod poveljstvom podpolkovnika
sti, odide v mesto služiti. Sicer je nerodna za gosposko delo, pa se že privadi. In Janže — on naj gre tudi. Služi za kočijaža ali hlapca. Potem potegneta doto, se vzameta in živita. Tako je naredil Tine Zeljačev, tako Lenčika Cipronova. To si je umislila Jerica in iskala prilike, da govori z Janžetom. Sporočila mu je, da bo izpirala ta in ta dan žehto. Pa je prišel, se je naslonil na vrbo in gledal, kako je prala Jerica. Beseda ji ni mogla iz ust, on pa je pravil, da imajo pri njih mlado žrebe, da je bil prodal oče stare vole, ker hoče priženiti par mladih in jeimel Hervolove za gotove.
»Z volmi je šla najina ženitev,« je povdar-jala Jerica, si vzela korajžo in pristavila, ko je izvijala z močno roko veliko rjuho:
»Janže — pojdiva služiti, pa se vzameva v mestu . . .«
Začuden je pogledal fant deklico . . . Pogledal pisani travnik, njive, streho domače hiše, ki se mu e smehljala pod sadnim drevjem. Zamajal je z glavo:
»Dom ic samo eden — deklet in volov dosti. Nc zameri Jerica. Oče me ženi v stari vasi. Dobil je večjo doto in par volov. Vdovec Strnad tc pa vzame brez volov, brez denarja ... Ne zameri, vzemi ga . . .«
Jerica jc vrgla veliko plahto v vodo, vzdignila mokro in udarila ž njo krepko po Jan-žetu. —
Branliere, druga kolona je že napravljena v I UdUdji iz okupacijskih čet, tretja kolona bo pa operirala med reko Kiss in morjem. Vendar pa glede tega še ni storjen konečni sklep. — V Port Say so došle nove čete. Mimogrede zapuščene postaje so bile zopet zasedene brez boja.
Dnevne novice.
+ Zahvalne brzojavke dr. Kreku. Varšava: Branivcu Poljakov proti pruskemu na-silstvu pošiljamo izraze časti in hvaležnosti. »Dziennik po\vszechny«. — Lvov. Za moški nastop v obrambo naših bratov na Poznanj-skem pošilja izraze hvaležnosti. Uredništvo »Kurjer Lvvo\vski«.
+ »Od muh«. Naši poslanci so »od muh«, tako jc pisal te dni »Narod«. Naj le počaka; izprevidel bo, da so tudi »od sršenov«, če jih je volja, in otekline, ki jih dobi od njih libe-ralstvo na Slovenskem, ne bodo izhlapele. Par zgledov, kako se govori v zbornici o naših možeh, pa vendar niti danes ne škoduje: Ko je nagodbeni poročevalec dr. Pergelt, nemški liberalec, govoril v odseku sklepne besede o dogovoru glede na živinski uvoz in na živinozdravske naredbe, se je skliceval na Povšeta, rekoč, da se pozivlje na prvo kapaciteto v tem oziru, na prvega strokovnjaka, čegar sloves sega preko našega parlamenta in naše državne polovice. Tak poklon od nasprotnika, — in seveda je tudi Povše »od muh«. V nagodbenem odseku je trikrat nastopil Grafenauer. Odsekovi člani so občudovali njegov nastop. Zlasti ko je petek zvečer v zadnji seji govoril o davčni politiki, so mu s posebno vnemo pritrjevali pristaši raznih strank. Cehi in Lahi so ga prosili, naj jim izroči dosloven govor, da ga priobčijo. Poročevalec Pergelt je izrecno odobril njegove trditve, dr. Lecher jih je pohvalil, Witteck, Fink in drugi so mu častitali, celo dr. Ellen-bogen je bil izredno zadovoljen. Pa je tudi »od muh«! Ponavljamo iznova prisrčno prošnjo, naj liberalci po svojih listih še vedno, kakor doslej, dokazujejo omejenost in nesposobnost naših poslancev. Naj nam verjamejo, da pri nas ne vzbuja nobena reč toliko odkritosrčne, vedre veselosti, kakor to! In za ta vžitek smo jim hvaležni!
+ Nemški šolski nadzornik za Kranjsko? Govori se, da namerava naučno ministrstvo imenovati posebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko, ki mu bodo podrejene nemške šole. Na ta način dobi vlada, v kranjskem deželnem šolskem svetu večino, in posledice si lahko mislimo. To bodo pač samo govorice. Kaj takega je naravnost izključeno, ker bi vlada doživela siccr naj-odločnejši odpor Slovencev.
+ » Slovenčeva« »sleparstva«. To Vam je tiček »Slovenski Narod«! S kislim obrazom mora zagovarjati Ivana Hribarja. Utajiti hoče »Narod« pri tem prisilnem zagovoru vse, kar je Ivan Hribar doslej grešil na potrpežljivost svojih ljubljanskih volivcev. »Narod« piše: »Slovenec« že tedne in tedne slepari slovensko javnost, kakor bi bil poslanec Hribar s svojim parlamentarnim delovanjem spravljal v največjo nevarnost belokranjsko železnico.« Vse kar ie Hribar storil, kar sta ostro kritizirala celo »Fremdenblatt« in »Neuc Freie Presse« so torej — »Slovenčeva« sleparstva. »Slovenčeva sleparstva« so »Narodu« Ivan Hribarjevi podpisi na obstrukcijonističnih predlogih. Tako zna »Narod«! Kaj to, ako je tudi »Fremdenblatt« ostro prijel Hribarja radi njegovih obstrukcijonističnih poizkusov — »Narod« pravi, da je vse to »blebetanje škofovega lista« in za »Narodom« zameketa ves zavedni napredni tabor. Te dni pa je storil še neki list nečuveno »sleparstvo« — da se je zjasnilo v glavah njegovih urednikov. »Nova Doba« posvečuje pod naslovom: »Čudna politika« te-le vrstice Ivanu Hribarju:
»Dosedaj se nismo hoteli spuščati v kritiko delovanja poslanca ljubljanskega mesta v državnem zboru, ker smo čakali, da se stvari popolnoma zjasnijo, da se nam ne more potem morebiti očitati, da verjamemo enostranskim poročilom ter-da hočemo morda iz tega ali onega nestvarnega razloga »udrihati« po zastopniku ljubljanskega mesta. Sedaj je položaj popolnoma jasen in politika poslanca Ivana Hribarja se je pokazala v jako čudni luči. Vsak trezno misleči Slovenec mora priznati, da je podaljšanje dolenjske železnice preko hrvatske meje, sploh cela dalmatinska zveza, kakor se imenuje nameravana nova proga, ne samo za Belo Krajino, temveč ravno tako tudi za Ljubljano največjega gospodarskega pomena. To je priznal tudi ljubljanski občinski svet, ki je z županom Ivanom Hribarjem na čelu celo izrekel zahvalo ministrskemu predsedniku na njegovem trudu pri dosegi te železniške zveze. Obenem pa je tudi neovrgljivo dejstvo, da jc definitivna zagotovitev te proge popolnoma odvisna od sprejetja nagodbene predloge. Ako se ne sprejme nagodba, pade tudi predloga o železniški zvezi z Dalmacijo, ali pa se zapostavi za nedoločen, najbrž dalek čas. Za sprejetje nagodbe zavzete stranke so stavile nujni predlog, da se postavi drugo branje nagodbe-nih predlog takoj, ko bo odsek izgotovil svoje delo, najpozneje v osmih dneh, na dnevni red poslanske zbornice, a vložil se je tudi nujni predlog za preosnovo uprave in ta nujni predlog, ki ima edino le obstrukcijski namen, namen onemogočiti sprejem nagodbe, je izmed vseh slovenskih poslancev podpisal edinole poslanec mesta Ljubljane, tisti Ivan Hribar, ki se je na čelu občinskega sveta ljubljanskega zahvaljeval ministrskemu predsedniku za dalmatinsko zvezo! In kaj naj bi bil vzrok, povod takemu »delovanju« poslanca Ivana Hribarja? Morda kaka večja pridobitev z druge strani? Nc, te ni. Edino lc dogovor s hrvatsko delegacijo v ogrskem državnem zborn, katera ob-
struira nagodbo ne vsled njenih dobrot ali slabosti, temveč edino le, da doseže izpre-metnbo dosedanjih razmer na Hrvatskem. Hr-vatsko-srbska koalicija sploh ni prijateljica železniške zveze iz Avstrije preko Hrvatske v Dalmacijo, ker pričakuje po nji večji vpliv Avstrije na hrvatsko ozemlje in novo oviro združitve Dalmacije s Hrvatsko. In za tako ceno hoče poslanec Hribar žrtvovati največje gospodarske koristi svojih volivccv, sploh celega slovenskega naroda! Res je, siinpatizujemo s Hrvati v njihovem boju za njihove pravice, ali, da bi žrtvovali to, po čemer naš narod hrepeni že dolga leta kot gospodarskem živ-ljenskem pogoju, negotovim in nejasnim ciljem hrvatsko-ogrske politike, to se ne more in ne sme zahtevati od nas. Zato obsojamo z vso strogostjo obstrukcijsko delovanje poslanca Ivana Hribarja ter kot Slovenci in kot ljubljanski davkoplačevalci in volivci, posebno šc z ozirom na opasni položaj v državnem zboru, najodločnejše zahtevamo, da se poslanec ljubljanskega mesta vzdrži vsega kar bi moglo škodovati najhitrejšemu uresničenju dalmatinske železniške zveze.«
»Slovenčeva« »sleparstva« so torej zelo razširjena. Pričakujemo, da bo »Narod« sedaj tudi še pisal, da je »Slovenčevo« »sleparstvo« to, da hodi Hribar v Budimpešto vprašat, kaj mu je glede nagodbe storiti, na-mestu da bi za to vprašal ljubljanske volivce.
+ Cesarjeva jubilejna podoba. Danes, ko nastopa cesar 60. leto svojega vladanja, izdali so v dvorni in državni tiskarni jubilejne cesarjeve podobe. Te so izdelane jako umetno in sicer po vzorcu W. IJngerja. Ena podoba stane 30 K- Brez dvoma bo ta jubilejna podoba kot umetno izdelani okrasek in pa kot dragocen spomin vsakomur dobrodošla.
+ Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Soteska č. g. Alojzij Vole, dosedaj ka-pelan v Šmariji.
+ Shod v Devici M. v Polji. V nedeljo, dne !. dcccmbra t. 1. se je vršil v »Društvenem domu« v Devici M. v Polji društven shod strokovnega društva. Ivan Nepomuk Oostinčar je govoril z gospodarskega stališča o nagodbi in odločno protestiral proti temu, da gotovi ljudje obstruirajo nagodbo iu hočejo s tem, da se Avstrija loči od Ogrske, podražiti kruh ubogemu delavcu. Govoril je še o starostnem zavarovanju in se je slednjič predlagala in z navdušenjem sprejela tozadevna resolucija. Govorilo sc je tudi o poštarici v D. M. v Polju. Sklenilo se .ie vso zadevo poslati v državni zbor. G. župan Dimnik ie opozarjal ljudi, kako naj se zavarujejo v slučaju bolezni. Ko je še govoril g. Jeriha in g. kaplan Oranič, ie bil dobro obiskani shod zaključen.
—	Iz Kranja. Česar smo bili že zdavno pričakovali, se je res zgodilo: v zadnjem »Gorenjcu« uredništvo junaško izjavlja, da s svojima člankoma »Pro domo« ni imelo namena napadati delovanja narodnonapredne stranke in žaliti posameznih članov meščanskega volivnega odbora v Kranju, dalje, da napadi niso bili naperjeni proti osebi deželnega poslanca C. Pirca. Torej najprei toliko groma za vihar
- v kozarcu vode. Vodilni politiki kranjski so nastavili tiskarju Lampretu nož na prsa — in mož se je moral ndati, kajti sicer bi bil njegov »Gorenjec« obsojen na smrt in v kratkem žalostno zmrznil. Dvoje priznanj pa si je treba ohraniti izza zadnje polemike med »Gorenjcem« in »Narodom«: da so razmere v Kranju, gospodarsko in politično, dokler vlada obstoječa klika, »špisarstvo«, kakor pravi »Gorenjec«, »neprenesljive in nezdrave« in da je C., Pire bivši »šef-redakter« »Gorenjca«; torej spadajo vse surovosti, kar iih je zapisal ta čedni list do časa pred dvema letoma, na njegov rovaš. In kljub vsem izjavam drži, da je vse. kar je že pred leti očital »Slovenec« k-ranjskim naprednjakom in sedaj tudi »Gorenjec« : »čista resnica, dejstvo, ki leži na dlani in se da podpreti z neštevilnimi dokazi«. Radovedni smo le, kaj porečeta sedaj »Naš List« in »Naša Doba«!
—	Prodaja lepega sadja v Novem mestu. Ker se je v Ljubljani sadni semenj odpovedal, priredila je kmetijska šola na Grmu prodajo namiznega sadia včeraj dne 1. t. mes. v novomeški mestni hiši. Razstave udeležil se je s svojim krasnim sadjem tudi grajščak gospod Jožef Rudež iz Tolstega vrha. Razstavljeno sadje — zlasti jabolka pa tudi nekaj hrušk, orehov in nešpelj — je bilo prav okusno zloženo v male zabojčke. Po svoji lepoti so se odlikovali zlasti tofelčki in mašanckarji, pa tudi drugo sadje se je prav lahko in hitro prodalo.
—	Nesreča na Savi. V soboto krog šeste ure zvečer peljal je čez savski most pri Sv. Jakobu Anton Černjak iz Spodnje Zadobrove št. 3 steljo domu. Na mostu zadene njegov voz ob nekega srečajočega voznika, da ga privzdigne in čez ograjo v strugo Save vrže štiri moške sedeče na stelji. Med njimi je bil tudi 35Ietni Alojzij Černjak. priden in močan mladenič, ki se je šele pred časom povrnil iz Amerike.
—	Legar v Javorju pod Ljubljano ie zahteval že tri žrtve. Zanesel ga je vojak iz Postojne Anton Škoda. Slučaj se je naznanil takoj slavnemu županstvu v Dobrunji, a var-nostmh odredb ni bilo. dokler ni vsa hiša zbolela. Žalostna posledica je bila, da je 28. oktobra umrl 11 leten brat. 15. novembra pa 17-Ieten brat iu 211etna sestra prej imenovanega vojaka. Vojak ie ozdravil, a nevarno bolni so šc trije v oni hiši.
Splošna stavka na goriški realki? Iz Gorice poročajo: V petek so odšli dijaki petega razreda na realki ob 3. uri iz šole in sc niso udeležili poduka profesorja Horburgerja. Ta profesor, ki poučuje nemščino, je vrgel pri zadnji konferenci, katere rezultat sc jc naznanil včeraj, .34 dijakov v petem razredu, to je okoli 65%. V vsej višji realki je padlo v
tej konferenci iz nemščine več nego polovica vseh dijakov. Vsi realci mislijo stavkati.
Podružnica društva slovenskih profesorjev se je ustanovila v Gorici v soboto zvečer.
—	Električna centrala v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem. Po dolgotrajnih pogajanjih in težavnih zaprekah se je približal ta projekt svojemu uresničenju. Različne tehnične in proračunske podrobnosti se bodo v kratkem objavile. Vodna moč potoka Završ-nice se porabi izključno v svrho produci-ranja in oddajanja električne energije mestu Ljubljani in gorenjskim občinam, in sicer naj se izpelje elektrovod do Jesenic in Bleda z okolico ter ob državni cesti v Ljubljano.
—	Gregorčičev grob. Pred postavljenjem stalnega nagrobnega spomenika se je omejilo ozaljšanje pesnikovega groba na naslednje naprave: Grob se je obdal krog z rušami, na vzglavju je zasajen mal križ z vrezanim imenom pesnikovim in zasadilo se je nekaj vedno zelenih rastlin. Na cerkveni zid, tik nad grobom, je nabit suh venec s črnimi trakovi. Grob se spozna izmed vseh drugih, torej je primeroma v najboljšem stanu. Na vernih duš dan je bil grob razsvetljen.
—	Vodovod za mesto Kranj in okolico.
Kakor se poroča iz verodostojnega vira, se bo zgradba vodovoda za Kranj in okolico razpisala v kratkem. Financiranje je končno urejeno. Država izplača vso svoto — okrog 248.000 kron —- v šestletnih obrokih približno po 38.000 kron. 20.000 kron je že na razpolaganje. Vrhutega povrne tudi vse od svote, katero bo kranjska hranilnica založila za melioracijski fond.
-- Občinske volitve v Pulju razveljavljene? Zadnja »Naša Sloga« javlja, da je izvedela iz zanesljivega vira. da bodo glasovite občinske volitve v Pulju v kratkem razveljavljene. Ali res? Objektivno seveda — po vsem, kar se ie dogodilo na teh volitvah —-sploh si ni možno misliti drugačne rešitve.
—	Agitatorsko šolo so otvorili socialni demokratje v Oseku. Sedaj je v tej šoli za agitatorje 15 socialnih demokratov.
—	Velikansk požar. Včeraj, v nedeljo popoldne ob I. uri je nastal velikansk ogenj v Gorenji vasi pri Logatcu. Hipoma je plamen objel vso vas in pogorela je skoro do tal. 16 poslopij je popolnoma uničenih. Zažgali so otroci —- kakor pripovedujejo — ko so kadili cigarete. Najprej se je vnel Slavčev kozolec in odtod je hitel požar navkreber, da je bilo zelo težko kaj rešiti. Nujna pomoč je potrebna. Ze dosedaj je škoda cenjena na 25.000 kron.
—	Cementna tovarna »Split«. V Splitu se gradi velika tovarna cementne družbe »Split«. Zdaj se začno zidati peči.
—	Blaženim bo proglašen Nikola Prian-kovič iz Dalmacije. Škof dr. Carič je v Rimu vse storil, da se razprava čimpreje dovrši.
Tovarno testenin sta blizu Splita ustanovila J. Ivaniševič in Fr. Majstenič. Izdeluje do 40 vrst testenin.
—	Splitska občina najame 100.000 K posojila. ki jih nalože na ribavnico, mesnico in Pavišičevo knjižnico.
Znanost In umetnost.
*	O razstavljeni sliki g. Gasparija v toliko popravljamo svoje sobotno poročilo, da g. Gaspari ni akademični slikar. Slika ni tako dovršeno delo, da bi bila za kako galerijo in se ji znatno pozna dilentantizem.
*	Udom društva sv. Jeromina. Društvene knjige za leto 1907. so došle in jih morejo dobiti ljubljanski gg. člani v knjigovezni tovarni gospoda Ivana Bonača v Šelenburgovih ulicah. Udom izven Ljubljane se pošljejo knjige po pošti. Unanji gg. udje se prosijo, da članarini za leto 1908 per 1 K prilože hkratu tudi 40 v za poštne in upravne stroške. — Fran Podkrajšek. poverjenik Jerominskega društva.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Oproščen je bil v soboto pred porotniki 2i-letni jeseniški pismonoša Ignacij Tomic. Sodišče je stavilo porotnikom 12 vprašanj, katere so porotniki vse zanikali. Ko je Tomic čul oprostilno razsodbo, je porotnikom čvrsto sa-lutiral.
Svojega sina zastrupila. Na zatožni klopi je sedela danes 39 let stara Marija Rozman, pristojna v Križe, samska tovarniška delavka v Slapu pri Tržiču. Marija Rozman je porodila v Šiški dne 15. oktobra leta 1901 nezakonskega otroka, kateri je bil krščen na ime France. Ze četrti dan po rojstvu vzela ga je v rejo Marija Novak iz Vižmarjev. Nezakonska mati je vedno redno skrbela za svojega otroka in ga prišla vsako leto po večkrat obiskat. Otrok je bil svoji materi prav prisrčno udan; vsakokrat se jc materinega prihoda srčno veselil, a materino srce je ostalo do njega hladno. Ana Novak pripoveduje, da je obdolženka pri vsakem obisku popraševala, kako to, da ni v Vižmarjih nobenih nalezljivih bolezni za otroke, češ, da je v Tržiču v tem oziru vse drugače. Z resno mislijo, otroka odstraniti, jela se je baviti dne 7. oktobra t. I. Imela je ljubezensko razmerje z nekim Jožefom Špraj-cerjem, ki jo je mislil poročiti. On je dobro vedel za tega nezakonskega otroka, ne da bi to kalilo njegovo razmerje z Marijo Rozman in ji je še omenil, da bosta otroka še rabila. Obdolženka jc znana kot zelo skopa ženska, ki si je od svojih prislužkov prihranila 2800 K, dote je pa imela 1200 K. tako da poseduje denarja 4000 K. Dne 9. p. m. je prišla Marija Rozman svojega sinčka zopet obiskat. Kakor pričuie Ana Novak, sta bila mati in sin naj-
prej kake pol ure sama v sobi. Zc takrat je dajala obdolženka otroku sladkorčke, tako-zvane »točko«. Okoli poldne je z izgovorom, da mora iti v Ljubljano zapustila Vižmarje in vzela sinčka seboj, da jo je nekaj časa spremljal. Ko sc je fantiček poslovil od matere, pripovedoval jc domači deklici Ančiki, da mu je mama prinesla »točke« in pa tudi neki rumen sladkor, ki pa je bil tako čuden, da ga je moral kar ven pljuvati. Tudi Ani Novak je še zadnjo noč pravil, da mu je mama med potjo razun cukerčkov dajala tudi neko rumeno štupo, katero je jemala iz lesene škatljice in da mu je to sama v usta dajala. Vrnivši se od matere, je še deček kosil ter šel popoldne k sosedu. Tudi večerjal je še, a postajal vedno bolj otožen. Ponoči se je naenkrat zbudil, rekoč, da mu voda iz ust teče. Ana Novak je opazila, da jc otrok celo večerjo izbruhal. Stokal je vedno do drugega večera ter bruhal zeleno-rumene sline. Proti večeru je postal bled in mrzel. Poklicani zdravnik je odredil zdravila, a otroku je bilo vedno slabeje, tožil je, da ga trebuh boli. Okoli pol 1. ure ponoči je pa na naglem umrl. Takoj se je začelo ob-dolženko sumničiti, da je svojega otroka zastrupila. Ta sum se je bil potrdil pri raztele-scnju otroka, vsled katerega se je lahko sklepalo, da je bil zastrupljen po fosforju. Orožniki so takoj pri aretaciji Marije Rozman našli v njeni omarici neko škatljico z rumenkasto štupo. Po njeni aretaciji je našla, tudi priča Helena Peterle leseno škatljico z enako tva-rino. Te dve škatljici in otročja čreva so se poslala na forenzični inštitut graškega vseučilišča in preiskava je dognala, da je bila v škatuljah fosforna pasta, strup z veliko množino fosforja. Ta tvarina se je našla tudi v otročjih črevah. Marija Rozman je svoj nečloveški čin tajila, konečno pa vse priznala. Ona pravi: Otrok je bil na eno oko slep, slaboten in bolehcn. Dolgo časa ni mogel hoditi in so se zaradi tega ljudje iz nje norčevali. Nadalje pravi ona, da ni mislila, da bo strup tako naglo vplival, temveč, da bo le polagoma slabotnega otroka uničil.
Obdolženka je pravila pred porotniki, da sc ji je v sanjah prikazal njen sinček in da ji je naročil, naj sodišču reče, da je sam vzel z mize strun in ga pojedel. Sodišče je kruto mater morilko obsodilo na smrt na vešala. Obsojenka ie sodbo mirno poslušala.
SteijersKe nomce.
š Poročil se je zadnjo soboto »Štajer-čev« urednik Karol Linhart z gospodično Štefanijo Puncerjevo.
š Nagloma umrla je Celju soproga g. dr. Brenčiča roj. Prauenseis. Zadela jo je kap.
š Iz Ptuja. V četrtek, dne 5. t. m., bodo bodo, kakor se je že poročalo, za ptujski okraj volitve v cenilno komisijo za osebni dohodninski davek. Pri zadnji voiitvi je bilo mnogo glasov neveljavnih, ker so gospodje volivci odposlali na glavarstvo samo glasovnico brez legitimacije ali pa- odposlali sicer oboje, pa brez podpisa ali ne frankirano. Zato je treba paziti vsakemu volivcu, ki voli pismeno, na to: 1. da podpiše lastnoročno glasovnico; 2. da odpošlje z glasovnico vred tudi legitimacijo; 3. da pismo zadostno frankira; 4. da odda pismo pravočasno, t. j. že prejšnji dan na pošto. V tretjem razredu se voli eden namestnik- do zdaj je imel to mesto gospod Alojzij Suta. Zaradi edinosti je priporočati, da se ga zopet voli, da ne pride njegovo mesto v nemške roke.
š Župan Ornig je ustanovil za Ptuj in okolico kuhinjsko šolo za slovenska dekleta. Sola bo v stari mestni hiši. Plačevala bodo dekleta po 20 K na mesec, zraven pa morajo še prinesti seboi nekaj živeža. Voditeljica zavoda bo Ivana Kržič. Ustanovitev tega zavoda nam kaže zopet, kako potrebne so za nas slovenske gospodinjske šole. Podpirajmo vendar zavod šolskih sester v Celju — enajsta je že ura!
š Narodna čitalnica v Ptuju je uprizorila zadnjo nedeljo zvečer gledališko predstavo »Klobuk«; čisti dobiček je namenjen za nabavo novega odra.
š V preiskovalnem zaporu umrl. Iz Maribora se nam poroča: Pred kratkim je vzbudila precej zanimanja aretacija odvetniškega uradnika Ferdinanda Schriebla. V petek zjutraj pa je Ferdinand Schriebl nenadoma umrl v preiskovalnem zaporu na otrpnjenju srca.
LjuDiiMKe
lj »Krščanska ženska zveza«. Jutri ob 3. uri popoldne predava v prostorih »Slov. krščanske zveze« (Frančiškanske ulice) dr. E. Lampe o ženskem vprašanju na dunajskem katoliškem shodu in o državni zvezi katoliškega ženstva.
I j Osebne vesti. Ravnatelj državne železnice v Trstu, dvorni svetnik pl. Ruff, lo-žira v hotelu »Union«.
lj Umrla je udova poštnega kontrolorja ga. Vincencija Hormann roj. Bregar.
Ij Tujski promet meseca novembra. Meseca novembra 1907 je prišlo v Ljubljano 3744 tujcev, torej 606 manj nego meseca oktobra in 34 manj nego meseca novembra lanskega leta. Od teh se je nastanilo v hotelu »Union« 802, pri »Slonu« 730, pri »Maliču« 320, pri »Lloydu« 325.
Ij Umrl je na Dolenjski cesti št. 19 klju-čarski pomočnik g. Jožef Vcrhunc.
lj Izgubljene in najdene reči. Gospa Ana Burgerjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 10 kron denarja.. — Kuharica Ana Lampctova je izgubila denarnico, v kateri je imela 15 kron denarja. — Dijak A. Frohlich jc našel denarnico s srednjo svoto denarja in jo oddal na magistratu.
Razne stoarl.
Trpinčenje v norišnici. V norišnici na NVard-Islandu v Ne\v Yorku so sc dogajala grozna trpinčenja bolnikov. Strežniki so nekatere bolnike do smrti pretepli. Uvedena sodnijska preiskava ie haje odkrila nezaslišana dejstva.
Veter odnesel zrakoplov. Ko so včeraj v Verdunu popravljali zrakoplov »Patrie«, ga je nenadoma iztrgal močan veter iz rok 200 oseb, katere so ga držale. Zrakoplov je letel proti zahodu. Drugih posledic ni bilo.
Najmodernejši mrtvaški ogled. V pariški bolnici Lariboisiere sc v dvomljivih slučajih prepričajo o nastopivši smrti s pomočjo radio-fotografiranja spodnjega dela telesa. Razlika med osebami, ki imajo še nekoliko življenja v sebi in mrtveci jč radi tega zelo velika, ker pri mrtvecih se vidijo na sliki nepremični notranji deli zelo ostro omejeni.
Stekleni stebri za brzojav. Dosedaj so se navadno rabili za brzojav leseni stebri. Da se ti stebri obvarujejo od mokrote in drugih vremenskih nezgod, a gotovo tudi, ker nedostaje v mnogih krajih lesa, prišli so praktični ljudje na misel, da bi se lahko stebre za brzojav in telefon napravilo iz stekla. Arhitekt Schiitz meni, da je steklo pripravneje za omenjene svrhe nego pa les. Vrliutega bi taki stebri bili mnogo ceneji, nego leseni.
Nečloveški oče. Ladislav Frigsa, posestnik v Budimpešti, je zaprl svojega sina, ki je bil ves sključen, v svinjski hlev in ga pustil tam brez vse hrane. Zverinski oče je imel namen sina, ki mu je bil na poti, izstradati. Po nekem pismu brez podpisa .ie izvedela o tem policija in takoj poslala na lice mesta komisijo, katera se je prepričala, da je resnica, kar jc stalo v pismu. Ubogega fanta so našli čisto nagega v svinjskem hlevu, njegovo telo je bilo popolnoma shujšano in z ranami ter živalicami pokrito. Očeta so zaprli.
Sodnik obsojen radi ponarejanja. Dne 25. t. m. je bi! v Londonu obsojen pasterk državnega tajnika za Indijo. A1orley, radi ponarejanja menic v visočini 300.000 kron na deset let ječe.
Telefonska m tals« porotna.
KRIZA V »JUGOSLOVANSKI ZVEZI«?
Zader, 2. decembra. »Hrvatska Kruna« je dobila brzojavko, da je načelnik »Jugoslovanske zveze« Ivčevič v soboto odstopil kot predsednik in izstopil iz kluba. Sledita mu kmalu Peric in Prodan. Isti list poroča, da bo »Jugoslovanska zveza« uložila pri glasovanju v nagodbi državnopravni protest, potem se bo pa odstranila iz dvorane in ne bo glasovala.
ŠKANDAL V BREŽICAH.
Brežice, 2. decembra. Liberalni slovenski veleposestniki se dogovarjajo radi volitev v okrajni zastop z Nemci o kompromisu, dasi bi Slovenci lahko imeli znatno večino.
MINISTRSKA POSVETOVANJA.
Dunaj, 2. decembra. Cesar je včeraj ob pol 10. uri sprejel v posebni avdijenci ogrskega min. predsednika dr. \Veckerla, ki mu je poročal tudi o hrvaškem vprašanju. Nato se je v zadevi delegacij vršila ministrska konferenca, katere so sc udeležili Schonaich, Bu-rian, Aerenthal, Beck in Weckerle. — O hrvaškem vprašanju je rekel Weckerle, da se bo stvar šele pozneje rešila. Nato je Weckerle takoj včeraj odpotoval nazaj v Budimpešto.
SOCIALNI DEMOKRATJE ZAHTEVAJO
ODPRAVO KATOLIŠKIH FAKULTET.
Dunaj, 2. decembra. V današnji seji drž. zbora so soc. demokratje vložili nujni predlog, v katerem zahtevajo naj se na vseh avstrijskih fakultetah opuste teološke fakultete in da ne bi bilo na avstrijskih vseučiliščih več mogoče dobiti doktorata bogoslovja. Ustanovitev katoliških fakultet naj bi bila privatna stvar.
SRBSKI POSLANIK NA DUNAJU DEMISIJONIRAL.
Dunaj, 2. decembra. Tukajšnji srbski poslanik Simič je demisijoniral.
PROTI DRAGINJI ŽIVIL.
Praga, 2. decembra. Tu so bili včeraj trije veliki soc.-demokrajiki shodi proti draginji živil. Po shodu v Zižkovu so udeleženci mladočeškeinu poslancu Kratochvilu pobili okna.
SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI DR. KRAMARU.
Praga, 2. decembra. Tudi dr. Kramar je imel včeraj tu shod, na katerem je govoril o političnem položaju. Pred shodom so soc. demokratje razdeljevali listke, na katerih so poživljali svoje somišljenike, naj v velikem številu pridejo na shod. Policija je vsled tega zasedla vhod na zborovališče. Soc. demokratje so prišli v velikem številu, a policija jih ie raz-gnala.
OBSODBE V TRSTU.
Trst, 2. decembra. Zaradi izgredov dne 13. septembra t. I. so po večdnevni obravnavi obsojeni obtoženci na 5 do 16 mesecev ječe. Sodišče jih jc tako hudo obsodilo, ker je smatralo izgrede kot po dogovoru prirejene in z ozirom na veliko škodo, ki so jo naredili, razbijajoč šipe in pohištvo v kavarni »Specchi.«
VLOM V DAVČNI URAD. — RO.OOO KRON UKRADENIH.
Lvov, 2 decembra. V Borsezovu na ga-liško - ruski meji so neznani storilci danes ponoči vlomili v davčni urad. Kolikor se je moralo dosedaj dognati, so ukradli 150.000 kron. Vlomilce zasledujejo.
ČUDNA JUSTICA.
Rim, 2. decembra. Obravnava proti Na-siju je za nedoločen čas preložena. Splošno se smatra, da hočejo pravdo potlačiti.
BITKA V MAROKU.
Lalla Marnia, 2. decembra. Izgube Ma-ročauov v včerajšnji bitki pri Menasc se cenijo na 500 ranjenih, 300 trupel jc pokrivalo bojno polje. Došle so nove francoske čete.
PEVSKO DRUŠTVO »LJUBLJANA« vabi na
sijajni MIKLAVŽEV VEČER, '•C
katerega priredi v četrtek dne 5. decembra v veliki dvorani »Uniona«.
Začetek ob pol osmi uri zvečer. — Miklavž natopi ob osmi uri zvečer.
Sodeluje tudi slavni telovadni odsek S. K. S. Z.
Vstopnina 60 v. — Otroci prosti.
Kdor želi po Miklavžu koga obdariti, naj pošlje dar z natančnim naslovom obdaro-vanca v četrtek od I. ure do pete ure popoldne v veliko dvorano »Uniona«.
ODBOR.
Varstvo odjemalcev avstrijskih pivovarn.
Osrednjo zvezo avstrijskih pivovarniških društev so napotile številne interpelacije, ki so se stavile v državnem in mnogih deželnih zborih radi varstva odjemalcev, kakoršno so sklenile pivovarne, da je po posebni deputaciji pivovarnarjev vseh kronovin izročila spomenico notranjemu, pravosodnemu in trgovinskemu ministru. Ta spomenica pojasnjuje v pravi luči položaj pivovaren in razmer, ki so dovedle do uvedbe varstva odjemalcev. Spomenica posebno naglaša, da je pivo eno onih maloštevilnih predmetov, če-gar cena se od pamtiveka ni zvišala, marveč je padala, dočim so se zvišale plače ter cene vsem potrebščinam, ki jih rabijo pivovarji, posebno pa ječmenu, oglju, lesu, steklenicam, stnoli itd., tem deloma za 20, 30, da celo do 40 odstotkov. Izredno oster boj, ki so ga bile med seboi pivovarne, pa ni provzročil samo tega znižanja cen, marveč je poslabšal tudi vse pogoje pri prodaji piva, pri čemer je zavzelo dovoljevanje posojil gostilničarjem brezmejno višino. S smelostjo se sme trditi, da znaša vsota zaostankov in posojil, ki so jih dovolile vse avstrijske pivovarne gostilničarjem, nekaj sto milijonov kron. Spomenica sedaj dokazuje, da tak pretirani konkurenčni boj ne koristi ne gostilničarjem in ne občinstvu. Lahki posojilni pogoji so vzbudili pogubno borbo med gostilničarji za koncesije in s tem dovedli gostilniškemu stanu takih elementov, ki škodujejo solidnim članom tega stanu; posledica temu je neugoden položaj gostilničarjev; tako n. pr. preide na leto 17 odstotkov gostilniških koncesij v druge roke! Te razmere gotovo niso koristne konzumentom; interesom poslednjih more pač najbolje ustrezati le financijelno trden gostilničar, ki more vzdržavati v dobrem stanju lokale, inventar in svojo zalogo in si hoče trajno vzdržati svojo obrt. Vsled tega se gotovo ne more grajati, če so se pivovarji zedi-nili v tem, da se napravi konec doslej običajnemu odjemanju naročnikov, dočim se ne krati sloboda gostilničarjem glede proste izbire piva.
Občinstvu pa more le koristiti, če si prizadeva konkurenca, ki .ie bila doslej le gola prodajna konkurenca, le z izboljšanjem kakovosti doseči večjo priljubljenost izdelka, in če si bo tudi gostilničar prizadeval, da si pridobi odjemalcev z reelnimi sredstvi skrbne postrežbe, dočim je prejšnja pivovarniška konkurenčna navada tudi pri gostilničarjih pospeševala vedno večjo konkurenco s cenami.
Spomenica dokazuje, da bi bile prejšnje konkurenčne razmere pivovarniško industrijo kmalu dovedle do nevzdržnih razmer, ter pri-!>ominja, da bo edino le zboljšanje konkurenčnih razmer moglo obvarovati male in srednje pivovarne proti izmozgovanju njih obrata po največjih pivovarjih. Socialni pomen tega dejstva se razvidi iz tega, ker še dandanes mali in srednji tozadevni obrti igrajo veliko vlogo v pivovarniški industriji, ker je od 1337 avstrijskih pivovarjev le 46 velikih pivovarjev, ki imajo skupaj vposlenih 11.000 delavcev, med tem ko je nič manj kot 1291 obrtov z 19.000 uslužbenci malih in srednjih pivovaren s povprečno manj kot 100 delavci.
Spomenica zaključuje kažoč na lokalni gospodarski pomen, ki ga imajo tudi male in srednje pivovarne, ter na velik pomen in-
dustrije za kmetijstvo, za katero pomenijo pivovarne promet v vrednosti nad 100 milijonov kron na leto, in konečno na veliko davčno moč pivovarniške industrije, ki plača od izdelka v vrednosti okroglih 450 milijonov kron nič manj kot 157 milijonov davka.
Spomenico je izročila prizadetim ministrom deputacija pod vodstvom zveznega predsednika g. J. Wiinsch-a, in ministri so obljubili, da bodo objektivno presojali pojasnjene razmere.
mmm$m
Zahvala.
Za vsa tolažilna sožalja in tolažbo, izkazano nam povodom smrti našega preljubega očeta, kakor tudi za veliko spremstvo pri pogrebu so srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom; prijateljem in znancem. Posebno se za-hvaljujemu čast. gosp. župniku in č. gosp. kaplanu, g. nadučitelj u, gdč. učiteljici ter blagorodni gospej pl. Kleinmavr.	2702 l—i
Žalujoči rodbini Lebnova in Šketova.
2 trgovska pomočnika
enega ielezninske, drugega manu-fakturne stroke zmožnega, sprejme takoj^ J. Kračo vic, trgovina, Žalec, Štajersko. — Plača po dogovoru
V tej trgovini se dobe vedno v zalogi tudi lepa	2619 3-3
namizna jabolka.
Učenca
dobrih staršev sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom
Anton Kobi,
2669 3—2	Breg-Borovnica.
Na dobrepoljskem kolodvoru se odda
2697
prodajalna
2-1
z vsemi pritiklinami, 1 klet. 1 spalna soba j ter del zemljišča. Na razpolago sta tudi 2 vagi in omare. V najem se da po primerni ceni tudi za več let. Več se poizve
pri Ani. Zalarju, postaja Dobrepolje. ( ' ............ ■................................."" 1—~
Proda se po zelo nizki ceni lepo
j kmečko posestvo
j z gospodarskimi poslopji. Zemljišče (hosta, : travniki, njive) meri 70 oral.
Kupci naj se oglasijo naravnost pri ; posestniku: Kmetič Antonu, Bukovje,, pošta Zagorje ob Savi	;g9h 2—1
Cojtilna
„pri Finfarju" v Škofji Loki
se da v najem. — Vprašanja na naslov: Ant. Gaber, ^kofja Loka. 2699 3—1
Išče se
2681 1-J.
Izprašan kurjač.
Prednost imajo oženjeni, kateri dobe prosto stanovanje in kurjavo.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".
St. ;.29;V7.
2695
Razpis službe,
Na podlagi sklepa občinskega zastopa občine Kome;i od 27. novembra t. 1., štev. 2234/7, razpisuje podpisano županstvo
$lužbe ©rgemi$tci, ezirem« peueuedje
pri župni cerkvi sv. Jurija v Komnu ter pri pndružni.ah, koja služba je takoj nastopiti. Oziralo se bode le na sposobne prosilce, ki so lepega vedenja Plača po dogovoru.
.S spričevali opremllene prošnje v ložiti je na županstvu do v$ietega IO. decembra t. I. Vsa pojasnila d?je županstvo
V,	_
/upHiiHtvo ob^itte Komen,
dne 30. novembra 1907.
Župan: Jos. Volčič 1
lzdaitell: Dr. Ignac!} /|tn(k,
1'lak »Katoliške
Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Ivan
Prilog« 278. «»w. „Slowene»" dni 2. decembra 1907.
iz lavne seje trjovske In obrtne zbornice.
V sobolo popoldne ob 4. uri se je vršila v inagistratni dvorani javna seja trgovske in obrtne zbornice. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana gg. Giobelnik in Sehrey. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Predsednik je poročal, da se je zbornica zahvalila za naklonjenost odstopivšemu trgovinskemu ministru dr. Fortu, obenem je pa zbornica naprosila za naklonjenost novega trgovinskega ministra dr. hedierja. kateri je svojo naklonjenost zbornici s posebnim pismom zagotovil. Trgovsko društvo »Merkur« je poslalo zbornici spomenico, v kateri se izraža željo, naj zbornica upošteva resolucije, katere so se bile sklenile ua vseslovenskem trgovskem shodu glede ustanovitve višje trgovske sole v Ljubljani.
Predsednik je na dolgo in široko razkladal, kaj je že zbornica vse storila za ustanovitev višje trgovske šole, češ, »oprati se mora zbornica pred javnostjo, da bi ne bila nič storila«. Vzrok tiči v nenormalnih razmerah v deželnem zboru, kakor hitro pa ta reši, bo ustanovljena višja trgovska šola v Ljubljani. Sama zbornica iz svojih sredstev ne more ustanoviti trgovske šole, ker bi šola na leto več stala, nego znaša ves zbornični proračun.
Zbornični zaklad za višjo trgovsko šolo znaša okroglo 70.000 K, tudi organizacijski statut je zbornica izdelala. Zbornica je poslala tudi prošnjo ministrstvu za podporo. V zadnjem času pa se je od neke strani posrečilo zagotoviti podporo višji trgovski šoli v Ljubljani. Predsednik je gotovo mislil na deputacijo »Slovenskega kluba«, kar pa ni jasno povedal, marveč označil samo »od neke druge strani«.
Predsednik je pripomnil, da se bodemo o tem vprašanju še temeljito bavili. Mi tudi to mislimo.
Tudi glede ustanovitve pospeševalnega urada za Kranjsko je trdil predsednik, da je vse pripravljeno in da je treba počakati, da se ustanovi, ko nastopijo normalne razmere v deželnem zboru. Seveda je ravno to nenormalnost provzročila stranka, kateri pripada tudi gospod predsednik trgovske in obrtne zbornice; tega ni povedal. Naznanilo tajništva se je odobrilo.
Cenzorjem pri ljubljanskem zavodu av-strijsko-ogrske banke so bili imenovani gg. Janesch Janez, Kollmann Fran, Kosler Peter, Petričič Vaso in Souvan Ferdinand.
Za zbornične zastopnike v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol je zbornica imenovala za Cirknico g. Fran Zagorjana, poštarja tamkaj, in za Idrijo Dragotin Lapajneta, trgovca v Idriji.
Zbornica je premenila plačni in napredo-valni predpis za zbornične uslužbence. Sedanji plačni in napredovalni predpis se je prilagodil plačnim sistemom, kakor jih imajo druge zborfiice. Po novem predpisu je pet činov-nih razredov. Prvim trem razredom (koncept-110 osobje), od katerih pa sta doslej zasedena samo dva, so se določili prejemki, ki odgovarjajo približno VIII., VII. in VI. državnemu razredu, s pravico do pet letnic. Kanclijskim uradnikom (IV. in V. razred) so se določile plače, ki odgovarjajo IX. in XI. razredu državnih uradnikov, s pravico do pet letnic. Ker pa je v zbornici ob tako majhnem številu uradnikov napredovanje jako omejeno, so se ustanovile starostne doklade v izmeri diference med posameznimi razrednimi stopnjami, ki pripadejo zadostno število let službujočim uradnikom od pet do pet let. Glede uvrstitve zborničnih uradnikov v posamezne urade je ostalo pri starem. Zborničnemu koncipistu dr. Franu Windischerju se je podelil nasl6v drugega tajnika, vsled česar pristoja tajniku dr. Murniku naslov prvega tajnika. Diurnistom so se dnevščine povišale za 70 h do i K na dan in se je določilo, da jih ie po šestletnem službovanju mogoče nastaviti s plačo 1600 K in zaporednimi petletnicami po 100 K ter s pravico do pokojnine. Uradnemu slugi so se določili prejemki na 1050 K z zaporednimi petletnicami po 100 K-
O zborničnem proračunu za leto 1908. Vsa potrebščina znaša 52.458 K iu je proti letu 1907 manjša za 926 K- Razen rednih izdatkov za zbornično pisarno ie med drugim v proračun ustavljenih za obrtne šole in ustanove 6800 K in za zaklad višje trgovske šole v Ljubljani 5000 K. V pokritje potrebščine je poročevalec predlagal zbornično doklado v dosedanji izmeri, namreč 4 odstotki. Presežek, ki ga tako izkazujejo dohodki čez izdatke, znaša 5478 K. Porabiti ga je v pokritje zneska, ki ga je treba za regulacijo plač in ki znaša 4766 K- Predlogi so se soglasno sprejeli.
Zbornični tajnik g. Mu mik se je zahvalil imenom zborničnih uslužbencev gospodom svetnikom za naklonjenost in da se je plačni načrt sprejel.
Potrebo govoriti je čutil tudi Hribar, kateri jc hvalil zlasti zmožnosti zborničnih doktorjev. Seveda pa Hribar ni v tem popolnoma prepričan, kajti naglašal je. naj sc gospoda Murnik in NVindischer skušata usposobiti v > mislil in namenu, kakor ga ima trgovska zbornica. Zmožnosti imata oba. samo porabiti je treba te zmožnosti.
Rokodelski zadrugi v Idriji je zbornica v pokritje stroškov za črevljarski tečaj, dovolila 200 K podpore, rokodelski zadrugi v Zi-reh pa za ravno isti smoter podporo 132 K. trgovskemu društvu »Merkur« je zbornica dovolila 500 K podpore.
Priziv konsumnega društva v Starem trgu zoper predpisane zbornične doklade je zbornica zavrnila.
Nato je sledila tajna seja. Štipendija za obisk trgovske akademije sc je podelila gospodu Ladislavu Drču s pristavkom, da bo zbornica prihodnje leto sklepala, ali se štipendija še omenjenemu prosilcu odda ali ne. Gospodu Oražmu Stanislavu ie zbornica dovolila 200 K podpore za obisk višje trgovske šole.
Zborovanje odvetniških m notarskih uradnikov,
V soboto zvečer zborovali so po {? 2. zb. zak. odvetniški in notarski uradniki. V to določeni gostilniški prostori pri »Novem svetu« bili so natlačeno polni in srce ti je igralo veselja, videti tako častno število stanovskih tovarišev, ki so se zbrali, da se posvetujejo o ustanovitvi samostojnega društva. Med njimi opazili smo notarskega kandidata g. Re-žek-a ter več gg. juristov.
Navzoče je pozdravil sklicatelj tovariš Josip Christoi, obžaloval, da hodi večina stanovskih tovarišev še vedno osamljena svojo pot, kar pač izvira iz tega, da se nas je pustilo še do predkratkem osamljene, prepustilo tuji volji, da nismo smeli svobodno misliti, še manj se pa svobodno gibati in da nam je bila največja briga, ohraniti sebi in svoji družini skorjico kruha. Zaostali smo vsled tega v času občne probujenosti. Opozarjal je na soci-jalistične stranke, ki imajo svoje velike organizatorje, koje so največkrat poslušali delavci, zato njih sedanja velikanska organizacija, ki naj služi nam v vzor. Poživljal je navzoče, naj pripomorejo, da bode na razvalinah II. skupine vzklilo in vrastlo mogočno društvo v blagor in srečo kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov.
Predsednikom posvetovanja imenoval se je z vsklikom tovariš Cimerman, zapisnikarjem tovariš Petrič.
Tovariš Cimerman je nato stvarno in temeljito pojasnil razpor, ki je zavladal v zadnjem času med osrednjim društvom slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in njegovo II. skupino v Ljubljani. Iz njegovega poročila smo posneli, da je krivda temu razponi edino le na strani osrednjega odbora imenovanega društva in da je bila vsled tega, posebno pa tudi radi tega, ker so nje odposlanci na občnem zboru tega društva, dne 24. p. m., v Celju prišli do prepričanja, da se njihovim pravičnim in opravičenim zahtevam ne bode ugodilo — II. skupina popolnoma opravičena, skleniti razdruženje te skupine in osnovanje samostojnega društva odvetniških iu notarskih uradnikov za Kranjsko. Priporočal je navzočim, da delujejo z vsemi svojimi močmi na to, da se enako društvo ustanovi.
Ko je nato tovariš Tavčar opozoril, da je ravno sedaj, ko sta se predložila državni zbornici dva, tudi za odvetniške in notarske uradnike jako važna zakonska načrta, — jako ugodni čas, da se to društvo ustanovi, prečkala so se sestavljena pravila bodočemu društvu, ki bode temeljilo na moderni in zdravi podlagi.
Tozadevne debate udeležili so se v prvi i vrsti tovariši Mencinger, Esst. Tavčar, Kan-dare, Kamenšek. Pintar, Cimerman, Stor in Christof.
Pravila so se v principu sprejela, vendar so se istim dostavile tudi nekatere spremembe. Izvolil se je pripravljavni odbor ter se temu naložilo, da ta pravila takoj popolni in predloži vladi v potrdilo.
Ko je predsednik zaključil to posvetovanje, slišali smo lepe napitnice ter se razšli z nado, da bode novo društvo v ponos iu blagor kranjskim odvetniškim in notarskim uradnikom.
Shod društva državnih uslužbencev
se je včeraj vršil v prostorih hotela »Graj-žer« v Ljubljani po § 2. društvenega zakona. Na dobro obiskani shod je prišel državni poslanec gospod Jožef Gostinčar. Predsednikom je bil voljen g. Marinko, ki jc prečital brzojavko I. avstrijskega društva državnih slug na Dunaju, v kateri se pozdravlja shod in se zahvaljuje poslancu g. Gostinčarju, ki je nastopil v državnem zboru za njihove težnje. Gospod Gostinčar pravi v svojem govoru, da jc dolžnost države, da pomaga tistim uslužbencem, ki so najbolj potrebni. Vlani se je dovolila državnim uslužbencem za povišanje njihovih plač gotova vsota, a ta denar so dobili večinoma tisti, ki nosijo zlate ovratnike. Na zahteve društva državnih uslužbencev in interpelacij, ki se jih je poslalo potom poslancev na državni zbor, se je doseglo, da
se je več strank zavzelo za "državne uslužbence. In te stranke tvorijo večino državnega zbora. Naznani, da je vložil 8. novembra t. I. nujni predlog na državni zbor glede zboljšanja plač, toda razprava se je vršila 28. novembra, ker so bili pred njegovim stavljeni trije nujni predlogi. Na to je prebral svoj govor po stenografičnem zapisniku in je raztol-mačil, zakaj se je na ta ali oni način zavzel za zboljšanje njihovega stanu. Nujnost predloga ie umaknil, ker so velike stranke sklenile, da se vsak nujen predlog odkloni, da se reši o pravem času nagodba. Stavil pa je prej nujni predlog zato, ker je mislil, da pride v razpravo 12. novembra, toda stvar se je zavlekla. Zato pa se je odstopila stvar budget-neniu odseku, kjer se bo referent poslanec gospod dr. Žitnik toplo zavzel zanjo. Društvo pa naj deluje brez vsake barve, da bo organizirano lahko nastopilo za skupne koristi. Zagotavlja, da bo »Slovenski klub« vedno zastopal njihove koristi, ako se bo to želelo. — Gospod Debevec se zahvaljuje v imenu svojih tovarišev g. Gostinčarju za njegov trud in delo ter tudi poslancem S. L. S. in prosi, da se jim za zahvala sporoči. Gospod Jeglič predlaga, da se izreče zaupnica »Slovenskemu klubu«, kar je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. Gospod Gostinčar povdarja, da če poslanci delajo, vrše samo svojo dolžnost, ker ljudje jih pošiljajo na Dunaj zato, da delajo. Predsednik shoda gospod Marinko se zahvali g. poslancu Gostinčarju, ker je prišel na shod in zaključi shod s trikratnim živio-klicem na cesarja.
Dva morilca obešena.
(Poročilo »Slovencu« iz Sarajevega.)
Sarajevo, 1. dec.
Predvčerajšnjim sta bila v Bihacu usmr-čena morilca bogatega Turka Hasana Bega Cekic iz Savskega mosta, dva Srba, po imenu Sava Milješa in Jovo Majkič. Obesil jih je sin dunajskega rablja Seyfried. Poroča se o sledečih pretresljivih prizorih med obešanjem. Ze prejšnji dau popoldne je hodil po mestu Bihac bobnar in oznanjal prebivalcem po vseh trgih smrtno sodbo. Srbi so vedno upali, da bodeta morilca pomiloščena. Nabirali so že podpise za prošnjo za pomiloščenje, ker pa Turki niso hoteli podpisati, je ta prošnja izostala, ker bi bila brezuspešna. Šele ko je ra-belj Seyfried s svojima pomočnikoma došel, so Srbi verjeli, da bosta morilca res obešena. K usmrčenju je prišel tudi sin umorjenega. Ob sedmih zjutraj so najprvo pripeljali Sava Milješa na morišče. Branil se je tako. da sta ga morala oba pomočnika vleči. Ko je sprejel ra-belj obsojenca, zgrudil se je ta na tla, tresoč se po celem životu. Na obrazu so se mu kar poznale smrtne poteze. Nato je rabelj izvršil svoje delo. Po treh minutah je že naznanil navzoči komisiji, da je zadostil zemeljski pravici. Še bolj pretresljivi so pa bili prizori pri usmrčenju Jovo Majkiča. Ta je bil velik, močan in debel človek. Ko je, pripeljan na morišče, zagledal tam viseti že mrtvega tovariša, zgrudil se je z groznim vzklikom nezavesten ua tla. Navzoči sodnijski zdravnik se je moral precej truditi, predno ga je zopet spravil k zavesti. Majkič ie neprestano zatrjeval, da je nedolžen ; branil se je pa tako, da sta ga rabljeva pomočnika le z največjo silo spravila do vislic. Grozno je bilo videti smrtne tresljaje, ko je Majkič že visel. Celih osem minut je trpelo predno je Seyfried mogel naznaniti, da je smrtna obsodba izvršena. — Ko je bilo vse končano, ic zopet mestni bobnar naznanjal po mestu, da sta morilca že usmrčena.
priložnostno
prodaja
v Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
radi izredno velike zaloge konfek cijo za dame,gospode,deklice in dečke.
Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno 233812 5 O. Bernatovk1.
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann,Ljubljana.
Perilo lastnega Izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
lahtevojte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevojte ..Slovenca" na kolodvorih!
2692
Več vagonoy
različnega fižola
in lepili numiznih jaHolK
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.

SHi/VStCT

ssjffistas
sm
Naznanilo.
MM
Oziraje se na vpis tvrdke
926
v registru za posamne
pos. II. 220112
tvrdke pri trgovskem sodišču vsled sklepa c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z 4. nov.1907, usojam si naznaniti, da bova tvrdko
JOSIP LEHliER
tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta 60
za zapuščino jaz in sovaruh nadalje vodila.
Zahvaljujem se vsem velecenjenim naročnikom za zaupanje, ki se je v tako obilni meri izkazalo mojemu pokojnemu soprogu, in se usojam zagotavljati, da bom zaupanje, ki se mi bo pover-jalo z vsakokratnimi naročili, izkušala popolnoma opravičiti s strokovno izobraženim, že dolgo časa v obrtu sodelujočim poslovodjo in dosedanjimi preddelavci.
Ljubljana, 22. novembra 1907.
26i4 3-2	Magdalena l^elmer.

USiSSsES

s^ffl&fflapsif^saissafiiafi^efa
iiilF1
m
s
HltS
tSJffi.
safs trn
ista aM?i|
SRB« §g§
iSt68J:
.v*!* i
tasjta
mfsats
-
a&ta
SHŠfi
Podr&it&ni«»«
B W
M S
Dalnidka glavnic« i
b i k a.ooo.ooo. s i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča k žrebanju I. decembra
cele
k K 20 - glavni dobitek K 300.000 -
promese na driavne srečke I. 1864 polovice & k 11. Obrestuje vloge na knjiiice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4i/2°/o,
vlog« na tekoči račun proti 3Qd«e»n! odpovedi po 5
io-
i v Celovcu« b
i Rezervni fond i s e i K 800.000. « > !
<llllllllllllllll*llll*lllllll*lllllll*tllll«lllllllll«llllll(fllll*lllllli***illlilllllllllllllllllllltllllllllllllllll*l*(ll(*lllllllllllllll*illll>lllllll***lll>**l*^']
1/atoHšKn
l\ V Lju
Bukvama
Ljubljani
i
J
s = i
Oeschichtsforschungen, Band. Laibach 1882/3.
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela j j v komisijsko zalogo s
Valvasor, Johann Vfeiohard Freioherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg i	1689. 4 Bande. (Strani 54 -f- 7 +696, 836, 396 + 730, 612 + 74).
•	Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80'—.
|	Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po
^	znižani ceni tudi posamno oddajo:
| Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen MUntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie ~	auch Sitten und Gebrauchen in Crain.' Von den Heiligen,
'	Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani
836. K 12 -.
| Zvezek lil. Vsebina: Von der Regierung, Regiments - Wilrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesftirsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. | Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tdrkischen als Christlichen :	Greutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs • Oeschichten der
Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Ge-schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-|	reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8'-,
;	Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev
š	nepopolnih izvodov.
| Wolf-Cigale, Deutschslovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. |	2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5 -,
vez v '/» usnje K 10'—. | Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. f	XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena,
:	broš. K 16—, v usnjatih vezavah K 22 —.
| Verhoveo, I. Professor, Die wohllčbl. landesflirstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-:	gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom
J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno zgodovinsko e	delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi-
sateljevi.
i Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokoja	pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K — 60. | Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K — 60.
—	Der schw3bische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60.
Sohumi, Fr., Urkunden-und Regestenbuch des Herzogtums Krain. |j I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana 1] cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a i' cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fUr Heimatkunde. Quellen, Urkunden und Regesten. I. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Znižana cena. K 2 50.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 1. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (1. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXX1V + 514 strani. K 10 —.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12—, vezano K 22-—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
P
Najkoristnejša
Miklavževa in božična
darila so pač dobre knjige. Ker smo knjigarno zelo povečali in zalogo v vsakem obziru bogato spopolnili, upamo, da bomo vsakemu lahko vstregli z najboljšimi spisi. Zaloga slovenskega slovstva je popolna; zaloga nemških in drugih knjig je pa tako izbrana in mnogoštevilna, da mora odgovarjati za vse potrebe.
Za Miklavža je na razpolago najlepša izbira knjig s slikami nežni in tudi bolj odrasli mladini za zabavo in nazorni nauk. Glede nemških mladinskih spisov smo se v prvi vrsti ravnali po ocenah zelo skrbno sestavljenega in zanesljivega imenika, katerega je izdalo društvo katoliških učiteljev za Avstrijo na Dunaju pod naslovom: „Wegweiser durch die Jugendschriftenliteratur. Eine Beurteilung von mehrals 5000 Jugendschriften". Na podlagi takih ocen smo zbrali za darila same najbolj priporočljive kajige vseh strok. Poleg najboljših mladinskih spisov imamo tudi za odrasle vseh stanov jako izbrano in zelo popolno zalogo priporočljivih knjig leposlovne in znanstvene vsebine.	2654 5—4

J. GrobelnlKu Ljubljani
prodaja vse manufaicturno blago
od ponedeljka Z. decembra do BožUa
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor Še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
Rodi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	" ' ..... —
Nihče nai ne zamudi res ugodne prilike!

eleg. vez K 3 —. - Stepnjak, Hiša ob
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjilnioa i
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest.
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek: Prus (Alex Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 —,
eleg. vez. K 4 20.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I Ljub Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 ~.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniSke prostore zelo raz Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, Ima posebno knjige slovenskega knjigotritva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je zdruien s knjigarno. Antikva'ijatski katalog je na razpolago; sploien imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpoiiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. NaročilH, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
, ................................................................................................................................................................. t
Za Miklavža!
priporočamo svojo veliko, najbolje izbrano zalogo:
knjig s podobami vsake vrste, knjig z basnimi, pripovedk za dečke in deklice, mladinskih spisov za dečke in deklice, koledarjev za leto 1908, podob, gravur, barvotiska itd. v najfinejši izpeljavi, globuse vseh velikosti in cen, muzikalij vsake vrste,
knjig za darila za odrasle v elegantni, najfinejši opremi razn. cen.
—— Cenike zastonj In franko.
Ig. pl. [{Jcinmeigr $ p. $amberg
knjigarna, trgovina umetnin in muzikalij Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
267« <t 2