Lipnik 2. Maribor, petek 29. avgusta iHi& Stev. 195 - Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. .četrtletno K 16‘50. Če si pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo In uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon It. 242. Politično junaštvo. V torek se je v Narodnem predstavništvu vršilo glasovanje o zaupnici vladi. Čeprav so se opozicionalne stranke pripravljale ves teden, da spravijo vlado v zadrego in do odstopa, vendar se jim to ni posrečilo in vlada je dobila večino glasov. Najbolj junaško se je pri tem obnašal jugoslovanski klub, katerega večino tvorijo pristaši Slovenske ljudske stranke. »Slovenec« o tem poroča: »S posebno napetostjo so se danes na vseh straneh zasledovali koraki Jugoslovanskega kluba. Pri glasovanju je prvi oddal svoj glas dr. Korošec. Ko se je zaslišal njegov »proti", je zašumelo na obeh galerijah. Jugoslovanski klub je držal svoj sklep tajno do zadnje ure.« Kakor znano, je vsled trmoglavosti bivšega ministrskega predsednika in voditelja radikalcev Protiča in pa dr. Korošca prišlo do koncentracijskega ministrstva. Ker se pa nahaja naša država v zunanjepolitičnem kakor tudi v notranjepolitičnem oziru v najbolj kri- tičnem položaju, se je Demokratična zajednica rada odzvala pozivu regenta Aleksandra ter skupno s socialnimi demokrati sestavila vlado. Ta nova vlada je sestavila program, ki ga hoče v interesu države in njenega prebivalstva izvesti, in je apelirala na vse stranke, naj jo podpirajo ‘ pri tem težavnem in odgovornem delu. Vsak dober Jugoslovan, ki je pre-čital program nove vlade, mora odkrito priznati, da bo naša država na znotraj še le tedaj zgrajena, kadar bo ta program do zadnje pičice izvršen. To vedo tudi poslanci Slovenske ljudske stranke, ki sede v Jugoslovanskem klubu, ^edo še več, namreč, da so ravno te ure za našo državo v zunanjepolitičnem oziru najvažnejše. In vendar sq odrekli pomoč ministrstvu, ki hoče izvršiti program, brez katerega naša država sploh ne more obstojati. Jugoslovanski klub je izdal na slovensko ljudstvo nekako poslanico, v kateri je točko za točko prepisal program demokratično-socialistične vlade, ter izjavil, da se hoče boriti za te točke, ki pomenjajo dobrobit naroda in države. Toda s svojim glasovanjem v torek je Slovenska ljudska stranka jasno pokazala, da ji ne gre za dobro* bit naroda in države, marveč edinole za njene strankarske namene, kakor je bila to vedno njena navada. To se vidi že iz onega stavka poslanice, kjer Gostinčar pretaka bridke solze Ža svojim ministrskim stolčkom. Videli smo dr. Korošca velikega, ko je kakor prorok oznanjeval Jugo* slavijo in ni poznal ne juda ne farizeja. V torek se je pa pokazal majhnega, zelo majhnega politika, ki v hrbet strelja. Cel teden se je skrival v svoji sobi ter koval načrte proti ministrstvu, ki je v najbolj kritičnem času vzelo na regentov ukaz v roke krmilo one Jugoslavije, ki jo je po mnenju Slovenske ljudske stranke ustvaril ravno on, dr. Korošec. Če pri ustvarjanju naše države, naše Jugoslavije ni šlo za stranke,* če so tedaj roko v roki nastopali klerikalec, socialist in liberalec — zakaj bi zdaj dva izmed t$h Veliki mogul. To je bilo vse. S temi par besedami sem povedal vso zgodbo. Eno moram vse- glasil zelo prijazno, čeprav ni skušal prikrivati, da je komaj čakal-na moj odhod. Po- Angleški spisala A. K. G r e e n. (Dalje). (37) »Gospod Fairbrother je ravnokar zaspal«, je rekel. »Je sicer proti disciplini, in jaz bom prosil gospodično Serro, da mi oprosti, toda če mi hočete obljubiti, da ne boste niti govorili niti nemira delali, vam bom dovolil, da za hip pogledate v šotor, kar bo mesto večerje«. »Obljubim vam to«, sem rekel nato. Povedel me je lt vhodu v šotor, zašepetal strežajki besedo v uho ter mi potem dovolil, da sem pogledal v šotor. Kar sem videl, je bilo enostavno, toda napravilo je velik vtisk na me. Lastnik palač, mož, kateremu so milijoni manj pomenjalt, nego siromaku, kakor sem jaz, ravno toliko tisočakov, ta mož je ležal na improviziranem ležišču jz suhe trave, zavit v konjsko odejo, in tudi pod glavo ni imel nič boljšega nego drugo zvito konjsko odejo. Poleg njega je bedela strežajka na nekej stvari, ki je izgle-Qala kakor krivo odsekano drevesno steblo. Blizu njene roke je bil precej ploščat kamen, *ia katerem sem zagledal več steklenic z zdravili in par drugih stvari, ki so bile za najpotrebnejšo oskrbo bolnika neobhodno Potrebne. kakor še omeniti: ta enostavni, tritisoč čevljev ali več nad morsko gladino postavljeni šotor milionarjev je imel to prednost, celo napram njegovi veliki hiši v New Jorku: razgled. Tako, kakor je bolnik zdaj ležal, obraz proti dolini obrnjen, mu je bilo treba le oči odpreti, da je od panorame, ki je bila pred njim, vžival ves razgled. Bilo je krasno, naj si bo zjutraj, opoldne ali zvečer, krasno 1 Toda vprašam se, ali bi ne zamenjal z veseljem tega samo za en pogled na zidovje svojega domal Ko sem hotel oditi, je nekoliko zmajal z glavo, tako da je nekoliko zdrknila na stran ruta, ki jo je imel ovito okoli brade in vratu. In tako sem mogel za hip videti sivo glavo in upadena lica velikega finančnika. Dal bil je zelo bolan. To sem mogel celo jaz potrditi. Če bi dobil dovoljenje, staviti mu eno izmed premnogih vprašanj, ki sem jih imel na jeziku, tedaj bi dobil kot odgovor le fantazije v vročici se nahajajočega bolnika. Zdaj ni bilo mogoče prodreti skozi oblake, ki so obsenčevale njegovo inteligenco. In jaz sem bil zdravniku le hvaležen, da me je o tem prepričal. Povedal sem mu to ter se mu zahvalil v toplih besedah, ko sva bila že dovolj daleč od lotorja oddaljena. Njegov odaovor se je gledi, s katerimi je gledal proti solncu, so govorili dovolj. In ker ga nisem nameraval še nadalje nadlegovati, marveč se kmalu zopet vrniti, sem šel k svojemu konju, da ga odvežem. r> Zdravnik me je zadržal, bar me je zelo iznenadilo. »Vi ne morete danes zvečer od tukfi proč«, je dejal, »vaš konj se je udaril«. ,• Zdravnik je imel prav. Nekaj ni bilo.v redu z levo sprednjo nogo konjevo. Ko Jo je zdravnik preiskaval, je prišel ravnatelj. Soglašal je z zdravnikom. Na tem kQ|Uu nisem mogel več danes ponoči jahati v Santa Fe. Ni mi treba še pripomniti, da me je ia mala nezgoda zelo olajšala. Niti najmanjšega poželjenja nisem imel, priti danes v Santa F£. Vendar se mi ni niti sanjalo, kaj bom še to noč doživel. Dali so me ravnatelju v oskrbo, toda prej me je zdravnik še posvaril. »Ne povejte nikomur«, je končal, »zakal ste prišli. Niti besedice o newyorški tragediji, če vam je kaj ležeče na življenju gospoda Fairbrotherja!« »Niti besedice«, sem ga zatrdil. Nato je odšel. (Dalie prib) dveh ne smela sodelovati pri vladi, ko je država dograjena? Mislili smo, da bomo našli v tem velikem času velike ljudi, pa smo našli majhne. Pred seboj vidimo one poslance iz avstrijske zborriice, ki so izpodmikali ministrom stolčke, če se ta ali ona klerikalna zahteva ni izpolnila oziroma če se je ta ali ona liberalna želja izpolnila. Torkovo glasovanje je povedalo vse. Slovenska ljudska stranka je zopet odkrila svoj pravi značaj. Naloga naše stranka pa je, da dela in dela za dobrobit naroda in države, ker so jima drugi pomoč odrekli. ^ Političen pregled. £3 Iz Beograda. Seja narodnega predstavništva.— Dr. Korošec organizator protivladne opozicije. Torkovo sejo narodnega predstavništva so pričakovali z največ-jtm zanimanjem. Galerije so bile nabito polne. Navzoči so bili vsi ministri razen zunanjega ministra dr. Trumbiča. Najprvo je odgovarjal min predsednik na razna očitanja od opozicio-nalne strani. Posebno ugoden vtis je naredil oni pasus govora ministrskega predsednika, s katerim se s tako prisrčno zahvalnostjo spominja Rusije in njene pomoči. V nadaljnjem govoru je. ministrski predsednik povdarjal, da njegova vlada ni strankarska in je pobijal .neutemeljene očitke glede združitve bivše srbsko- hrvatške ko-alipije z nekdanjimi srbskimi opozicionalnimi strankami. Izjavil je, da so to združitev povzročili v prvi vrsti radicald sami, ki so razširili svojo organizacijo preko mej nekdanje kraljevine. Ko je ministrski predsednik omenil, da delo radikalcev ni odkritosrčno za narodno ujedinjenje, je nastal v dvorani velik nemir in 'z ene kakor z druge strani so se slišali ostri medklici. Spor je postajal čimdalje bolj oseben. Radikalni poslanci so obsuli poslanca Valerijana Pribičeviča z očitanji, da njegov brat .Milan agitira za republiko. Nemir je bil čimdalje večji. Predsednik je moral sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi je izjavil ministrski predsednik na podlagi stenografskega zapisnika, da so radikalni poslanci napačno umeli nekatera njegova izvajanja. Njegova očitanja niso bila namenjena vsem radikalcem kot takim, marveč v prvi vrsti šovinističnemu radikalnemu glasilu »Zastavi« v Novem Sadu. Naposled je dejal, da bo vlada delala po geslu, ki stoji na križu srbskega pokopališča na Krfu in se glasi: »Za pravdu i slobodu!« Poslanec dr. Miladinovič je v osebni pripombi odgovarjal na izvajanja ministrskega predsednika. Izjavil je, da za ne-narodno pisanje tega in onega lista ne morejo biti odgovorne stranke. On sam je v narodnem predstavništvu že večkrat v imenu svoje stranke nastopil za narodno ujedinjenje. In to je važnejše, kakor to, kar pišejo posamezni listi. Tudi Stojan Frotič se je oglasil še enkrat k besedi in izjavil, da ne veruje trditvam ministrskega predsednika, češ, da je Pašič sam protežiral notranjega ministra Pribičeviča. On sam pa se je izprva res toplo zavzemal zanj in ga imel za# najzmožnejšega člana koalicije, katero je smatral kot najsposobnejšo stranko, da stvori most med Srbi in Hrvati Danes pa more priznati, da se je v Pribičeviču motil in da se z njim ne da delati. Naposled je Protič ponovil, da on in njegova stranka nista nasprotna koncentracijskemu kabinetu. Nato je sledilo glasovanje, katerega so se udeležili tudi vsi ministri. Poslanec Agatanovič je nato predlagal, naj se preide na dnevni red: Narodno predstavništvo jemlje na povoljno zmanje vladno deklaracijo in prehaja na dnevni red. Za vlado je glasovalo 127 poslancev, proti pa 119 poslancev. Beograjsko meščanstvo je izid glasovanja pozdravilo z veseljem. Značilno je, da sta za vlado glasovala tudi Draža Pavlovič in Stojanovič, dva najuglednejša politika radikalnih disidentov. Pri glasovanju je manjkalo 20 članov vladnih strank, ki so po državnih poslih v in6-zemstvu. Zelo mučen vtisk je napravilo na vso javnost, da je bil pravzaprav dr. Korošec j organizator opozicije, ki je še le v zadnjem hipu pokazal svojo barvo. Videli bomo zdaj j prave Jugoslovane, ki hočejo tudi delati za procvit naše države, ne pa iskati le nimbus in pa lovorjevih vencev. ti Dnevne novice. H ^------------------------------ 50 letnica tvrdkb M. Berdajs. 1. septembra t. I. obhaja trgovina M. Berdajs na Grajskem trgu v Mariboru svojo 50 letnico. To je danes ne samo ena najstarejših slovenskih trgovin ampak sploh najstarejša trgovina v Mariboru. Gospod M Berdajs je bil že od začetka svoje samostojnosti v Mariboru znan kot zaveden in miroljuben Slovenec, ter posebno kot dober in soliden trgovec zelo priljubljen med prebivalstvom tu in na deželi. Bil je star in agilen član naše čitalnice, kakor tudi soustanovnik in dolgoletni odbornik Posojilnice ter Narodnega doma. Svojo družino je Vzgajal v zdtavem narodnem duhu. Leta 1898 je umrl ter zapustil dobro upeljano trgovino svojemu sinu Vilkotu, ki ji še danes vodi kot tako neizpremenjeno naprej. Gospod Viiko Berdajs je pa ravnotako Po svetu. Boj z Italijani na Gorenjskem. Nedavno so v Sorici na Gorenjskem domači fantje v gbstilni prepevali slovenske pesmi. Italijani so poslali nad nje 80 oboroženih vojakov. Fantov je bilo le 20 ter niso hoteli na ukaz nehati peti. Nastal je boj, v katerem so bili Italijani pošteno tepeni ter so morali bežati s častnikom vred. Imeli so 7 ranjenih. Samomor nesrečnice. — Žrtev Italijanske pohotnosti. V Roču v Istri, kjer še vedno gospodujejo Italijani, se je odigrala žalo-igra. Mlado učiteljico Prodam so našli v njenem stanovanju mrtvo. Nesrečnica se je zastrupila z lizolom. Imela je razmerje z nekim italijanskim častnikom. Nesrečnica je postala noseča in je tudi razentega spolno obolela Iz obupa ln sramote si je končala mlado življenje. Zagonetna smrt. V Belovaru so našli v neketri kanalu mrtvo moško truplo. Mrtvec je 180 cm visok in 30 do 40 let star. Njegovo perilo., je zaznamovano s črkami F. C. Truplo je ležalo že več mescev v kanalu, vendar se je pa dalo še dognati, da je bil umorjen. Zeleni kadri, ki obstoje večinoma iz vojaških beguncev, ki so si znali preskrbeti srbsko vojaško obleko, so začeli okoli Zemuna, Pazove, Karlovca itd. zopet predrzneje ropati. V četah po 6 in več mož se oglašajo sedaj tu sedaj tam ter z orožjem v r 'kah zahtevajo denar. Ako jim ljudje ne ugode takoj ter jim ne dajo denarja, kolikor zahtevajo, jih bijejo, pa tudi umore. Včasih zahtevajo tudi po stotisoč kron. Ker nosijo vsi ti zlikovci srbsko vojaško obleko in nastopajo kakor da so redni vojaki, marsikje ljudstvo njihova nasilja po krivici pripisuje srbskemu vojaštvu. Roparji pobegnili iz ječe. Iz zapora okrožnega sodišča v Banjiluki je 18. t. m. pobegnilo 15 nevarnih roparjev, ki so razorožili straže in odnesli štiri puške. Roparski kolovodja Sarič je s par tovariši napadel ključarja Baku-liča, ga zavil v odejo in dobro pretepel; nato mu je vzel ključe, ga zaprl v sobo, potem pa odklenil vrata ostalim tovarišem, nakar so skupno pobegnili. Beg so takoj opazili in začeli roparje zasledovati. Prišlo je do spopada, v katerem je policija enega roparjev ranila in prijela, dočim so vsi ostali ušli. Napad na železnico, h Beograda poročajo : V noči od 18. na 19 avgusta je zgorel lesen most med železniškima postajama Vranja in Vranjska Banja, na mestu, kjer gre Železniška proga najbližje bolgarske meje. Pre- mičen ter odločen mož in se je vedno zavzemal za narodno korist. Tudi on je že dolgoletni član ter odbornik Posojilnice, predsednik podružnice Ljub. Kred. Banke., kakor tudi soustanovnik danes tako močnega in uglednega Slov. trgov, in obrtnega društva, po kojem društvu je začela posebno zadnja leta cveteti naša slovenska trgovina in obrt Ti uspehi kazali so še najbolj pri nastoju naše mlade d>žave. V tem oziru gre tora j tudi velik del zasluge tem možu. Sedaj pa ob 50 letnici obstanka trgovine čestitamo gosp. Vilko Berdajsu ter mu želimo še nadalje mnogo uspeha -na polju trgovine. V narodnem oziru naj pa dela ravno tako trdno naprej kakor do sedaj. Hvaležnost mu ne bode izostala. — Slovenski trgovci. , Pesek v oči — ljudstvu. Današnji „Slovenski Gospodar" pravi: „Naš Jugoslovanski klub sicer ni stopil še na stran opozicije, ampak stopal bo samostojno pot državo osrečujočega dela ..." To pravi danes, čeprav dobro ve, da je Jugoslovanski klub kakor en mož glasoval proti vladnemu programu, ki ga isti „Slovenski gospodar" imenuje kot važnega in prepotrebnega, in da je dr. Korošec organiziral vso opozicijo proti vladi. Povejte rajše ljudstvu odkrito, kako so stvari. V najbolj neyarnem času za državo, ko je ljudstvo v naj večjih potrebah, v največjih skrbeh, so poslanci Slovenske ljudske stranke začeli podirati ono, kar smo komaj zgradili, ter delati proti vladi, ki hoče vse sile napeti, da spravi državo v red. Ali niso dr. Korošcu tudi ponujali ministrskega portfelja, toda ga ni hotel sprejeti. Izza plota streljati je mnogo lažje, nego resno delati. Siegejevi spakedrani plakati o njegovem mestnem kino še vedno strašijo po mestu. Da pokaže svoje spoštovanje do Slovencev, je dal slovenski del plakatov napraviti za polovico manjši nego je nemški. Ali res ni moči, da bi se to nesramno zasmehovanje slovenskega naroda, ki se javno vrši, enkrat za vselej končalo. V Ljubljani se je moralo tudi nemško gledališče ukiniti in bi se tukaj kinematograf ne. »Doslednost" Zdravstvenega odseka Deželne vlade za Slovenijo in Istro. Marsikomu bo morda iz poprejšnjih časov še znano, da je bilo nastavljanje slovenskih zdravnikov v javnih bolnicah skoraj nekaj nemogočega in neverjetnega. Tem neverjetneje pa je dejstvo, s kakimi ničevimi pretvezami se takorekoč izpodi slovenske zdravnike iz bolnic pod sedanjo upravo. Evo fakta 1 Dobil sem pred nekaj dnevi odpoved službe kot sekundarni zdravnik javne bolnice v Mariboru od Zdravstvenega odseka za Slovenijo, ktero priobčim dobesedno. »Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro Vam s 1. septembrom t, 1. odpoveduje službo sekun-darija na občni javni bolnici v Mariboru Ker ste aktivni vojaški zdravnik in Vam torej po določilih naredbe št. 309 z dne 24. januarja iskava na podlagi pričevanja dveh prič je do-gnala/ da sta dve neznani osebi, ki sta govorili bolgarsko, polili most s petrolejem in ga zažgali. Most je bil dolg 20 m in je ves zgorel, ker se je potok posušil. Vsled tega je direktna zvez* Niš—Solun za nekaj dni prekinjena. Bolgari so leta 1915 železniško zvezo s Solunom pretrgali na istem mestu, ker so most z dinamitom razstrelili. Iz ječe je pobegnil glasoviti hajduk Milan Krstič, ki je več mesecev paševal in ropal v okolici Srem-Karlovca. Minole binkošti so ga ujeli in zaprli v Subotici, od koder je seda] ušel in se vrnil na prejšnje pozorišče svojega roparskega delovanja, katero sedaj nadaljuje. Kako so delali mažarski boljševiki. Potniki, ki prihajajo iz Baranije, pripovedujejo, da potegnejo vsak dan iz Donave veliko število mrtvecev, ki jih prinaša Donava z Mažarske. Njih število baje tako narašča, da so obla8t* odredile, naj se jih ne vlači več iz vode. Nezgoda na morju. Iz Novorosika P°‘ ročajo, da je neki turški parnik, otovorjen 8 sladkorjem, kavo in živili, na potu iz Carigrada v Batum, zadel ob mino ter se potopil. Zakaj umre toliko otrok že v prvem letu starosti? Vsled predsodkov staršev, zl*8* mater, da je alkohol hranivo in krepčilo. Mv. titoi, da« 29. avgusta 1919. Mariborski Miam. Sl»u S t. 1. Ur, 1. rre gre dvojna pla<5a (vojaška in civilna), odj.adejo v Vašem slučaju vsi po-slcdki v razpisu za sekundarske službe določenega odpovednega ruka«. Iz besedila tega odloka je torej razvidno, da je glavni vzrok te odpovedi dvojna plača Ali sploh še eksistira danes človek, ki smatra takozvani znesek K 164 — za mesečno plačo, kakor so jo imeli oziioma jo imajo še vedno sekundarni zdravniki v bolnicah? Zdravstveni odsek naj blagovoli vzeti tudi na Znanje, da nisem niti prosil za sprejem v skupno armado kot aktivni zdravnik in da do danes kot tak tudi nisem sprejet. Zdiavstvenemu odseku v Ljubljani pa mora biti doKro znano, da je imenoval kljub tej nareubi št. 309 zdravnike, ki se nahajajo začasno ravnotako v vojaški službi, tudi za funkcijonarje v civilnih bol nicah in to v času. ko je veljala ta navedba že nekaj mesecev, z drugimi besodami, da dobivajo torej tudi ti zdravniki dvojno plačo, vojaško in civilno. Dokaz torej, da so vzroki za tako odpoved absolutno ničevi odnosno, da je postopanje Zdravstvenega odseka pristransko. Odpoved službe je dobil istočasno z menoj tudi tov. dr. V. M 7. motivacijo, da. tudi njemu ne gre dvojna plača, ker je rezervni zdravnik in v vojaški službi. Če velja ta naredba za dva, naj se takoj uveljavi tudi za druge. Gospoda, malo več doslednosti! Dr. J. M. in dr. V. M. Trgovski gremij v Mariboru opozarja vse trgovce, da se vrši dne 30. t. m. ob 19. uri v Gambrinusu zelo važno zborovanje, ker se bode končno razpravljalo: 1. o plači nastav-Ijencev; 2. o nedeljskem počitku; 3. o določitvi delavnih ur. Ker je to zborovanje zelo važno, naj se tega zborovanja vsak zanesljivo udeleži. Važna in. koristna akcija za dijake in one ki jih sprejmejo. Ker je mnogo najboljših dijakov brez zadostnih sredstev in bi morali radi tega prekiniti ali celo popolnoma opustiti nadaljne študije in ker je mnogo dijakov, ki so morali s stariši vred zapustiti svoje domače kraje, ter se nahajajo sedaj v zelo mučnem položaju, se namerava večja akcija v tem smislu, da se preskrbe dobrim dijakom brezplačna stanovanja ali brezplačna hrana, in kjer to ni mogoče vsaj znižane cene. Za Maribor je prevzelo podpisano društvo nabiranje tozadevnega materjala za prihodnje leto. S tem si usojamo naprositi vse one rodbine, krčmarje ali posestnike primernih prostorov, ki bi hoteli ali iz dobre volje ali iz praktičnih razlogov prevzeti enega ali več dijakov na hrano ali stanovanje, da blagovolitjo to prijaviti na naslov: Narodne obrane v Mariboru. Povdarjamo, da pridejo za Maribor v poštev učiteljiščniki in realci. Praktičnih razlogov, kateri pridejo v poštev posebno v Mariboru, je mnogo. Tako so bile vse šole v Mariboru dosedaj le nemške in so odrasli ljudje kakor tudi mladina v slovenščini zelo slabo podkovani. Dobro znanje slovenskega jezika je sedaj pri nas neob-hodno potrebno. Ali ni najlepša prilika s sprejemom enega, ali več slovenskih dijakov pridobiti svojim otrokom dobrega inštruktorja v slovenskem jeziku? Ali ni za trgovca velike koristi imeti v hiši človeka, kateri je zmožen v pravilni slovenščini spisati trgovsko pismo ali anonco, napraviti eden ali drugi prevod iz enega jezika v drugi jezik? Tudi sama konverzacija bode marsikomu v veliko korist, ker se je dosedaj naš jezik neopravičeno in naravnost lahkomiselno zanemarjal. Prosimo pa vse one, ki so v položaju prevzeti katerega dijaka na hrano ali stanovanje, da ne presojajo to zadevo samo s stališča lastnih koristi, temveč tudi z dobrohotnega namena, kajti tu gre za pomoč takim revežem, ki naj postanejo svojčas naši kulturni delavci, katerim pa trenotno primanjkuje zadostnih sredstev. Zahteve dijakov so zelo skromne. Na priglasih naj se navfcde število dijakov in kaj se jim hoče nuditi. Podpisano društvo se bo potrudilo ugoditi željam vsakogar in bo dodelilo primernega dijaka. Za jesensko zasedanje mariborske porote, ki se začne 22. septembra, so izžrebani sledeči porotniki. I. Glavni porotniki: Anton Petz, posestnik v Dobrenju, Jurij Maček, posest- nik v Kamnici, Ivan Perko, posestnik v Kamnici, ! Anton Lorenčič, posestnik in kovač pri sv. Mar-! tinu pri Vurbergu, Alojz Jager, posestnik v Gornjem Jakobslcem dolu, Franc Schonvvetter, posestnik in trgovec *ia Ploderšnici, Blaž Urbas, posestnik na Slemenu, Alojz Judar, posestnik v Slatinskem dolu, Matija Peklar, veleposestnik in gostilničar v Spodnjem Jakobskem dolu, Peter Grušovnik, posestnik in gostilničar na Boču, Franc Wresner, posestnik v Svetinu, Alojz Zel, posestnik v Ciglencah, Franc Primec, posestnik in gostilničar v Hotinji vasi, Franc Jančar, gostilničar v Pobrežju pri Mariboru, Anton Hoste, posestnik v Radvanju, Franc Peteline, posestnik v Gaberniku, Janez Debelak, posestnik v Poljčanah, Franc Vehovar, veleposestnik in gostilničar v Cigonci, Ivan Omulec, posestnik pri sv. Antonu v Sl. gor., Ludovik Kosar, posestnik v Gornjem Porčieu, Jožef Murko, kmet na Bišu, Matija Županič, kmet v Hajdinu, Tomaž Bezjak, posestnik na Polenšaku, Franc Skrbinšek, orožniški stražmojster v. p. in posestnik v Selah, Ivan Lukman,' veleposestnik v Brebrov-niku, Jakob Praprotnik, kmet v Pušencih, Ivan Tomažič, veleposestnik na Vitanu, Anton Slavič, kmet v Burečovcih, Franc Rudolf, kmet v Radoslavah, Josip Čagran, posestnik in gostilničar v Vučji vasi, Anton Sattler, posestnik v Grabo-nošu, Ivan Lančič, klepar v Gornji Radgoni, Karol Kreft, kmet pri sv. Jurju ob Ščavnici, Edvard Draxler, pek in posestnik na Muti, Franc Zgerm, posestnik in lesni trgovec v Vuhredu. II Nadomestni porotniki: Ignac Božič, krojač, Martin Ertl, dimnikar, Franc Fridau, gostilničar, Ferdinand Greiner, trgovec, Josip Sch\vab, delikatesni trgovec, Ignac Tischler, trgovec, Ivan Vesenjak, zavarovalnični zastopnik in Karol Worsche, trgovec, vsi v Mariboru. Kaznovati hujskač. Sredi meseca januarja t l. je na vlaku od Špilja do Maribora sin bivšega ptujskega župana Jožefa Oruiga, posestnik Pavel Ornig hujskal proti naši državi, češ če so se na Koroškem z uspehom uprli Nemci zoper jugoslovanske vojake, zakaj pa se še na Štajerskem ne bi, Radi tega je bil aretiran in v soboto se je vršila druga razprava proti Ornigu, pri kateri je bil radi pregreška po § 305 kaz. zak obsojen na 10.000 K denarne kazni, v slučaju neiztirljivosti na 21 dni*zapora. Naši Nemci bodo morali sčasoma uvideti, da v naši državi nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Konjska tatova prijeta. Tista dya tata, ki sta posestniku Petru Mesarecu pri Sv. Juriju v Slov. goricah ukradla dva konja in jih spra-vila v Nemško Avstriio, sta že pod ključem. Posestniškega sina Sipeka je aretiralo naše orožništvo v Dobrenju, hlapca Štifterja pa orožništvo v Ctnureku. Tatvina sladkorja v Ptuju. Koncem julija so v neki noči neznani tatovi vlomili v Skladišče veletržca Senčarja v Ptuju in mu ukradli 40 vreč sladkorja. Storilcem so prišli na sled, ko so hoteli sladkor prodati. Šest jih že sedi v preiskovalnem zaporu v Mariboru, drugi pa v Ptuju Ruško pevsko društvo priredi v nedeljo dne 31. t. m. veselico s petjem in gledališkima predstavama »Ce sta dva ...« in »Krojač Fips«. Začetek točno ob 17. uri. Zagoneten slučaj. V noči na 20. avgusta t. 1. (od torka na sredo) je izginila v hotelu »Pri Zamorcu« gdčna. Iva Švajger na čuden način. Oblečena je bila v belo bluzo in modro krilo ter je imela rdeč klobuk. Mogoče ima tudi kako rano. Če kdo o stvari kaj ve, naj se zglasi pri preiskovalnem sodniku dr. T u r a t o, okrožno sodišče, soba štev. 95. Izdaja mlečnih kart se bode vršila v soboto dne 30. avgusta od 8.—li. ure predpoldne. Ameriška pomoč. Izkaznice pozneje javljenih otrok se izdajo v soboto dne 30. avgusta od 11.—12. ure predpoldne. Fl Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Abonement na sedeže in lože je otvorjen. Vsakdo, ki želi biti aboniran, naj se v svojetn interesu po- trudi z naročilom, dokler ne bo prepozno. Abonement se deli na A in B. Vsak abone-ment obsega po 54 na novo uprizorjenih predstav, ter ima dvakratno prednost. Prvič: Abonent ima pri vsaki predstavi zagotovljen oni sedež, ki se mu najbolj dopada in ki si ga sedaj lahko poljubno izbere. Drugič: Vstopnina je v abonementu cenejša kakor sicer. Točne informacije glede cen abonementa in v vseh drugih gledaliških vprašanjih daje ravnateljstvo Slov. gledališča, ki se nahaja v gledališkem poslopju. Uradne ure od 10.—12. dop. in 14.—18. pop. Vpisovanje v dramatično šolo. Vse one dame in gospode, ki se žele posvetiti igral- ■ skemu poklicu opozarjamo, da se je vpisovanje v dram. šolo že pričelo. Kakor hitro se zglasi zadostno število gojenk in gojencev se otvori šola. Poučeval bode ravnatelj gledališča gospod Hinko Nučič. V interesu gledališča bi bilo želeti, ; da se zglase vse dame in vsi gospodje, ki imajo veselje do igralske umetnosti. Pridite vsi! Dobrodošli ! Vpisovanje se vrši v gledališki pisarni vsak dan dopoldne od 10,—12. in popoldne od 16.—19. uri. Zadnje vesti. (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo, Pariz, 27. avgusta 1919. Večji del nem-škoavstrijske mirovne pogodbe je v nacionalni tiskarni že izgotovljen. Ameriški delegati so se nekoliko nepovoljno izjavili o tem, da niso francoski delegatje pri financielnih željah Italije zmernejše nastopili. St. Germain,27.avgusta 1919.»Temps« poroča, da je najvišji svet danes dopoldne pod predsedstvom Clemenceaua presodil tet., sprejel izpremembe glede gospodarskih klavzul avstrijske pogodbe. Kakor poroča »lournal des Debats«, so mnenja o gotovih, Avstrijo se tičočih vprašanjih v najvišjem svetu še vedno tako deljena, da menda Se ne bo tako kmalu prišlo do konca diskuzij. Minilo bo še več dni, predno bo pogodba izročena. Zmešnjave na Ogrskem. Da a a j, 27. avgusta 1919. Peložaj v Budimpešti s« {e tako poostri^ da se ne more več račuaati s sestavitvijo normalnega kabineta. Vprašanje vojaške diktature v Budimpešti bo od ure do ure akutnejše. Razen diktature pride zdaj edinole Se direktorij vpoštev. V zadnjem slučaju bi v tem direktoriju sodelovali voditelji posameznih strank i* tudi nestrankarski politiki. Ti bi ne imeli drugega dela, nego pripravljati volitve. Po sedanjem položaju so znaki za monarhistično večino (?). Vsi kmetje, mnogo meščanov, klerikalno dijaštvo in častniški zbor stoje na strani Friedricha in Jožeta. Sedaj je na krmilu na vsem Ogrskem krščanskosocialna stranka kot reakcija proti komUBizmo, ki ga je vse prebivalstvo smatralo kot vlado Židov. Proti-semitsko gibanje postaja na Ogrskem od dne do dne ne-vemejše Budimpešta, 27. avgusta 1919. Danes ponoči bodo najbrže sestavili konečni kabinet s Friedrichom kot min. predsednikom. Kabinet bo brezbarven. Protestanti vstopili v krščanskosocialno stranko. Budimpešta, 27. avgusta. V strankinih lokalih krščanskosocialne stranke se je včeraj popoldne konštituirala protestantovska skupina te stranke, ki je izjavila, da se morajo v sedanjih razmerah vse krščanske konfesije združiti v krščanskosocialni stranki. Min. predsednika Friedricha so- pozvali, naj nadaljuje svoje patriotično delovanje. Sklep so Sporočili tudi antantni komisiji. Boj proti sovjetski Rusiji. Bukarešta, 27. avgusta. Romunski tiskovni urad poroča: Danes ponoči so prebile romunske čete na besarabski fronti boljševiško fronto 0t> Dnjestru na več strategično važnih točkah. Kda>* Tlakov*« iMrag«. Restavracija ..Križev duor“ f Topla in mrzla jedila. Vsak dan sveže pivo. Izborna vina. itar Sobe za tujce. -»© • »®ae®gses—®—1———1 Odgovori! »rrdalk: Ut. V0*lW. Th*#n>* K*?1 » M.rtb.1.