Domoznanski oddelek 35 PODLEHNIŠKA 2008 352(497.12 Podlehnik) COBISS e 6005052,4 3® f cflsraffjp ijg 1 se "r UVODNIK Mnogokrat razdalja, ki jo prehodimo ni toliko pomembna kot to, v katero smer se napotimo Mag. Ivo BAN, odgovorni urednik T)ogosto lahko v različnih virih informiranja sliši-JT mo zelo zveneče in nadvse izumetničene pojme o tem, kaj je turizem, še večkrat pa še o tem, kaj bi turizem moral biti. Vsi govorimo o turizmu, nekateri mnogo, drugi manj, nekateri nič, marsikdo pa celo preveč. Od vsega tega besedičenja, da ne rečem čvekanja in občasnega praznovernega zaklinjanja, je bore malo haska, vsaj tako je mogoče marsikje opaziti, kar velja tudi za naše kraje. Predlagam, da gremo lepo po vrsti, čeravno se vam zdi tako prvinsko zastavljena lekcija odveč. Kaj je sploh turizem? Vse kar spada v okvir tega čudnega pojma, je relativno mlado spoznanje, ki se še kar krepko opoteka v svoji mlahavosti in nedorečenosti. Če ne verjamete, izvolite opraviti kratko anketo, in dobili boste toliko različnih odgovorov, koliko ljudi boste vprašali. Nekako v smislu reka: 'koliko ljudi -toliko čudi'. V naših krajih je nekomu turizem kupica pijoče ali krauža vina, drugemu domači nerezek, tretjemu/peči pečena gubanca. Teorija pravi, da je turizem pojavnost, povezana s potovanjem, to je s spreminjanjem kraja bivanja, v želji po oddihu, zabavi, druženju ali razvedrilu. Ljudem, ki si tega želijo in to tudi dejansko počnejo, pravimo turisti. Zadnja leta, morda celo desetletja, opažamo, da si čedalje več ljudi lahko privošči potovanja, oddihe v tujih in daljnih krajih, ob morju, v hribih in planinah. Turizem kot obliko aktivnega ali pasivnega preživljanja prostega ali razpoložljivega časa delimo na več skupin. Celotno območje naše občine je za sedaj, pa naj ga še toliko opevamo, z gotovostjo pretežno primerno le za nekatere zvrsti turizma, med katere najbolj sodijo izletniški, pohodniški in številne oblike individualnega športnega turizma (tek, kolesarjenje, jogging, jahanje, različne oblike učnih poti), predvsem za goste prehodnega tipa. Nakupovalna 'meka' zlepa ne bomo postali, in očitno kaže, da za gradnjo tipa 'pri-debeli-berti' nismo zagnani, kar je po svoje morda celo naša resna prednost. Mislim, da bi bilo škoda zgubljati besede o kongresnem ali obsežnejšem stacionarnem turizmu, saj bi tudi še tako pohleven turist, naslednje jutro hvaležno vprašal za izstavitev računa in predajo njegove dokumentacije, ko bi se soočil z realnim stanjem trenutne ponudbe naših turističnih destinacij. Če se ponovno vrnem k rdeči niti o tem, kaj nam pomeni turizem, je nekaj zagotovo res. Turizem smo ljudje, to sem jaz, to si ti, to je tvoj odnos do mene, moj do tebe, do tistega, ki k nam pride, ki ga srečaš na cesti, na hribu, v trgovini, v kavarni, v vaški zakotni gostilni, na domačem dvorišču ... Toda, to je le droben korak, boste rekli, a zato nič manj pomemben. Letošnje leto se mi zdi zares nekako premaknjeno, kar nenazadnje prav trdno drži, saj je prestopno. In ne samo to, vse teče mnogo hitreje kot je prejšnja leta, moralo bi pa biti obratno, saj smo v februarju imeli en dan več. Čeprav je zima komajda odložila svoj srednje debel kožuh in polhovko, je večkrat kazalo, da si ju bo ponovno nadela. Pomladni prazniki so se tiho-ma prikradli v naš vsakdan in se medtem že poslovili. Okrog 10. aprila je bilo tukaj, na Rodnem Vrhu, kjer kujem ta sestavek, že slišati kukavico peti. To kaže na to, da so se gozdovi že prijetno pomladno oblekli v rahla in trepetajoča zelena krilca, ki kukavicam nudijo dovolj zavetja za njihove znane spletkarije. Prvi pomladni žarki so medtem na naše hribe zvabili številne turiste. Joj, bojim se, da teh ljudi, ki tako radi, in že kar masovno zahajajo v te naše čudotvorne predele, ne smem tako poimenovati. Sploh pa me prevevajo močni dvomi v trenutku, ko premislim, kaj vse sam (kot turist) zahtevam, želim, pričakujem ... in nenazadnje tudi z lahkoto dobim, seveda ob plačilu, v krajih, kamor se podam v iskanju svojega, kaj smo že rekli..., miru, oddiha, spokoja, razvedrila, užitkov in aktivnega preživljanja 'odvečnega časa'. Ah, kaj besedičim, pa saj jim lahko rečemo turisti, ker vendar potujejo po naših krajih, v želji za oddihom, za novimi doživetji in dogodivščinami. Ti ubogi kobacači moderne dobe bi nam v teh krajih še shirali in omedlevali, če v nahrbtnikih ne bi imeli zalog zase in še za kakega domačina, ki ga morda slučajno zalotijo pred hišo ali kje v bližini, ker se še ni uspel skriti pred temi vsiljivci, ki nimajo kaj bolj pametnega početi kot eden za drugim, in to skorajda v gosjem redu, postopati po težko dostopnih predelih našega, rečem vam, dejanskega raja na Zemlji. Nedavno tega je eden izmed njih nekako nerodno skrenil s poti, in glej ga, že se mu je začelo vse do kobala udirati pod nogami, da so ga komaj še izvlekli iz ilovnate haloške moče. Vendarle pa vse ni tako črnogledo, sploh takrat, če se zares zavedamo, da smo na področju turizma v naši občini še na samem začetku. Tudi vsi mi še silno nerodno kobacamo, nekako v stilu onega nerodnega pohajača, ki je skrenil s poti. Da pa ne bo pomote, zato vas sprašujem, kako neki bi moglo biti drugače? Kaj pa sploh vemo o turizmu in turistiki, ko pa smo, za sedaj še vedno le majhna deželica marljivih in vrlih vrtičkarjev, ki najraje vsak zase, bog ne daj skupaj z drugimi, prekopavamo svoje gredice peteršilja in z lastnim znojem skromnosti zalivamo tistih nekaj, že davno zasajenih klonov Vitis vinifere. Kolikor opažam, smo v teh krajih z zelenih pobočij, zasajenih z vinsko trto, že prilezli do soda, nekateri vedo že kar umno vihteti tudi kozarec z vinom. Oj oj, ojoj, tukaj pa seje, tega meje zares strah, ustavil čas. Toda, vse dokler ne bomo, številnim zahtevam ustrezno organizirano, na svoja dvorišča pustili in znali zvabiti vseh teh množic ljudi, ki nas kar prosijo: »Ponudite nam, rotimo Vas, nekaj Vašega, pristno domačega ... in dajte nam prenočišče...«, ne bomo na naših odličnih izdelkih ustvarjali nobene dodane vrednosti, ki je temeljno gonilo razvoja vsake gospodarske dejavnosti, med katere spada tudi turizem. ... Kaj je že to? Vsebina Mnogokrat razdalja, ki jo prehodimo ni 2 toliko pomembna kot to, v ... Spoštovane občanke, spoštovani občani 3 občine Podlehnik VELIKI INTERVJU z ravnateljem Osnovne 4 šole Podlehnik, asist. mag. Dejanom Kopoldom Javna e-točka v Osnovni šoli Podlehnik 6 Sežiganje komunalnih odpadkov je 6 prepovedano Prometna varnost v Podravju 7 Komisije in odbori 8 Čiščenje motela Podlehnik 12 Proračun Občine Podlehnik 12 Sejem turizma v Ljubljani 13 Šolska dejavnost 14 Koledar prireditev 16 Kultura 17 Društva 19 Iz naših krajev 21 Zlata poroka 31 Zanimivosti 33 Razvedrilo 35 PODLEHNIŠKA ŽVEGLA je javno glasilo Občine Podlehnik. Izdajatelj: Občinski svet Občine Podlehnik Naslov izdajatelja in uredništva: Občina Podlehnik 21, 2286 Podlehnik Odgovorni urednik: mag. Ivo BAN Uredniški odbor: Ivo Ban, Jožefa Svenšek in Stojan Kojc Lektoriranje: Aleksandra Bračič Telefon: (02) 788 40 60 (tajništvo Občine Podlehnik) E-pošta: tajništvo.podlehnik@podlehnik.si Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: Tercia tisk, Ptuj, Ob železnici 23, 2250 Ptuj, tel.: (02) 788 02 50, e-pošta: tercia.tisk@siol.net Naklada: 750 izvodov Javno glasilo Občine Podlehnik prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva ter javne institucije in zavodi na območju Občine Podlehnik. Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in javnim knjižnicam. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi Podlehniška žvegla med proizvode, za katere se DDV obračunava po stopnji 8,5 %. Javno glasilo Občine Podlehnik je na podlagi Zakona o medijih in obvezne priglasitve medija vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, Maistrova ul.10, Ljubljana. Uredništvo si pridržujejo pravico do krajšanja prispevkov, sprememb naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin. Fotografija na naslovnici in pri uvodniku: I. Ban Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Podlehnik Župan Občine Podlehnik, Marko Maučič \To, pa je prišla 4. številka JL > Podlehniške žvegle in pomlad. To ste verjetno vsi težko pričakovali, saj smo se zime že naveličali, vsaj jaz. Odrezali smo si že kar krepak kos leta, zato bom svoj prispevek namenil letošnjim načrtom, saj ste bili o tem, kaj se je dogajalo lani, že obveščeni v tem glasilu in javnih medijih. Trenutno že težko pričakujemo rezultate razpisa Službe vlade za regionalni razvoj za področje »južne meje«, na katerega smo se prijavili s projektom modernizacije cest ob meji s Hrvaško, na območju zaselka Ložine, od meje z Občino Videm do Mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Projekt je vreden približno en milijon evrov in bi ga izvedli v treh letih. Občina bi iz svojega proračuna morala zagotoviti le 20 % za davek na dodano vrednost. Konkurenca je zelo velika, zato bodo sredstva dodeljena prednostno tistim lokalnim skupnostim, ki s tem zagotavljajo dostopnost tistim, ki morajo sedaj do svojih domov preko Hrvaške. Večje število takšnih gospodinjstev prinese večje število točk, mi pa imamo le eno tako gospodinjstvo. Prav tako smo se prijavili na razpis za sredstva območnih razvojnih programov, ki bi jih prav tako namenili za urejanje cestne infrastrukture, kar je odvisno od rezultatov prvega razpisa. Tudi ta razpis je vreden okrog en milijon evrov, je pa nekoliko manj ugoden, saj moramo v primeru, da uspemo na razpisu zagotoviti 35 % lastnih sredstev. Tudi tega bi izvedli v treh letih. V letošnjem letu bomo približno 140.000 evrov lastnih sredstev namenili vzdrževanju lokalnih cest, saj so te res potrebne gramoza, sanirali pa bomo tudi luknje v asfaltu in posede, kjer jih še nismo v minulem letu. Preplastitve niso načrtovane, bi pa bile marsikje že nujno potrebne. Vendar moramo najprej zagotoviti dobro prevoznost na dotrajanih makadamskih cestah. V minulih mesecih smo na naše ceste zvozili precejšnjo količino gramoza, ki smo ga delno tudi povaljali, trenutno pa čakamo na konec zbiranja ponudb za izvajalca v tem letu, zato sedaj beležimo rahel zastoj pri izvajanju del. Dva cestna odseka, v dolžini skoraj 2.000 m, smo uspešno obnovili s pomočjo lokalnih uporabnikov, ki so zbrali polovico sredstev, drugo polovico pa smo zagotovili iz občinskega proračuna. S takšnimi akcijami nameravamo še nadaljevati, saj so zato posebej rezervirana sredstva v proračunu, ki pa so namenjena samo za kategorizirane občinske ceste, in ne za dovozne poti do hiš. Makadamske odseke bomo postopoma pričeli pripravljati za modernizacijo. V prvi fazi moramo urediti odvodnjavanje in zagotoviti primerno širino cestnega telesa ter izvesti utrjevanje s sekanim gramozom, nato pa v naslednjih letih poskrbeti še za asfaltne prevleke. Mislim, da bomo tako z lastnim trudom prihranili kar nekaj sredstev in lahko naredili mnogo več kot bi, če bi dela enostavno oddali izvajalcu. Seveda je pri takem načinu dela bistvenega pomena ljudska iniciativa in pripravljenost za pomoč, s strani uporabnikov ceste. Kar z nekaj zaselki smo se že dogovorili za skupne akcije in verjamem, da bo pobud še več. Za vzdrževalna dela na področju komunalne infrastrukture bomo ustanovili lasten režijski obrat, z dvema zaposlenima. Najprej pa mora Občinski svet sprejeti Odlok o tem obratu. Zaposlili bomo seveda domačine, ne pa 'ceneno delovno silo z juga', kot se nekateri šalijo, in to tako resno, da jim drugi celo verjamejo. Veliko gospodinjstev ima težave s telefonskimi vodi, saj so bili ti že v osnovi pod-dimenzionirani, in zato ne omogočajo širokopasovnih povezav, ki se danes razvijajo s tako hitrostjo, da jim kabelski operaterji ne morejo slediti. Skupaj z Znanstveno raziskovalnim centrom Bistra Ptuj pripravljamo projekt imenovan, »Širokopasovno omrežje v vsak dom«, s katerim nameravamo kandidirati za pridobitev EU sredstev. Prepričan sem, da vas je veliko takih, ki vas zanima, kako je z 'Državnim lokacijskim načrtom' za odsek Draženci-Gruškovje, saj odsek do Dražencev, kot lahko vidimo, vsak dan zelo hitro napreduje. Žal se pri nas stvari ne odvijajo tako hitro. Birokracijski mlini meljejo zelo počasi, saj mora pripravljavec projektne dokumentacije zagotoviti številne strokovne analize in podlage, kar pa zahteva potrebno količino časa in denarja. Trenutno projektanti proučujejo možnosti umeščanja avtocestnih priključkov in drugih spremljajočih objektov, o čemer pa nas bodo seznanili nekje v sredini maja. Kot dobra pomoč se je lokalni skupnosti aktivno priključila tudi civilna iniciativa, ki je že doslej, in še vedno uspešno pomaga pri napredovanju izvajanja del na odseku, ki je v gradnji. Številni občani me sprašujejo o pričetku gradnje nove mrliške vežice. Letos bomo pripravili projektno dokumentacijo, v naslednjem letu pa se bomo lotili gradnje. Zagotoviti moramo dovolj sredstev, saj prispevki za grobnine zadoščajo zgolj za plačilo odvoza odpadkov, ki jih nekateri pridno vozijo tudi od drugod in jih odlagajo v kontejnerje ob vežici. Tudi iz pravkar omenj enega razloga se moramo intenzivno lotiti problematike odvoza odpadkov, saj morajo vsa gospodinjstva še v letošnjem letu imeti določeno mesto odlaganja, pa naj si bo v posodo doma ali skupno posodo za več povzročiteljev komunalnih odpadkov. Prav tako moramo organizirati postavitev zadostnega števila ekoloških otokov, na katerih bo možno ločeno odlaganje oz. zbiranje odpadkov. Sredstva, ki jih moramo vložiti v izgradnjo kanalizacijskega omrežja, bomo letos predvidoma vložili v odsek »Feguš-Filipaja«, kjer je glavni kanal že položen in moramo izvesti samo še priključke gospodinjstev, in seveda zagotoviti čistilno napravo. Na tem odseku bomo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem zamenjali tudi primarni vod vodovodnega omrežja. Ostali del že položenega glavnega kanala bomo priklopili predvidoma v naslednjem letu, ko bo znana možnost lociranja čistilne naprave, glede na postavitve spremljajočih objektov načrtovane avtoceste. Na področju izgradnje otroškega vrtca in prenove ali novogradnje osnovne šole bomo v letošnjem in naslednjem letu le dodelali in po potrebi popravili projektno dokumentacijo, saj smo se na razpisu pri Ministrstvu za šolstvo uvrstili šele na 58. mesto, kar pomeni možnost pričetka gradnje v letu 2010 ali kasneje, saj nam ni bilo predstavljeno, kaj zasedeno mesto tudi pomeni, glede časovne realizacije, zato o tem lahko samo ugibamo, glede na dejstvo, da je bilo letos k izvedbi povabljenih prvih 20 kandidatov s seznama. O dimnikarski službi sem vam, spoštovani občani, že pisal, vendar so se v spomladanskem času ponovno pojavila vprašanja o nujnosti in obveznosti izvajanj. Zaradi tega sem na 'Kolegiju županov' izpostavil vprašanje na to temo. Kolegi župani so podprli moj predlog in skupno smo zahtevali sestanek s predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor, ki je uredbo pripravilo in tudi podelilo koncesijo izvajalcu v naši občini. Pogosto vprašanje, ki si ga vsi, ki na območju Občine Podlehnik živimo, zastavljamo, je vprašanje, kdaj bo sprejet občinski prostorski načrt? Načrt z vsemi svojimi obveznimi sestavinami je v pripravi in bo potrjen predvidoma nekje na polovici naslednjega leta, če ne bo večjih zapletov. Cenjeni bralci Podlehniške žvegle, upam, da sem vam odgovoril na nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj. Da pa dogajanja v naši lokalni skupnosti ne bi bile neznanka, sem za posamezna vprašanja, kritike in pobude dosegljiv na elektronskem naslovu podlehnik.zupan@email. si ali zupan@podlehnik.si, s tem da prvega bolj pridno prebiram. Na telefon me ni ravno težko dobiti, če je že kaj nujnega, ob sredah popoldan pa sem skoraj vedno na sedežu občine dosegljiv občanom. V maju načrtujem tudi Zbor občanov, za katerega boste prejeli pisna vabila. Ob koncu bi vam želel izreči samo še čestitke ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela. Naj vam praznični dnevi minejo lepo. VELIKI INTERVJU z ravnateljem Osnovne šole Podlehnik, asist. mag. Dejanom Kopoldom Spoštovani gospod ravnatelj, kako O bi se lahko nekoliko obširneje predstavili bralcem Podlehniške žve-gle? Sem Dejan Kopold, rojen leta 1973 v Mariboru, odraščal sem v Podlehniku v Halozah, ob pričetku osnovnošolskega izobraževanja pa smo se z družino preselili na Ptuj, kjer stanujem še danes. Obiskoval sem osnovno šolo Breg, srednjo šolo v Srednješolskem centru Ptuj, ves čas študija pa sem nekako preživljal v Mariboru, s krajšimi postanki v Ljubljani in Gradcu. Morda še kdo ne ve, da ste vi naše gore list. Je torej nekaj v genih, kar vleče nazaj, tja, kjer se še ni ohladilo ognjišče Vaših starih staršev ...? Res je, dejansko sem po eni strani staršev neposredno od tukaj, iz Podlehnika. Moji stari starši in tudi predniki so živeli tukaj v Podlehniku, v hiši, katera stoji še danes in zagotovo krasi eno izmed najlepših lokacij v Podlehniku. Hiša v kateri sem preživel skoraj šest otroških let, je hiša, ki je bila dolgo v družinski lasti in jo pozna praktično večina prebivalcev podlehniške občine, saj gre za aktualen lovski dom v Podlehniku. Kje ste preživljali otroška leta in mladost? Ste medtem ohranjali stike s tukajšnjim okoljem? Otroška leta sem preživel do šestega leta tukaj v Podlehniku, starša pa sta že tedaj vedela, da tukaj ne bosta mogla ostati, zato je takrat padla odločitev, da si bosta zgradila hišo v neposredni bližini Podlehnika, to je v zadnjem okrožju Ptuja, zelo blizu aktualne Občine Hajdina. Stik s krajem pa je dejansko ostajal nenehno, saj je še dolgo časa tukaj prebivala moja babica Silva, tukaj so bili še moji prijatelji iz otroštva in še danes tukaj živi kar nekaj mojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav tako mi vsake tolike še kak prebivalec pove za kakšno daljno sorodstvo med našo in njihovo družino, za katero jaz osebno dejansko več ne vem, saj te vezi segajo zame predaleč nazaj. Kako je potekala Vaša izobrazbena pot, posebej še Vaš Curriculum Uni-versitatis Studiorum? Po srednji šoli in pridobljeni izobrazbi elektrotehnika-elektronika me je pot postopoma zanesla in pripeljala v Maribor na tedanjo Pedagoško, sedanjo Filozofsko fakulteto. Področja družboslovja so mi zmeraj bila blizu, temu primerno odločitev za študijsko pot ni bila težka. Študiral sem nemški jezik ter nemško književnost. Bolj kot se je ta študij bližal koncu, bolj sem spoznaval, da se za učitelja z eno samo študijsko smerjo ne pišejo ravno rožnati časi. In tako je v meni zmeraj bolj dozorevala ideja o drugi študijski smeri, tokrat popolnoma naravoslovno naravnani smeri. Dejansko sem že pričel s službovanjem, ko sem se vpisal v Ljubljano na Fakulteto za matematiko in liziko ter postopno doštudiral še mojo drugo študijsko ljubezen, to pa so razna področja računalništva in informatike. Znani ste po študijski marljivosti, delavnosti in trmasti vztrajnosti, saj ste študirali na različnih strokovnih smereh? To sicer sam težje ocenim, o tem bi lažje govorili ljudje, ki me obdajajo. Res pa je sicer, da pričete stvari poskušam z določeno mero vztrajnosti in miru tudi dokončati. Pa tudi neham ne zlepa ... Glede različnih študijskih smeri pa je tako, daje za človeka najbolje, da počne to, kar res rad počne. Življenjske in delovne težave te spremljajo povsod in zmeraj, zato je res velikega pomena, da se človek v svojem poslanstvu najde. Le tako zmore tudi najzahtevnejše naloge brez potrtosti in z elanom za nadaljnje življenjske podvige. Ste se izobraževali tudi v tujini, bodisi formalno ali neformalno? V času formalnega izobraževanja sem določen čas za potrebe študija preživel v tujini. Neformalno sem sicer tudi kar nekaj v tujini, vendar manj zaradi potreb izobraževanja ... Kdaj ste diplomirali, iz katerih študijskih smeri, in kaj je bilo potem? Najprej sem diplomiral iz Nemškega jezika in književnosti, to je bilo februarja leta 2000 v Mariboru na Pedagoški fakulteti. Študij računalništva in informatike sem zaključil na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani novembra 2002. Vendar me je pot peljala še dlje, nadaljeval sem z podiplomskim študijem iz nemškega jezika in študij zaključil marca 2006. Tedaj pa je nastopilo določeno obdobje »študijske utrujenosti« in nameraval sem malce počivati, vendar se je zgodil mesec avgust 2006, in življenje se je čez noč spremenilo. Od kdaj službujete na Osnovni šoli Podlehnik? V osnovni šoli Podlehnik sem od leta 1999. Takrat sem bil povabljen na razgovor k ravnatelju in pomočniku ravnatelja. Še danes se spominjam, kako je zadeva potekala pod budnim očesom tedanjega ravnatelja, gospoda Vekoslava Frica, in njegovega pomočnika, gospoda Antona Butolena. Navedite nekaj realnih podatkov o učencih, zaposlenih, življenju na šoli in izven nje. Aktualno število učencev na šoli je 128 in to je dejanski zgodovinski minimum OŠ Podlehnik. Svoj čas je šolo obiskovalo mnogo večje število učencev, prav tako je šola Podlehnik imela še tri podružnice, to so bile OŠ Gruškovje, OŠ Rodni Vrh in OŠ Žetale. Ta zadnja je sedaj v aktualni Občini Žetale, prejšnji dve pa sta zaprti, prva celo niti kot stavba več ne obstaja. In zadnjih deset let je število učencev povsod po Sloveniji nenehno upadalo in tudi Podlehniku na tem področju žal ni bilo prizaneseno. Število učencev seje v zadnjih desetih letih nekako prepolovilo in danes smo tukaj, kjer smo. Veseli pa nas, da aktualne statistike rojstev kažejo ponovno postopno naraščanje. Tako zaposleni kot tudi učenci s šolo seveda živimo in dihamo. Ena večjih posebnosti vaških šol je gotovo občutno večja mera domačnosti. Preprosto je mogoče veliko več postoriti za otroke, saj gre za veliko družino v kateri se vsi med seboj poznamo, se poskušamo spoštovati in upoštevati vsakega posameznika kot celoto. Tega v velikih šolah oz. velikih izobraževalnih centrih že zaradi same mase ni mogoče doseči. Življenje na šoli pa je zmeraj živo in pestro, v krajih kot je Podlehnik pa je šola tudi izjemno povezana s krajem. Slabe tri tedne nazaj je, ko smo izpeljali zadnji skupni projekt - čiščenje okolice skupaj Občina, Turistično društvo in šola. Odziv v kraju je bil velik in predvsem pozitiven, zato bomo s takšnimi aktivnostmi nadaljevali in jih postopoma večali. Osnovna šola je v našem okolju eden največjih delodajalcev ... Koliko je pravzaprav zaposlenih? Bo kar držalo. Redno zaposlenih na šoli je 28, trenutno nas je zaradi nadomestne zaposlitve celo 29, prav tako pa imamo na šoli še 4 gostujoče učitelje. 11 zaposlenih prihaja neposredno iz kraja, ostali pa iz različnih koncev Podravske doline. Žal se tudi število zaposlenih zaradi upadanja števila otrok vsako leto manjša in vsak zaposlen pri nas na šoli je prisiljen opravljati več nalog oz. prevzeti odgovornost za več dejavnosti. Kako ste se vklopili v novo okolje in kolektiv? Vsak začetek je težak, kar posebej iz- haja iz človeka kot socialnega bitja. Ni pomembno, koliko si mlad ali star, se vklopiti v nek nov kolektiv pomeni pričeti znova po pravilih, pisanih in nepisanih, ki v kolektivu veljajo. To še posebej razumejo ljudje, ki nekako opravljajo svoja dela in naloge v različnih kolektivih, kot npr. učitelji, ki predavajo na dveh šolah. Z okoljem pa seveda nisem imel nobenih težav, saj sem ga do neke mere" poznal, temeljiteje pa ga spoznavam še danes. Kmalu po nastopu službe ste že opravljali tudi druga dela na šoli, ali to drži? Katere predmete ste poučevali? Kmalu po mojem pričetku delovanja je v Sloveniji nastopil čas informacijskih sprememb, ki so se še kako poznali pri delu in vodenju šole. In ker je bil pomočnik ravnatelja v odhajanju, je nastala določena vrzel, ki jo je bilo potrebno zapolniti. Poučeval pa sem vsa leta nemški jezik in računalništvo. Slednjega v majhni meri predavam še danes. Nekdanji ravnatelj, g. Fric, Vam je zelo zaupal, bili ste tako rekoč njegov 'tihi' pomočnik oziroma namestnik ravnatelja, kajne? Šola je z izgubo števila učencev izgubila tudi pravico do uradnega pomočnika ravnatelja. Pomočnika imajo namreč le večje šole. Uradni pomočnik je bil gospod Butolen, ki pa je takrat OŠ Podlehnik zapuščal. In nekatera dela je pač bilo potrebno opravljati naprej. Glede zaupanja pa ponovno sam težko sodim, če mi je, sem mu za to seveda izjemno hvaležen. Ob nastanku Občine Podlehnik so Vam, kot marljivemu novincu takoj naložili nove zadolžitve in številne tehnične naloge, ali je to res? Tudi po nastanku nove Občine Podlehnik so se pojavljale podobne težave kot v šoli. Občino se upravlja popolnoma elektronsko in pomoč informatika je bila tudi tam na mestu. Ob vsem tem napornem delu ste nadaljevali s podiplomskim študijem ... Kdaj ste ga zaključili? Če se človek odloči študirati še po diplomi, ne da mu je ta diploma neposredno službeno potrebna, potem skoraj gotovo lahko trdimo oz. govorimo, da študira in se izpopolnjuje zase, iz lastne potrebe in želje. Vsaj pri meni je bilo tako. Jasno pa je, da večja izobrazba odpira tudi več vrat ... Magistriral sem 8. marca 2006 leta. Za povrh vsega tega ste bili povabljeni kot predavatelj k sodelovanju na sedanjo Filozofsko fakulteto Maribor, kjer ste bili habilitirani v naziv asistenta ... Leta 2002, ko sem podiplomski študij iuuhimuu pričel, je Pedagoška fakulteta ravno prenavljala svoje študijske programe. Pojavili so se predmeti, ki so bili kombinacija jezikoslovnih in računalniških znanj. Povabili so me k sodelovanju, preden pa sem lahko pričel, pa sem glede na merila, ki veljajo za vse univerzitetne predavatelje, moral izpolniti določene kriterije. Le te sem izpolnil in že 6 let sem nosilec univerzitetnega naziva Asistent. Medtem je prišlo do drastičnih in nenadnih sprememb v tukajšnji šoli. Kaj je to pomenilo za Vas? Kot že prej omenjeno, ravno sem zaključil podiplomski študij, nameraval malce »mirno delati« in si odpočiti od vsega, več časa posvečati hčeri, vendar so me dogodki usode dohiteli in vse je bilo čez noč drugače. Zame je to najprej pomenilo obilo neprespanih noči, prepletenih z zelo veliko skrbi ... Ni namreč lahko čez noč prevzeti odgovornost za šolo, zaposlene, in otroke, ki tukaj so in si zaslužijo le najboljše Znano je, da je šola ob prevzemu funkcije vršilca dolžnosti ravnatelja tukajšnje osnovne šole v letu 2006/2007 izkazovala številne pereče potrebe po takojšnjem in hitrem ukrepanju. Kako ste se kot eden najmlajših ravnateljev na Slovenskem sploh znašli v tem Babilonu dogodkov, potreb, želja in različnih interesov? Poskušal sem pričeti s temeljito, izčrpno in natančno analizo stanja. Ta je potrebovala svoj čas, ki je bil prav tako nujno potreben za spremembe v mišljenjih in navadah ljudi. Določeni ljudje so za spremembe, drugi pa morda ne. Sledile so majhne in postopne spremembe v šoli, katere so in bodo ostale v teku. Mislim, da so to otroci in njihovi starši tudi opazili. Seveda pa brez pomoči in močne podpore lokalne skupnosti marsikdaj ne bi šlo tako gladko, zato se morda na tem mestu tudi zahvala vsem odgovornim na Občini Podlehnik. Da pa je potreb in želja izjemno veliko, pa ni nobena skrivnost. Delovanje šole je namreč večpartitni sistem, sestavljen iz interesov otrok, njihovih staršev, zaposlenih na šoli, vodstva šole in seveda lokalne skupnosti ter kraja samega. Otroci si zaslužijo najboljšo oskrbo, varovanje, vzgojo in seveda kvalitetno izobrazbo. Starši te stvari seveda upravičeno pričakujejo. Zaposleni želijo in potrebujejo dobro in lepo delovno okolje, kvalitetne učne pripomočke ter pomoč, razumevanje in podporo pri njihovem vsakdanjem delu, vodstvo šole si želi trden in močan kolektiv, katerega klima je dobra, saj le tako lahko vsi kvalitetno delujemo. Da o pričakovanih rezultatih učencev sploh ne govorimo. Potem pa je tu še lokalna skupnost, katera upravičeno bdi nad nami, da smo varčen uporabnik proračunskih sredstev ter da so rezultati delovanja dobri. Pri šo- lah na vaseh pa je potrebno upoštevati še komponento kraja, saj je šola praktično največje kulturno in športno središče kraja. In uspešno shajanje med vsemi temi mlinskimi kamni včasih ni prav lahko ... V letu 2007 je bil objavljen redni razpis za ravnatelja Osnovne šole Podlehnik. Kaj nam lahko poveste o tem? Po enem letu opravljanja funkcije vršilca dolžnosti je bil Svet zavoda OŠ Podlehnik dolžan izpeljati razpis za rednega ravnatelja šole. Seveda bi se lahko tudi nadalje odločili za vršilca dolžnosti, vendar se niso. Izmed dveh prijavljenih kandidatov sem bil izbran za ravnatelja šole Podlehnik. Za izkazano zaupanje se vsem skupaj tudi tukaj najlepše zahvaljujem. Z imenovanjem za ravnatelja ste, ne glede na vse to, kar ste počeli že prej, šele morali krepko zavihati rokave, in to dobesedno, na številnih področjih (pedagoškem, organizacijskem, obnova prostorov...) Res je. Tako organizacijsko kakor tudi pedagoško smo veliko spremenili. Na šoli smo v lanskem letu zelo veliko delali na t.i. razširjenem programu življenja in dela šole, vpeljali več šol v naravi, dodali plavalni tečaj v četrtem razredu. Prostori pa so zgodba zase ... Šola je pač stara okoli 37 let in temu primerno je potrebno v njej marsikaj postoriti. V lanskem letu smo prenovili tajništvo, zbornico in prostore šolske svetovalne službe. V letošnjem letu smo obnovili kabinet za učence s posebnimi potrebami in ravnateljstvo, pred nami je še prenova računovodstva in arhivskega prostora. Nato sledijo posamezne učilnice, seveda glede na prioriteto nujnosti. Prav tako delamo na idejnem načrtu spremembe šolske avle. Planiramo lep razstavni prostor, oglasni prostor, vodni avtomat s toplo in hladno vodo ... Nekaj pa Vam je vseeno bilo položeno pred noge, to je nova športna dvorana. Kako se znajdete 'med dvema ognjema', mislim med interesi Občine Podlehnik in Ministrstva za šolstvo, ko Vam vsak od navedenih hoče na tanko rezati kruh? Športna dvorana oz. večnamenska dvorana je pa res zgodba zase. Je občutno predimenzionirana glede na potrebe šolskega procesa. Dejansko šoli pripada le 26 % te dvorane in temu primerno prejemamo tudi sredstva iz Ministrstva za šolstvo in šport le za ta del dvorane. Ostalo pa žal zapade pod okrilje lokalne skupnosti oz. naše iznajdljivosti. Tudi vzdrževanje tega dela objekta je izjemno drago, vendar ta del skrbi predvsem gospoda župana ... Kako bi kot 'menedžer' na kratko predstavili perspektive podjetja, ki ga upravljate? Kako pa perspekti- ve pedagoškega procesa jutrišnjega dne? Določeni segmenti šol v Sloveniji so dejansko popolnoma podjetno naravnani. Tako vsako leto izvajamo javne razpise pri izbiri dobaviteljev učbeniškega sklada, šolske prehrane, zelo natančno ločeno glede na tip hrane, izbiri ponudnikov kurilnega olja ... Pri prehrani imamo tako kar pet različnih dobaviteljev... Perspektiva pedagoškega procesa jutrišnjega dne pa je in bo, kot zmeraj, temelječa na mladem rodu. Res je, da se spreminjajo učne vsebine, prilagojene sodobnim trendom in času, kljub temu pa je največji poudarek na tem, da se otroke pripravi na vseživljenjsko učenje. Naučiti se morajo, da se bodo zaradi različnih potreb sodobnega časa morali nenehno prilagajati novim izzivom, le te pa bodo dosegli z vseživljenjskim učenjem. Predstavite nam, prosim, tudi sodelovanje šole s starši, z okoljem in drugimi kraji po Sloveniji. Sodelovanja s starši je, po našem mnenju, veliko. Šola organizira ne le redne mesečne govorilne ure za starše, pač pa imajo starši naših otrok naše učitelje na voljo tudi vsak teden na redni pogovorni uri učitelja, potem organiziramo najmanj dva skupna roditeljska sestanka za starše na šolsko leto. Seveda pa se mora šola tudi predstaviti s svojimi dosežki in znanji navzven. Okolje zanima, kaj se v šoli počne. In ravno zato organiziramo za vse večje praznike in dogodke tudi nastope in program za starše, žene, mame ... Kadarkoli je le mogoče, sodelujemo z društvi v kraju pri kakšnih njihovih aktivnostih. Prav tako pa smo ravno v mesecu aprilu za starše organizirali izjemno odmevno predavanje strokovnjaka iz Kriminalističnega urada Policijske postaje Maribor, ki je predaval na zmeraj perečo tematiko drog, imel s seboj »droge na ogled in otip«, vendar je predavanje žal bilo izjemno slabo obiskano. Iz tega je morda razvidno, da imamo celo kakšno stvar za starše preveč in da niso pripravljeni toliko časa prihajati v šolo. Lahko pa se seveda tudi motim. Tudi sodelovanje z drugimi kraji po Sloveniji je zelo intenzivno, saj se srečujemo ravnatelji številnih šol širom po Sloveniji in izmenjujemo izkušnje, težave, se strokovno izpopolnjujemo ... Ravno iz tega razloga smo v mesecu marcu imeli tukaj pri nas, v šoli, v Podlehniku, v gosteh 20 ravnateljic in ravnateljev iz vse Slovenije. En cel dan smo preživeli skupaj in delovali na strokovnem področju ravnateljev, seveda pa smo jim predstavili tudi ta prelepi kraj ... Bo tukajšnja jutrišnja šola še vedno šola zelene table, bele krede, ciklostil razmnoževalnih strojev, s pridihom vaške razvojne zaostalosti...? Jutrišnja šola bo še zmeraj zagotovo šola zelene table in bele krede, res pa je, da tudi te zelene table vse bolj nadomeščajo bele magnetne table z barvnimi pisali. Tudi ciklostil razmnoževalni stroj smo še odkrili v šolskem arhivu, vendar je že desetletja upokojen. O vaški razvojni zaostalosti pa nikakor ne moremo govoriti. Če smo kdaj lahko, sedaj o tem že lep čas ne moremo več. Šolski program je po vsej državi enak, učenci tukaj poslušajo popolnoma enake vsebine, kot jih poslušajo učenci, doma iz centra Ljubljane. In če Vam zaupam, se večina učiteljic in učiteljev, ki pridejo k nam na šolo, le s težavo vrača v kakšne velike mestne šole. Tukaj vseeno delujemo z enim mirom in harmonijo, ki je v mestih ni. Največja slabost oz. težava kraja je pa seveda v ponudbi dodatnih kulturnih, glasbenih, plesnih, športnih in ostalih dejavnosti, ki se večinoma ponujajo le v urbanih mestnih središčih. Kakšen moto bi si Vi izbrali in ga izobesili na vhodu v to šolo, z namenom, da bi pomenil 'polet' vsem zaposlenim, posebej še učiteljem, hkrati pa ponos vsem učencem, staršem in tudi drugim občanom? Morda pa bi to bila naša vizija šole, katero smo letos prvič uporabili in jo zapisali v Letni delovni načrt šole in jo predstavili tudi Svetu staršem in Svetu zavoda naše šole. Glasi pa se takole: »V vizijo naše šole smo vključili željo, da bi bila naša šola vsako leto boljša šola, da bi se število porazov naših učencev in s tem nas zaposlenih vse manjšalo, da bi naši učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zelo dobro vedeli, v čem so zares dobri ter kakšne sposobnosti in talente imajo«. S tem bi jim dali popotnico, da bodo lahko postali, karkoli bi si želeli... Če bi nam to uspelo, smo lahko gotovi, da se bodo naši učenci nekoč z veseljem spominjali svoje prve šole in trdno stali za dejstvom, od kod izvirajo Kaj bo po Vašem mnenju v bodoče potrebno storiti v smeri odmevnejše prepoznavnosti Osnovne šole Podlehnik, tako v domačem okolju kot tudi v širšem nacionalnem in morda mednarodnem kontekstu? Zagotovo delati na naših otrocih in učiteljih, da bodo dosegali čim večje uspehe, ki bodo sami po sebi odmevni, se redno vključevati v projekte, tako na lokalni kot na nacionalni ravni, se povezovati s šolami in to ne le temi, ki so v neposredni bližini, morda pa se tudi povezovati z univerzo in njeno prenovo neposredno izvajati v praksi. Cenjeni gospod ravnatelj, v imenu bralcev Podlehniške žvegle se Vam zahvaljujem za prijetno kramljanje in želim mnogo uspeha tudi pri nadaljnjem delu. Pogovor pripravil in vodil: mag. Ivo BAN Javna e-točka v Osnovni šoli Podlehnik Občinska uprava Občine Podlehnik, Miran Krajnc O poštovane občanke in O spoštovani občani Podlehnika! Gotovo ste se že večkrat spraševali, kje lahko pridobimo določeno informacijo, kako lahko brezplačno uporabimo računalnik, kje se lahko brezplačno povežemo v svetovni splet imenovan internet. Na vsa vaša vprašanja lahko odgovorimo z enostavnim odgovorom: Javne e-točke v Osnovni šoli Podlehnik. Kaj sploh so Javne e-točke v Osnovni šoli Podlehnik. To je informacijski sistem, ki ga je postavila Občina Podlehnik v avli Osnovne šole Podlehnik. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije v višini 80 % celotne vrednosti z namenom pospeševanja rabe svetovnega spleta ter računal- niških orodij in tehnologij za podporo vsesplošnemu razvoju državljanov Republike Slovenije. Občina Podlehnik pa je zagotovila ostalih 20 % potrebnih sredstev in s tem sprejela izziv in postavila Javne e-točke v Osnovni šoli Podlehnik. Stalni dostop do svetovnega spleta pasovne širine 10 Mbit/s je zakupljen za dve leti. Kaj je namen Javnih e-točk v Osnovni šoli Podlehnik? Namen je omogočiti vsem občanom in obiskovalcem brezplačen dostop do svetovnega spleta. Dostop bo časovno omejen za posameznega uporabnika, ker Javne e-točke niso namenjene konkuriranju internetnim ponudnikom na trgu, ampak želijo omogočiti dostop do svetovnega spleta prav vsem zainteresiranim občanom in tudi obiskovalcem naše občine. Kaj omogočajo Javne e-točke v Osnovni šoli Podlehnik? Omogočajo brezplačen dostop do svetovnega spleta občanom Občine Podlehnik in tudi vsem obiskovalcem na dva načina. Prvi način. Vsak zainteresirani posameznik lahko uporabi Javne e-točke; 1. V prostorih Osnovne šole Podlehnik, kjer ga čaka računalniško mesto, ki je povezano v svetovni splet in je na voljo v času odprtja prostorov šole. Dostop do njega je mogoč od ponedeljka do petka, od 7.00 ure do 20.00 ure, razen v času počitnic. 2. Drugi način za dostop do interneta je brezžični WiFi dostop. Vsi računalniki z ustrezno WiFi antensko opremo se lahko povežejo na svetovni splet preko WiFi mreže Javne e-točke. Postopek povezave je sledeč: - vklopimo računalnik - zaženemo program ... V ta namen je na Osnovni šoli Podlehnik postavljena antensko mesto. Potrebno WiFi opremo za brezžični dostop do svetovnega spleta imajo serijsko vgrajeno vsi prenosni računalniki; ostalim računalnikom jo je mogoče enostavno vgraditi. Z običajno opremo je domet WiFi cca 300 m ob pogojih optične vidljivosti in lepega vremena. Padavine lahko ta doseg še zmanjšajo. Doseg brezžičnega dostopa se poveča z vgradnjo posebne opreme, ki omogoča ob idealnih pogojih doseg do 1000 metrov. Za nemoteno delovanje mora biti zagotovljena optična vidljivost do posameznega antenskega mesta. V času padavin je lahko dostop moten. Sežiganje komunalnih odpadkov je prepovedano Mag. Olga FEKONJA, komunalna inšpektorica r ■ 'emeljno načelo varova-JL nja okolja je usklajevanje vseh dejavnosti na sonaravnih in v prihodnost obrnjenih osnovah. Pred nami je pomlad, čas čiščenja zelenic, okolice hiš in vrtov. To skrbno delo nekatere spremlja tudi škodljiva razvada - sežiganje na prostem. Dolžnost lokalnega komunalnega inšpektorja je, da javnost v smislu osveščanja preko medijev opozarja na določila predpisov ter jih seznanja o preventivnih ukrepih in posledicah kršitev predpisov. Tokrat gre za globalni ekološki problem, v katerega spada tudi sežiganje. Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo ...), ki zajemajo tudi zeleni vrtni odpad z zelenic (odpadne veje, trava, listje), je po občinskem predpisu popolnoma prepovedano. Nadzor izvaja občinska komunalna inšpekcija. Prav tako pa je v skladu z republiško zakonodajo prepovedano sežiganje ostankov s kmetijskih površin in gozdov, oziroma je dopustno samo izjemoma pod strogimi natančno določenimi pogoji, in sicer: ■ kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, ■ v prostoru okrog kurišča ne sme biti gorljivih snovi, ■ kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 m od gozda in vsaj 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ah skladiščijo vnetljive ah nevarne snovi, ■ kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja ah sežiganja, ■ po končanem kurjenju ah sežiganju se mora ogenj pogasiti ter pokriti kurišče z negorljivim materialom, ■ kurjenje, sežiganje ah uporabo odprtega ognja je potrebno prekiniti v primeru, ko je povprečna hitrost vetra večja od 6 m/s ah ob sunkih vetra, ki so močnejši od 10 m/s, ■ ne sme se uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim ah strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. Izvajanje slednjega neposredno nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če pa komunalni inšpektor ugotovi nespoštovanje zgoraj navedenih določil, je dolžan narediti zapisnik in zadevo odstopiti pristojnemu republiškemu inšpektorju. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika 400,00 eurov, ter za pravno osebo 1.400,00 eurov. Globo je mogoče izreči le v prekrškovnem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestil občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da so bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Občani, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke, vključno z odpadki iz vrtov in zelenic, brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE, vsak delovni dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (zimski čas) ali od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (letni čas). Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška, izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo komunalni inšpekciji na Skupno občinsko upravo, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 96. V kolikor želimo našim otrokom in vnukom omogočiti nadaljnje življenje na zemlji vsaj v enaki ali celo boljši kvaliteti od današnje, mo- ramo spremeniti naš odnos do narave, predvsem s spremembo miselnosti in posledično temu spremeniti način ravnanja in na(raz)vade. 1 Wb i »9 H 1 IH Prometna varnost v Podravju Mag. Ivo BAN, predsednik SPV Foto: I. Ban, 24. 4. 2008 A /T inistrstvo za promet, J-V J-Direktorat za promet v Ljubljani, nas je vse državljane v letošnjem letu že večkrat preko javnih medijev obveščal(o) o tem, da je stanje glede prometne varnosti naj-slabše prav v Podravju in Pomurju. Število žrtev z najhujšimi posledicami je na našem registrskem območju v letu 2007 presegalo nacionalna pričakovanja za več kot 70 % v negativni smeri. Opaziti je, da se tak trend nadaljuje tudi v letu 2008. V lanskem letu smo imeli dve smrtni žrtvi žal tudi na območju naše občine, kar nas glede na število prebivalcev uvršča na črno listo prometno nevarnih območij. Tisti, ki delamo v tem mandatu za dobrobit naših občanov, se zavedamo, da boljše cestne povezave, večja preglednost, kakovostnejša gradnja le teh lahko v bodoče bistveno doprinesejo k večji skupni varnosti. V tej smeri je bilo v lanskem letu iz občinskega proračuna porabljenih precej sredstev. Toda tudi vsi tisti, ki občinske in druge ceste vsakodnevno uporabljamo, se moramo kot udeleženci v prometu zavedati svoje odgovornosti, ne glede na to, ali smo pešci, kolesarji, motoristi, vozniki osebnih avtomobilov ali samo upravljalci delovnih strojev. Eden do drugega moramo biti maksimalno uvidevni, še zlasti na vseh tistih delih, kjer je potencialna možnost nevarnosti bistveno večja (naselja, šolske poti, prehodi za pešce, krožna križišča, bližine šol, vrtcev, upravnih zgradb, trgovin ...) Na območju Upravne enote Ptuj oz. vseh 16 občin s tega območja se občinski SPV povezujejo preko SPV Mestne občine Ptuj v koordinacijsko telo, ki mu predseduje g. Franc Kozel, univ. dipl. prav. V okviru te koordinacije sta letno organizirani vsaj dve skupni seji predsednikov vseh omenjenih SPV. Na letošnji 1. seji, ki je potekala 5. marca, smo sprejeli nekaj sklepov o skupnih akcijah, vse v smeri pospeševanja preventivnih vzgojnih dejavnosti na občinskem nivoju. Tako se je tudi SPV Občine Podlehnik vključil v načrtovanje dodatnih skupnih projektov, ki bi naj delno potekali tudi na območju naše občine, sredstva za izvedbo pa bodo zagotovljena iz državnega proračuna. ■ Podlehniška " žvbgla WjW///yzA Komisija za prostorsko planiranje, infrastrukturo in gospodarjenje z nepremičninami Mag. Sebastian TOPLAK, predsednik komisije za prostorsko planiranje, infrastrukturo in gospodarjenje z nepremičninami Kanalizacija V mesecu aprilu se je uspešno zaključila izgradnja kanalizacije v zaselku Podlehnik nad šolo, s čimer smo v občini dobili prvi, v celoti deluj oči komunalni vod, ki je namenjen individualnim gospodinjstvom. V občini smo se ves čas trudili, da območje, na katerem je bila načrtovana izgradnja kanalizacije, čim bolj celostno uredimo. K tej odločitvi sta nas privedla predvsem dva razloga, in sicer doseči čim večjo: • funkcionalnost in • ekonomičnost investicije. Potrebno seje namreč zavedati, da predstavlja izgradnja kanalizacije zelo obsežen poseg v prostor, ki ga je smotrno, in tudi racionalno, obravnavati skupaj z drugimi vodi, kot so vodovod, elektrika in meteorne vode. Še posebej to velja na območjih, kjer so omenjeni vodi že dotrajani oz. več ne ustrezajo trenutnim potrebam, (so pod-dimenzionirani) in s tem že danes več ne služijo svojemu namenu. S celostnim pristopom se namreč izognemo kasnejšim večkratnim posegom v prostor in predvsem v cestno telo (rezanje asfalta in kasnejšo krpanje). Ti posegi so dražji, vedno znova ovirajo promet in so za prebivalce lahko zelo moteči. Celostni pristop se izplača tudi s finančnega vidika, saj bi posamezne investicije, ki bi jih bilo slej ali prej tako nujno izvesti, stale zagotovo veliko več, kot so sedaj, ko smo jih združili in so odpadli večkratni posegi v asfaltno plast, premiki gradbene mehanizacije, ipd. Žal predhodno izdelana projektna dokumentacija ni vključevala celostnega pristopa in v določenih delih tudi ni upoštevala dejanskega stanja na terenu, kar je pri izvedbi povzročilo kar precej skrbi in preglavic. Na koncu so bili vsi problemi v glavnem uspešno odpravljeni, kar je v precejšnji meri mogoče pripisati dobremu in predvsem razumnemu sodelovanju med občinskim vodstvom, stanovalci in izvajalci del. Tehnični podatki investicije: • Skupna dolžina kanalizacije: 637 m • Zgrajeno 23 revizijskih jaškov • Zgrajeno eno prečrpališče • V zemljo položenih cca. 250 m elektroinštalacij • Položenih je bilo 435 m vodovodnih cevi (obnova vodovoda) • Asfaltirane cca. 430 m ceste Finančni podatki investicije1: Vrednost investicije: • Pogodbena vrednost 216.809,28 € • Trenutna vrednost IV. začasne situacija 197.433,09 € Dodatna dela: • Zamenjava vodovoda o Skupna vrednost del 38.914,72 € o Od tega obveznost Občine 16.214,46 € • Javna razsvetljava o Vrednost po predračunu 14.852,66 € o Do 15. 04. 2008 plačano 13.724,90 € • Polaganje električne napeljave v zemljo - izvedel Elektro. Občina je pokrila stroške priklopa prečrpališča, prevezavo obstoječe napeljave na nov sistem in izvedbo dveh podbojev ceste. 2.389,74 € Zbrana sredstva: • Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (sredstva zbrana iz leta 2005, 2006 in 2007). 129.681,13 € • Zbrana sredstva občanov iz naslova priklopa na kanalizacijo 18 priključkov o Po pogodbah skupaj 8.150,00 € o Do 15. 04. 2008 plačano 7.700,00 € • Natančna sredstva iz občinskega proračuna (razlika do obračunske vrednosti) bodo znana po finančnem obračunu zaključenih in predanih del investitorju. • Izvajalec: Nizke gradnje Ptuj 1 Finančni podatki pridobljeni iz računovodstva. Ceste Umestitev projekta »Ureditev cest v Občini Podlehnik« v Območni razvojni program Spodnje Podravje 2007 - 2013 V mesecu aprilu smo uspeli projekt »Ureditev cest v Občini Podlehnik« umestiti v Območni razvojni program Spodnje Podravje 2007 - 2013 (v nadaljevanju ORP). ORP je temeljni programski dokument območnega razvojnega partnerstva, ki opredeljuje razvojne prednosti območja, določa razvojne prioritete in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja regije. Vključen je v Regionalni razvojni program razvojne regije Podravje. Skupna vrednost projekta »Ureditev cest v Občini Podlehnik« znaša 1.032.454,00 EUR od tega znaša delež sofinanciranja s strani Občine 35 %. Občina bo tako v naslednjih treh letih iz ORP-ja pridobila sredstva v višini 674.712,00 EUR. Prijava na razpis »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« V preteklem mesecu smo se s projektom »Modernizacija in rekonstrukcija cest na območju naselja Ložin« prav tako prijavili na drugi javni razpis za prednostno usmeritev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško«, v okviru krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« (Ur. list RS, št. 18/08). V primeru odo- britve projekta bi znašal delež sofinanciranja skoraj 100 % (85 % iz evropskih virov in nekoliko manj kot 15 % iz državnih virov). Iz občinskih sredstev bi tako bilo potrebno pokriti le razliko do 15 % in vrednost davka na dodano vrednost. Rezultati razpisa bodo znani v naslednjih dveh mesecih, ključni kriterij za izbor bi naj predstavljalo število gospodinjstev, do katerih dostop ni možen izključno s slovenske strani, in so stanovalci primorani dnevno prečkati državno oz. Schengensko mejo. Iz razloga prijave na razpis smo tudi začasno ustavili obnovitvena dela na teh odsekih cest, ki so predmet prijave (ceste na območju Ložin), saj v primeru odobritve projekta ni mogoče uveljavljati stroškov za nazaj. Obnova makadamskih cest V mesecu aprilu se zaključuje, že lansko jesen začeti cikel temeljite obnove makadamskih cest na območju občine. V okviru obnove smo na posameznih odsekih cest nasuli kvalitetni drobljenec, na najbolj kritičnih delih pa uredili tudi odvodnjavanje (izkop jarkov, škarpiranje brežin in izvedba prepustov). Na vseh odsekih, ki so bili deležni obnove, je predvideno tudi valjanje nasutega materiala. Zaradi neugodnih vremenskih razmer valjanja do sedaj v glavnem še ni bilo mogoče opraviti, zato ga načrtujemo v prihodnjih tednih. Uvodni cikel obnove makadamskih cest je zajemal posamezne odseke cest v naseljih Sanacija ceste Gorca - Dežno (smer Občina Videm), za katero so krajani zagotovili 50 % sofinanciranje (Foto: S. Toplak) Gorca, Dežno pri Podlehniku, Rodni Vrh, Strajna, Sedlašek, Zg. Gruškovje in Podlehnik. Na makadamske ceste je bilo pripeljanih in nasutih 1100 m3 kvalitetnega drobljenca. V občini smo s ciljem čim obsežnejše in hitrejše obnove makadamskih cest pričeli tudi z izvajanjem projektov, ki jih lastniki zemljišč, vzdolž katerih poteka posamezni odsek ceste, delno sofinancirajo. Načrtovana dinamika pridobivanja sredstev iz ORP: 2008 2009 2010 Skupaj 134.039,00 € 403.768,00 € 136.905,00 € 674.712,00 € Zaključna gradbena dela - asfaltiranje obrabno-zaporne plasti v mesecu aprilu (Avtor M. Krajnc) Razvojne cone v Občini Podlehnik Mag. Sebastjan Toplak T) ealizacija načrtovane av--LVtoceste, ki bo v bližnji prihodnosti precej spremenila prostorsko podobo občine, predstavlja na eni strani veliko degradacijo prostora. Zaradi spremenjenih prometnih povezav in bistvenega izboljšanja dostopnosti pa pomeni na drugi strani izboljšanje možnosti za razvoj številnih dejavnosti v prostoru in s tem priložnost za napredek občine. Nove prometne povezave pomenijo izboljšanje dostopnosti občinskega prostora v odnosu do ostalih območij Slovenije in širše, s tem pa se občina bolj približa tudi slovenskemu in evropskemu tržišču. Izboljšana prometna dostopnost je lokacijski dejavnik, ki je ključnega pomena za razvoj številnih dejavnosti. Umeščanje tovrstnih dejavnosti oziroma lahko bi rekli tudi razvojnih območij ali con v občinski prostor pa lahko doprinese k zmanjšanju brezposelnosti v občini in ponuja možnosti za privabljanje novih investitorjev. V zasnovi organizacije dejavnosti v prostoru, ki je določena v veljavnih prostorskih aktih občine, takšna razvojna območja niso opredeljena. Prav tako v konceptu in zasnovi razvoja infrastrukturnih omrežij ni ustrezno upoštevana načrtovana avtocesta, predvsem na odseku Draženci - Gruškovje. Kot rečeno bo avtocesta zelo spremenila stanje v prostoru in posegla v obstoječo ter trenutno plansko načrtovano razmestitev dejavnosti v prostoru. Občina lahko tem spremembam sledi pasivno in jih le »vzame na znanje«, lahko pa se problematike loti aktivno in skuša izkoristiti primerjalne prednosti, ki jih nova prometna povezava vsekakor ponuja. V občini smo se odločili za drugo navedeno možnost. Dejstvo, da bo avtocesta približala občino širšemu prostoru in širši prostor občini, je treba im- plementirati v razvojne odločitve občine, prav tako pa tudi v prostorske akte občine. V ta namen smo pristopili k opredelitvi razvojnih con na območju občine. Temelj za opredelitev teh con bodo strokovne podlage, ki so pravkar v izdelavi in bodo iz strokovnega vidika podale možne lokacije oz. območja bodočih razvojnih con v Občini Podlehnik. V////////A Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013 Za LAS Haloze - Halo Cirkulane T) azvojni program podeže-X\ija za Haloze 2007 - 2013 temelji na izhodiščih uredb Evropske unije in uredb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Celoten program temelji na nacionalnem nivoju, na tako imenovanih 4 oseh, ki zajemajo več kot 40 različnih ukrepov pomoči za kmetijska gospodarstva, občine, društva, podjetja na podeželju v Sloveniji, kamor seveda tudi spadajo Haloze. Do danes so bili objavljeni že skoraj vsi predvideni razpisi, nekateri pa so že zaključeni. V večini primerov so javni razpisi s tega področja razpisani dokler se ne porabijo vsa denarna sredstva, ki so bila na voljo. Na območju Haloz je bila skoraj za vsak razpis izvedena informativna delavnica, na katerih so bili razpisi in pogoji sodelovanja tudi predstavljeni. Informativne delavnice je organiziralo Podeželsko razvojno jedro Halo, ki je član Združenja podežel- skih razvojnih jeder Slovenije in ima tudi status upravljavca Lokalne akcijske skupine Haloze. Lokalna akcijska skupina Haloze (v nadaljevanju LAS Haloze) je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti, ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želi sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007 - 2013. Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine. V letu 2007 in prvih mesecih 2008 je bilo izvedenih 14 različnih izobraževanj, delavnic in sestankov v okviru Razvojnega programa podeželja za Haloze. Prav tako je bilo v letu 2007 oddanih 40 vlog na različne javne razpise, od tega je bilo odobrenih 55 %, 35 % ni bilo odobrenih, za 10 % pa rezultati še niso znani. Rezultati odobrenih projektov v 2007 so: 9 e-točk z brezplačno uporabo interneta (Ministrstvo za gospodarstvo), tri turistična društva so izvedla prireditve (Slovenska turistična organizacija), dve društvi sta pridobili pomoč za izvajanje programa (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo ....), izvedenih je bilo več informativnih in izobraževalnih delavnic za različne ciljne skupine, v okviru izvedenih projektov se je v letu 2007 zaposlilo ali registriralo dejavnost 5 oseb, nastali pa so še drugi rezultati, ki jih ni moč točno izmeriti in so vsekakor pozitivno vplivali na razvoj območja Haloz. V letu 2008 smo na različne javne razpise oddali že 11 vlog, večina se navezuje na transnacionalna partnerstva, kar pomeni, da so partnerji projekta vsaj iz treh držav ali več. Trenutno je v pripravi še 15 vlog (Leonardo da Vinci, partnerji iz 4 držav, Norveški finančni mehanizmi, vključenih 5 občin in 7 društev, Čezmejno sodelovanje s Hrvaško, Razpis SVLR za južno mejo infrastruktura ...). Najavljenih je precej novih razpisov, pripravlja se precej skupnih projektov. Vabljeni v partnerstva. Aero posnetek iz aprila 2008, avtorja Marka Maučiča Obisk delegacije Ministrstva za obrambo v občini Podlehnik Mag. Ivo BAN 13 februarja letos je bilo nekaj več kot 10 predstavnikov Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS) na delovnem in izobraževalnem obisku na Policijski postaji Podlehnik. Po opravljenih obveznostih na tukajšnji PP, jih je v imenu Občine Podlehnik sprejel župan Marko Maučič. Člani MORS-a so se skupaj s ko- mandirjem PP Podlehnik, pomočnikom komandirja g. Pernatem in podžupanom Občine Podlehnik, mag. Ivom Banom, podali na krožno pot po hribovitih predelih naše občine. Z vozili so se zapeljali do Kozminc, nato proti Strajni in v smeri proti Rodnemu Vrhu. Tam sta udeležence v prijetnem ambientu haloško-idilične kmečke domačnosti, ob zakurjeni kmečki peči in pristnih lokalnih dobrotah, pogostila domačina Bojan in Milena Beloglavec iz Rodnega Vrha 31. Po večurnem ne- pozabnem druženju so se vsi muzejske hiše, vrnili v Pod-zbrani, preko Gorce in mimo lehnik. T/r//////A Gozd in gozdarstvo na območju občine Podlehnik Igor Kopše, Vaš revirni gozdar Občina Podlehnik po gozdnatosti spada med srednje gozdnate občine v Sloveniji in je z dobrimi 49 % gozdnatosti nekoliko pod nacionalnim povprečjem (gozdnatost v Sloveniji je 58 %). Gozd je v Halozah tako rekoč vseprisoten. Porašča pretežno severna pobočja, v odročnih in težko dostopnih terenih tudi druge za kmetijstvo manj primerne terene. In se širi. V zadnjih treh desetletjih s hitrostjo 1 % na vsaka 4 leta. Vendar ne povsod enako hitro. Zaraščanje je še posebej izrazito v hribovitem in slabše dostopnem zaledju občine, to je na območju Gruškovja, Ložin, Sedlaška, Gorce in Dežnega. V kolikor prihodnost ne bo prinesla bistvenih sprememb v kmetijski rabi in obdelavi drugih zemljišč, se bo delež gozda v prihodnosti še povečeval. Površina občine Podlehnik znaša 4.598 ha, gozd jih porašča 2.261 ha. Slabih 1.600 ha oz. 71 % jih je v zasebni lasti, dobrih 500 ha oz. 23 % v državni, 145 ha oz. 6 % v cerkveni in 7 ha ali 0,3 % jih je v občinski lasti. V povprečju na vsakem hektarju Podlehniškega gozda zraste približno 7 m3 lesa na leto. Letno torej priraste skupno okoli 16.000 m3 lesa. Z gozdnogospodarskimi načrti (v nadaljevanju GGN), ki jih na 10 let pripravljamo gozdarji, sprejme pa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predpisana najvišja možna količina lesa za posek. Le ta je v skladu z državnim programom razvoja gozdov omejen na okoli 70 % prirastka. Z zadnjim GGN, ki na območju Podlehnika velja od leta 2005 - 2014, znaša najvišji možni posek 101.500 m3 lesa, kar pomeni 10.150 m3/leto. Dovoljen nam je torej posekati nekaj manj kot pa dejansko priraste. In koliko na območju občine dejansko sekamo? Po uradnih evidencah krajevne enote Ptuj Zavoda za gozdove se je dejanska sečnja lesa v Podlehniških gozdovih med leti 1997 in 2002 gibala okrog 4000 m3/letno, torej komaj kakšnih 40% tiste zgornje najvišje možne količine lesa dovoljene z gozdnogospodarskim načrtom. Po letu 2002 pa se sečnja, na račun dragih fosilnih goriv, postopoma povečuje vse do rekordnih 7800 m3 v letu 2006. V letu 2007 je bila sečnja nižja najverjetneje zaradi mile zime 06/07 in znaša vsega 5900 m3. In kaj nam podatki o dejanskem izkoriščanju gozdov na območju občine Podlehnik povedo? Povedo, da je dejansko izkoriščanje gozdov tudi v najbolj obremenjenem letu še daleč pod mejo dovoljenega, pri čemer nam je že tako ali tako dovoljeno le 70 % tistega kar priraste. Če vzamemo v obzir, da se v državnih gozdovih seka redno in vsako leto dosledno 1/10 dovoljene lesne mase za posek, potem ugotovimo, daje dejansko iz- koriščanje gozdov v zasebni lasti še manjše. Za povrhu je treba poudariti, da so interesi v zasebnih gozdovih povsem različni in imamo na eni strani lastnike, ki svoje gozdove preveč obremenjujejo in na drugi strani lastnike, ki za svoj gozd sploh ne vedo kje je, kaj šele da bi z njim aktivno gospodarili. Posledica tega dejstva je neenakomerna akumulacija lesne zaloge, slaba negovanost gozdov in večanje deleža mrtve biomase. Razlogi za neaktivnost in apatijo zasebnih lastnikov so kompleksni, med pomembnejše pa gre šteti predvsem drobno in razpršeno gozdno posest, s katero je dejansko težko sistematično in načrtno gospodariti. Povprečna gozdna posest na enega lastnika namreč na območju občine Podlehnik znaša le 1,36 ha. Zaradi majh- nosti gozdne posesti, lastniki tudi niso ekonomsko odvisni od svojega gozda. Pogosto predstavlja težavo še neod-prtost gozdov s traktorskimi vlekami, pa med sosedski odnosi v zvezi s spravilom in transportom lesa in predvsem povsem zgrešena stereotipna predstava, da se slabšega lesa, ki ga je v naših gozdovih največ in ki je dejansko najbolj potreben sečnje, ne izplača sekati. Zaključimo lahko, da je občina Podlehnik sorazmerno bogata kar se tiče poraščenosti z gozdovi, da pa zaradi narave gozda samega, lastniških in demografskih razmer v občini, gozd ne predstavlja pomembne gospodarske kategorije. Je le naravna vrednota, katere vrednosti ne znamo izkoristiti. ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Maribor Obvestilo vsem lastnikom gozdov in gozdnih površin V skladu z določbami 17. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS 30/93) si je lastnik pred posegom v gozd dolžan pridobiti odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves, ki mu jo po predhodnem skupnem ogledu gozda in označitvi dreves (odkazilu) izda revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije. Odkazilo je plačila upravne takse prosto in je obvezno za vse vrste nameravanih sečenj če tudi gre za domačo rabo (drva, tehnični les). Lastniki lahko kontaktirajo krajevno pristojne gozdarje pisno na naslov krajevne enote na Ptuju (Zoisova pot 5, 2250 Ptuj) in osebno ali ustno po telefonu v času uradnih ur, to je v pon. in sre. med 700 in 900, na tel. št.: (02) 78-00-170. ™ Podlehniška " ŽW£LA Čiščenje motela Podlehnik 16. 02. 2008 Proračun Občine Podlehnik za leto 2008 Besedilo in foto: mag. Ivo BAN rV upanu Marku Maučiču že po /. .-/funkciji, ki jo opravlja, še bolj pa kot sosedu, ki že vse življenje gleda na motelsko dvorišče, dogajanje, ki smo mu priča zadnjih 15 mesecev, dobesedno ne da in ne da miru. V duhu takšnega razmišljanja je dne 16. februarja letos, bilo je tako mrzlo, daje še skozi kapo vleklo po ušesih, organiziral akcijo čiščenja prostorov motela Podlehnik. Akcije se je udeležilo okrog dvajset občanov, vseh starostnih kategorij, od otrok do upokojencev, seveda tudi mlajše in starejše ženske. Med najmlajšimi je dokaj težka bremena iz prostorov iznašal tudi Kristjan, županov sin. Vsi, ki smo se delovne akcije udeležili, smo želeli pokazati, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z nekdanjim 'največjim turističnim ponosom Dravske in Podlehniške doline'. Že takoj na začetku smo ugotovili, da je stanje več kot porazno in sramotno. Največ odpadnega materiala j e bilo potrebno izprazniti iz kletnih prostorov, ki se je tam nabiral kar dolga desetletja. Nič boljše pa skoraj ni bilo v pritlični etaži. V dobrih štirih urah trdega in marljivega dela smo z materiali napolnili več kontejnerskih zabojnikov, med katerimi je največji imel prostornino okrog 20 kubičnih metrov. Večje odpadke je moralo nositi po šest ali več moških. Nekateri so si pri delu pomagali tudi s samokolnico. Prostore nekdanje točilnice, levo od desnega vhoda, smo uspeli toliko urediti, da nam je po koncu akcije župan lahko postregel s krepko malico, ki je bila bolj tipična prav za tiste čase, ko se je, danes propadajoči biser 70-ih let, šele rojeval, to je z jedjo iz fižola, mesa in ostrih začimb. O tresočih in blago rumenih »kremšnitah« smo samo po tiho sanjali. Resnost situacije in mraz ne pregretih prostorov, namreč nista bila ugodno ozračje za zbijanje šal in bujenje še nepomirjenih duhov nedavne preteklosti. A) bilanca prihodkov in odhodkov Skupaj prihodki (70+71+72+73+74+78) 1.850.989,00 Davčni prihodki 1.283.399,00 Davki na dohodek in dobiček 1.180.539,00 Davki na premoženje 50.500,00 Domači davki na blago in storitve 52.360,00 Nedavčni prihodki 113.230,00 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 27.280,00 Takse in pristojbine 2.900,00 Denarne kazni 650,00 Drugi nedavčni prihodki 82.400,00 Kapitalski prihodki 30.000,00 Transferni prihodki 424.360,00 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 251.428,82 Prejeta sredstva iz eu 172.931,18 Prejeta sredstva iz evropske unije 0,00 Prejeta sredstva iz eu 0,00 Skupaj odhodki (40+41+42+43) 1.850.989,00 Tekoči odhodki 624.360,38 Plače in drugi izdatki zaposlenim 110.770,00 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 16.278,00 Izdatki za blago in storitve 465.562,38 Plačila domačih obresti 26.750,00 Rezerve 5.000,00 Tekoči transferi 610.082,00 Subvencije 26.800,00 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 228.350,00 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 95.200,00 Drugi tekoči domači transferi 259.732,00 Investicijski odhodki 611.396,62 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 611.396,62 Investicijski transferi 5.150,00 Investicijski transferi 0,00 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 5.150.00 Proračunski presežek (I. - II.) 0,00 (proračunski primanjkljaj) Statistični podatki za Občino Podlehnik za leto 2007 Podatke zbral in uredil: mag. Ivo BAN T) odatke smo si pridobili pri uradni osebi Krajevnega JT urada Podlehnik. Iz istega vira smo želeli izvedeti še, koliko civilnih porok j e bilo sklenjenih v letu 2007, vendar krajevni urad tega podatka ne vodi. Nadalje smo želeli izvedeti število prebivalstva po posameznih krajih naše občine, kar pri tem informantu ni bilo mogoče. Enako velja tudi glede ugotavljanja izobrazbene strukture. Stanje na dan 31.12. 2007 oz. 01. 01. 2008 Število občanov s stalnim prebivališčem 2050 Število začasno prijavljenih občanov 21 Število odjavljenih (odseljenih) v letu 2007 21 Število na novo prijavljenih (priseljenih) v letu 2007 36 Število novorojenih (stalnih občanov) v letu 2007 17 Število umrlih (stalnih občanov) v letu 2007 28 Versko življenje župnije sv. Trojice Podatke zbral in poročilo pripravil p. Janko Gasparič, žpk Verska statistika ■ cerkveno se je poročil 1 par ■ krstili smo 16 otrok (6 dečkov in 10 deklic) ■ umrlo je 33 faranov (19 moških in 14 žensk) ■ prvo sveto obhajilo je prejelo 12 otrok (6 dečkov in 6 deklic) * verouk je obiskovalo 118 otrok ■ v letu 2007 je bilo razdeljenih 11.000 svetih obhajil. Tu so všteta vsa obhajila pri nedeljskih in delavniških mašah v župniji, obhajila pri mašah na duhovnih vajah in obhajila, ki jih razdelimo pri obiskih bolnikov enkrat na mesec. Glede verskega tiska v letu 2007je slika naslednja: ■ verskega tednika Družina smo imeli naročenih 20 izvodov (od tega je bilo 16 izvodov za redne naročnike, ostalo pa za prosto prodajo; poleg tega števila ima nekaj faranov tednik Družino in mesečnik Ognjišče naročeno direktno po pošti) ■ verskega mesečnika Ognjišče smo imeli naročenih 25 izvodov (od tega je bilo 14 izvodov za redne naročnike, ostalo pa za prosto prodajo) ■ na zbirko Mohorjevih knjig je bilo naročenih 6 faranov 5000 4000 g 3000 > 5 2000 1000 o ŠTEVILO DUŠ V ŽUPNIJI X X 4* 4? 4? 4? ^ 4* 4? 4? k"4 /lehnika proti Gorci, se na desni strani nahaja del Merčevega posestva, kjer danes složno domujejo tri generacije ljudi, Franc in Martina, njuna hči Polona z možem Borisom in hčerkama Evo in Tejo. Ob samem začetku dovozne ceste proti stanovanjski hiši, št. Gorca 2A, stoji veliko znamenje križa. Od kdaj je tu, Franc Merc in njegova žena ne vesta točno povedati. Franc, ki tukaj živi že od rojstva, to je od leta 1950, se spomni, da je ta križ takrat tukaj že stal. Njegova starša sta mu povedala, da je križ postavil bog ve kdo, ker ga onadva nista postavila in tudi ne obnavljala. Starejši ljudje še pomnijo, da je pred desetletji, ko ni bilo drugega kot konjske vprege, pri tem križu običajno duhovnik pričakal pogrebni sprevod in opravil prvi blagoslov pokojnika in žalujočih, preden so nadaljevali pot proti cerkvi in pokopališču. Franc se prav tako spomni, da je bil ta križ v njegovem otroštvu še sredi njive oziroma pašnika. Da je križ 'prilično' star, govori dejstvo, da je bil Frančev oče rojen leta 1920, kakor tudi to, da ga je Franc moral pred nekaj leti delno skrajšati oziroma prirezati, ker je spodnji del pete bil preperel, zato je obstajala nevarnost porušitve. Francu so kot otroku tudi pripovedovali, da je bil ta križ morda postavljen na začetku oz. vhodu na nekdanje pokopališče, ki naj bi se nahajalo sto metrov vzhodneje. Križ krasita dve izredno lepi lesni skulpturi. V zgornjem delu se nahaja »Bogec«, kot pove Franc, v njegovem vznožju pa njegova mati, »Marija«. Znamenje Trpečega je bilo že precej načeto, zato se je Franc lotil temeljite delne obnove z brušenjem, kitanjem, dodelavo in barvanjem. Kip Marije je domači mojster - restavrator izdelal na novo. Obe sakralni znamenji sta svojevrstna unikata, sploh je to mogoče še bolj trditi za kip Marije, ki ga je Franc na izredno tenkočuten in prav mojstrski način, izdelal iz enega kosa lipovega lesa. Obdelovanec, ki ga mojster Franc poimenuje »lipov štor« je bil visok ca. 55 cm in imel premer ca. 30 cm. Pred začetkom izdelave je moral les vsaj 5 let na povsem naraven način sušiti. Za izdelavo takega kipa potrebuje Franc okrog tri dni trdega umetniškega dela z dletom in drugimi pripomočki, nakar sledi barvanje oz. impregni-ranje. Oba izdelka (ikoni) se po svoji izrazni in stilski dikciji lahko kot izredno lepa unikata, brez nadaljnjega k osata z vrhunskimi stvaritvami tega umetniškega žanra. Že kot otrok je Franc v sebi prepoznal ta prečudoviti dar umetniške žilice, ko je kot veroučenec nekdanjega patra Cvetka, star šele 8 ali 9 let, izrezljal »Bogeca s križem«, velikosti ca. 10 cm. Prenovljeni križ ima tudi novo, estetsko in slogu ustrezno kovinsko strehico, ki jo je izdelal klepar Stanko Vidovič iz Lancove vasi. Sedanji podstavek križa je kovinski, ulit v betonsko osnovo in nato ustrezno privijačen. Podstavek je sponzorsko izdelal in zvaril prijatelj Alojz Grabrovec, ob pomoči Tomija Lozin-ška. Družina Merc je popoldan na Belo nedeljo, 30. aprila 2008, pripravila blagoslov prenovljenega križa. Obred blago- slova je vodil župnik p. Janko Gašparič. V priložnostnem programu so najprej ubrano zapele pevke društva Trstenke pod vodstvom gospe Lojzke Merc, katerega zvesta članica je tudi sama gospodinja te domačije, ga. Martina. V programu je sodelovala tudi hči Polona, prav tako pa vnukinji Teja in Eva. Prireditve se je udeležilo okrog 65 ljudi, ki so jih domači po končanem obredu, kar na dvorišču domače hiše, bogato pogostili. Pri pogostitvi so nesebično sodelovali tudi okoliški sosedje, ki se skupaj z družino Merc veselijo nove pridobitve, v upanju, da si bo znamenje ob poti v bodoče ogledovalo še več ljudi, četudi so se medtem časi zelo spremenili. Nekoč je tod peš ali s kolesi romalo mnogo posameznikov in skupin, ki so se ob križu, v prijetnem hladu visokih dreves, prav radi ustavljali. i i iJ :HKi i vmi j Mtf iio i M:i4 pi K1 i atpf :iai ^ k’ 11 :< hij Izdelava presmecev v Domu upokojencev Muretinci Z. Golub V Z^Mani Karitas sv. Trojice iz Vv Haloz so tudi letos pred velikonočnimi prazniki obiskali župljane, ki preživljajo svojo jesen življenja v domu upokojencev, v Muretincih. Domovi si prizadevajo svojim stanovalcem zagotoviti čim bolj kvalitetno, strokovno ustrezno oskrbo, nego in pomoč ter življenje v okvirih, ki jim jih dopuščata visoka starost in zdravstveno stanje. Domovi želijo biti tudi čimbolj odprte ustanove, ki se povezujejo z ožjim in širšim družbenim okoljem. Člani so s seboj prinesli tudi zelenje iz domačih Haloz, da so skupaj s predsednikom Stankom Vaupotičem in upokojenci spletli presmece, ki so jih lahko nato v nedeljo odnesli k blagoslovu, nato pa vsak v svojo sobo, da jih je zelenje še dolgo spominjalo na domače kraje. Krajani so povedali, da v domu zelo lepo skrbijo zanje, da je osebje do njih zelo dobro. Sedaj, ko imajo dom prenovljen, ima vsako nadstropje tudi svojo kuhinjo in si lahko tudi kaj malega skuhajo. Ženske so povedale, da so kuhale pravo haloško kislo juho. Pomagajo pa tudi pri pospravljanju posode in skrbijo za red in čistočo. Vendar je pred prazniki domotožje največje, zato se vsakega obiska zelo razveselijo. Članice Karitas so pripravile odlično domačo zakusko. Vsi skupaj so si usedli za praznično mizo. Pater Janko Ga-šparič je najprej vse lepo pozdravil, nato so zmolili in zapeli. Stekel je pogovor, kako je doma, kaj je novega in kdaj zopet pridejo. Upokojenci pa so obdarili tudi člane z ročnim izdelkom iz lesa. Povedali so tudi, da obiskujejo pevski zbor, skupino za samopomoč in skupino kjer izdelujejo razne ročne izdelke. Najbolj si želijo koščka zemlje, kjer bi lahko vrtnarili. Danes povsod govorijo o starosti kot o priložnosti in 6 starejših ljudeh kot o skritih zakladih. Vse znanje, ki ga imamo, ni zapisano. Mnogo ga je v glavah ljudi, zlasti izkustveno pridobljena znanja. Znanje starejših je že imelo priložnost, da se je v praksi tudi preverilo in uporabilo. Prav tukaj bi si mladi dostikrat lahko skrajšali poti do ciljev, zmanjšali vložene napore in pripomogli k bolj pravilnim odločitvam. Vendar moderno življenje in kronično pomanjkanje časa sproža družbeno izločenost in osamljenost starejših. Še vedno premalo storimo za starejšo populacijo, ki so neizčrpen vir znanja in izkušenj. Rez vinogradov in sadnega drevja Z. Golub X Ta kmetiji Vaupotičevih IM so v februarju končali z rezjo vinograda in sadnega drevja. Pri njih velja rek: »Rezač je prvi berač«. Zato skoraj vso rez opravijo domači sami, Konrad z ženo Rozalijo in sinom. Haloška kmetija v Sedlašku je danes modernizirana in strojno opremljena po zaslugi sina Konrada in Gelice, ki sta se odločila nadaljevati z delom doma. Ko so vsi na delu pa za gospodinjstvo skrbi hči Dušanka. Imajo 16 hektarjev zemlje. Od tega poldrugi hektar no- vega vinograda in en hektar starega nasada. Uredili so lepo in moderno klet z zgornjimi prostori za goste, saj vidijo bodočnost v kmečkem turizmu ali vinotoču. Sadovnjak je stari in nekaj obnovljenega. Sadje pa pridelujejo predvsem za domačo rabo, nekoč pa so pridelovali sadjevec in slivovo žganje. Na ravninskem delu polja zasejejo s koruzo, pšenico in ostalimi poljščinami. Pridelati morajo veliko krme za živino, saj imajo urejene in polne hleve živine. Na strme haloške 'bregače' pa so naselili trideset ovčk. Na Vranošeku, kot kraju rečejo po domače, sta Konrad in Rozalija pričela zelo skromno. Ni bilo ceste, ne vode in ne strojev. Vso krmo za živino sta morala znositi v košu iz doline v hlev. Težka je haloška zemlja, vendar se znata poveseliti in vsi gosti so pri njih gostoljubno sprejeti, zato se k njim vedno radi vračajo. So prejemniki najrazličnejših visokih priznanj in odličij za vino, za urejenost kmetije in odlično peko domačega kruha. v/////////. Seja Uredniškega odbora Podlehniške žvegle Mag. Ivo BAN, odgovorni urednik Podlehniške žvegle T Tredniški odbor Podleh-W niške žvegle (Ban, Sven-šek, Kojc) in lektorica Aleksandra Bračič so se 14. aprila 2008 sestali na svoji 4. redni seji. Na dnevnem redu seje je bilo 14 točk. Pod 2. točko je sledilo poročilo o delu uredniškega odbora v letu 2007. Odgovorni urednik, g. Ban, je poudaril, da je bilo tudi nekaj neformalnih sej, ki so se nanašale na vsebinska in uredniška vprašanja dosedanjih treh številk Podlehniške žvegle. Prisotni na seji so ugotovili, da je bilo delo v preteklem, prvem letu izhajanja, uspešno opravljeno, in povsem v skladu z zastavljenimi cilji. Odgovorni urednik je ponovno opozoril na nekaj stalnih in precej perečih težav, kot so prepozno oddajanje člankov, pogosta slaba kakovost priloženih fotografij (posnetki v prostoru oz. v krajevni dvorani), veliki pritiski v času priprave posamezne izdaje (kratki časovni roki). Potencialni avtorji prispevkov bodo o tem še posebej obveščeni. Pod 6. točko je sledil površinski pregled doslej zbranih člankov. Člani so si razdelili zadolžitve in naloge v zvezi s pripravo izdaje 1. št. II. letnika Podlehniške žvegle. V letu 2008 načrtujemo izdajo treh številk Podlehniške žvegle, prvo konec aprila, drugo septembra in zadnjo decembra. Določili smo skrajne roke za oddajo člankov, ki bodo objavljeni v naslednjih številkah. Za 2. št. II. letnika je skrajni rok oddaje člankov 01. september, Podlehniška žvegla bo izšla predvidoma 19. 09. 2008. Za 3. št. II. letnika je skrajni rok oddaje člankov 05. december, Podlehniška žvegla bo izšla predvidoma 19. 12. 2008. Odgovorni urednik je ponovno apeliral na vse prisotne, da je potrebno ljudi okrog nas motivirati k pisanju prispevkov za naše glasilo, saj se bo le tako v njem odražala miselnost in utrip velike večine naših občanov. Prisotni so se seznanili tudi z idejnim osnutkom, ki se nanaša na pripravo in izdajo obsežnejšega zbornika ob 10-letnici obstoja Občine Podlehnik. Pomladno prebujanje Mimica Pernek Foto: I. Ban X Tnedeljo 6. aprila se je V manjša skupina (ca. 15) članov Društva upokojencev Podlehnik ponovno odpravila na turnejo po hribovitem svetu naše občine. Iz Kozmin-cev oziroma od 'Breze' smo se najprej napotili proti Strajni, kjer smo imeli prvo resnejšo postojanko. Do vrha napolnjene nahrbtnike smo tam že precej načeli. Pot smo nadaljevali proti Rodnemu Vrhu. Ker je vre- me bilo zares lepo, se jih je že med potjo nekaj 'izgubilo'. Okrog 14. ure smo že prispeli na dvorišče domačije Ban, kjer sta nas lepo sprejela podžupan Ivo Ban in žena Marija. Po krajšem druženju in oddihu na njihovi terasi smo pot nadaljevali proti nekdanji osnovni šoli na Rodnem Vrhu in proti Jablovcu ter Podlehniku. Tudi v nadaljevanju ni manjkalo možnosti za postanke in dobro voljo. Šele ob prihodu domov smo se zares dobro prebudili. S takšno tradicijo želimo nadaljevati tudi v bodoče. Čim več dobre vo- lje in pohodniške kondicije vam želimo vsi člani našega društva, vključno s številnimi simpatizerji. Koncert p. Janeza Ferleža z gosti Z. Golub T epa pesem in glasba nas J—/notranje bogatita, med seboj povezujeta in lepšata svečane trenutke. Ob glasbi p. Janeza Ferleža in glasbenih gostov smo si 13. aprila 2008, v večnamenski dvorani Podlehnik, polepšali nedeljsko popoldan. Lepo pesem in duhovno sporočilo je iz naših krajev ponesel z zmago na Orionu leta 2001. Koncerte ima po vsej Sloveniji in se udeležuje najrazličnejših prireditev. Zelo aktiven je tudi na športnem področju in delu z mladino. ^ A"" 1 L" h. | Kitara je njegova življenjska spremljevalka. V otroštvu je prepeval s sestro in v OŠ je imel svoj ansambel Blisk. Tudi ob študiju in sedaj, ko je duhovnik, ne odloži kitare, saj je glasba njegov način oznanjevanja. Vsako pesem, ki jo napiše in uglasbi, želi z njo ljudem približati vero. S pesmijo prinaša ljubezen in veselje do življenja, ljubezen do bližnjega do osamljenih in zapuščenih. Njegove pesmi po vzoru sv. Frančiška Asiškega vedno govorijo o miru, ljubezni in upanju do bližnjega, božjega stvarstva, o hvaležnosti do ljudi, o dobroti, bratstvu in prijateljstvu. V prvem delu smo prisluhnili p. Janezu Ferležu, duhovniku, športniku in kantavtorju duhovne ritmične glasbe, z njegove šeste in sedme zgoščenke. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Deja vu band, s spremljevalnimi vokali: Mili, Lucijo in Aleksandro. Koncerta se je udeležilo veliko gostov: domači župan Marko Mučič, podžupan Ivo Ban in svetniki, ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold, župan sosednje občine Friderik Bračič, provincial slovenske province p. Milan Kos, duhovniki sv. Trojice .... Zahvala velja vsem, ki so pripomogli za izvedbo koncerta in gostom ter poslušalcem, ki so se koncerta udeležili. Nato se je zvrstilo več skupin in glasbenikov, ki so poslušalce s pesmijo in glasbo popeljali v prijetno vzdušje. Na citre je zaigrala Petra Grabrovec, zapeli so Mili, Aleksandra Krajnc, Diana Lamot, Anita Kralj, Peter Januš, Sabrina in Lucija Cep. Prisluhnili smo ansamblu Bratov Belšak, hudomušnim Klapovuhom iz Benedikta in Deja vu bandu. Koncert so zaključili ob prijetnem klepetu in zakuski. " Pedlehni5] visoko letal?!" ;kem stanju pri vas še lahko tako^ Tako je pač med dedkom, babico in vnuki, ko starejši mislijo, da vnuki zmeraj majhni so, otročji in neuki.