Poštar Br* Dvoraku L J 'J B L ^ 'G Jf. V. Brol 26. Magreb, 30. juna 1933. Pojedini broj stoji Ì.50 DlnaVs Julijska Krajina zemlja ropstva i krvi ima novog mučenika-heroja: Valentina Eržena! 1 Emigranti, ne zaboravite, da je 20 juna 1933 pao od. fašističkog olova Valentin Eržen! QASIIO SAVEZA JUGOSIOVENSKSII EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE NAŠ NOVI MUČENIK VALENTIN ERŽEN Dom našega novega mučenika Valentina Eržena leži v globoki grapi med vasjo Police in Bukovo, pod vznožjem bukovskega vrha ter Porezna. Pokojni Eržen je imel bajto v kraju »Puško*, v samotnih rebrih, daleč proč od ceste in od sosedov. Hribovski grunt je le s težavo preživljal kopico njegovih otrok. Kljub zapuščenosti kraja so pa semkaj našli pot pozivi in opomini fašističnih davkov. Strme njivice dajejo v tem kotu življenje samo za par mesecev, za ostalo je treba loviti šihte na cesti, na delu v dolini. Fašistični režim je presekal našim ljudem vsako možnost zaslužka, jih potisnil na stran ter vrgel po grapah množice furlanskih oglarjev ter skvadre italijanskih delavcev za izgradnjo in uzdržavanje cest. Davki so začeli izpodjedati življenske korenine zdaj eni, zdaj drugi hribovski kmetiji. Fašistišno nasilje, ki je divjalo spočetka le v dolinah v bližnjem Cerknem in v dolini preko hriba, na Grahovem, je začelo lesti tudi v hribe. Patrulje karabinjerjev so začele loviti radi petja in slovenških društev fante na Bukovem, na Šentviški gori, iskati kontrabandarje po samotnih gruntih pod Poreznom. KAKO SU MILICIONERI UBILI ERŽENA Nekoji detalji o njegovoj tragičnoj smrti Trst, juna 1933. — U posljednjem broju »Istra« je javila tragičan dogodjaj, koji se zbio na granici kod Cerkna, gdje su milicioneri ubili Valenjina Eržena, navodno zato, jer je htio da bježi preko granice. U tršćanskom »Piccolu«_ izišao je tim povodom članak, u kojem se opisuje taj dogodjaj, a pisale su o tome i ostale talijanske novine. Sve novine donose tu vijest pod naslovima u kojima se kaže. da je na granici od milicionera ubijen »opasan terorista«. »Piccolo« kaže za Eržena, da je bio »pericoloso pregiudicato« i »terrorista«. Milicija je doznala, da se on vraća često iz Jugoslavije, gdje je živio, svojoj kući, da posjeti familiju ,pa mu je zato bila postavljena stupica. Njegova žena stanuje u planinskom kraju, dosta daleko od ostalih naselja. 1 za nju »Piccolo« kaže, da je u planinskom kraju stanovala, da ne bi bila kontrolirana od ljudi, jer je imala neke »mračne misije« — »oscure missioni«. »Piccolo« kaže, da su postojale »razne tjeralice« protiv Eržena, a jedna i od r_____________ specijalnog Tribunala, dok »Popolo di Posebno hùd val nasilja je planil v te ] Tries'te<' spominje dvije tjeralice Specijal-kraje v poletju 1931. Veliki torpedoni go- ,n°z Tribunala«. »Piccolo« kaže, da su ljudi riške kvesture so vrgli na šentviško gor-'n onom kraju znali, da se Eržen vrača iz sko planoto mase goriških tajnih agentov,' Jugoslavije često, ali su se bojali da to milicijonerov, da, celo policijske pse. V Sv. j inve vlastima, da im se ne bi Eržen osve-Luciji so odkrili na postaji neke pošiljatve, ter je navodno bio nasilan... Njego- eksploziva za antifašistično borbo v Italiji. I —— (Vsaj tako so trdili fašisti in agentje. Iskali ( v ■ ubijeni milicioner kuhar učestvovao je u streljanju gortana jih pretepali, mučili ter izpustili še le po va zadaća u posljednje vrijeme, kaže »Piccolo« bila je u tome, da čini vezu iz-medju terorista u Jugoslaviji, gdje je upao više drugova, s Julijskom Krajinom. Milicija je odlučila da ga uhvati, da tobože ne bi ugrožavao »mirno pogranično pučanstvo. koje nema nikave druge želje, nego da živi u miru i ljubavi prama svojoj novoj domovini, koju neizmjerno cijeni i ljubi...« Dalje »Piccolo« opisuje, kako je došlo do tragičnog dogodjaja. Opisuje to onako po prilici kako je »Istra« već javila. Interesantan je detalj, koji nije Istra prošli put spomenula, da je naime Eržen pokušao da sjekirom navali na milicionere, koji su ga čekali u zasjedi. A zatim je htio da bježi. »Popolo di Trieste« kaže. da je Eržen bio ubijen iz revolvera, hitcem, koji mu je probušio glavu i to onda. kad je htio da preskoči zid svog dvorišta. Još nije bio preko zida, jer »Popolo« to opisuje ovako: »Stava già per scavalcare il muro, quando uno dei militi lo freddo con un colpo di rivoltella, che gli attraverso il cranio«. — »Piccolo« mediutim piše: »Quando già era risucito a scavalcare il muricciolo del cortile, fu raggiunto da un colpo di moschetto che lo colpi in pieno.« Nezna se dakle, da li je ubijen onako kako niše ili »Popolo« ili onako kako piše »Piccolo«. k dolgih mesecih ječe. Komaj so se preganjanim ljudem nekoliko zacelile rane in udarci po pretepanju po ječah, je padlo po njih novo gorje. Redno, precej pogosto je prišel valpetovat na gorsko planoto davčni izterjevalec. Ni poznal nobenega odloga, ne uslišal nobene prošnje. Ako mu hribovec ni mogel plačati zaostalih davkov, mu je neusmiljeno dražil sa malenkostno svoto poslednjo kravo iz Pula, juna 1933. — U jednom od prošlih brojeva »Istra« je javila, da je u Puli u jednom sukobu, koji je sam izazvao u gostioni na dan proslave talijanskog ustava, poginuo milicioner Karlo Kuhar. Kao počinitelji toga ubojstva bila su uapšena dvojica, Karlo Mirkovič postolar i Narcis Candotti stolar. Saznajemo, da je Kuhar bio medju onim milicionerima, koji su streljali Vladimira Gortana... OSEM MESECEV ZAPORA ZWAQI STARE AVSTRIJSKE PUŠKE ZADNJI JE MOMENAT da svi oni, koli su to do sada odlagali, učine svoju dužnost prama svom jedinom listu. I organizacije 1 pojedince upozoravamo, da je krajnje vrijeme, da se odazovu bezbrojnim našim molbama i opomenama. Listu treba priskočiti u pomoć, a najprije moraju dužnici, da se sjete svojih obaveza, koje su, iz nemara Ili iz bilo kojeg drugog razloga, zaboravili. ONE, KOJI SU POKAZALI APSOLUTNO NEINTERESOVANJE za sudbinu ovog našeg lista, a dužni su upravi pretplatu za dulje vremena, a da se nisu odazvali na nijednu našu opomenu, morali smo predati advokatu. Učinili smo teška srca, ali potakla nas je na to misao o opstanku lista. Za sada je predana advokatu prva partija tih starih dužnika, a one, koji ne žele, da i protiv njih poduzmemo taj korak, pozivamo, da što prije pošalju bar jedan dio dužne svote. UPRAVA »ISTRE«. Trst, juna 1933. V Šempasu so kara- hleva. V edini vaški gostilni je držal svoj binerji pred meseci aretirali 21-letnega kvartir, pobral davke, se smejal ljudem. Sa- Bogoljuba Vouka in Stanislava mi njegovi italijanski tovariši so ga sva- B a d a I i ć a, ki sta baje skrivala neko sta-rili naj ne izrablja potrpežljivosti ljudstva jo avstrijsko puško in z njo celo treljala do konca, ter naj se pazi. Smejal se je ternana Malem Venciju nad oseško cesto. Iz-svarilom pa ne dolgo. Ob belem dnevu so ga slekli tik pod vasjo. Postal je opreznejši, toda v postopanju z ljudstvom je bil še si-Tovejši. Točno leto dni kasneje so ga na- čli že čisto mrzlega in trdega v cestnem] Trst, junija. (A g is). Koncem apri-iarku. Tedne in tedne je nato besnel poli- ja so bili aretirani v Trstu in okolici: cijski teror po teh krajih. Stopar Miroslav, akademik, star približ- Redno vsako poletje so pokrile zeleno n0 29 let, Rebec N., bivši nastavi j enee planoto in vse grape vojaške čete. Kot pov- prl »Edinosti«, gdč. Goljevščkova, bivši sod ob meji so se tudi tu zagreble v zem- konfiniranec Milič iz Gabrovice (Proteo pijonlrske čete ter masa civilnih delav- sek) Vsi so še sedaj v zaporih in svojci ®e» iz notranjosti Italije kopajoč kasemate, Kaverne, presekajoč rebri gora s širokimi cestami. Strah pred vojaško špijonažo, pred nepoklicno radovednostjo je objel vse oblasti. Sumničenja in preganjanja so zopet navalila na nedolžno prebivalstvo. Radi teh pogostih valov nasilja ki so y Klancu v Istri so !. maja zjutraj Pljusknili prav do najvišjih bajt v hribu je našli na d blizu železniške proge moral bežati preko meje že pred dvemi leti slovensko zastavo: Zraven je bila slika, udi Valentin Eržen. Že cela leta PoPJ’eJ. kako Mussolini je masleni kruh, a kmet ° ga imele v seznamu sumljivih fašistične sj grize prste. Bili sta tudi dve bombi, poleg pa listek z napisom »Chi tocca muore« (kdor se dotakne, umrje). Priti je moralo iz Trsta artilerijsko moštvo, ročili so ju sodišču. V Gorici se je v sredo vršil proces. Vouk je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Badaliča pa so obsodili na 8 mesecev in 15 dni strogega zapora ter na 2300 lir denarne kazni. ARETACIJE V TRSTU o vzrokih aretacije ničesar ne vedo. Za časa amnestije, je sicer zgledalo, da se bo položaj malo zboljšal in politični pritisk malo ublažil. Kot se pa vidi, niso odnehali in kjer še morejo pritiskajo na naše ljudi. SLOVENSKA ZASTAVA V KLANCU Kdor se dotakne, umrje . . . iPunju ter se np. še temnim jutranjem mra-zgubil s težkim vzdihom proti meji. *led v snegu, zakasneli vasovalci, slučajna Patrulja financerjev, vse je polagoma od nri meseca do meseca prinašalo več svetlosti B te nočna romanja Eržena. Po noči se ni temo njegova senca približevala njegovi s a -’mdnj bajti, ampak tudi številne druge sen-rje< zdaj pri vodi pod hišo, potem v mla-em ječmenu nad potjo, stalno, vedno pogosteje bomb, slednjič pa dognalo, da sta bili prazni. Aretiranih je bilo kakih 40 mož in fantov, ki so jih odpeljali v Koper. oblasti, ker so ga ovajali, da je proti njihovemu gospodstvu, da skrivaj vtihotapi kako slovensko knjigo med ljudi. Sumili so Pri vsaki stvari tudi na njega, ter se je zato ki j‘e~ž~veliko "previdnostjo'bežalo^okon r'ešil z begom preko meje. ................. - - - ■ ■ ”* Ni mogel -pa daleč bežati, ker je pustil doma ženo in celo gnezdo malih, nedoraslih otrok. Umaknil se je le preko gorskega hrbta, najprvo v sorško dolino, potem pa Sori v visoke Davče pod Poreznom na ju-Soslovenski strani. Hotel si je kupiti v svobodni domovini posestvo ter se zato že posojal.Dve leti pa je trpel grenko življenje ^migranta, več brezposeln kot zaposlen, lo-Več zaslužek po bližnjih kmetijah. Dve leti Se ni mogel mahniti nikamor izpred praga Svojega doma. Preveč ga je držala družina, 80 ga klicale vezi številnih otrpk. Vsak teden enkrat se je dvignil v večernjem mraku na samotni kmetiji v Davčah, tiho prisluškujoč je v sulcnjenih ; copatah Prekoračil gozdno preseko, ki je zgznamo-l)ola državno mejo, se izgubil v neprehod-ni gošči, ter izbil kot tiha senca na stazi Proti svojemu domu. Tako teden za lednem, l^ozi dolgi dve leti. Skozi dve leti je nosil krvavi zaslužek tedna domov, pogledal že hupol izpraznjeni hlev, prekrižal otroke v čez par dni so jih izpustili. Na predvečer državnega praznika 24. maja so skrbno stražili vsenaokrog, vendar je bila zjutraj zopet izvešeha slovenska zastava in napis »Abbasso Mussolini, viva Bidovec«. Tudi dve navidezni bombi sta se našli, napolnjeni z neko jedko snovjo. Oblastva to pot niso nasedla praznemu alarmu, čeprav je prišel poseben komisar iz Trsta preiskovat. Sodi se, da so celo reč uprizorili izzivači. (»Slovenec«.) OSUDA NA RIJECI ZBOG SUKOBA S FINANCIMA Rijeka, juna 1933. — Na Rijeci je osudjen na 3 godine zatvora Franjo Bovec, star 27 godina, koji je bio optužen. da je lanjske godine u februaru došao na granici u sukob s financima, pa je revolverom Mio da na njih puca. Vrnitev iz konfinacije Bača, 20. junija 1933. (A g i s). Dne 18. t. m. se je vrnil iz konfinacije 55 letni Franc Rejc iz Bače nad Podbrdom. Konfiniran je bil pred približno enim letom vsled denunciacije g. Can-donija, asistenta pri tvrdki, ki je zaposlena z raznimi (čitaj: vojaškimi) deli na meji. Ko je prišla tedaj vojaška komisija pregledovat utrdbe in ko je šla mimo Rejca, je ta ni pozdravil. Candoni se je tedaj zadrl nad Rejcem, zakaj ne pozdravlja. Rejc mu je nato odgovoril, da bi jih pozdravil, da pa jih ne pozna in ne ve kdo so. Sledila je čudna ovadba od strani Candonija. Rejc je presedel par mesecev v preiskovalnem zaporu in bil obsojen na eno leto konfinacije. Končno so mu na prošnje otrok, ker mu je med tem časom umrla žena, oprostili par mesecev konfinacije. Slučaj Rejca dovolj jasno priča o samopašno-sti priseljencev, ki zahtevajo od naših, ljudi suženjsko vdanost! Karabinerji klofutajo radi slovenske pesmi Korte pri Izoli, juna 1933. 17. januarja smo obhajali cerkveni praznik sv. Antona in kakor vedno tako tudi letos so nas obiskali naši sorodniki iz sosednih vasi. Po cerkvenih obredih smo kakor po navadi se podali v gostilno, da tam v družbi zapojemo par naših narodnih napevov. Ker pa to ni bilo po volji našim tlačiteljem. povabili so karabinerje iz Izole tel ko smo se zbrali, da zapojemo so se oni pomešali med nas ter nas »želi klofutati in zahtevali od nas, da jim pojemo italijanske pesmi. Ker pa smo že dovolj siti njihovega že večletnega vgnjusnega postopanja smo že razišli ter vrnili domov z mislijo. da vse njihovo nasilno postopanje nas ne bo nikoli napravilo ono kar oni misle, temveč bomo ostali enaki kakor smo bili, t. j. sinovi slovanske matere. »Sono severamente proibiti canti sloveni« Dekani, juna 1933. Dekanska županija je vdobila pred letom novega župana. Mislilo se je da bode boljši od prejšnjega pa je veliko slabši. Pravi izvržek človeški. Nima druge skrbi, kot na kak način bi opeharil lahko naše vbogo dekle. Naslanja s© na svojo »imenitno« službo da čim lažje izkorišča. Otvorili so tudi dramatični odsek samo da tam smešijo naša dekleta, ki seveda so prisiljene sodelovati. Ker omenjeni župan stanuje zraven gostilne je prepovedal slovensko peti češ da ga moti. Seveda v italijanščini lahko rogovilijo in razsajajo cele noči. Ker ljudstvo ga ni hotelo poslušati dal je nabiti plakate »Sono severamente proibiti i canti sloveni«. Dva tedna pred njegovo smrtjo so streljali na njega karabinerji. Planil je v bližnjo hosto ter so krogle zadele le mlada bukova stebla. Vztrajno romanjè Eržena je prestrašilo italijanske oblasti. Vsak izbruh prebivalstva v teh grapah so metale na rovaš nočnih romanj Eržena. Sumili so bog-ve kakve zveze in organizacije. Eržen je postal strah in trepet karabinerjev, financerjev in milicijonerjev. On pa je golorok, brez orožja, še brez palice romal vsak teden na svoj dom. Ako je dobil kje slovenskih knjig, jih je natovoril na izdelani hrbet ter jih je nesel svojim ter sosedom. To je bila vsa ta nevarna krošnja, katere so se fašisti tako bali. Prijatelji, ljudje pri katerih je našel' v emigraciji zatočišča, razkropljeni emigranti cerkljanskega, bakovskih hribov in šent-viškogorske planote so ga svarili: »Vse karabinerske postaje so alarmirane radi tvojih prihodov domov, na Šentviški Gori so nalašč zate ustanovili novo kara-binersko postajo! Patrulje križarijo cele noči okoli tvoje bajte in te čakajo! Tine pazi se ker čakajo na tebe*. Samo posmejal se je in , je zopet šel. Ni ga bilo več nazaj ... Sedaj se hvalijo po svojem časopisju in povzdignujejo svojo »guardia di confine*, češ kako požrtvovalno vrši svojo službo, ter s kakim junaštvom in požrtvovanjem ščiti obmejne kraje. Res lepo vrši to službo ta obmejna straža, ko je po dveh letih iž zasede vendarle vrgla na tla Eržena, ki je z matematično točnostjo, neoborožen, skozi dve leti vsak teden prihajal na dom. 2e vsak Smrkavec po teh bajtah je vedel za Tinetova romanja, vse ga je čakalo, da prinese novic in razumljivih, slovenskih časopisov zapuščenim ljudem. Globoko so odmevali v nočni tišini streli iz zasede ki so vrnili hribovski zemlji njenega najzvestejšega sina 1 Valentin Eržen je bil priprost kmet n ših gòra. Mladost je že bila daleč za nj govim- hrbtom. Leta in kopica otrok so m rila v njem vsako prevneto čustvo, prev liki srd proti težkemu jarmu. Le razum ; poznanje težke situacije našega naroda s vodili njegovo težko, neizbežno pot sko dve leti. Pot od katere se ni mogel in : hotel umakniti. Za njim ne joče zato san njegova po nedolžnem zaprta žena, njego nedorasli otroci, vse vasi stisnjene pod P, reznom, ainpak celo naše ljudstvo v Juli ski Krajini, vsa emigracija, ki le dobro n zume njegove težke poti in romanje v -smrt... Med svoje velike pokojnike — mučenih te šteje, Valentin Eržen, naše ljudstvo. Tv< ja senca ne bo begala sedaj samo med mej in tvojo bajto, ampak se bo mudila v vsal naši plašila vse njihove zasede, vs dotlej, dokler ne bo tudi na oni strani hr ba sijal svetel svoboden dan k VENECIJA POKLANJA MLETAČKOG LAVA MUMLJANU »Lav, koji bi mogao da rikne« Trst, juna 1933. — U Mumlianu postojao ie u starija vremena mletački lav, koji je bila ostavila Venecija kao znak svojr gospodstva u Istri kao i trag svoje nasilne vlasti. Taj ie lav bio nekim slučajem uništen za vrijeme Austrije. Sad me-djutim dobiva Mumljan novoga lava, i to iz Venecije. Župnik don Oiovanni Sfecci molio je Veneciju, da bi se smilovala istarskom selu i poklonila mu jednog kamenog lava... I, eto. sad već javlja fašistički sekretar iz Venecije »rodoljubnom župniku«, da će njegova vruća željica biti uvažena i da će Mumljan dobiti’ doskora lava. U pismu, kojim to javlja, fašistički sekretar venecijanske federacije kaže, da se mletački lav već sprema da poleti u Mummljan u Istru, gdje živu tragovi Venecije i Rima. Sa zvonika, gdje će bit postavljen, on će opominjati vandale, da uzalud pokušavaju da unište veliku venecijansku slavu, jer ta slava i iz ruševina opet uskršava. Knjiga svetoga Marka, koju drži lav u svojim šapama otvorena je u znak mira, u znak onoga mira, kojega je želio i stvorio nedavno Duce (misli se na pakt u četvero), ali ta knjiga može opet dà se zatvori i da lav mletački rikne pra-ma neprijateljima... ZOPET GRD NAPAD Zagorje na Pivki, junija 1933. (A g i s). Pred kakimi dvemi tedni je neka naša vaščanka delala na polju. Kar naenkrat se ji je približal neki uniformiranec, ki se je vračal iz tamkajšnjih utrdb in jo je napadel, z namerom zlorabe, žena pa, ki je bila dovolj močna, je napad odbila in nasilneža celo udarila po vratu z motiko tako, da se je onesvestil. Zaradi tega se je ženska tako prestrašila, in se je misleč, da ga je ubila, šla v svoji poštenosti takoj javit h karabinerjem. Ko so pa prišli or- gani javne varnosti s komisijo na lice mesta, vojaka že ni bilo nikjer več. Takih primerov smo našteli že več. Niska moralna kvaliteta in živalski instinkt italijanskih uniformirancev, Italijanom gotovo ne dela časti, v naših ljudeh pa vzbuja gnus. — žena in dekleta se sploh ne upajo same iz vasi na polje, ker se bojijo uniformirancev in njih nasilja. Veliko odgovornost ima pri tem država, ki v svojih imperialističnih težnjah omenju-je ljudem vsako svobodo in to še celo svojim. PULU SU POPLAVILI PROSJACI ... To kaže čak i fašistički list »Corriere Istriano« Pula, juna 1933. — Očajne prilike, u kojima se nalazi danas Pula, ne mogu više ni fašisti da kriju, pa tako donosi puljski fašistički list »Corriere Istriano«, kojemu je direktor famozni Mrak uvodnik u svom broju od 22 o. mj. U kojem kaže, da je Pula postala grad prosjaka. U Puli, kaže list, ima danas toliko prosjaka, da se od njih čovjek ne može ni micati. Postalo je zagušljivo od prosjaštva. U prijašnja vremena prosjaci su se u Puli mogli da vide u vrlo neznatnom broju i to samo u subotu. Danas medjutim navaljuju prosjaci u stanove i po ulicama i prose svi, stari, mladi, bolesni i zdravi, muški i žene. Masa prosjaka je tako velika, da nije više mo- guće da se kontroliše. I jao onome, ko ne bi tim novim prosjacima, koji tuku na vrata s prepotencijom dao onoliko, koliko traže. To nisu obični prosjaci iz prijašnjih vremena ... Tako po prilici piše puljski list. Možemo da zamislimo kako to sve izgleda, kad već i taj list mora da ovako otvoreno piše o ovoj teškoj i sramotnoj situaciji, u koju je Pula došla pod Italijom. Pula je uistinu preplavljena »prosjacima«, koji moraju da prose ako ne žele da umru od gladi, a devedeset i devet posto tih prosjaka zdravi su i jaki ljudi, koji su zbog besposlice bačeni na ovaj najniži stupanj života. KRIZA FAŠISTIČKOG „PARLAMENTA" I * Fašističko veliko vijeće, koje je u tVftjoj prvobitnoj formi bilo kabinet fctranke, ugradjeno je zakonom decembra mjeseca 1928 god. u državnopravnu konstrukciju kao tajno privatno vijeće šefa vlade. U tom su vijeću ex officio članovi: quadrumviri, (koji su u svoje vrijeme predvodili fašiste u maršu na Rim), sekretari stranke, šef fašističke milicije, šefovi centralnih poljoprivrednih i industrijskih sindikata, pretsjed-nici senata i komore, te ministri glavnih resora. Uz svoje zadatke ,u stranci veliko vijeće ima pravo, da bude saslušano u svim pa i najkrupnijim državnim pitanjima konstitucijonalnog karaktera. Prema tome je to veliko vijeće nakon šefa vlade najvažniji i najivši državni organ, jer po fašističkom shva-tanju ono pretstavlja inkorporaciju volje (1?) naroda; ono je ujedno i vlada i parlamenat na bsnovu jednostranačkog sistema, zato se i nazivlje: veliko vijeće fašizma, a pri tom se pomišlja, naravski, da se ono istovremeno identi-fikuje i s narodom (!?) i s državom. Formalni parlamenat i senat u Italiji nisu drugo nego izvršuj ući organi velikog vijeća i imaju samo tehničko obilježje i vrijednost. Ovi nisu nipošto izraz direktne narodne volje. Narodna volja i vladine odluke u fašističkom državnom uredjenju izgledaju po tome nešto jedinstveno, a njihova je koincidencija simbolizovana baš u velikom vijeću. Duh fašističke »revolucije« trebao je takovu državopravnu konstrukciju, jer je fašizam odmah pri svom nastupu na vlast postavio hijerarhijski princip, protivan svakoj izbornoj metodi. Plebiscit 1929 god. značio je politički kurs, koji je individualni elemenat potpuno rinuo u pozadinu, a iznio na prvi plan vrijednost političke ideje i karakter historijskih sankcija. Parlamenat i senat, u koliko su još ostali u formi, morali su svoje prerogative da dijele s drugim institucijama, ponajpače s nacij onalnim savjetom korporacija, kojemu je dodijeljena predlegislativna funkcija. Pred koji mjesec senator Longhi, sekcijski šef u rimskom kasacijonom sudištu, iznio je u jednom značajnom govoru predlog, da se zastupnička kuća i narodno vijeće korporacija spoje i' da se odatle obrazuje nova korporativna komora. Taj je predlog u početku naišao na mnoge protivnosti i uza svu ondašnju polemiku, koju je izazvao, bio je stavljen ad acta. Svakako, led je time bio probijen, pa je Longhi nedavno opet u jednom članku u »Popolo d’ Italia« iznio taj svoj predlog u proširenoj formi. Nakon te publikacije otpočela je odmah u mjerodavnim krugovima ozbiljna akcija, pojačana i time, što se sadanja perioda legislature primiče svome kraju i što po općem mišljenju situacija ne može dalje da ostane nepromijenjena. Medju tolikim izjavama u prilog jedne bitne, a ne samo formalne promjene u fašističkom reprezentacijo-nom sistemu od osobitog su značenja izvodi negdašnjeg ministra korporacija Bottai-a. On je zato, da fašističko narodno pretstavništvo mora proizlaziti iz fašističkih organizacija t. j. iz stranke i iz radničkih sindikata, te da po tome fasciji sindikati moraju biti osnov novog parlamenta. U »Critica Fascista«, kojoj je Bottai urednik, zalaže se sad i Cesare Marroni za ideju Bottai-evu. On traži jedinstveni sastav narodnog savjeta fascia i korporacija u novo, nacijonalno narodno pretstavništvo i navodi zato razloge, a najjači mu je u tvrdnji, da su danas zastupnici otudjeni prirodnom odnosu izmed ju naroda i narodnih pretstavnika. U novi parlamenat imaju stoga da ud ju fašistički provincijski sekretari i vodje radničkih sindikata. Stanovištu Marronia pridružuju se i druge slične izjave u talijanskoj štampi, čak i od strane fašističkih glavnih ličnosti. Mussolini će po tome morati da posegne za jednom dubokom izmjenom parlamenta, pa će tako naredna talijanska legislatura dobiti novo lice. Naroda ipak ni u tom slučaju neće pretstavljati, jer narod u Italiji nema pravo da se izražava... REZULTATI FAŠISTIČNIH ,,BATALIJ“ „Piccolo" o katastrofi istarskog seljaštva Pula, juna 1933. — Prošlog tjedna posjetio je Istru ministar poljoprivrede Acerbo. Došao ie da vidi kako napreduje gradnja buzetskog vodovoda. Tim povodom donio Je tršćanski »Piccolo« članak, u kojem želi na diskretan način da upozori ministra poljoprivrede na očajne prilike, u kojima se danas nalazi istarski seljak. — List priznaje, da je istarski seljak, uza svu svoju žilavost i radinost, danas već sasvim propao. Akcija fašističke vlade, da se olakša seljaku plaćanje dugova ostala je samo na papiru kaže »Piccolo«. Banke vrlo strogo tjeraju dugove i na dražbama idu U bescijenje bezbrojna imanja. — »Piccolo« kaže, da je pomoć, koju je do sada dala vlada istarskom seljaku bila samo formalna... »Piccolo« upozorava ministra i na istarsko zadrugarstvo, koje da je potpuno dezorganizovano... Tako, eto, po neki put i u fašističkoj štampi možemo da naidiemo na tragove grozne istine o posljedicama talijanskog gospodstva u Julijskoj Krajini. EUHARISTIJSKI KONGRES U KANFANARU SLAVI DUCEA Pula, funa 1933. — Prošlog tjedna održan je u Kanfanaru euharistijski kongres, na kojem je učestvovalo mnogo naroda iz južne Istre, naročito iz talijanskih dijelova Vodnjanštine, Galežane i Pule. Našega svijeta nije bilo baš mnogo, osim onih, koje su fašističke vlasfi dotierale na kongres. Bilo je mnogo svećenika i dva biskupa: porečki i zadarski. Zadarski biskup održao je govor, u kojem je veličao Mussolinija. Porečki prepozit mons. Bron-zin održao ie takodjer govor, u kojem je pozdravio Mussolinija (»Uomo, che la previdenza ha messo a guidare ITtalia«), a zatim kralja i Papu na koncu. KONFERENCIJA CENTRALNOG ODBORA „ITALIE REDENTE" Trst, juna 1933. — Dne 21 o. mj. sastala se na sjednicu u Rimu u Palazzo Viminale »Giunta centrale« udruženja »Italia Redenta«, koje uzdržava dječje vrtove u Julijskoj Krajini s ciljem odnaro-djivanja naše djece. Predsjedala ie stara Duchessa d’Aosta. Prisutan ie bio i »consigliere delegate« senator Tosti di Viiminuta, koji vodi pored stare Duchesse glavnu brigu o udruženju. A prisustvovali su još i senatori Cremonesi, Dallolio. Gasparini, Mayer. Spezzotti, poslanik Miari i što je najglavnije — guverner državne »Banca d’itali a»... Odobren je proračun za ovu godinu i prihvaćeni su razni administrativni zaključci. U izvještaju se kaže, da je »Giunta centrale« prihvatila i razne druge važne zaključke u interesu raznih institucija »Italie Redente«. NAŠE LJUDSTVO MORA BREZPLAČNO ZIDATI POTUJČEVALNICE Dekani, juna 1933. V Dekanih ie že leto od kar so pričeli graditi otroški vrtec. Delavci so bili pr/siljeni delati; zidarji za 10 L, a drugj za 8 L na dan. Sedaj pa delo je odjenjalo (ne končalo) ni pa znano zakaj in tisti ubogi ljudje morajo še čakati ono borno plačilo, kajti niti še eden ni prijel pol litre za račun storjenega dela. Tako lahko Italija zida zavode za potujčevanje našega ljudstva s trudom in težavami našega ljudstva. Zdi se nam da smo tisočo-letja pred Kristušom. ko so sužnji gradili ponosne Egiptovske piramide. SLOVENSKI NAPISI Postojna, junija. (A g is). Da Je meja ena sama velika trdnjava, oziroma da se spreminja v njo, nam je vsem iz poročil že znano. Nepotrebno bi bilo zato ponavljati še druge podrobnosti o tem, v prvi vrsti ne o onih, ki so zaposleni pri delu In so popolnoma odrezani od sveta. Ni dovolj, da so vsi v vojaški službi, in da pazijo na nje vojaške straže, ampak skrbijo zanje tudi karabi-nerji in miličniki, da ne pridejo ti ljudje v dotik z ljudstvom. Naprave se grade in so že zgrajene na tleh naših ljudi, po večini malih posestnikov, ki za to niso dobili nikake odškodnine. Poleg tega ne smejo v bližino svojih posestev, četudi niso zazidana, dovoli je da so v bližini naprav Da pa ne bi kdo vendar le zašel mimo tolikih straž v bližino te ali one vojaške naprave, ga opozarjajo na to napisi, ki so, kot smo že poročali, prevedeni tudi v slovenski jezik, toda z italijanskim pravopisom. Tako piše pod napisom; »Proibito di fotografare«. »Prepovedano slicati«. Tam, kjer se cepijo manjše poti in steze stoje na križpotih tablice z raznimi tajinstvenimi napisi n. pr.: C 12, G I 55 i t. d. Ti napisi so seveda vojaškega značaja. »Prepovedano slicati«, ali »slikati« je njim vseeno; nam pa je to dokaz, da tudi oni vedo, da so ljudje, ki tod živijo, Slovenci »Se si diminuisce, non si fa l’impero, si diventa una colonia«. (Mussolini v govoru 1. 1927.) Ljubljana, junija 1933. (A g i s). Mussolini je začel razne »battaglie« z raznimi nameni. Včasih je bil ves tisk posvečen samo kaki novi »bitki«, ki jo je napovedal Mussolini in za katero je žrtvoval v govorih vse svoje fraze in ves svoj patos. Med drugimi takimi bitkami je napovedal tùdi »battaglio demografico«, bitko za dvig števila rojstev. »V desetih letih nas mora biti 60 miljo-nov!« je bila parola izdana za to »bitko«. 20 miljonov več Lahov navdušenih zanj, za fašizem, 20 miljonov več pripravljenih stopiti na njegov ukaz tudi pred sovražno puško! Fašizem je stavil vse svoje sile v to, da bi dosegel čim večje uspehe. Nagrade družinam z velikim številom otrok, nagrade novoporočencem in drugo; vse to, da se doseže zaželjeno. Uspeh in rezultat naj pokaže par številk: V 1. 1922. je bilo v Italiji pri 39 milj. prebivalcih 1,127.000 rojstev; 1. 1932. pri 42 milj. prebivalcih pa 1,029.000. številke jasno kažejo neuspeh. Vsak neuspeh pa, ki ga doživi fašizem v svojem »neoviranem pohodu« skuša vreči na takozvano krizo, v eni prejšnjih številk smo že dokazali, kaj so naredili fašisti že pred krizo in po krizi novega pri cestah in dokazali bomo o neuspehu še drugih »batalij«, ki so se začele še takrat, ko ni bilo krize. Kdaj pa je nastala v Italiji pravzaprav gospodarska kriza in ali je bil njen začetek res tako odvisen od svetovne krize? Italijanski tisk bi zelo rad dal vedeti Italijanom in svetu, da je le svetovna kriza kriva njihove velike mi-zerje in njihovih neuspehov. V Združenih državah se je začela kriza v 1. 1929. (kolikor to potrjujejo statistike) in se je v naslednjem letu raztegnila po celem svetu. Italijanska kriza pa se je začela že v L 1927., popolnoma ločeno od svetovne krize, v prvi vrsti kot posledica Musso- linijeve revalutaci j ske politike, stabilizacije lire radi prestiža. Že 1. 1927. (9. oktobra) je Mussolini govoril o krizi: •fcT.ci prisl Oy P sFdf.O T.O *r-K**r*3S »La crisi c’ e stata. La crisre^tata grS-ve«. To je bilo dve leti pred pričetkom ameriške in svetovne krize 1 še v letu 1928., ko se je po svetu opažal nekak procvit Je Mussolini ponovno govoril o krizi v Italiji. Iz tega se nikakor ne da sklepati, da bi bila kriva italijanske krize, splošna svetovna kriza, ki jo je kvečjemu le poostrila. Toda številke povedo več! 1.1926. 1.1927. L 1931. Stečaji 7.631 10.366 12.500 Zunanja trgovina (v miljardah) 44.5 36 21 Brezposelnost 181.493 414.283 982.321 Cene (na debelo) 708 495 328 Vsekakor je svetovna kriza, ki je zadela ob že zelo bolan organizem, povzročila posledice, ki jih poznamo, če ne bi bila Italija prizadeta v prvi vrsti od revalutacijske krize v 1. 1927.—29., bi jo našla svetovna kriza v drugih prilikah, v katerih bi se jo vsekakor lažje branila. Pomisliti moramo, poleg tega, da je fašizem v L 1927. (december), po stabilizaciji imel 12 miljard lir v zlatu in devizah rezerv, v 1. 1932. (september) pa 7 miljard. V 5 letih je torej porabil fašizem 5 miljard rezerv v zlatu In devizah. Ako bi hotel pripisovati yse neuspehe krizi, ki jo je v prvi vrsti sam fašizem povzročil, bi to pomenilo za fašizem, da se tolče samega sebe po glavi. Krivično bi tudi bilo pripisivati izredno slab položaj, ki vlada v Italiji, le posledicam takozvane svetovne krize. Vseh neuspehov in današnjega teškega položaja, )e i v največji meri kriv fašizem sam rad) samega sebe. DENARNA PODPORA ASIMILATORJEM Kobarid, sedaj slavni Caporetto, je občina katero so Lahi še razširili s priključitvijo mnogih vasi. Upravlja jo eden izmed tolikih italijanskih komisarjev. Takoj po vojni in tudi pozneje par let, je bila kobariška občina — kakor tudi druge naše občine — aktivna, celo visoko aktivna, zaradi priključitvo ostalih manjših občin, ki so tudi bile aktivne.. Danes je dejansko stenje nekoliko drugačno. Občina ni nič več aktivna da celo malce pasivna je, tako za preko 1 milijonček lir. Vzroke teko veliki pasivi bi znal povedati izključno le g. komisar. Naši ljudje nimaju pravice do kontrole občinskega gospodarstva, naši ljudje morajo samo plačevati davke, z denarjem pa upravljajo Lahi, neomejeno po svoji volji. Mi bomo navedli samo en vzrok, ta pa je tipičen za naše razmere pod italijanskim režimom. V Kobarid se je po vojni priselil mnogo italijanskih družin z upanjem, da sl tu poiščejo na lahek način ko5 kruha, ali iz kateregakoli si bilo drugega vzroka. Lahko bi se tu govorilo o premišljenem in sistematičnem naseljevanju tujcev po naših krajih. Ta materijal je namenjen asimiliranju našeg® naroda. Tujec, ki je prišel v Kobarid J® vsak dobil zaposlenje, službo, koncesij® Itd., na vsak način mu je bil zagotovljen kruh na Izključno škodo doma#' nov. Toda to nl dovolj. Ti le pritepenci dobivaju vsi brez razlike stalno denarne podporo, črpano iz davkov, ki jih pl®' čuje naš kmet. Ta denarna podpora )e — zelo plemenito — nekakšno priznanje, nagrada in izpodbuda asimllator-jem našega ljudstva. Komentar ni potreben. Dejanje J* povsem — italijansko. — (roK> BROJ 26. »ISTRA« Italija sprema rat! UTVRĐIVANJE GRANICE KOD RIJEKE I NAŠE VINO NE SME VEČ V PRODAJO! Strašne posledice zakona z dne 2 IX 1932 št. 1225 o prodaji vina nad našimi pridelovalci vina v Istri, Trstu in Gorici Italifa dovlači teške topove na granicu Sušak, 2? juna. Prošle sedmice javili smo o dovlačenju teških topova na granicu kod Rijeke i tom prilikom naglasili, kako su noću izmedju srijede i četvrtka, to jest 14 i 15 o. mj. bila posušena sva svjetla u predjelu so. Katarine, kao i u ulicama Rijeke, koje vode prema tom predjelu. U to vrijeme dovezeno je, ne 3, kako je prije rečeno, već više topova na brdo sv. Katarine i smješteno na već ranije pripremljene pozicije. Već mjesecima rade Talijani utvrde na brdu sv. Katarine i kroz mjesece su po čitave noći odjekavile eksplozije mina i čulo se vrtanje velikih motornih svrdala, s kojima su Talijani bušili rovove u živom kamenu. Izgleda, kao da su sada u glavnom dovršeni ti radovi i na izgradjene pozicije dovlači se raznovrstan ratni materijal, med ju kojima ima i najjačih topova. Sada se saznaje ponovno, da su noću od petka na subotu oko 2 sata ponovno sva svjetla bila pogašena u nekim predjelima i da su kroz to vrijeme prevezeni topovi i ostali ratni materijal, šum i tutnjava tećkih točkova i motora čula se jako dobro i na jugoslovensku stranu, čitavo brdo čuva se najrigoroznije i nikome nije dozvoljen pristup. Ima šta više slučajeva, da su straže zabranile pristup i vojnim licima, koje zato nsu imala naročita ovlaštenja. Rdnici, koji rade na tim radovime i utvrdama stoje pod najstrožom vojničkom kontrolom i zabranjen im je saobraćaj sa civilnim licima. VELIKA VOJAŠKA DELA NA SV. PRIMOŽU Št. Peter na Krasu, junija 1933 — (Agis). Sv. Primož, o katerem smo že poročali, je hrib visok do 500 m in leži neposredni bližini Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu. Na tem hribu so imeli Radotmvci lepe, pa tudi edine pašnike, katere pa jim ie odvzela vojaška oblast. Za to nasilno razlastitev seveda do sedaj še niso dobili nikake odškodnine in tudi nimajo prevelikega upanja, da bi jo sploh kdaj dobili. — Danes je ta hrib zelo podoben mravljišču. Noč in dan delajo tu rove, kaverne in druge vojne naprave. Utrdbe na Sv. Primožu imajo celo svojo lastno karabinersko stražnico. Dostop je, samo ob sebi umevno, vsakomur strogo prepovedan. Zaposleni so sami Italijani, ki so se morali pred zaposlitvijo obvezati, da ostanejo pri delu brezpogojno do dovršitve in so se morali poleg tega odpovedati vsem stikom z zunanjim svetom. Le delovodje smejo semintja po opravkih med ljudi. Pred nedavnim se je neki delovodja, ki je zaposlen pri gornjih utrdah, mudil v Št-Petru, kjer je med pogovorom omenil tudi, Gorica, juna 1933. — Najveći prihodek nas kmetov je še vedno vino ter vkljub niži stopnji alkohola je še vedno konkuriralo vinu iz južne Italije. No ko so gospoda v Rimu opazili, da ne morejo izpodrinuti našega vina zmislili so si zgora omenjeni dekret in dosegli ono, kar so si želeli ter nas spravili v takšen položaj, da ne moremo letos ni lirce inkasirati za naše vino. Namreč zgornji dekret prepoveduje predajati vino ispod 9 stopin za belo in ispod 10 stopin za črno. To pomeni, da naše vino ne sme več v prodajo, ker malo kašno leto doseže omenjene stopinje. Nekateri med nami smo počeli odločno protestirati proti temu dekretu ter ministerstvo je milostno privolilo, da smemo prodajati vino tudi z nižo stopninjo do 15 septembra 1933 ali to privolenje, ki je prišlo prepozno nam malo koristi, ker gostilničarji in trgovci z vinom so si pre- skrbeli tako po trgatvi potrebno količi-no vina po predpisih zakona ter naše vino leži po kleteh in ni žive duše, ki bi se zglasila za nakup vina. Tako se danes nahajamo brez lire v džepu, a dolgove in davke moramo plačati in ker nimamo s čim da plačamo se nam žene kat so mogoče na dražbo. Ne koristi nobena prošnja ni protesti, da ne moremo plačati davkov, da so krivi v Rimu, ki izdavajo dekrete brez da bi poprej vprašali naše mnenje in pomislili, ali ne bo usudopolen za kmetovalce v Istri, Trstu in Gorici. Seveda njim ni mar če naš kmet zgubi vse za par sto lir davka, ki ga mora plačati. »Prej ko bo naš kmet obobožal prej bo izginil iz teh krajev ter se bo izselil in s tem samo koristil načrtima in sicer da te kraje poitalijančimo in tudi se obogatimo na njihovim hrbtu«. Tako misli Rim. Pakleni stroj u rimskoj crkvi sv. Petra Trst. 25 juna. — Fašistička službena Agencija Stefani javlja: Danas oko podneva je neko nepoznato lice. prije nego što je da delajo že dalj časa neki rov Za stvar 1 ušlo u crkvu sv. Petra, predalo osoblju u so zvedeli merodajni činitelji in delovodja j crkvenom portalu, komu je povjereno čuje bil takoj aretiran, Sv. Primož mora imeti.„kot zgleda, zanje posebno strateško važno lego, kajti dela se vršijo z vso naglico tudi v okolici. Tako so pred kratkim ogradili precej velik kompleks zemlje, ki se vleče od tega hriba proti Zagorju. S tem je zaprta bližnjica iz Radohove vasi v Zagorje in kmetje so izgubili precej polja. V ograjenem prostoru vrtajo, kopljejo, zidajo itd. Mislimo, da nam bodo Lahi dali enkrat oriliko, da si bomo podrobneje ogledali njih velik tehnični napredek in tudi podrobnejše poročali. NOVA VOJAŠNICA P r e s t r a n e k-M a t e n j a vas, ju-«ija 1933. (Agis). V Št. Petru na Krasu sida j o nad znano Severjevo gostilno vojašnico, ki je namenjena za oficirje. Kot smo že poročali, so v Hrastju (tik št. Petra) sezidali že dve veliki dvonadstropni kasarni. Poleg tega imajo že moderno urejeno poslopje, ki služi kot sedež vojaškega poveljstva. Ka-sarne in ostale vojaške naprave so postavljene tako, da se jih vidi kvečjemu 5 Proge, ki prihaja iz Trsta. Od na-EProtne strani, t. j. proti meji, so zavarane s hribom. V tem tiči tudi vzrok, da so vse vojaške naprave zidali v Hra- stju, kajti št. Peter, ki bi bil za to mnogo bolj primeren radi železniške postaje, nima tako zavarovane lege. V kasarnah v Hrastju je stalno nastanjen en bataljon vojakov in je tu nekako vojaško središče za Spodnjo Pivko, kot je Bistrica za Reško dolino. Morda bi sklepali, da vpliva v tako majhnem kraju kot so Hrastje tako veliko število vojakov vsaj deloma dobro na. promet. Pomisliti pa moramo, da imajo vse vojaške .nabave v oskrbi le laška podjetja. Vojaki sami so pa zelo veliki reveži in so živa priča, da »mati« Italija ni v resnici taka kot kriči v svet! vanje štapova, fotografskih aparata i ostalih predmeta, kojih nošenje u crkvu je zabra- njeno, nekakav paket, koji je ubrzo zatim eksplodirao. Budući da pakleni stroj, koji se nalazio u paketu, nije imao metalni omot. to su posljedice ove eksplozije bile manje, nego bi mogle da budu. Tom su prilikom trj lica ranjena, koja će prema liječničkom mišljenju trebati da se liječe tri do 50 dana. NOVI KVESTOR TRSTA PERUZZI Trst, juna 1933. — Na mjesto kvesto-ra Laina, koji odlazi, kako smo već javili u Milano, dolazi comm. Francesco Peruzzi koji je bio do sada kvestorom u Vidmu. Tamo je fio šest mjeseci. On je relativno mladi. Novine kažu. da je njegova karijera bila brza, puna »briljantnih afirmacija«. Pred deset godina on je bio još običan komesar u podprefekturi u Tolmezzu, gdje je izvršio nekoje delikatne zadatke i dobio povjerenje pretpostavljenih, pa je počeo da napreduje. Bio je neko vrijeme u Rimu, a zatim kao kvestor u Perugi. Trst je njegovo treće kvestorsko mjesto. Po svemu izgleda dakle, da će Peruzzi u svojoj prevelikoj ambiciji htjeti i u Trstu da se pokaže »vrijednim« kvestorom. pa bi mogao stvari da zaveze na svoj način. — Ovakvi tipovi nisu nikada naročito podesni, pogotovo ne za delikatna mjesta, kao što je kvestura u Trstu. Sad je Trst sav u rukama borbenih i mladih. Pored Peruzzija treba spomenuti borbenog i mladog prefekta Tienga, pa federalnog fašističkog sekretara Perusina. PET MJESECI ZATVORA ZBOG PREKRŠAJA POLICIJSKE OPOMENE MUSSOLINI PRIČAKUJE NOBELOVO NAGRADO, A NJEGOVI UKREPI NAPOVEDUJEJO VOJNO! Ilirska Bistrica, junija 1933. (Agis). Med tem ko se velikopotezni Mussolini poteguje za Nobelovo nagrado Za rnir, vlada tu napetost, ki jo pov-Zročajo čim dalje večji načrti za vojaške naprave. Ker se dela vršijo z ame-^kansko naglico zgleda, ko da je vojna Ze ^napovedana. Strah pred vojno med našimi ljudmi podpirajo poleg navede-vjh dejstev tudi razni funkcionarji, ob-Clhski tajniki brigadirji, miličniki, uči- telji i t. d., ki napovedujejo, da bodo v najkrajšem času razširili ital. mejo do Save in dalje. Dokazovati so že pričeli, kako so vsi ti kraji italijanski od vekov na veke. Niti Mussolinijeva želja po Nobelovi nagradi, niti želja njegovih funkcionarjev po ozemlju do Save ni napačna, pac pa sta obe podobni otrokovim božičnim sanjam. MANEVRI MILICIJE U ISTRI „..■Rijeka, 27 juna. Puljska 60 faši-^‘.cka legija, održala je od 18 do 25 o. čil- vojne vježbe u centralnim i istoč-jjfu dijeloVima Istre. Komandant ovih Uežbi bio je fašistički konzul Martini. , Uedjelju u večer vratila se ova legija vježbe u Pulu. Fašisti su im priredili °0cek i tom prigodom bilo je ponovno ? Uglašeno, rediia je ovdašnja podružnica Jugoslov. v',Jce svečanu komemoraciju narodnom ei;kan„ pok. V. Spitičiču. kn,i z. komemorativni govor prof. Bunča u j ie prisutne ganuo đo suza otpjevalo e Irv. pjev_ društvo »Vijenac«: »Cuj nas, ^•Pedine!« od Jelena i melodioznu pjes-W 2a tenor solo: »Ne kamenuite proro-c, od Smetane. Jedan đak osnovne sii°'e. deklamirao je Kataliničevu: »Po- jj- dtijemu od istarskoga trolista«. Kome-ur .aciii su prisustvovali predstavnici svih dru;? * vojske, prctstavnici svih gradskih UMava, omladina i ostalo građanstvo. SOKOLSTVO ZA JULIJSKO KRAJINU Svečano razvijanje barjaka zagrebačkog Sokofa III. čitavo jugoslavensko sokolstvo u svom radu i idejama pokazuje, da misli na Julijsku Krajinu. Naša braća u ropstvu imaju u sokolovima uistinu najvjernije prijatelje, koji ih nikada ne zaboravljaju i koji su spremni na sve žrtve za njihovu bolju budućnost. Ali med ju svim jugoslavenskim sokolskim društvima ističe se u radu za Julijsku Krajinu najviše zagrebačko Sokolsko društvo III. U tom su društvu okupljeni i mnogi emigranti iz Istre, Trsta, Gorice i ostalih naših zarobljenih krajeva. Sokol III. čitav svoje rad posvećuje- toj ideji i do sada je našoj stvari učinio lijepih usluga, koje ne smije zaboraviti. U budućnosti to će Sokolsko društvo još više da učini za našu svetu ideju, a tu svoju plemenitu nakanu manifestovao je Sokol III prošle nedjelje, kad je svečano razvio novu svoju zastavu, na kojoj su istaknuti simboli sokolstva i Julijske Krajine. Ta krasna zastava obrubljena je rubom, koji je sastavljen iz imena onih naših gradova i sela u Julijskoj Krajini, u kojima je prije dolaska Italije postojalo ;okol-sko društvo. Na jednoj strani zastave nalaze se pak veliki grbovi naših pokrajina, koje sačinjavaju Julijsku Krajinu. Tim vanjskim znakom Sokol III pokazao je vidno, da se posvećuje sav velikoj ideji Julijske Krajine. Sama manifestacija bila je pak naročito značajna i zapažena je od lokalne zagrebačke štampe, koja je posvetila tom dogadjaju opširne prikaze. Zastavi je kumovao ban savske banovine g. dr. Ivan Perovič, a i proslava je bila pod njegovim pokroviteljstvom. Svečanost je priredjena u prostranom dvorištu nove gimnazije u Solovljevoj ulici, a pretvorila se u veliku nacionalnu manifestaciju, u kojoj je učestvovalo uz Sokole i mnoštvo zagrebačkin gradjana. Proslavi je prisustvovao i iza-slanik Nj. Vel. Kralja, general g. Panta Draskić, koji je bio naročito oduševljeno dočekan i pozdravljen. Treba Istaknuti, da su toj rijetkoj proslavi prisustvovali mnogi ugledni prestavnici raznih vlasti, raznih ustanova i organizacija i funkcioneri Sokolstva. Sokolski Savez zastupao je podstarješina g. Lacko Križ, Savez emigranata dr. Just Fertot, a društvo Istra g. Frane Buie. Bio je prisutan i senator g. đr. Dinko Trinajstič. Veliko dvorište nove zgrade sred-, njih škola bilo je divno iskićeno barjacima i sokolskim emblemlma. Pred ulazom u zgradu bile su poredane uz mjesta za odličnike i zastave. Isticala se zastava društva »Istra«, koju je držao Istranin u narodnoj nošnji. Brojno gradjanstvo zauzelo je mjesto s obiju strana dvorišta, da uzmogne promatrati sokolske vježbe, koje su izazvale veliki interes i odobravanje prisutnih. Na pročelju zgrade stajao je .velikim slovima sokolski pozdrav Zdravo! è dvije strane velike državne zastave sa strane. Kod svečanosti je sudjelovala i vojna glazba Savske divizijske oblasti. Svečanost je otvorio govorom starješina društva dr. Ivo Ražem. Poslije pozdrava i zahvale prestavniku Nj. Vel. Kralja i banu, pozdravlja ostale odličnike i sokolstvo i govori o svečanom činu posvete, o zadaći sokolstva, vrlo toplim riječima. Pristupajući razviću naše zastave, nastavlja dr. Ražem, koja nosi ponosne jugoslovenske državne boje, ukrašene narodnim lipovim cvijetom, sokolskim emblemom s jedne strane, a s druge na polju plave zagrebačke ooje grbova i imena sviju mnogobrojnih naših nekadašnjih sokolskih jedinica u Julijskoj Krajini — jer Sokol III raro-ćito gaji pored sokolskih ideala još i kult narodne regionalne plemenske tradicije i sokolske historije. To je naš barjak, koji pozna samo jedno geslo: Napred za Kralja, napred za Jugoslaviju, napred u vedru budućnost sokolstva i sveslavenstva. Zatim dr. Ražem predaje barjak na čuvanje barjaktaru, pozivajući ga da ga nosi ponosno, gordo i junački, zajedno s ostalim barjacima nepregledne sokolske armije u radu, u životu, u oor-bi za jedinstvo i veličinu našega laro-da. Barjaktar prima u ruke barjak uz gromki aplauz prisutnih i obećaje da će ga uvijek nositi neustrašivo, časno i na ponos sokolstva 1 nacije. Primam brate starješino — rekao je — barjak iz tvojih istarskih ruku kao simbol naših Ideala. Nosim ga sutra u Ljubljanu, da ga ondje postavim u red slavnih naših prokušanih barjaka. Glazba je poslije toga intonirala državnu himnu, a zatim je kum barjaka dr. Ivo Perovič saslušan najvećom tišinom rekao: , , . »Drži čvrsto u kršnim tvojim rukama simbol naše nacije. Drži ga s ponosom, drži neustrašivo najveću našu nan rodnu svetinju, koja obilježava sav na& narod iz kraja na kraj naše otadžblr^j jer ona utjelovljuje ranije srpske, tiri vatske i slovenačke zastave. Ovaj simbol naših ideala istaknl uvijek i u svakoj prilici visoko i ponosno. Za njim ti i braća tvoja kročite pod mudrim vodstvom viteškog nam Kralja. Mi smo Ju- fosloveni još daleko od toga da bi mogli tvrditi, da je naš nacionalni zadatak izvršen. Izvršili smo, draga braco, naše oslobodjenje, ali budimo svijesnl, da ima još dosta ostataka iz naše prošlosti, što koči proces stapanja i ujedinjavanja naših duhova što je sve neophodno potrebno za stvaranje jedinstvene jugoslovenske nacije. Zdravo!« Dok su prisutni gromko klicali i pozdravljali g. bana, on je na barjak pričvrstio traku s napisom: »Jačajmo Jugoslaviju — ban dr. Ivo Perovič«. Uz nekoliko lijepih riječi pričvrstio je na barjak traku pretstavnik društva Istre g. Buić, zatim pretstavnik Sokolskog društva Zagreb I. Poslije toga je uzeo riječ zamjenik starješine Sokola Kraljevine Jugoslavije g. Lacko Križ, koji je rekao i ovo: »Braćo i sestre! Pred 35 godina uzletio je prvi istarski sokol nebu pod oblake, da svojim krikom probudi narod svoj iz sna, u koji ga uspavaše neprijatelji naši. I narod je počeo da se budi. Probudi se Janko pod Ohridom hladnim, a Veli Jože koraknu orijaš-kom snagom dižući narod od sna, jer od Učke lijepe svanuo dan. Sve se probudi na novi život, ali sudbina strasna prekinula je nit tom životu. Mi sinovi tih krajeva, eto, našli smo se ovdje, da dovršimo i dovršavamo djelo naše započeto tamo, kamo nas srce vuče. Kad god stupate pod tim barjakom imajte uvijek u duši i srcima vašim i zavjet, da ćete prema darovanoj vam traki našega dičnoga brata bana raditi pod geslom »Jačajmo Jugoslaviju«. Jest, svina taj rad, jer dok nam bude jaka i složna Jugoslavija, ona će biti kadra da se odupre svakoj neprijateljskoj najezdi. Donoseći vam pozdrave Sokolskog Saveza ja vas i kao redoviti član Sokola III pozdravljam poklikom» Napred za čast i napredak sokolstva, napred za slavu našeg uzvišenog Kralja i Njegov Dom. Zdravo! Poslije ovog govora izrekao je nekoliko lijepih riječi senator dr. Dinko Trinajstič. Ističe svoju veliku radost što može prisustvovati ovoj svečanosti raz-vića barjaka sokolskog društva, koje nastavlja sokolski rad započet u Istri. Kao prvi starješina Sokola u Pazinu predaje tom prilikom Sokolskom društvu Zagreb III geslo pod kojim se razvijao sokolski rad u Istri, a koje glasi: »Vežbaj oko, ruku, tijelo, za dom pregni živo, smjelo! Zdravo! Ističe u svom govoru nadu u bolju 1 ljepšu budućnost. Govori dalje zastupnik starješine zagrebačke Sokolske župe prof. Stjepko Debeljak, koji ističe, da je ovaj barjak simbol rada i borbe. Iza toga govorio je g. Željko Vižintini, rodom Iz Goričke. On govori u ime emigranata s obale Jadrana sinjega, Krasa tvrdoga, Ćićarije i sunčane Gorice ispod Triglava i Krna te Učke gore, Sočanske i Vipavske doline. Sa zanosom pozdravlja novo razvijenu zastavu poklicima Zdravo! Napred! Nikada natrag! Pretstavnik Saveza emigrantskih organizacija iz Julijske Krajine g. dr. Pertot u podužem govoru ističe značaj sokolskoga rada i svoju radost, što može prisustvovati o voj lijepoj sokolskoj i nacionalnoj svečanosti u Zagrebu. Govori o sokolskim borbama, pobjedama i žrtvama u Julijskoj Krajini i s osjećajem i bolom iznosi interesantne detalje iz te prošlosti. Konačno je govorila pretstavnica Saveza ženskih društava gdja Olga Kmic Peleš. Za, vrijeme posvete glazba je svirala molitvu, za koje su vrijeme svi prisutni odali počast barjaku. Otsvirana je i ceskoslovačka himna uz klicanje sveslavenskom bratstvu. Pjevači iz Stenje vca, koji su došli pod vodstvom svoga starješine njih preko 60 otpjevali su skladno i uz najveće odobravanje pjesmu »Buči, buči Morje adrijansko«. Poslije razvića barjaka slijedila je javna vježba svih kategorija članstva sokolskog društva Zagreb III. Brojno gradjanstvo promatralo je s udivije-pjem mlade vježbače, koji su sve ioćke izveli skladno i na sveopće zadovoljstvo i ubrali poslije svake točke gromki aplauz. Vježbe su izvedene po taktima vojničke glazbe. Kad je javna vježba završena okupili su se svi vježbači i gradjanstvo oko mjesta, gdje su se nalazili izaslanik Nj. Vel. Kralja pokrovitelj svečanosti i kum barjaka ban dr. Perovič 1 drugi pretstavnici i vlasti i društava te sokolski funkcionari. Tu je uzeo riječ gradski senator g. Dane šarić, koji je održao vatren patriotski govor, istakavši ulogu i zadaću sokolstva u našem nacionalnom životu s naročitim obzirom na Julijsku Krajinu. Poslije toga je priredba završena I sokoli su u pratnji, gradjanstva prošli gradom na čelu sa svojim ponosnim zastavama društva »Istre« i Sokola III. Slijedila je u prostorijama na Katarln-skom trgu čajanka, na kojoj je palo mnogo patriotskih zdravica. Emigracija u Zagrebu dugo će sc sjećati tog lijepog slavlja, koje je bilo sve u znaku Julijske Krajine Velika emigrantska manifestacija v Črnomlju 6. avgusta Priprave za »Emigrantski tabor«, ki se bo vršil 6 avgusta v Črnomlju so v najboljšem razmahu. Dnevno prejema društvo »Krn« prijave novih udeležencev. številna društva iz raznih krajev naše svobodne domovine nam javljajo udeležbo In nastop. Razen pevskega odseka »Tabora« iz Ljubljane, nastopa agilna »Soča« Iz Celja, »Triglav« iz Karlovca. Z automobili se pripeljejo naši iz Kočevja. Svojo udeležbo javljajo Primorski akademiki iz Ljubljane, društvo »Istra« iz Zagreba javlja številno delegacijo i t. d. Poleg emigrantskih organizacij se bodo udeležila tabora tudi mnoga kulturna, narodna in humanitarna društva iz Belokrajine, ki bodo ta dan manifestirala svojo solidarnost z nami v borbi za naše skupne narodne ideale. Tako je najavilo svojo udeležbo društvo »Krka«, g. Gregorič s svojo fo-tosekcijo in mnoga druga. Manifestacije se bodo udeležile tudi mnoge ugledne osebe iz emigrantskih in drugih narodnih krogov. Po vseh predznakih izgleda, da bo tabor velika ter impozantna manifestacija naše misli in naših teženj v teh krajih. Vsa bratska društva, ki se mislijo udeližiti tabora, prosimo, da nam to čim prej javijo, da lahko počnemo s podrobnim delom. Apeliramo na vsa naša udruženja, da ta dan pošljejo v Črnomelj vsaj delegacije, da bo manifestacija v resnici dostojna naše misije. Združimo se v čvrsto falango, pod geslom: Vsi na delo do končne zmage! (»Km«) PROPAGANDNO DELO KLUBA PRIM. AKADEMIKOV V LJUBLJANI Ljubljana, 24 junija 1933 (Agis) K. J. P. A. v Ljubljani je izdal ob priliki sokolskih izletnih dni v Ljubljani propagandni ovitek. Na naslovni strani je sUka Julijske Krajine in Koroške, z važnejšimi datumi iz naših povojnih dni. Na notranjih in na zunanji strani, pa so kratke navedbe številk o našem kulturnem, gospodarskem in političnem položaju ter črni datumi iz naše zgodovine, par citatov Mazzinija in en citat dr. Lavrenčiča. Besedilo Je v češkem jeziku. Vsakemu ovitku je dodanih 20 znamkic, ki kažejo pomanjšano naslovno stran In so namenjene propagandi potom lepljenja na pismih. TRINAESTA GODIŠNJICA SPALJENJA NARODNOG DOMA U TRSTU Sekcija za medjusobnu pomoć članova »Istre« U nedjelju dne 25 o. mj. održan je clànski sastanak društva »Istre« sa slijedećim dnevnim redom: a) Komemoracija trinaestgodišnjioe spaljenja Narodnog doma u Trstu, 1 b) osnutak nove Sekcije za medjusobnu pomoć članova društva »Istra« u Zagrebu. Sastanak otvara u 10 sati prije podne II potpretsjednik g. Fran Buić u prisustvu oko 50 članova te nakon pozdrava daje riječ g. dr. Kajinu, koji u kratkim riječima komemorirao datum trinaestgodišnjice spaljenja Narodnog doma u Trstu. Iza toga dr. Kajin obavještava o postanku pokreta za osnutak sekcije za medjusobnu pomoć, čita se poslovnik uz obrazloženje pojedinih ta-čaka, nakon čega se razvija živa diskusija. Prelazi se na biranje Poslovnog odbora: Dr. Blaž Posedel, pročelnik; odbornici: Istenič Martin, Ljuibičić Mate Milič Matko, Domaćin Juraj i žerjai Stanko. Do sada se prijavilo sekciji 37 Hanova. Pretsjedajući apelira na članove da potpomognu ovu humanu akciju svima silama za dobrobit članstva te zakltn-čuje sastanak. NAŠI U AMERICI Pismo Iz Astorie. U nedelju 30. aprila ispustila ie svoju plemenitu dušu, nakon kratke bolesti, u rimi Ave Hospitalu u New York-u Audjela M i 1 u š i ć, supruga Ivana Milušića iz Punte Križa na otoku Cresu. Koliko je imala znanaca i dobrih prijatelja, vidjelo se po velikom broju ovih, koji su joj iskazali posljednju počast, dok ie bila na odru u svojoj vlastitoj kući u Astorijj. Njezina je smrt veliki gubitak, jer smo svi izgubili dobrog prijatelja i vrsnu kućedomaćicu, koja je bila uvjek dobro raspoložena, te je kod nje uvjek bio svatko dobro došao. Najveći udarac je pak zadesio njezinog neutjeSivog supruza i sinove Ivana i Vjeka. Posljednja želja pokojnice bila ie, da joj opijelo bude na hrvatskom jeziku. U srijedu u jutro mrtve ostatke odvedoše u Hrvatsku crkvu Sv. Cirila i Metoda u New Yorku i tako joj se udovoljilo posljednjoj želji i ako smo daleko od rodjene grade, dok je našima kod kuće uskraćena i posljednja želja umirućeg. Pokojnoj Andjeli želimo da joi bude laka ova daleka zemlja dok g. Milušiću. te Ivanu, i Vjeku naše iskreno saučešće. Nerczlnac. Naša kulturna kronika „Vučem okove, kojim sam privezan za moju malu, izgubljenu zemlju RAZGOVOR S VIKTOROM CAROM-EMINIM. Poznata zagrebačka revija »15 dana« donosi opširan razgovor s našim Viktorom Carom Eminim. Iz toga razgovo' ra uzimljemo ovaj interesantan odgovor na pitanje: »Na čemu sada radite?« »Vučem pomalo okove, kojima sam ovkraj gra.nice privezan za moju malu, iz gubljenu zemlju. Ako ste koju od mojih stvari pročitali, mogli ste vidjeti, da ja te okove ne nosim tek od jučer, ni od rapal-skog dana ni od carskoga sloma. Otkada ,sam ono prije četrdeset i pet godina stao da pišem, ti se okovi nisu s njpjib nogu otkinuli ni za trenutak. Nikako da ih se otresem, ili — da ne govorim u figurama — da smislim, skombiniram nešto, što ne bi bilo u krupnoj vezi s onim mojim rodje-nim kamenom. Ne vjerujem, da je tu po srijedi sama ona nekakva bolećiva ljubav, što je u na ročito nastrojenim dušama budi rodjena gruda. Ne, mene je uz Istru držalo, a i danas drži — duboko ukorenjen osjećaj, da je ono jedna uistinu čudesna zemlja. Koristeći se teritorijalnim kontinuitetom tu su dvije rase — naša hrvatska i talijanska — došle do oštrog sudara. Taj »choc des races« vuče se onamo iz tamne davnine i malo po malo prometnuo je ovaj naš mali poluotok u jednu od najnemirnijih zona na Jadranu. Taj vječiti nemir povlačio je, a i danas povlači sa sobom mnoge moguće i nemoguće posljedice. Meni je pak udes dosudio, da sam se već izrana našao u vrtlogu tog rasnog meteža, iz kojeg sam iz vremena u vrijeme crpao razne proble-miće za moje radnje. Od 1914 godine Istra se nahodi gotovo u neprekidnom ratnom stanju što se sve većma zaoštruje, tako da i trzavice bivaju iz dana u dan sve mučnije i kruće. Prema tomu danas se Istra ne može više zvati područjem »nemira«, već — kao što je neko vrlo zgodno kazao — »zonom nečovječ-jom«. I zaista — dogadjaji, što se u onom kraju dešavaju — i oni znani i oni neznani — izlaze oštro iz okvira svih pa i najprimitivnijih osjećaja ljudskih. U »Mrtvoj Straži« prije deset godina i nedavno u »Našoj Mari« kušao sam da iznesem neke reflekse tog nečovječnog stanja, ali dosta obzirno, da mi se ne prigovori kao da ba-jagi pretjeravam. Ni u liieraturi sit gladnu ne vjeruje! Kako vidite, ja se ovdje uvelike koristim slobodom, što ste mi je dali, pa odgovaram i na ona pitanja, što mi ih niste postavili. Što radim? Kad mogu, da se za čas iz te nečovječne zone izvučem, hitam, da se ma i samo duhom otisnem na — niore. Moji dosadašnji radovi puni su ove moje drage plave pučine, puni su i brodova i mornara i kapetana. A te ladje i ljudi na njima — to je opet moja Istra, ona morska. Pogledajte je na karti i vidjet ćete kako je oblikom slična pramcu broda, što bi htio da se ne-, kud zaleti. Tako i ja, kad hoću, da se nekuda vinem, razvedrim, da neke neprijatnosti u sebi zatomim, da zaboravim razne mizerije, što me okružuju — upiljirh očima u ovu divnu plavet preda mnom bacam na papir svoja sjećanja o mojim iš tarskim pomorcima, koji u ovo današnje materijalističko doba sačinjavaju sami sebe jedan naročiti svijet, »une chevalerie isolće«, kako je to lijepo kazao Abel Bon nard. Nemojte vi meni zamjenjivati moje rodjene mornare s onim nekim »palubnim radnicima«, koji su možda jednom bili mor nari, ali ih .je moderna tehnika pretvorila u nekakve vajne mašine! Moji mornari — junaci su jedra, a takvih ima još danas, bit će ih, dok našim morem bude klizila posljednja naša »bracerica«. Volim ja njih, jer sam i sam potekao iz njihova soja, drag mi je njihov život, mile su mi njihove priče, pa i njihovi brodolomi, to više, što se i sam smatram nekim brodolomcem. A proposi — kad smo već kod brodoloma, da Vam nadrobim još i to, da imam gotovu zbirku novela, koja nosi na slov »Brodolomci s mora i kraja« i strpivo čeka, da joj se rodi nakladnik. Što radim? Reagiram na bolove, što mi ih zadaju okovi, kad ih nešto trgne... I što još? To ću Vam kazati francuski! Malo prije pro čitao sam naime u »Les Nouvelles Litterai res« (što mi ih moj Jeretov redovito šalje) ovaj pasus: »Je crois qu’ il faut se dévouer sans ré serves à la nation dont on fait partie. Pas d/ individu libre sans un Etat fort. Recréer chez la jeune génération franćaise la nation et le respect de 1’ Etat, voila qui me semble ètre pour nous, écrivains, un des devoirs les plus pressaiits«. Riječi su to Andre Maurois-a, koji nastavlja: Mais je suis loin de deséspérer ... U tom pogledu ne očajavam ni ja, iako bi se za mnoge izmedju nas, i literate i ne-literate moglo reći, da katkada sve onako pomalo gubimo — busulu... No ni to nije tako strašno! Imam prijatelja kapetana, koji je još mlad mladunac, bez kapetanskog ispita, s jednom malom škunicom krenuo iz Genove i stigao u odredjenu mu luku na meksikanskoj obali — bez kronometra. Tako se ja čvrsto nadam, da će se jed nog dana naći na pravom putu i naš cjelokupni život: literarni i uopće javni i to unatoč svim deklinacijama i inklinacijama naše — svislo suludaste magnetske igle. Što imam u zamisli da napišem? — Možda baš onaj slučaj s onom šku-nom« — bez kronometra... »TRI SVIJETLA PRIJATELJA« Pod tim naslovom izišlp je u »Izvješta-drž. trg. akademije na Sušaku« za 1932 1933 god., predavanje, koje je 4 februara na slavi te akademije održao naš Viktor Car Emil. U tom napisu s osjećajem govori Štrosmajeru, Dobrili i Viteziću i iznose interesantni momenti, koji rasvjetljuju veze izmedju ta tri velika čovjeka. — U istom tom izvještaju na prvom je mjestu štampana pjesma »Neumrlom Štrosmajeru«, koju na je ispjevao naš Rikard Katalinić Jeretov. Još o Pen-kongresu u Dubrovniku MARINETTI NEĆE DA GOVORI O KULTURNIM PRAVIMA JUGOSLOVENA U JULIJSKOJ KRAJINI, Zagrebačka revija »15 dana« donosi članak dra Ivana Esiha o razgovoru s talijanskim književnikom Marinettijem u Dubrovniku, u povodu kongresa Pen klubova. U tom razgovoru rečeno je i ovo: »Marinetti mi je spremno na sva pitanja dao odgovore. Nije htio da govori o kulturnim pravima Hrvata i Slovenaca u Istri. Inače je na svako pitanje dao smjesta odgovor. U Gorici živi talentirani i produktivni slovenski pisac France Bevk, član slovenskog Pen kluba, koji je takodjer htio doći na kongres Pen klubova u Dubrovnik. Marinetti se za njeg živo zauzeo da dobije putnicu ali uzalud... Tajnik slovenskog Pen-kluba, agilni dr. France' Stele sa žalošću je morao ustanoviti, da g. Bevk nije mogao doći na kongres, jer nije dobio putnice. To je jedini književnik, član Pen kluba, koji nije mogao dobiti putnice, da sudjeluje na tom medjunarodnom kongresu«. Naši v »Ljubljanskem Zvonu« in »Sodobnosti« V 6. številki »Ljubljanskega Zvona« je napisal A. Budal kritiko knjig »Goriške Mohorjeve družbe« za 1. 1933. Krjtika je sicer bolj podobna kronološkemu poročilu, a je važno, da jo tudi mi omenjamo. »Leposlovje je v tem knjižnem daru nekam skopo odmerjeno, ker šteje le en ponatis in en prevod, smer im namen družbe pa sta v njem vobče dobro izjažena«, pravi kritik. Družba je izdala »Družinski koledar z a 1. 1933«., ki se vedno bolj krči in je polagoma skopnel na petino ali šestino nekdanjega velikega obsega. Morda je temu kriva vsakoletna zaplemba, da si ne prinaša ničesar spotekljivega. Pa to je postalo tam. kjer izhaja, že splošna bolezen skoro vseh slovenskih in slovanskih koledarjev. Bog jim pomagaj, sami si ne morejo- Druga knjiga je ponatis Finžgar je ve zgodbe »Strici«. Prevod romana »Pri podnožju Božjega prestola«, ki ga je spisal J. N. K r a s n o v in, ki se godi v osrednji Aziji na rusko-kitajski meji, nam podaja prvovrsten pustolovski roman. Rado Bednarik je zopet prispeval s §yojo knjigo »Križem sveta«, okoli petnajst lepih zemljepisnih in zgodovinskih, potopisnih in znanstvenih črtic. Vse so pisane živahno in mikavno. Jezikovno slab pa je prevod: Antonio Drogan S. J. »Za Kristu-s a«. Zelo se kaže vpliv laščine. Taka jezikovna ljuljka preseneča, ker ta družba vobče kaže. da zna ceniti jezikovno pravilnost v knjigah, namenjenih občinstvu na robovih jezikovnega ozemlja. V isti številki Lj. Zvona je napisah I. G r a h o r kritiko v ljubljanski drami igranih dram Strasti pod hrasti, Vode in Gospe Inger na Oestretu ter razpravo »O filozofiji in aktualnosti socialnih vprašanj«. Razprava se bo še nadaljevala in se bomo, ko se bo končala, na kratko še povrnili k njoj. Kritiko o Magajnovem »Gornjem mestu« je napisal Stanko Janež, Karlo Kocjančič pa je priobčil kratko Črtico »Plavž ponoči«. V 6 številki »Sodobnosti je napisal Fr. Bevk lepo novelo »Nevihta nad puščavo«. NAŠA IZLOŽBA U OKVIRU LJUBLJAN-SKOG SLEJA U okviru /ljubljanskog sleta organizova-na je izložba o kulturnom životu Julijske Krajine i Koruške nekada i sada. Na tu interesantnu priredbu osvrnut ćemo se u idućem broju opširnije, a sad je samo bilježimo, da upozorimo na nju one, koji je mogu da posjete. NAŠI V »MENTORJU« Dr. Joža Lovrenčič je v 9—10 štev. dijaškega lista »Mentorja« napisal ob zaključku 12 obletnica članek »Mentor in nje-^ govi sotrudniki«, kjer omenja tudi naše rojake, ki so sodelovali v postanku in razvoju lista in jih je naštel preko 12 pošte-vilu. (Agis.) GLASOVI ŠTAMPE „AKO BI VEĆ DOŠLO 00 REVIZIJE MIROVNIH UGOVORA, JUGOSLAVIJA BI, PO PRAVDI, MOGLA SAMO DA DOBIJE" Poznati francuski publicista Marcel De-lion, doktor prava, objavio je ovili dana oveću brošuru o reviziji ugovora, pod naslovom: »Svjetska opasnost — revizija ugovora«, u kojoj se osvrće na nepravičnost i opasnost od rata, ako bi došlo do revizije ugovora o miru. U toj brošuri on pobija revizionističke tendencije, a osvrće se i na naše manjine u Julijskoj Krajini te njemačke u Tirolu, pa ističe, da bi se zapravo tu morala da započne revizija granica. Delion naglašava kako revizionisti traže reviziju samo na račun drugih država, dok kada su u pitanju njihove zemlje, onda oni proglašuju neprikosnovenost njihovih granica. Takav je na pr. slučaj sa Južnim Tirolom, u kome živi 225.000 Nijemaca u kompaktnoj cjelini i koji je po mirovnim ugovorima pripao Italiji. Povodom njega je g. Mussolini 1927 god. u talijanskoj komori rekao da je granica Bren-nera sveta i da će je Talijani braniti čak i ratom, ako to bude bilo potrebno. Prema londonskom paktu od 1915, kaže g. Delion, Italija je trebala, u slučaju zajedničke pobjede savezničkih sila, da dobije sjevernu Dalmaciju i dalmatinska ostr-va. To je imalo da bude za Italiju kao strategijska odbrana od eventualnog austrijskog pangermanizma. Medjutim, kako je poslije rata došlo do raspada Austro- ugarske monarhije, to je nestalo potrebe za odbranu od austrijskog pangermanizma, a teritorije obećane Italiji naseljene su Jugoslavenima. Sami Talijani priznali su u tom trenutku t. j. po svršetku rata, da je nemoguće tražiti ispunjenje obećanja. Ipak šu zato učinjene Italiji izvjesne koncesije i to samo iz strategijskih razloga Tako je Italiji pripalo preko 600.000 Jugoslavena u Istri. Osim toga, Zadar je otsječen od svoje prirodne cjeline i dat Italiji, a poslije D’Annunzijevog upada na Rijeku, i ona je pripala Italiji, iako ranije uopće nije bilo ni pređvidjerto da se ona dodijeli Italiji. Time je Italija dobila važna mjesta na Jadranu, a .sigurnost Jugoslavije stavljena unekoliko u pitanje. »Šta hoće dakle Italija?« pita se dalje g. Delion i daje odmah odgovor: »Dalmatinsku obalu«. Osim izvjesnih ostataka mletačke kulture, u Dalmaciji je sve jugoslovensko. — Prema talijanskim statistikama, koje su najpovoljnije po Italiju, u Dalmaciji ima svega 6.800 talijanskih podanika, a Jugoslavena 700 000, naglašava francuski publicista. I ova_ talijanska manjina ima privilegirani položaj. Ako bi, dakle, jednog dana došlo do revizije ugovora, to bi jedino Jugoslavija trebala, po pravdi, da se njome koristi, zaključuje francuski publicista. VRLO SIMPATIČNA AKCIJA LISTA „MORAVSKA ORLIĆE" Čehoslovačka štampa općenito pokazuje mnogo shvaćanja za naš problem i često čitamo u raznim čehoslovačkim listovi članke o stradanju Jugoslovena u Julijskoj Krajini. U posljednje vrijeme zapaženi su lijepi i znalački pisani članci u uglednom tjedniku »Moravska Orlice«, koji izlazi u gradu istoga imena. Taj list donosi sistematski obradjene članke o Julijskoj Krajini, a piše ih sa srcem i velikim shvaćanjem novinar publicista g. F. Moudry. Tako u 17 broju donosi taj list veliki članak pod naslovom »Miroljubiva Italija«, u kojem iznosi podatke» o naoružavanju Italije, § naročitim obzirom na Julijsku Krajinu. — U broju Z donosi taj list članak, u kojem govori o tome, kako je Italija uzela »slavenskoj braći* jezik, ljudska prava i vjeru. U broju 25 donosi list »Moravska Orlice« članak o velikom goričkom nadbiskupu Sedeju pod naslovom »Borac za prava slovenskog ljudstva nadbiskup Sedej, narodni mučenik«. Svi ti članci obiluju lijepim mislima i puni su ljubavi za braću u Julijskoj krajini te nade u pobjedu pravde. Moramo biti zahvalni odličnom piscu tih članaka i listu, koji na taj način podupire jednu huma''u stvar. VESTI IZ GRAHOVEGA Grahovo, juna 1933 (Agis). Dne 22. o. mj. se je vršil v Grahovem pogreb ponesrečenega narednika pilota-lovca Jožeta Lapanje. Pri vajah z lovskim vojaškim aparatom, je vsled defekta na motorju, strmoglavil v Campoformido na tla ter je zgorel. Pogreb se je izvršil na zelo svečan način z vsemi vojaškimi častmi. Lapanje je bil komaj 25 let star, zelo drzen in eden najboljših letalcev italijanske aviacije. Prodal je bil svojo dušo fašizmu, vendar je narava bila močnejša ter zahtevala isto nazaj. Pokojni je bil brat gdčne Lapanje, uslu-žbene pri občinskem uradu na Grahovem, ki je bila zaprta radi poneverb (o tem je naš list svoječasno že poročal) in pred kratkim obsojena na tri leta zapora. V zadnjem času so začeli širiti vesti, da želi Jugoslavija vojno z Italijo, na mejo pa je prišlo neobičajno mnogo miličnikov. Da vest o vojni ni resnička sklepajo ljudje že iz tega, ker bi sicer ne poslali na mejo miličnikov, ampak vojake. Prvi bi prehitro pokazali svojo korajžo. Ljudje pa so takih in sličnih vesti že navajeni in njih prav nič ne razburjajo. KULTURONOSCI Truške pri Kopru, junija 1933. Ker vsi šoloobvezni otroci morajo biti vpisani v »Balilo« a nihče se noče prostovoljno vpisati, jih sami učitelji vpišejo. Ker pa mora pri vpisu plačati članarino, a otroci nočejo nič slišati o članarini, so učitelji in učiteljice napravili veselico na katero smo bili večim delom vsi prisiljeni se vdeležiti. čakali smo, da bomo slišali kakšno zapeti, ali kakšno igro, no takrat smo se zmotili. Vsa veselica je obstojala v tem, da so v enem zaprtem prostoru napravili ples in dotični ples vodile učiteljice, ki so iskale fante po vasi in kotih ter jih vlekle na ples in jih one vrtele. Tako, da v Tru-škah se še uveljavlja staro šavrinsko prorokovanje: »bežte fantje — samice grej o«, če pa so nabrali toliko denarja pri plesu koliko je potrebno za poravnati članarino, nam ni znano. Dopolavoro v Nabrežni dela Nabrežina, junija 1933. (Agis). — Predelali so veliko Grudnovo (Dudkovo) dvorano, jo povečali in jo sploh napravili vredno za faš. veselice. To dvorano je vzel najem »Dopolavoro« v Nabrežini, ki kot zgleda, prav pridno dela. Ima že dve godbi, staro in naraščaj in pevski zbor, v katerem morajo peti tudi naši stari pevci, ki so peli po naših slovenskih zborih slovenske pesmi. Obe godbi in petje vodi in poučuje neki Tržačan. 25. maja so imeli večjo prireditev na prostem. Nastopili sta obe godbi in pevci z italijanskim skladbami seveda. Kakšne občutke so imeli .stari pevci, ko so morali izgovarjati tuje besede in izražati nerazumljiva čustva, posebno, ko so se spomnili na nekdanje čase. ko je ,še donela naša, slovenska pesem? Mladi f.ašjo u Premanturi i Medulinu Pula, juna 1933. — Pored dosadanjil1 organizacija starijih fašista osnovale su »c u Medulinu i Premanturi i organizacij »Fascio Giovanile«. Tim organizaciiarrii1 prošle nedjelje predane su na pompoz511 način bojne zastave. Medulinska or™"1«*' čija nosi ime fašista Ingravalle, koji je'Pa( 1921. prilikom fašističkih razbojstava u B‘1' riju. Kuma zastave bila je Dorina Zucconi-povjerenica ženskog fašja u Medulinu. U FOND „ISTRE” Ova rubrika nastavlja se i ove no-pod devizom: »Da bi >Istra< izlazila svakog tjedna dovilo u normalnom formatu.* Bilježimo ova nova imena plemen darovatelja: Niko Jakil, Sevnica D Da počaste^ uspomenu pok. prof. Vj. Spinčića Istrani emigranti u Kastvu daruju u fond »Istre«: Ribarić Josip din 50, Zigante Ivan, Cucančić Matija, Sironić Sime, Mrak Ante, Lukež Matko, Peloza Ante 50.^ X OIUKO, .«.me po din 20, Vivoda Ivan i Sanko- vič Davorin po din 10 , Rijavec Vjekoslav, Vukovar P. N., Zagreb Matko Simčič, Beograd Josip RySlavy, Stenjevac, šalje umjesto vijenca na odar pok. vj. bpmcica ispravnog iugo-slovenskog svečenika Hrast Alma, Cerklje Dr. Dražić Malo, Rab, da po- SplSčičf °raenu pok' prof- v-i- 190^ 25.-' 5S 102' 10£ Iz Julijske Krajine primih smo od starog patriote » U prošlom broju objavljeno 200' 1(X)-' 23.4l0> Ukupno din 24.1^. Ig. Breznikar J Trgovina kave 1 čaja. — vlastit» | elektropržiona i eìektromUn za i ■ mljevenje. i ZAGREB, ILICA BROJ 65 \ Telefon 7657 •Istra« irtari svakog tjedna o patak. — Uredništvo 1 oprava nalaze sa n Zagrebu, Masarykova ulica 28., II. — Broj čekovnog računa 36.789. — pr„lni„,- "2----------------, -----------------------''Tj godine 23 dinara; za inozemstvo dvostruko: za Ameriku 2 dolara na godinu. — Oglasi se račnnaju po cjeniku. — Vlasnik i izdavač: KONZORCI r rcnCij« •? cl,0,u godinu so dinara: *■ Mihovilović. Jnkićeva ni. 38. — Za uredništvo odgovara: Dr. Fran Bračič, advokat Samostanska B. — Tisak: Stečajnina Jugoslovansko Stampo d. s v. u „ aryk,OVa “*■ 28III. — Urednik:*’ vara BudoII Polanovlč, Zagreb, Ilioa broj 131. ZaBreb. Masarykova 28a. — Za tiskarn oil