Poštnina plačana v gotovini
/ V
'M
Strokovno glasilo „Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani
Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36 —. Oglasi se računajo v oglasnem del« din 0 76 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa.
Ček. rač. št. 11.430
Teleta« 89-14
Izhaja okoli 20. vsakega meseca
fcetnik: VII.
Ljubljana, 29. Januarja 1938.
ŠteV. 1.
Pravilnik o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje
*
V novo leto!
Gostilničarski vestnik stopa v sedmo leto, odkar je postal glasilo gostilničarskega stanu dravske banovine. Mogoče ni vedno mogel nastopiti tako, kakor si je članstvo želelo, toda krivda ne leži na uredništvu in upravi, pač pa v razmerah v katerih živimo. Ne bomo povdarjali v koliko je bil Gostilničarski vestnik dober in v koliko se je izkazal kot borec za stanovske pravice. Eno pa lahko trdimo, da je imel vedno v vidu le interese gostilničarstva, kateremu je hotel biti pomočnik in dober ter iskren tovariš v njihovih težnjah. Bil je brez-dvomno glasnik njihovih zahtev po enakopravnosti in njihovih pravic, ki se stalno ogrožajo. Zal, da ni mogel svojo naloge tako opraviti, kakor si je želel, ker ni imel sodelavcev odnosno jih je bilo premalo, da bi zajel vse življenje našega gostilničarstva. Razumljivo je, da ne more list počivati na ramenih ene ali dveh odnosno treh oseb, temveč potrebuje dopisnike, ki ga obveščajo o dogodkih, ki so važni za gostilničarstvo.
Gostilničarski vestnik ima tedaj edino željo, ki jo lahko vsakdo izpolni, in ta je, da mn stalno dopisuje, da se ga stalno obvešča o gibanju našega obrta, o važnih rodbinskih dogodkih, katerih so polne naše gostilničarske družine, da se mu sporočajo želje, zahteve, prošnje itd., torej vse, kar se tiče našega stanu.
Uredništvo lista pa obljublja, da bo list v tekočem letu še izpopolnilo v kolikor mn bodo zadoščala sredstva. Prinašal bo v prvi vrsti poučno gradivo, zato si želimo pridobiti sodelavko, ki bi urejevala gospodinjski del, da privežemo na list tudi naše gospodinje in njihove hčerke. Gostilničarski vestnik žen biti vsepovsodi z Vami pa naj bo pri žalostnih ali pri veselih dogodšči-nah. Gostilničarski vestnik je vaš stanovski list, zato ga tudi podpirajte s tem, da se ga spominjate s posebnimi darili, ki se naj stekajo v tiskovni sklad in mu pribavljajte oglase, brez katerih list ne more živeti.
I« tega izhaja, da bo list tak, kakršno bo članstvo, zato sodelujte in ga podpirajte!	UREDNIŠTVO.
Gostilne pred 400 leti
Kadar hočemo dandanašnji potovati, vstopimo lepo na vlak v svoj oddelek, se vozimo nekaj ur, dospemo nato na cilj našega potovanja in se nastanimo kar najbolj všečno v kakem hotelu. Nič nam ne primanjkuje udobnosti, kakršne smo vajeni doma in prav nič ne premišljamo o tem, kako je bilo pač nekdaj, ko so morali potovati davni naši predniki. Železnic takrat še ni bilo, vendar pa je gotova resnica, da so bile že v zadnjih desetletjih 15. in v prvih 16. stoletja v srednji Evropi, zlasti v bogatih trgovskih mestih, gostilne, ki so nudile popotnikom udobno in prijetno bivališče. Tega seveda ne moremo trditi o vseh gostilnah in prenočiščih, zlasti ne zunaj v pokrajini, o čemur nam marsikaj pripovedujejo takratna poročila.
Ob prihodu k taki gostilni nihče ne pozdravlja, da ne bi kdo mislil, da si prosijo gostov, kajti to smatrajo za umazano, ponižujoče in njihovega ugleda nevredno. Ko si že dolgo časa kli-«al, pomoli nekdo glavo skozi majhno okence zakurjene sobe, kakor če bi pogledala želva izpod svoje hiše. V takih zakurjenih sobah prebivajo skoro do kresa. Onega, ki je pogledal skozi okno, se mora pač vprašati, če bi bilo mogoče tu prenočevati. Ce ne odreče, tedaj lahko uvidiš, da bo tu prostor | ant«. Na vprašanje zaradi hleva ti od- |
Trošarinsko vprašanje razburja že vsa leta od preobrata sem vinogradnike, posebno pa gostilničarje, ki so bili najhujše prizadeti in vedno žrtve neurejenih razmer. Vinogradniške organizacije so z vso srditostjo zahtevale ukinitev trošarine, kar se jim sicer ni ugodilo, vendar so dobili njihovi člani izredno velike pravice z izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, ki je stopil dne 20. aprila 1932. v veljavo in kjer so njihovi vinogradniški poslanci na hitro roko izdejstvovali vinogradnikom take privilegije, ki so pomenili za gostilničarski obrt nesrečo. Opozorjeni, da gostilničarstvo nima ničesar proti trošarini, ki se jo pobira na osnovi točilne takse, pač pa odklanjajo z vso odločnostjo 5 in 10 litersko prodajo po vinogradnikih, ki bo omogočila vsesplošno šušmarstvo, se ni poslušalo naših nasvetov in prošenj. Nam se je dala le kost, na kateri bi glodali, da bi lažje pozabili na nesrečno določilo o točenju vina po vinogradnikih, od katerih je gostilničarstvo v vinorodnih in nevino-rodnih krajih trpelo vsa dolga leta. Iz vinorod. krajev smo prejemali obupne dopise, da je 5 in 10 litrska prodaja, ki je padla najčešče tudi na % litrsko točenje, uničujoča, ker je postala vsaka zhsebna hiša gostilna in da so gostilne postale potrebne le še za one pijane druhali, ki se ponoči vračajo iz takih zakotnih gostiln. Iz nevinorodnih krajev smo dobivali dopise, v katerih se je popisovala vsa grozota, ki so jo vršili vinogradniki ali pa druge osebe s prodajo vina pod kozolci, na sredi cest itd. Imeli smo v dravski banovini cele okraje, kjer so se vsako nedeljo in praznik vršile po kmečkih domovih prave gostije, kjer se je pilo vino kupljeno od takih prevoznikov in kjer je svi-rala godba do ranega jutra. Koliko je naše ljudstvo popilo šmarnice, ki se je vozila iz Hrvaš. Zagorja v naše kraje, tega pač ni mogoče ugotoviti, vemo pa, da je bilo v silnih množinah. Ce se je
govori z zamahom roke. Tam lahko počneš s svojim konjem, karkoli se ti poljubi, kajti nobenega hlapca ni na spregled. Ce je bolj imenitna gostilna, ti hlapec pokaže hlev in tudi za konja prostor, ki seveda ni najbolj udoben. Kajti boljši prostori se hranijo za poznejše goste, predvsem za plemenitaše. Ce bi kdo kako stvar glasno grajal, bi takoj slišal: »Ce ti ni prav, pa si poišči drugo gostilno!« Seno dajejo v mestih neradi in zelo pičlo ter ga zaračunajo skoro prav tako kakor oves.
Ce je konj preskrbljen, tedaj greš, kakršen si, v izbo, v škornjih, s svojo prtljago in umazanostjo. Zakurjena soba je za vse skupna. Da bi imeli v nemških deželah, kakor na Francoskem, posebne sobe za preoblačenje, umivanje, ogrevanje ali odpočivanje, tega tu pač ni, temveč v tej sobi se se-zuješ, obuješ druge čevlje in si preoblečeš tudi srajco. Od dežja premočeno obleko obesiš k peči in greš še sam k peči, da se posušiš. Tudi voda za umivanje je pripravljena, toda je navadno umazana, tako da moraš iti po drugo vodo, če si hočeš oprati nesnago.
Ce si dospel ob 4. popoldne, pač ne boš jedel pred deveto zvečer, včasih niti ne pred deseto uro, kajti ne nosijo na mizo poprej, preden niso zbrani vsi gostje, zato da se vsem hkrati streže. Tako se zbere v istem zakurjenem pro-j štoru pogosto 80 do 90 gostov, pešcev,
| konjenikov, trgovcev, brodarjev, vozni-
samo na en dan peljalo po Hrvatih 29 Yoz naloženih s polnimi vinskimi sodi skozi trg Šmarje pri Jelšah, je tedaj jasno, kakšne razmere so vladale ravno vsled te ponesrečene, čeprav dobro zamišljene novele. V tisti dobi je »Gostilničarski vestnik« zapisal, da ne bo dolgo, ko bodo stari trošarinski predpisi stopili ponovno v veljavo. Sicer je preteklo mnogo let, vendar so se trošarinski predpisi tudi med tem časom spreminjali v taki smeri, ki je kazala na povrnitev določil starega zakona o drž. trošarinah, ki je bil pred letom 1932. v veljavi. Poglejmo si nekoliko zgodovino teh trošarinskih sprememb. Zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o drž. trošarini, ki je dne 20. aprila 1932. stopil v veljavo je na mah prevrnil banovinski proračun, ki ga je finančni minister odobril z dne 26. marca 1932. in ki je 1. aprila 1932. stopil v veljavo. Novela k zakonu o drž. trošarini je maksimirala občinsko trošarino in sicer tako, da so smele vaške občine pobirati največ 50 para od litra vina, v trgih in mestih pa največ 1 din. Značilno pri tem je, da je po preteku par mesecev ista vlada morala, da pomiri župane, zvišati maksimirano občinsko trošarino za 50 para, ker so župani enostavno zagrozili, da bodo odložili svoja županska mesta, ker jim ni mogoče na občinskih trošarinah za alkoholne pijače opravljati občinskih poslov. Toda tudi banovina, ki je bila na hip udarjena za prilično 18,000.000 din si je leta 1934. od istega parlamenta izvojevala novo uredbo o izvajanju javnih del, ki je dovoljevala in omogočala poedinim banovinam zopet uvedbo banovinske trošarine, ki se jo lahko pobira od litra potočenega vina in žganja. Kaj nam kažejo ti podatki ? Te spremembe so namreč jasen znak, da so oni, ki so na prvotni spremembi zakona o drž. trošarini sodelovali, pozabili na dva močnejša faktorja, kakor sta vinogradnik in gostilničar, t. j. na banovinsko in občinske uprave. To, kar se je v
kov, kmetov, otrok, žensk, zdravih ljudi in bolnikov. Tu si nekdo češe lase na glavi, tam si drugi briše pot, tretji si snaži svoje čevlje ali jahalne škornje, nekomu se izpahuje česen, kratko, tu je zmešnjava in kolobocija jezikov in ljudi kakor pri zidanju babilonskega stolpa.
Ce je že pozno zvečer in ni upati na nadaljne nove goste, pride sluga na kratko ostriženih las, čemernega obraza in v umazani obleki v sobo, položi na toliko miz, kolikor misli, da bo zadostovalo za število gostov, namizne prte, grobe kakor jadra; za vsako mizo določi najmanj osem gostov. Kakor hitro so sedli vsi k mizi, se sluga spet prikaže, prešteje svojo družbo ter postavi pred vsakega lesen krožnik, leseno žlico in čašo. Potem prinese kruh in kmalu nato vino, in sicer precej kislo vino. Ce pride kakemu gostu na misel, da bi naročil za svoj denar kako boljše tuje vino, tedaj se sprva delajo, kakor da niso slišali, toda z obrazom, kakor bi hoteli nespodobneža odgnati. Ce prosilec svojo željo ponovi, dobi odgovor: »V naši gostilni je bilo že toliko grofov in baronov, pa še nobeden se ni pritoževal zaradi našega vina; če ti ni všeč, pojdi in si poišči drugo gostilno!«
Po dolgem čakanju prinesejo končno z velikim bliščem sklede na mizo. V prvi je skoro vedno mesena juha s koščki kruha; če pa je postni dan in ribja hrana, pa je zelenjadna juha. Potem
Baogradu sklepalo, se je po sili razmer v banovini z vso naglico spreminjalo. Ce bi se trošarinska novela ne delala na hitrico in če bi se vzela v roke statistika, ki bi predočila važnost banovinske in občinske trošarine v samoupravnem gospodarstvu, bi zakon najbrže drugače izgledal. Ker pa ni rešil istočasno s pravicami vinogradnika tudi banovinskega in občinskega gospodarstva, je šel razvoj trošarinskega vprašanja v smer starega zakona o drž. trošarini. Ta spopolnjevalni in spreminjevalni trošarinski zakon je bil torej znak
Hoteli
smo mu dati trajno veljavo in vinogradnika enkrat za vselej rešiti obveznosti, ki so jih imeli s produkcijo vina in žganja, niso pa pravilno zajeli predmeta.
Uredba o izvajanju javnih del je bila tedaj prva stopnja k povrnitvi k starim trošarinskim predpisom. Razočaranje gostilničarjev glede novih trošarinskih odredb ni bilo veliko, ker smo itak vedeli, da se v agrarni politiki dosledno pozablja na druge stanove. Radi teh krivih in za narodno gospodarstvo nesrečnih nazorov smo prišli z izdajo te uredbe v tak položaj, da je moral trošarino plačevati le gostilničar, dočim je vsak drug lahko točil in pil nezatro-šarinjeno vino. Edina ugodnost, ki smo jo s pravilnikom k uredbi o izvajanju javnih del dobili, je bilo pečatenje sodov, ker se je odpravilo zatrošarinjenje celokupne vkletene zaloge vina in žganja. Toda tudi ta način pobiranja banovinske trošarine ni nam mogel biti po godu, saj so se čule upravičene pritožbe.
Pri takem dejanskem stanju so gostilničarske organizacije zopet zahtevale sprembo trošarinskih predpisov v tej obliki, da se naj trošarina ukine, če pa ostane, naj jo plača vsakdo, ne pa samo gostilničar odnosno trgovec z vinom na debelo. To so bili postulati gostilničarskega stanu, postavljeni na zdravo podlago, ker se je hotelo napraviti konec anarhiji v kateri so živeli dobro le oni, ki se hitro znajdejo v vsakem položaju. Kdor je le malo zasledo-
sledi kaka omaka, nato ribe ali usolje-no meso ali nasoljene ribe. Spet prinesejo nekakšen sok, nato močnejše jedi, končno dobi že ukročeni želodec pečenko ali pečene ribe, ne baš slabega oku-sa.Vendar so pri tem varčni in jih nesejo hitro proč. Po jedi prinesejo boljšo vrsto vina, navadno od gostilničarja samega, poleg sira, ter so krčmarju tisti gosti bolj priljubljeni, ki več popijejo, čeravno ne plačajo prav nič več nego oni, ki malo pijejo, in niso redki oni, ki použijejo dvakrat toliko vina, kolikor plačajo za obed.
Kakor hitro odnesejo sir, se prikaže sluga s tablico v roki, na kateri so s kredo začrtani nekakšni krogi in polkrogi, nato polagajo nanjo drug za drugim svoj denar, dokler ni tablica polna. Sluga si zapomni tiste, ki so plačali, in na tihem poračuna; če na vsoti nič ne manjka, prikima z glavo. Nihče sc ne pritožuje nad nepravičnim računom. Kdor bi to storil, ta bi moral slišati: »Kakšen človek pa si? Ti ne plačal prav nič več nego ostali gostje!«
Ce hoče od potovanja utrujeni popotnik iti takoj po večerji v posteljo, tedaj mora slišati, da naj počaka, dokler se ne bodo vlegli ostali gostje. Nato pokažejo vsakemu njegovo gnezdo, in to ni nič drugega nego postelja, kajti razen postelje ni nič drugega, kar bi se moglo rabiti. Rjuhe so bile mogoče pred šestimi meseci zadnjič oprane.
B. D.
val razmere, ki so vladale v prometu z vinom in žganjem se je gotovo bal, da ne pride nekega dne do bridkega razočaranja, kar se je tudi zgodilo. Zopet so bili župani tisti, ki so opozorili bansko upravo na padec občinskih trošarin. Temu klicu se je takoj pridružila tudi banska uprava, ker je njena proračunska postavka, ki se je tikala vina in žganja, postajala manjša od leta do leta. Banovinsko in občinsko gospodarstvo je postalo že drugič odločujoči činitelj pri reševanju troša-rinskega problema.
To so dejstva, ki jih je treba pri obravnavi trošarinskega pravilnika imeti pred očmi. Res je, da je gostilničarstvo lansko leto, ko se je omogočila uvedba pavšalne trošarine na vino in žganje z ogromno večino zahtevalo pavšalno določitev banovinske trošarine. Seveda se je v istem hipu pristavljalo, da mora biti ves privatni konzum pod kontrolo in da se mora odpraviti tudi pet in deset litrska prodaja vina po vinogradnikih. Zahteva je bila sicer ugodna za gostilničarska ušesa, primanjkovala pa ji je potrebna logika ker se je nam predbacivalo, da zahtevamo za sebe privileg v tistem momentu, ko ga hočemo vinogradniškemu stanu odvzeti.
Leteča kontrola je napravila končno tudi svoje delo in povzročila marsikatere spremembe.
Novi trošarinski pravilnik je stopil z dne 22. decembra 1937. v veljavo. V posebni prilogi ga prinašamo v izvirnem besedilu s prošnjo, da ga čitatelji točno prečitajo in da ga tudi shranijo, saj je tiskan v taki obliki, da se ga lahko zloži v posebno knjižico. Ali je novi trošarinski pravilnik dober? Ugotoviti moramo preje dobre in slabe strani trošarinskega pravilnika, da lahko izjavimo svojo sodbo. Poglejmo si dobre strani, ki so:
a) vinski mošt ni do 12. novembra trošarinski predmet;
b) ves promet z vinom je pod najstrožjo kontrolo. Privatni konzument pije tudi zatrošarinjeno vino;
c) 5 in 10 litrska prodaja po vinogradnikih je končno odpravljena;
d) gostilničarji - vinogradniki imajo nekatere ugodnosti.
Vse te ugodnosti je vseboval stari zakon o drž. trošarinah, ki je bil deloma razveljavljen z 20. aprilom 1932. Nismo dobili tedaj ničesar novega, dobili smo le ono, kar nam je bilo odvzeto. Neugodna stran pravilnika je le določilo o takojšnjem zatrošarinjenju celokupne zaloge vina. Stari trošarinski zakon je imel slično določilo. Na predstavko zvezne organizacije je kr. banska uprava izjavila, da bo onim gostilničarjem, ki si nabavijo večje količine vina pri vinogradnikih dovoljevala plačilne olajšave. Na konferenci, ki jo je sklical g. ban dne 15. januarja t. 1., kjer so razpravljali naši zastopniki z odločujočimi trošarinskimi referenti ban3ke uprave se nam je zagotovilo, da se bodo plačilni obroki lahko raztegnili, če bo seveda prosilec radi svojega premoženjskega stanja obzira potreben, tudi na leto dni. Iz tega izhaja, da se je po uvidevnosti banske uprave to neugodno in za prvi hip strašno določilo, ki je grozilo izročiti gostilničarje v roke vinski trgovini in občutno oškodovati vinogradnike — jako omililo. Citatelje pa opozarjamo še na druge olajšave, posebno v kolikor se tičejo trošarine prostega vina za gostilničarje - vinogradnike, ker se jim v služinčad štejejo tudi viničarji in njihovi nad 18 let stari družinski člani. Važna pridobitev pa je končno tudi 3% kalo, ki se mora odbiti takoj od vkletene zaloge vina, seveda če se je isto tudi v določenem času prijavilo.
Ce smo odkriti, moramo priznati, da ni trošarinski pravilnik za gostilničarski stan tako slab, kakor je iz-gledal v prvem trenutku in kakor se ga je hotelo naslikati. Seveda moramo pri tem razmišljanju izločiti našo zahtevo po uvedbi onega plačilnega sistema, ki je bil za avstrijske čase v veljavi in kar je naravno še nadalje v programu zvezinega dela.
V enoletno Gostilničarsko gospodinjsko šolo spadajo gostilničarska dekleta, če hočejo imeti bodočnost v gostilničarskem stana. Prospekte pošilja ravnateljstvo te šole, Id je v Ljubljani, Privoz 11, tel. št. 42 - 86.
Važna navodila kr. banske uprave k izvajanju novega trošarinskega pravilnika
V naslednjem objavljamo važna navodila kr. banske uprave, ki jih je izdala na vse oddelke finančne kontrole.
»Pravilnik o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju ban. trošarine na vino in žganje (Sl. list štev, 674-104 iz leta 1937.) je po odredbi kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani stopil na ozemlju dravske banovine v veljavo dne 22. decembra 1937. (prim. razglas v Sl. listu štev. 670-102 iz 1. 1937.) in velja le za pobiranje banovinske trošarine na vino in žganje občinska trošarina na vino in žganje pa se še nadalje pobira na isti način kot do sedaj^ in po dosedanjih predpisih. Novi pravilnik o banovinski trošarini na vino in žganje se torej ne nanaša na občinsko trošarino.
Pravilnik o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje nikjer ne omenja, kaj se smatra za vino. Tu se je pač treba ravnati po pravilniku za izvrševanje zakona o drž. trošarini, ki pravi, da se smatra za vino samo \ ino iz grozdja. Vinski mošt postane po novem pravilniku vino z dne 12. novembra vsakega leta. Po novem pravilniku je trošarinski predmet tudi vino iz grozdja samorodnic.
Proizvodniki, ki se hočejo koristiti z ugodnostjo čl. 16. pravilnika predlože pristojnemu oddelku fin. kontrole prijavo, ki mora biti kolkovana z banovinskim kolkom za 10 din. Za odobrilo zadostuje začasno, da navedbe v prijavi potrdi občina. Oddelki pa naj te navedbe ob prvi priliki sami proverijo. Ko boste točilcem določili letno količino trošarine prostega pridelka, vina ali žganja, upoštevajte med služinčadjo tudi viničarje in njihove družinske člane starejše od 18 let. Viničarji so namreč z njihovimi delodajalci v nekem stalnem razmerju, pa jih je radi tega vzporediti s služinčadjo. Drugi vino-gradski delavci so pri podelitvi te ugodnosti ne smejo upoštevati.
Pri določitvi trošarine prostega vina za domačo uporabo je upoštevati tudi pridelek samorodnic, če je ta tolik, da preostaja, je preostanek pravtako za-trošariniti kakor vse drugo vino. Odobrilo, ki ga boste izdali v smislu zadnjega odstavka čl. 16 pravilnika, mora biti kolkovano z banovinskim kolkom 20 din. Kakega posebnega obrazca tiskovine za taka odobrila ban. uprava ne bo izdala.
Vino, ki ste ga po členu 16 tega pravilnika oprostili ban. trošarine, smejo imeti stranke v hrambi kjerkoli. Ce bi pa kdo hotel tako vino prodati, je postopati kakor z vsakim drugim vinom.
Ko bodo vinogradniki, ki so hkrati točilci, prijavili svoj letni pridelek po čl. 16 pravilnika, je vpisati količino prijavljenega vina v revizijsko knjigo in sicer, če je pridelek ostal v proizvodni kleti na poseben list, ločeno od popisa v točilni kleti. Vsak prenos iz proizvodne v točilno klet se tudi v revizijski knjigi prenese s posebnega lista (računa) na dotično mesto, kjer se beleži promet vina in žganja v točilni kleti. Ob prenosu vina in žganja iz proizvodne kleti v točilno klet se pobere ban. trošarina.
Pred pričetkom trgatve je ugotoviti staro zalogo blaga v proizvodni kleti ter primerjati z opisi v revizijski knjigi. Ce se pojavi razlika, ki se ne da opravičiti, je postopati po določilih pravilnika.
Proizvodnikom točilcem, ki jim je banska uprava dovolila založno klet po tem pravilniku, vpiše oddelek finančne kontrole njihov lastni pridelek v shra-niščno knjigo.
Utegnilo se bo primeriti, da bo pro-izvodnik - gostilničar hotel ves svoj pri-j delek vina takoj spraviti v točilno klet, pa ne bo imel sredstev, da bi hkrati z vkletenjem vina plačal tudi ustrezno banov, trošarino. V takem primeru se vkleteno vino vseeno vpiše v revizijsko knjigo, stranko pa je napotiti, da vloži prošnjo za plačevanje banovinske trošarine v obrokih. V revizijski knjigi se mora voditi evidenca o tem za katero količino in kdaj je trošarina plačana.
Da se omogoči gostilničarjem nakup
večjih količin vina neposredno pri vinogradnikih, bo banska uprava na utemeljene prošnje dovoljevala plačilne olajšave, ako je po imovinskih in pridobitnih razmerah prosilca ter po njegovem dosedanjem zadržanju v izvrševanju trošarinskih predpisov podano zadostno jamstvo, da bo trošarina zanesljivo plačana. V dvomljivih primerih se bodo plačilni obroki dovoljevali le proti primerni garanciji. Prošnje za obroke, tudi če so dane pri oddelku fin. kontrole na zapisnik, morajo biti kolkova-ne z ban. kolkom za 10 din.
Prosta shranišča in založne kleti se bodo dovoljevale le ob pogojih, ki jih navajajo členi 50—63 pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini. Ako je kdo v posesti starega dovoljenja, mora kljub temu prositi, da se mu izda novo po dosedanjem pravilniku. Kr. banska uprava namreč ne bo priznala nobene založne kleti ali prostega shranišča, ki ni bilo odobreno po novem pravilniku. Kjerkoli bi se ugotovilo, da ima stranka za ban. trošarino prosto shranišče ali založno klet pa ni dala ban. uprava dovoljenje za to, se bo zahtevalo takojšnje plačilo ban. trošarine od vse zaloge, kontrolni organ, ki je tako stanje dopuščal bo pa pozvan na zagovor.
Prav tako so ob veljavo vsa dovoljenja za izdajanje neizpolnjenih (in bian-co) prevoznic, ki so bila izdana po prejšnjih predpisih, ne glede na to, kdo jih je izdal.
Knjige in tiskovine. Za evidenco o stanju vina in žganja (samo teh predmetov!) pri točilcih na drobno služi revizijska knjiga. Vodi jo oddelek fin. kontrole in sicer za toliko točilcev, kolikor prostor dopušča za dobo enega leta. Najprikladneje je, da so točilci vpisani v revizijsko knjigo po naseljih ali občinah. Po končanem koledarskem letu se revizijska knjiga zaključi, končno stanje zaloge blaga prenese v knjigo za naslednje leto, stara knjiga pa se predloži banski upravi v cenzuro zanesljivo do 31. marca.
Pri vinogradnikih - točilcih na drobno naj se stanje zaloge vina v proizvodni kleti vodi v revizijski knjigi ločeno od zaloge v točilni kleti.
Revizijske knjige za banovinsko trošarino naj služijo tudi za občinsko trošarino.
Trgovci na debelo in imetniki založnih kleti vodijo shraniščno knjigo, kamor vpisujejo prejem in oddajo blaga. Prejemanje in oddajanje vinskega mošta imajo v posebnem razvidu. Oddelki finančne kontrole kontrolirajo pravilno vpisovanje in pravilno plačevanje banovinske trošarine. Ni pa potrebno, da bi oddelki še sami vodili dvojnik shraniščne knjige. Shraniščna knjiga se po čl. 15 pravilnika, sklepa vsake tri mesece, obračun o prejetem in izdanem vinu in žganju pa naj se napravi ob koncu koledarskega leta. Založne kleti naj se pregledajo vsaj enkrat na leto, ne upoštevaje revizijo ob zaključku koledarskega leta, ko se mora itak ugotoviti pravo stanje zaloge ter primerjati z vknjižbami.
Dosedanje beležke odpadejo in jih je zaključene po stanju 31. XII. 1937 takoj poslati banski upravi, kakor je bilo že z okrožnico z dne 22. decembra 1937 VII. 26933-3 odrejeno. Končno stanje po beležkah se prenese v revizijske knjige, odnosno shraniščne knjige.
Transportni listi. Stari kontrolni listi naj se še nadalje uporabljajo za promet s špirituozami do končne porabe. Za kontrolo prometa vina in žganja pa morajo služiti izključno novi kontrolni listi in svobodnice. Kontrolni listi ln svobodnice se izpolnjujejo v treh izvodih: unikat je trdno spojen z zvezkom, dočim sta duplikat in triplikat perfo-rirana, da se data iz zvezka lahko iztrgati. Iz tega sledi, da ostane unikat (izvirnik) v zvezku, prijavitelj prejme duplikat, da sprejme pošiljko, triplikat pa se pošlje naravnost oddelku finančne kontrole dotičnega kraia, kamor je pošiljka namenjena. Porabljeni zvezki transportnih listov se z vrnjenimi in vloženimi duplikati in triplikati predlagajo banski upravi vsake tri mesece hkrati z registri. Pred popolno porabo naj se ne predlagajo.
Prevoznice se izdajajo le v medkrajevnem prometu, četudi se to vrši v okolišu oddelka finančne kontrole, ne izdajajo se pa prevoznice v loco prometu.
POSREBRENJE POPRAVILA
jedilnega pribora in posode restavracijskih pod jeti j izvršuje v moderno opremlieni galvanizaciji domača tvrdka
ANTON LEČNIK, Celje
Za novi pribor in posodo zahtevajte prospekt!
Prevoz vina in ene lastne kleti v drugo je treba proizvodnikom - netočilcem le prijaviti pristojnemu nadzornemu organu, Iti izda o tem potrdilo. Taka prijava in potrdilo sta kolka prosta.
Občinam bo izdajala kontrolne liste kr. banska uprava sama. V primerih pa, kjer bi morala v zvezi s prija. ■„ tudi trošarina plačana, bodo občine napotile stranke na pristojni oddelek finančne kontrole.
Kot potrdilo o plačani banovinski trošarini služi strankam boleta, ki se izdaja, ko predložijo poštno priznanico, da je trošarina plačana. Priznanica se nalepi v register. Register je istoveten 3 spiskom, ki ga omenja čl. 20 pravilnika. Registri s priznanicami o plačani banovinski trošarini se predlagajo vsake tri mesece banski upravi v cenzuro.
Gubitki se priznavajo v oni višini in v primerih, kakor predpisuje čl. 14 pravilnika. Kazen tega dovoljujem, da se tudi točilcem na drobno na račun izgube odbijejo 3% od vkletene množine vina. Ta gubitek se pa sme priznati le v primerih, če je stranka prejem odnosno vkletenje vina sama v predpisanem roku prijavila.
Ko postane 12. novembra vsakega leta vinski mošt vino, je pri točilcih na drobno zatrošariniti vso zalogo, dopusten je samo 3% i. s. ne glede na to, ali je vino že pretočeno ali ne.
Poizvedbe (preiskave) o kaznivih dejanjih po tem pravilniku izvršujejo oddelki finančne kontrole. Dejanske opise in druge s tem združene ugotovitve predlagajo oddelki finančne kontrole banski upravi, ki vodi o vseh kaznivih dejanjih evidenco in ne sreskim načelstvom. Dejanske opise, ki obravnavajo tihotapstvo z vinom in žganjem je sestavljati ločeno od dejanskih opisov, ki so jim povod tihotapstva s špirituozami, kajti tihotapstva z vinom in žganjem kaznujejo sreska načelstva po tem pravilniku, dočim so za razsojo o tihotapstvih s špirituozami po zakonu o drž. trošarini pristojne občine.«
KAKO SI IZPOSLUJEŠ OBROČNO PLAČEVANJE BANOVINSKE TROŠARINE?
Obročno plačevanje banovinske trošarine se doseže potom posebne prošnje, ki se jo kolkuje z banovinskim kolkom 10 din in ki jo je vložiti pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Zadostuje pa tudi, če se da prošnja pismeno v pisarni oddelka finančne kontrole na zapisnik in plača predpisno taksno pristojbino.
Pojasnilo Županske zveze k izdaji novega trošarinskega pravilnika
K izdaji novega trošarinskega pravilnika je objavila Županska zveza v »Slovencu« z dne 19. januarja t. 1. sledeče pojasnilo:
Z ozirom na članek v 2. štev. »Slov. Gospodarja« »Tako pa ne več«, katerega je spisal član banskega sveta g. Janžekovič, nam pošilja Županska zveza sledeče pojasnilo:
Po svojih pravilih je Županska zveza dolžna zastopati koristi občin in njihove samoupravne interese, kamor brez dvoma spadajo tudi občinske finance.
S trošarinskim zakonom iz 1. 1932. je bila ukinjena vsaka kontrola nad prometom z alkoholnimi pijačami. Ukinitev te kontrole je porazno vplivala na občinske finance. Dohodki občinskih trošarin so padli na minimum, v nekaterih občinah za 50% in tudi več.
Prvotno smo mislili da je padec trošarine naravna posledica zmanjšanega konzuma alkoholnih pijač, kar bi bilo z ozirom na tedanjo gospodarsko krizo razumljivo.
Izkazalo pa se je, da to ni tako. Trošarine so padle daleč bolj, kakor je padel konsum, ko je s pojemajočo krizo
konsum porastel, se dohodek trošarine ni zvišal. Številni uradno ugotovljeni primeri tihotapstva z alkoholnimi pijačami so pokazali, kje je iskati vzroke, da dohodki trošarin padajo. Začele so prihajati pritožbe ne samo od občin, ampak tudi od onih poštenih obrtnikov, ki so trošarinske dajatve v redu oddajali, poleg tega pa plačevali tudi vse druge neposredne davke, ki so v zveži z izvrševanjem obrti. Slo je tako daleč, da več občin ni moglo uravnovesiti občinskega proračuna, poštenim točilcem pa je bila po tihotapcih ogrožena eksistenca. Saj so točili in prevažali slabo, manj vredno vino, ki je izviralo od kdo ve kje, razni krošnjarji in prekupčevalci, ki niso plačali niti pare ne trošarine ne direktnega davka po tako nizki ceni, da jim domač obrtnik, ki je plačeval vse javne dajatve, sploh ni mogel konkurirati.
Z namenom, da zaščiti občin, finance na eni strani in poštene obrtnike davkoplačevalce na drugi strani, je Županska zveza predlagala, da se ponovno uvede kontrola nad prometom z alkoholnimi pijačami. Kaj pomaga občini v proračunu odobrena trošarina, ako pa ni sankcije, da bo trošarina res prišla v občinsko blagajno.
Županska zveza niti od daleč ni mislila, niti ni mogla delati na to, da bi oškodovala interese vinogradništva, ali da bi te okoliše sploh kakorkoli zapostavljala nevinorodnim okolišem; saj velik del njenega članstva izhaja tudi iž vinorodnih krajev. Županska zveza jž imela pred očmi interese vseh občin, katere mora v prvi vrsti zastopati.
Pa ne samo to. Od izdanega troša-rinskega pravilnika ne bodo imele korist samo banovina in občine, korist bo imel tudi naš vinogradnik. Kot omenjeno, krošnjarji in prekupčevalci niso vtihotapljali vina naših vinogradnikov, ampak so uvažali slaba manj vredna vina od raznih strani. Ravno to pa je izpodrinilo iz prometa priznana vina naših vinogradnikov. Mislimo, da tihotapstvo takšnega vina našemu vinogradniku ne more biti v korist, ampak mu je ravno to v škodo. S tem, da se je preprečilo tihotapstvo, bodo dobra vina vinogradnikov zopet lažje šla v promet.
V kolikor pa vsebuje pravilnik eventualne trdote, pa smo prepričani, da jih bo skušala pristojna oblast omiliti in bomo tudi s svoje strani upravičene težnje vinogradnikov radi podpirali.
Kar se tiče obdavčenja alkohola v splošnem, moramo poudariti, da tvorijo alkoholne pijače v vseh državah — tudi v najbolj vinorodnih — predmet obdavčevanja države in samoupravnih teles, ker ga smatrajo vsekakor še kot luksus. Vzporejati alkohol z nujnimi življenjskimi potrebščinami, kakor je mleko, krompir itd., ni mogoče. Temu ne bodo pritrdili samo poborniki protialkoholnega gibanja in finančniki, ampak vsakdo, ki ima količkaj vpogleda v življenje in potrebe naših občin ift v življenje naroda sploh.
Trditev, da bi pa bil novi pravilnik o banovinski trošarini na vino in žganje zgolj plod prizadevanja Županske zveze je povsem neumestna. Županska zveza je v svojih vlogah izražala vedno samo zahtevo po uvedbi kontrole nad prometom z alkoholom. Novi pravilnik v splošnem tudi ni uvedel nobene nove obremenitve, ako izvzamemo čl. 6., t. d, po katerem mora plačati banovinsko trošarino tudi zasebnik, ki kupi vino neposredno od vinogradnika. To določilo pa je utemeljeno v principu enakomernega obdavčenja, kakor tudi s socialnih pogledov.
Kako Ljubljana podpira IlOtftIirje ?
Ljubljanski trgovci, obrtniki, gostilničarji in ostali pridobitniki plačujejo poleg državnega davka in drugih javnih dajatev tudi še banovinsko in občinsko doklado. Tudi hotelirji plačujejo vse te dajatve, a poleg tega še občinsko davščino na sobe, ki je višja kakor državni davek z banovinsko in občinsko doklado vred. Hotelirji so torej obdavčeni več kakor pa še enkrat toliko kakor pa ostali obrtniki, trgovci itd. To davščino se je uvedlo takrat, ko se je iskalo novih virov dohodkov in se je radi polne zasedbe hotelov smatralo, da je to davek, ki ga hotelir lahko pre-
nese češ, pa naj ga prevali na gosta. Takrat, ko gostje, katerih pretežna večina je radi takratne konjunkture trgovine itd., delala dobre kupčije, niso spraševali, po čem so sobe, temveč so bili zelo zadovoljni, če so prenočišče sploh dobili in tudi niso občutili, da je pri ceni sobe zapopadena tudi visoka občinska davščina na prenočišče.
Ze v nekaj letih pa se je pokazalo, da gre tudi pri tej davščini davčni vijak mestne občine predaleč, saj so hotelirji, ki so bili primorani iskati gostov za svoje sobe, opozarjali mestno občino, da se naj ta davščina zniža oziroma v doglednem času sploh ukine, ker že odvzame hotelirju ves dobiček in s tem upropašča hotelirsko obrt. Pravega odziva niso našli in so radi tega leto za letom prosili vse mogoče faktorje, da naj se to krivico dvojne obdavčbe, ker to je ta davščina v teku let postala, odpravi, a do danes vse zastonj.
Na eni strani se je pritiskalo na hotelirje, da naj svoje obrate modernizirajo, češ potem bodo tujci zopet prišli in radi plačali tudi višjo ceno. A ker se kljub tej žrtvi hotelirjev tujski promet ni zboljšal temveč padel in padal ob enem z naraščanjem krize vsega gospodarstva, so z druge strani začeli pritiskati na hotelirje z zahtevo, da naj cene znižajo, pa bodo tujci takoj tu. Tudi tej zahtevi so se hotelirji odzvali v mnenju, da bodo oni, ki to vodijo od zgoraj navzdol že vedeli, da bo to edina rešitev, a tudi tu so hotelirji pošteno nasedli. Znižali so cene, a sobe so kljub temu ostale prazne. Vse ogromne denarne žrtve za modernizacijo so bile zaman, vsi ogromni izdatki za reklamo v tujini pa proč vržen denar. Zopet so se hotelirji zatekli k mestni občini in pojasnevali, da tako ne more naprej. Zahtevali so, da jih mestna ;občina osvobodi dvojnega obdavčenja, a vse zastonj. Zavrnili so jih enostavno z opazko, »saj ta davek plačajo vendar gostje a ne vi«. Zagrenjeni so se vrnili z neštetih deputacij, ker jim vse dokazovanje, da morajo to davščino hotelirji iz svojega plačati, ni prav nič pomagalo. Saj mora vendar vsakdo vse režijske stroške, torej tudi vse davke, vkal-kulirati v prodajno ceno, tako trgovec, obrtnik in tudi hotelir. Saj je vendar popolnoma jasno, da so vsi iavni nastavljen« in vsa javna dela plačani iz davkov in javnih dajatev v tej ali oni obliki. Hotelirji so le eksekutorji, ki morajo to davščino za mesto pobirati, a napram gostu so oni tisti, ki za visoko ceno (po mnenju gosta) oddajajo sobe, a gostje nočejo uvideti, da so v tej ceni zapopadene vse mogoče javne dajatve, kakor v ceni vsakega blaga, ki se prodaja oz. katerega se kupuje, a poleg tega še mestna davščina na prenočišča, ki pa je dosti višja, kakor vse druge javne dajatve skupaj.
Ljubljana živi v prvi vrsti od trgovine in obrta, a najmanj od letoviščar-skega prometa. Zato je popolnoma napačno domnevanje, da hotelirji dobro zaslužijo, saj znaša število prenočnin na tujca, ki ostane v našem mestu samo v razmerju 1:2, to je, da prebiva vsak tujec pri nas največ dva dneva, kar je ravno za hotelirja nainogubne-je, ker je režija radi tako pičlih prenočnin največja in zaslužek najmanjši, če se o zaslužku sploh še more govoriti. Mesto pa nima pogojev, da bi se tujci zadrževali pri nas dalj časa, ker svoje posle opravijo v enem ali dveh dnevih, druzega pa itak ne iščejo in tudi ne najdeio, saj jim mesto ničesar ne nudi in jim tudi nuditi ne more. Vsa prizadevanja, da bi se radi proglasitve mesta za letovišče pridobilo letoviščarje, bodo zaman, ker se tujec za svoj denar ne da varati.
Zato se mora davščina na prenočišča, ki se je vpeljala v dobi visoke konjunkture, v sedanji krizi odpraviti, ker ima sedaj le še značaj krivične, enostranske, dvojne obdavčbe. Skrajni čas je, da mestna občina to krivico popravi. Saj je vendar ministrstvo financ naložilo v navodilih za sestavo proračunov občinam, da se morajo odpraviti vse one dajatve, ki občutno prizadenejo samo en stan, v tem slučaju samo hotelirje.
Donos te davščine za mestno občino ni velik, a ogromen je ta davek za hotelirje, ker je njih število majhno, radi česar občutijo to krivico najbolj.
Vedno se apelira na gostinstvo, naj vendar dela reklamo za dotok tujcev,
I! III %
VSAK
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TODA VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
naj vzdržuje svoje obrate na višini, naj nudi uslužbencem večje plače itd. A za plačilo se ga obdavči s tako davščino, ki jo noben drug obrtnik ne plača,, a je poleg tega še višja, kot vse druge dajatve skupaj. Hotelirji morajo vendar s svojimi lokali reprezentirati, morajo biti na enaki višini kot so slični obrati v tujini v sosednjih državah, katerih občine in druge javne korporacije podpirajo hotelirje, ne samo s tem, da jih ne obdavčujejo višje kot ostale obrtnike, temveč jih podpirajo celo z dotacijami v različnih oblikah, a pri nas je ravno narobe. O kakih podporah ni govora, plačujejo pa za vso svojo požrtvovalnost tako visoko mestno davščino, da se mora vendar vsakdo čuditi, kako da sploh še vzdržijo. Hotelirji Ljubljane vztrajajo do zadnjega, ker upajo, da se bodo pač sedaj v zadnjem trenutku našli trezno misleči in prevdarni možje, ki bodo to krivico, ki so jo hotelirji prenašali že poldrugo desetletje, odpravili.
Mestna občina je dolžna podpirati hotelirje v njihovem prizadevanju pridobivati si novih gostov in jim nuditi vse možnosti, da v tem hudem boju v konkurenci s sosednjimi državami tudi vzdrže, ne pa da jih s to enostransko ii| torej krivično davščino kaznujejo za njihov trud. Saj tvori vendar naše mesto vrata v to našo lepo državo, ki ima vsega v izobilju, kar si tujec poželi, a vendar tujec beži iz našega mesta ali pa se ga celo ogne. Saj je že povsod znano, da to mesto tako visoko obdavčuje tujce, a jim za to ne nudi prav ničesar.
Izgovarjanje, da se pobrana davščina itak porabi za pospeševanje tujskega prometa, ne drži, ker se ta denar porabi za splošne namene mesta, kakor doklada in ostale davščine mestne občine. Majhna vsota, ki se dotira za pospeševanje tujskega prometa, bi se morala iz splošnih dohodkov itak dati, ker od tujskega prometa živi vse, tako trgovec kot obrtnik, industrija in kmetovalec, ravno tako tudi mestna občina sama. Zato je edino pravično, da k tej vsoti prispevajo vsi, ki imajo od tega koristi. Po mednarodni statistiki dobi hotelir od vsega denarja, ki ga pusti tujec pri nas, samo 8%, ostalih 92% pa ostali pridobitni sloji in javne ustanove.
Ce pa mestna občina ravno od onega, ki ima pravzaprav najmanj od tujca, zahteva največjo dajatev, je to oči-vidna krivica, katero ljubljansko gostinstvo, ki šteje danes nekaj sto obratov, ni voljno več prenašati. Ljubljansko gostilničarstvo, ki je močan davkoplačevalec in zaposluje ogromno število uslužbencev, je te dni pokrenilo energično akcijo za odpravo te krivične hotelske davščine in pričakuje, da se njihovi zahtevi ugodi, ker je mera potrpežljivosti polna. Računa na uvidevnost modrih občinskih očetov in upravičeno upa, da se ta davščina v proračunu za 1. 1938-39, ki se sedaj sestavlja črta.
Pa to ni edina krivica, ki se godi hotelirjem. Tudi pri vodarini oz. zaračunavanju večje porabe vode, se hotelirje smatra za one, ki lahko plačujejo večji davek, kot drugi. Vsakemu hišnemu lastniku, kateremu se predpisuje vodarina na podlagi vrednosti najemnin za stranke, se odpiše za vsako stranko določeno množino vode, ki je že plačana z vodarino, edino hotelirjem se to ne odpisuje v enakem sorazmerju. Za stanovanja, ki plačujejo 1000 din letne najemnine, se odobruje z vodarino 18ma
vode na mesec. To je prav majhno stanovanje, a tudi za večje po tri- do šti-. ri sobe, se poračunava isto množino z j vodarino plačane vode, a hotelirja, ki ■ ima sto ali pa tudi več sob, se smatra za eno stranko in se mu odpiše samo 18m3 vode na mesec, akoravno plača vodarino za vse sobe vsaj v sorazmerju 4 sob za eno stanovanje. Na mesto, da bi se hotelirju, ki ima n. pr. 14 sob odpisalo z vodarino plačane vode na mesec 35 X 4 sobe, to je 35 X 18ma = 630m3, se mu pa odpiše samo 18m\ Ta-mora plačevati hotelir vodo mnogo j dražje, kakor pa drugi potrošniki, kar
i gotovo ni prav in je to vsekakor velika krivica.
Zato pričakujejo hotelirji, da se jim bo tudi v tej stvari pravično ugodilo ! in se pri odmeri vodarine oz. večje porabe vode, računalo če ne tri pa vsaj štiri sobe kot eno stanovanje. Ker je pri nas večja poraba vode itak zelo draga, saj stane 1000 litrov 1.50 din, so hotelirji z ozirom na veliko porabo vode, itak veliki plačniki, ki se jih mora vpoštevati.	j
RAZGLAS
o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje
G. ban dr. Natlačen je izdal dne 20. decembra 1937 pod št. VII. No. 26.253-2 sledeči razglas:
»Gospod minister za finance je z odločbo z dne 17. decembra 1937, štev. 14.423-VTI, odobril dravski banovini pobiranje banovinske trošarine na vino in žganje po določilh pravilnika o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 12. decembra 1937, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 15. decembra 1937, štev 286-LXXXH.
Na podstavi te odločbe in v zvezi s točko 1. odstavka 2. § 23. finančnega zakona za leto 1937-38
odrejam da se na območju dravske banovino pobira banovinska trošarina na vino in žganje v smislu odredb in v maksimalni višini, določeni v navedenem pravilniku.
Ta odločba stopi v veljavo z dnevom objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Pobiranje ban. trošarine po novem trošarinskem pravilniku je stopilo tedaj dne 22. decembra v veljavo.
GLASILO DRŽAVNE GOSTINSKE ZVEZE
Kakor čujemo bo Državna zveza gostinskih organizacij v naši državi začela v najkrajšem času izdajati svoje glasilo, s čemur dobimo novo obrambno sredstvo. List bo izhajal predvidoma
2 krat na mesec.
NATAKARICE VEN IZ GOSTILNIŠKIH OBRATOV!
Tako je zahteval njihov zastopnik na zadnji konferenci v Sarajevu. Natakarske organizacije namreč zahtevajo, da so po gostilnah zaposleni le natakarji. Najbrže ne bo našim natakaricam predlog njihovega zastopnika po godu.
KAKŠNA TAKSA SE PLAČA ZA IGRALNI APARAT »TURA«?
Glasom odredbe finančne direkcije v' Ljubljani, se plača za igralni aparat »Tura« dnevno 50 din takse.
Zvezni občni zbor s« vrši 18. in 19. maja 1938 v Brežicah
Obročno plačevanje banovinske trošarine na vino in žganje — Kalo dovoljen
Na predstavko zvezne oprave je kr. hu»«l« oprava odgovorila s sledečim dopisom VII. No. 2040*1 z dne 22. januarja 1938.:
Zvezi združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani. Na predstavko št. 1948 v zadevi pobiranja banovinske trošarine po novem pravilniku o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje Vas obveščam, da sem naročil podrejenim organom:
1) naj v poedinih primerih dovoljujejo gostilničarjem na prošnjo, plačilne olajšave, ako so dani za to upravičeni razlogi;
2) da pri določitvi letne količine trošarine prostega vina po čl. 16 pravilnika upoštevajo med služinčadi tudi viničarje in njihove družinske člane, starejše od 18 let In
3) da se tudi točilcem na drobno odbijejo na račun izgube 3% od vkletene množine vina, če so vkletenje v predpisanem roko prijavili.
~ Ban: Dr. Natlačen 1. r.
Razpis za II. kletarski tečaj
Zvezna uprava razpisuje O. kletarski tečaj, kateri se bo predvidoma vršil pod istimi pogoji v februarju ali pa v marcu tekočega leta. Pozivamo vse go-stilničarstvo posebno pa še združenja, da priporočajo udeležbo v tem tečaju, kajti še dosti je gostilničarjev v dravski banovini, ki nimajo o kletarstvo niti pojma. Dolžnost vsakega člana je, da drži v svojih kleteh le zdrava in dobra vina, ker je dobro vino najboljše reklamno sredstvo za gostilno.
Tečaji
Zvezna uprava razpisuje s podporo banske uprave in Zbornice na predlog združenj sledeče tečaje:
V CELJU 6-dnevni servirni in kletarski tečaj.
V ŽALCU 1-dnevni kletarski tečaj.
V prevaljskem združenju je prireditev 6-dnevnega tečaja v razpravi.
V KRANJU 3—4 tedenski kuharski tečaj.
Na RAKEKU 6-dnevni servirni tečaj.
V TRZICU 3-tedenski kuharski tečaj.
Na JESENICAH 4-tedenski kuharski tečaj v zvezi z jezikovnim in kletarskim tečajem.
Na DOBRNI 6 — 10-dnevni servirni tečaj.
V SEVNICI 6-dnevni servirni tečaj.
V SOLČAVI kuharski tečaj zvezan s servirnim tečajem (še ni določeno).
Kuharske tečaje bo vodil svoječasni šef - kuhar hotela »Uniona« v Ljubljani g. Babinek, sedanji sonajemnik »Grajske kleti« v Mariboru.
Kdor se zanima za te tečaje naj se priglasi pri pristojnih združenjih, ki imajo tozadevna navodila. Ostala združenja v tujsko-prometnih krajih pa pozivamo, da sledijo primeru gori naznačenih združenj.
Pavšalirana trošarina I
Dne 7. januarja 1938 so se vsi gostilničarji občine Čatež, srez Brežice, zbrali v občinski pisarni v Čatežu, ter zahtevali pavšal na točenje alkoholnih pijač v občini. Ker je imel ravno ta dan občinski odbor občine svojo proračunsko sejo, se je ta naša točka obravnavala kot nujnost na dnevnem redu, za kar je tudi odbor soglasno sklenil za plačevanje pavšala za proračunsko leto 1938-39. Sedaj so pa še vsi gostilničarji poslali tudi prošnjo kr. banski upravi v Ljubljani, da jim tudi ista dovoli pavšal na točenje alkohola v občini. V slučaju, da nam kr. banska uprava v Ljubljani ne bi hotela dovoliti pavšala za to točenje alkoholnih pijač, zapremo takoj vse gostilniške lokale.
Vsled nove uredbe o pobiranju trošarine na alkohol, so bili primorani vsi gostilničarji skleniti plačevanje na pav-
šal, ker če ne bo kr. banska uprava rešila njih prošnje, bodo posebno prizadeti mali gostilničarji, ker nimajo denarja že za nabavo vina, ne pa še da morajo plačati trošarino na vino pred-no istega vkletijo. Opozarjamo ostale gostilničarje po občinah, da isto to naredijo, ker le v slogi je moč!
Gostilničarji občine Čatež.
Zakonska zveza še ne izključuje na ženini strani značaja kmetovalke!
Soproga nekega gostilničarja, ki ima 70 ha posestva je bila obdavčena z zgradarino v znesku 1.080 din. Proti tej odmeri se je pritožila na dravsko finančno direkcijo, katera pa je pritožbo zavrnila, češ da se je ne more smatrati za kmetovalko po toč. 15 čl. 32 zak. o neposred. davkih, ker sodeluje-v podjetju svojega soproga in sprejema od tam v pretežni večini potrebna sredstva za preživljanje in eksistenco.
Proti tej odločbi se je tožiteljica pritožila na upravno sodišče, ter je uveljavljala, da se bavi izključno s kmetijstvom in da njen skupni čisti katastrski donos ne presega 50.000 din, da je predmetna zgradba last tožiteljice in služi za shrambo in od časa do časa za stanovanje tožiteljičinih poljskih delavcev. da leži zgradba v vasi, ki nima 5000 prebivalcev in ni sedež okrajnega glavarstva, da pri tem dejanskem stanju predmetni zgradbi pripada davčna prostost po čl. 32 t. 15 zakona o neposred. davkih, da je ne glede na to, da more tožiteljičino posestvo, ki meri 70 ha donašati dovolj za njeno preživljanje, trditev v izpodbijani odločbi, da se tožiteljica preživlja z dohodki svojega moža, za priznanje davčne prostosti po navedenem določilu brezpredmetna, ker niti zakon niti pravilnik nima tozadevno nikakih določil.
Upravno sodišče je tožbo takole utemeljevalo: Po toč. 15 čl. 32 zak. o neposrednih davkih so oproščene zgrada-rine zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njihovim delavcem za prebivanje v tam naštetih krajih. Kdo je kmetovalec, zakon sam ne določa, nego daje le negativno definicijo v drugem odst. cit. določila, da se za kmetovalca ne smatra oni, ki se trajno bavi z industrijo, trgovino, obrtom in drugim pridobitnim poslovanjem in samostalniir. poklicem ali ima dohodek, ki izvira iz razmerja stalne javne ali privatne službe ali zbog njega. Oseba, ki hoče biti deležna oprostitve po cit. členu, se torej ne sme baviti trajno z nobenim drugim poklicem izven kmetijstva, t. j. ona ne sme razen kmetijske, stalno udejstvovati nobene druge gospodarske delavnosti z namenom, da se dosezajo dohodki. Kmetijstvo ji mora biti tedaj edini stalni in trajni vir dohodkov, ki so ji potrebni, za njeno preživljanje. Pa beseda zemljoradnik, poljedelec, kmetovalec (Bauer) že sama označuje kot takšnega le tistega, ki se s poljskim delom bavi, ki obdeluje tudi sam polje in s tem sebe in svojo družino vzdržuje. V predmetnem primeru je toženo oblastvo odreklo tožiteljici značaj kmetovalke, ker je smatralo, da tožiteljica sodeluje pri podjetjih svojega moža in od tod prejema v pretežni večini potrebna sredstva za vzdrževanje.
Iz upravnega spisa je razvidno, da se tožiteljičin soprog bavi s trgovino in gostilno. Vsekakor tožiteljice v smislu zgoraj navedenega določila ne bi bilo smatrati za kmetovalko, če bi res trajno sodelovala pri trgovini ali gostilni svojega soproga, t. j. če bi bila pri enem navedenih podjetij soudeležena s svojim kapitalom ali katero izmed navedenih podjetij vodila ali pa opravljala v njem taka opravila, ki se po svojem značaju morejo smatrati za trajna in za katera bi bil njen mož primoran najeti stalno delovno moč. V poslednjem primeru bi se sicer pri tožiteljici ne moglo govoriti o službenem razmerju in temu dosledno o dohodkih iz službenega razmerja, pač pa o opravljanju takih pridobitnih poslov, ki niso prav v nobeni zvezi s tožiteljičinim kmetijskim gospodarstvom.
Seveda tožiteljice v smislu zgoraj navedenega določila tudi ne bi bilo sma-trati za kmetovalko, če bi od svojega moža — trgovca, gostilničarja — prejemala vzdrževalnino. Kajti v takem
primeru se pač ne bi moglo reči, da so dohodki iz kmetijstva tožiteljici edino stalno sredstvo za njeno preživljanje. Povdariti pa je pri tem, da zakonska zveza sama na sebi še ne izključuje na ženini strani značaja kmetovalke po čl. 32. t. 15 navedenega zakona, nego je treba v vsakem konkretnem primeru preizkusiti, ali je radi zakonske zveze prestal pogoj, da so dohodki iz kmetijstva ženi edino stalno sredstvo za preživljanje. Po § 91. o. d. z. je mož sicer dolžan svojo zakonsko ženo svoji imovi-ni primerno vzdrževati, vendar ustanavlja to določilo za ženo šele pravico, iz katere same se pa še ne more sklepati na faktično stanje, kakršno ima v mislih zakon o neposrednih davkih, ko govori v cit. določilih o trajnih dohodkih izven kmetijstva. Ali je smatrati poročeno ženo, ki kmetuje z ozirom na pogoj v drugem odst. čl. 32 t. 15 zak. o neposrednih davkih za kmetovalko, je torej quaestio facti.
Vspričo navedenega bi moralo biti iz upravnega spisa razvidno na kaj opira toženo oblastvo svojo ugotovitev, da tožiteljica sodeluje pri podjetjih svojega moža (v čem obstoja tožiteljičino sodelovanje itd.) nadalje bi bilo moralo biti iz razpisa razvidno, po čem sklepa toženo oblastvo, da tožiteljica prejema iz podjetij svojega moža v pretežni večini za preživljanje sredstva (ali živita tožiteljica in njen mož v skupnem gospodarstvu, koliki so dohodki tožitelji-činega moža itd.). Ker v pravkar navedenih pogledih v spisu ni nobenih podatkov, je ostalo postopanje bistveno nedostatno. Kajti samo v primeru, če bi bile zgornje in slične okolnosti iz spisa razvidne, bi moglo upravno sodišče presoditi, če je upravno oblastvo pravilno postopalo, ker je odreklo tožiteljici značaj kmetovalke po čl. 32 t. 15 zakona o neposred. davkih, češ da tožiteljica sodeluje v podjetjih svojega moža in da prejema iz njegovih podjetij v pretežni večini za preživljanje potrebna sredstva.
Upravno sodišče je tedaj tožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano odločbo radi nedostatnega postopanja toženega oblastva.
PAZITE NA PRAVILNO ŽIGOSANJE SODOV
Dravska finančna direkcija je dala nalog svojim finančnim organom, da morajo najstrožje kontrolirati sode in , sploh vsa merila, ker se je ugotovilo, da so dohodki (takse) kontrol sodov predvsem na področju sreskih načelstev:	Novo	mesto, Kočevje, Litija,
Kranj in Rakek v zadnjih dveh letih tako padli, da preti nevarnost ukinitve več teh uradov. Kontrola mer je namreč mnenja, da tako daleč ne more pri-
Ob priliki petletnice zveze, odkar je gostilničarstvo dravske banovine združeno pod eno streho, bo zvezna uprava na predlog svojih združenj poklonila zaslužnim njenim ustanoviteljem in glasnikom stanovskega edinstva kakor tudi vsem zvestim in vnetim stanovskim delavcem, diplome. Te diplome so prava umetnina, katere je izdelal prof. g. Santel v treh barvah, odtisnila pa jih je Jugoslovanska tiskarna, ter so tako lepe in slikovite, da bodo v resnici pravi
ti, če bodo v bodoče oddelki finančnih kontrol zastavili vse sile, da se sodi z zastarelimi žigi pravočasno žigosajo. V pritožbi kontrole mer vidimo, da se je število v preiskus predlaganih sodov tako skrčilo, da se v zadnjem času predlaga na uradni dan po 1 sod v žigosanje, največkrat pa se ne odzove niti ena stranka kljub temu, da je kontroli mer poznano, da je mnogo sodov v javnem prometu z zastarelimi žigi. Največ teh neprijavljenih prekrškov pa odpade na vinske trgovce pri katerih so ti prekrški, ako se jih tolerira zvezani z znatnim dobičkom za trgovca a v občutno škodo za konzumenta. V mnogih primerih predlagajo stranke sodov na poziv oddelkov finančne kontrole z 10 in tudi večletnim prekoračenjem žiga v preizkus, dočim se sodi novejše prekoračitve letnic 1930—1933 zelo redko predlagajo.
Opozarjamo naše člane na ta razpis, da ne bodo kaznovani.
Prijateljem
dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem pel«. Okus bo popolnejši in--
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Hoga&ko slatino »TEMPEL«!
Gostilničarji in gostilničarke, oklepajte se svojih gostilničarskih organizacij, ker le te vam pomagajo
okras gostilniške sobe naših odlikovancev.
Zvezna uprava namerava onim odlikovancem, ki se bodo udeležili zveznega občnega zbora v Brežicah, osebno izročiti diplome po zveznem predsedniku, dočim jih bodo drugim izročile uprave njihovih združenj.
Podelitev diplom se bo vršila vsako leto seveda samo onim, ki so se v katerikoli obliki izkazali v stanovskem delu.
P POKinmo zvezo zDOUžEra * costupičorskiu obrti ono/	i
'	sre Bono/mc v uuBLjoni	1
DIPLOMO
v PiuzrmniE za zasuice pridoo-UETIE Z VESmiM TER PUOOOHOSOIM DELOVOI71EM V STANOVSKI ORCflOT
zocm tn v korist costirstva dravske oonovmE.
V l)UBl)Oni POE
Razdelitev diplom
Kletarstvo
MNOGA LETOŠNJA VINA PA RJAVIJO.
Mnoga taka in slična vprašanja so letos pogosta na naši mizi. Pišejo ali pa pripovedujejo: Vino ne samo da se mi noče čistiti, ampak kakor hitro ga pretočim in pride z zrakom v dotiko, posebno pa če stoji dalje časa v odprtem kozarcu, izpremeni barvo in postane bolj temno. Pozneje se močno skali in zgosti in dobi čuden neprijeten duh in okus, ki nas spominja na kruh nove peke ali na vlažno krušno skorjo, včasih na suho sadje ali celo na seno,
Kaj je to? Rjavenje povzroča neko kvasilo, po imenu oksidaza, ki zračni kisik privlačuje in z njim potem razkraja razne snovi v vinu, predvsem beljakovine in barvila. To kvasilo in razne škodljive glivice se nahajajo posebno v gnilem grozdju in pridejo potem v mošt in pozneje v vino in to timbolj, čimdalje časa je bil mošt z gnilim tropom v dotiki.
Tako si lahko razlagamo, zakaj ravno po neugodnih, deževnih jesenih, kadar grozdje gnije, vina tako rada rjavijo. V takih letih se rjavenje prepreči s tem, da ob trgatvi gnilo grozdje skrbno odbiramo in takoj iztisnemo. Mošt napolnimo v prav močno zažve-plan sod (tri azbestne žveplene trščice na 1 hi), en ali dva dni pozneje ga pretočimo, močno prezračimo ter mu dodenemo čisto kipečega kvasnega mošta ali nekaj litrov burno kipečega mošta iz zdravega grozdja. Ali tudi navidezno zdravega, v mokri jeseni pridelanega grozdja ne pustimo kipeti na tropu, temveč ga hitro sprešamo in mošt nekoliko zažveplamo. Po burnem kipenju pa sode do vrha zalijemo.
V takih neugodnih letih vina bolj zgodaj pretakamo in sicer vino iz gnilega grozdja že h koncu meseca novembra, vino iz zdravega grozdja vsaj pred Božičem.
Predno pretakamo, vino preskusimo če rjavi, in sicer tako, da ga pustimo 2—3 dni v odprtem kozarcu na zraku. < Ce nam vino pri tej poskušnji v kozarcu
porjavi, potem ga pretočimo v dobro zažveplan sod (na 1 hi zažgemo 1 azb. žvepleno trščico) in sicer tako, da pride z zrakom čim najmanj v dotiko. V lahnih slučajih vino po tem močnem žveplanju že ozdravi in postane lepo čisto in čistega okusa. Vseeno pa deset dni pozneje vino ponovno preisku-simo in če še rjavi ali je ponovno porjavelo, tedaj mu na vsak hektoliter vina dodenemo še 5—10 gramov kalijevega metabisulfita, ki se dobi pri Kmetijski družbi ali v drogeriji. Ali pa, če je vino že v sodu porjavelo, delamo tudi tako, da prej raztopimo v majhni množini vina nekoliko kalijevega metabisulfita (5—-15 gramov na 1 hi) in to raztopino primešamo vinu, ki ga šele čez kak teden pretočimo, da najprej oksidaze uničimo; potem pretakamo normalno. Še bolj priporočljivo za zdravljenje porjavenja pa je, da raztopimo kalijev metabisulfit kar v dotič-nem sodu, kar storimo takole: določeno količino kal. metabisulfita zavijemo v čedno platneno krpico in to vrečico potem na niti, s katero smo jo zavezali, obesimo pri vrhu v vino. Ze čez kak dan se metabisulfit popolnoma raztopi, na kar vino premešamo. Ako je bilo vino jako močno porjavelo, tedaj ne odpravimo neugodne rjave barve samo z žveplanjem ali z metabisulfitom, temveč moramo vrhutega v tem slučaju vino še ščistiti ali filtrirati. Čistimo ga v lažjem slučaju z želatino z dodatkom tanina, v težjem slučaju pa, to je, če je že močno rjave barve in vrhutega še zelo slabega okusa, z mlekom ali s sirnino. Tri do štiri tedne po čiščenju se vino pretoči v nekoliko zažveplan sod. Ce pa imamo filter na razpolago, tedaj vino filtriramo, toda prej -ga z rastlinskim ogljem (eponitom ali eno-karbonom) razbarvamo.
Preden nastane hujša vročina, torej do meseca maja, pretočimo vino v drugič in ga pri tem le malo zažveplamo. Preko poletja moramo hraniti vino v hladni kleti in v polnih sodih. Žveplanega vina ne smemo točiti prej, kakor šele kakih 14 dni po pretakanju. Med i tem že duh po žveplovem dvokisu iz njega izgine.
Pripominjamo, da se rjavenje vina kljub vsemu gori navedenemu, lečenju včasi čisto nepričakovano znova pojavlja.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje H. I. v Z. o. S. Vljudno prosim nastopnega pojasnila. Kupil sem od 2 vinogradnikov večjo količino cvička. Pri prevzemu smo seveda vino pretočili od droži in glej čudo:	vino od
prvega kmeta se je po tretakanju še bolj sčistilo in je ostalo lepo čisto ter je dobrega okusa; vino od drugega kmeta pa je, čim je bilo pretočeno, takoj postalo kalno, je porjavelo in ima nečist, neprijeten, nekam sladen okus. En sod od tega kalnega vina sem dal na pipo in se mi zdi, da je to vino sedaj še bolj porjavelo in ima še bolj neprijeten okus kakor enako vino v drugih sodih, ki niso na pipi. Moja klet je dobra in se v tej kleti do sedaj še nikdar nobeno vino ni pokvarilo. Pripominjam, da sodov pred pretakanjem rdečega vina nismo žveplali, ker rdečih vin običajno ne žveplamo — neposredno pred točenjem. Citali smo nasvete v »Gostilničarskem vestniku«, vendar nam ni povsem jasno, kaj naj v tem slučaju storimo, ker neverno, če je dovolj, da sod močneje zažveplamo in vino pretočimo, kakor ste to nasvetovali v nekem sličnem slučaju. Prosim tedaj točnega navodila in pojasnila, kako postopati z rdečim vinom, ki po pretakanju postane kalno in dobi rjavo barvo ter dobi čuden neprijeten duh in nekam sladen okus, ki nas spominja na kruh nove peke ali na vlažno krušno skorjo?
Odgovor: Za boljše razumevanje Vašega vprašanja in odgovor si skrbno prečitajte na drugem mestu dan. številke »Gostilničarskega vestnika« razpra-, vo »Mnoga letošnja vina pa rjavijo«, ki jo priobčujemo z ozirom na razna vprašanja tudi od drugih strani. V Vašem posebnem slučaju tu še na kratko poudarjamo nastopno:
Ob pretakanju, ko ste vino prevzemali, ko je vino z zrakom prišlo močno
v dotiko, je vino postalo kalno in je porjavelo. Sedaj ga ne kaže ponovno pretakati, zato ga zdravite s kalijevim metabisulfitom, katerega vzemite na 1 hi 10, oziroma če je vino že močno porjavelo, 15 gramov. Metabisulfit pa mora biti dobre kakovosti, to je, da je bil vedno shranjen v hermetično zaprti posodi, sicer se razdiši in ne učinkuje več ali le slabo. Ta količina metabisulfita bo uničila oksidaze, vendar pa se lahko zgodi, da bo tako zdravljeno vino še naprej imelo neugodno rjavo barvo. V tem slučaju čez 3—4 tedne po dodatku metabisulfita čistite vino z želatino s predhodnim dodatkom tanina; na 1 hi vzemite 10—12 gramov želatine in 5-7 gramov tanina. Želatina bo med drugim odvzela vinu tudi nekoliko barve in bo cviček postal svetlejše, nekoliko blede barve. Cez 2—3 tedne po želatiniranju pretočite vino v zmerno zažveplan sod (na 3 hi 1 azb. žveplena trščico) in ga pustite 1 mesec na miru, nakar ga lahko spravite v promet. Kalijev metabisulfit, želatino in tanin dobite pri Kmetijski družbi ali v drogeriji. Kako se čisti z želatino In taninom ter druge take strokovne podrobnosti pa smo že nekajkrati prinesli v našem glasilu ali pa si poglejte zadevna poglavja v prav dobri strokovni knjigi »Kletarstvo« od B. Skalickyja, katero knjigo lahko dobite ali naročite v vsaki knjigarni.
Ce je pa vino jako močno porjavelo in se je tudi drugače še pokvarilo, tedaj pa bo težko kaj z njim in bo najbolje, da ga prekuhate v žganje.
Vprašanje M. A. iz K. Ker se mi hoče pokvariti vino, ki sem ga sedaj kupil na D. pri K., Vas prosim, da bi mi povedali svoje mnenje oziroma kaj mi je ukreniti, da ga obvarujem. Vino je belo, ima 9 stopinj alkohola ter je prav dobrega okusa, dokler je v sodu; ako pa ga natočim v steklenico, mi v 24 urah popolnoma počrni in tudi trpi na okusu. Klet je dobra, primemo hladna in tudi posoda je bila čista, ko sem natakal. Ker imam precej takega vina, prosim, da mi sporočite, kako naj postopam, da se obvarujem večje škode; kaj mi je storiti z vinom, ki je precej
dobrega okusa, pa na zraka že v kratkem časa popolnoma počrni?
Odgovor: Počmenje vina nastane, če se v vinu — ob navzočnosti zraka (na primer kmalu po pretakanju) — izvest-ne spojine železa spajajo s čreslovino ali taninom v železov tanat, to je v črnilo. Barva počrnelega vina je čm-kasta, vijoličasto-črnkasta ali pa čisto črna. Vino počrni tem rajši, čim več čreslovine in železnih spojin in čim manj kisline je v njem. Več železa pride v vino, če se rabi ob trgatvi ali v kleti železno orodje ali če sega v sod ali v kad kak žebelj ali vijak, tako da je v dotiki z vinom ali moštom; pa tudi nekatere rdeče ali rjavkaste vinograd-ske zemlje vsebujejo precej železovih spojin, ki pridejo v mošt itd. Čreslovine pa je razmeroma največ v vinu, ki je dolgo ležalo na tropinah, ker jo ob vretju mošt izvleče iz pecljev, pečk in jagodnih kožic; preveč čreslovine pride v vino tudi od novih, nezadostno ali nič ovinjenih sodov.
Železov tanat, ki daje vinu črnkasto, črno barvo, se v bolj kislem vinu nekako raztaplja. Zato včasih že zadostuje, ako nekoliko počrnelo vino zmešamo z bolj kislim vinom; zato je najbolje, da napravimo z vinom najprej pokušnjo v malem. — Močneje počrnelo vino pa pretočimo v nekoliko za-žveplan sod. Pretočimo pa ga tako, da pride z zrakom močno v dotiko, n. pr. skozi razpršilnik ali čez čisto brezovo metlico ali skozi leseno rešetko. Vsled močnega zračenja bo vino sedaj še bolj počrnelo. Tako že močno počrnelo vino nato čistimo z želatino, ki je vzamemo na 1 hi 12—15 gramov, pri čemer se črna oborina s čistilom izloči na dno soda. A teden pred čiščenjem z želatino dodamo vinu po potrebi še kakih 6—8 gramov tanina na 1 hi; če je dotično vino precej trpko, ni treba toliko tanina ali sploh nič, ker ga je morda že itak dovolj ali celo preveč. Po uspelem čiščenju, to je najkasneje v 3 tednih, pretočimo vino v nekoliko aažveplan sod. Včasih je priporočljivo, da tako vino potem še zmešamo s kakim bolj kislim vinom. Ce pa čiščenje »e uspe, ga je treba ponoviti. Po vseh
teh manipulacijah naj vino, predno ga damo v promet, vsaj mesec dni še počiva. Ce se že močno porjavelo vino ne da popraviti, se prekuha v žganje.
Pripominjamo še, da ljudje počmenje radi zamenjavajo z rjavenjem vina; toda počrnenje vina se od rjavenja bistveno razlikuje. Počmenje — smo rekli — nastane, če se v vinu železove spojine kemično spajajo s čreslovino v železov tanat, to je v črnilo. Rjavenje vina pa povzroča neko kvasilo, ki se imenuje oksidaza, ki okisa brezbarvne vinske sestavine, da postanejo rjave in neraztopne. Vino v tem slučaju na zraku najprej potemni, pozneje pa porjavi; poleg tega se navadno tudi zgosti ter izloča rjav kalež ter dobi še čuden, neprijeten okus, ki spominja na mošt ali novo pečen kruh. Z ozirom na to ponovno proučite, ali je res Vaše vino počrnelo ali pa ni morda porjavelo; v zadnjem slučaju je postopati z vinom tako, kakor pišemo na drugem mestu.
Želatino, tanin in druge kletarske potrebščine dobite pri kmetijski družbi. Kako se čisti z želatino in taninom, pa smo že opetovano pisali v našem listu. Ker posedujete večje količine vina in nemara imate z vinom mnogo opravka, Vam priporočamo, da si nabavite prav dobro strokovno knjigo »Kletarstvo« od B. Skalicky, ki jo dobite v vsaki knjigarni in v kateri knjigi najdete vse, kar je dobremu kletarju potrebno.
Vprašanje P. M. iz D. Imam svoj vinograd in sem pridelal letos kljub toči in slabemu jesenskemu vremenu vseeno še 5 polovnjakov vinskega mošta na 2 oralih goric. Ker je grozdje močno gnilo, smo raneje pobrali in je ta mošt imel pač bolj malo sladkorja in mnogo kisline. Ker je bilo letos izdano splošno dovoljenje za slajenje vin. moštov, sem tudi jaz sladil in dodal na 1 hi vin. mošta 4 kg sladkorja. Tako s sladkorjem popravljen mošt se je znatno opomogel, gosti so ga radi pili in sem ga. do sedaj iztočil 2 polovnjaka. Med tem so mošti v ostalih 3 polovn jakih docela lepo povreli in glej, kislina je spet vdarila na dan, tako da to vino brez slatine skoraj ni za piti. V prejšnjih časih sem si v takih slučajih tako pomagal, da
sem preobilo kislino v vinu omilil na način, da sem kislo vino zmešal s kakim milejšim vinom, na primer s silvancem ali z žlahtnino in ta rezanica je dala potem še kolikor tolikor pitno vino. Takšnega milega, malo kislega vina pa sedaj nimam na zalogi. In sedaj mi tukaj priporočajo, naj razkisam prekislo moje vino z nekim praškom, ki se imenuje ogljikovo , kislo apno, Ker pa tako svetovalci kakor tudi jaz ne vem podrobnosti, kako se naj to izvede, Vas prosim odgovora na vprašanje, kako naj razkisam vino in koliko ogljikovokislega apna naj vzamem?
Odgovor: Le v skrajnem slučaju, to je, če je takozvani naravni padec kislin že dovršen, če je vino sedaj še vedno precej kislo in če nimamo nobenega milega vina za rezanje s kislejšim vinom, si upamo eventuelno priporočati razkisanje vina z ogljikovokislim apnom, katero delo pa mora biti obavlje- j no z največjo skrbnostjo in previdnostjo. Ce vzamemo preveč tega praška, tedaj se vino lahko pokvari in dobi neugoden kovinast, lužinast okus. Pri razkisanju se je ravnati po naslednjih načelih: S samo poskušnjo vina še nikakor ne moremo določiti, koliko praška ogljikovokislega apna nam je vzeti. Najprej moramo določiti količino celokupne vinske kisline kemičnim potom. Jako pogrešno bi bilo, vzeti samo približno količino tega praška. Vedno je treba napraviti najprej poskušnje v malem. V to svrho napolnimo tri liter-ske steklenice s predmetnim vinom in damo v prvo steklenico točno 0.66 gramov ogljikovokislega apna, v- drugo 1 gram in v tretjo 1.33 gramov ogljikovokislega apna. Vino dobro pomešamo, steklenice skrbno zamašimo in jih pustimo'ležečki skozi 8 dni v hladni kleti.
Z gornjimi količinami tega praška se kislina v vinu zniža za eden, poldrugi do dva promil celokupne vinske kisline. Po 8 dneh steklenice odpremo, poskušamo razkisano vino in odločimo, kateri vzorec nam najbolj ugaja. Potem izvršimo manipulacijo v velikem in dodamo, po gornjih vzorcih, 66 ali 100 ali 133 gramov ogljikovokislega apna na en hektoliter vina. Točno določeno
V nase hiš« za naš denar
Le naše res domače praške
ADRIA
količino tega praška, če se je morda pri neprevidni shranitvi navzel kake nesnage ali slabega duha, iz previdnosti prej izperemo. Cist prašek brez vsakega duha pa lahko polagoma kar sipamo v sod, kjer ga z vinom temeljito pomešamo. Še pred dodatkom praška vinu v sodu, potegnemo iz soda do ene desetine vina, ker bi sicer ob dodatku praška radi naglo izpuhtevajočega ogljikovega dvokisa pretekalo. Po temeljitem premešanju praška z vinom vlijemo v sod še hitro vino, ki smo ga bili odtočili in spet' mešamo. Za 2 do 3 dni sod le narahlo zapremo, nakar ga lahko zabijemo in redno zapolnjujemo. Nato počakamo 4—5 tednov, da se soli vinskih kislin popolnoma iz vina izločijo, nakar vino pretočimo. Ponavljamo: Pri razkisanju vina z ogljikovokislim apnom naj se ne odvzame vinu več kakor eden ali poldrugi ali največ dva promil celokupne vinske kisline, sicer dobi vino neprijeten, kovinast, lužinast okus. Ogljikovokislo apno se dobi pri kmetijski družbi ali v drogerijah.
SPREMEMBA IN DOPOLNILO OBRTNEGA ZAKONA
Ministrstvo za trgovino in industrijo je ravnokar razposlalo novelo k obrtnemu zakonu, ki jo bodo sedaj razpravljale gospodarske zbornice in zainteresirane organizacije.
Anketa o zapiranju in odpiranju trgovskih in obrtnih lokalov ter o delavnem času pomožnega osobja
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je bil že v decembru mesecu 1937 sklical v Zagreb na anketo vse delodajalske in delojemalske zbornice in organizacije, ki naj bi pretresale to vprašanje. Takrat je bilo nemogoče priti do kakih pozitivnih zaključkov, ker so bili zastopniki delodajalske skupine postavljeni pred zahteve, o katerih se predhodno ni obravnavalo pri zbornicah in organizacijah, ki so jih zastopali.
18. in 19. t. m. je g. minister sklical ponovno anketo v Sarajevo. Da bi ne bilo raznih oddvojenih mnenj med posameznimi skupinami delodajalske strani, so se zastopniki vseh trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz vse države sestali že 16. in 17. t. m. v Sarajevu na predposvetovanje. Na tej pred-konferenci so prisostvovali tudi zastopniki drugih organizacij, med temi naše državne Zveze in banovinske Zveze združenj gostiln, obrti.
Delavske zbornice so za to anketo predložile načrt uredbe o odpiranju in zapiranju lokalov, delavnic in pisarn in o delovnem času pomožnega osobja v neindustrijskih podjetjih. Po tem načrtu so v glavnem postavljene sledeče zahteve: trgovski lokali, biroji in obrtne delavnice naj se odpirajo in zapirajo tako, da bo možno izvesti skrajšani delavni čas pomožnega osobja od sedanjih do 10 ur dnevno, ah 60 ur tedensko, na 7 ur dnevno ali 42 ur tedensko za nekatere obrate, ter na 8 ur dnevno, ali 48 ur tedensko, za ostale obrate; izvzeto od tega so navedena nekatera podjetja (trgovski in industrijski biroji, ki niso v zvezi s prodajalnami) v katerih naj bo delavni čas dnevno po 6 ur, ali 36 ur tedensko; uvede naj se posebna poostrena socialna policija, ki bi stalno nadzorovala, da ne bo mogel noben delodajalec zaposle-vati svojega osobja več, kot je po uredbi dopustno; zahteva se najstrožje izvajanje tedenskega odmora (najmanj 36 ur nepretrgoma); mladoletno in žensko osobje ne sme biti v nobenem obratu zaposleno po 10. uri zvečer.
Za gostinske obrate je važna zahteva po omenjenem načrtu uredbe, da ne bi smelo biti v niih zaposleno žensko osobje in mladoletni po 10. uri zvečer iri pa, da naj bo tudi v gostinskih obratih le 8 urni delavni čas.
Zastopniki gostinskih podjetij so se odločno postavili proti tem zahtevam in predočili, da je že sedaj 10-uma zaposlitev prekratka in praktično pravzaprav neizvedljiva. Kar pa se tiče ženskega postrežnega osobja, smo povedali, da čeprav je to že po obstoječem zakonu predpisano, da ne bi smelo biti po 22. uri zaposleno, je to samo mrtva črka na papirju, kajti posebno v Sloveniji imamo čez 85% gostinskih obratov, kjer so nameščene izključno samo natakarice in da se proti njim ne more in ne sme imeti nikakih moralnih pomislekov. Ako bi se to izvajalo, bi imeli naenkrat na stotine naših glede obnašanja in morale neoporečnih natakaric na cesti. S tem bi se grešilo iz socialnega in gledišča enakopravja. Čuditi se je stališču, ki ga je pri tem zavzel zastopnik gostinskega pomožnega osobja, ko je namreč odločno vztrajal na tem, da naj se žensko strežno osobje odpravi, češ da bodo tako mogli priti do zaposlitve brezposelni natakarji.
Do sporazuma med obema skupinama na tej anketi ni prišlo. G. minister za socialno politiko in narodno zdravje, ki je anketi osebno predsedoval je izjavil, da bo po presoji vseh iznešenih referatov glede tega vprašanja po svojem prevdarku sestavil nov načrt te uredbe in ga dal v svrho pismenih pripomb in eventuelnih spreminjevalnih predlogov vsem delodajalskim, kakor tudi delojemalskim organizacijam. Po izjavah g. ministra je soditi, da bo taka nova uredba izšla že v prav kratkem času.
Glede odpiranja in zapiranja, kar 8e je na omenjeni anketi tudi obravnavalo, prizadeva to seveda druge obrti, kakor tudi nedeljsko delo. Gostinska podjetja so od tega izvzeta in bodo imela svoje lokale odprte po starem.
Naša zveza je temu vprašanju posvetila vso pozornost in prednesla pravočasno svoje pismene referate zbornici TOI, kakor tudi Državni zvezi, ter po svojem zastopstvu tudi osebno budno pazila na potek in debato ankete. Zal le, da se imamo ravno glede gostinskih obratov najbolj bati že samega zakona o zaščiti delavstva in da se nam je v slučaju nameravane nove uredbe boriti predvsem le proti poostritvi izvajanja tega zakona, ki je tak, da po svojih pozitivnih predpisih pomenja za nas naravnost propast. Bitni interesi posebno naših podeželskih gostiln zahtevajo spremembo tega zakona. Kakor že leta in leta ponavljamo to zahtevo, tako smo to podčrtali tudi pri teh anketah. Ali bomo uspeli, pa je odprto vprašanje
VLOŽITEV PRIJAV ZA ZNIŽANJE DOPOLNILNEGA DAVKA K ZEMLJARINI
v smislu čl. 1 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 21. VI. 1929 in pravilnika k temu zakonu. Dopolnilni davek k zem-ljarini se zniža samo pod naslednjimi pogoji: 1) da se davčni zavezanec bavi samo s kmetijstvom; (prečitaj članek: Zakonska zveza še ne izključuje na ženini strani značaj kmetovalke.) 2) da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje rodbine; 3) da šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kot 5 članov; 4) da dopolnilni davek k zem-ljarini ne presega 5000 din in 5) da predloži v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini. V smislu omenjenega zakona se ne smatra za člana hišne zajednice: 1) osebe, ki so stalno odsotne; za stalno odsotne pa se ne smatrajo osebe, ki odslužujejo vojaški rok, ki se šolajo, uče obrta, zdravijo in slično, 2) osebe, ki se bavi jo poleg kmeti j-tijstva z industrijo, trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pri-dobnina, 3) osebe, ki so v javni ali privatni službi, 4) žene in otroci oseb, omenjenih v točki 2. in 3., 5) domača služinčad in nameščenci. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložiti prijave na predpisanih obrazcih do 31. I. 1938. Prijave, ki se bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh, se ne bodo upoštevale, če se ta zakasnitev ne bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene se ne bodo obravnavale. Prijave se morajo vložiti pri pristojni občini na predpisani tiskovini, ki se dobi istotam. Vložiti mora prijavo zavezanec zemljarine sam ali pa njegov zastopnik, ki pa mora prijavi priključiti tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina po prosilčevi napovedi. Za resničnost števila članov hišne zajednice, kakor tudi podatkov po točkah 1 do 5 je odgovorna razen davčnega zavezanca tudi občinska oblast (mestno poglavarstvo).
KDO PLAČA SKUPNI DAVEK NA KLANJE ŽIVINE
Razpis ministrstva financ, oddelka za davke št. 76.000-111 od 11. novembra i 1937 pojasnjuje, da je vsak zakolj živine zavezan skupnemu davku brez ozira na to, če se meso od zaklane živine prodaja ali uporablja v lastnem gospodarstvu (gospodinjstvu).
Po tem razpisu je torej zavezano skupnemu davku na zakolj tudi klanje živine od strani obrtnikov, trgovcev, uradnikov in drugih zasebnih oseb brez ozira na to, če se bo meso od zaklane živali prodalo ali uporabilo v lastnem gospodarstvu (gospodinjstvu) deloma ali v celoti in brez ozira na to, kje se kolje, v klavnici ali doma.
Od skupnega davka za klanje so izvzeti le kmetovalci. Finančna direkcija opozarja davčne uprave, da posvetijo poslovanju občin glede pobiranja skupnega davka na zakolj več pozornosti. Zlasti se mora voditi nadzor pri trgovcih za zaklano živino in pri mesarjih. Pri pregledu poslovanja občin po tem predmetu je paziti na to, če je skupni davek plačan pravilno po podatkih ži- i vinskih potnih listov, ki se nahajajo pri občini, katere se mora skrbno pregledati in primerjati z dnevnikom skupnega davka. Ker pa se živinski potni listi lahko deloma namenoma uničijo in spravijo dnevnik iz skupnega davka ' v sklad z obstoječimi živinskimi potni-
mi listi, morajo davčne uprave pri takem pregledu uporabiti vse podatke, ki jih imajo od železniških postaj, mestnih užitninskih uradov itd. ter ugotoviti da-li so osebe, ki so po teh podatkih spravljale v promet zaklane živali, tudi plačale pri občini, na katerem področju se je klalo temu številu in teži živali odgovarjajoči skupni davek.
OBČASNI PREGLED VINSKIH SODOV
Kr. banska uprava dravske banovine je s svojim razpisom VIII. No. 6263-1 z dne 1. decembra 1937, pojasnila glede roka trajanja odnosno pričetka trajanja 3 letne dobe pri cimentiranju sodov, sledeče:
»V smislu § 3. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi se morajo sodi tudi občasno pregledati in žigosati in sicer za pivo vsako drugo, sodi za vino pa vsako tretje leto. Dveletno, odnosno triletno razdobje se šteje od 1. dne tistega koledarskega leta, ki pride za letom, v katerem se je žigosal sod. Spričo tega zakonitega določila se tedaj leto, v katerem je bil sod žigosan ne šteje v dveletno, odnosno triletno razdobje, marveč se šteje začetek obveznega žigosanja sodov s 1. naslednjim koledarskem letom.
Ko pa zakonodajalec ne določa, da se morajo sodi ponovno žigosati po preteku dveh, odnosno po preteku treh let, marveč vsako drugo oz. vsako tretje leto je tedaj povsem jasno, da se morajo občasno pregledati in žigosati sodi za pivo v drugem letu in sodi za vino v tretjem letu ne vštevši leta v katerem je bil sod žigosan, n. pr. sod za vino, ki je bil žigosan v letu 1934. se mora ponovno pregledati in žigosati v letu 1937.«
Vedno več dalmatinskih gostiln
Iz več krajev nam prihajajo pritožbe, da so se v njih območjih pojavili naenkrat Dalmatinci, ki se naselijo pri kakem skrahiranem gostilničarju ali gostilničarki. S seboj privedejo tudi ženo in otroke ter po cel vagon vina, katerega razprodajajo na podlagi obstoječe gostilničarske koncesije. Po navadi plačajo gostilničarju 1 do 2 din od litra za najemnino, v mnogih slučajih pa nosijo vse režijske stroške, samo da se jim omogoči razpečavanje dalmatinskega vina. Nekatere Dalmatince prijavljajo naši člani celo za natakarje, ne da bi ugotovili, če so se vobče kedaj pečali z gostilničarsko stroko.
Seveda pomeni prihod Dalmatinca kot prava atrakcija za ves okoliš, ker se nastavlja vino po taki ceni, po kakršni je težko dobiti v Dalmaciji dobro in pristno dalmatinsko vino, še manj pa domača vina. Oblastva gledajo molče kršenje obrtnih predpisov in ne postopajo z njimi tako rigorozno, kakor z domačimi gostilničarji, katere se na vse načine zalezuje v pogledu čistoče v lokalu in ostalih predpisov. Cesto menjavanje Dalmatincev v enem obratu pa dokazuje, da ni nekaj v redu.
Zanimiv je posebno oni slučaj iz nekega kraja na Notranjskem, ko toči tak Dalmatinec z vednostjo oblastva še danes brez točilne pravice alkoholne pijače in mu daje gostilniško koncesijo gostilničar, kateremu je bila hiša že davno prodana in ki sploh nima nobene veze več s svojim bivšim obratom.
Mi nimamo ničesar proti dalmatinskim točilcem, katerim po navadi izdajajo občinske uprave potrdila o strokovni izobrazbi, zahtevamo pa, da bi oblasti z njimi istotako postopale in se držale strogih obrtnih predpisov, kakor se jih poslužujejo takrat, če je posredi domačin. Želimo, da bi se Dalmatinci počutili v naši sredi malo bolj ugodno, kakor se počutijo redko naseljeni slovenski gostilničarji v Dalmaciji, ki se I jih smatra za »foreste«, t. j. ne dobrodošle tujce, in se jim dela neprilike.
Za slovenskega gostilničarja, ki vzame za kompanjona Dalmatinca, pa je znak, da je na robu propada in da se hoče rešiti le z dalmatinskim vinom.
PRORAČUN ZBORNICE ZA TOI V LJUBLJANI ODOBREN
Kr. banska uprava je potrdila proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za leto 1938. v višini 3,772.500 din dohodkov in 3,761.058 din izdatkov. Hkrati je odobrila pobiranje 8% zbornične doklade od osnovnega davka pri-dobnine in družbenega dayka. Davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo Zbornici letni prispevek, če delajo samo 10 din, če delajo z 1 pomočnikom 15 din in z 2 pomočnikoma 20 din.
NARAŠČANJE PREBIVALSTVA V JUGOSLAVIJI
Pri prvem popisu prebivalstva, ki se izvršilo leta 1921. je štela naša država 11,984.911 prebivalcev. Zadnji popis se je vršil leta 1931. Dasi se popis prebivalstva vrši le na vsakih 10 let, je mogoče tudi za vmesna leta določiti na podlagi rodovitnosti in umrljivosti prebivalstva približen prirastek. Na 1000 prebivalcev se rodi 31.45 otrok, dočim umrje 17 oseb. Iz tega izhaja, da znaša letni naravni prirastek 14.45, ki se ga smatra za stalen letni prirastek v Jugoslaviji. Od leta 1931. do leta 1936. se je pomnožilo prebivalstvo za 3,188.697 ljudi, tako da je imela naša država koncem leta 1937. okrog 15 milijonov 400.000 prebivalcev.
Zanimivo je ugotoviti, da ima Slovenija najmanjši prirastek na prebivalstvu, dočim je v pogledu gostote prebivalstva, ki znaša 75 prebivalcev na km2 na drugem mestu.
USTANOVITEV FONDA ZA ELEKTRIFIKACIJO
Poleg načrta o ustanovitvi fonda za ceste se nam predvideva nov fond iz katerega naj bi se izvršila elektrifikacija države. Ce pride do realizacije tega načrta, bo morala zopet Slovenija podpirati elektrifikacijo manj elektrificiranih delov države.
Iz statističnih podatkov posnemamo, da je najbolj elektrificirana dravska banovina, za njo pridejo primorska, savska, mesto Beograd, moravska, du-navska, drinska, vrbaska, zetska in vardarska banovina. Po načinu proizvajanja električne sile se vidi, da je proizvedena 39% z vodno močjo, 37.2% s paro, 0.8% s plinom, 3.2% z Diesel motorji, ostalih 19.8% pa z mešanim pogonom.
POMANJKANJE SLADKORJA
Radi čudne politike sladkornih tovarn, se je zadnje leto površina, ki je bila posejana s sladkorno peso, jako skrčila. K zmanjšanju zalog sladkorja je pripomogla tudi slaba letina sladkorne pese. V lanskem letu je bilo v naši državi posejano s sladkorno peso le 14.580 ha, dočim je povprečna zasejana površina s sladkorno peso znašala vsa leta 25.909 ha. Politika tvomic sladkorja bo imela seveda za konzu-menta slabe posledice, ker ne more letošnja produkcija sladkorja kriti niti domače potrebe. Prizadete pa bodo tudi tvornice za špirit, ker ne bodo imele dovolj materiala za izdelavo špirita. Kakor je poznano, je potreba po špiritu silno narasla, ker se rabi za mešanico k bencinu. Tvornice špirita si belijc glave, kako naj zadostijo potrebam, če nimajo iz česa izdelovati špirit. Kako kratkovidni so bili oni činitelji, ki se bavijo s takimi vprašanji se vidi iz tega, da smo kljub pomanjkanju smeli izvoziti ca 600 vagonov melase, ki je nujno potrebna za izdelavo špirita, na Madžarsko. Opravičeno se bojimo, da bo začelo primanjkovati sladkorja in da bomo 1. junija ostali brez špirita, v kolikor se ne bosta sladkor in melasa uvozila v našo državo, da prebrodimo težavo do nove sladkorne kampanje.
VEDNO VEC DENARNIH ZAVODOV POD ZAŠČITO
Samo v drugem polletju preteklega leta je v naši državi zaprosilo za zaščito še 24 bank. Tako smo imeli ob začetku novega leta 326 denarnih zavodov pod zaščito, iz tega izhaja, da je stanje naših denarnih zavodov vedno slabše, dočim se na drugi strani gromadi silne kapitale v državnih privilegiranih ban-
kah. de pogledamo samo naraščanje hranilnih vlog in čekovnega prometa pri Poštni hranilnici, vidimo da je imela ista s prvim januarjem t. 1. za 641 milijonov dinarjev več čekovnih in hranilnih vlog, nego pred 1 letom. Seveda ne moremo pri taki denarni politiki pričakovati ozdravitev naših denarnih zavodov, kar ima na drugi strani zopet silno slabe posledice za narodno gospodarstvo, ki je omrtvičeno in se pri takih prilikah ne more docela izkoristiti konjunkturne pojave v svetovni trgovini.
KONFERENCA GOSTINSKIH PODJETNIKOV V SPLITU
Na iniciativo Zbornice za TOI v Splitu je bila dne 12. januarja t. 1. sklicana konferenca gostinskih podjetnikov iz Splita in iz ostalih turističnih središč na Primorju. Konferenco je otvoril in vodil predsednik Združenja v Splitu g. Ivo Pejkovič, ter je predvsem obravnavala kategorizacijo hotelskih obratov na Primorju, nadalje maksimiranje cen v teh obratih in končno tudi unifikacijo pravilnika o prijavljanju tujcev. O teh vprašanjih se je razvila jako obširna debata ter so dali v načelu pristanek, da se razvrstijo hotelski obrati in maksimirajo cene, vendar je treba predhodno unificirati vse pravilnike in uredbe o državnih, samoupravnih, občinskih in drugih davščinah. Konferenca se je odločno izrekla proti osnovanju turističnega inšpektorja na Primorju.
USPOSOBLJENOST OBRTNIKOV ZA TRGOVINO
.' Odstavek 4 § 19 obrtnega zakona vsebuje znano določbo, da je imetniku rokodelske obrti dovoljeno izvrševati trgovinsko obrt, za katero se ne zahteva usposobljenost, če dokaže, da je delal samostojno v svoji stroki najmanj 3 leta. Na prošnjo zagrebške Zbornice za TI je trgovinsko ministrstvo izdalo pojasnilo, ki pravi, da se imajo kot rokodelske obrti po pravilu smatrati samo one obrti, ki jih navaja § 23. obrtnega zakona. To velja tudi v zvezi z odredbo 4. odstavka § 19. zakona o obrti. Kot imetniki rokodelskih obrti se smatrajo sanjo oni, ki so upravičeni izvrševati katero koli obrt iz § 23. obrtnega zakona in ne tudi oni, ki izvršujejo kako obrt, obseženo v § 7. pravilnika o postopanju pri ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov. V smislu tega tolmačenja se more priznati pravica izvrševanja trgovinske obrti samo onim imetnikom rokodelske obrti, ki so navedeni v § 23. obrtnega zakona in so delali samostojno v svoji stroki najmanj 3 leta. Ne priznava pa se usposobljenost onim imetnikom produkcijskih obrti, ki so omenjene v čl. 7. pravilnika o postopanju pri ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov. Imetnik obrti za proizvajanje opeke, za izdelavo mlečnih izdelkov, za izdelavo alkoholnih pijač, za izdelavo čipk in ročnih del itd. torej ne morejo otvoriti trgovine brez ozira na to, kako dolgo izvršujejo obrt.
ŠESTDNEVNI KLETARSKI TEČAJ
. Dne 24. t. m. se je pričel na banovinski vinarski šoli v Mariboru šestdnevni kletarski tečaj, katerega se udeležuje 20 tečajnikov. Tečajniki imajo po 8 im teoretičnega in praktičnega poduka, vsled česar si bodo pridobili dovolj znanja v kletarstvu. Na ta način mislimo povzdigniti med našim članstvom smisel za kletarstvo in preprečiti držanje vin po naših obratih, ki ne bi smela biti v naših kleteh. Zvezna uprava pozdravlja vse tečajnike ter jim želi dobrih uspehov in posnemalcev.
ENODNEVNI KLETARSKI TEČAJ NA RAKEKU
Po zaslugi predsednika gostilniškega združenja v Cerknici g. Janka Mlakarja, se je vršil pod vodstvom ban. svetnika ing. Zupančiča enodnevni kletarski tečaj, katerega se je udeležilo zelo J lepo število članov in članic. Vrlo zani- 1 mivemu in poučnemu predavanju priznanega vinarskega strokovnjaka je sledila tudi pokušnja vin, ki so jih stavili na razpolago gostilničarji in vinski trgovci ter ogled vinske kleti.
__________,u-
PREDAVANJE O KLETARSTVU V SV. JURIJU OB JUZ. ZEL.
Tam. združenje je priredilo ob priliki rednega občnega zbora predavanje o kletarstvu, kateremu je polnoštevilno zbrano članstvo sledilo z največjo pozornostjo. Čeprav je trajalo predavanje samo 2 uri, je gotovo ostalo nekaj od obravnavane snovi v trajnem spominu, kar bo le v korist napredka tamošnjih gostiln.
Poceni zabava
Neko slovensko trgovsko in obrtno društvo je priredilo 5. januarja veselico. Da ne bi imelo društvo prevelikih stroškov, odnosno da bi se njegovi člani po možnosti zastonj veselili je razpisalo licitacijo pri kateri so sodelovali gostilničarji, ki imajo dvorane na razpolago. Namesto, da bi gostilničarji tako licitacijo odločno odklonili so vložili ponudbe od katerih je posebno ena jako karakteristična za konkurenčni boj, ki je menda še samo v gostilničarskem stanu poznan v takem obsegu. Najnižji ponudnik je dal. dvorano, godbo, razsvetljavo in čiščenje brezplačno na razpolago s posebnim pristavkom, da plača tudi vse z zabavo vezane takse. Kako je bila njegova kalkulacija temeljita, se vidi iz tega, da je na to izlici-tirano zabavo prišlo le 50 gostov. Prepričani smo, da se je naznačeni gostilničar vsaj sedaj, ko je izračunal svojo izgubo naučil kalkulacije. Sicer pa vsaka šola nekaj stane.
Navedena licitacija pa je še iz druge strani silno zanimiva. Licitacijo je razpisalo trgovsko društvo očividno po strogih predpisih zakona o računovodstvu, kjer morajo biti najmanj 3 ponudniki, da je licitacija veljavna. Ker se v tem gg. trgovci dobro spoznajo, smo prepričani, da so tem predpisom v polni meri ustregli. Upamo, da bodo tam. gostilničarji temu jako poučnemu in za naše razmere značilnemu primeru isto-tako postopali pri svojih nabavah. Od sedaj nadalje bodo najbrže izračunali v začetku vsakega poslovnega leta, koliko porabijo vsi gostilničarji dotičnega kraja ali še bolje okoliša sladkorja, moke, kave, mila, riža in ostalih potrebščin, ki jih stalno rabijo v svojih obratih. Ko bodo ugotovili množino potrebščin enega leta, naj točno po vzorcu tam. slovenskega trgovstva razpišejo licitacijo. Radovedni smo, kateri izmed njihovih članov bo z istimi občutki delal zaključek, kakor oni gostilničar, ki se je smatral za takega mecena, da jim je dal vse zastonj.
Čeprav je bila zabava za našega člana silno draga, je bila na drugi strani tudi poučna in posnemanja vredna. Vsaka šola nekaj stane. Ostalemu go-stilničarstvu v posnemanje!
Število gr st len v Ljubljani pred 80 leti
Trgovske in ob<tne zbornice so bile v Avstriji ustanovliene sredi preteklega stoletja med njimi tudi ljubljanska zbornica. Zbornice so morale vsako leto, kasneie pa vsakih pet let podati poročilo trgovinskemu ministrstvu o staniu gospodarstva na svojem področju. Tudi hublianska zbornica je daia-1a taka poroč la, ki j h te pa obenem tudi tiskala vse do leta 1880. Prvo tako poročilo je bdo za leto 1851, drobna k n j 12 ca, ki ni vsebovala po sebnega gradiva, zato pa so kasnejše knjižice prinašale vedno več gradiva in postaiale kar lepe kniige z obilnimi statističnimi podatki o gospodarskih razmerah na b'všem Kranjskem.
Drugo letno poroč lo Trgovske in obrtne zbormce v L ubljani prinaša že podatke o številu trgovin, obrti in industrije v L'ubl|am in Novem mestu za tedanji čas. Poročilo je datirano z maiem leta 1853. in pravi, da je bilo tedaj v Liublia i:
3 točilci piva, 10 točilcev likerjev,
157 točilcev vina torej v seda n t-m sm slu 170 gostinskih obratov. Zanimivo je, da je tedai obstojalo v Ljubljani kar 10 pivovaren, seveda zelo majhmh obratov, ki se ne da|o pri-meriati s sedanpmi velikimi obrati. Tedanjo gostoto gostinskih obratov v Liubljani lahko ugotovimo, saj navaja naslednje pcočdo Trgovske m obrtne | zbornica za Liubliano število prebi- tt
valstva za leto 1851 17.501, za 1853 pa 20.074 duš. G. Lojze Pipp pa na- j vaja v »Kroniki slovenskih mest« 1935 1 št. 1 število prebivalstva Ljubljane 1851 j s 17.256, za 1857 pa s 20 747. Če \ vzamemo številko za leto 1854, kakor • jo navaja g. Pipp, je prišlo v Ljubljani j leta 1853 na 1 gostinski obrat 100 j prebivalcev.
Za naslednja leta zbornica ni posebej izkazovala obratov v Ljubljani in v ostali deželi, pač pa ima skupne podatke 2a vso Kranjsko, iz katerih je razvidno, da je bilo dne 22. julija 1856 na vsem Kranjskem 3.707 točilcev piva, vina in žganja, 34 kavarnarjev, 24 obrtnikov je imelo biljarde, nadalje je bilo na vsem Kranjskem 38 pivovar-narjev.
Poročilo zbornice za leto 1870 navaja število prebivalstva v Liubljani na podlagi ljudskega štetja dne 31. decembra 1869 s 22.593; število gostilničarjev in krčmarjev je navedeno s 171, nadalje je bilo v Liubljani še 11 uličnih krčmarjev, 6 prodajalcev žganja, 17 kavarnarjev, skupno torei 205 gostinskih obratov. V primeri s številom prebivalstva se vidi, da je prišel 1 gostinski obrat na 110 prebivalcev, kar pomeni, da se je gostota obratov zmanjšala, ker je prebivalstvo naraščalo hitreje kot pa število gostin skih obratov.
Naslednje poročilo Trgovske in obrtne zbornice za 1875 navaja število gostinskih obratov v Ljubljani: ljudskih kuhinj 7, kavarnarjev 16, gostilen, točilcev vina in piva 166, točilcev žganja 8, skupno torei 197 gostinskih obratov. Po podatkih g. P'opa je imela Ljubljana leta 1875 23.675 prebivalcev, kar pomeni, da je prišel 1 gostinski obrat na 120 prebivalcev.
Za leto 1880 navaja poročilo Trgovske in obrtne zbornice za Ljubljano število prebivalstva s 24 618, uradna avstrijska statistika pa s 26.284. Go- I stinski obrati so tedaj obstojali v naslednjem številu: hoteli 5, ljudske ku-hinie 10, kavarnarji 16, gostilničarji točilci vina in piva 159, točdci žganja, 20, restavracije 5, skupno 215 gostinskih obratov. Na 1 gostinski obrat je prišlo tedaj, če vzamemo uradno statistiko 122 prebivalcev ali le malo več kot leta 1875.
Avstrija je leta 1902 izvedla velikopotezno štetje trgovinskih, obrtnih in industrijskih obratov, katerega del podatkov je objavila tudi ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo po . vojni. Statistika izkazuje za leto 1902 | v Liubljani: 196 gostilen in restavracij, 10 kavaren, skupno torej 216 gostinskih obratov. Če vzamemo štev. prebivalstva po ljudskem štetju iz leta 1900. ki je najbližjeterminu štetja obratov,je tedaj prišlo pri številu preb'valstva 36 547 na 1 gostinski obrat 177 prebivalcev, torej znatno več kot leta 1880, kar pomeni,* da se ie gostota gostmskih obratov zmanjšala. Za leto 1902 samo imamo po g. Pippu 37.200 preb valcev, kar pomeni, da je prišlo na gostinski obrat celo 181 prebivalcev.
Zbornična statistika za 1925 izka-zuie v Ljubljani tele gostinske obrate: bifeji 3, gostilne, restavracije, hoteli 217, bari 2, skupno 222 gostinskih obratov. Po podatk h H gijenskega zavoda v Ljubljani je bilo cenjeno število prebivalstva v Liubliani za konec decembra 1925 56.109 O številu gostilen v letih 1910 in 1933 imamo po datke v posebni številki Obrtniškega glasnika leta 1934. Po tej statistiki je znašalo Število gostilen leta 1910 128 leta 1933 pa 223. Slednja številka je
točna, dočim se nam številka za 1910 zdi premajhna. Zato teh podatkov tudi ne bomo vpoštevali v naslednjih skupnih pregledih.
Skupno število gostinskih obratov je torej po teh izvajanjih znašalo:
	število	1 obrat na preb.
1853	170	100
1870	205	110
1875	197	120
1880	215	122
1902	216	181
1925	222	253
Ta statistika kaže, da je bilo leta 1853, torej sredi preteklega stoletja v Ljubljani 170 gostinskih obratov ali na 100 prebiyalcev je prišel 1 obrat. Nato je v dolgi dobi 72 let naraslo število obratov na 222, kar pomeni, da je ostalo od leta 1870 dalje število obratov na skoro istem nivoju, dočim je istočasno število prebivalstva Ljubljane izredno naraslo, kar je imelo za posledico, da se je gostota gostinskih obratov v Ljubljani zelo zmanjšala. Leta 1853 je prišel 1 gostinski obrat na 100 prebivalcev, leta 1925 pa 1 na 253 prebivalcev. Todavpoštevati je treba, da so se med tem razmere zelo izpre-menile, ker so se obstoječi obrati povečali, novi pa so nastajali v znatno večjih obsegih. Prav zanimiva bi bila! statistična primerjava velikosti obratov,, recimo po prostorih, ki so bili na razpolago gostom, po številu oseb, katere, so lahko sprejele gostilne itd. Toda, tako podrobnih podatkov ni mogoče zbirati.	D.	P.
Jubileji
G. BLATNIK JOŽE — DEVETDESETLETNIH
V Ponikvah pri Dobrem polju je slavil dne 26. januarja svojo devetdesetletnico znani posestnik in gostilničar g. Blatnik Jože. Kljub visoki starosti je še vedno čil in zdrav in se je še poleti; povzpel na Šmarno goro. Ob tem jubileju mu želimo še mnogo let krepkega zdravja.
Ga. ERNESTINA ŠTEROVA
je pred kratkim praznovala svojo 65-letnieo. Njena gostilna, ki jo po smrti svojega prerano umrlega soproga vodi že od leta 1920. sama, je znana daleč na okoli, ter je zbirališče vseh slojev Tržiča. Številnim častilcem se priključujemo tudi mi z željo, da nam ostane še dolga leta krepka in zdrava.
Novi grobovi
t KRŽAN VIKTOR
V nedeljo 16. januarja je preminul v Vrhovem pri Radečah mlad posestnik in gostilničar Kržan Viktor. Star je bil; jedva 26 let. Posloviti se je moral zaradi težke bolezni v najlepših mladostj nih letih, ko je snoval nešteto načrtov za lepšo prihodnjost, posloviti se je ' moral od vsega, kar je tako iskreno ljubil. Vsem je bil dober svetovalec, posebno sadjarjem, ki jih je s svojim znanjem, dobljenim kot absolvent kmetijske šole na Grmu bodril k uspešnemu kmetovanju. Požrtvovalno je deloval pri sadjarski podružnici v Radečah in domači gasilski četi. Na njegovi zadnji poti so ga spremili gasilci domače čete iz Radeč in Loke ter mnogo ljudi iz vse okolice, med katerimi so bili zastopani vsi stanovi. Take množice
Pivovarna Jos. Tscheligi v i		• lariboru
Korc priporoča svoje izborno PIVO NAJBOLJŠE	ška c. 2 - Telefon 2335 *	
KVALITETE		
Ker smo naslednja voščila prejeli po zaključku božične številke, jih po želji naročnikov objavljamo v današnji izdaji.
želimo vsem našim gostom, odjemalcem, podjetjem, znancem in tovarišem
ter se priporočamo:
Rotar Katarina
gostilna
Logar Drago
gostilna
Kepa Leopoldina
gostilna
Domitrovič Vinko
gostilna
Trbovlje
Hrastnik
Trbovlje
Hrastnik
Eržen Franc
gostilna
Jež Franc
gostilna
Hotel »Ana«
lastnik PočivavSek
Logar Ana
gostilna
Hrastnik
Hrastnik
Trbovlje
Sv. Planina
Šešler Josip
autopodjetje
Draksler Anton
gostilna
Lamper Berta
gostilna
Bantan Jože
gostilna
Hrastnik
Trbovlje
Dol pri Hrastniku
Trbovlje
Šentjurc Alojzija
gostilna
Berger Jože
gostilna
Sušeč Ema
gostilna
Kukenberg Andrej
gostilna
Hrastnik
Trbovlje
Trbovlje
Trbovlje
Zavrašek Ivan
gostilna
Ternovic Franc
gostilna
Razpotnik Jože
gostilna
Mervar Ana
gostilna
Trbovlje
Trbovlje
Trbovlje
Trbovlje
Loger Amalija
gostilna
Pravdič Neža
gostilna
Holešek Marija
gostilna
gostilna
Trbovlje
Hrastnik
Trbovlje
Trbovlje
Birtič Slavko
gostilna
Sušnik Franc
gostilna
Delavski dom
gostilna
Kraner Ivan
gostilna
Hrastnik
Trbovlje
Trbovlje
Trbovlje - Klek
Splošna Rudar, zadruga »Rudarski dom«
Oglašujte v »Gostilničarskem vestniku"!
Trbovlje
ljudi še ni bilo na pogrebu v Vrhovem, kar je dokaz, kako je bU priljubljen pri vseh ta mladi simpatični gospodar.
Zapušča od žalosti strto vdovo z dvema malima otrokoma in mater. Lahka naj mu bo domača zemlja. Žalujočim naše iskreno sožalje!
t VVINDISCHER JOSIPINA
Našemu zveznemu odborniku, zborničnemu svetovalcu in odličnemu javnemu delavcu g. Windischerju Josipu, hotelirju v Novem mestu je umrla dne 21. januarja, mati, katero so v nedeljo spremili k zadnjemu počitku. Blaga pokojnica, mati siromakov, je bila rojena leta 1858. kot hčerka uglednega posestnika v Metliki. Leta 1891. se je poročila z znanim novomeškim posestnikom,
mesarjem in gostilničarjem g. Josipom Windischerjem, kateri je sedaj izgubil vzorno gospodinjo in zvesto družico. Z njima lastnim znanjem in pridnostjo sta ustvarila veliko gospodarstvo, katerega sta prepustila svojemu edincu našemu zveznemu odborniku, dočim sta se sama preselila na stara leta na posestvo, ki je tudi združeno z gostilno v Bršljinu pri Novem mestu. Vkljub pozni starosti se je umrla gospa še živahno udejstvovala v gostilniški obrti, katera izgubi z njo zavedno stanovsko tovarišico.
Blagi pokojnici večni mir in pokoj, ostalim pa naše sožalje!
t DOLNIČAR IVANA
V kratkem presledku je smrt zahte-
vala iz naših vrst še drugo smrtno žrtev, ki si jo je izbrala v osebi ge. Ivane Dolničar, matere uglednega ka-vamarja in predsednika gostilniškega združenja za mesto Ljubljana g. Maksa Dolničarja. Pokojnica se je pred 71 leti rodila pri Devici Mariji v Polju. Postala je življenjska družica poznanega že danes tudi pokojnega restavraterja g. Franca Dolničarja, ki sta prevzela, ko je njen soprog moral zapustiti vsled narodne odločnosti službo pri TPD, rudniško restavracijo v Vrduiku v Slavoniji. Nato sta se vrnila v Trbovlje tudi v gostilniški posel, nakar sta se preselila kot prva najemnika hotela Balkan v Trst. Po prevratu sta imela s soprogom kolodvorsko restavracijo na Pragerskem in v Mariboru. Kasneje pa
se je stalno preselila k svojemu sinu, našemu odličnemu stanovskemu delavcu, kjer je zatisnila tudi svoje blage oči. Kako je bila pokojnica spoštovana, je dovolj pričal ogromen pogreb v Trbovljah, kamor so jo prepeljali in položili v prerani grob. Naši neutrudljivi in jako zavedni stanovski tovarišici se klanja gostilničarstvo ob njenem grobu. Ostalim naše iskreno sožalje!
Zgodotfina gostilničarstva v Sloveniji
Zvezna uprava je začela zbirati gradivo za zgodovino gostilničarstva v Sloveniji, katero namerava izdati v posebni knjigi. Koliko zgodovinskih vrednot
je shranjenih v naših obratih od največjega hotela pa do najmanjše kmečke gostilne, ki so že od nekdaj tvorile vaške parlamente in kjer se je marsikaj sklenilo in izvršilo, kar je bilo in je še za naš narod od velikega pomena. Skoda bi bilo, če bi se te vrednote, ki pričajo o naši kulturi in so skrite v gostinskih obratih razgubile. Seveda so bile prilike n. pr. na bivšem Kranjskem, kjer je bila struktura prebivalstva in pa uprava docela različna od one. ki je bila ivi bivšem Sto jerskers. Zato so silno važni mestni arhivi Ljubljane, Kranja, Ptuja, Maribora, Celja, Novega mesta itd.
Z nekaterimi zgodovinarji smo že stopili v stik, potrebujemo pa sodelavcev n. pr. v Mariboru, ki bi popisali go-stilničarstvo na tam. področju. Hočemo dobiti namreč najpopolnejšo sliko o našem gostinstvu od najstarejše dobe pa do danes.
Istotako ni vseeno, če izginejo gostinski obrati, ki so nekaj pomenili v življenju našega naroda. Obvarovati se mora spomin na nje in na njihove prebivalce in na važne dogodke, ki so se odigrali v njihovih prostorih. Zato ni odveč, poziv na vse članstvo, da nam pošlje gradivo odnosno podatke in slike takih obratov, da jih priobčimo brezplačno v našem listu. Kdo ve, če ne bodo ravno ti popisi služili poznejšim rodovom v študij o razvoju našega obrta v dravski banovim.
Ze tako zvana cesarska cesta, ki je vezala Trst z Dunajem in ob kateri so ležali in še ležijo znameniti gostinski obrati, bi nam lahko povedala silno zanimive dogodivščine, ki morda žive le še v spominu prebivalstva, niso pa nikjer zapisane, gpč pa so v ozki zvezi z razvojem gostinstva in njihovih podjetnikov. Sporočite nam naslove oseb, o katerih veste, da se bavijo z zbiranjem zgodovinskega gradiva, ker smo pripravljeni plačati takim zbiralcem in sodelavcem potrebne honorarje. Sodelujte torej, ker bo vendar zgodovina našega obrta vam v ponos!
Celjska posojilnica d. d. u Cel ju
Vse hranilne vloge,
vložene pri
JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAVOD V CELJU
l
CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini DENAR, NALOŽEN V DOMAČ DENARNI ZAVOD, DONAŠA KORISTI VSEMU NARODNEMU GOSPODARSTVU NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V
Celjski posojilnici d. d. V Celju - Narodni dom
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje Cerknica je imelo dne 5. januarja ob 14. uri v prostorih svojega predsednika g. Janko Mlakarja na Rakeku občni zbor, kateremu sta prisostvovala kot delegat Zbornice TOI g. Skrij I. iz Logatca in zvezni ravnatelj g. A. Peteln. Udeležba je bila napram prejšnjim letom jako častna. Iz poročila predsedstva posnemamo, da je stanje gostilničarstva še vedno kritično, ker se ga od vseh strani obsipa z raznimi bremeni. Posebno v davčnem vprašanju je g. predsednik kot dolgoletni zastopnik pri davčnem odboru podal nazorno sliko o silni in neednaki obdavčitvi gostilničarstva. Dočim se vse ostale pridobitne kroge ocenjuje procentu-alno, ocenjujejo davčne uprave pri gostilničarjih čisti donos vedno od litra po gotovem ključu. Uprava je imela tri seje in je število gostinskih podjetij naraslo za 1 krčmo. Obračun za leto 1937. izkazuje 7.184.79 din dohodkov in 6.356.92 din izdatkov. Proračun za
leto 1937. pa se glasi na 7.585 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Zbornični svetnik g. Ivan Skrij je pozdravil navzoče članstvo ter želel mnogo uspeha in složno delovanje. Zvezni ravnatelj pa je poročal o delovanju zveze. Združenje je na tem občnem zboru sklenilo prirediti 6 dnevni servirni tečaj Združenje v Celju je imelo dne 17. januarja 1938 ob 13. uri svoj redni letni občni zbor. Navzočih je bilo od 126 članov 97. Zbornico je zastopal svetnik g. Ignac Lebič, zvezno upravo pa g. ravnatelj Peteln. G. predsednik Franc Petschuch se je takoj uvodoma po pozdravu spomnil umrlih članov in članic in sicer gg. Roze Krajnc na Po-lulih, Marija Tlaker v Teharjih in Fani Lebič v Celju. Nato je v svojem obširnem poročilu razpravljal o trošarin-skih zadevah, o autorski tarifi, o poslovanju davčnih odborov, nakar je podal ravnatelj g. Peteln podrobno poročilo o delovanju zvezne organizacije. Temu izvajanju je sledilo tajniško poročilo g. Streinigga. Iz tega poročila posnemamo, da je imelo združenje koncem leta
1937.	126 članov, vajencev pa je bilo koncem leta 21 v evidenci. Natakarjev in natakaric je bilo koncem leta 1937.
prijavljenih 77. Zadružna blagajna je izkazovala v letu 1937. 29.410.96 din dohodkov, izdatkov 20.097 din. Imovina združenja znaša torej 28.524.30 din. Združenje je imelo v preteklem letu občni zbor, 3 seje, 2 sestanka, pri katerih so se reševale važne zadeve. Zadružna pisarna je imela veliko posla s šušmarstvom, ter je ovadila mnogo nezakonitih točilcev in onih oseb, ki se bavijo z izkuhanjem. Proračun za leto
1938.	izkazuje 20.000 din pri izdatkih, pri dohodkih pa 9.500 din, ter se bo primanjkljaj pokril s članarino. Končno so se obravnavale razne lokalne zadeve, nakar je g. predsednik Petschuch zaključil zborovanje.
Poročilo o občnem zboru združenja Logatec, priobčimo prihodnjič.
Prodam hišo
ob ban. cesti v Brežicah (mesto) z dobroidočo gostilno in prostori za mesarijo. Poizve se pri Pavli Vidmar, Brežice St. 2.
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „B0CK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
DeiniSba pivovarna „tlNIDN“
===== Ljubljana, Laštto in Maribnr ==
ta' gvMnn ttalminn f dVljn: Ottna Milan. — Za lastnika: »Zveza adruž. gostil, obrti Prav, banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celj«.