gt. 83.                                      V Gorici. v soboto rinc IS. .»ktol.ra 1902.                             Letnik IV.
„I______—¦"                                    -   -   -                 -
|/.h;ij;i vs;il; lorcli m snltiilo v
|(,,|iiH <•!' II. HI i |m '< ¦« 11 >« i |i| ii i' /,;i incslo
(l|. öl. ;>- '"'I f••»,•¦»f• 1 <>¦• '..i iliv.i Id. ,\ kn
i,;ic|i' m:i.l;i iliii'vn |M:i/.iuk i/iili-11;L11 prcjol)
ll. /.v»•*•<¦''- ^l.'inr |id 11<is11 |M<¦ jctri.'iii all v
(Juri1'1 "¦' 'I"-'" |"».-iil|;m ccIdIi'Ihd S K.,
i.iilli'l""   ''   ^ •   '"   i'1'! il li'l no 2  K.
I 'rud.-i j,i .--I' v ' i'.irici v !nl>:ik;ini;i I;
rs ( h u ;i r /. v Sulsk i h ulic;i h in I <• I -
Ici'sil/   v   A ii i is kill   ii 11 c.'ih  |)u (S  vin.
(/jiilrnnj4* i/<liinjr.)
I rednistvo in uprnvnitttvo ie
nahajata   v   «Narodni   tiskarni»,
ulii-a  VHturini Ii. U. 9.
Iiopisc je iiasloviti na urodniälvo,
'ii/las<' in iiaročiiiiio pa na upraviiiAtvo
€(Joricc». Oglasi s<* računijo po petit-
vrstah in aicer ako se tiskajo 1-krat po
I 12 vin., 2-krat pu 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako a.- večkrat tiskajo, raču-
nijo  st'   po  pogudbi.
lzd;ij;itolj  in  odgovonii  urrdtiik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Trije veliki deiav^ci štrajki.
Francozka, Švica inycdruzene dr-
Žmvo iScvorno Ameriko stoje pod ulisom
vclikih gospodarskih dogodkov, ki so na-
stali v poslodnjem času. Tisoči, stotisoči
dclavccv so odložili delo, zapustili de-
lavnice in se združili v strajk. Proglašen
je «MMicralni štrajk, — oklic, da se opusli
vsako delo, padel je na rodovitna tla:
mi dela ulrujena, telesno izmozgana in
^ socijalisličnim upornim duliom napo-
jena masa delavstva je z veseljem sledila
pozivu svojih voditeljev, da se o d p o-
eije, a da ob jednem pokaže k a p i t a-
I i K t i č n i velevlasli moč „d elavske
velevlasti".
\'si poskusi posrodovanja ostali so
brez uspelia. V Franciji je segla v raz-
prave mod delavci in delodajalci sama
glava kabineta, glasoviti Combes. Ali glas
onega. ki je razdrl verske učne zavode
v celi Franciji, ostal je nasproti socija-
Iisticni velesili glas vpijočega v pusčavi,
— ta velesila je „vsemogočnemu" Com-
besu pokazala, da je še mogoča v Franciji
dvojna m era v pojavJjanju „svobodne
volje nasproti zakonodaji___
Jednake uspehe je rodilo tudi v
Atneriki posredovanje samega predsed-
nika Kooseveldta; tudi on je skušal iz-
ravnati nasprotstva mej rudokopi in ka-
pitalisti — ali zastonj! (Po najnovejših
poroeilih je tu strajk nehal.)
V  Zjedinjenih   državah je prva po-
sledica   štrajka  gospodarska   kriza.
Ne samo da se je silno podražil premog,
tudi živež, zlasti meso je zelö  poskočilo
v coni. Severna Amerika je zemlja, v kateri
se največ   poje   mesa   in največ   pokuri
premoga. Naročene so ogromne množice
premoga iz Angležke in Kanade, ali ako
štrajk traja še nekoliko ca^a, tudi to ne
bo več izdalo. To dejstvo pa postaje kri-
tično v tern  času  ko se   bliža  zima   in
potreba kuriva postaja čedalje občutneja.
Vendar ni upanja, da bi se stvari obrnile
na bolje.   Poročila iz Krancije, Švice   in
Amerike   govore, da se   štrajki se širijo,
ler, da so se delavci trdovratno odločili
ostati pri svojih zahtevah.
V  Ženevi v Švici   počiva vse delo.
Ondi so   položili   delo   tudi  stavci v ti-
skarnah  tako, da ne izide noben časopis.
[ Ker je pa Švica zavetje  anarhistov, ho-
> čejo   ti   življi   izkoristiti šlrajk   v   svoje
prekucijske narnene. Dozdaj še vlada tu in
tarn mir, a to ne bo trajalo dolgo; zaradi
tega so ndposlani v razne kraje oddelki
vojaslva, da vzdržujcjo mir in red. . . .
V Franciji je zavladal generalni
ši.MJk rudarjev v vseh premogokopnih
departementih, v Pas-de-Galais, Loire,
Haute-Loira, üard in Tarn in drugih. Do-
sedaj se sicer ni kalil mir, alijako vzne-
mirja nakana rudarjev, da udero v
rudokope in jih razrušijo, stroje razbijejo
in sploh vse pokončajo. Prefekt v Pas-
de-Calais pravi, da je doživel že več
štrajkov, a takega ko zdaj še ni bilo. V
tern kraju počiva nad 50.000 delavoev. V
Bassin de Loire jih štrajka 85 odstotkov.
St. Etienne je vojaško zastražen. —
Delavski knlovodje pozivljejo na mir in
na vztrajnost, da se zabrani dovoz pre-
moga iz drugih krajev. V Saint-Chamond,
kjer se je še delalo, je odšlo 2000 de-
la vcev, da prisilijo tamošnje tovarise k
štrajku.
0 uzrokih   teh   ogromnih  štrajkov
se širijo različne govorice. Francozki so-
cijalistieni vodja  Ja u res piše v ,.Petit
republique"   da   so   največ   vzrok   temu
gibanju r u d n i š k a  d r u š t v a,  katera
težijo trajno   za   zmanjšanje   delavskih
; plač.  Cene   premoga v 1. 1901   in   1902
! niso  padle   in   vendar   prikrajšujejo    ta
| društva delavcern premije, katere so jim
| po   dogovoru   dolžna   vsled   podraženja
' premoga.  Pa društva se skušajo skrivati
1 za vlado in zvaliti nanjo vso odgovornost.
i Ta društva  žele,   da   pride do  konflikta
j med delavci in republikansko večino par-
t lamenta. Ako vlada izguhi hladno kri in
! se da zapeljati   do nasilstev,  tedaj  bi ta
5 društva triumfirala.                           •
No, vladi odločno nasprotni listi ra-
j dostno pozdravljajo ta strajk, ki dela vladi
velike sitnosti. Monarhist Cassagnac
. piše v „Autorite"  da je ta strajk odgovor
| delavcev na obljube lakomnih podjetnikov,
: ki ne drže besede in ki žanjejo zdaj vihar
j ker so sejali veter. „Gaulois" meni celo,
! da je štrajk naperjen proti republikanski
državni obliki. Že dejstvo, da so vsi trije
ogromni štrajki buknili ba^ v treh repu-
blikali, je znamcnjf, da merijo na to
stran.
Taki so glasovi iz Franc je.
V Ameriki vlada velika napetost;
hati se je velikih nemirov. .iednako je v
Šviei, kjer se obdržavajo na li^oče bro-
ječi shodi, na katerih se sklep«, ustaviti
popolnoina delo. — —
Da imajo štrajki svojo podlago v
opravicenifi zahtevah delavcev trpinov,
temu se ne da ugovarjati, — als na žalost
opažamo, da pa nemalokrat izrabljajo
nezadovoljnost d ^lavcev, katero znajo
često umetno vzbujati plačani socijali-
stični kolovodje, nečedni elementje. Tako
se je dalo že mnogokrat doki'zati, da so
strajke zanetila konkurenfna podjetja,
katera imajo od počivanja dela v drugih
podjeljih ogromne koristi. Zategadel. ako
bi irndi štrajki zarcs vedno pošteno in
moraino podlago, bi morali zajedno o-
nemogočili koristolovsLvo konkurenčnih
podjelij.
Ali -^trajki v velikih krajih, kjer je
delavstvo materijelno bol„e organizovano
in tudi podj(itnislvo stoji na boljih nogah,
ne skodujejo na nobeno stran veliko.
Vse drugače pa je v naših krajih. Tu
škodujejo štrajki v prvi vrsti delavskim
rodbinam. ki rnorajo često strajk popla-
čati z grnotnini obstankom; v drugi vrsti
— pred ocmi imatno nas Miren — pa
ukondujejo domaco obrt, kateri ne želi
nujnejšega nego pogibelj — tuji konku-
rent. Velika brezvestnost socijalističnih
hujskačev slovenske krvi j»1 torej,
ako oni zavajajo naše delavce v strajk.
S tem služijo jedino le židovskim in
sploh tujim podjetnikom, kajti ako bi to
ne bilo, — moral bi že danes vladati za
mirenskim štrajkom prav gotovo strajk
tudi v Dörtlesovi strojarni. Ali naj je ta
izozeta, ker je njen lastnik laški žid
in gotovi zagovornik židovskega kapita-
lizma! ?
Zatorej bi bilo želeti, da se v inte-
rest! domače obrti skoraj poravna ta za-
deva, ker Skoda je na obeh straneh
velika.
Češko-nemška sprava.
Ministerski predsednik dr. pl. Kürber
je 1 \. t. m. predložil zastopnikom ceäkim
in nemškim načrt glavnih načel, po ka-
tcrih hoče vlada urediti jezikovno vpra-
šanje za Če.^ko in Woravsko. Ta glavna
načela za C e ä k o so:
Nemäki jezik ostane v sedanjem
obsegu v veljavi v sem občevanju. z
vojaškimi oblastmi in orozniätvom ter ?
občevanju z oblastmi izven ceäke kralje-
vine Nemščina naj oatane pri uradih t
veljavi tudi v notranji službi, ki se tiče
vojaštva, poročil na osredno vlado in t
policijskih stvareh ; dalje v notranjera po-
slovaDju vseh prometnih, poätnih in bla-
gajniških uradov.
C kr. uradi se razdele v öisto češke,
čisto nemške in dvojezične. Enojeiiöni
so oni sodni okraji, v katerih je po
zadnji ljudski štetvi nad 20% ene na-
rodnosti. Vsi drugi okraji so dvojeziöni
ali mešani. Oblastva, ki obsegajo ?e<5
sodnih okrajev, so dvojezična, ako je
vsaj en okraj mešan. Tekom čaaa naj
se okraji tako omeje in arede, da bodo
po možnosti enojezični. Po tem načeln
naj bi se določil uradni jezik za notranji
in vnanji promet.
Enojezični uradi se raorajo ?
občevanjn s strankama posluževati istega
jezika — ustno in pismeno. V tem je-
ziku se morajo glasiti tudi uradne objave,
rapisi   in   pečati,   kakor   tudi   vknjižbe
I Ako pa je vloga v drugem deželnena
jeziku, mora dotična stranka tudi tm
rešitve in odredbe dobiti v svojera jeziku
Stranka sploh ni zavezana, da bi morals
skrbeti za prevode.  Objave ces.   uradoi
! morajo biti v jeziku občin,  öetudi 80 te
; v mešanih okrajev.
Pri dvojezičnih uradih je za im
obravnave merodajen jezik stranke. Akc
pa je prizadetih v eni strari reč strank
vrši se obravnava ali v obeh jezikih al
pa v tistem jeziku, za katerega se stran-
ke zedinijo. Vsi napisi, objave in pečat
so dvojezični. Vknjižbe in izpiski so i
jeziku stranke. Isto velja za kazenske
obravnave. Vsaka stranka ima pravicc
v treh dneh zahtevati uradno listino i
svojem jezika, ako ji je bila dostarljen«
USTKK.
Hajduk Slavčo.
Holyjirski:   i v ;i, ii    V a z o v.*)                       i
(i)jiljo.                                    I
„bamo moja  žena bi   Ii   mogla   to
povedati",  reče   mahoma   Slavčo,   kakor
bi rnu bilo prišlo to nenadoma na rnisel. !
„Tvoja žona? Ali ve za to?*'             j
„Ne ne\                                              \
„No,  zakaj    pa   praviš,   da   bi   to
mogla V"'                                                        j
,,.laz j(!j povom in ona pojde s tabo j
in ti  pove".                                                   !
„Ali še to nočV"'
„Da, to noč.   Daj   jo poklicati!..."
Ahmed-aga   se   zamisli   in   ga   po- !
K'c.da sumljivo.
„Ali cemu tvoja zena? ... Ali bi j
ne niogel povedati tega možu, kakemu )
va.ščanu, ki bi li ga. pripeljal?"
„Ne!"
„A zakaj ne?"
,.Julri me popeljete v Solijo, kjer '
bom ol.'esen. Had bi videl se enkrat svojo '
„Ha ße jo ne pokličem?1'
,JtJdaj   nikutnur   drugeinu    nie   ne
razodenem;.
„Ali pa veš,   da je  žerjavica   pri-
pravljena?"
„Stori, kar hočeš".
Petelini so zapeli v drugo.
!          „Ti  si   mi   pretkani   gjaur !•'   reče
1 Ahmed-aga hinavsko-dobrovoljno. „Dobro
tedaj, bodisi!''
]          Na to stopi ven, vzbudi zunaj dre-
: majočega stražnika in nni reče:
I           „ldi in privedi sem Slavčevo ženo.
Reci jej, da bi Slavčo rad govoril ž njo*'.
j           „Kaj pa če ne bi   hotela?"'   vpraša
: stražnik.
I           „Bedak!  primi  jo za  lase  in   pri-
vleči josiloma !•' se zadere nanj načelnik.
Berič vrže pnško čez ramo in stopi
; skozi vrata. Pri tem  šumu   zalajajo   do-
| mači psi, povsod druge pa je   bila   glo-
! boka tiš;na.
I                               lV-
!           Blizo četrt ure kasneje stopite dve
senci na Hedovo   dvorišče, velika   vrata
se zalusknejo ter se zapro za njima. Bil
; je to berič s Slavčevo ženo. Privedel jo
; je potihoma po atopnicah do  kleti,   kjer
se je oglasil pri vratih.   Duri   se   odprö,
berič   izpusti   Slavčevo   noter,   sam   pa
ostane zunaj na straži.
Slavčo vprö hrepenoč, radoston po-
gled na ženo.
,,Zdrava Volkana!" reče  potihoma.
,.Slavčo, Slavčo ! Oh, kdo bi bil
pričakoval, da te do bim v takem stanu !
O Bog, kdo bi bil rnislil ?'' je tarnala
žena z jokljivim glasom, pa lomila z ro-
kama v cbupnosti.
,.Ne javkaj, Volkana, ni vzroka''.
,.A zakaj si me poklical ?•' vpraäa
ga solznih oeij.
,.Da bi te še enkrat videl ; kajti
kdo ve, ali te bom še kdaj ..."
„O moj mož !„ — zajavka Volkana.
„Kaj pa dela Vladko?"
,.Vladko je zdrav'.
„A kako se pa tebi vede !*'
„Ne govori o tem Slavčo ! Kako se
je to zgodilo, da te je vjel ta . . . Kdo si
pa more le misliti, kake muke te čakajo
od teh rnalopridnežev !" blebetalaje Vol-
kana brez vsakega ozira na Turka.
Turek je razumel bolgarski in lovil
je vsako besedo iz tega zaupnega razgo-
vora zakoneev.
Pristopi k njima ter zareži :
,.Nu, kaj šepetata tu? Govori zdaj
Slaveo, kar imaš povedati ženi; z vajinim
cviljenjem ne bom izgubljal časa . . ."'
„Volkana, idi,   povem   ti   to   sami"
— zamrmra Slavčo razjasnjenega obraza.
»          Volkana pristopi blizo in iel   iei  ie
nekaj šepetati.
TurČin se razsrdi:
„Gjaur, skrivaj si ne smeta tega
praviti.  No, govori, da čnjem tudi  jaz!u
Ahmed-aga stopi blizu k njima ter
nastavi ušesi.
„ZenaM — začne Slavčo tiho, ali s
tresočim glasom — „ti vrs, kje je Modri
breg''.
„Vem, Slavčo".
„Dobro", opomni Ahmed zadovoljno.
„Na Modrem bregu na gorenji strani
leže velike skale. PozntJ jih, saj smo se
igrali tarn kot otroci".
„Poznam jih Slavčo" — re<5e Vol-
kana. Bila je zelo zavzeta pri teh vpra-
sanjih, ki niso bila v nikaki zvezi s straä-
nim položajem.
„Ali poznaä dobro te skale?"
„Poznam jih Slavčo".
„Dobro, dobro! Dalje!" reöe Ah-
med-aga. —
Ali mahoma — kot bi bilo treäöilo
— odleti Turek dva koraka nazaj, pre-
kucne se in pade vznak. S tilnikom je
udaril ob zemljo. Po tem naglem hruma,
ki ga je napravilo padajoče telo, je bilo
vse tiho. Turek se niti zganil ni. Kri mu
je zalila glavo in oblila tla. Tanki curek
krvi    mil    i«    äinil    ii    tial         iTi^Mo.    »>«!/l«» \
v drugem. Druga instanca v me^anem
okraju se mora posluževati jezika prve
instance.
V notranji službi se enoje-
z i č n i uradi poslažujejo svojoga jezika,
ravno tako tudi v uradnih dopisih na
cesarske in avtonomne urade. Dvoje-
zični uradi pa se v notranji službi
poaiožujejo jpzika strank ali vlog. Dvoje-
zični uradi rabijo v uradnih dopisih jezik
onega urada, k&t remu je dopis namenjen.
U r a d n i k i v enojezienih okrajih
morajo biti v besodi in pisavi popolnoma
zmožni dotičnega jezika. VT mešanih o-
krajih mora biti zadostno število urad-
nikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov.
Pri višjom sodiseu v Pragi naj se usta-
nove potrebni senati in oddelki.
Za Moravsko pa velja splošno
načelo, da so vsi cesarski uradi dvo-
j e z'i č n i. V občevanju s strankami je
merodajen jezik stranke. Ako se eno in
isto uradno poslovanje iiče vee strank,
mora dotični urad rabiti oba jezika. Isto
velja za obravnave, ako se stranke ne
zedinijo za en jezik. Uradne objave,
vknjižbe, napisi in pe^ati so dvojezioni.
Vse druge doloebe so v bistvu podobne
onim za  Češko.
Dopisi.
>:; Od iiekotl. — Trgatev s;> ravnokar
vjöi. Xekoliko moti deževno vreme, ven-
dar pa bo vino res boljče od lanskega.
Zato ga kupci plačujejo že po 15—16
gld. ali 30-32 K. hektoliter; kajti sploh
kaže se po gorenjem Vipavskem manjäa
letina od lanske. Nesrečna vinska po-
godba ^klavzula) pa ne le, da škoduje
vinr eji v Avstriji, marveč ona pospešuje
tudi alkoholizem, proti kateremu se borijo
vsi prijateiji ljudstva z znanim društvom
vred le z malim vspehom, Jdokler se ne
adpravi ta nesrečni privelegij, ki nosi
ipiljone in miljone leto za letom naši
,.trozvezni prijateljici Italijr', ki ima
Avstrijo le za molzno kravo, katero pa
razun danega mleka črti v dnu srcä
Zato pa menim, da bi bil na vsak način
„severni stric*' boljši in zvestejši za-
veznik nas, kakor potuhnjeni Lab, ki je
e.näk gadu, katerega goji Avstrija na
iastnih prsih, kakor uei vsa zgodovina
Italije od 1815—1848-49, 1859 in 1866
in dalje. Zgodovina je učiteijica ljudstva
in vlad, ako si jo hočejo obračati sebi,
in tako. domovini in človeštvu v pr:d,
ter nam vedno kliče: Učite se pravičnosu,
vi lunrljivi ljudje, ker visa roka, ki sega
v.razvitje cloveskih zadev, vas svari po
zgodovini, ter ne pozabljajte nikjer svo-
jega Boga!...
Še neko zlö navado oziroma raz-
vado sem namenil navesti v Vašem
cenjenem listu, in ta je pošiljanje kra-
jevnih razglednic. Lepe in pomenljive
razglednice raznih mest in krajev, zlasti
še iz inozemstva, navadno razveselo
naslovljonea, a žalibog, utihotapilo so so
dlje Oasa ?em tudi nenravne ruzglednico
pohujšljivega pomena, katerih se po-
služuje mladina, zlasti neka vrsta vo-
jaških novincev, ki so odšli že od do-
inačega ognjisča pohujšani. Ako so ne-
nravne podobe na razglednih oknih pre-
povedane. menda bi se morale ustaviti
tudi v prometu enake nenravne r»z-
glednice, katerih je videl pisec toga že
opetovano naslovljenih na mnogotere
osebe obojega. zlasti ženskega spola. Naj
bi se dotični krogi, ki imajo v tern besedo.
tej zlorabi ustavili, kajti neestetirne in
puhujšljive razglednice, kakor sem jili
videl ravno v minolih dneh, žalijo sra-
možljive oci in nedolžno srce. „Ergo
videant consules!"
Politični preglecL
Notranji politični pcložaj.
S temeljnimi naeeli, katera je pri-
javil dr. Körber zaupnikom eeških klubov
minuli torek in na podlagi katerih misli
vUda predložiti državnema zboru dvaza-
konsjra načrta glede jezikovnih razmer
na Češkem in na Mor&vskem, so bili taki.
da se niso samo Mladočehi in češki
agrarci, marveč tudi konservativni oeski
posestniki tako izrekli. da se isti kar a
limine zavržejo ter da «e o istih niti ne
rnzpravlja. S takimi načeli ne namerava
vlada pač nič drugega nego vtihotapiti
nemški jezik kot državni jezik. proti ka-
teri nameri pa se ne bodo vstavljali sa-
mo Čehi. marveč se bodo vstavljali tudi
vsi ostali Slovani. Ta dr. Körberjeva od-
kritja vladnih namer so vstvarila v
državnem zboru tako kritiübn položaj,
kakorsnega v istem že dolgo bilo ni.
Vsled teh odkritij so napovedale vladi
najhujšo opozicijo vse češke stranke. katero
bodo znale tudi dosledno izvaja. In
pri takih državnozborskih razmerah
naj se v kar najkrajšem času reši držav-
ni proračun?! Pri takih razmerah naj
se reši parlamentarnim potorn avstro-
ogerska nagodba? !
Državni zbor.
Prva seja tega zasedanja pričola je
v četrtek ob 11. uri predpoludne. Potem
ko je predsednik grof Vetter z navadnim
pozdravom otvoril sejo in so se prečitali
razni spisi, je predložila vlada zbornici
državni proračun in pa zakonski načrt
glede pomnožitve novincev t^r vladni
načrt glede dovolitve kredita v znesku
38,000000 za prevstrajbo topnicarstva,
posebno pa za ustanovitev novih baterij
s havbicami. Na to je ministrski pred-
sednik pojasnil sedanji politični položaj.
Priporočal je posebno, naj bi se državni
proračun rešil prej ko prej. Potem pa
je izjavil, da hoče vlada na vsaki načiu
rešiti jezikov no vprasanje ter da hoee
predložiti v zbornici dva zakonska načrta
in sicer jednega za češko a drugega za
Moravsko. Ko je ministerski predsednik
rekel, da hoce vlada jednakomerno po-
stopati tako proti Čehom kakor tudi proti
Nemcem, nastal je v zbornici veliki vihar
posebno med Gehi. Pa tudi ostali Slovani
so dr. Körberju vgovarjali. Glede avstro-
ogrske nagodbe je rekel dr. Körber, da
ista še ni dognana   med vladama, da se
pa nadeja, da se to kmalu zgodi. Čioh
dr. Pai'äk je odločno protestoval proti
nacinu, na kakošon misli ilr. Körber re-
siti češko-neinško jozikovno vprasanje.
Predlagal je, da se o dr. Körberjevom
govoru od prodcbata, kur se je tudi sprn-
jclo. Na to je sleililo ci'anje in utemelje-
vanje raznih nujnih prcdiogom. Za tem
se je seja zaključila.
Civilna lista.
Kakor se vidi iz prodloženega ilr-
žavnega [U'oracuni se je civilna lista v
tostranski državni polovici za dva mi-
lijona K povisala ter bode znasala zdnj
113 milijonov. Havno isto so zgodi luJi
na Ogerskem in bode /nasala tudi tam
civilna lista 113 milijonov, tako da biulf
znasala odsloj skdpna civilna lista 22 6
milijonov, dod'im je ista znasala dosodaj
IS(i milijonov.
Minister za pravosorije odstopil.
Ministor za pravosodje bar. Spens-
Roden je podal demisijo, katero je
cosar tudi vsprejel. Kakor vzrok se na-
vaja ponišeno zdravstveno stanje mini-
strovo Odstopivši minister je bil morda
Slovanom najneprijnznejši mod členi se-
danjega minister^tva.
Zde-vprašanje na Poljskem.
Poljski listi poročfljo, da bode poljski
k'ub slavil v državnem zboru interpela-
cijo, kjer jo bilo zHprtih več poliskih re-
servistov, ki so se na kontrolnih shodih
7glasili v poljskem jezikumesto v nemškem.
Interpelacija zaradi cesirske pesmi v   ogerskem
državnem zboru.
V sredo je v ogorskem državnem
zboru interpoliral poslanec Pavel Nessy
zaradi izgredov v Klausenburgu. In-
terpelant je vprašal ministersk'^ga pred-
sednika, zakaj da se ni cesar vdeležil
slavnosti na cast Matiji Corvinu?! Po-
slanec Nessy vpraša nadalje, zakaj se
niso vdeležili toh slavnostij člani ce-
sarske hiše, če se ni mogel iste vdoležiti
cesar, ko so bili vendar vabljeni k tej
s'avnosti. Dalje vpraša, zakaj se je svirala
pri ti popolnoma narodni slavnosti ce-
carsk« pesem?! Ali prevzame ministorski
predsednik na-se vso odgovornost, ako
bode odslej ogrska mladež vsakrat de-
monstrirala, ko se bode na Ogerskem
svirala cesarska posom?! Ako noče mi-
nisterski predsednik tega, potem naj
skrbi, da se cesarska posom ne svira na |
Ogerskem. Proli koncn soje je cl^ovarjal
ministerski predsednik pl. S/.ell intor- '
pelantn rekoč. da je bil cesar osebno i
zadržan vdeležiti se Corvinove slavnosti. j
Nadvojvoda Josip pa bi se bil gotovo j
udeležil slavnosti. ako bi mu ne bila tega ;
bramila bolezen. Bili so pa udje cesarske
družine zastoptini pri slavnosti po nad-
vojvodu Josipu Avgustu. Ako je vojaška
godba svirala cesarsko pesem, ravnala se
je po predpisih, kajti vojaške gjdbe mo-
rejo vsikdar ob prihodu kakega uda ee-
«arske hiše to pesem svirati
Burski generali in nemški cesar.
Kakor poroča berolinski list „Vor-
wärts" iz povse zanesljivega vira, ni res-
nična vest onih listov, ki so pisali, da
cesar Viljem ni hotel sprejeti v avdijenci
burskih generalov, marvee resnično je,
baš nasprotno, namreč, da so Botha,
Dew et in Delarey sami odklonili
prijavljeno avdijenco, to pa zaradi tega,
ker se je hotelo doseči, da jih angleški
poslaniki privedö pred nemškegn cesarja.
Ta   odklonitev   avdijence   je   bil    dobro
premišljen ein burskih generalov; pmč
so se generali izognili vsakemu napac-
nemu tolmnčenju v Angležki, drugič pa
so se s lorn izborno odzvali notaknosli
nemsk(»ga cesarj», ki svoj ens ni hotel
sprfjoti v nvdijonci predsodnika Krügerja.
,,Vorwärts" pravi, dw je bila ta njih od-
klonitov jedna izmed njih slavnih zmag
in morda ne zadnja. Cesar Viljem pa je
b'ije zdnj u/.aljen, ker mu jo šla po vodi
jedna krasna prilika, ko bi bil pokaznl
svoj sijaj in i7pustil jednosvojih krilatiii
guvoranc.
Nova politika Srbije?!
Dunajski „Fromdfiiblatf priobeujo
noko brzojavko, katoro je posnel po
n< mski „Nationalzeitung-'. Po ti brzojavki
hi bil d;tl srbski minister Vuič zaradi
toga svojo ostavko, ker ni hotel car vzpre-
joti srbsko kialjovskc; dvojico. Glasom
te brzojavke sol je namreč belgraj^ki ruski
zastfipnik Kurojnov k srbskomu kralju v Ni3
tor mu sporoeil, da ga car ne more spro-
jeti. Vsled tega bi bil sklenil srbski kralj
ločiti so od Rusijo tor so odsloj naslanjali
na Avstrijo.
Anglesko pravosodstvo.
Irski poslanec Mac Hugh jo bil no-
davno obsqjen v trimpsocno ječo, kor
se jo bale nedoslojno vodel prt»d sodniki.
Za tak prestopc^k j" navadna kazen 40
silingov, a kor jo !>il obtoženi Irec, na--
rekovala so mu je tako kruU kazen. Vrc-
deti pa je treba, kakšni so bili ti r»z-
žaljeni sodniki. Takozvano magistratno
sodišče obstoji navadno iz prav sumljivih
ljudi. Taka sta bila tudi dva sodnika, ki
ju je baje razžalil Mac Hugh. Eden so-
dnikov. neki Hannel je bil 15 let po-
licist brez vsako juridične prakse. Drugi
sodn'k Segrave je bil pred äestimi me-
seci i/gnan iz nekega regimenta zaradi
goljufije in poneverjenja. In taki ljudje
sodijo poslance angleške!
Macedonia In Albanija.
Rerolucijonarno gibanje v Macedo-
niji in Albaniji raste od dne do dne tako
hitro, da je začelo delati velevlastim hudo
preglavico. Na vseh koncih in krajih teh
dveh nesrečnih dežol prikazujejo se močne
ustaške čete, katerim turški vojaški od-
dolki večkrat niso kos, ter morajo pred
njimi hežati, pustivši po več mrtvih za
seboj. Ni torej čudo, da posfaja evropska
diplomacija vedno nervoznejša, ter, da je
postalo med posameznimi državami iako
živahnorazgovarjanje zaradi toh dogodkov.
Angleško in avslrijsko oficijozno časo-
pisje, ki jo dozdaj te dogodke bagateli-
ziralo, postaja zadnji čas, pisoč o njih
vedno resnejše.
Domače in razne novice.
Poroka. — Danes so je poročil v
Sibinju na Erdeljskem g. Josip Vodo-
p i v e c, c. in kr. nadporočnik trena z
gospodično Enny Seilertovo. Bilo
srečno!
Smrtiia kosa. — V Celju je umrl
v torek posestnik Josip Peg an iz Ga-
brij na Vipavskem v 35. letu svoje dobe.
Pokojnik je bil jako čislan in razumen
rnož tor jako spostovan od svojih soob-
čanov. Bolehal je dlje časa in iskal zdrav-
niško pomoči zdaj v tej kopelji, zdaj v
tej bolnišnici, ali zaman. Neizprosna
smrt ugrabila ga je v cvetuv njegovoga
življenja. Zapušča udovo in 3 nedoraslo
oiroke. N. p. v m.!
Jurij baron Vega.
(K stoletnici  njegove smrtl  17.  ueptembra  1802.)
Bilo je v dan 26. septembra 1802,
ko je pretresla odlično dunajsko družbo
novica, da so naäli podpolkovnika barona
Vego, jednega najhrabrejäih častnikov
cesarske vojske, imejitelja reda Marije
Terezije in matematika, čegar ime je slo-
velo po vsej Evropi, — mrtvega v iJonavi.
Ta rovica je provzročila veliko raz-
burjenje mej Dunajčani pa tudi zaradi
tega, ker se je bil raznesel glas o nekem
misterijozneni hudodelstvu, čegar žrtev
je bil ie le 48-let stari občespoštovani
častnik. —
Barona Vego so pogrešali od 17.
sept, dalje. Govorilo se je, da so ga ne-
kateri videli v družbi jednega njegovih
prijateljev, s katerim se je podal izven
Dunaja z namenom, da si kupi novega
konja za ježo. To je bilo 17. sept, in od
tega časa je Vega izginil brez sledu. Še
le 26. aeptembra so po dolgem iskanju
naäli njegovo truplo. — Vega je ležal v
Donavi; njegovo truplo je bilo privezano
z močno vrvico na neki kol. Vse to je
kazalo, da je moral biti umorjen, —
iJulnja,   ki se je 2al potrdila,   ki pa so
je popolnoma izpričala še le mnogo let
pozneje. Dunajčani so seveda iz tega
tragičnega slučaja takoj skovali grozno
dogodbo, vsled katere bi bil Vega postal
žrtev — zavisti. Vega je namreč dve leti
pred svojo smrtjo dobil baronstvo, kar
je seveda napolnilo z zavistjo mnoge
njegove skrite neprijatelje. Le-ti da bi
ga bili zvabili v zanjko in ga umorili. Ti
sovražniki Vegovi, da bi bili v ta namen
podkupili njegovega prijatelja. Le-ta da
bi bil povabil Vego v okolico Dunaja, da
kupita konja, katerega je Vega potreboval
za bližajočo se vojno proti Napoleonu.
Na tem izletu da je ta prijatelj na Vegi
izvršil naročeni urnor. Te govorice, ka-
tere je sicer marsikdo veroval, pa so bile
le pravljice, kajti resnica je prišla slu-
čajno na dan.
Bilo je po zimi 1. 1811.
Neki avstrijski artilerijski častnik
je videl nekega dne pri nekem artilerislu
neki risalni instrument, na katerem je
bilo vrezano ime Vega in častnik je
spoznal instrument kot kekdanjo lastnino
slavnega matematika. Na strogo vprasanje
je dobil od vojaka sledeči odgovor:
Leta 1809 je bival on (vojak) v
Nussdorfu pri Dunaju. — Njegov gospo-
dar je bil neki rnlinar, ki ga je pri nje-
govih delih večkrat opazoval. Nekega
dne je artilerist potroboval šestilo;
mlinar, proti kateremu je artilerist izraz'l
to željo, je dejal, da ima on tak instru-
ment ter mu ga prinese in podari. In to
je bilo šestilo, ki je bilo lastnina ne-*reč-
nega Vege, in ki je sedaj pripomogel do
razkritja umora slavnega matematika.
Mlinarja so takoj na to zaprli in ta
človek je tudi kmalu vse izpovedal. —
Vega — tako se je glasila izpoved mli-
narjeva — si je dolgo zaman iskal pri-
rnernega konja za ježo, a koneč-no našel
žival, ki mu je bila po godi; ali.lastnik,
ki je bil mlinar sam, konja ni hotel pro-
tlnti. Baron Vega je ponujal za lepo žival
večje in večje zneske, ali mlinar konja
ni hotel dati za nobeno ceno. Naposled
je baron izvlekel mošnjo polno
zlatov in hotel ponuditi za konja jako
visoko svoto. Zlato pa je obudilo v la-
komnem mlinarju poželjenje: navidezno
«e je s ponudeno svoto zadovoljil ter po-
vabil barona, da mu sledi v hlev do konja.
Ta pot pa jo poljala čez glohoko mlinsico
po brvi. Mlinar je puslil iti barona Vego
pred seboj in ko sta se nahajala sredi
brvi, udaril je nič zlega  alutečega z de-
belo palico po glavi, da se je baron takoj
mrtov zgrudil. Morilec je vzel svoji žrtvi
z zlati napolnjeni mo^njiček, zlato uro
tor prej ornonjeni instrument. Truplo pa
jo privezal na jeden kol, ter je vrgel v
Donavo. —
Za to svojo peklensko dejanje se
je pokoril mlinar na vislicah na znanern
hribu „Spinnerin am Kreutz" pri Du-
naju. —
Smrt barona Vogo kot prvega ma-
tematika, ter kot izvenredno nadarjenega
častnika zapuslila je v tedanjih učenih
vrstah globoko verzel; a njegovo smrt
obžalovali so rnožje učenosti tudi v ostali
Evropi.
Vega je bil prvi, ki je v artilerijskih
solah vpeljal analizo, — njegova preda-
vanja v matematiki so vsled njegove bogate
izvirno snovi in vsled jasnosti v izražanju
našla kmalu vstop v učne knjige. Vega
je ne le na polju matematike kot osobito
vojaške znanosti hitro zaslovel v
Evropi, — marveč njegove nepresegljive
tabele logaritem, katere je v prvič objavil
I. 1795, in ki so doživele mnogo novih
izdaj, ter razna njegova tozadevna dela,
pridobila so mu nevenljivo slavo in sve-
tovno priznanje.                (Dalje pride.)
V   Štanjelu   na   Krasu   je   umrl v
pondeljek v NH.   letu   svoje   slarosti    po
kralki a mučni   bole/.ni   posestnik   JožH"
lločevar. Ohranil si jo Is«, ^tnrčok do
zadnjih dni zdrav .spomin in eist   razum.
Slovenake časniko čital jo P™v d^ 7.mh
njega in   sicer   ;>rez   naočmkov    Cetudi
nahajaiosi se v tako   visoki   slaro ti,   hil
je vendar žrtva svoj>   neumnrne   d.-lav
nosti. Prehladil s« jo ruunreč v vinogradu
začasa trgatve ter moral podlrči   pljuč-
nid, ki ga   je   v   tre.h   dneh   spravila s
sveta. Večna luč naj  mu sveli !
Tr/.aski iiamcstnik ^rof (Joess
se sedaj iriudi, kakor pnročajo „Slo-
vencu" i* Celovca, na. svojem posestvu
Žrolcu pod Gelovcem. Tarn je zhrana
vsa družina. Prihodnji teden se p o v r n e
v Trst. 0 njpgovem odatopu ni več no
duha ne sluha.
Frcincšicnjr v  polilirni  shi/Jn.
__Narodni list-1  nn   Volovskem   je   \z-
vedol, |da Je okrajni glavar v Lošinju
Scarpa, premeščen nazaj na Dunaj,
od koder je bil svoječasno prišel na
Voiovsko, a na njegovo mesto da pride
kakor voditelj ok ajnega glavarstva na-
nicstništvpni  tajnik   baron   H e i n I e i n.
Poscbua teraja za pouk v roniih
delih v „Šolskein Domu". — Kakor
minulih let, odpreta se tudi letoH posebna
tečaja: I. z<* uni»itno ve/.enje in belo ši-
vanje, 2 za krojenje in šivanje vrhne
obleke. Tečaja se odpreta s priceskom
novembra t. I. ter se bode učilo v vsa-
kern tečaju po 4 ure na teden, in sicer:
v šoli za krojenje in šivanje oblek ob
pondeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure
predpoludne, v soli za umetno vezenje
in belo šivanje ob torkih in petkih od
10. do 12. ure predpoludne.
V  ta tečaja sesprejmejo onegospo-
dične, ki so že izurjene  v ročnih   delih,
pa se hočejo   popolniti s posebnim   ozi-
rom na krojenje perila in oblek. —   Za
sprejem   se  je   oglasiti   do   28.   oktobra
pismeno ali   ustrneno   pri vodstvu   Sole,
oziroma pri dotičnih gospodičnah   učite-
ljicah.
<J. g. Ivan Kovaeič, vikar v
Stržiščib, je sei za upravitelja na St.
Viško goro. Tern povodom nam pišejo
iz Stržišč, da spomin na gospoda ostane
trajen. Sedaj zadene žalostna usoda Str-
žišče, ako bodo morale ostati brez du-
hovnika. Posebno hudo bode po zimi,
ker radi snega in burje ni mogoče niti
v sosednje   zelo oddaljene cerkve.
Kaj vse nam ve „Soča" povc-
datl. — „Soča" piše v svojem zadnjein
uvodniku, da imajo v našem deželnem
odboru Italijani večino, in pristavlja, da
jo bodo vedno imeli, dokler bodo sedeli
v njem „klerikalci". Kakor je vsakemu
znano, obstoji deželni odbor iz petih
članov. Ti člani deželnega odbora .so de-
želni glavar, ki je Italijan, dva italijanska
in dva slovenska odbornika. Potem takem
bi imela „Soča" prav, kajti trije Italijani
proti dvema Sloveneerna tvorijo večino,
ako je res, da je tri več nego dva. Pra-
vimo. ako je res, da je tri več nego dva,
kajti sodeč po „Sočini" pisavi, bi to ne
bilo vedno res in ostane le toliko časa
res, dokler sedita dva „klerikaler' v de-
želnem odboru. Ako bi sedela pa v de-
želnem odboru mesto dveh „klerikalcev"
dva ,.naprednjaka", bi bilo po „Sočinem"
mnenju nasprotno res. Potem bi imeli v
deželnem odboru Slovenci večino in bilo
bi hkratu dva več nego tri. Kajpada, „na-
prednjaki" znajo pač coprati in to s po-
mocjo kalomona. V istem uvodniku trdi
„Soča", da. ni blagor ljudslva prav čisto
nič pri sreu „klerikalcem". Po „Sočinem"
mnenju so le možje a la dr. Tuma ljudje,
ki skrbe za blagor ljudstva. 0 resničnosti
„Sočinih" besed se je naše ljudstvo že
popolnoma prepri(Yalo, posebno pa oni
posestniki, ki so imeli ž njim posla v
zadevl železniških pragov.
„Soča1' piše nadalje v svojih prej-
anjih uvodnikih, da bi se moralo gledati
na to, da se nalože na pivo kolikor mo-
goče manjše obfinske in deželne do-
klade. Po njenih nazorih bi bilo skoraj
boljže, da se zvišajo doklade makar na
izravne davke ali pa da se zviša užit-
nina na vino. Pivo ima namreč po „So-
činih11' nazorih pri nas vzviseno nalogo,
pregnati iz dežele to nesrečno žganje-
pitje. Naše vino pa naj se izvaža, recimo,
na Gorenjsko, na Koroäko itd. Ker se
po „Sočini" opravičeni trditvi v imeno-
vanih deželah največ žganja popije, po-
tem bi imelo naše vino nalogo prega-
njati žganje v teh deželah. Niso li to
krasne misli? Pri nas naj preganja žga-
njepitje pivo, katerega uvoz olajšaino s
tern, da ga obkladamo s čim manjäimi
obcinskimi in deželnimi dokladami, na
Gorenjskem in Koroškem pa naj prega-
nja žganjepitje naše vino. Nam seveda
taki narodno go^podnrski načrti ne grejo
v glavo in smo mnenja, da bi bilo treba
puäeati na čelu onega, ki jih je objavil
v „Soči", to pa le zato, ker nam ni pri
sreu blagor nasega ljudstva in ker   «mo,
kakor pravi „Sot-a", ubogi zapeljanci.
(irofica   Sallmr^   in --   ^So^ji"'.
— N<'ka nornška urolica Kdita S a I b u r g
ima lisle slabosti   kakor /.nani   ,.Soeini'4
pisjiči, kalcri  so «e najbrze od take vrsto
,.[)isateljskili  talentov" navzeli naziranja.
na je vsi^   „imenitno"',  kar    [ir'>vzročuj(»
Skandale. Ta groliea sestavlja zbirko ro-
manov pod  naslovom „K a j  p r i p o v e-
d u j e   r e R n i ca". V nnkem dunajskom
listu pa t'itamo o tej pisatel.jici   in  njeni
„rnaneri"' slecJečo kritikn;   ,.Grofic;t   Sa!-
burg je ni'vartia pisateljica. Ona piše
svoje romane   po liniern   receptu,   kakor
I'rancoski časnikar   llonri   Hoch e lor I
svojc ii v o d n e clank e. Njcna devizu
je : škandal č e z vse. Z neutrudljivo
rnarljivostjo nabira vse zlobne čenče,
ki se nanaSajo   na   razne   visoke   osebe
in celo   take,   katerih   irnena   slovijo   v
službi človfičanstva in prosvete.   V koli-
kor jej ne zadostuje resnica, pa d o d a
iz liistne   lantazije  in   tega  je
večji del v njenih «ipisih.   Vse   njene
osebe so vzete iz življenja, a njili imena
so tako prozorno potvarjena,  da vsakdo
lahko s prstorn  pokaže   na   nje.    Da   za.
tako „pisateljevanje"   ni   treba   nadarje-
nosti, se sarno ob sebi umeje.   A   to pi-
sateljevanje je  nevarno   v   drugern    po-
gledu. Namen, slabosti  in   gnjilobo   člo-
veške družhe razkrivati, je sam na   sebi
hvalevreden. Ali za tako delo treba
vzvisenenravneresnobe,   ni-
karpa   poulične  nizkosti. Kjer
je tako   d«lo   zares   po.trebno,   je
namestu ojstra satira,   nasprotno   pa  je
tako delo le   podel  p a m II e t,   ki   ne
dela časti pamfletistu.   0 nravni resnobi
pa v spisih grofice  Salburg nismo   našli
sledu, phč pa nebrzdano veselje na škan-
dalih. Ona rise svoje osebe kot dovršene
podlece in ničvredneže, pa ako bi jo kdo
tožil, ne mogla  bi   dokazati   ničesar.   V
najnovejem romanu   se je   lotila   zdrav-
niškega stanu, — to je  tu in   tarn   tudi
potrebno v naših časih.   Ali   da   je   na-
padla dvoje v zdravilstvu visokozaslužnih
inož in jim podtaknila najgrje   lastnosti,
to govori o z 1 o b n o s t i pisateljice, k a-
koršne   bi   bil   zniožen   k   več-
jemu   ničvrednež,   ki   se   hoče
nad  nasprotnikom bridko raa-
ščevati"'.    Na    konci    pravi    kritika:
„Priporočali pa bi grofici, naj najprej
pometa   pred   svojim   pragom,
ako pabi tarn   ne  note la   niče-
sarvedeti,  pa  jej   hočemo   mi
pomagat i". — Ali ne bi bila primerna
ta kritika tudi ljudem pri „Soči", kateri
bodo morda zdaj celo še   ponosnejši na
svoj lepi „talent1' ? Dostaviti pa moramo,
da omenjena  kritika   ne   stoji   morda v
kakem klerikalnem listu, marveč   v libe-
ralni „Neue Freie Presse".
Mrkiieiije meseca. — Včeraj zjutraj
ob 5. uri 16 min. je mrknil mesec. V
naših krajih se je to mrknenje le malo
zapazilo, kjer je ob tej uri mesec zatonil.
Hazsiava inizarskih izdelkov.—
V nedeljo in pondeljek bodo razstavljeni
mizarski izdelki, katere so izdelali tu-
kajšnji mizarji za časa spopolnitvenega
tečaja za mizarje, ki se je vršil v Gorici
meseca septembra iega leta. Razstavljeni
bodo izdelki v prostorih tukajšnje mestne
obrtno-nadaljevalne sole. Razstava bode
odprta in sicer v nedeljo do 4. ure po-
poludne, v pondeljek pa od 10 ure pred-
poludne do  I ure popoludne.
Najdena lira. — Neki Ivan Sadel je
našel pri gledišču srebrno uro ter jo
oddal policiji.
Aretirauje. — V Gradisču je are-
tirala tinančna straža nekega Artura Bi-
gonia iz Padove in neko Terezijo Serocco
iz Trsta. Pripeljala sta se iz Italije ter
prodala v Gradišču voz in konja, ne da
bi bila plačala na meji od prodanih reči
carino.
I'retep. — V krčmi Valentina F.
pod Gradom sta se hudo sporekla čev-
ljar Jože Štrukelj in Miha Koršeg po
domače Piščanec. Konečno pljune Štrukelj
Koršeku v obraz. Koršeku na pomoč so
pa prihiteli in sicer mehanik Ernest
Naglič, rrizar Emilij Stanta in pleskar
Anton Z'M. Ti trije so začeli tako ne-
usmiljeno pe^titi Štruklja po obrazu, da
ga ni bilo skoraj več spoznati. Zato pa
jih je tudi policija zaprla.
Beguiu'ii. — Na italijanski meji so
prijeli dva desetnika našega domačega
pešpolka St. 97. Hotela sta jo pobrisati
čez mejo.
Bralno (lrrStvo v   \>1.   Žabljah
bode imelo svoj redni občni zbor dne
26. oktobra ob 4. uri popoludne s sle-
decim dnevnim redom : I. nagovor pred-
sednikov ; 2. poročilo tajnikovo ; 3. po-
ročilo blagajnikovo ; 4. volitev odbora;
5. posamezni predlogi. K obilni udeležbi
uljudno vabi                             odbor.
Porodila 4 doklicc je pri Britotu
pri Marijinem Gelju  na  Kanalskem   mi-
nuli leden M. V. 2 doklici priSli sta mrtvi
na «vet, dve pa steživeli približno 1 uro.
Xosrora v tovarnl iia Jcscnicali.
— Pnniožfii dflavec Jakob Sorli. dorna
iz Podrnelca na Primorskem, je dne 2.
t. in pnrnagal pri prevažanju železne
omarc, tožke okoli lo(K) kg. iz |livarne.
Vozič^k, na katcrem jeležalo tcžko brorne,
je skočil iz tiru in se nagnil, omura pa
je padla un nesrečn^ga delavoa. Ta se
je hotel 7. naglirn skokom ro.šiti, a je s
covljs'rn obvisel na nekein klinu. Po-
ri(i.sreč(3nca so prepeljali v tovarni;5ko bol-
nico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih
poskcideb umrl.
Ponioziii uradtii sluge. — število
pomožnih uradnih slug se skrči na kar
mogofie njijrnanj^e stm-ilo, ker sr» na-
merava potem spremeniti mesta pornožnih
uradnih «lu? v stalna mosta.
Intro ii izari.ja trža^ko-koperskc^a
škofa m«^r. dr. Xa^la v Kopru se je
vršila v nedeljo dne 12. t. m.
I'lMMiict na openski zelcznici. —
Vsled nesreče. ki se j^ doi?odila prejinji
tenden na openski žclo/.nici, je bil prompt
na ti ž 'leznici za nekaj dni vstavljen.
Zdaj je pa javna oblast dovolila, da se
promet pod lu'kimi pogoji sme zoppt fia-
daljevati.
I*r»'lM\aNtvr> Trsta šteie sedaj
183.29s) duš. Dne 31. dec. J S90 bilo je
v Trntu 178.127 prcbivalcev. Število pre-
bivalstva se je tedaj pomnožilo od tedaj
za 5168 dn.š.
Hazburjeiijemej tr/aSkiml brivci.
— Tržaški brivci, ki so vecinoma laski
podaniki, nimajo stalne tarife. To. dni je
odprl neki Corno v ulici delle Poste
svojo novo brivnico. Omenjeni Corno je
drugi brivee v Trstu, ki sft je upal do-
ločiti sla'ne cene in sicer 30 stot. za
samo brado in isto toliko za striženje las.
Stem paje novi brivec zadel v srsonovo
gnezdo, kajti ostali brivci so z vso res-
noslj1"» nastopili proti najnovejšemu drugu.
Temu posledica je, da so pred omenjeno
brivnico v sredo aretirali nič manje nego
deset razgrajačev ! Zatrjuje se. da bodo
brivci zahtevali, da se ta brivnica zapre.
Nekateri govore tudi o možnosti geral-
nega strajka, ki pa je za to puč skoro
nemogoč, ker delavci ne bodo tega hoteli
uprizoriti proti človeku, ki jim gre v prilog
z nizkimi cenami.
Veselje sainomorilnega kandi-
data. — V7 torok ob 71 2 uri zjutraj podal
ge je na tržaško mestno pokopališče 24.
letni brusac Viktor C. iz ulice Seminario
z namenoin, da se ustreli. Ko je došel
do cerkvice na sivdi pokopalisča, je res
izstrelil revolver, a brzkone v — zrak:
kajti, ko so prihiteli čuvaji, je ,.samomo-
rilec" pobegnil s pokopališča in se podal
v neko bližnjih krčem. Ko pta o stvari
izvedela dva redarja, podala sta se v
dotično krčmo in odvzela inožu revolver.
Na vprasanje, černu da je stroljal, odgo-
voril je Viktor, da se je hotel ustreliti,
a se ni zadel, ker ni vajen streljati.
lrreclentiäke razglednlce. —  Ir-
redentiška odbora v Rimu in Benetkah
sta pričela izdajati ter razpošiljsti raz-
glednice. Na vrhu je framasonska zvezda
s podobo Garibaldijevo. Preko morja se
vidi suha «emlja, na levi gorenji strani
pa pet grbov, mej tomi tudi grba Dal-
macije in Istre. Vsi ti grbi so privezani
z laneem na steber, ki nosi grb Avstrije.
Na razglednici sta dva napisa. Gorenji:
„Se anche non potrö recarmi mi faro
trasportare su di un canone.."4 Dolenji:
„K dopo 30 anni siamo ancora./'
Izpretl   drzavnega   sodišča.    —
Gospod dr. Jurij Hraševec je vložil svo-
ječasno prošnjo pri celjskem mestnem
svetu za podelenje pristojnosti. Celjsko
županstvo mu je pa vrnilo prošnjo, češ,
da jo ne sprejme, ker je pisano v slo-
ven?kem jeziku. Gospod dr. Hraševec se
je vsled tega pritožil pri štajerskem de-
želnem cdboru, a ta je njegovo pritožbo
odbil ter bil mnenja, da celjski mestni
svet ni prisiljen sprejemati prošenj v
slovenskem jeziku Gospod dr, Hraševec
se jo prito'Iil proti odloku štajerskega
deželnega odbora pri državnem sodišču
na Dunaju, in to je to dni razsodilo, da
je celjski mestni svet kršil s tern zakon,
ker ni vsprejel prošnje pisane v sloven-
skeni jeziku, v jeziku namreč, ki je na
spodnjem štajerskem deželni jezik.
Defravdanta po^tnega olioljala
Hrocha prijeli. — Kakor smo že po-
ročali, je poneveril poštni oticijal Miroslav
Hroch v Währingu pri Dunaju o4.000 K
in zbežal. Tega moža je policija prijela
v Gradcu v sredo po noči, prišla pa mu
jo na sled tako-le: Dunajska policija je
opazila, da Hrochov sin na Dunaju skoro
izključno prebira inserate v Graških
lislih. Mislila si je torej, da išče najbrže
kak Šifriran inserat svojega očeta, ki se
najbrže nahaja v Gradca. Zato je ludi
opozorila  graško   policijo,  ki je   zučela
defravdanta skrbneje iskati in «a je tudi
v resnici naAla
Stanoval je namreč v hotelu Som-
mer. Ker sr ni hotel If^itimirati, od
vedfil ga je straf.nik, ki ^a je zaaaeil, k
bližnjemu policijskemu inspektoratu. Do-
Hppväi tja, pahnll je strazwrja od sebe ter
je hotel zbežati, pa stražnik dotekel ga
je kmalu h začetka je tajil, da on ni
Hroch. Ko so ga preiskali. naSli so pri
njprn poštno nakaznico, s katero je hotel
poslati ženi nekaj denarja. Preiskftli so
tudi sobo v hotolu, kjor so na^li 47.000
K Hroch je nameraval kupiti v Gradcu
neko kavarno ter je dal dotičnemu go-
spodarju že 6CHJU K na račun. svoji ženi
pa je izrocil iOOO K.
Maniiestnc'iil shod krir. sorijal-
cev v St. Hipolitu. — V St. Hipolitu so
imeli m'nulo nedeljt krščanski socijalisti
pod vodstvom dr. Luegorja svoj shod, ka-
terega se je udelfžilo 10 000 ljudi Nomski
nacijonalci so hotoli s pomoejo socijalnih
demokrato-' preprečiti ta shod, pa se jim
to ni posrečilo. O-talo je le pri žvižganju
in kričanju. za kar se pa dunajski kr-
Sc'anski sncjalisti. kateri so se pripeljali
v St. Hipolit v petih pc sfbnih vlnkih, niti
zmeneli niso. Seve, da, bi ta dan v St.
Hipolitu up bilo brez izgredov, ako ne
bi politična oblast za to skrbela in za-
gotovila red s tern, da je poklicala v St.
Hipolit vsst polno orožnikov in vojakov.
Tudi socijalni demokratje »o imeli ta dan
v St. Hipolitu svoj shod, katerega se je
udeležilo pa le kakih 2000 oseb. Značilno
je pa to, da so se združili proti krščan-
skim socijalistom socijalni dernokratje z
židi in z nemskimi nacijonalci. Bog naj
razume te šmentane socijalne demokrate !
Slovensko drustvö „llirlja" v
Pragfl ima svoj II občni zbor v soboto
18. t. m. v gostilni g. Schübla „C Po-
kornjeh"4 v Ječni ulici s sledečira spore-
dom: 1. čitanj>° zapisnika ustanovnega
občnega zbora ; 2. čitanje zapisnikov br.
drustva „Triglava" ; 3. odborovo poročilo;
4. volitev : a) predsednika, b) odbora,
ci preglednikov ; 5. slučajnosti. Gosti
dobrodošli!                               Odbor.
Deželuozborske velltve ua >Io-
ravskem. — V četrtek so se vršile v
kmečkih ubčinah na Moravskem deželno-
zborske volitve, pri katerih je bilo iz-
voljenih in sicer: 17 kandidatov zdru-
ženih čeških strank; šest čeških kon-
servativnih kandidatov; štirje nemžko-
nacijonalni kandidatje in štiri vsemenški
kandiadtje.
Poskus ostrupljei^ja. — Profesor
kemije na lvovskem vseučilišču Nie-
milovič je hotel popiti jeden kozarec
mleka. Ali mleko je bilo grenko. Profesor
preišče koj mleko in se prepriča, da je
bilo v njem namešanega toliko arsenika,
da bi se zamoglo z njim ostrupiti 20
o^eb. Profesor je naznanil ta slučaj koj
policiji, ki je aretirala slugo. Profesor je
namreč prejšnji dan slugo hudo ožtel
zaradi njegove zanikernosti. Zato je sluga
nasumu, da je on nasul v mieko arsenik,
kar je prav lahko storil, kjer so mu bili
vsi strupi, nahajajoči se v laboratorju
na razpolaganje.
Narodno gospodarstvo.
0 teniosti zeleue krme.
Inteligentni in napredni gospodarji
rabijo za gnojitev svojih travnikov, razna
nmetna gnojila, ki so se s časom poka-
zala nekaj vredna. V zadnjem času pa
so opazovali razni gospodarji, da živina
noče jesti zelene krme s travnikov ki so
bili več let gnojeni s kajnitom ali fosfat-
nimi tvarinami. Ta prikazen pa ni dovolj
pojasnjena. Ako se travniki gnoje z ne-
čistiin kajnitom in to celo v nepravem
časn, tedaj to krmi škodaje. To nastane
posebno tedaj, ako kajnit ne pride že v
jeseni na travnik, potem, ko je košnja
miuila, marveč da se gnoji ž njim v teku
poletja in da po gnojenju več časa in
dežja, tako, da se vsled tega gnojilo le
počasi razkraja.
Surove soli, kakoe: kajnit, karnalist,
silvinit imajo kakor znano razur. 9—12
od^totkov kalija še mnogo škodljivih tvarin
v sebi, ki se počasi razkrajajo in pri tern
niti ne prodirajo v tla marveč ostajajo
na vrhu. Ako korenine rastlin popijejo
več takih škodljivih snovij, potem dobi
krma cuden okus in žival krme ne mara
jesti. Zaradi tega je treba surove kalijeve
snovi že jeseni speljati na travnik, da
čez zimo strupene snovi v gnojilu zlezejo
v globočino. Ni pa še znano, ali je to
jedini uzrok, da živina ne jo rada take
krme, ki zraste na umetno gnojenih trav-
nikih in zakaj da taka krma ni tečna. V
vsih slueajih pa, kjer se je pojavila ne-
užitnost umetno gnojene krme, pokazalo
pa se je kot izvrstno sredstvo gnojenje
s hlevskim gnojem, ali tudi z dobrim
kompostotn. Da se izogne takim in jed-
nakim neprilikam je najbolje, da se pred
gnojenjem v večjem napravi poskuänja
in se izkuaiio   travniška tlä. da li ao za
u met no   gnojenje   ali ne.   Na mokrotnih  ,'
travnikih je   najbolje, ako so   mesto   12 '
odstotne^a kajnita rabi konoentrirana ka- j
lijfiva sol za gnojitev z vsebino od   R)°. o
cistega kalija.   To vel'a tudi za  gnojitev
glinastih ali   ilovnatih tal    Nasprotno pa !
na   travnikih   z   visoko   h'go   in   suhimi   j
tlanii se rabi c najboljsim uspehom kajnit. j
ravno tako na pesčenih. Ako se gnojitev \
izvaja na   ta   naein   pravilno,   zrasto iz-
vrstna krina, pa sewda le todaj,  ako so
razmore   gledt»   vlage   (inokrote)   dobro
vrejone in so se travniki z dobrim bra-
nanjtMii storili  pristopne zraku.   S takim
ravninjom   se   dobi   lineja   vrsta   knno
^trave in detfIje^ in se iztrebi trša vrsta
trave,   mahovine iii druge   slabeje   vrste  ,
rastlino.   Slab okus zainore   dobiti   krma \
tudi   tedaj,   ako   na   travnikih   prevlada I
draeje in razni travniški lišaji.   Na vsak
naein   mora   gospodar   ako   živina noee
jesti  xelene   krme.  pogledati po uzrokih \
in jih odstraniti.                                       j
O pridcluvnnjii prav zgodnjc^a zclja |
mi proste in.                       !
Vsaka kuhinjska ali zelenjadna rast-
lina je tern bolj cenjena. tern dražja. čirn
prej   pride   na   trg.   oziroma   v   kuhinjo. ,
Zato se velika večina zelenjadnih rastlin i
v gosposkih vrtih in v vrtih blizu velikih
mest prav zgodaj prideluje.   oziroma sili
v posebnih gorkih lehah. Siljene rastline
res niso nikoli tako   dobrega okusa, ka- |
kršnega   so   na   prostem   pridelane,   pa
ravno   zaradi   njih   zgodnjosti se   cenijo
ter drago plaeujejo,   veliko draže, kakor
pozneje na   prostem   pridelane.   dasi  so
te veliko boljšega oku^a.
No. manj premožen človek si siijene
zelenjadi   pač   ne  more   privoščit-,   vsaj
p^gostokrat ne, zato si pa želi na prostem  ;
pridelano kar najprej mogoč-e   dobiti na i
m'zo.   Med   zelenjadne   rastline,   ki >e v i
gosposkih in v mestnih vrtih  redno vsako
leto pridelujejo ali silijo v gorkih lehah.
spada    odloeno   tudi   zgodnje   zelje   ali
zgodnji kapus. Zgodnje zelje se pa more
nt'primerno bolj zgodaj  pridelovati kakor
ga po navadnem načinu pri  nas na pro-
stem pridelujejo, če se prideluje po pre-
zimljenih sadikah. Zpomočjo prezimljenih
sadik prideluje se pa zgodnje zelje takole:
Koncem   avgusta,    pričetkom   spp-
tembra — v Vipavi, na Goriškem, v Istri
še celo zadnje dni septembra — se vseje
seme   prav   zgodnje   vrsie   zelja,   kakor
ivanskega   zelja.   zgodnjega   podolgoglav- ;
nega dunajskega   zelja ali zgodnjega  er-  j
I'urtskega   itd. na obseneene   lešic^.   Ka- ;
v      korhitro se rastlinice   dobro   prekrižajo,
to je kakorhitro nastavijo h kličnim listom
prva dva prava listka, se prav  na gosto
začasno presade n.'i bolj pusto, vsekakor
pa prav   preksolnčno lešico.   Presade se
tako, da pride na  vsakih 5 on v čvete-
rokotu ena rastlinica. Tako gosto začasno
presajanje se v vrtnarstvu imenuje piki-
ranje rastlin.
Kadar pikirane rastline dosežejo ve-
likost ravno pravšnih sadik, se jim mora
zabraniti daljnje bujno razvijanje, daljnja
bujna rast. To se pa stori na ta način,
da se ali vnovič prepikirajo, ali pa se
puste, da trpe primerno sušo, kar se stem
dosež..', da se jim ob suhem vremenu nič
ne priliva, ob deževnem pa da se s <Mm
pokrijejo, tako da jih dež ne more na-
močiti. Izkratka. s takimi rastlinami se
mora tako postopati, da do zime dorusejo
!e toliko, da se more o njih reči, da so
ravno pravsne za presajanje. Čez zimo
se take sadike puste popolnoma na miru
do pomladi. Prihodnjo pomlad se pa pre-
zimljene sadike, hakorhitro zemlja in
vreme to dovolita, presade na stalno
mesto. Najboljše mesto za nje je prav
preksolncna, pred burjo in severom za-
varvana lega s prav dobro, močno za-
gnojeno zemljo. Obdelovanje obstoji v
tern, da se po enkrat ali dvakrat okop-
Ijejo, da se jim po potrebi priliva, po
kakem dežju enkrat še celo z gnojnico.
in da se z njih obira mrčes, če se na
njih prikaže. Tako pridelano zelje naredi I
po skusnji na vrtu nekdanje deželne vi-
narske in sadjarske sole na Slapu do
binkošti la prav lepe trde giave, ki se
prav lehko spravijo v denar.
Prav na isti način se da v pravem
podnebju pridelovati tudi zgodnji ohrnvt.
Prvi pogoj je seveda prava zgodnja vrsla,
kakor je na primer italijanski marcelin,
ali ulmski, ali dunajski zgodnji ohrovt.
Prav izborno se da na ta način
pridelovati tudi zgodnja karüjola, ki irna
še višjo ceno kakor zgodnje zelje ali
zgodnji ohrovt. Koleraba se pa na ta
nacin ne da zgodaj pridelovati, kajti njene
sadike zime ne prestanejo.
Kako prav bi hilo, če bi se naši
Vipavci, Goričani, Istrijani in tržaški oko-
ličani lotill pridelovanja takih zgodnjih
kuhinjskih ali zelenjadnih rastlin. Se lepäi
denar bi lehko zanje dobivali, kakor ga
dobivajo vrli Briei že zdaj za svoj zgodnji
ledrilc, grah in krornpir.
R. Dol6nc.
Ha/pis slii/iKk
obcinskega tajnika.
I'odpisano   /iipiinslvo   iM/pisujc
sIm/Ih)    t>l)i'iiisk(\i,va    lajnika    /   liMno j
plaro 900  krou  in priiiHMiiiiii slam)- I
vanjtMu.  Pro>njo v. doka/ili  /mo/iio-
sti /.i\ lo  službi)  jt1 vlo/ili   pii   pod- i
pisaiiiMii    (Id    koiitr    h\ua      nu^iH'a.
Zalitova ^t*  znatije  slovonski^a,   ila-
lijanskoga   in nomskejia jtvika  v  m>-
voru  in pi*a\i.
Ziip.msivo v Kitiiiiln.
dne 8. oktobra  1902.
M. Zega,
župan.
Ivan Bednarik
knjigoveznico
(^     •   •
jionci
ulica Vetturini  št. 3.
Roniai.jtMii na Sv. (;»ro
kakiu1 tudi slavncinu
olM*"'in*»tvii v ohre «<»'
li.-ijiiIjudiK'jc pripoi-oča
\avarna „Central" v Goriei
na Trnvniku tik rcrkvc
sv. UvTiarija. Liistnik ,jc
Fi 1 ii> Pt'cfiikoi/ Kihein-
bcrga. X» ra/polago ima
nad 100 časopisov. kava
in likfrji uajlioljši, i>o-
strežba točna. čistolia
izgledna, c«mic so ka-
kur v drunili kavarnali.
r ^^   ¦"   -^i^ ^i^ ir ^mr -^t^- ^>ay^ -nm*
)            Krojaška mojstra
j Öufer & Bajt
k      v Goriei, ulica sv. Antona St. 7
9 v nisi g. J. Kopača pri okr. sodniji,
1                      izdelujeta
\ vsakovrstne obleke za možkc
f po mcri, bodisi fine ali pa
I                 priproste.
1      Priporočata se svojim rojakom
f  v Goriei in na deželi,posebno pa
1  č. duhovščini in ncencem srednjih
K  in Ijudskih šol za obilna naročila.
JKUY9KSA
m^V^ ^m. ^^ ^^ ^^ «^ ^k >-^ j-*. *-v >»^ ji-v ^^ «^A^A^ ^kj^\^s.^\^\**i^k
Anton Pucelj
priporoča svojo
brivrxieo v (goriei
na   Travniku, in
brivsko podnižnico
v ulici   Tre Re, iö.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucci, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrsle, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po posti 3e razpošilja   v   zahojčkih
najmanje po 6 Kg. na vse kraje.
Slovrri proiVsiM'ji
nuMÜciuc in /<lra\ niki
pripoi'orajo
liiitliiiDZiiAilfi1
lekarnarja
(hxbrijcla Piccoli ja [
v .Ljubljaui,         (
flvornep zalaptelja Sj. svet papeža
kot sr«^;lstvo. ki krepča žclodec,
vzbuja tek, pospešujc prcb-iv-
ljanje iu odprtjo telesa, poscbno
zdravilna za one, ki trpo na za-
staranem zaprtju.            I
Tiiikturo /.;i/.oloili'c r;i/i>i>šilja lcka/.nar
riCCOLl v LjiiL)lj;iiii v ska'tljicali ¦/. I2slc-
klciiii-ami /a K •>¦)•>, / 2-I- strkliMiicaini /a
K iSO. /. M(5 stcklciiicaini za K 7--, / 70
stcklfiiicami za \;Y--. I'oslni p-ikct pod f> k«.
Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tülminu,
Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vi». steHciiica.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema   vsa zidai^ka dela  po njij-
nižji ceni. — Naročona dela se lično
izvrSujejo.
Velška zaloga ^^
l^ gotovih obiek
vsake vrstc in vsake more.
!!! Brez konkurence !!!
ANTON KRUŠIČ,
trgovec in krojaški mojster ^r«"%2J
ßVj v   Gorici, Vrtna ulica št. 26.
V mirodilnicah
Gosposka ulica in tekališče G. Verdi
sr   pii:;inj;i
vse kemično čiste pridelke za
uravnanje vina, kakor tudi kn-
deča žveplena kislina za čistiii
vinsko posodo, namreč: sode,
čebre itd. itd.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulii-a S (aMJUW  Via Giardirio 8
urinornf'M
prcstrm    bel;i
iii nrna   «inn
'-    mnt:ofiPc.rh   b
nugradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po žcliv.-
.lici na vHc krajo ;."stro-(>i7crski> iiionaihijc v
soilili  od   f>(>   lilr.tv   '¦;iui-(»j.   Ma.   znhlcvo   |)t>šilja
Cere zmerne. Pnstrežha poAten».
1  Jakob Miklus,
j tr,L,'ovoe z lesom in opoko, zaio^a
vsakovistn(\L,ra  tnl<^a in mriiko^!
i   knroškc.^ii in  kraiijsko^a lesa lcr
I pohištva, rakev (triitf). vinskih po-
sod. stiskalnico za vino in sadje
| vsake velikosti. kakor tudi krat-
korasnih  i«^<ir slovcnskih ..M.'iri-
j jaiiic" t. j. ličnih in trpe/nih
miz    iz   trdetja.    lcsu,    ki   iinajo
I  znotraj tro-   ali   žtiridelno   ke<(-
I Ijišče z vrtenci in ke.yljavnicno
blagajno po najnovcjši seslavi. za
krcinarje, zasel>nike itd.
I         v Pevrni,
' za Soškim mostom, p. Gorica,
I   priporoca p.   n.   obcinstvn svojo
'   bogato    zalogo.    za.^otavlja   naj-
k   hitrejšo postrežbo  in  jako  nizke
!                          cene.
i              Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadru^a"
Gorica, Gosposka ulica št. 7
Priporoča sc v to stroko spariajoa' kakovoNti bla^ji /a l»Ii/aj<»<',o no
letno (lobo, kiikor: volne, porkal, satin, batist, zophir svile. Hvilo za prati,
Voille de Laiiic, Tennis, Oksford, pique luknjasti. Možka sukna po vsaki
ceui v veliki izberi. ^adalje irna bo^ato zalo^o prr.prog, prc^rinjal, zjivok,
j bla^?a x-d mobiljo, platna, ('hifl'ona, ruskega pi.atna, Knr:ppove:;a platnn,
hlaceviue, volneuih (><J<\j, kovtrov, sra.jo. !»oinba/,^vin, r.dunih mt it«L
Goopodo opozarja na izborno porijo,  katero  ao  raaproflajst 15"/0
pod oeno, dokler je še zaiogo.
Pod perilo spada aledeče: bel^ srajce z Darvanirai oprsniki  ovratniki,
zapestnico, nogavieo, srajee za l)i"ibo)azee itd.
= Vse po najiisžjšli in stainih cenah! =====
:             Na žoljo se raapošiljajo u«orci poštnine prosti.
r      TISKA:
Casopise   - - - -   ,
Knjige......,
i
Diplome.....
1    Trgovske  račune
,    Cenike    .....
|    Vabila zavcselice
',    Pisma s firmo   •
L    Razne etikete - -
NARODNA =
= TISKARNA
v GORfCI
prevzema vsa v tiskarsko
stroko spariajoča dela in
izvršujevmoderni in okusni
obliki po tako nizkih cenah
da se ne boji nil^ake
^     konkureuce.     ^
I  TISKA:     ^
F   risk, za diihovnije
i   Plakate.....
|   Sprejemnioe - - -
W   Računske sklepe -
Y   Pobotnice-------
|   Razne posctnice -
K   Poročnice-------
I   Osmrtnice-------
J             1.1. d.
Št. 83.                                      V Gorici, v solx.to <\ac 18. oklol.ra 1902.                             Letnik IV.
l/.liaja ysfak tojM'k in SüImiIo v
IimIimi ul, M.'-'iiri prjiMijiolilii«' /.:i mcslo
it iii. :>,. uri |i(»;n<lilii.s /-'i 'I«1/.«1!'». Aki)
|»;iili'ri;i.l:uliicv:i|ir.T/.nik i/i'li-»Ian prrjnl»
('». /.vci-i-r. Sliuii'l'o pošli ini'jciiiiiii ,ili v
(iorici n;i tluin |")šil.j:in «-<*lt•!•>!no H K.,
pollclno ¦!¦ K.  '»  č''''"«'1""  -  k-
|>nn|;ij,i  «•'  v <">i'i(1i v lnli;ik:irn;ili
Sdi war/   v   ^"^kil"    nli'-.'ili   in   -I «'I
Icrsitz v Nuiiskili   uIi»:ih  pn fs vin.
^^^^s             ^^^i         ^^^a              SBP             fl^B        hk                  ^^h              ^^^b                s              L*^^^^^^^^8k
l'r»rdui*t\o in uprav uiiitvo s<*
nahajata v «Nnroil ni tiskarni»,
nljca  Wituniii ii. At. 9.
Dopisf jc nasloviti na un'drnStvo,
oplasf in ii.-inu'i.ino pa na upravimUvo
«Gorico. OglaM *<• računijo po p*-tit-
vrstah in sici-r ako st- tiskajo 1-k.rat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako s<* večkral tiskajo. raču-
iiijD He  [>o pogodbi.
IzdajatHj in oiJgovonii umlnik Josip lVIarušie.
„------—    '                                                                  ~
Tiskii „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Trije veliki delavski štrajki.
Krancozka, Švicu in združene dr-
žuve Severne Amerike stoje pod ulisom
v(»|ikih gospodarskih dogodkov, ki so na-
siali v poslednjem času. Tisoči, stotisoči
delavcev so odložili delo, zapustili de-
lavnice in se združili v štrajk. I'roglasen
jp «pneralni štrajk, — oklic, da se opusti
vsako delo, padel je na rodovitna tla:
od dela utrujena, lelesno izmozgana in
s socijalističnim upornirn duliom napo-
jena masa delavstva je z veseljem sledila
pozivu svojih voditeljev, da se o d p o-
čije, a da ob jednern pokaže kap i la-
list i e n i velevlasti moč „d e 1 a v s k e
velevlasti".
Vsi poskusi posredovanja ostali so
brez uspeha. V Franciji ,je segla v raz-
prave med delavci in delodajalci sama
glava kabineta, glasoviti Combes. Ali glas
onega, ki je razdrl verske učne zavode
v celi Franciji, ostal je nasproti socija-
listieni velesili glas vpijočega v puščavi,
— ta velesila je „vsemogočnemu" Com-
besu pokazala, da je še mogoča v Franciji
dvojna mera v pojavljanju „svobodne
volje nasproti zakonodaji....
Jednake uspehe je rodilo tudi v
Ameriki posredovanje samega predsed-
nika Rooseveldta; tudi on je skušal iz-
ravnati nasprotstva mej rudokopi in ka-
pitalisti — ali zastonj ! (Po najnovejših
poročilih je tu štrajk nehal.)
V  Zjedinjenih  državah je prva po-
sledica   štrajka   gospodarska  kriza.
Ne samo da se je silno podražil premog,
tudi živež, zlasti meso je zelö poskočilo
v ceni. Severna Amerika je zemlja, v kateri
se največ   poje   mesa   in največ  pokuri
premoga. Naročene so ogromne množice
premoga iz Angležke in Kanade, ali ako
štrajk traja še nekoliko časa, tudi to ne
bo več izdalo. To dejstvo pa postaje kri-
tično v tern  času  ko  se   bliža  zinia   in
potreba kuriva postaja čedalje oböutneja.
Vendar ni upanja, da bi se stvari obrnile
na bolje.  Poročila iz Francije, Švice   in
Amerike   govore, da se   štrajki še širijo,
ter, da so se delavci trdovratno odločili
ostati pri svojih zahtevah.
V  Ženevi v Švici   pociva vse delo.
Ondi so   položili   deio   tudi   stavci v ti-
skarnah tako, da ne izide noben časopis.
Ker je pa Švica zavetje anarhistov, ho-
čejo ti življi izkori.stiti štrajk v svoje
prekucijske namene. Dozdaj še vlada tu in
tarn mir, a to ne bo trajalo dolgo; zaradi
tega so ndposlani v razne kraje oddelki
vojaštva, da vzdržujejo mir in red. .. .
V Franciji je zavladal generalni
štrajk rudarjev v vseh premogokopnih
departemenlih, v Pas-de-Calais, Loire,
Haute-Loire, Gard in Tarn in drugih. Do-
sedaj se sicer ni kalil mir, alijako vzne-
mirja nakana rudarjev, da udero v
rudokope in jih razrušijo, stroje razbijejo
in sploh vse pokončajo. Prefekt v Pas-
de-Calais pravi, da je doživel že več
štrajkov, a takega ko zdaj še ni bilo. V
lem kraju počiva nad 50.000 delavcev. V
Bassin de Loire jih štrajka 85 odstotkov.
St. Eticnne je vojaško zastražen. —
Delavski knlovodje pozivljejo na mir in
na vzlrajnost, da se zabran: dovoz pre-
moga iz drugih krajev. V Saint-Chamond,
kjer se je še delalo, je odšlo 2000 de-
la vcev, da prisilijo tamošnje tovarise k
štrajku.
O uzrokih teh ogromnih štrajkov
se širijo različne govorice. Francozki so-
cijalistični vodja Jaures piäe v ,.Petit
ropublique" da so največ vzrok temu
gibanju rudniška društva, katera
težijo trajno za zmanjšanje delavskih
plač. Cene premoga v 1. 1901 in 1902
niso padle in vendar prikrajšujejo ta
društva delavcem premije, katere so jim
po dogovoru dolžna vsled podraženja
premoga. Pa društva se skušajo skrivati
za vlado in zvaliti nanjo vso odgovornost.
Ta društva žele, da pride do konflikta
med delavci in republikansko večino par-
lamenta, Ako vlada izgubi hladno kri in
se da zapeljati do nasilstev, tedaj bi ta
društva triumfirala.
No, vladi odločno nasprotni listi ra-
do9tno pozdravljajo ta štrajk, ki dela vladi
velike sitnosti. Monarhist Cassignac
piše v „Autorite" da je ta strajk odgovor
delavcev na obljube lakomnih podjetnikov,
ki ne drže besede in ki žanjejo zdaj vihar
ker so sejali veter. „Gaulois" meni celo,
da je štrajk naperjen proti republikanski
državni obliki. Že dejstvo, da so vsi trije
ogrornni štrajki buknili ba3 v rcli repu-
blikali, je znumenjp, da nierijo na to
stran.
Taki so glasovi iz Francije.
V Ameriki vlada velika napetost:
bati sf je velikih nemirov. Jednako je v
S-'ici, kjcr se obdržavajo na li°oče bro-
ječi shodi, na katerih se sklepi, ustaviti
popolnonia dolo. — —
Da imajo štrajki svojo podlago v
opravičenih zahtovah delavcev trpinov,
temu se w da ugovarjnti, — ali na žalost
opažamo, da pa nemalokrat izrabljajo
nezadovoljno.st delavcev, katero znajo
često umclno vzbujali placani socijali-
stični kolovodje. nečedni elementje. Tako
se je dalo že mnogokrat dokazati, da so
slrajk'.i zanetila konkurenčna podjctja,
katera imajo od porivanja dela v drugih
podjcljih ogromne koristi. Zategadel. ako
bi im-'li širajki zares veduo posteno in
moralnu podlago, bi morali zajeduo o-
nemogočiti kori^tolovstvo konkurenönih
podjelij.
Ali -trajki v velikih krajih, kjer je
delavstvo matcrijclno bolje organizovano
in tudi podjetniätvo stoji na boljih nogah,
ne škodujejo na nobeno stran veliko.
Vse drugače pa je v nasih krajih. Tu
škodujojo slrajki v prvi vrsti delavskim
rodbinam. ki morajo često strajk popla-
čati z guiotnini obstankom; v drugi vrsti
— pred ocmi imamo naš Miren — pa
ukoncujejo domačo obrt. kateri ne želi
nujnejšega nego pogibelj — tuji konku-
rent. Velika brezvestnost socijalističnih
hujskačev slovenske krvi je torej,
ako oni zavajajo naše delavce v štrajk.
S tem služijo jedino le židovskim in
sploh tujim podjetnikom, kajti ako bi to
ne bilo, — moral bi že danes vladati za
mirenskim šlrajkom prav gotovo štrajk
tudi v Dörllesovi strojarni. Ali naj je ta
izozeta, ker je njen lastnik laški žid
in gotovi zagovornik židovskega kapita-
lizma! ?
Zatorej bi bilo želeti, da se v inte-
resu domače obrti skoraj poravna ta za-
deva, ker Skoda je na obeh straneh
velika.
Cesko-nemska sprava.
Ministerski prcdsednik dr. pl. Körber
je 14. t. m. predložil zastopnikom čežkirn
in nemskim načrt glavnih načel, po ka-
terih hoče vlada urediti jozikovno vpra-
šanje za Češko in Moravsko. Ta glavna
načela za Č e a k o so:
Nemški jezik ostane v sedanjem
obsegu v veljavi v sem občevanju z
vojaškinii oblastmi in orožništvom ter v
ohčevanju z oblastmi izven češke kralje-
vine Nemščina naj ostane pri uradih v
veijavi tudi v nolranji službi, ki se tiče
vojaštva, poročil na osredno vlado in v
policijskih stvareh ; dalj^ v notranjem po-
slovanju vseh prometnih, poštnih in bla-
gajniških  uradov.
C kr. uradi se razdele v čisto češke,
eisto nemžke in dvojezične. Enojezični
so oni sodni okraji, v katerih je po
zadnji ljudski štetvi nad 20% ene na-
rodnosti. Vsi drugi okraji so dvojezični
ali mešani. Oblastva, ki obsegajo več
sodnih okrajev, so dvojezicna, ako je
vsaj en okraj mešan. Tekom časa naj
se okraji tako omeje in urede. da bodo
. po možnosti enojezični. Po tem načelu
; naj bi se določil uradni jezik za notranji
in vnanji  promet.
|           E n o j e z i č n i uradi  se  morajo v
občevanju s strankama posluževati i?tega
jezika — ustno in pismeno. V tem je-
ziku se morajo glasiti tudi uradne objave,
napisi in pečati, kakor tudi vknjižbe.
Ako pa je vloga v drugejn deželnem
jeziku, mora dotična stranka tudi vse
rešitve in odredbe dobiti v svojem jeziku.
Stranka sploh ni zavezana, da bi morala
skrbeti za prevode. Objave ces. uradov
morajo biti v jeziku občin, četudi so te
v mcšanih okrajev.
Pri dvojezičnih uradih je za vse
obravnave merodajen jezik stranke. Ako
pa je prizadetih v eni stvari več strank,
vrši se obravnava ali v obeh jezikih ali
pa v tistem jeziku, za katerega se stran-
i ke zedinijo. Vsi «napisi, objave in pečati
¦ so dvojezični. Vknjižbe in izpiski so v
jeziku stranke. Isto velja za kazenske
obravnave. Vsaka stranka ima pravico
v treh dneh zahtevati uradno listino v
svojem jeziku, ako ji je bila dostavljena
LISTEK.
Hajduk Slavčo.
Bolgarski:  1 v ;i n    V a z o v.*)
(l)aljo.
„Samo moja žena bi ti mogla to
povedati", reče mahoma Slaven, kakor
bi mu bilo prišlo to nenadoma na misel.
„Tvoja žena? Ali ve za to?>l
„Ne ne1'.
„No, zakaj   pa    praviš,   da   bi   to ;
mogla V"
„Jaz jej povem in onapojdes tabo
in ti pove".
„Ali še to noč?"
„Da, to noč.   Daj   jo poklicali!..."  ,
Ahmed-aga se zamisli in ga po-
gleda sumljivo.
„Ali čemu tvoja žena?... Ali bi
ne mogel povedati tega možu, kakeniu
vaščanu, ki bi ti ga pripeljalV"
„Ne!"
„A zakaj ne?"
„Jutri me popeljete   v   Solijo,   kjer
born obešen. Had bi videl še enkrat svojo !
ženo".
„Pa če jo ne pokličem?1'
TV.,1..;   „;i,^...„_     j_______    _-r    __
„Ali pa veš, da je žerjavica pri-
pravljena'?''
„Stori, kar hočeš''.
Petelini so zapeli v drugo.
„Ti si mi pretkani gjaur!" reče
Ahmed-aga hinavsko-dobrovoljno. „Dobro
tedaj, bodisi!"'
Na to stopi ven, vzbudi zunaj dre-
majočega stražnika in mu reče :
„ldi in privedi sem Slavčevo ženo.
Reci jej, da bi Slavčo rad govoril ž njo".
„Kaj pa če ne bi botela?" vpraSa
stražnik.
„Bedak! primi jo za läse in pri-
vleči jo siloma !il se zadere nanj načelnik.
Berič vrže puško čez ramo in stopi
skozi vrata. Pri tem šumu zalajajo do-
mači psi, povsod druge pa je bila g'.o-
boka tiš;na.
IV.
Blizo čelrt ure kasneje stopite dve
senci na Hedovo dvorišče, velika vrata
se zalusknejo ter se zapro za njima. Bil
je to bcrič s Slavčevo ženo. Privedel jo
je potihoma po stopnicah do kleti, kjer
se je oglasil pri vratih. Duri se odprö,
berič izpnsti Slavčevo noter, sam pa
ostane zunaj na straži.
,.Zdrava Volkana!" reče potihoma.
,.Slavčo, Slavčo ! Oh, kdo bi bil
pričakoval, da te dobim v takem stanu !
O Bog, kdo bi bil mislil ?" je tarnala
žena z jokljivim glasom, pa lomila z ro-
kama v obupnosti.
,.Ne javkaj, Volkana, ni vzroka'1.
,,A zakaj si me poklical ?•' vpraša
ga solznih očij.
„Da bi te še enkrat videl; kajti
kdo ve, ali te bom še kdaj . . .•l
„0 moj mož !„ — zajavka Volkana.
„Kaj pa dela Vladko?-'
„Vladko je zdrav".
„A kako se pa tebi vede!'1
„Ne govori o tem Slavčo ! Kako se
je to zgodilo, da te je vjel ta . . . Kdo si
pa more le misliti kake muke te čakajo
od teb malopridnežev !" blebetalaje Vol-
kana brez vsakega ozira na Turka.
Turek je razumel bolgarski in lovil
je vsako besedo iz tega zaupnega razgo-
vora zakoncev.
Pristopi k njima ter zareži :
,.Nu, kaj šepetata tuV Govori zdaj
Slavčo, kar imaž povedati ženi; z vajinim
cviljenjem ne bom izgubljal časa . . .*'
„Vrolkana, idi,   povem   ti   to   sami"
nekaj šepetati.
Turcin se razsrdi:
,.,Gja!ir, skrivaj si ne smeta tega
praviti.   No, govori, da čujem tudi   jaz!"
Ahmea-aga stopi blizu k njima ter
nastavi ušesi.
„Žena" — začne Slavčo tiho, ali s
tresočim glasom — „ti veš, kje je Modri
breg".
„Vem, Slavčo".
„Dobro'', opomni Ahmed zadovolino.
„Na Modrem bregu na gorenji strani
ieže velike skale. Poznaš jih, saj smo se
igrali tam kot otroci".
„Poznam jih Slavčo" — reče Vol-
kana. Bila je zelo zavzeta pri teh vpra-
šanjih, ki niso bila v nikaki zvezi s straš-
nim položajem.
,.Ali poznaš dobro te skale?'
„Poznam jih Slavčo*'.
„Dobro, dobro! Dalje!" reče Ah-
med-aga.  —
Ali mahoma — kot bi bilo trežčilo
— odleti Turek dva koraka nazaj, pre-
kucne se in pade vznak. S tilnikom jo
udaril ob zemljo. Po tem naglem hrumu,
ki ga je napravilo padajoče telo, je bilo
vse tiho. Turek se niti zganil ni. Kri mu
v drugem. Druga instanc.i v meäanem
okraju se mora posluževati jezika prve
instance.
V notranji službi se enoje-
z i č n i uradi poslažujejo svojega jezika,
ravno tako tudi v uradnih dopisih na
cesarske in avtonomne urade. Dvoje-
zični uradi pa se v notranji službi
posložujejo jezika strank ali vlog. Dvoje-
zični uradi rabijn v uradnih dopisih jezik
onega urada, kat remu je dopis namenjen.
Uradniki v enojezičnih okrajih
morajo biti v besedi in pisavi popolnoma
zmožni dotičnega jezika. V meSanih o-
krajih mora biti zadostno število urad-
nikov, ki so zmožni oheh deželnih jez'kov.
Pri viäjom sodisču v Pragi naj se usta-
nove potrebni senati in oddelki.
7a Moravsko pa velja splošno
nfu t-lo, da so vsi cesarski uradi dvo-
j e z i č n i. V občevanju s strankami je
merodajen jezik stranke. Ako se eno in
isto uradno poslovanje tiče več strank,
mora dotični urad rabiti oba jezika. Isto
velja za obravnave, ako se stranke ne
zedinijo za en jezik. Uradne objave,
vknjižbe. napisi in pe^ati so dvojezirni.
Vse druge določbe so v bistvu podobne
onim za ČeSko.
Dopisi.
Od nekod. — Trgatev se ravnokar
vrši. Xekoliko moti deževno vreme, ven-
dar pa bo vino res boljše od lanskega.
Zato ga kupci plačujejo že po 15—16
gld. ali 30-32 K. hektoliter; kajti sploh
kaže se po gorenjem Vipavskem manjša
letina od lanske. Nesrečna vinska po-
godba (klavzula) pa ne le, da škoduje
vinoreji v Avstriji, marveč ona pospešuje
tudi alkoholizem, proti kateremu se borijo
vei prijfltelji ljudstva z znanim družtvom
vred le z malim vspehom, jdokler se ne
odpravi ta nesrečni privelegij, ki nosi
miljone in miljone leto za letom naši
„trozvezni prijateljici Italiji'', ki ima
Avstrijo le za molzno kravo, katero pa
razun danega mleka črti v dna srcä.
Zato pa menim, da bi bil na vsak način
„severni stric' boljši in zvestejši za-
veznik naš, kakor potuhnjeni Lab, ki je
enak gadu, katerega goji Avstrija na
lastnih prsih, kakor uči vsa zgodovina
Italije od 1815—1848-49, 1859 in 1866
in dalje. Zgodovina je učiteljica ljudstva
in vlad, ako si jo hočejo obračati sebi,
in tako domovini in človeštvu v prid,
ter nam vedno kliče : Cčite se pravičnosti,
vi umrljivi ljudje, ker visa roka, ki sega
v razvitje človeških zadev, vas svari po
zgodovini, tor ne pozabljajte nikjer svo-
jega Boga!...
Še neko zlo navado oziroma raz-
vado sem namenil navesti v Vašem
cenjeneni listu, in ta je pošiljanje kra-
jevnih razglednic. Lepe in pomenijive
razglednice raznih mest in krajev, zlasti
še iz inoztMiistva, navadno razveselö
naslovljenea, ä žalibog, utihotapilo so so
dlje časa sem tudi nenravne razglednico
pohujšljivega pomena, katerih se po-
služuje tnladina, zlasti neka vrsta vo-
jaških novincev, ki so odšli že od do-
mačega ognjisča pohujšani. Ako so ne-
nravne podobe na razglednih oknih pre-
povedane, menda bi se morale ustaviti
tudi v prometu enake nenravne r*z-
glednice, katerih je videl pisec tega že
opetovano naslovljenih n:i ninogotere
osebe ol>ojega. zlasti ženskega spola. Naj
bi se dotični krogi. ki irnajo v tern besedo.
tej zlorabi ustavili, kajti neestetirne in
puhujšljive raiglednice, kakor sem jib
videl ravno v minolib dneh, žalijo sra-
možljive oči in nedulžno srce. „Ergo
videant consules!kl
Politični pregled.
Notranji polltični položaj.
S temeljnimi naoeli, kateri je pri-
javil dr. Körber zaupnikom čeških klubov
minuli torek in na podlagi katerih misli
vlada predložiti državnemu zboru dva za-
konsjra načrta glede jezikovnih razmer
na Češkem in na Moravskem, so bili taki.
da se niso samo Mladočehi in češki
agrarci, marveč tudi konservativni češki
posestniki tako izrekli, da se isti kar a
limine zavržejo ter da se o istih niti ne
rnzpravlja. S takimi načeli ne namerava
vlada pač nič drugega nego vtihotapiti
nftmški jezik kot državni jezik. proti ka-
teri nameri pa se ne bodo vstavljali sa-
mo Čehi. marveč se bodo vstavljali tudi
vsi ostali Slovani. Ta dr. Kürberjeva od-
kritja vladnih namer so vstvarila v
državnem zboru tako kritičon položaj,
kakor.Snega v istem že dolgo bilo ni.
Vsled teh odkritij so napovedale vladi
najhujšo opozicijo vse češke stranke. katero
bodo znale tudi dosledno izvaja. In
pri takih državnozborskih razmerah
naj se v kar najkrajšem času reši držav-
ni proračun?! Pri takih razmerah naj
se resi parlamentarnim potom avstro-
ogerska nagodba? !
Državni zbor.
Prva seja tega zasedanja prieola je
v četrtek ob 11. uri predpoludne. Potem
ko je predsednik grof Vetter z navadnim
pozdravom otvoril sejo in so se precitali
razni spisi, je predložila vlada zbornici
državni proračun in pa zakonski načrt
glede pomnožitve novincev tor vladni
načrt glede dovolitve kredita v znesku
38,000000 za provstrajbo topničarstva,
posebno pa za ustanovitev novih baterij
s bavbicami. Na to je ministrski pred-
sednik pojasnil sedanji politični položaj.
Priporočal je posebno, naj bi se državni
proračun rešil prej ko prej. Potem pa
je izjavil, da hoče vlada na vsaki način
rešiti jezikovno vprašanje ter da hoče
predložiti v zbornici dva zakonska načrta
in sicer jednega za Češko a drugega za
Moravsko. Ko je ministerski predsednik
rekel, da hočo vlada jednakonnerno po-
stopati tako proti Čehom kakor tudi proti
Nemcem, nastal je v zbornici veliki vihar
posebno med Čehi. Pa tudi ostali Slovani
so dr. Körberju vgovarjali. Glede avslro-
ogrske nagodbe je rekol dr. Körber, da
ista še ni dognana   med vladama, da se
pa nadeja, da se to kmulu xgodi. (a*i\\
dr. 1'acak je odločno protestoval proti
načiiui, na kakosen misli dr. Körber re-
šiti reško-nemško jezikovno vprašnnje.
Predlagai je, tla so o dr. Ktirberjevom
govoru od pnulebata, karsejo tudi spro-
jt'lo. Na to je slcdilo čiianje in utemelje-
vanje raznih nujnih predlogom. Za teru
se je seja zaključila.
Clvilna lista.
Kakor se vidi iz prodloženega dr-
žavnega proračunt se jo civilna lista v
tostranski državni polovici za dva rni-
lijona K povišala ter bode znašala zduj
11"3 milijonov. Ravno isto so zgodi tudi
na Ogerskem in bode znašnla tudi tarn
civilna lista 11H milijon<nr, t;iko iki bod<k
zntišala odsloj skuptni civilna lista 22 6
milijonov, doeim je ista znasala dosodaj
IS6 milijonov.
Minister za pravosodje odstopil.
Ministor za pravosodje bar. Spens-
Boden je podal demisijo, katero je
cesar tudi vsprejel. Kakor vzrok se na-
vaja porušeno zdravstveno stanje mini-
strovo Odstopivši minister je bil morda
Slovanom najneprijaznejši med členi se-
danjepa minister^tva.
Zde-vprašanje na Poljskem.
Poljski listi poročajo, da bode poljski
k'ub stavil v državnem zboru interpela-
cijo, kjer je bilo zaprtih več poljskih re-
servistov, ki so so na kontrolnih shodih
zghisili v poljskem jezikumesto v nemškem.
Interpelacija zaradi cesarske pesmi v  ogerskem
državnem zboru.
V sredo je v ogerskem državnem
zboru interpeliral poslanec Pavel Nessy
zaradi izgredov v Klau^enburgu. In-
terpelant je vprašal ministersk^ga pred-
sodnika, zakaj da se ni cesar vdeležil
slavnosti na cast Matiji Corvinu?! Po-
slanoc Nessy vpraša nadalje, zakaj se
niso vieležili teh slavnostij člani ce-
sarske hiše. če se ni mogel iste vd^Iežiti
cesar, ko so bili vendar vabljoni k tej
s'avnosti. Dalje vprasa, zakaj se je svirala
pri ti popolnoma narodni slavnosti ce-
carsk» pesem?! Ali prevzame ministerski
predsednik na-<?e vso odgovornost, ako
bocle odsiej ogrska mladež vsakrat de-
m^nstrirala, ko se bode na Ogerskem
svirala cesarska posom?! Ako noče mi-
nisterski predsednik tega, potem naj
skrbi, da se cesarska posom ne svira na j
Ogerskom. Proti koncu seje je O'lgovarjal
ministerski predsednik pl. S/.ell intor- '
pelantu rekoč, da je bil cosar oscbno j
zadržan vdeležiti se Corvinove slavnosti. j
Nadvojvoda Josip pa bi se bil gotovo
udeležil slavnosti, ako bi mu ne bila tega
bramila bolezen. Bili so pa udje cesarske
družine zastopani pri slavnosti po nad-
vojvodu Josipu Avgustu. Ako je vojaška
godba svirala cesarsko pesem, ravnala se
jo po predpisih, kajti vojaške g ;dbe mo-
rejo vsikdar ob prihodu kakega uda ce-
°arske hiše to pesem svirati
Burski generali in nemški cesar.
Kakor poroca beroiinski list „Vor-
wärts" iz povse zanesljivega vira, ni res-
nična vest onih listov, ki so pisali, da
cesar Viljem ni hotel sprejeti vavdijenci
burskih generalov, marveč resnično je,
baš nasprotno, namreč, da so Botha,
Dew et in Delarey sami odklonili
prijavljeno avdijenco, to pa zaracli tega,
ker se je hotelo doseči, da jih angleški
poslaniki privedö pred nemškegn cesarja.
Ta   odklonitev   avdijence  je   bil    dobro
premišljon cin burskih generalov; pr^iu
so se generali izognili vsakomu napuc-
nemu tolmnconju v Angložki, drugič pa
so se s torn izborno odzvali netaknosti
iHMiiskoga cesarja, ki svoj čas ni hotel
sprcjoti v Hvdijonci predsodnika Kriigerja.
,,Vorwärts" pravi, da je bila ta njih od-
klonitev jedna izmod njih slavnih zmag
in morda no zadnja. (lesar Viljom pa j«
b'ije zdaj u/.aljen, ker mu jo šla po vodi
jodna krasna prilika, ko bi bil pokazal
svoj sijaj in i7pustil jednosvojib krilatih
govoranc.
Nova politika Srbije?!
Dunajski ,.1'Vomclonblatl-' priobčujo
noko brzojavko, katoro je posnel po
ii'mski „NationalzcMtung-'. Po ti brzojnvki
bi bil dal srbski ministor Vnic: zaradi
t(>ga svojo ostavko, ker ni hotel car vzpre-
joti srbsko kraljovslu; dvojico. Glasom
to brzojavkešel je namreč belgraj"ki ruski
zastupnikKurejnov k srbskomu kralju v Ni^
tor mu sporocil, da ga car ne more spre-
jeti. Vsled iega bi bil sklenil srbski kralj
ločiti se od Kusije tor se odsiej naslanjati
nu Avstrijo.
Anglesko pravosodstvo.
Irski poslanec Mac Hugh jo bil no-
davno obsojen v trimosečno ječo, ker
se je baje nodo^tojno vedel pred sodniki.
Za tak prestopek j>» navadna kazen 40
šilingov, a ker je bil obloženi Irec, na-
rekovaia se mu je tako kruta kazen. Ve-
deti pa je treba, kakšni so bili ti raz-
žaljeni sodniki. Takozvano magistratno
sodišče obstoji navadno iz prav sumljivih
ljudi. Taka sta bila tudi dva sodnika, ki
ju je baje razžalil Mac Hugh. Eden so-
dnikov, neki llannel je bil 15 let. po-
licist brez vsake juridi^ne prakse. Drugi
sodn'k Segrave je bil pred šestimi nie-
seci izgnan iz nekega regimenta zaradi
goliufijo in poneverjenja. In taki ljudje
sodijo poslance angleške!
Macedonija in Aibanlja.
Rerolucijonarno gibanje v Macedo-
niji in Albaniji raste od dne do dne tako
hitro, da je začelo delati velevlastim hudo
preglavico. Na vseh  koncih in krajih teh
dveh nesrečnih dežol prikazujejo se močne
ustaške čete, katerim   turški vojaški od-
dolki veckrat   niso kos, ter morajo pred
njimi   bežati,   pustivši po več   mrtvih za
seboj. Ni torej cudo, da postaja  evropska
diplomacija vedno nervoznejša ter, da je
I  postalo med posameznimi državami  iako
j živahnorazgovarjanje zaradi teh dogodkov.
, Angleško   in   avstrijsko   oficijozno   časo-
| pisje, ki je   dozdaj  te   dogodke   bagateli-
! ziralo,   postaja zadnji   čas,   pisoč o   njih
vedno resnejše.
Domače in razne novice.
Poroka. — Danes se je poročil v
Sibinju na Erdeljskem g. Josip Vodo-
p i v e c. c. in kr. nadporočnik trena z
gospodic.no Enny Seifertovo. Bilo
srečno!
Siiirtna kosa. — V Celju je umrl
v torek posestnik Josip Peg an iz Ga-
brij na Vipavskem v 35. letu svoje dobe.
Pokojnik je bil jako čislan in razumen
mož ter jako spoštovan od svojih soob-
čanov. Boleh^a! je dlje časa in iskal zdrav-
niško ponioci zdaj v tej kopelji, zdaj v
toj bolnišnici, ali zaman. Noizprosna
smrt ugrabila ga je v cveta njegovega
življenja. Zapušča udovo in 3 nedorasle
otroke. N. p. v m.!
Jurij baron Ve?a.
(K stoletnicl njegove smrtl  17. septembra  1802.)
Bilo je v dan 26. septembra 1802,
ko je pretresla odlično dunajsko dni/^bo
novica, da so našli podpolkovnika barona
Vego, jednega najhrabrejših častnikov
cesarske vojske, imejitelja reda Marije
Terezije in matematika, čegar ime je slo-
velo po vsej Evropi, — mrtvega v Donavi.
Ta novica je provzročila veliko raz-
burjenje mej Dunajčani pa tudi zaradi
tega, ker se je bil raznesel glas o nekem
misterijoznem hudodelstvu, čegar žrtev
je bil äe le 48-let stari občespoštovani
častnik. —
Barona Vego so pogrešali od 17.
sept, dalje. Govorilo se je, da so ga ne-
kateri videii v družbi jednega njegovih
prijateljev, s katerim se je podal izven
Dunaja z namenom, da si kupi novega
konja za ježo. To je bilo 17. sept, in od
tega časa je Vega izginil brez siedu. Še
le 26. septembra so po is«'gem iskanju
našli njegovo truplo. - , a je ležal v
Donavi; njegovo truplo „,: .'»;'o privezano
z močno vrvico na nek. sol. Vae to je
kazalo.   da   ie   moral   biti   umorien.   —
je popolnoma izpričala še le mnogo let
pozneje. Dunajčani so seveda iz tega
tragičnega slučaja takoj skovali grozno
dogodbo, vsled katere bi bil Vega postal
žrtev — zavisti. Vega je namreč dve leti
pred svojo smrtjo dobil barcnstvo, kar
je sevoda napolnilo z zavistjo mnoge
njegove skrite neprijatelje. Le-ti da bi
ga bili zvabili v zanjko in ga umorili. Ti
sovražniki Vegovi, da bi bili v ta namen
podkupili njegovega prijatelja. Le-ta da
bi bi! povabil Vrego v okolico Dunaja, da
kupita konja, katerega je Vega potreboval
za bližajočo se vojno proti Napoleonu.
Na tern izletu da je ta prijatelj na Vegi
izvršil naročeni umor. Te govorice, ka-
tere je sicer marsikdo veroval, pa so bile
le pravljice, kajti resnica je prišla slu-
čajno na dan.
Bilo je po zimi 1. 1811.
Neki avstrijski artilerijski častnik
je videl nekega dne pri nekem artileristu
neki risalni instrument, na katerem je
bilo vrezano ime Vega in častnik je
spoznal instrument kot kekdanjo lastnino
slavnega matematika. Na strogo vprašanje
je dobil od vojaka sledeči odgovor:
Leta   1809  je  bival   on   (vojak)  v
dar je bil neki mlinar, ki ga je pri nje-
govih delih večkrat opazoval. Nekega
dne je artilerist potreboval šestilo;
mlinar, proti kateremu je artilerist izrazU
io žeijo, je dejal, da ima on tak instru-
ment ter mu ga prinese in podari. In to
je bilo šestilo, ki je bilolastnina ne-»reč-
noga Vege, in ki je sedaj pripomogel do
razkritja umor-a slavnega matematika.
Mlinarja so takoj na to zaprli in ta
človek je tudi kmalu vse izpovedal. —
Vega — tako se je glasila izpoved mh-
narjeva — si je dolgo zaman iskal pri-
mernega konja za ježo, a konečno našel
žival, ki mu je bila po godi; ali lastnik,
ki je bil mlinar sam, konja ni hotel pro-
dati. Baron Vega je ponujal za lepo žival
večje in večje zneske, ali mlinar konja
ni hotel dati za nobeno ceno. Naposled
je baron izvlekel moan jo polno
zlatov in hotel ponuditi za konja jako
visoko svoto. Zlato pa je obudilo v la-
komnom mlinarju poželjenje: navidezno
se je s ponudeno svoto zadovoljil ter po-
vabil barona, da mu sledi v hlev do konja.
Ta pot pa je peljala čez globoko mlinšico
po brvi. Mlinar je pustil iti barona Vego
pred   seboj in ko   sta hr nahaiala    sredi
belo palico po glavi, da se je baron takoj
rnrtev zgrudil. Morilec je vzel «voji žrtvi
z zlati napolnjeni mo^njičck, zlato uro
tor prej omonjeni instrument. Truplo pa
jo privezal na jeden kol, ter je vrgel v
Donavo. —
Za to svoje peklensko dejanje se
jo pokoril mlinar na vislicah na znanem
hribu „Spinnerin am Kreutz" pri Du-
naju. —
Smrt barona Vego, kot prvega ma-
tomatika, ter kot izvenredno nadarjenega
častnika zapustila je v tedanjih učenih
vrstah globoko verzel; a njegovo smrt
obžalovali so možje učenosti tudi v ostali
Evropi.
Vega je bil prvi, ki je v artilerijskih
Holah vpeljal analizo, — njegova preda-
vanja v matematiki so vsled njegove bogate
izvirno snovi in vsled jasnosti v izražanju
našla kmalu vstop v učne knjige. Vega
je ne le na pol j u matematike kot osobito
vojaške znanosti hitro zaslovel v
Evropi, — marveč njegove neprosegljive
tabele logaritem, katere je v prvič objavil
I. 1795, in ki so doživele mnogo novih
izdaj, ter razna njegova tozadevna dela,
Dridobila so mu nevenliho slavo in sve-
V   Šlanjelu   na   Krusu   j»'   »"iH v
ponde.ljok v SH.   lelu   svoje   slarosti    po
kratki a mučni   bolozni   pnsoatnik   Jožol
lločevar. Ohranil si j« la   starček do
zadnjih dni zdrav  spornin in v\»\    razum.
Slovonske časniko čital j<1 prav do   zad-
njega in   sicor   hnv.   nan-'mkov     Coliidi
nahajaioč so v tako   visnki   staro ti,   hil
jo vendar zrtva svojo   rvumorno   cIHhv
rosti, Prehladil so jo nimircč v vin^radu
zaeasa trgaH-o tor mor»l podloei    pljuč-
nici, ki ga   je   v   treh   dneh    spravila s
sveh't. Večna luč mij rnu sveti !
Tr/aslii namestnik Lrol' (loess
se scdaj mtidi, kakor poročajo „Slo-
voncu" iz ^elovca, nu svojorn posestvu
Žrelcu P('d Colovcom. Tain jo zhrana
vsa drnžina. 1'rihodnji teden se povrno
v Trsl- 0 njogovem odstopu ni voč no
duha ne sluha.
PremeSmije v  politični   službi.
.__ „Narodni list-   na   Volovskom   je   iz-
ved«d, 'vda jo okrajni glavar v Lošinju
S c a r p a, premeščen nazaj na Dunaj,
od koder ,je bil svoječasno prišel na
Volovsko, a na njegovo mesto da pride
kakor voditelj ok'ajnoga glavarntva na-
inestništveni   tajnik   baron   li e i n 1 e i n.
Posebna tečajaza pmik v roniih
delih v „Šolskem Doniu'*'. — Kakor
minulih let, odpreta so tudi letos posebna
točaja: t. zh urruMno ve/.enje in belo ši-
vanje, 2 za krojenje in šivanje vrhne
obleke. Tečaja se odpreta s pričetkom
novembra t. 1. ter se bode učilo v vsa-
kem tečaju po 4 ure na teden, in sicer:
v šoli za krojenje in šivanje oblek ob
pondeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure
predpoludne, v šoli za umetno vezenje
in belo šivanje ob torkih in petkih od
10. do 12. ure predpoludne.
V  ta tečaja sesprejmejo one gospo-
dične, ki so že izurjene v ročnih   delih,
pa se hočejo   popolniti s posebnim   ozi-
rom na krojenje perila in obiek.  —   Za
sprejem   se   je   oglasiti   do   28.   oktobra
pismeno ali   ustrneno   pri vodstvu    sole,
oziroma pri dotičnih gospodičnah   učite-
ljicah.
V. L. Ivan Kovaeič, vikar v
Stržiščih, je šel za upravitelja na Št.
Viško goro. Tern povodom nam pišeio
iz Stržišč, da spornin na gospoda ostane
trajen. Sedaj zadene žalostna usoda Str-
žišče, ako bodo morale ostati brez du-
hovnika. Posebno hudo bode po zimi,
ker radi snega in burje ni mogoče niti
v sosednje   zelo oddaljene cerkve.
Kaj vse nam ve „Soča" pove-
tlati. — „Soča" piše v svojem zadnjein
uvodniku, da imajo v našem deželnem
odboru Italijani večino, in pristavlja, da
jo bodo vedno imeli, dokler bodo sedeli
v njem „klerikalci". Kakor je vsakemu
znano, obstoji deželni odbor iz petih
članov. Ti člani deželnega odbora so de-
želni glavar, ki je Italijan, dva italijanska
in dva slovenska odbornika. Potem takem
bi imela „Sočaki prav, kajti trije Italijani
proti dvema Slovencema tvorijo večino,
ako je res, da je tri več nego dva. Pra-
vimo, ako je res, da je tri več nego dva,
kajti sodeč po „Sočini" pisavi, bi to ne
bilo vedno res in ostane le toliko časa
res, dokler sedita dva „klerikalca" v de-
želnem odboru. Ako bi sedela pa v de-
želnem odboru mesto dveh „klerikalcev"
dva „naprednjaka", bi bilo po „Sočinenr'
mnenju nasprotno res. Potem bi imeli v
deželnem odboru Slovenci večino in bilo
bi hkratu dva več nego tri. Kajpada, ,,na-
prednjaki" znajo pač coprati in to s po-
močjo kalomona. V istem uvodniku trdi
„Soča", da ni blagor ljudstva prav čisto
nie pri srcu „klerikalcem". Po „Sočinem"
mnenju so le možje a la dr. Tunm ljudje,
ki skrbe za blagor ljudstva. 0 resničnosti
„Soeinih" besed se je naše Ijudstvo že
popolnoma preprif'ulo, posebno pa oni
posestniki, ki so imeli ž njini posla v
zadevl železniških pragov.
„Sočatl piše nadalje v svojih prej-
snjih uvodnikih, da bi se moralo gledati
na to, da se nalo?,6 na pivo kolikor mo-
goče manjše obr'inske in deželne do-
klade. Po njenih nazorih bi bilo skoraj
boljše, da se zvišajo doklade makar na
izravne davke ali pa da se zviša užit-
nina na vino. Pivo ima natnreč po „So-
cinih" nazorib pri nas vzvišeno nalogo,
pregnati iz deiele to nesrečno žganje-
pitje. Naše vir.o pa naj se izvaža, recimo,
na Gorenjsko, na KoroSko i*d. Ker se
po „Socini" opravieeni trditvi v imeno-
vanih deželah največ žganja popije, po-
tem bi ime'o naše vino nalogo prega-
njati žganjc v teh deželdh. Niso li to
krasne misli? Pri nas naj preganja žga-
njepitje pivo. katerega uvoz olajšamo s
tem, da ga obkladamo s čim manjšimi
občinskimi in deželnimi dokladami, na
Gorenjskem in Koroškem pa naj prptja-
nja žganjepitje naäe vino. Nam seveda
taki narodno goppodarski naerti ne grejo
v glavo in stno mnenja, da bi bilo treba
iwi^i'uli    na    /loin    /-1 »»,>,...      I»:    ::i-    :.-    _u:___:i
srcu blagor našega ljudstva in  ker   srno,
kakor pravi  „SoOa", ubogi zapeljanci.
<.roiiea   Salbm^   in         ,.Sora".
— N"'ka rwrn^ka yrnlinu Ivlita S a I b n r <•
ima lists* slabosti kakor znani ,.Sočini-l
pisuci, katfri so so najbržo od take vrsto
„pisateljskili talontov" navzeli naziran.ja.
na je vso ,.i rnenitno", kar prf»vzroč'uj<*
Skandale. Ta grnlica s(;stavlja zbirko ro-
mariov pnd naslovorn ,.K a j p r i p o v o-
d u j o r (i R n i c a". V nH'om dunajskorn
listu pa cilamo o tej pisateljici in njeni
„maneri" slodočo kritikn; „Grofica Sal-
burg je n i1 v a ni a pisateljica. (Jna pise
Hvojo roinanr» po ti^tprn roc<^plu, kakor
Iraneoski časnikar llonri Hoch «fort
svojff u v o <l n e č 1 a n k o. Njena devizn
je : škandal č e z vse. Z neutrudljivo
marljivoKtjo nabira vse zlobne čenče,
ki se nana^ajo na razne visoke osebe
in celo tako, katerih irnena slovijo v
službi človcčanstva in prosvete. V koli-
kor jej ne zadostuje resnica, pa d o d a
i z 1 a s t n e fantazije in tega je
veeji del v njenih <<pisih. Vse njene
osebe so vzeto iz življenja, a njih imena
so tako prozorno potvarjena, da vsakdo
lahko 8 prst.om pokaže na nje. Da za
tako „pisateljevanje1' ni treba nadarje-
nosti, se samo ob sebi umeje. A to pi-
sateljevanje je nevarno v drugem po-
gledu. Namen, slabosti in gnjilobo člo-
veške družbe razkrivati, je sarn na sebi
hvalevreden. Ali za tako delo treba
vzvišenenravneresnobe, n i-
karpa poulične nizkosti. Kjer
je tako dnlo z a r e s potrebno, je
narnestu ojstra satira, nasprotno pa je
tako delo le podel pamllet, ki ne
dela caati pamfletistu. 0 nravni resnobi
pa v spisih grolice Salburg nisrno našli
sledu, pac pa nebrzdano veselje na Skan-
dalih. Ona riže svoje osebe kot dovršene
podlece in ničvredneže, pa ako bi jo kdo
tožil, ne mogla bi dokazati ničesar. V
najnovejern romanu se je lotila zdrav-
niškega stanu, —¦ to je tu in tam tudi
potrebno v naših časih. Ali da je na-
padla dvoje v zdravilstvu visokozaslužnih
mož in jim podtaknila najgrje lastnosti,
to govori o z 1 o b n o s t i pisateljice, ka-
koršne bi bil zmožen k več-
jemu ničvrednež, ki se hoče
nad nasprotnikom bridko ma-
ščevati''. Na konci pravi kritika:
„Priporočali pa bi groliei, naj najprej
pometa pred svojim pragom,
ako pa bi tam ne hotel a nice-
sarvedeti, pa jej hočemo mi
p o m a g a t i". — Ali ne bi b:la primerna
ta kritika tudi ljudem pri „Soči'', kateri
bodo morda zdaj celo še ponosnejši na
svoj lepi „talent"' ? Dostaviti pa moramo,
da omenjena kritika ne stoji morda v
kakem klerikalnem listu, marveč v libe-
ralni „Neue Freie Presse*'.
Mrknenje meseca. —Včeraj zjutraj
ob 5. uri 16 min. je mrknil mesec. V
naših krajih se je to mrknenje le malo
zapazilo, kjer je ob tej uri mesec zatonil.
llazstava mizarskih izdelkov. —
V nedeljo in pondeljek bodo razstavljeni
mizarski izdelki, katere so izdelali tu-
kajšnji mizarji za časa spopolnitvenega
tečaia za mizarje, ki se je vrsil v Gorici
meseca septembra tega leta. Razstavljeni
bodo izdelki v prostorih tukajšnje mestne
obrtno-nadaljevalne sole. Razstava bode
odprta in sicer v nedeljo do 4. ure po-
poludne, v pondeljek pa od 10 ure pred-
poludne do  1  ure popoludne.
Najclena lira. — Neki Ivan Sadel je
našel pri gledišču srebrno uro ter jo
oddal policiji.
Aretirauje. — V Gradisču je are-
tirala finančna straža nekega Artura Bi-
gonia iz Padove in neko Terezijo Serocco
iz Trsta. Pripeljala sta se iz Italije ter
prodala v Gradišču voz in konja, ne da
bi bila plačala na meji od prodanih reči
carino.
Pretcp. — V krčnii Valentina F.
pod Gradom sta se hudo sporokla čev-
ljar Jože Štrukelj in Miha Koršeg po
domače Piščanec. Konečno pljune Štrukelj
Koršeku v obraz. Koršeku na pornoč so
pa prihiteli in sicer niehanik Ernest
Naglič, mizar Emilij Stanta in pleskar
Anton Z^i. Ti trije so zaeeli tako ne-
usmiljeno pestiti Štruklja po obrazu, da
ga ni bilo skoraj več spoznati. Zato pa
jih je tudi  policija zaprla.
Be^unca. — Na italijanski meji so
prijeli dva desetnika našega domačega
pešpolka št. 97. Hotela sta jo pobrisati
čez mejo.
Bralno   druStvo v Vol.   Žabljah
bode imelo svoj redni občni zbor dne
26. oktobra ob 4. uri popoludne s slo-
dečim dnevnim redom: I. nagovor pred-
sednikov ; 2. poroeilo tajnikovo ; 3. po-
ročilo blagajnikovo; 4. volitev odbora;
5. posamezni predlogi. K obilni udeležbi
uljudno  vabi                              odbor.
nuli tedon  M.  \r. 2 deklici pri^li sta mrtvi
na Hvot, dv(!  pa steživeli pribiižno 1 uro.
X('Kr«»«"a v tovansi nn floscnirati.
—   I'ornozni   (Jclavoc  .inkob Sorli, dorna
iz   I'odrnHra  na   Prirnorskem,   je dne 2.
t.   ri!    psimagal    \>v'\   provažanju   žflozne
orria-f-, tf/kf* okoli    1 f>(KJ  kg.   iz ilivarne.
Vozi^ek. na katorem joležalo tožko brerne,
je   skocil   VA  tira in se fiagnil, oinara  pa
je pHdla na   nesrečnega  delavca.   Ta ^e
je hotel z  naglun   skokorn   rošiti, a jo   s
čovljnrn   obvisel   na   nekem   klinu     Po-
nesrccenca so prepeljali v lovarni^ko bol-
nico, kjor pa  jo Oez tri ure vsled   hudih
poskudob urTirl.
Pomo/iij uraditi slu^c. — Število
pornožnih uradnili slug so skn':i na kar
inogočo najrnanj^o število, ker so na-
merava potem spremeniti mosta pornožnih
uradnih shifjj  v stalna irK.sta.
Introni/acija trzasko-koperskcjia
Skot'ji msj*T. dr. Na^la v Kopru so je
vräila v nedeljo dne \'l  t. m.
Proinct na opcnski zcloznici. —
Vnled nesreče, ki se je dogodila prej^nji
tenden na oponski žoleznici, je bil promet
na ti ž Irznici za nekaj dni vstavljen.
Zdaj je pa javna oblast dovolila. da se
promet pod n<ikimi pogoji srne zopot na-
daljevati.
Pn*l»i \al^tvo Trsta šteje sedaj
183.29s) duš. Dno Hi. dec. I «90 bilo je
v Trstu 178.127 probifalcev. Število pre-
bivalstvd se je tedaj pomnožilo od tedaj
za 5108 duš.
Hazburji'nje mcj tržaškimi brivol.
—  Tržaški    brivci, ki *o večinoma   la^ki
podaniki.  nimajo stalne tariff». To dni je
odprl   neki    Corno   v   ulici   delle   Poste
svojo novo  brivniro. Omenjeni  Corno je
drugi   brivoc  v Trstu, ki so je   U[)al  do-
ločiti   sta'tie   cene in   sicor   30   stot. za
samo brado  in   i<t) toliko za strizenje las.
S tem pa je novi  brivec zadel v sršenovo
gnezdo, kajti  ostali   brivci so z  vso ros-
nosljo nastopili proti najnovejšemu drugu.
Temu posledica je. da so pred omenjono
brivnico v sredo aretirali nič manje nego
deset   ra/.grajačev !   Zatruie se, da  bodo
brivci ziihtevali, da se ta brivnica zapre.
Nekateri   gnvoro tudi o možnosti   geral-
nega   štrajka.  ki  pa  je za to  pač   skoro
neniogoc.  kor dolavci ne bodo tega hoteli
uprizoriti proti čIovoku. ki jim gre v prilog
z nizkimi cenami.
Veselje samoniorilnega kandi-
data. — V tor^k db 71'., uri zjutraj podal
se jo na tržaško mestno pokopališee 24.
letni brusač Viktow C. iz ulice Seminario
z namenom, da se ustreli. Ko je došel
do cerkvice na sr^di pokopališča. je res
izstrelil revolver, a bržkone v — zrak;
kajti, ko so prihiteli čuvaji, je „samorao-
rilec' pobegnil s pokopnlišca in se podal
v neko bližnjih krčem. Ko sta o stvari
izvodela dva redarja, podala sta se v
dotično krčmo in odvzela možu revolver.
Na vprašanje, černu da je streljal, odgo-
voril je Viktor, da se je hotel ustreliti,
a se ni zadel, ker ni vajen streljati.
lrrcdentiäke razglednlce. —  Ir-
redentiška odbora v Rimu in Benetkah
sta pričela izdajati ter razpošiljati raz-
glednice. Na vrhu je I'ramasonska zvezda
s podobo Garibaldijevo. Preko morja se
vidi suha zemlja, na levi gorenji strani
pa pot grbov, mej tomi tudi grba Dal-
macije in Istre. Vsi ti grbi so privezani
z lancem na steber, ki nosi grb Avstrije.
Na razglednici sta dva napisa. Gorenji:
„Se anche non potrö recarmi mi faro
trasportare su di un canone.." Dolenji:
„E dopo 30 anni siamo ancora. .*'
Izpred   državnoga   sodišc4«.    —
Gospod dr. Jurij Hraševec je vložil svo-
ječasno prošnjo pri celjskein mestnein
svetu za podelenje pristojnosti. Celjsko
županstvo mu je pa vrnilo prošnjo, češ,
da je ne sprejme. ker je pisano v slo-
venskem jeziku. Gospod dr. Hraševec se
je vsled tega pritožil pri štajerskem de-
želnem odboru, a ta je njegovo pritožbo
otlbil ter bil mnenja, da celjski mestni
svet ni prisiljen sprejemati prošenj v
slovenskem jeziku. Gospod dr. Hraševec
se je pritožil proti odloku štajerskega
deželnega odbora pri državnem sodišču
na Dunaju, in to je te dni razsodilo, da
je celjski mestni svet kršil s tem zakon,
ker ni vsprejel prošnje pisane v sloven-
skem jeziku, v jeziku namreč, ki je na
spodnjem štajerskem deželni jezik.
Detruvdanta poätnega ofieljala
llroelia prljel!. — Kakor smo že po-
roöali, je poneveril poštni oücijal Miroslav
Hroch v Wiihringu pri Dunaju 54.000 K
in zbežal. Tega moža je policija prijela
v Gradcu v sredo po noči, prišla pa mu
je na sied tako-le: Dunajska policija je
opazila, da Hrochov sin na Dunaju skoro
izključno prebira inserate v Graškia
lislib. Mislila si je torej, da išče najbrže
kak šifriran inserat svojega očeta,   ki se
defravdnnta skrbneje iskati in ga je tudi
v resnici  naSla
Slanoval jo nainreč v hotolu Som-
mor. Ker se ni hotel legitimirati. od-
vfdf'l ga je strafnik, ki ga je zasaeil, r
bližnjemu policij^kemu inspektoratu. Do-
spoväi tja, pahnll jo stražarja od sehe ter
je hotol ztežati, pa stražnik datekel ga
jo kmalu Iz začotka je tajil, da on ni
H'-rich. Ko so ga prehkali, na^li so pri
njom poStno nakaznico, s katoro jo hotel
pnslati ženi nekaj denarja. PreiskHli so
tudi sobo v hotelu, kjor so naSli 4-7 000
K. Hroch je namoraval kupiti v Gradeu
neko kavarno ter je dal dotičnomu go-
spodarju žo 6 0<)u K na račun. svoji /oni
pa je izročil  4000 K.
ManitVstacnl shod krs<\ sorijal-
cev v St. Hlpolitu. — V St. Hipolitu so
irneli minulo nodeljo kr^canski socijalisti
pod vodstvom dr. Luegerja svoj shod, ka-
terega se je udeležilo 10000 ljudi Nomški
nacijonalci so hotoli s pomočjo socijalnih
demokratO" prepročiti ta shod, pa se jim
to ni posrečilo. CMalo je le pri žvižganju
in kričanju. za kar se pa dunajski kr-
Scanski socijalisti, kateri so se pripeljali
v St. Hipolit v potih pcsebnih vlakih, niti
zmeneli niso. Seve, da, bi ta dan v St.
Hipolitu ne bilo brez izgredov, ako ne
hi politična oblast za to skrbela in za-
gotovila red s tem, da je poklicala v St.
Hipoht vse polno orožnikov in vojakov.
Tudi socijalni demokratie so imeli ta dan
v St. Hipolitu svoj shod, katerega se je
udeležilo pa le kakih 2000 oseb. Značilno
je pa to, da so se združili proti krščan-
skim socijalistom socijalni demokratje z
židi in z nemškimi nacijonalci. Bog naj
razume te smentane socijalne demokrate !
Sluveusko dru&tvo „Uirija" v
Pra^i ima svoj II. občni zbor v soboto
18. t. m. v gostilni g. Schübla ..LT Po-
kornjeh'' v Ječni ulici s siedečim spore-
dom: 1. čitanje zapi«nika ustanovnega
občnega zbora ; 2. čitanje zapisnikov br.
drustva „Triglava" ; 3. odborovo porocilo;
4. volitev : &) predsednika. bi odbora,
c> preglednikov ; 5. slučajnosti. Gosti
dobrodošli!                               Odbor.
Deželuozborske volitve na Mo-
ravskem. — V Oetrtek so se vršile v
kmečkih ubčinah na Moravskem deželno-
zborske volitve. pri katenh je bilo iz-
voljenih in sicer: 17 kandidatov zdru-
ženih českih strank; šest čeških kon-
servativnih kandidatov; štirje nemško-
nacijonalni kandidatje in stiri vsemenški
kandidatje.
Duuajsko plemstvo pri sv. Oeetu
papežu. — V sredo je vsprejel sv. Oče
papež dunajsko plemstvo, ki mu je iz-
ročilo vdanostno adreso in pa še pre-
cejšnji dar v gotovini.
Brezsrcen soprog. — Neki kmet
Autunovic je zaradi ljubosumnosti do
krvi pretepel svojo ženo, potem pa ji
zvezal na hrbtu roki ter jo zapodil v
takem stanju po noči od doma Tast
njegov Oplamic pripeljal je te dni hčer
v bolnisnico v Pulj, kjer so zdravniki
konstatirali, da je bila res prehudo pre-
tepena. Neusmiljeni soprog dobi gotovo
tudi zasluženo plačilo.
*
Naroduo gospodarstvo.
O teenosti zeleue krnie.
Inteligentni in napredni gospodarji
rabijo za gnojitev svojih travnikov, razna
umetna gnojila, ki so se s časom poka-
zala nekaj vredna. V zadnjein času pa
so opazovali razni gospodarji. da živina
noče jesti zelene krme s travnikov ki so
bili več let gnojeni s kajnitom a!i fosfat-
nimi tvarinarni. Ta prikazen pa ni dovolj
pojasnjena. Ako se travniki gnoje z ne-
čistim kajnitom in to celo v nepravem
časn, tedaj to krmi skoduje. To nastane
posebno tedaj, ako kajnit ne pride že v
jeseni na travnik, potem, ko je košnja
minila, marveč da se gnoji ž njim v teku
poletja in da po gnojenju več časa in
dežja, tako, da se vsled tega gnojilo le
počasi razkraja.
Surove soli, kakor: kajnit, karnalist,
silvinit imajo kakor znano razun 9—12
od«totkov kalija še mnogo škodljivih tvarin
v sebi, ki se počasi razkrajajo in pri tem
niti ne prodirajo v tla marveč ostajajo
na vrhu. Ako korenine rastlin popijejo
več takih škodljivih snovij, potem dobi
krma čuden okus in žival krme i\e mara
jesti. Zaradi tega je treba surove kalijeve
snovi že jeseni speljati na travnik, da
čez zimo atrupene snovi v gnojilu zlezejo
v globočino. Ni pa še znaao, ali je to
jedini uzrok, da živina ne je rada take
krme, ki zraste na urnetno gnojenih trav-
nikih in zakaj da taka krma ni tečna. V
vsih sluoajih pa, kjer se je pojavila ne-
užitnost umetno gnojene krme, pokazalo
pa 3e je kot izvrstno sredstvo gnojenje
s hlevskim gnojem, ali tudi z dobrim
kompostom. Da se izogne takim in jed-
nakim neprilikam je najbolje, da se pred
____¦___•______________^ •____«_ Ä __Ä»_2      Knnly  nXnin
jinelno ^nojenje ali ne. Na mokrotnih
travnikih je najbolje, ako so niesto 12
ndstotnega kajnila rabi koneentrirana ka-
lijpva sol za gnojitev z vsebiao od 10%
čistega kalija. To vel'a tudi za gnojitov
ßlinHstih ali ilovnatih tal Nasprotno pa
na travnikih z visoko lego in suhimi
tlami ?e rabi z najboljsim uspehom kajnit.
ravno tako na poščenib. Ako so «nojitev
izvaja na ta naein pravilno, zraste iz-
vrstna krma, pa sovoda lo todaj, ako so
raznuTO glede vla^e (mokrote) dobro
vrejone in so so travniki z dobrim bra-
nanjom storili pristopne zraku. S takim
ravnnnjoin se dobi lineja vrshi knne
i(rave in detelj«^ in so iztrebi trša vrsta
travo. maliovine in drugo slabeje vrste
rasllino. Shb okus zainore dobiti krma
tudi todaj, ako na travnikih prevlada
dračje in razni travniški lišaji. Na vsak
naein mora gospodar ako živina nočo
josti iolono krme. pogledati po uzrokih
in jih odslraniti.
0 pridelovnnju prav zsodnjosa zolja
UH prostoin.
Vsaka kuhinjska ali zelenjadna ra?t-
lina jo torn bo!j conjona. torn Hrazja. eini
proj pride na trg. oziroma v kuhinjo.
Zato so velika veöina zolenjadnih rastlin
v gosposkih vrtih in v vrtih blizu velikih
most prav zgodaj prideluje, oziroma sili
v posebnih gorkih lehah. Siljone rastlino
res niso nikoli tako dobrega okusa, ka-
krsnoc;a so na ^rostem pridolane, pa
ravno zaradi njih zgodnjosti se cenijo
ter drago plaOujejo, veliko dražo. kakor
pozneje na pro«tom pridolane, dasi so
to veliko boljšega oku^a.
No. manj premožen človek si siijene
zelenjadi pač ne more privoščit', vsaj
porjostokrat ne. zato si pa želi na prostem
pridolano kar najprej mognee dobiti na
rrrzo. Mod zelenjadne rastline, ki se v
gosposkih in v mestnih vrtih redno vsako
loto pridelujejo ali silijo v gorkih lehah,
spada Hločno tudi zgodnje zelje ali
zgodnji Napus. Zgodnje zelje se pa more
neprimerno bolj zgodaj pridolovati kakor
ga po navadnem načinu pri nas na pro-
stem pridelujejo, če se prideluje po pre-
zimljenih sadikah. Z pomočjo prezimljenih
sadik prideluje se pa zgodnjo zelje takole:
Koncem avgusta, pričetkom sop-
tembra — v Vipavi. na Goriškem. v Istri
še celo zadnje dni septembra — se vseje
some prav zgodnje vrate zelja. kakor
ivanskoga zelja. zgodnjega podolgoglav-
noga dunajskoga zelja ali zgodnjega er-
furtskega itd. na obsenčene lešice. Ka-
korbitro se rastlinice dob;o prekrižajo,
to je kakorhitro na?tavijo h kličnim listom
prva dva prava listka, se prav na gosto
začasno presade n:-t bnlj pusfo, vsekakor
pa prav preksolneno lešico. Presade se
tako, da pride na vsakih 5 on v čvete-
rokotu ena rastlinica. TaVo gosto začasno
presajanje se v vrtnarstvu imenuje piki-
ranje rastlin.
Kadar pikirane rastline dosežejo ve-
likost ravno pravšnih sadik, se jim mnra
zabra.iiti daljnje bujno razvijanje, daljnja
bujna rast. To se pa stori na ta način,
da se ali vnovič prepikirajo, ali pa se
puste, da trpe primerno pu-?o, kar se stem
doseže, da se jim ob suhem vremenu nič
ne priliva, ob deževnem pa da se s čim
pokrijejo, tako da jib dež ne more na-
mociti. Izkratka. s takimi rastlinami se
mora tako postopali, da do zime dorasejo
lo toiiko, da se more o njih reči, da so
ravno pravšne za presajanje. Čez zimo
se tako sadike puste popolnoma na miru
do pomladi. Prihodnjo pomlad se pa pre-
zimljene sadike, hakorhitro zemlja in
vreme to dovolita, presade na stalno
mesto. Najboljse mesto za nje je prav
preksolnčna, pred burjo in severom za-
varvana lega s prav dobro, močno za-
gnojeno zemljo. Obdelovanje obstoji v
tern, da se po enkrat ali dvakrat okop-
Ijejo. da se jim po potrebi priliva, po
kakem dežju onkrat še celo z gnojnico,
in da se z njih obira mrčes, če se na
njih prikaže. Tako pridolano zelje naredi
po sku.šnji na vrtu nekdanje dožolne vi-
narsko in sadjarske sole na Slapu do
binkošti že prav lepe trde glave, ki se
prav lehko spravijo v denar.
Prav na isti način se da v pravem
podnebju pridelovati tudi zgodnji ohrovt.
Prvi pogoj je seveda prava zgudnja vrsta,
kakor je na primer italijanski marcelin,
ali ulmski, ali dunajski zgodnji ohrovt.
Prav izborno se da na ta način
pridelovati tudi zgodnja karfijola. ki ima
ke višjo ceno kh..?r zgodnje zelje ali
zgodnji ohrovt. Koleraba se pa na ta
način ne da zgodaj pridelovati, kajti njenc
sadike zime ne prestanejo.
Kako prav bi bilo, če bi se naš
Vipavci, Goričani, Istrijani in tr/.aški oko-
ličani lo till pridelovanja takih zgodnjil
kuhinjskih ali zelenjadnih rastlin Se lepš
denar bi lehko zanje dobivali, kakor gt
dobivajo vrli Brici že zdaj za svoj zgodnj
ledrilc, grah in  krompir.
Ka/pis slu/luk
obcinskega tajnika. j
Poilpisano   žiipanslvo   rii/pisiijt1   <
A\i/.\)O    obt'inskt'iia    tajnika   /   hMno
plan»  i)(H)  kron  in primeriiim slant)-   •
vanjtMn.  Pi'osnjo /  dokazili /možno-   |
sti za  to služlu) jo vložiti   pri   pod-   :
pisanom    do    koncc    U\ua    moseca.   ,
Zahtova  so  znanje   slo\(Miskt\-:a.   ila-  |
lijanskoga  in  neinskt^a  jo/ika  \   \io-
vorn  in  pisavi.
^                                                                                                                                                                                                                                                                             i
Zupiinstvo v Kniiiiliu     j
dne 8. oktobra  1902.
M. Zega,     '
/upan.            !
Ivan Bednarik |
pripon»ra svojo           :
knjigoveznico
forici
ulica  Vetturini  št. 3.
Roinarjcni na Sv. (ioro
kakor tudi *lavm'iuu
(»brinstvu v ohiM1 *•'
najuljudm'je ])ii]ioroča
kavarna „Central" i' Corifi
na Travuiku tik i'crkvc
sv. IiiiKU'ija. Lastnikjc
Filip PectMiko i/ Kilit'in-
berga. \;t rnzpolago ima
uatl 100 čnsopisov. kava
in likerji na.jbol.jši. po-
stre/ha točna.  čistolm                  |
izgledua. cent' so ka-
kor v drugili kavai'iiali.
'             Krojaška mojstra             ^
I Cufer & Bajt;
v Gorici. ulica sv. Antona St. 7
v nisi g. J. Kopača pri okr. sodniji,
I                       izdelujeta                      I
I vsakovrstne obleke za možkc |
po  meri,  bodisi fine   ali pa
*                  priproste.                  '
|      Priporočata se svojim rojakom I
v Gorici in na deželi, posebno pa
I  č duhovščini in učencem srednjih '
k in ljudskih šol za obilna naročila.
|BftIYHIQA
I     Anton Pucelj
)                 priporoea svojo
j brivnieo v Qoriei
I         na   Travniku, in
)
I brivsko podruxnico
I         v ulici  Tre Re, 16.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucci, St. Angelo, KorfCi
istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju
Sladkor ri«zne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valencia v II. Bistri;;i. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
rnlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovačini. Vae blago prve vrste.
mo<|i(iiio in /rinmiiki
[HMIiOI^H-ajO
liiililiiro za )hkl
lekarnarja          ^
Gabrijcla Piccoli-ja I
v Itjubljjani,         t
droineia zalaptclja Nj. wet papeža
kol sredstvo. ki ki*epča žolodcc,
vzbuja tek, pospešuje prebav-
ljanje in odprtje telesa, posebno
zdrnvilna za one, ki trpe na za-
staranem zaprtju.
Tiiiktuni z:i žoloilcr rn/.pošilja Ick.'i/iiMr
1MCCOLI v Ljnbljaiii v škallju-ah /. I2slc-
klciiirami za K 2\Y>. /. '1\ stcklcniraüii za
K i\S0. /. IU) sU'kleiiieami za K 7—, /. 70
slokliMiicami za UV—. l'ostui paki-l pod b k^r.
Se prodaja v lekarnah v f.orici. Tolminu.
Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steluenica.
Franc Melink,
zidarski mojster v Vsšnjeviku št. 67,
picvzonia  vöu zidar^ka del a   po naj-
nizji ceni. — Naročena. dcla so lieno
izvrsnjojo.
wwWwwwwwwwwww
Velika zaloga ^^
IW öütovih oblek
vsake vrste in vsakc more.
!!! Brez konkurence!!!
ANTON KRUŠIČ,
trgovec in krojaški mojster ^«^%9
fgV» v Gorici, Vrtna uüca št 26.
V mirodilnicah
i^NTON IflAZZOU
j                  (Joricii,
• Gosposka ulica in tekališče G. Verdi
se prodaja
"vse kemično čiste pridelke za
uravnanje vina, kakor tudi ka-
deča žveplena kislina za čistiti
vinsko posodo, namreč: sode,
čebre itd. itd.
Anton   Pečenko
Vrlni!   ulira 8 ^OKU'A  Via Gianlino 8
nnporoC-a
pnstna    ncia
irt erna   Y:i«.t
iz   vipavskih,
nmsKin,   aai-
matinokili   Irt
nogradov.
Postavlja na dnni  in    razpo.šilja  pn   žcloz-
.liri    na    vsc   krajc   avstro-c^^rske   inoiiaihijc   v
sodih   od   5G   lilrov   naprej.    Na  zahlcvo   pošilja
twdi  n/.orcc
Cene interne. Poistrežba poštena.
1  Jakob Miklus,
I   truovoc z losnni in  opoko, zaloga
vsjikovrstm^M trdoi^a in mohke.trJt
i knroskeffji in kranjskoga lesa tor
I   pohištva, rakev (lru<?), vinskih po-
sod. stiskalnico za vino in sadje
I  vsake velikostT: kakor  tudi krat-
koc'asnih i^er slovenskili ,.l>Iiiri-
I jnnic" I, j. liönih in trpo/.nih
' miz iz trdoga l<>sn, ki imajo
I znotraj Iro- ali stiridelno keg-
I  Ijišče z vrtenci   in    kegljavnicno
hlagajno po najnovejai sostavi. za
I   krtimarje, zaselinike  itd.
I         v Pevmi,
1 za Soškim mostom. p. Gorica,
|   priporoea p.   n.   obeinstvu svojo
'   hogato    zalopo.    zasjolavlja   naj-
I   hitrejšo postrežbo   in  jako  nizke
I                         cene.
V       ¦                                                                                                                                               7
)               Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadru^a"
Gorica, Gosposka ulica st. 7
J             Priporoea hc v to stroko Hpadajocc  k;ikovoKti bla^a za bližajočo «e
1     letJio dobo, kakor: volue, ]MTkal, natin, hatist, /ephir svile, svile za prati,
?     Voille de Lanic, Tennis, Oksford, piqiu* liikiijanti.  Možka fukua po vsaki
rj     ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogatu zaJo^o preprog, prc^rinjal, zaves,
\     blaga za mobilje, platna,   Chiflona, ruskpsfa platna,  Kneippove^a  platua,
I     hlaČMvine, voluenih odej, kovtrov, nraje. homb<ažcvin, ^epiiih rut itd.
Gospode opo2arja na izborno periio,  katero so  razprodaja 16%
pod oOTio, dok]or je še xaloge.
Pod periio spada sledeče: bele srajee z bapvanlmi oprsniki   ovratnikl,
zapostnire. nogavieo, srajeo za hribolazee itd.
= Vse po najtiizjüi in sfalnih cenah! =====
tP              Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnino prosti.
*     TISKA:
Časopise   - - - -    ]
Knjige ------    ,
Diplome - -j^   ]
Trgovske  račune
Cenike.....
Vabila zaveselice
Pisma s firmo   -
Razne etikete - -
1.1. d.
NARODNA =!
= TISKARNA
v GORICI
prevzema vsa v tiskarsko .
, stroko spadajoca  dela in
;  izvršujevmoderni in okusni
obliki po tako nizkih cenah
da se ne boji nileake
\ a     konkurence.     ^
TISKA:     V
Tisk.zaduhovnije
Plakate.....
Sprejemnice - - -
Računske sklepe-
Pobotnice - - - -
Razne posetnlce -
Poročnice - - - -
Osmrtnlce - - - -
1.1 d.