Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 9. januarja 1757 Štev. 6. leto XI. /XVIII.) ARIBORSKI Cena 1 Din večerne: Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemnn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 tirai UoijoiU in zidovska HUšl/iS./iUšO Varšava, dne 9. januarja. Protižidovski val je zajel v posled- f amaam „ . »T o. - . njem časovnem razdobju tudi poljsko dr- LONDON, 9. januarja. »News Chron.de« poroča senzacionalno vest, da žavo je ,bojk()t^ ki so ga medtem se vršijo v Centi velike priprave za prihod večjih vojnih transportov. Isti čeli dosledno izvajati nacionalni detno- dopisnik poroča, da se francosko at!antsko brodovje zbira v maroških vo* krati upropastil že tisoče in tisoče polj- dah, sicer pod službeno izjavo, da gre za navadne pomladanske manevre, pri |'kih Židov. Položaj je danes tak, da so čemer da priznava tudi to, da bo v slučaju potrebe čimpreje pri roki. »DailyjZic^ prisiljeni zapuščati svoja službena T . , . . , x? , mesta in opuščati svoje trgovine. Vsa Telegraph« zatrjuje, da so Neme. v španskem Maroku prevzel, gospodarstve- ostrina ^semitskega gibanja v Polj- no in finančno upravo, s čimer je nemara v zvezi ta koncentracija franco- ski kaže svoje posledice v tem, da se skega atlantskega brodovja. Sloutdiuouu, — Pit* uri BEOGRAD, 9. januarja. Doznava se. da se bo predsednik vlade dr. Stojadino vič, ki se trenotno nahaja v St. Moritzu, vrnil v Jugoslavijo preko Milana, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom grofom Cianom, oziroma s katerim pooblaščencem zunanjega ministrstva, s kate- vim se bo razgovarjal glede ureditve obojestranskih jugosl. ital. političnih in gospodarskih odnošajev. BERN, 9. januarja. Semkaj je prispel tudi prejšnji romunski zunanji minister Titulescu. Danes obhaja Nj. Vel. kraljica Marija svoj 37. rojstni dan. VeS narod se na ta dan v globokem spoštovanju klanja vi-scjfi s:r.vijenki kraljici, ki se je po muče-”iški . vzvišenega soproga Aleksan-oi a Ujedinitelja z vso vnemo in vsemi odlikami svojega značaja posvetila vzgoji svojega prvenca Nj. Vel. kralja Pe-i ter.kraljevičev Tomislava in Andreja, ki < h vzgaja v duhu najlepših ter 3a?piemen'tejšlh uarodivh tradicij. Z vso vnemo pa posveča svojo vzvišeno skrb 'n ljubezen tudi revni deci. Na tem torišču razvija vse odlike svoje dobrosrč-n°st' in plemenitosti. Posvečanje dobro-or nos ti socialno šibkejšim je eno izmed njenih najtoplejših prizadevanj. Njeno do-cdanje delovanje, združeno z brezpri-merno skromnostjo in dobrotljivostjo, ie nainiGčnejše jamstvo za to, da bo človekoljubna nfsel v naši državi tudi vnaprej imela v njenem Veličanstvu najmočnejšo zaslombo in oporo. S svojim dosedanj m človekoljubnim delom >e kraljica Marija posegla tja, kjer je p^vzaprav težišče kraljičinega poklea iii poslanstva: na polje izboljšanja socialah prilik in žMjenjskih tegob, ki jih tisočem in tisočem*n»,J*iaša naša doba. Na njen rojstni dan izkazuje vsa Jugoslavija hvaležnost Nj. Vel. kraljci ma-,teri Mariji, svetli vzornici našim ženam 'h materam nele v izvrševanju odgovornosti polnili dolžnosti materinstva, marveč tudi v nežni ljubezni do ubogih in sl-romašrrh ter vzornem človekoljubnem ter socialno karitativnem udejstvovanju. Studikiia itoMjimka ujtcmce v šfKmltik iotlak PARIZ, 9. januarja. V zvezi z nemškim [ publikanske čete zasedle Ose, Sajambe ter italijanskim odgovorom na britansko Riboto, Ponton in Caldevilla. Na oibeh straneh se opaža neverjeten fanatizem ter krvoločnost. Tudi strateški manever generala Mole ob reki Manzanares pri francosko noto, ki se v tukajšnjih kro-( gih tolmači kot manever Nemčije in Italije, da se zadeva zavlačuje, poroča ' »Oeuvre« podrobnosti glede italijanske pomoči. Vsako noč odleti iz Sardinije v Španijo 10 do 12 tromotornih letal. Ti aparati so oskrbljeni s 6 do 7 metrski-' mi stoti bomb in s pogonskim materialom za 12 urni let. PARIZ, 9. januarja. Borbe za Madrid se nadaljujejo z neverjetno srditostjo. Madridskim četam se je posrečilo, da so 'oreprečile nadalnje prodiranje Francovih 'čet. Najsrditejše borbe so bile pri Po-zueli, kjer so Nemci in Maročani trikrat ! navalili na postojanke madridskih čet, pa j vedno brez uspeha. Republikanske čete I pa so pri Casa de Čampo zasedle važne postojanke. Na severnem bojišču so re- 30. t. Ht. vetik UiMetjeu %ovot BERLIN, 9. januarja. V tukajšnjih kro-kih se širijo najrazličnejše vesti o važ-?!!f dogodkih, ki se pripravljajo v Nemčiji koncem tega meseca. V zvezi s tem se pojasnjuje, da Hitler ne namerava odstopiti kot kancelar, in da je Goring z si zdi f*i\atefysiua % vsem til ISTRI SE VRAČAJO. Ministri, ki se radi pravosl. božičnih Praznikov nahajajo izven Beograda, se vrnejo jutri v Beograd. V nedeljo pričenja delo posameznih skupščinskih odbo-rov; ^ačin] se seja Narodne skupščine nričniuije koncem januarja 1 IRANA, 9. januarja. V razgovoru s sotrudnikom »Demokratije« je izjavil Predsednik albanske vlade Kočo Kotta. da posveča njegova vlada pretežno pozornost gospodarskim vprašanjem. Glede albanske zunanje politike je povdaril se seti v južne (teaje ISIAMBUL, 9. januarja. Po vsejAna-toliji Je huda zima. Temperatura je povsod zdrknila pod 20 stopinj Celzija. Ogromne količine snega preprečujejo vsak promet. Na črnem morju besnijo osobito v mestih otvarjajo dan za dnem nove trgovine, medtem ko se stare, židovske, opuščajo, tako da bo število ne-židovskih trgovin kmalu preseglo število židovskih. Najostrejša borba proti Židom se trenotno razvija v zapadni Poljski, kjer je danes že nad 350 občin v najostrejšem afrontu proti židovskemu elementu, tako da je v teh občinah Židom vsako trgovanje zabranjeno. Še hujše nego v mestih je na deželi. Objavljena statistika nam dokazuje, da je bilo v preteklem letu v 1550 vaseh 35 židovskih trgovini manj nego jih je bilo leta 1914. Kmetje si pomagajo v tej protisemitski borbi z ustanavljanjem svojih zadrug, v katere pa Židje nimajo dostopa. Kakor v trgovinski stroki, istotako se opaža načrtno zamišljeno iztrebljanje Židov tudi v vseh ostalih strokah. V šolah in na vseučiliščih sme študirati .samo omejeno število Židov. Položaj je tako zaostren, da si Židje sami želijo čimprejšnje izselitve, ker jim tu ni več obstanka. v V Poljski živi okrog 3 in pol milijona Židov. Teh bi se poljska država rada iznebila in čimpreje otresla. Država sama je načela vprašanje izselitve židovskega življa in ga utemeljuje z ekonomskimi razlogi. Položaj židovstva v poljski državi ni nič kaj rožnat. Sicer nekam čudno zveni, če se poudarja, da je zlasti med poljskimi Židi mnogo siromakov; in vendar 'je to dejstvo. Beda med židovskim življem je iz dneva v dan večja, čemur pa ni bilo vedno tako. Kakšna razlika je na primer med siromašnim Židom in siromašnim Nežidom? Dognano je, da je dana možnost zaslužka 56% Nežidom in samo 33% Židom. Občudovanja vredna pa je organizacija medsebojnega podpiranja med Židi. Vsak zaposleni Žid mora skrbeti istočasno za dva druga brezposelna svoja tovariša. Najtežje so prizadeti Židje v prestolici Poljske, kjer je naseljenih približno 360.000 Židov, to je 10% vseh poljskih Židov. Kakšne gmotne razmere vladajo ,, ... | med poljskim Židovstvom, nam najvero-isku.no sodelovanje z zavezniško Italijo dostojneje osvetljujejo številke, ki pravi- E1 Pardo se je ponesrečil, četudi so bile republikanske sile osredotočene pri Es-corialu in je ta napad prišel iznenada, BERLIN, 9. januarja. Ker je potekel rok, ki ga je postavil poveljnik nemške mornarice v španskih vodah valencijski vladi v svojem ultimatu, v katerem je zahteval, izročitev zaplenjenega tovora na »Palosu«, in ni valencijska vlada na ultimat odgovorila, je nemški poveljnik izročil oba zaplenjena parnika valencij-ske vlade »Aragon« in »Mara Junquero« generalu Francu kot nadomestilo za »Pa-los«. Doznava se, da bo valencijska vlada izročila zadevo »Palosa« haaškemu razsodišču. gospodarsko štiriletko preveč zaposlen, da bi mogel prevzeti kancelarske posle. Pač pa se napoveduje, da bo 30. t. m. imel Hitler v rajhstagu velik govor. Ob zaključku nemške štiriletke, ki jo je napovedal Hitler ob prevzemu oblasti. in je ugotovil, da so odnošaji Albanije dobri naprarn vsem sosedom. Albanija se nahaja v stanju konsolidacije in želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami. neprestano snežni meteži. Po vesteh Grčije je tudi tamkaj nastopila ostra zima in so s snegom pokriti celo najjužnejši deli Grčije. k POTRESNI SUNKI Sei/Mur.rafske priprave zagrebške«« £'.-::frk!nt' ob 14.30 5o sekund trajajoči ka- UVUti GAMSOM OtUSzi&H Ut ta rrof.ilni potres z epicentrom 6700 km | 'r do 7000 km od Londona. Doumeva.. da j*, bil potres v Srednji Aziji1 ali Indiji. BRUSELJ, 9. januarja. Havas poroča: Belgijski zunanji minister Spaak je sprejel italijanskega poslanika Preciosia, ki mu je pojasnil, da je za belgijsko vlajlo zelo neugodna odločitev italijanske vla- de, s katero je reksističnemu voditelju Dcgreilu odobreno, da po italijanskem radiu drži govore čisto političnega značaja. jo, da je bilo navezanih na podporo zimske akcije v Vilni 32%, a v Lodzu 29% vseh tamkaj živečih Židov. Izmed onih Židov, ki so naseljeni po manjših mestih, jih je moralo 75% iskati posojila, da so sploh lahko začeli kakšno oibrt. Le ’’ilo je takih (približno 7%), ki dobivajo 'pore od svojih sorodnikov iz Ameri-ali katere druge države. Računa se, da je vsak drugi poljski Žid navezan na podporo! Med onimi Židi, ki žive v mestih, je 75% takih, ki so trgovci, industrije! ali pa obrtniki. Na vsakega neži-dovskega trgovca odpade 20 Židov trgovcev, medtem ko odpade na vsakih 100 poljskih kmetov komaj po eden židovski kmet. Glede poljske industrije prevladujejo Židje samo še v tekstilni industriji v Lodzu in Bialistoku, dočim jih je drugod (petrolejski, premogovni, sladkorni industriji) že izrinil, domači, nežidovski kapital. V Mariboru, dne 9. I. 1937. —■———■ M ..... Češke strojnice v nemški vojski Neprodoren utrdbeni oas iz jekla, betona in železa ob čeških mejah Kako intenzivno in po preudarnem načrtu skrbi bratska republika Čehoslovaška za obrambo svoje domovine in svojih meja, natn dokazuje članek, ki je pred nedavnim izšel v »Lidovih Novi-nah«. Znani vojaški strokovnjak gene-ralštabni polkovnik E. Moravec je objavil svoja zanimiva razmotrivanja o napredku čehoslovaške vojske. Ker slovi g. Moravec kot eden najboljših vojaških kritikov, je njegovo razpravljanje zbudilo tem večjo pozornost ne samo v čeho-slovaški republiki, temveč tudi izven njenih meja. Pisec ugotavlja predvsem, da se je vojaški duh tudi v sicer demokratski čehoslovaški republiki v zadnjih letih znatno dvignil. Kakor zaznamuje čehoslovaška na vseh poljih napredek, tako ni zaostala v skrbi za izpopolnitev armade, njenega orožja in njene vojne industrije. V tem pogledu je bilo preteklo leto zelo plodonosno in niso Čehoslo-vaki še nikdar toliko mislili na obrambo svoje domovine. Izpopolnjevanje je zajelo vse plasti armade od vrhovnega poveljstva pa do najpriprostejšega vojaka prostaka. Leto 1936 je bilo leto velikega vojaškega napredka osobito v pogledu tehnike, taktike in organizacije. Najznačilnejše je pa to, da je dobila čehoslovaška armada v preteklem letu svojo lastno vojno produkcijo in lastne tipe raznovrstnega orožja. Cehoslovaška vojna industrija je tako napredovala, da sta na primer uvedli tako Anglija kakor tudi Nemčija v svojih armadah strojnice, ki so proizvod čehoslovaške vojne industrije. Nabavljata jih obe državi v Čehoslovaški, ker so najpreciznejše in solidno izdelane. Generalštabni vojaški strokovnjak trdi, da čehoslovaški tanki in topovi ne zaostajajo za angleškimi in nemškimi ter da vsa vojaška motorizirana sredstva lahko konkurirajo z vsemi osta- Izseljeniški problem židovskega življa iz poljske države v Palestino se nahaja v akutnem stadiju. Zdi se, da postaja židovstvo poljski državi iz dneva v dan večje breme, ker ga poljski element spodriva v vseh gospodarsko pridobitnih panogah in se ga otresa, kjer le more, tako da poljsko Židovstvo ni danes več oni gospodarsko in finančno močni čini-telj, kakor je bilo še pred izbruhom sedanjega p roti semitskega pokreta. V poljskem židovskem problemu obračunava sedanjost s preteklostjo. Iz antisemitske borbe vstaja samo en glasen klic, ki poziva vse Žide k vrnitvi v njihovo prvotno domovino. Ker pa so se Židje vsesali v zemljo, kjer sedaj prebivajo in ki jo po .njihovem prepričanju smatrajo za svojo domovino, je rešitev tega problema še vedno precej težavna. limi državami v Evropi. Lanskoletni vojaški manevri čehoslovaške vojske so pokazali v jasni luči vso pripravljenost in vzdržljivost armade, tako da lahko mirno trdimo, da spada cehoslovaška vojska med najbolje opremljene armade v Evropi. Po mnenju g. Moravca bi bilo potrebno izpopolniti zrakoplovstvo ter mu omogočiti čim večji razmah. Tem zanimivejše so izjave o obmejnih utrdbah. Še pred letom dni ni imela Čehoslovaška nobene utrdbe, preteklo leto pa je bil ustvarjen iz železa, betona (er jekla neprodoren zid, preko katerega bo težko priti. Mnogo se je izdalo za oborožitev, vse pa je bilo izvršeno tako, da stroški oboroževanja niso oslabili narodnega gospodarstva, temveč ga nasprotno celo okrepili. To pomeni, da se ie izvedla oborožitev po zdravih gospo- Skromno in tiho, kakor odgovarja to njegovemu temperamentu, je v krogu svojih najožjih domačih in drugih najbližjih prijateljev proslavil svojo petdesetletnico Kovač Tomislav, lekarnar ta župan velike občine Štrigove, ki je največja v ljutomerskem srezu. Pri tem se nehote sproži pero, da se obude vesele in- žalostne iz njegovega življenja. Kot sira srednje stoječega kmeta se je preri! skozi šole z neizbežnim materialnim pomanjkanjem. Ko je postal mladenič, je postal delaven in ognjevit omladinec in narodni delavec. Lekarniško prakso je vršil v Mariboru, kjer se je navduši! za narodne ideale. Slučaj je hotel, da je po končanih študijah postal 1. 1916 samostojni lekarnar v Štrigovi, ki je stala takrat še pod mad-jarskim jarmom. Potlačeni medjimurski narod je opazil hitro v njem plemenitega nacionalno zavednega človeka. Odtlej je postala njegova lekarna zdravilišč« za vse bolezni — naravno tudi za politične. Službeni upravni aparat mu je dal okusiti vso strogost, toda' Kovač je ostal neomajen narodnjak. Podtalno delovanje je pospešilo prihod legijonarjev in osvoboditev. Osnovalo se je Narodno veče, ki je ob njegovem spretnem vodstvu zelo hitro uvedlo v Štrigovi normalno življenje. Zatem je začel ustanavljati kulturna in gospodarska društva. Veliko truda je vložil zlasti v Sokolsko društvo, ki mu je kot večletni starosta preskrbel krasno letno telovadišče. Vlagal je svoj trud vsepovsod za napredek gospodarstva in prosvete. Kadar je občina zašla v težke gospodarske stiske, ga je narod postavil na čelo občine, ki jo je po dve- darskih in narodno obrambnih načelih. Čehoslovaški manjka samo še izpopolnjena avijacija in temeljita motorizacija, ki naj omogoči v slučaju potrebe hiter prevoz armade iz enega dela države v drugega. Vsa obrambna organizacija stremi za tem, da bo čehoslovaška armada pripravljena in da bo sposobna odbiti prve napade sovražnika vse dotlej, dokler ne priskočijo na pomoč številni njeni prijatelji in zavezniki. Iz teh razmotrivanj znanega vojaškega strokovnjaka lahko povzamemo, da se bratska cehoslova-ška republika zaveda svojega ne baš ugodnega geografskega položaja in da je v tem pravcu storila vse, kar je storiti mogoče, da bo lahko kljubovala eventualnim napadom od katerekoli stra- letnem delovanju tudi ozdravel. Pri nedavnih občinskih volitvah, narod ni hotel čuti, da bi kdo drugi vodil občino, čeravno si je slavljenec iskreno želel namestnika, pa le ni imel tekmeca. Postavili so ga zopet na čelo edine liste JNS, tako je postal zopet, župan občine Stri-gova. Nova cesta iz Štrigove v Ljutomer, ki se sedaj dograjuje, je plod njegove inicijative in njegovega dela. Politično je dosleden pristaš JNS, napram vsakemu nasprotniku pa toleranten in poštenjak. Za svoje zasluge ima tudi odlikovanje, red Jugosiovenske krone. Ob njegovi petdesetletnici mu prav vsi občani, bogati kakor siromašni kličejo :»Tomislav, gospon apotekar! Še mnogo, mnogo let!« Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi, da nam ostane naš prijatelj Tomislav še mnogo let zdrav in čil. 2euski kotiček Konči: Spalnica Mahagoni, kombiniran z ebenovino? Palisander? Pregrinjalo, zavese, vse bajne kot sen? — Ne o tem! Spalnica komu? Bogati nevesti z opremo petih sob? Proletarki, ki ji je ves svet ena sama luknja? Ne! Nevesti z običajno meščansko opremo kuhinje in dveh sob: spalnice in jedilnice. Zakaj? »Človek prestane potres«, epidemije, najgroznejše bolezni ter vsemogoče duševne muke, toda najnuionejša tragedija | vseh časov je bila, je in bo vedno ostala I tragedija spalnice. (Tolstoj - Gorkemu.) Zakaj bi imel ločene spalnice?! Marše naj plazim k ženi in od nje, kakor da mi ni žena? Kaj otroci in bolezni! Priznajmo, da gara meščanska žena ves dan več od moža, zakaj naj bi samo on>a zgub ljala še noči. Male nevšečnosti, ki jih skupno preživiva z razumevanjem in vdanostjo, naju le še tesneje družijo. —• Vsak mož, ki ljubi, je fantast. Zena mu je nosilec vseh najbolj vzvišenih in najlepših lastnosti, ki si jih more zamisliti njegova domišljija. Tega sc instinktivno zavedajo mlada dekleta in to je jedro moči, s katero vežejo metrese svoje ljubimce: vedno brezhibno negovane in nasmejane, vedno privlačne. Koliko nesoglasja in nepopravljivih razdorov povzroča v zakonu dejstvo, da žene te svoje pred poroko tiho dane obljube ne držijo in da se zanemarjajo — morda neopazlji-vo javnosti, a vidno možu in najbolj rezko opazljivo pač v skupni spalnici. Mlada oboževana ženica! Angel moj! Ej — strgana nogavička! In skozi luknjo kuka kurje oko!.Tako vsakdanje kurje oko, kakor ga ima njegova babica. — Desni čevelj je že zletel! Zdaj levi! Zdaj zakašlja in nato zazeva. Široko, glasno! Še enkrat! Še enkrat! Pa prej vendar ni tako zeval! Da ne vc, kakšna je, predno si zapne naprsnik! Poljub! Pa diši po cigaretah in po vinu! Težko je delal, truden je in hoče spati. Samo to stran še prebere, ker bo jutri vrnila knjigo. Nato pa takoj ugasne luč. Le še ta stran! A ta stran je večna. Zdaj se bo obrnil in zamajal njeno posteljo. Čaka vsa nervozna. Glava jo boli. In je nervozna, ker se obrača, in je nervozna, ker čaka na obračanje in se ne obrne. In točno ob '/*l. uri začne vleči dreto. Jutranji žarki so se ji prikradli na lice brez šminke in pudra: uvelo, sivo, luknjičasto, bleščeče od nočne maže. In nenadoma se zavesta, da je vse cvetje poteptamo in da zija med njima prepad. Zebe ju. Kdo je kriv? Kaj je krivo? Gledani v zakonsko spalnico: ogromno, težko, mrko svetišče in grob vse fan-tazjie. A kaj je ljubezen? Spalnica z eno samo, a za polovico širšo posteljo, lahka, skoraj dekliška. Zavriskala bi od mladosti! — Druga soba s pisalno mizo in moderno spalno sobo je »njegova« in sprejemnica in obednica obenem. Med obema pa nevidno tenka, a trdna pajčevina iluzij, ki se vanjo vsak dan znova vjame dvoje ljubečih src. Dobro in učinkovito sredstvo. Prvi: »Če sem precej natreskan, tedaj ne spoznam niti svojih sorodnikov.« Drugi: »Kaj tega še nisi vedel, da jc vino najboljše domače sredstvo, ki ima včasih čudežen učinek!« Po ovinkih. Žena: Ti me v resnici nimaš več rad! Mož: Kako moreš kaj takega izustiti? Žena: Povej mi, dragi, kateri mož bi še ljubil svojo tako nemoderno oblečeno ženo! m. ftgši iušdakU Kovač Tomislav, petdesetletnik Dr. Fran Vatovec: 140 tet slovenske mata-fAstike (Dalje .j , * Po tem merilu razčlenjeno časopisje opredeljujemo v dve skupini: 1. časopisje, ki je izključno i n-formativno; 2. časopisje, ki je tendenčno, oziroma pod tem ali drugim vidikom določno usmerjeno. Vodnikove »Lublanlske Novize« so po svoji vsebini in namenu bile sicer pretežno informativne in poučne, vendar je toplota Vodnikovega rodoljubnega zanosa izdatno oplajala ter posveževala njene stolpce. Tako so »Lublanfke Novize« v svojem poslednjem učinku vendarle služile nacionalni probuji Slovencev ter oblikovanju slovenskega javnega mnenja v mejah tedanjih možnosti. Z ozirom na poučno informutivno stran je Vodnik zajel izbrano snov v najširše razglede ter stlačil v »novične« stolpce novice in poročila iz najrazličnejših področij človeškega snovanja, od politike in kulture do gospodarstva, filozofije, prirodoslovja in celo zvezdoslovja. Tako je Vodnik s svojim razsežnim uredniškim pogledom ter marljivim zbirateljskim delom v malem ustvaril tisto obliko časnika, ki je da- nes v polni veljavi in ki posreduje pouk in novice v toliki meri, da zadošča vsem eitateljevim željam tor da z žurnalistično posrečeno metodo snovne obdelave uspešno spodriva potrebo po knjigi in celo reviji. Vodnik je s takšnim široko razglednim urejevanjem segel delj in globlje nego marsikateri urednik v poznejši dobi izhajajočih slovenskih časnikov. »Lublanfke Novize« so seznanjale svoje naročnike in oitatelje s tedaj perečimi političnimi dogodki. Teh dogodkov jc bilo v tedaj nemirni in viharni Napoleonovi dobi toliko, da niso prišli uredniki tedanjih listov tako zlahka v zadrego pri iskanju primerne snovi. V Vodnikovih »Novizah« beremo najraznovrstnejša politična poročila iz vseh delov sveta od Danske in Prusije, Perzije, Batavije, Italije, Francije, Anglije, Nizozemske, »Mojhkovitarskega« (Rusije) in Turčije pa do Švice, Amerike, Nemčije, Švedske in Portugalske. Prevladuje pretežno vojni dogodki ter vojno politične vesti tedanje nemirne dobe, ki ni prizanesla niti precej odmaknjeni Irski, kajti tudi »I r 1 a n d jc poln nepokoja, ropanja, boja, inii v’ jezho potegno-vanja.« V tej dobi vrenja pišejo Novize iz »S h p a -n i e«: »V ’Europi je ravno tako malo dobriga vupanja; offizirji na barkah so nepokorni, inu aadrairal Mas-saredo jih je nekatere ojstro shtrafat persilen bil«. Potem zopet navaja v št. 4. od 26. prosinca 1799, »de Francozi so spet v’ Rimu, proti Neapli derejo. Naproti pa Regensburgu novice povejo, de Francozom silno huda gre v’ ,.NiederIandi”« itd. Vse to ogromno gradivo v zvezi z Napoleonovimi vojskami pa ni urednika Vodnika nit? najmanj premotilo, da ne bi bil ujegov pogled prouicavo šinil tudi na druga obzorja. Vodnik jc posvečal svojo uredniško pažnjo celo izvenevropskim in celo kolonialnim zadevam ter vestem. V nemar nc pušča niti papeževih stvari in z neko posebno pozornostjo spremlja razne dvorske novice vseh evropskih dvorov. Uvršča osebne vesti iz svetnega in cerkvenega področja. V »Novic-nih« stolpcih pa srečuješ tudi ogromno drobnih* mikavnih, četudi včasih na kratko podanih z a n i m i-v o s t i iz vsega sveta in vsakdanjega življenja, od zvezdoslovja, vremena, letine, zdravja otrok pa do najrazličnejših izumov iz kmetijske in obrtne stroke. Ravno v tej točki je Vodnik sijajno pogodil zvedavost širokih ljudskih plasti. Vodnik poroča o vsem: o inkviziciji, meri in ,vagi\ angleških misijonarjih, rumenici, Voltairovi smrti, kugi na Španskem, o telegrafu, pripravi za odganjanje ponočnih tatov, o stroju, »s katerim sc čisti smetnjava pšenica«, ccpljenju koz, vožnji po zraku, o kisu, iz žita kuhanem, vodnem ovnu, žlahtni kovini »Telleeri’ um«, planetu »Uranu«, večernici, o nekem angleskeO1 čudaku, poštenosti, ženi, ki hlače nosi, o nekem vzor-nem bogatašu, neki starki, ki je doživela Ul let? nekem divjaku v francoskih gozdovih, o telefonUi kamnati soli, pitanih volih, vitih, trtah in vrtoglavih ovcah, novih statvah, sladkorju, gorenjskemu vinu, n°' vem kolovratu, iznajdbi novih črk, najdbi nekega sl e* novega zoba itd., itd. (Se nadaljuje.). Mariborski »Večernih« Jotra —I Ul«« IIHIIM—llllillil I I j2JBSS.m titatitoeske m /Miške movm Rotovške novice. V petek dne 16. t. m. je redna seja mestnega sveta, na kateri bodo med drugim mestni očetje ra ■zapravljali o napredovanju nekaterih ma-gistratnih uradnikov, o spremembi statuta turističnega odbora, priključitvi Mariborskega otoka mestu, odstranitvi kostanjev na vogalu Gosposvetske in Strossinajerjeve trlice, o prostorih za popisovalni urad, mestni vodovod in krajevni šolski odbor, raznih podporah, razen tega o statutu Mestnih podjetij in službenem redu za delavos MP. Srebrno poroko je obhajal včeraj v ožjem krogu znani mariborski motociklistični športnik Karl Šalamun s svojo življenjsko družico gospo Ivanko. Ob lepem življenjskem jubileju naše najprisrčnejše čestitke! Iz magistratne službe. Nastavljen je vpokojeni politično-upravni tajnik Ivan Forčesm. Nanos. Člani in prijatelji društva, udeležite se jutri občnega zbora, ki se bo vrši] oib 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so važne zadeve emigracije. Občnega zbora se udeleži tudi delegat Saveza in zastopniki drugih emigrantskih društev v Jugosla-■'tiii. Odbor. Sokolsko društvo Maribor III. opozarja svoje Članstvo, da bo redni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob pol 10. uri v osnovni šoli v Krčevini, članski sestanek pa bo v soboto 16. t m. ob 20. uri istotam. Odbor. Jadranska straža. Naprošajo se cenjene dame, da si preskrbijo narodne noše za svečan ples Jadranske noči. Nagradile se bodo tri narodne noše: 1. nagrada po žiriji, 2. nagrada po listkih, 3. nagrada po žrebu. 16. I. 1937 velika slavnostna prireditev v vseh prostorih Uniona: Jadranska noč in revija narodnih noš. Opozarjamo na insorat pouk v soao-petju. V j-ostilni Achtig koncert Mest.ta podjetja — avtobusni promet. V nedeljo 10. januarja posebna vožnja na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek ob 17. uri. Interesenti naj se Čimpreje prijavijo v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave do 18. ure. Tel. 22-75, Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista. L iJlajA spalnice, jedilnice, ku Jiinjske opreme, zajamčena izdelava najceneje pri Vetrinjska ^ NOVAKU stole Koroška 8 Skladišče v plamenih. Sinoči je izbruhnil ogenj v skladišču tuk. stavbne tvrdke inž. Jelenec in Šlajmer. Vnela se je smola in so plameni prešli na lesene stranske stene, ki so pričele tleti. Gasilci so po 20 minutnem gašenju preprečili nevarnost večjega požara. Ko boš te dni delal letno bilanco, se boš gotovo tudi vprašal koliko si iz svojih sicer skromnih sredstev žrtvoval za ljudsko prosveto in v kulturne svrhe sploh, če si pozabil položiti Din 20 na prosvetni oltar Vodnikove družbe, stori to takoj! čim več bo Vodnikovcev, tem lepše bodo vsakoletne knjige! Ljudska univerza. V ponedeljek 11. januarja je pričetek biološkega eiklja. O vprašanju »Kdaj in kako se je pojavilo življenje na zemlji« — bo razpravljal naš odlični biolog g. univ. profesor dr. B. Zarnik iz Zagreba. — Življenje je vsako navezano na tekočo vodo, radi česar je mnogo nastati še le, ko je bila že voda na zemlji. Takrat se je pričelo otvarjati tudi slojno kamenje in starost tega kamenja je merilo za starost življenja na Avto v zapornice. V četrtek okoli 19. ure je neki tovorni avto zavozil v železniške zapornice v Jadranski ulici ter jih popolnoma zlomil. Šofer se je pri zaslišanju na policiji izgovarjal, češ da ni videl, da se zapornice spuščajo. Medtem ko je prve zapornice srečno pasiral, so se druge že tako daleč spuščale, da ni mogel več zlahka skozi. Z vso sito se mu je posrečilo prelomiti zapornico, sicer bi ostal na tiru, po katerem je že v naslednjem trenotku privozila lokomotiva. Pomožna akcija. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pri pregledu seznama darovalcev Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, ki je na vpogled v socialno-političnem uradu mestnega poglavarstva in se večji zneski tudi objavljajo v časopisih, se je ugotovilo, da se je dosedaj 222 darovalcev odzvalo pozivu g. predsednika mestne občine. Ker je bilo lansko leto 378 darovalcev, je torej od teh, ki so lani prispevali, 156 v zaostanku. Mestna občina nujno rabi sredstva za vzdrževanje brezposelnih in siromašnih, zato bi bilo želeti, da bi vsaj lanskoletni darovalci storili svojo dolžnost in da bi se odzvali še novi. Le s tem, da se bodo brezposelnim in siromašnim nudila potrebna sredstva za življenje, se bo preprečilo toli nadležno beračenje. Uporaba nabranih sredstev se vrši ekonomično in je vsaka zloraba izključena. O vsakem podpirancu se vodi točna evidenca. Za ddo sposobni se zaposlujejo pri javnih delih, kjer je tačas zaposlenih 168 delavcev, večinoma družinskih očetov, dočim se ostalim, (za delo nesposobnim), nudijo podpore v obliki življenskih potrebščin t. j. prehrane, nabave najnujnejše obleke, perila, obutve, plačila najemnine i. t. d. Vodstvo Pomožni« akcije vabi dosedanje in nove darovalce, da vsaj tekom tega meseca nakažejo svoje prispevke mestni blagajni, Slomškov trg 11 (tel. 22-60), morebitne naturalije pa socijalno-politič-nemu uradu, Rotovški trg 9 (tel. 27-54). • Vlomilec v dr. Kejžarjevo stanovanje pred sodniki. Danes dopoldne se je pred KAKOR DOJILJA OTROKA UMIRI bonbon kašelj. PROIZVOD „53 N I O N“, ZAGREtR k*no Union. Danes prekrasni •'*&-te v« s Pavlo Wessely in Atalia -Horber-gerjern. Film neprekosljiv« lepote. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sobota, 9. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Premiera. Bloki. Nedelja, 10. januarja ob. 15. uri: »Božjt človek«. Globoko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Visokost pleše«. Ponedeljek, Tl. januarja: Zaprto. Torek, 12. januarja ob 20. u-ri: »''feo&o&t pleše«. Red B. Nedelja v gledališču. Popoldne ob fc5. uri bo uepreklicno poslednja uprizoritev Begovičeve uspele drame »Božji človek«. Veljajo globoko znižane cene. — Zvečer bo ponovitev Ascherjeve operete »Visokost pleše«. Melodičnost in zabavna vsebina sta temu delu pripomogla do popolnega uspeha. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. p*' danes vsi m Sokoislu utes v Hum Tradicionalna gala-reduta ISSK Maribora, ki predstavlja vsako leto višek plesne sezone, -se bo vršila letos na Pustno soboto 6. februarja. Gostilna Krempl, fureš! Gostilna pri »Lipi v nedeljo pojedina klobas in koncert. Novootvorjeni krojaški atelje Rudi Verdonik, Gosposka 44. V nedeljo dvoj rta predstava v Veliki kavarni. Jntrl domača veselica v gostilni Kren (Klemensak). Godba Vergles. Gostilna »n kavarna »Triglav« (Voller) danes in jutri koncert. Ramšak. Izlet z avtokarom v Graz. »Putnik« priredi dne 16. januarja 1937 kompenzacijski izlet z avtokarom v Graz. Odhod iz Maribora ob 7.30 izpred hotela »Orel«. Povratek iz Graza ob 23. uri izpred hotela »Steirerhof«. Cena vožnje Din 100. čimprejšnje prijave sprejema »Putnik«, tel. 21-22. Trgovski ples se bo vršil ob priliki SOletnice pomočniškega zbora dne 1. februarja zvečer v vseh prostorih Društvenega doma. Društvo za varstvo deklet v Mariboru vljudno prosi vso občinstvo, osobito cenjene gospe in gospodične, da pristopijo kot članice s prispevkom po mesečno I Din. V ta namen se bo oglasil zastopnik te dni. V počastitev rojstnega dne Nj. Vel. daljice Marije priredijo danes zvečer v Unionu združena Sokolska društva I. Sokolski ples. Dolžnost nacionalnega Maribora je, da se polnoštevilno udeleži današnjega plesa. Narodne noše dobrodošle’ Branlbor, podružnica Maribor, vabi vse elane da se udeležijo občnega zbora, ki se vrši v ponedeljek dne 11. t. m. ob pol 20. url v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Plemenit dar. Lastnik tvrdke »Jugo-■nštalacija«, g. Oton Kiffmann, je podaril znaten znesek Din 460 za azilski sklad Protihiberkulozne lige v Mrrihom. Prisrčna hvala’ zemlji. — Kako je življenje nas-talo, o tem je znanost postavila samo hipoteze. Vemo, da iz neživega ne smatrajo v naravi nič živega, vemo, 4a so se pojavile tekom geoloških dob najraznovrstnejše življenjske forme od najpriprostejših do najbolj kompliciranih. — Predavanje po-'ivazorujejo skioptičtie slike. V torek 12. januarja predava isti predavatelj o temi: »Vzroki spreminjanja živih bitij«. Strahovalec Dravskega polja obsojen. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne vršila razprava proti 32letne-. mu kovaškemu pomočniku Vinku Kocijanu iz Spodnje Dobrave, ki je bil obtožen, da je letos v poletju izvršil več vlomov in tatvin v Dolgošah, Polskavi in drugih krajih na Dravskem polju. Kocijan je vse svoje tatinske pohode izvršil na ta način, da se je splazil skozi okna ter vselej odnesel prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Pri današnji razpravi je nekatere očitane mu tatvine priznal, nekaj pa jih je zanikal ter je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robij*. Za 5000 dinarjev ukradenega blaga so zaplenili selniški orožniki ob priliki hišne preiskave pri nekem tamošnjem trgovskem pomočniku, ki je uslužben pri oekem mariborskem veletrgovcu. Izkazalo se je, da je omenjeni trgov, pomočnik v trgovini, kjer je bil zaposlen, blago stiksesivno odnašal na svoj dom, kjer je shranil tudi neki slikarski pomočnik razno blago, ki ga je ukradel raznim strankam, pri katerih je delal. V zvezi s tem odkritjem so orožniki aretirali tri mladoletnike ter jih oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Putnikovo vremensko poročilo 9. januarja: Klopni vrh ob 7. uri zjutraj: —5, jasno, 5 cm pršiča na podlagi 20 cm: Pesek: — 5, 15 cm pršiča na stari podlagi 35 cm, smuka idealna: Senjorjev dom: — 7, mimo, jasno, 20 cm pršiča na stari oodlagi 35 cm, smuka izborna; Peca — 4, jasno, 5 cm pršiča na 80 cm podlagi, smuka izborna malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča moral zagovarjati 221etni brezposelni čevljarski pomočnik' Franc Arnuš, doma iz Rogoznice, ki je bil obtožen, da je dne 13. avgusta 1936 vlomil v stanovanje sodnika g. dr. Mirka Kejžarja ter odnesel za okoli 7000 dinarjev obleke, čevlje in druge predmete. Arnuš je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo na zapadu in na jugu majhna razjasnitev, zjutraj mraz. Na petkov svinjski sejem v Mariboru 8. t. m. je bilo pripeljanih 121 svinj. Prodajne cene so bile sledeče: 5—7 tednov stare 80—95 Din, 7—9 tednov 125—155, 3—4 mesece 160—220 Din, 5—7 mesecev 280—365 Din, 8—10 mesecev 380— 540 Din, 1 leto stare od 590—980 Din. Mesne cene: 1 kg žive teže od 5.50— 7.50, 1 kg mrtve teže od 8—11.50 Din. Prodanih je bilo 54 komadov. Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 5. t. m., je bil dobro založen in tudi kupčija je bila živahna. Prignali so 58 valov, 252 krav, 9 bikov, 33 juncev, 74 telic, 5 telet in 158 konjev, skupaj 589 glav živine. Od teh so prodali 244 komadov. — Cene goveji živini so od zadnjega sejma nekoliko poskočile in so bile naslednje: voli 3.25—4.50 Din, krave 1.80—4 Din, biki 3.75—4.40 Din, junci 3.25—4 Din, telice 3.70—4.50 Din, teleta 5.50 Din za kg žive teže. Konje so prodajali po kakovosti od 500—4.000 Din. žrebeta pa 1.000—2.000 Din. Dva vagona konjev so prodali na Dunaj. Odprava radijskih motenj. Direkcija pošte in telegrafa je sporazumno z radijsko oddajno postajo v Ljubljani delegirala v Maribor svojega radijskega strokovnjaka v svrho ugotavljanja radijskih motilcev. Določeno je, da se bodo motnje v Mariboru ugotavljale v rednih, kolikor mogoče kratkih presledkih. V Maribor delegiranemu radijskemu strokovnjaku, ki mora vršiti svojo služ- bo na vsem teritoriju Dravske banovine, je nemogoče zaslediti prav vsakega motilca, če tudi more isti s posebno aparaturo motnje v prav kratkem času ugo loviti. Da bi se iskanje pospešilo in da bi se motnje v Mariboru temeljito odpra vile, so vabljeni vsi radijski naročniki k sodelovanju na ta način, da pošljejo pismene nekolkovane prijave o motnjah, ki jih opažajo, na naslov; Pošta Maribor 1, radijski oddelek, in sicer ne glede na to, ali so opažene motnje že kedaj prijavili ali ne. V prijavah naj radijona-ročniki kolikor mogoče natančno označijo čas in značaj motenj, ter naj navedejo svojo domnevo, od koga motnje izvirajo, da se s tem olajša iskanje. V nekaj dneh bo tudi sama poštna uprava odstranila vse motnje, izvirajoče iz telegrafskih naprav mariborskih pošt. Poštna uprava je v Mariboru že v mnogih slučajih ugotovila, da je mnogo električnih aparatov, ki povzročajo motnje, kljub temu da so že blokirani, to pa zato, ker je blokiranje ali napačno, ali pa pomanjkljivo. V interesu dobrega radijskega sprejema je. da vsako blokirano napravo preizkusijo z najbližjim radijskim sprejemnim aparatom. Če se motnje kljub blokiranju pojavljajo, je treba blokiranje popraviti. V slučajih, da blokiranje aparatov ne odpravi motenj, naj se lastniki motečih aparatov obrnejo po nasvet na X. terensko tehnično sekcijo v Mariboru, ker je dokazano, da je mogoče prav vsak motilni aparat zaščititi tako. da ne povzroča nikakih radijskih motenj. Stranke so vabljene, da gredo tehničnemu organu na roko ter da mu dajejo objektivne informacije posebno glede gospodinjskih in medicinskih aparatov, ki jih uporabljajo, kakor n. pr. sesalci prahu, šivalni stroji na električni pogon, ventilatorji, čistilci parketov, re gistrirne blagajne, elektr. kavni mlinčki, masažni aparati itd, taomnlt# se CMD! Pipa vse botj izginja tz mariborskih ust Kakšne cigare i c Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so mariborski kadilci v letu 1936 pretvorili preko 24 milijonov dinarjev v dim. Iz zadevne statistike je razvidno, da je od duhanskih sort najbolj v čislih du-navski duhan, katerega so Mariborčani spravili v »zrak« 14.116 kg. Drugo mesto zavzema savski duhan, ki so ga mariborski kadilci pokadili za 8272 kg, nato sledi zetski duhan (318 kg), neretvanski (118 kg) ter trebinjski. katerega so Mariborčani pokadili le 2 kg. Duhana za pipo, takozvanega »Amerikanca«, je bilo v preteklem letu potrošenega le 253 kg, dokaz, da v Mariboru »pipa« ni preveč priljubljena. Od tobačnih izdelkov so Mariborčani največ pokadili cigaret, in sicer zavzema prvo mesto cigareta »Drava«, ki so jo Mariborčani pokadili 40,510.800 komadov. Zelo priljubljena je tiidi »uradniška« cigareta »Zeta«* ki so je pokadili 15 milijonov 769.100 komadov. V zadnjem času je prišla do veljave tudi cigareta »Ibar«, ki glede množine zavzema tretje mesto, in sicer s 13,276.400 komadi. Od takozvanih »boljših« cigaret je pri Mariborčanih zelo v čislih cigareta »Morava«, in sicer je je šlo v preteklem letu v zrak 5,910.800 komadov. Konkurentka »Morave« je »Neretva«. Dosegla je namreč »konzum« 880.900 komadov. Pač pa je narasla potrošnja cigarete »Mirjana«, ki uživa sloves cigarete za dame. Šlo je je v preteklem letu 509.800 komadov. Da ie tudi cigareta »Drina« še vedno priljubljena, dokazuje potrošnja v letu 1936, in sicer 792.000 komadov, dočim so pokadili »Vardarskih cigaret« le 463.800 komadov. Od ostalih cigaret sledi 43.660 komadov »Šumadija«, 17.460 komadov »Mrnjon«, 7980 komadov »Strumice«, 4560 komadov »Kosovo«, 7080 komadov »Jadran«, 2450 komadov »Karadjordje« ter 139.600 komadov »Vardar« brez nikotina. Ob priliki božičnih praznikov so se prodajale tudi posebne kolekcije cigaret, ki so jih dobre mamice in neveste darovale možu ali izvoljencu. Takih kolekcij je bilo v preteklem letu prodanih skupno 266. Da je tudi krog častilcev naših odličnih cigar velik, nam dokazujejo naslednje številke: največ so Mariborčani pokadili cigare »Brazilika«, in sjcer 242.200 komadov, nato sledi »Kratka domača«. V zrak so spravili 163.700 komadov. Tudi »Portorika« se lahko ponaša z veliko priljubljenostjo, pokadili so je namreč v preteklem letu za 141.100 komadov. Nekdaj je bila zelo v čislih tudi »Viržinka«, toda v preteklem letu je je šlo v zrak le 68.200 komadov, dočim se je »Kuba« zopet zelo udomačila. Popušili so je za 104.500 komadov. Od takozvanih »finih« cigar je bilo največ povpraševanja po »Operas« (88.760 komadov!), »Britanik« 5470 komadov, »Trabuk« 11.380 komadov, »Regalitas« 8960 komadov, »Perla de Kuba« 401 komadov in »Flor de Havana« pa samo 280 komadov. Pač pa so Mariborčani pokadili poleg omenjenih vrst cigar še 163.7000 komadov mešanih ! inozemskih cigar, ki jih je uprava držav-: nih monopolov spravila v promet. ! Od duhana za žvečenje je bilo v preteklem letu prodanih 1380 kg »klobasic« j in 333 kg »Burmuta«. Za cigaretni papir pa so Mriborčam izdali 259.325 Din. Vse navedene vrste tobačnih izdelkov, ki so jih v preteklem letu spravili mariborski kadilci v zrak. predstavljajo vrednost 24,168.713.50 dinarjev. Naše č!tate-Ije bo tudi zanimalo, za koliko so Mari- iadkje tetifiNiSue mU borčani v teku leta 1936 v posameznih mesecih pokadili: meseca januarja sc Mariborčani izdali za tobačne izdelke dinarjev, meseca februarja marca 1,918.712.50. april:' maja 2,040.789.50, junija julija 2.132.069.5ti, avgust? 2,186.288, septembra 2 016.734 oktobra 2,107.102, novembra 1,913 677, decembri pa 2,079.31950 dinarjev. Naivpf- tnrej avgusta, najmanj na januaria. S& 1,839.330 50 1.841 552 50 2,001.576 50. 2.091.561 50. Francoski protest radi .zkrcayan*a ■ns!wš':*h čet v Špairs Maroku :iew mm PARIZ, 9. januarja. Francoska vlada ' ie potom svojih kanzu!ant‘h zastepr: kov v španskem Maroku vlcž' a pri predstavnikih generala Franca naj:strejši prelest prOU krš'tvi špansko francoskih maroških pogodb. V smislu teh pc-sodb ne smeta niti Španija niti Frnc’!a dovoliti tujim četam pristanka na španskih, oz'-1 roma francoskih kolonialnih tleh. V fran-1 coskem protestu se navaja, da je Franco dopustil izkrcanj nemških čet na šnan-! skem področju! Španci so prerustili Nemcem vojašnice in taboršča, razen tega I pa uirjiijejo tud! Ceuto in La Roche. Francoska vla 'a zahteva um k tujih čet. V cilju povd'rka tera svcj:ga st~'i:ča je 'ran:cs^a vlada keiic^n' ‘rnla svej"* sre-Joz?mrko trcdov’e ob. t«"rcšk\ cba’ah ter se dc-^va,} da se zbira tudi irancorln ’',ro voVto brc^ovje. Vojaštvo v fr? ~\"'-n r^-nk« je v strogi rripravj^nes’'. Vojni H‘”šs'2r r»«iad’er "e poda d~c ir- t m Vo v Marek«, 'a c?'',”:o nadzira francoske vojaške "krepe. š&u pri topr' liano ter ga aretirati. VaSencKska vlada se radi odboru ,Pa'osa" podreda nevSraHtetnemu LONDON, 9. januarja. Valenc‘jska vlada je sporočila londonskemu nevtralitet-nemu odboru, da se v aferi nemškega parnika »Palos« ter v tej zvezi zaplenjenega blaga podreja razsodbi imenovanega odbora. Čo odbor ugotovi, da tovor »Palosa« ni vojni material, potem je ba-skiška vlada pripravljena, da tovor vrne Nemčiji. V obratnem slučaju pa bo po- stopala z materialom kot z vojnim plenom. Vesti, da je tovor »Palosa« bil izročen Nemcem, ne odgovarja resnici. Dramatična aretacija najnevarnejšega vSomiSca v IL’ufofjčni LJUBLJANA, 9. januarja. Sinoči se je posrečilo ljubljanskim detektivom, da so izsled li nekega Škapina, ki je med naj- I -s- \ v'ly ; *: h-’-:.-'- '• i-;. . • V,*, r Pet sto novih častnikov Francovu . .—j - ...uie ma»i v buifeusu pieu otiuo- dom na fronto. Krtine Tudi moderna doba ima dvoje svetov: prvi je na soncu, drugi mračen ali celo teman. V njem se zbirajo razgaljenci, ki so si že davno odpeli in raztrgali jopič sramu, osebnega spoštovanja in časti. Tukaj trekno z onim obratnim sorazmerjem, ki ga srečamo na vsakem vogalu: čini večje naselje, čim večja gneča, tem več je podzemskih svetov — krtin. Tod se tk<> skrivnostne mreže čez nadzemski svet, maščevanje, zločini te in one vrste: generalni štabi zastopajo na tajnih sejah svoje različne interese, ki zadevajo vse človeške ustvaritve; kes in odpoved, oibup m zalet v blodnjo dom« jelo v teli mračnih zakotjih. Mariborske krtine niso te zloglasne vrste in talko temačne; življenjska črta raz-galjencev se vije le skozi prvotni Maribor, ko se meščan ni upal tako na svetlo in kamor se je v primerni potrebe laliko vsak čas umaknil na varno. Zdim prav te dni v k-otu ene teh pol- krtin in štejem armado krtitiarjev. Prihajajo, odhajajo, kukajo in si pritajeno namigavajo. Mnogo jih je in z obrazov jim razbereš, da jih je še, a ima vsak svojo uro. Iz šepeta zraste polagoma krik, in odporen smeh tone v oblake dima. Mučen akord ti leže na dušo kot svinčena para. Ne veš, kam bi ga uvrstil. Čutim, kako se mi krivi obraz v tragičen izraz. V hreščečem ženskem glasu, hripavem in raztrganem, je povest od neznano kje. Tukaj izgoreva v zadnjih plamenih iii se peni kot dušeča mlakuža. V zabuhlem obrazu in krvavih očeh je zapisano, kod se bo vila njena steza, z blatnih čevljev iai obleke se roga njen — poklic, ki je težji od vseh ostalih. Mi ga pomilujemo, ona ga i»2; že davno je prebolela samo-obtožbo in kesanje. Ce se mi njeni zaposlitvi smejemo, ga vzame ona z vso kruto resnostjo. Okrog »Treh« in bogsi-gavedi kje se izživlja ta svet, ki ne sme po sončnih poteh. Samo eno ve — da ni poti nazaj iis ne mara v ono sredino, ki jo je deležu ra vsako bitje ponosa in oseb- ne časti. Brez volje in razsodnosti se pogreza v okrilju pretkanih organizatorjev — bratov med delavkami — vedno globlje in globlje, končno se nepogrešana umakne, da jo nadomesti druga. Tisoč in tisoč je takih povesti, ki jim ne vemo začetka, pač pa izločno razberemo njih konec. — In tudi tukaj se reži protislovje: blodnja je s sonca, mogoče z onega najvišjega in najsvetlejšega. Zapičim oko v kopico glav, ki se tiščijo druga k drugi, da iztaknem kak dnevni red bi bil v gostem mežikanju in gibih. Zaman*. Med tem pa dobiš na svojo desno ali levo družbo, ki te vztrajno dreza z nogo. Ne vem, kam naj bi uvrstil onega-le srednje postave močnih pleč in prožnih kretenj; gleda prodorno in se menda povsod takoj znajde. Zdi sc ti znan, dasi ga nisi še nikdar srečal; nosi izraz obrazov,Jvi jih srečaš povsod. A kdo in kaj je? Šele ko zgine kot plazeča senca čutiš, da ni njegova bližina prijetna. Saj poznate one, ki dnevno trkajo uu iL pl:;;.i ..a zulu nevarne’!' ::i viamii^i v nnši državi in ki e r^tipr.o z i!. cma pr.'J šema iz T»:ia v zadn‘ h dr.:i: sr *a v L‘ ' in m Vrhniki izro-al c' Ij P''■31 dinarjev. De* tektivi so ga iztrl • v i: ' em sk.ivrii- < 'il' 10. zve- čer, nakar je hrtel f 'ap’n strd;.'* .i in zbežati. S r"“VOčsS!.? n v ttoso se je p^src i '?■> preprečili to njegovo Se;em za pre#če v Ptuju v sredo dne 7. t. m. je bil srednje založen in tudi kupčija je bila slaba. Pripeljali so 175 ščeti-narjev, prodali pa 54 komadov. Cene svinjam so istotako nekoliko poskočile in so bile naslednje: pršutarji 6—6.50 Din, mastne svinje 7 do 7.50 Din, plemenske svinje 5.50—6 25 Din za kg žive teže; mrtve teže 9—10 Din. Prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 60 —120 Din komad. 2c stotk ik ibisa vetji Perpetuum mob’!e. Učitelj: Kdo izmed vas mi ve povedati, če sploh obstoja perpeiuum mobile; to je naprava, ki vedno sama od sebe ’ela? Dijak: Seveda obstoja! To je razoro-tvena konferenca. Nerazumljivo. — Pravite, da imate štiri leta starega ina. Od smrti Vašega moža pa ]e pre-2klo že deset let. Kako naj si to razdam? — Kajne, da je to čudno; še sama se 'mu čudim! Ona še vedno čaka. A: Čudno se mi zdi, da »e Lojzka še poročila. B: Kaj ne veš, da čaka na svoj ideal? A: Kdo pa je ta ideal? B: Prvi moški, ki jo bo zaprosil za ■no roko! Gospod, ki ima opravka z milijoni. \: Ali poznaš onega gospoda? '3: Kako bi ga ne; to je vendar mož, ima opravka z milijoni. A: Ali je ta gospod kakšen bogataš? B: Bogataš ni, pač pa bakterioiog! vrata; brez srajce so, čevljev in pokri-vala, mehki in ponižni. Če imaš koiičkaj dober spomin, jih srečaš oblečene in obute pri kvartanju in pijači, dobre volje in razposajene. Naberačeno blago pa se kot moderen zaslužek spreminja v krtinasto naslado. V kotu samuje zamišljen mladenič upau- / lih lic in otožnega obraza. Ali mu ne «re na jok in ni li poln očitkov nap ra m sebi? Zasmili se mi. »Prosim!« mu rečeni sočutno in poklonim mal drobiž. ►Gospod,« odvrne presenečen, »saj nisem ...« Da, tudi v somraku so ljudje sonca, ki ti tukaj izvabijo Še večje sočutje in te pomaknejo bližje tudi ostalim, da ti ne-prestano brni vprašanje,, kje da je vzrok tolikim zablodam — v njih ali izven njU1* Mnogo mračnosti je na soncu in mn^-go sonca v somraku. Zato je tudi v naŠ“* krtinah te dni bolj toplo in domačnostjo-Videl sem solze in začutil v njih ncžn°s sanj in hrepenenje po tihi in blaženi ltf*'1. Pognalo me je iz krtine. ■ Stran 5. I. ■ -gigianflai Tam je odtegnjena raznim razburljivostim, ki sedaj vznemirjajo prebivalce turške prestolnice. »Torej meniš, da bi Hermiona živela s svojo vzgojiteljico v nekem mestu na otoku?« je komaj slišno povprašala Ku-tinka. »Ta hoče nazaj v svojo domovino* tako da ostane uboga Hermiona brez varstva in zaščite« je dodal Andrikos. »Kaj nameravaš potem pravzaprav z dekletom?« je vprašala ponovno K ati tika. »Se nisem še prav odločil« je odgovoril Andrikos, kakor da bi se nekam obotavljal. »•Nesmisel!« je vzkliknila Katinka. — »Kaj ima Hermionina usoda skupnega s sedanjim političnim položajem, ko se Rusi bližajo Carigradu. Kdo drugi naj vodi njeno usodo, kakor njen oče. Ti se moraš odločiti.« »Zopet je segel Andrikos po njeni nemirni roki in jo pričel božati. »Mar mi nočeš odvzeti težke odločitve? Moja modra, pametna 'žena ume vedno mojemu razmišljanju napraviti dober konec. Spregovori tudi sedaj odrešilno besedo!« Katinka se je zasmejala ter pristavila: »Kakor da ne bi vedela, kaj si pri sebi že davno sklenil. Hermiona naj pride domov k nama.« (Dalje sledi.) BON »Kdo bi si mislil, da si po rodu Grkinja!« je pripomni! nekam očitajoče Andrikos. »Mar sem Grkinja? Moja zavest ne ve o tem ničesar. Po svojem imenu sem samo v rahlem stiku z neznatnim naro-dičem, ki se naslanja na dvomljiva junaštva svojih prednikov, ki pa niso bili v resnici nič drugega kakor pomorski roparji in zahrbtni spletkarji. Meni pa je vse, karkoli je v zvezi s preteklostjo, sovražno in puhlo. Jaz pripadam z vsem svojim bistvom temu, kar bo, in se nav-dušujen} za veliko idejo vseslovanstva, ki liki nerazdružljivi vezi spaja milijone. Mar misliš, da me boš navdušil za tiste starogrške podrtije in izkopanine, za katerimi neprestano stikaš. Ah, to je menda, kar mi hočeš sporočiti. Izkopanine 11 a otoku Ciper ti ne dajo miru in ti bi rad tjakaj iskat in stikat za tistimi starinami.« »Nc, ne. Trenotno sem zaposlen do-eela z drugačnimi stvarmi. Predvsem mi ie do tega, da določim nifejo stare stam-hulske palače.« I edaj je gospa Katinka nenadoma pospešila korak proti svojemu možu in vzkliknila: »Spregovori, vendar: kaj ti ie Pri srcu?« ' edaj je Andrikos segel po njeni roki, zaihtel in jedva slišno spregovoril: »Babica Hermioninc je nenadoma u-mrla.« »Kaj bo tedaj z dekletom?« »Dediščinske zadeve so komplicirane« je pripomnil Andrikos. »Stara žena zapušča več sinov in hčera. Vsi živijo na Cipru. Imajo tamkaj svoja posestva in svoja solišča. Hermiona podeduje delež svoje matere.« »Ne mislim tega, dragi Andriko« od- vrne Katinka. »Mislila sem vprašati, kje ostane Hermiona, oziroma, kje bo odslej bivala?« »To je pravo vprašanje« je odgovoril Andrikos. »Sama ne more stanovati na tistem posestvu pri Kyreniji. Prvi stric v Famagosti je še samec. Drugi v Li-masolu ima hčerke, ki so iste starosti z njo, ki pa v lepoti ter izobrazbi daleč zaostajajo za njo. Uboga Hermiona bi bila tamkaj izpostavljena najrazličnejšim ljubosumnostim. Drugi sorodniki pa prebivajo v notranjosti otoka v predelih, kjer razsaja mrzlica. Sicer pa je postal Hermioni otok Ciper druga domovina. Vstop v Dardanele. Ptojske .Mum buk1 j Tujci I* 1936 v Ptuju. Tujski promet v letu 1936 je v našem mestu napram letu 1935 znatno narastek lz statistike je posneti, da je posetilo Ptuj v letu 1936 2285 tujcev; nočnine znašajo 10.014. Od teh je bilo inozemcev 706 z 6765 nočninami, tuzemeev pa 1579 z 3249 nočninami. Glavni kontingent tujskega prometa so dale Avstrija (453), Čehosiovaška (59), Italija (.39), Madjarska (34), Nemčija (86). Ostali pa so iz Bolgarije, Poljske, Švice, Anglije, Francije, Bolgarske, Holandije in Romunije. V letu 1935 je znašal tujski promet v Ptuju 2103 oseb z 8512 nočninami in ie bil manjši za 182 oseb z 1502 nočninami. Da se je tujski promet v letu 19.36 v mestu Ptuju tako dvignil, gre zasluga v prvi vrsti agilnemu Olepševalnemu in* tujsko-prometnemu društvu v Ptuju, ki jo pripomoglo k zboljšanju železniških zvez med Mariborom in Ptujem ter z zboljšanjem gospodarskih razmer s sosedno Avstrijo. Hudo se je ponesrečil 121etni Franc Ceh, sin posestnika v Spuhlji. Padel je s podstrešja tako nesrečno, da si je zlomil na dveh krajih levo roko. Fanta so spravili v ptujsko bolnišnic;'. Gostovanje »Narodnega gledališča« v Mariboru bo v ponedeljek 11. t. m. Cez oder pojde Žigonova drama »Kadar se utrga oblak«, ki zavzema med slovenskimi novitetami odlično mesto ter prevzema z izredno dramsko močjo. Po zad njem velikem uspehu s »Pohujšanjem« je vsekakor pričakovati, da bo tudi topot gledališče popolnoma zasedeno. Nabavite si pravočasno vstopnice, ker je zadnjič ostalo mnogo občinstva brez njih! & Umskem Nov grob. Na novega leta dan je umrl \ btrigovi g. J osip J urko, bivši posestnik pri Sv. Antonu pri Kopru v Istri, oce šolskega upravitelja v Štrigovi g- Alfonza 'I urka. Pokojni je moral v Istri pustiti vse svoje posestvo in vse svoje imetje. Pogreb pokojnega je bil 3. t. m. v štrigovi. Pokojnika ie spremljalo na zadnji poti mnogo domačinov in Sokolov v kroju. Naj mu bo lahka zaželjena jugo-Hovensku zemlja, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje. Dobro uspelo Silvestrovo. Sokolsko društvo v Ljutomeru je priredilo Silvestrov večer, ki je s svojim dobro sestavljenim m izvedenim programom prav dobro uspel. Pasji koutuinac v vsem srezu. Ker so se zopet pojavile pasje stekline, je uveden po vsem srezu strogi pasji koiitu-Piuc. Čebele kradejo, šolskemu upravitelju ‘‘a Stari cesti g. Misleju so pretekli teden pokradli doslej še neznani tatovi ne,kaj čebel, drugim pa izropali med s satjem. Pogreb Mirka Vaupotiča. V torek popoldne je bil pri Kapeli ob obilni udeležbi pogreb nesrečno' preminulega poštarja Mirka Vaupotiča in njegovega sina. Na pokopališču so, se od pokojnika poslovili g. Urbič, upravnik ljutomerske pošte, g. Skuhala iz Križevcev za kri-ževske gasilce in druga društva, pri katerih je pokojni sodeloval. Navzočih jc bilo tudi mnogo gasilcev. PMjž&ksfte umite Smrtna kosa. Po kratkem bolehanju je umrla te dni spoštovana gospa Degen Ana. žena železniškega uradnika v pokoju. V petek popoldne so jo v lepem številu spremili na zadnji poti njeni prijatelji in znanci, zlasti železničarji. Zapušča moža in sina. Naj v miru počiva. Premeščen je bil na lastno prošnjo iz Poljčan v Hrastnik zvaničnik g. Roner Maks. Gospod Rcner se jc zlasti pred leti marljivo udejstvoval kot društvenih, svoječasno pri društvu »Zvon«, pozneje pa tudi pri Sokolu. Zlasti se je uve'javil pri pevskem zboru in Rot igralec na tukajšnjih amaterskih odrih. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha. Tesmske M@vm deževnico. Seveda je to popolnoma zgre šeno iz higijenskih razlogov. Nujno potrebno je, da cenjeni obč. odbor oz. cestni odbor ukrene vse potrebno, da se ta nedostatek popravljanja, niveliranja in gramoziranja ulic v Špesovem sekt odpravi, da se predvsem Župančičeva, Kettejeva, in Slomšekova ulica gramo-zirajo, ter popravijo. — Pobreški občan, volilec in davkoplačevalec. Glas, ki naj gre preko mej. Na nekem shodu govori vzhičeni govornik: »Cas je, da povzdignemo tudi mi svoj glas, da nas bodo slišali tudi preko mej naše države. Od meje do meje, od severa do juga, od vzhoda do zahoda in še preko mej maše pokrajine ...« Iz ozadja dvorane vzklikne nekdo: »Nič ne slišimo, prosimo glasneje!« Darujte za azilni sklad PTL! ali ogl Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t JEDILNE IIN SPALNE SOBE. sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme do najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 Tezenska Strelska družina ima občni zbor v soboto 16. t. m. ob 19. uri v gostilni Pttlko. Po občnem zboru zabavni večer. Naši strelci. Odbor Strelske družine jc na svoji zadnji seji imenoval ravnatelja »Splošne« g. Franja Babiča radi izredne naklonjenosti in zaslug za strelski pokret ustanovnim članom. Ličnu diploma bo izročena imenovanemu na občnem zboru. — Pri tej priliki bo delegat Strelske- prinaša svileno in volnenrj blago pajčolan za nevesie vence in šopke nogavice in rokavico spodnje perilo prinaša v bogati izbiri ga okrožja odlikoval ustanovitelja dru- žin mariborskega strelskega okrožja m zaslužnega narodnega delavca upravnika »Jutra« in »Večernika« g. Slavko Reja s spominsko medajlo generala B. Putniko-viea. Naš prvak in odbornik br. Sinič Ivan pa prejme medajlo najboljšega strelca za leto 1936. tmm "7 »isreraraPMBHBi Naše ulice so obupne. MARIBOR, GOSPOSKA 14 Bilo bi pripo- ročljivo, da si cestni odbor ect. ogleda DVOKOLESA sc sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje emajliranje z ognjem, poniklanje in pokromanje najceneje. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, in otroški!) vozičkov za igranje. Najnovejši modeli! Nizke cene! Ceniki franko! Tribuna F. Batjcl, podružnica. Maribor. Aleksandrova c. 26. 6213 naše ulice predvsem v tkzv. Špesovem j ^ so ulice do skrajnosti za ne- ^ sfcem urarju, Maribor. Kupu- UUDILKE 40.-- naprej pri graj- 5660 selu. Tam tnarjene. Ob najmanjšem nalivu so takoj feni zlato 'po najvišjih cenah, blatne, da ti ostane čevelj v blatu ob pr-' vem koraku z dvorišča na ulico. Morda misli cestni odbor odkriti nove smuške terene po teh ulicah in s tem seveda KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor izpopolniti« pobreški tujski promet«?! 'Ž’naTtumSokoi' Sijajno bi sc ob vsakem letnem času in j ujaško mehanično delavnico najmanjšem nalivu dalo smučati po tem Justin Gustinčič. Mar bor, blatu Seveda obstoja nevarnost, da se Tattcnbachova ul. 14, tel. ' v hl-itn* No rolo nrireili-iin 21‘30- k)er varn ko'° H°Pra" ne pogrezneš v t lat ). No celo presihajo ^ vam služi ka^or il0. ča jezera obstojajo tam. 1 o dolge dneve ^ Shramba koles čez zimo. so Širni cestni jarki in jamo. napolnjeni z1 6317 Sprejmem DVA GOSPODA na hrano. Vprašati pri hišniku Aleksandrova cesta 57. 88 Vsaki dan sveže MORSKE RIBE in najboljše dalmatinsko vino dobite v gostilni »Vis«, Mlinska 9- 81 PREKLIC. Preklicujem in obžalujem kat sem doslej, zlasti pa dne 30. decembra 1936 neresničnega govoril o gospodu Meuia Antonu, posestniku in vrtnarju, Radvanjska cesta 44, in se inu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona Vck.iet Ivan. posestnik Pobrežje, Zrkovska c. 26. 76 Pripravno za vpotojence! Novo renovirano LEPO HIŠO ;; velikim vrtom oddam na Pobrežju. Vprašati Vojašniški trg 3. 89 Halo!! Jutri vsi na OTVORITEV GOSTILNE ki bo s jjojedino jeternih klo-! Sati Nasipna 23. bas. Vabi znana nova gostil-j ničarka Antonija Potočnik, Strma ulica 11. Ul Družinske hiše, vrt, od Din 10.000.—: Posestva od Din 30.000.—: Obrestonosne hiše-vlle od 70.000. —Din naprej. Gostilne, graščine, rudnike prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. _____________123_____________ LEPA DVOSTANOVANJSKA NOVOZGRADBA vrt. 46.CO0. — Novozgradba z gostilno, trgovino, več strank, 150.000. — Enonadstropna hiša v večjem trgu. vrt in parcela 65.000. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka ul. 28._________________ 127 HIŠICA na Pobrežju, dvoje enosobnih stanovanj in dve sobici s šte dilnikotn, na prodaj. Vpra-132 OPOZORILO! S tem opozarjamo, da gosp.' Korač Aleksander, stanujoč j Studenci, ni upravičen za naš j zavod kasirati kakršnihkoli t zneskov. Maribor, dne 8. ja-j nuarja 1937. »Drava«, gospo-j darska zavarovalna zadruga, r. z. z o. z., Maribor 119 NAZNANJAM svojini dragim gostom, da sem prevzela gostilno Čolnik v Tvorniški ulici 30. Otvoritev bo v soboto s koncertom in pojedino klobas. Prvovrstna vina. Za obilen obisk sc priporoča St. Mattel. 122 Pojedina prleških puranov in pišk ter domačih jeternih klobas priredi danes in jutri RESTAVRACIJA »LJUTOMER«, KOROŠKA CESTA 3. V. štibler. Muškatni silvanec, specijaliteta! 144 Posest Vam nudi moške srajce samoveznice in peu::o ovratnike naramnice nogavice po nizkih cenah 1111EFELDI MARIBOR, GOSPOSKA 14 Prodam Prodam dve STAVBENI PARCELI pri kolodvoru. Poizve se Pšeničniku. Hoče 16. HIŠICA s parcelo naprodaj. Cena po dogovoru. Finnova 3. nja Radvanje. Zgor- 112 TRGOVINO z mešanim blagom takoj prodam. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«. 142 KROMATICNO HARMONIKO prodam ali zamenjam za navadno. Studenci, Kralja Petra 28_____________________ 133 KONJsla GNOJ oddam. Vojašniška ulica U 137 RADIO poceni na prodaj. Komenske ga trg 9. . 149 Stran 6. Mariborski »V e e e r 11 i k« Jutra V Mariboru, dne 9. 1. 1937. KOMPLETNO KUHINJO ugodno prodam. Mizarstvu Maver. Koroška cesta 46. vhod iz Vrtne ulice. 138 ZA TRGOVCE. Prodani dva pulta, 3 police eno s predali, dve odprti, 1 decimalko, nosilnost 500 kg. Vprašati Kovačič, pekarna. Tezno. 136 Kupim PO NAJVIŠJIH CENAH kupuje staro zlato Ant. Kiif-mann. Aleksandrova 11. 0653 Dobro ohranjeno HARMONIKO kupim. Gostilna Šramel. Danjkova ul. 10 121 VINSKE STEKLENICE (0.7) kupuje Slovensko planinsko društvo, Aleksandrova cesta 16. 151 Posoiilo KDO BI POMAGAL siroti ohraniti dom s posojilom od 15—20.000.— Din. Ga rancija in stanovanje na razpolago. I^onudbe na upravo pod »1937«. 128 IŠČEM POSOJILO Din 25.000.—. Vknjižba na posestvo na prvo mesto. Naslov v unravi lista. 144 , V našem GOSTILNO oddam takoj v najem zakonskemu paru upokojencem. — Aleksandrova 45, Studenci. 113 Lokal LOKAL IN SOBO s štedilnikom takoj oddam, Aleksandrova 45, Studenci. 114 Sobo odda OPREMLJENO SOBO v centru oddam. Naslov v upravi. ________________ SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam eni ali dvema osebama. Ljubljanska 42. 125 OPREMLJENO SOBO s prehrano in vso oskrbo oddam. Gregorčičeva ulica 8. II. nadstr. 124 LEPO SOBO s posebnim vhodom oddam s 15. januarjem. Frankopano- va 14. 1. nadstr.. vrata 6. 105 Stanovanje ZDRAVNIK išče vsaj šestsobno stanovanje v bližini centra. Selitev april-avgust. Ponudbe na uprav-o pod »Solnčnoc. 95 " IobčTIn kuhinjo oddam mirni stranki s 1. februarjem. Krčevina, Aleksandrova cesta 13. __________ ŠOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok. Franc Filipič. Pobrežka cesta št. 38. 91 STANOVANJE oddam Karla Marksa ulica št. 22, Studenci. 87 SOBO IN KUHINJO oddam mali družini. Dušanova ulica 3. 131 KUHARICA samostojna, srednjih let, išče službo pri boljši družini brez otrok za takoj ali eventuel-no s l. februarjem. Naslov v upravi. 110 Službo dobi SOLNCNO STANOVANJE tri sobe. predsoba, kuhinja, shramba, oddam s 1. februarjem. Gregorčičeva ul. 22, II. nadstr., desno 117 SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci, Jurčičeva 93, pri gozdu. 145 GOSPODIČNE sprejmem na stanovanje in hrano. Tržaška cesta 1. Dajč-man. 152. Službo išče TRISOBNO STANOVANJE oddam za Din 400.— mesečno Informacije v gostilni Šramel, zraven magdalenskega parka. „ 120 NATAKARICO zmožno kavcije Din 500.— sprejmem takoj. Maribor, GOSPODIČNO. ki je čez dan v službi, sprejmem na stanovanjc. Fass-wald, šivilja, Trg svobode 1. 126 IŠČEM SLUŽBO SLUGE, raznašalca kruha ali kaj slično. Naslov v upravi. 1041 UČENCA sprejme Anton Kiffmann, urar Aleksandrova cesta 11. 52 DIJAKA sprejmem. Gregorčičeva 6. II., levo. 130 STANOVANJE oddam. Vojašniška ul. 5. 139 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižice in nn tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje KUHARICO, ki opravlja tudi hišna dela, iščem. upravi.___________________ KUHARICO ali kuharja, perfektno moč restavracijo sprejmem. Maribor. vsa druga Naslov v 69 za Vicel. 150 Pouk Temeljito po izkušeni metodi POUČUJEM SLOVENŠČINO nemščino, italijanščino in francoščino. Tudi za male skupine. Naslov v upravi. 103 Hiša na glavni cesti Veržej - Murska Sobota pripravna za gostilno ali trgovino ter mladi sado-nosnik in dve jutri gozda na prodai S Vprašati 149 MRI JOSIP. ČAKOVEC Gostilniška otvoritev I „Wodr>«“, TaSsorsfca mf.20 Cenjenemu občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem staro znano gostilno prei© kupila v svojo posest.................................. . Priporočam se z najboljšimi sortiranimi vrni znanih kleti „grofa Herberste na“, mrzla in topla jedila vsaki čas, pristne domače klobase in prekajeno meso po nain zjih cenah. Abonenti se sprejemajo na dobro hrano 118 Za polnoštevilni obisk prosi z odličnim spoštovanjem Marica Klemenčič, gostilničarka. KONCERTNA PEVKA LENI L A P A J M E daje pouk v solo petju. Sprejema od 10—12 in od 15—17. GRAJSKI TRG l/III. 156 edstva raskavo dobite! Jugoslav. 65 ®e*ers^or^ ^ ®°* d. s. o. j., Maribor Opravilna številka IX I 2409 /36-21 Opravilna številka IX 1 4339/36-18 j Dražbeni oklicDraibeni oklic Dne 1. marca 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Sv. Miklavž vi. št. 44 Cenilna vrednost: Din 24.491’— Najmanjši ponudek: Din 16.327‘50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oplašiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 23. decembra 1936. 96 Dne 24. februarja 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Rače vi. št. 14 Cenilna vrednost: L)in 31.705'— Vrednost pritiklin: Din 160*—, že prišteto k cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: Din 21.136*67. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodiSfe v Mariboru, odd. §XM dne 22. decembra 1936. 07 Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naloib* denarja, ker Jamll *a vloge pri tel hranllnltl Dravska banovina s celim svojim premoienjem m * vso svojo davino moilo — - Hranilnica livriiife v«« v tlmnarno stroko spadajoče posle ločno in kulantno Sn r o ■ a m 9 vloge in knlitite na tekoii račun prejemd po m - po najugodnajiam obrestovani II««* Podružnica: CELJE Jutno;štajerska hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., uedstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru