PoStnina plačana pri
Matična knjižnica Piran
Diskont FETR6
V OBRTNI CONI UKIJfl
z velikim parkiriščem vas pričakuje z bogato izbiro živil in pijač, čistil in toaletnih potrebščin
vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 14. ure.
V Petrinem bifeju pa se po nakupu lahko tudi okrepčate s pijačo. Lepe prvomajske praznike vam želijo iz Diskonta Petra
IZ VSEBINE:
*	strT'2: Naš slavljenec - Viktor Birsa, slikar Istre in Krasa
*	str. 4: Razstava Internautica v Marini
*	str. 5: Portorož, kandidat za šahovsko olimpiado leta 2002?
*	str. 7, 8: Vse iz Lucije
*	str. 23, 24: NOVO: Horoskop za mesec maj
Sedem in en razlog za optimizem.
i
w 1 n
a* 4M
•7'V rut'' I!
Ob termalnem bazenskem kompleksu hotelov Palace je postal Portorož zdaj bogatejši še za sedem bazenov Hotelov Morje. Tako se posodabljanje portoroške turistične ponudbe, kljub vsak dan bolj žalostni podobi starega hotela Palace, kjer se ne premakne nič, nadaljuje. Vse več je torej možnosti, da se poletna sezona - za katero turistični delavci pričakujejo, da bo še boljša od lanske -, raztegne na vse leto. Trud za izboljšanje kvalitete portoroškega turizma je videti in čutiti malodane povsod. V slogu avstroogrske arhitekture starega hotela Palace dograjujejo hotel Marko, hoteli Palace še bolj posodabljajo svoje terme (vložili bodo okoli 300 milijonov tolarjev), z obnavljanjem nadaljujejo Metropolovi hoteli (hotel Vesna, GH Metropol, novi lastniki nameravajo s prenovo hotelu Marita pridobiti štiri zvezdice)) in Casino, v izboljševanje svoje ponudbe investirajo tudi v portoroški Marini, končno obnavljajo pomol... Pravzaprav imamo vse razloge za optimizem!
	AcQua Relax Center
	V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10% popust pri naslednjih
	storitvah FINSKA IN TUKŠKA SAVNA * KOČNA MASAŽA * АКОМАТККАРЏА *
MI-TKOPOI. Ki SOKT	KOČNA LIMFNA I)KENAŽA * РКЕвОТЕКАРЏА * TUl-na KIT\)SKA MASAŽA * SOLAKU
Cap'WO	Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah.
P0RT0R02	Informacije in rezervacije: 746-950 int. 2772
	M. Kalapčiev, s.p.
-	Pomemben življenjski in delovni jubilej znanega slikarja Krasa in Istre, našega sokrajana Viktorja Birse.
-	Po sedemdesetih letih aktivnega umetniškega delovanja Birsove stvaritve najdemo tako po Evropi kot Ameriki.
Naš slavljenec je tokrat znani slikar Krasa in Istre, Viktor Birsa, znan v domovini in tudi v tujini. Birsa se je rodil leta 1908 v Kobjeglavi na Krasu. Odkar pomne, ga je slikanje privlačilo, zato se ni čuditi, da je postal profesor risanja, kar mu je bila odskočna deska k slikarstvu, od katerega se tudi v teh svojih poznih letih življenja ne loči. Z risarsko desko na ramenih in s paleto v rokah je prekrižaril vso Istro in Slovensko primorje. Seveda ga je še najbolj privlačil njegov rojstni Kras, ki ga je prelil na stotine platen... Njegove slike dandanes krasijo zidove domov številnih ljubiteljev umetnosti pri nas in v tujini. Naj ob tem navedemo še naslednjo zanimivost: ko je, v petdesetih letih razstavljal v starem portoroškem hotelu Palace so motivi kraške pokrajine in rdeče istrske zemlje, za katere je Birsa vrhunski mojster, pritegnili pozornost znanega ameriškega multimilijarderja Corneliusa Vanderbilta. Tako so mu bile všeč, da jih je - ne da bi trenil z očesom - odkupil in so danes del njegove bogate umetniške zbirke.
S svojo ženo, po rodu Italijanko in po poklicu učiteljico, ki se je po službeni dolžnosti večkrat selila, je Birsa večkrat zamenjal svoje mesto bivanja. Tako so nastajale slike zanimivih motivov iz okolice Rima, Abruzza in drugih italijanskih krajev. V znameniti rimski galeriji Astrolabio je tudi večkrat razstavljal. V večnem mestu so ga zato tudi nagradili. Sledile so še razstave v Washingtons Milanu, v galeriji La Bitta, v Stockholmu, Miincnu... In še nečesa ne gre pozabiti: Viktor Birsa je leta 1979 prejel laskavo priznanje "Campidoglio d'oro per la pace del mondo", o čemer je tedaj obširno pisal reški list "La voce del popolo".
Svoj 90. rojstni dan in 70. obletnico svojega uspešnega umetniškega dela Viktor Birsa slavi letos 25. aprila z retrospektivno razstavo v portoroškem Avditoriju. Vse najboljše velikemu a skromnemu umetniku Viktorju Birsi ob obeh častitljivih jubilejih!
Miloš Jovanović
Vsem, ki 1. maj (ie) jemljete za svoj praznik, iskreno čestitamo.
Portorožanovci
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo
* V družini Manzoni z Lepe ceste 39 v Portorožu je 16. aprila svoj 4. rojstni dan praznoval Nino MANZONI. Veliko zdravja, sreče in veselja mu želijo njegovi mama, tata, brat Dino, nona in nono.
*	6. maja praznuje svoj 70. rojstni dan Lidija BARRILE iz Pirana. Vse najboljše ter veliko zdravja in sreče od vse njene družine.
*	Albina e Antonio ZIMMERMAN festeggiano il compleanno rispettivamente il 14 aprile e il 29 aprile. Auguri affettuosi da figli, generi, nipoti, da tutti i parenti e dagli amici.
*	27. aprila slavi svoj jubilejni rojstni dan Milena JELERČIČ iz Pirana. Vse najboljše ji želi dramska skupina Skupnosti Italijanov iz Pirana.
*	Ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, čestitamo vsem medicinskim sestram, ki se kljub težkim delovnim pogojem, trudijo s potrpežljivo prijaznostjo pomagati ljudem v stiski.
*	Mariella LOVRIČ PETRIČ festeggia il suo compleanno il 20 maggio. II Coro della Comunita' degli Italian! le fa i piu' sinceri auguri di buon compleanno!
*	28. aprila praznuje svoj rojstni dan Nadja SETTOMINI KRISTL. Vse naj - najboljše ji želijo prijateljice.
*	Rdeči križ Piran iskreno čestita Sonji HRABAR, ravnateljici Centra za korekcijo sluha in govora, ki slavi svoj rojstni dan 18. maja.
*	Iskrene čestitke za 13. rojstni dan Sabini BUBOLA, Maji BJEL-ICA, Sari GLAVINA, Maji PETAVER in Ani KOSTOVIČ - od sošolk in sošolcev.
*	Uspehov, zdravja, sreče za rojstni dan: Ljubici VUKOVIČ (17.4 ), Emiliji POHLEN (18.4.), Lidiji BARRILE (6.5.) in Ivanki PLOJ (10.5.) želijo prijateljice Rdečega križa Piran. A Lidija vanno anche gli auguri affettuosi del gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani di Pirano!
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov; zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi, z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
V HOTELIH MORJE SO POVEČALI SVOJE - MORJE
V dobrih treh mesecih so v portoroških hotelih Morje spravili pod streho za 574 milijonov težko investicijo. Zdaj se lahko upravičeno kitijo s šeststopetdesetimi kvadratnimi metri vodnih površin. Uredili so šest notranjih bazenov, v katerih je na od 28 do 32 stopinj Celzija ogrevana morska voda, na polkrožni terasi pa še sedmega. Notranji bazenski kompleks je s premikom steklene stene mogoče povezati s teraso, od koder se razgrinja pogled na morje. Kdor se je v zadnjih sončnih dneh sprehajal po Portorožu, je lahko že zavidljivo opazoval goste Hotelov Morje, ki so na terasi lovili sončne žarke.
Bazeni so začeli poskusno obratovati že za velikonočne praznike, svečana otvoritev pa je bila 23. aprila. Ob bazenih so seveda uredili še spremljevalne dejavnosti: finske in turške savne, blatne kopeli, solarije, prostore za masažo in kozmetiko, ambulanto, katera naj bi bila namenjena predvsem alternativni medicini. V bazenskem sestavu je prostora za tristo kopalcev, odprt pa bo tudi za zunanje obiskovalce. Obnovili so tudi temačno avlo in recepcijo hotela Riviera, kjer je nastal bleščeč, prijazen in gostoljuben prostor. Pod bazensko teraso pa so na mestu, kjer je bila prej slaščičarna, pridobili pet novih poslovnih prostorov, za katere pravijo, da so jih kljub zasoljenim cenam prodali za med (tu naj bi odprli turistično agencijo, prodajalno kozmetike, optiko, zlatarno in slaščičarno). V Hotelih Morje računajo, da se jim bo investicija obrestovala predvsem izven glavnih sezonskih mesecev, ko zaradi novih bazenov pričakujejo bistveno povečanje obiska. Večji
zaslužek pa naj ne bi bil samo od večjega števila gostov - že lani se je delež tujih gostov povečal za 40 odstotkov - ampak od boljše in širše ponudbe. Ponudili jim bodo pač toliko, da bodo morali porabiti več.
Hoteli Morje, za katere je znano, da so med vsemi portoroškimi hotelskimi podjetji najmanj zadolženi, so polovico investicije pokrili
МШ
Majda Miklavec
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617
Ima na izbiro pomladne modele ženskih oblačil. Obiščite jih.
^lL	Ш v *
sami, druga polovica sredstev pa so posojila, ki jih bodo poplačali v petih letih. Zanimiva je tudi njihova lastniška sestava: Nova Ljubljanska banka in zavarovalnica Triglav sta 68 odstotna lastnika portoroškega podjetja.
Livija Sikur Zorman
Dobro jutro, Piran!
Medtem ko odrasli prebivalci starega mesta protestirajo, so nezadovoljni, pa mladi - osnovnošolci - ob letošnjem dnevu Zemlje opozarjajo, da tam živijo tudi oni. In da imajo svoj kraj radi - celo takrat ko odrasli vidijo v njem vse samo črno...
V njem bi radi živeli srečno in presegli nesoglasja, ki obvladujejo odrasle, da bi skupaj zaživeli strpno. Kajti le skupaj, v slogi je mogoče lepše živeti. Potem lahko majhne, pa celo velike probleme, lažje razrešimo. 22. aprila, ob dnevu našega planeta, so se mladi piranske osnovne šole Cirila Kosmača spomnili treh pomembnih jubilejev: deseto obletnico prizadevanj za ureditev parka okoli svoje šole v Zelenem gaju, peto obletnico poskusov urejanja Mednarodnega parka prijateljstva in prvo obletnico članstva v slovenski mre/i Cko sol.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
*	Angleški jezik ni težek, če vam snov pravilno razložijo. Za kvalitetne in poceni inštrukcije za osnovne in srednje šole pokličite še danes na: 528-016.
*	Za PARKETARSKE usluge pokličite v Piran. Tel.: 741-265.
*	MIZARSTVO KLARIČ, s.p.: montaža in servis pohištva na terenu. Tel.: 645-726, med 8-12 in 15-19 uro.
*	POPRAVILA, MONTAŽA IN VGRADNJA POHIŠTVA, tel. 76-953 ali 62-170, Dejan JUKIČ, s.p.
*	Nudim ŠIVILJSKE storitve: izdelava in popravilo oblačil.
Informacije: tel. 772-070.
*	Prodam kitarski in multiefekt BOSS ME-X. Pokličite popoldne na: 528-016.
*	Prodajam nemško kozmetiko. Možen tudi mrežni marketing. Tel.: (066) 73-550 od 17. do 20. ure.
*	Varovanje otrok, pomoč starejšim ljudem po dogovoru.
Pokličite na tel.: 746-620.
*	Nudim INŠTRUKCIJE MATEMATIKE za
srednje in osnovne šole.
Tel.: 74-536, Anela.
*	Oddam 12 m2 velik POSLOVNI PROSTOR v obrtni coni v Luciji. Ugodno. Pokličite na: 041/671-219.
*	Rabljeno kuhinjsko pohištvo (proizvajalca Lipa Ajdovščina, češnja), zelo poceni prodam. Tel.: 76-840.
*	Poceni prodamo malo rabljen pograd (spodaj pisalna miza in omara, zgoraj ležišče) bele barve. Tel.: 771-837, zvečer.
*	PRODAM RABLJENE KUHINJSKE ELEMENTE ter štedilnik 3 + 1. Cena po dogovoru. Poklicati v večernih urah na 066/747-309.
*	Prodam DVE SATELITSKI ANTENI S SPREJEMNIKOM. Tel: 746-582.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Prednost Internautice - morje kot razstavni prostor
Del aktivnosti portoroške Marine so tudi sejmi; prvi - sejem cvetja - bo že med prvomajskimi prazniki, sledil pa mu bo - od 13. do 17. maja - sejem Internautica, ki bo letos na povečanem razstavnem prostoru že tretjič. Prireditelji, Marina Portorož in ljubljanski Studio 37, pričakujejo več kot 150 domačih in tujih razstavljalcev in rekordni obisk - torej več obiskovalcev kot lani, ko si je razstavo ogledalo okoli 15.000 ljudi.
Prednost sejma Internautica, kar mu tudi obeta prihodnost, je, da ima del razstavnega prostora na morju in da omogoča testne vožnje plovil. Prireditev postaja vez med izdelovalci plovil in navtične opreme, predvsem iz evropske skupnosti ter kupci, ki jih je iz dežel vzhodne Evrope vse več. Zanimanje za navtiko pa raste tudi v Sloveniji in sosednji Hrvaški.
Navtika nekoč - z oldtimerji
Seveda poskušajo organizatorji pritegniti obiskovalce tudi s spremljevalnimi prireditvami. Gotovo bo najprivlačnejše srečanje starih ladij - oldtimerjev, ki se bodo 15. maja zvečer zbrale v piranskem man-
Z lanskoletne razstave Internautica
draču; zaplule pa bodo tudi po Piranskem zalivu in se nekatere predstavile na razstavnem prostoru v Marini. Posebna pozornost bo namenjena še potapljaškemu športu. Tako bodo odprli prvo mednarodno razstavo podvodne fotografije, najboljša dela pa bodo tudi nagradili.
Internautica pripravlja še vrsto srečanj in simpozijev, ki se tematsko navezujejo na pomorstvo, ekologijo, turizem.
*	Vrstili se bodo tematski dnevi in sicer bo drugi dan razstave posvečen navtičnemu turizmu. Posvet, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, bo obravnaval aktualna gospodarska in pravna vprašanja navtičnega turizma. Predstavili pa bodo tudi prvo slovensko publikacijo namenjeno navtičnim turistom. Predviden je še svečani podpis pogodbe o sodelovanju med Združenjem hrvaških marin in Sekcijo marin Slovenije. Pogodba, ki bo podpisana drugo leto zaporedoma, omogoča plovilom s stalnim privezom v slovenskih marinah 10 odstotni popust v hrvaških marinah, ko bodo križarila ob obali naše sosede.
*	Jadranju bo posvečen tretji dan Internautice, ko bodo predstavili program Jadralne zveze Slovenije za obdobje 1998/99.
*	Predzadnji dan -16. maj - pa bo namenjen okolju in bo posvečen promociji programov Fondacije za okoljsko vzgojo v Evropi s sedežem v Veliki Britaniji. Istega dne bo Znanstveno raziskovalno središče Koper mladim podelilo nagrade za najboljše raziskovalne naloge na temo Znanost mladini.
Livija Sikur Zorman
*	Cena vstopnine za Internautico bo 800 SIT, seveda pa bodo mogoči različni popusti. Kdor bo sejem obiskal v četrtek, 14. maja, se bo lahko s kupljeno vstopnico zapeljal še s katamaranom Prince of Venice ob slovenski obali. Katamaran bo odplul istega dne ob 17. uri s pomola pred skladiščem soli Droge v Portorožu.
*	Leto '98 je razglašeno za Mednarodno leto oceanov, s čemer se želi opozoriti na pomen oceanov in morij za ohranjanje ekološkega ravnovesja na Zemlji. S tem naj bi pospešili tudi vzpostavljanje sistema celovitega opazovanja morij, kakršnega že imamo za ozračje. Ob tej akciji Slovenija pripravlja svoj program z delovnim naslovom Morje - naša priložnost in prihodnost. Ena pomembnih akcij leta oceanov bo razstava v Lizboni, katere se bo Slovenija udeležila z zanimivo predstavitvijo vodnega kroga z naslovom Slovenija - Terra Mystica. (Oboje bo predstavljeno na Internautici.) Pomembna akcija bo še podpisovanje Listine o oceanih, s katero naj bi se posamezniki zavezali, da bodo čimveč naredili za ohranjanje ekološkega ravnovesja morij. Priložnost za podpis Listine bo prav Internautica!
*	Portoroški sejmi v Marini so lani privabili okoli 50.000 obiskovalcev. Letos jih bodo najbrž še več, saj se bo dosedanjim štirim pridružil še peti. Prvi bo tradicionalni prvomajski (1., 2. maj) sejem cvetja Hortikulturnega društva Portorož, sledi mu navtični sejem, od 27. do 31. maja bo Primorski sejem, ki se je k nam preselil lani, od 26. do 28. junija bo Fit-fest, jeseni (25. - 28. september) pa se jim bo pridružil še sejem turizma, hotelirstva in gastronomije.
MARINA V VZPONU
Z ureditvijo razmer na Hrvaškem je navtični turizem od lanskega leta ponovno v vzponu, kar ugodno vpliva tudi na poslovanje marine v Portorožu. Kljub izgradnji izolske marine in ponovnem obratovanju marin ob hrvaški obali, je portoroška zasedena nad svojimi zmogljivostmi. Marina Portorož premore 1329 privezov v morju, dveh hangarjih in na kopnem. Največ navtičnih gostov prihaja iz Nemčije (34%), domačih je 29%, Avstrijcev pa 26 odstotkov. Dnevnih privezov je bilo lani 3049, med katerimi so na prvem mestu spet nemški gostje, sledijo jim Italijani in Avstrijci.
V Marini Portorož, ki že drugo leto uspešno posluje kot delniška družba, so tudi lani presegli načrtovane poslovne rezultate. Doseženi prihodki so znašali milijardo in petdeset milijonov tolarjev, neto dobiček pa je bil 178 milijonov SIT, od katerega bodo 105,5 milijonov razdelili delničarjem. Letošnje dividende bodo za 12 odstotkov višje od lanskih. Marina Portorož pa se že tretje leto lahko pohvali tudi z mednarodnim priznanjem Modra zastava, ki jo podeljujejo za urejenost in skrb za ekologijo.
L.S.Z.
Dolgoročna poslovna strategija v turizmu
Velikokrat se sprašujemo, kakšen turizem imamo in kakšnega si želimo. Vsi se spominjamo časov portoroškega elitnega turizma, pa potem preobrata z izgradnjo novih hotelov. Greha novega Portoroža sta dva: zgradili so ga taki, ki niso ljubili morja, privabili pa so množico revnih turistov. Glavno sprehajališče ni več ob morju! Ni več lepih starih vil; so veliki bloki, taki kot v industrijskih naseljih po Evropi. Pa ni kaj tožiti. Ne moremo kar porušiti zgrajenega. Poskušamo lahko le polepšati, izboljšati, dodati... In to zdaj že ves čas delamo: hoteli obnavljajo sobe, gradijo bazene, lepšajo zunanji videz, osebje se izobražuje.
Vemo, kakšne turiste lahko privabimo v naš kraj - počitniške, zdraviliške, kongresne, igralniške in izletniške.
Vemo, da je treba zmanjšati delež agencijskih gostov, ker je zaslužek s posameznimi gosti večji. Bolj so pač zaželeni turisti, ki prenočijo več dni zapored, ki ostajajo dalj časa. Pa taki, ki ne kalijo nočnega miru. In oni, ki jih zanimajo naši kraji, kultura, rekreacija...
Naše oči so upajoče uprte (tudi) v lani ustanovljeno Turistično združenja Portorož. Ustanovljeno je bilo prav zato, da združi vse, ki kakorkoli sodelujejo v turizmu: hotelirje, gostince, kulturne ustanove, športne centre, trgovce, cvetličaje, frizerje, agencije, igralnico, prevoznike, kmete, bankirje, komunalce, sobodajalce... Skupaj naj bi oblikovali celovito ponudbo Portoroža. Gotovo bi ugotovili, da je včasih modro komu dati v najem poslovni prostor tudi za 1 tolar, če ima pravi program. To bi bila naložba, ki bi vplivala posredno na večji
zaslužek kraja kot celote.
Potem bi v Portorožu vendarle - poleg zlatarn in slaščičarn, kavarn in turističnih agencij - premogli še knjigarne, galerije, trgovine z glasbili in nosilci zvoka, večernimi oblekami, lepotilne salone... Imeli bi glavno sprehajališče ob morju, ulico proti Avditoriju, pa proti cerkvi, obnovljeni Palace, negovane parke... Avtomobili bi bili spravljeni nekje zadaj ali pod zemljo...
Se vam zdi nemogoče? Meni ne.
N.K.
Portorož, kandidat za organiziranje šahovske olimpiade 2002
Šahovska zveza Slovenije bo pripravo šahovske olimpiade leta 2002 ponudila Portorožu in Bledu. Pogoj je: urejen in tehnično primer-
no opremljen igralni prostor.
Milan Kneževič, predsednik Šahovske zveze Slovenije, je 8. aprila v svojem pogovoru s turističnimi in šahovskimi delavci naše občine: Edvardom Lešnikom, članom predsedstva ŠZS, ki je med drugim tudi direktor Bernardinovega hotela Emona, Ivanom Siličem, direktorjem Turističnega združenja Portorož, ter avtorjem teh vrstic, Jovanom Nikoličem, povedal, da je Slovenija kandidirala za prevzem organizacije šahovske olimpiade 2002. Po njegovih besedah ima naša država veliko možnosti, da bo pri kandidaturi uspešna. Če bo tako, bo domača Šahovska zveza ponudila organiziranje prestižne prireditve Portorožu in Bledu. Pogoj pa so urejeni in tehnično ustrezno pripravljeni prostori za igro šaha. Naš konkurent Bled bo - po vsemu sodeč -gradil novo dvorano. Pa Portorož? Na sestanku se je izkazalo, da ne Bled ne Portorož nimata primerne dvorane. V sedanjih razmerah in ob danih možnostih bi bil najprimernejši prireditveni prostor Avditorij in (ali) bodoča večnamenska dvorana pri lucijskih teniških igriščih. Toda obe možnosti imata manjšo lepotno napako. Avditorij je treba najprej posodobiti (zgraditi nadstrešek), večnamensko dvorano pa celo šele zgraditi. Seveda je bil omenjeni pogovor le splošno ocenjevanje položaja. Kar se gradnje večnamenske dvorane tiče pa se je zaenkrat ustavilo zaradi formalnosti. Kakorkoli že, pa bo imel vsekakor zadnjo besedo investitor. Bistveno je, da je ponudba za organiziranje olimpiade tu in bilo bi neverjetno, da je ne bi sprejeli. Nudi se nam enkratna priložnost, da se Portorož vpiše v seznam olimpijskih šahovskih prizorišč. Tako bo naš kraj ostal za zmeraj v spominu najpomembnejših svetovnih športnih, pa ne le teh, institucij in organizacij. Pa čeprav bi na koncu izbrali Bled, bi Portorožu ostali olimpijski prodori, ki bi jih lahko takoj dobro izkoristili - tako športno kot
finančno! Sicer pa, če sem odkrit in jasen, Portorož takšno dvorano nedvomno potrebuje! Celo denar ne bi smel biti največji problem! Enkrat bi se že morali otresti takšnega drobnjakarskega "ekono-miziranja". Vsekakor je ponudba za organiziranje olimpiade šaha priložnost, da se vendarle odlepimo od sivega povprečja. Seveda brez poguma ne gre! A le kje ni potreben? Brez njega ni nič velikega, nič izrednega!
Jovan Nikolič
ripRi i м^даг^ «t
TAB
Tamara Jakič, s.p. • Obala 4C, 6320 Portorož
Tel.: 066/76-290

Poletje je pred vrati. V trgovini Tabou Shop imamo za poletno veselje veliko izbiro kopalk Nancy line, Aquarelle, poletnih majic in še kaj se najde!
Pričakujemo vas tudi med prvomajskimi prazniki med 9. - 13. in 16. - 19. uro.
Energetsko pozitivni Hoteli Palace
Vse, kar nas obdaja, seva. Človek za svoj obstoj nujno potrebuje določeno vrsto sevanj, vendar v primerni jakosti. Če je dlje izpostavljen škodljivim sevanjem, je lahko to za posamezen organizem nevarno. Zato se je bolje krajem, kjer je sevanje, izogniti ali jih pred njimi zaščititi.
Radiestezija je zanimiva predvsem zaradi dolge tradicije in ima podoben status kot akupunktura, ki ima (dokazano) terapevtsko veljavo, čeprav zanjo še zmeraj ni teoretično znanstvenih izhodišč. Že večkrat znanstveno potrjeno dejstvo, da so organizmi zelo občutljivi na skrajno šibka elektromagnetna polja v okolju, je osnova veljavnosti radi-estezije, čeprav tega znanost (še) ne potrjuje. Škodljivo sevanje je glavni vzrok za znižanje vitalnosti v človeškem telesu, slabšega počutja, v skrajnosti pa celo obolenja. Zato so se v portoroških Hotelih Palace odločili raziskati ta fenomen v svojih prostorih. Želeli so ugotoviti ali so morebiti pri njih kakšna škodljiva sevanja in se jim po možnosti izogniti oziroma področje hotela pred njimi zaščititi.
Na preiskanem področju Palacevih hotelov so ugotovili sorazmerno visoko koncentracijo zemeljskega sevanja, zato so namestili dva široka spektralna radiestezijska moderatorja, ki celotno območje ščitita pred škodljivimi sevanji. Široko spektralni radiestezijski moderator je naprava, ki znižuje raven zemeljskega sevanja na jakost, ki je optimalna človekevemu organizmu in tako zagotavlja pogoje za normalno bivanje in delo.
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p.
Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
Bolje vrabec v roki kot golob na strehi
V portoroškem hotelu Slovenija je Mladi Forum pri Združeni listi socialnih demokratov Piran 20. aprila pripravil okroglo mizo z naslovom Regionalizem zoper centralizem. Sodelovali so, med drugimi, dr. Ciril Ribičič, dr. Riana Benko, Aurelio Juri in Daniel Starman. Kot je za tovrstne razprave že običajno, ni bilo nobenega predstavnika, ki bi namenil kakšno lepo besedo centralizmu, oz. bi se zavzemal za omejevanje regionalizma. Tako je pač okrogla miza, po pričakovanjih, izzvenela precej enosmerno.
Če pa vendarle poskusimo potegniti rdečo nit okrogle mize - zakaj potrebujemo regionalizem - je to predvsem zato, da se omejuje koncentracijo in moč oblasti. Regionalizem torej danes služi predvsem nadziranju vladajoče politike nad njeno morebitno politično samovoljo. Ob tej poglavitni vlogi regionalizma pa so seveda lahko tudi njegovi stranski učinki pozitivni.
S prenašanjem upravnih funkcij države na regije in njenih nalog na lokalne skupnosti, bi naše obalno območje nedvomno imelo močnejši gospodarski impulz. In nenazadnje - če pač upravna administracija mora biti, je že boljše, da jo imamo na dosegu roke, na obali kot pa v Ljubljani.
Brucovanje v Portorožu
Študentje Visoke šole za hotelirstvo in turizem (VŠHT), ki gostuje v Villi Mariji, so 7. aprila prvič pripravili brucovanje po slovenski tradiciji in izročilu.
Prireditev je vključevala dve povorki s kočijo po Portorožu, zaključila pa se je z večernim programom in s tradicionalno slovensko večerjo v restavraciji Ljubljana. Vabilu k sodelovanju se je odzval naš župan, ki je skozi Portorož ponosno jezdil na iskrem konju. Letos se je brucovanje odvijalo prvikrat, prireditev pa naj bi v prihodnjih letih postala tradicionalna in naj bi pripomogla k popestritvi turistične ponudbe Slovenske Istre.
Adriana Clobas
Mercator-Degro
PORTOROŽ Vaš najboljši sosed
vsem svojim strankam ter bralkam in bralcem Portorožana ob prvem maju iskreno čestita.
m. z.
Poštni žig za Svetega Jurija dan
Pošta Slovenije je izdala znamko z zelo zanimivo tematiko - jurjevanje. Običaj praznovanja pomladi ni samo slovenski, je pa to običaj zelenega Jurija v Beli Krajini.
Nekoliko drugačno praznovanje Sv.Jurija poznamo v Slovenski Istri. Sv. Jurij je zaščitnik mesta Piran in ga praznujemo 24. aprila, dan kasneje kot večina Slovencev, pa seveda tudi drugače kot drugod v Sloveniji. Tako je bilo vsaj nekoč. Piranski solinarji so najprej počastili sv. Jurija, potem so zaprli svoje domove in se za vse poletje odpravili na delo v soline. Gneča v mestnem mandraču je naznanjala odhod. Na barke so naložili pohištvo, žimnice, odeje, posodo, oblačila, živila. V soline so se preselili kar za pet mesecev.
Filatelistično numizmatično društvo Piran ni zamudilo priložnosti (izdaje znamke) in letos pripravilo poštni žig, ki so ga na piranski pošti (6330) uporabili 24. aprila. Poleg tega so tega dne pošto iz Pirana prenesli na pošto v Sečovljah in to po morju! V žigu je upodobljen grb sv. Jurija.
M.J.
Kdaj bo Občina po meri ljudi?
Današnja Lucija je nastala iz nekdaj majhnega zaselka; težko bi mu rekli vas. Imela je soline, cerkvico - enake velikosti kot danes - in nekaj hiš ob "vpadni" cesti iz Portoroža proti Istri oz. Puli. Celo železniška postaja je bila, tramvajska pa tudi.
Ko se je rast Lucije razbohotila, je v kraju nastala množica stanovanjskih blokov, vrstnih hišic, del zazidave pa je bil namenjen
vttü, CE fci tuje LJUDI TO
мт O&Čime г
1 11 111	i • 1ГСЈ1	Tjff llirtlft	m 111
•IM1		likii	
jeno zemljišče, bi moralo biti to tudi zares opremljeno! Pa žal, predvsem v preteklosti, ni bilo zmeraj tako. Nedovoljno komunalno opremljena zemljišča so torej marsikdaj dediščina napak preteklih let. Kar pa ni krivda Lucijčanov!!!
Pa si od blizu oglejmo nekaj dogajanja iz preteklih let:
*	Telefonski priključki - Krajevna skupnost Lucija je pred nekaj leti sama vodila obsežno akcijo napeljevanja telefonskih priključkov po vseh obrobnih naseljih svoje skupnosti in v samem centru. Zagotovila je preko 500 priključkov. Vrednost te investicije je presegla milijon mark. Občina Piran pri tej investiciji ni sodelovala niti s tolarjem!
*	Asfaltiranje in popravilo krajevnih poti - Dokler je Krajevna skupnost Lucija še imela del sredstev za te namene, je popravila in (ali) sofinancirala asfaltiranje nekaterih krajevnih cest. Z novim županom (obenem z novim svetom KS) - to je od maja 1996 - pa v te namene ni mogoče dobiti nobenih sredstev. Komisija za komunalno infrastrukturo pri KS Lucija (sestavljajo jo trije člani Sveta KS: ga. Lusa, g. Horvat in g. Lisjak) si je na primer v letu 1996 in lani ogledala vse krajevne ceste, za katere so prebivalci zaprosili, naj se jih popravi oz. asfaltira. S predstavniki gradbenih podjetij je komisija izdelala predračune za posamezne investicije, pripravila prednostni vrstni red,
tudi samostojnim hišam. Denar so ves čas vlagali le v nove pozidave, ki so služile predvsem reševanju problemov "drugih", nikakor pa ne lucijskih. Tako so v Luciji zrasli stolpiči, v katerih je 70 odstotkov stanovanj v rokah vikendašev (npr. v ulici. XXX. divizije, Šolski in Liminjanski), pa tudi dobršen del vrstnih hiš služi le občasnemu bivanju (počitnikovanju). Lucija je s svojimi novogradnjami pač reševala predvsem piranske stanovanjske zagate... No, kljub temu da je Lucija služila predvsem drugim, pa Občini ni uspelo izpolniti vseh pogodbenih obveznosti. Tako je na primer v območju zazidave indu-vidualnih hiš, na ulici Istrskega odreda, Garibaldijeve in Bazoviške ulice postavljen le grobi asfalt, komunalna opremljenost večjega dela tega predela tudi ni končana... Ko pa bi se bilo treba lotiti reševanja problemov krajanov z lucijskega obrobja (Vinjole, Seča, Lucan, Liminjan, Kampolin, pa tudi samo naselje Lucija), "občinarji" odgovarjajo, da se je doslej vedno vlagalo predvsem v Lucijo! Zato seveda ne razumejo, zakaj jih Lucijčani venomer oštevajo, češ da je pri njih premalo narejenega! No, če Občina prodaja komunalno opremi-
Kje so sprehajalne in kolesarske poti, kje je tržnica, zakaj ne zgradijo več otroških igrišč, pa nogometnega igrišča... In cerkve?
dopolnila vloge. Vendar naša Občina - v dveh letih - ni zagotovila sredstev niti za 1 (eno) samcato popravilo oz. asfaltiranje (čeprav so bili krajani pripravljeni sodelovati s kakšnim tolarjem...).
*	Napeljava javne razsvetljave - KS Lucija si že več let prizadeva, da Občina Piran financirala javno razsvetljavo od osnovne šole pa (vsaj) do podnožja Nožeda (do ciprese na križišču lokalne poti pri črpalki). Vemo da se pozimi kmalu znoči. Šolske obveznosti, podaljšano bivanje in krožki pa včasih potekajo še v pozne večerne ure. Cesta (od šole mimo spodnjih Vinjol do Nožeda) je slabo vzdrževana (luknje, mlake, ločevje ob cesti) in nikakor za šolarje varna! Vozila namreč vozijo po njej zelo hitro. Nujno bi bilo zagotoviti otrokom večjo varnost.
*	Vodovodna napeljava - Občasno na Občini Piran - nedavno ob sprejemanju proračuna - skličejo predsednike vsoti krajevnih skupnosti nase občine. Na nedavnem sestanku sem napol v šali, napol pa zares, dejal, da imamo v lucijski krajevni skupnosti več hiš brez vodovodnih priključkov, kot je krajanov v vaških krajevnih skupnostih (Nova vas, Padna in Sv. Peter). V preteklih letih (pod piejsnjim i/vrsn im svetom) je bilo napeljevanje višinskega vodovoda na Vinjolah, v tiniinjanu, na Lucan in Kampolmu veekiat piekin iuv
с^ jeno. Takratni svet KS Lucija se je zelo trudil, da se je kljub temu nadaljevalo s projekti (celo z njihovim sofinanciranjem!). Uresničevanje teh projektov se še izteka. 0 slabem posluhu naše Občine do problema oskrbe z vodo priča tudi sestanek lani 21. oktobra v prostorih KS Lucija, na katerem so bili: vodja zdravstvene inšpekcije Koper g. Stopar, g. Šarkanj in g.' Grošelj z Rižanskega vodovoda, s piranskega Okolja Piran ga. Kleva Švagelj, g. Klobas in g. Laganis z Občine Piran, za KS Lucijo pa njena tajnica, ga. Šalkovič in predsednik Sveta, g. Valenčič. Takrat so se dogovorili, da bo Občina (v 14-ih dneh!) dostavila dokončni spisek krajanov, ki so upravičeni do vodovodnega priključka. Občina Piran pa Krajevni skupnosti Lucija še dandanes ni dostavila obljubljenega spiska! Kopijo (žal malo uporabnega spiska) je šele sredi marca letos dostavil Rižanski vodovod Koper. Tako je KS Lucija šele potem lahko upravičencem sporočila, kaj vse morajo še postoriti, da dobijo vodo! Kar četrtino pisemskih obvestil pa je pošta zaradi pomanjkljivih naslovov vrnila krajevni skupnosti!
Še je problemov, ki tiščijo krajane Lucije:
*	cesta v obrtno cono: Občina Piran že sedem let rešuje zemljiško-lastniške odnose, ki ovirajo gradnjo nove ceste. Hkrati pa izdaja soglasja k povečevanju obrtnega območja. (Tu bi bralke in bralce spomnil na smrtne žrtve in druge ponesrečene na Liminjanski cesti, po kateri zdaj poteka promet v obrtno cono!)
*	sprehajalne in kolesarske poti: glede na pomen turizma za našo občino in seveda tudi za njene krajane, ki na svojem domu nudijo svoje storitve (oddajanje turističnih kapacitet), bi bilo treba pomisliti tudi na dobro počutje turista in, nenazadnje, tudi "našega" človeka -krajana, občana. Ob vsakodnevnih stresih v službi, družbi in tudi doma, je človekova potreba po gibanju in stiku z naravo vse večja. Potrebujemo sprehajalne poti - tako ob morski obali kot v zaledju!
*	tržnica: žal je ni, čeprav ima Lucija kar 7.000 prebivalcev! Marsikdo iz KS Lucija pa pridela dovolj, da bi lahko na domači tržnici prodajal svojo zelenjavo in sadje.
*	otroška igrišča: nikogar ni, ki bi redno vzdrževal že obstoječa! Ob gradnji novih stanovanjskih četrti pa niti ne gradijo več novih! Edino otroško igrišče (peskovnik) ob cesti Obala so, s soglasjem župana spremenili v spomenik. Razlog? Menda nevzdrževanost in "nevarnost" igrišča! Za kar pa bi morala poskrbeti ta ista Občina!
In še bi lahko naštevali...
Od 98 do 7000 duš - delež pogače je enak!
Krajevna skupnost Lucija ima, kot že rečeno, okoli 7.000 krajanov, Celotna občina Piran pa okoli 18.000 občanov. Vendar pa Občina Piran Krajevni skupnosti Lucija namenja natanko enako višino sredstev kot drugim krajevnim skupnostim, pa najsibo s 500 krajani, ali celo manj - z 98 dušami... Matematika pa taka! Se vam takšna delitev proračunskih sredstev za delovanje krajevnih skupnosti zdi pravilna (pravična)? No, za občinske uradnike zagotovo je, saj iz leta v leto delijo enako: vsem krajevnim skupnostim (osem jih je) - ne glede na število prebivalcev, razprostranjenost ozemlja, gospodarski pomen... - dodelijo enak znesek sredstev!
Izgovori Občine, da je v Lucijo že veliko vlagala, so marsikdaj za lase privlečeni. Vse, kar je bilo narejenega ob stolpičih in na glavni infrastrukturi, je bilo večinoma opredeljeno v investicijskem elaboratu Lucija I nadaljevanje, ki je bil osnova za izračun komunalnih prispevkov. Občina je torej sredstva kupcev poslovnih prostorov in stanovanj le usmerila tja, kamor je po zakonu dolžna - v komunalno infrastrukturo! Tudi kanalizacija v Vinjolah ni bila "darilo" krajanom Lucije. Luč sveta je ugledala predvsem zato, ker je bilo treba izpolniti medobčinski dogovor (med Izolo in Piranom) o povezavi kanal-
izacije med Malijo in Vinjolami. Da se ob tem lahko približno 30 krajanov priključi na obstoječo kanalizacijo (kar so pripravljeni tudi sofinancirati!), pa je še najmanj, kar jim lahko nudimo potem, ko so lep čas živeli dobesedno na gradbišču!
Zato pa Lucijčani še zmeraj ne premorejo travnatega nogometnega igrišča, ki so ga pred leti, ob izgradnji Marine, zasuli. Obljubljena je bila nadomestna lokacija... A po 20. letih se upanje razblinja... Na travnati površini ob teniških igriščih si je pred nekaj meseci nekaj mladcev postavilo nogometna vrata. Seveda so jih morali odstraniti, saj si kdorsibodi ne more omisliti igrišča na tuji zemlji! Vendar je igrišče tam nekje nekoč že bilo! Nikogar pa ne boli glava, ker ni bila izpolnjena obljuba o postavitvi nadomestnega!
Lucijčanke in Lucijčane ter dobro misleče občanke in občane vabimo, da si ob tem pisanju vzamejo čas za razmislek o svojem kraju in da po svojih močeh pomagajo za jutrišnjo boljšo in lepšo Lucijo in njena naselja.
Upamo pa, da se bodo ob tem tudi občinske žene in možje zamislili. Njihova načrtovanja in predvsem prednostne usmeritve, so mnogokrat povsem skregane z željami in potrebami občanov! Bil bi že čas, da se (tudi) na Občini zavejo, da občina in občani nismo "njihovi". Res je nasprotno - oni so zaradi nas. Zato bi ljudje na Občini morali delati v prid in po volji občanov.
Predsednik Sveta KS Lucija Borut VALENČIČ
Јг
Nastajanje plinskega omrežja v Luciji - V Luciji je javno podjetje Ogrevanje Piran lani jeseni začelo graditi plinsko omrežje, ki je zametek plinskega omrežja piranske občine. Nastajajoče omrežje vključuje dvajset lucijskih stanovanjskih stolpičev oz. 465 stanovanj v Ukmarjevi in Podvozni ulici ter ob cesti Obala, doslej pa so na omrežje plina priključili okoli osemdeset, do konca tega leta pa naj bi jih še približno enako število.
Ob omenjenih blokih, v katerih je ogrevanje najmanj urejeno, saj nimajo centralnega načina gretja, je Ogrevanje zgradilo začasno plinsko postajo s tremi rezervoarji, ki za zdaj zadoščajo potrebam. Osrednjo plinsko postajo pa nameravajo zgraditi v bližini kmetijske zadruge. Za zdaj ogrevanje s plinom še ni cenejše od tistega s kurilnim oljem, vendar so v Ogrevanju prepričani, da se bo to v nekaj letih zgodilo. Zagotovo pa je gretje s plinom okolju prijaznejše. Za plinski priključek morajo prebivalci stolpičev v Luciji odšteti 86 tisoč tolarjev, v individualnih hišah pa okoli 140 tisočakov.
PIRANSKE ŽALOSTINKE
V zadnjih nekaj mesecih je bilo v različnih časopisih, od lokalnih in regionalnih do vsedržavnih, porabljenega kar precej črnila na račun občine Piran, predvsem pa na račun mesta Piran. Pod naslovi: Kdo je kriv za počasno umiranje Pirana?, Umiranje na obroke, Sanje, Lahko noč, Piran!. Piranu pravijo tudi mesto duhov, mesto z izgubljeno dušo, so nekateri novinarji in posamezniki opozorili in povedali na glas, da je v mestu in občini, ki je sredozemski biser, nekaj narobe in so v besede strnili mnenja mnogih, ki mislimo podobno.
Velik del težav, ki nastajajo v piranski nacij transporta z ustrezno finančno in poli- Kratka slovenska obala bi morala biti občini, izvira iz narave slovenske politike, tiko prostorskega razvoja ter s tem zmanjše- nacionalnega pomena
Namesto, da bi bila demokracija sinonim za graditev, je postala - in to v usodnem obsegu - za delitev. Čas po letu 1990 ni bil čas ustvarjanja novih možnosti, marveč boja za pre-razdeljevanje že ustvarjenega. Zato je tako malo novega, na kar bi s ponosom lahko pokazali. Tisto, kar je morda v vsedržavnih razsežnostih še znosno, ima v občini, kakršna je piranska, kjer turistična industrija nikakor ne zmore najti stika z življenjem v starodavnem mestnem jedru, že kar katastrofalne posledice.
Najširša cesta - morje
Razumljivo je, da je prometna problematika postala ena od najbolj žgočih tem piranske občine. Piran ne sme biti in ostati zaprto mesto. Vendar pa moramo vedeti, da so Piran kot mesto snovale potrebe srednjeveškega urbanizma, da torej ni bil ustvarjen za sodoben množičen avtomobilski promet. Prav zaradi tega srednjeveškega nadiha nam je vsem tudi tako pri srcu. Ker je ta problematika tako zapletena in kompleksna, bi morala temeljiti na dolgoročni viziji razvoja prometnega sistema, katerega zobci bi se morali ujemati s cilji in strategijo trajno uravnoteženega gospodarskega, društvenega in prostorskega razvoja. Njegovo snovanje pa se mora opirati na temelje, ki bodo najmanj obremenjevali okolje, prostor in ljudi.
Prometna politika bi morala povezati vse vrste, oblike in tehnologije prometa. Morala bi spodbujati uporabo najustreznejših kombi-
vati uporabo zasebnega avtomobilskega prometa. Osnovni okvir tega razmišljanja pa bi morala biti predpostavka, da morajo biti vsi kraji piranske občine, zlasti pa njeni obalni deli, hitro dostopni. Piran premalo izkorišča svojo ugodno klimo, ki omogoča skoraj celoletno uporabo, po svetu vedno bolj priljubljenih in zdravju tudi koristnih koles: kar pomeni, da potrebujemo kolesarske steze in peš poti! Piran, kot tudi Obala v celoti, tudi nima infrastrukture, ki bi za dnevni promet izkoristili tisto cesto, ki je tod najširša - to je morje.
Sedanje vodilne strukture se morda premalo zavedajo, da nekateri problemi Obale -med njimi tudi prometni - ne bi smeli biti več le problem občine Piran, ampak vse države. Razvoj slovenske obale bi moral postati nacionalni interes. Kajti teh nekaj kilometrov obale je vse, kar Slovenija ima! Zato bi moral biti v kontekstu celovite strategije razvoja Slovenije tudi razvoj občin in posameznih mest, ki so strateškega pomena. Seveda je pomemben uravnotežen razvoj Slovenije, vendar bi vseeno morale biti tudi določene nacionalne prioritete. Država bi morala v okviru institucionalnih struktur ustanoviti državne intermodalne sklade za financiranje razvoja različnih politik in poiskati in uporabiti tudi tržne mehanizme z dodeljevanjem koncesij ali drugih posebnih pogojev za uskladitev učinka trga z okoljskimi in prostorskimi cilji.
Občina Piran in predvsem mesto Piran bi se morala razviti v upravno, kulturno in oskrbno storitveno središče. Zagotoviti bi jima bilo treba prenovo s poudarkom na prometni ureditvi mesta. Prometno omrežje obalnega območja pa urediti, dopolniti in uskladiti tako, da bo omogočalo in vzpodbujalo strategijo nadaljnjega homogenega razvoja naselij in mest v posameznih obalnih občinah. Kar bi jih povezalo s Slovenijo in Evropo.
Dr. Riana Benko, kandidatka za županjo občine Piran
LUSTIGE MUSIKANTEN - VESELI MUZIKANTJE V PIRANU
V prejšnjem Portorožanu smo že napovedali prireditev nemške televizije (ZDF) v Piranu, ki nosi naslov "Lustige musikanten" -Veseli muzikantje in bo 13. ter 14. maja na Tartinijevem trgu (trajala bo od 16.00 do 17.30 ure). Prireditev si bo za mizami lahko vsakokrat ogledalo 700 ljudi.
Vstopnice lahko v predprodaji že kupite v portoroškem tur-istično-informativnem centru (pritličje KS Portorož) in so vam na voljo po 1.200 tolarjev na osebo. V ceno je všteta tudi pijača na mizi - vino in mineralna voda.
Vstopnice si lahko tudi rezervirate na tel. št: 747 015.
Vabimo Vas, da si snemanje oddaje ogledate "v živo", saj bodo nastopila zriana irrieria i/ sveta nemške zabavne glasbe. Oddaja pa bo na rierriski /\)\ na sporedu v soboto /večer, 17. iria|a ob ?0.1f). Veseli
muzikantje je 90 minutna oddaja in si jo navadno ogleda preko 6 milijonov nemških gledalcev. Ponovitev, ki je naslednji dan, pa še okoli 2 milijona gledalcev v drugih državah.
Nastopajoči bodo nastanjeni v hotelu Tartini v Piranu, več kot 120 članska ekipa ZDF pa tudi v portoroških hotelih.
Pirančani, Portorožani, sobodajalci, povabite svoje nemške goste, prijatelje in znance, naj ne zamudijo enkratne priložnosti in sodelujejo pri snemanju svoje priljubljene oddaje pri nas, v Piranu!
Ob tej prireditvi, ki zahteva velike organizacijske priprave, pa prosimo Pirančane za razumevanje in nekaj strpnosti, ker bomo Tartinijov trg za nekaj dni iztrgali iz vsakdana; na in ob njom bo živahen filmski utrip.
Vodja projekta I M Anduija llumai I atone
Kdo (u)maže Piran?
Velikokrat je bilo zapisano, da je Piran umazan, da ima preveč smetnjakov, da ni dovolj čiščen.
Piran je res umazan. Na tleh so smeti - cigaretni ogorki, iztrebki, papir... Najdemo jih vsepovsod: zataknjene celo v zidne špranje, štrlijo iz polnih smetnjakov, plavajo po mandraču... Tla opere samo dež in le poredko čistilci.
Smetnjakov je preveč. Res, včasih jih je bilo manj, čeprav je bilo več ljudi. Papir smo takrat sežigali, plastenk ni bilo, plastičnih vrečk in pločevink tudi ne. Sedaj so in jih stresamo v smetnjake. Zatorej je smetnjakov več, ker je več tudi smeti. Smetarjev je premalo. Manj jih je kot onesnaževalcev. Če bi bili vsi, ki onesnažujemo Piran, zaposleni kot čistilci, bi ga imeli čas umazati samo v prostem času. A bi kmalu ugotovili, da moramo za sabo počistiti, pa bi zato bili zagotovo bolj obzirni do njegovih ulic.
Kdo torej (u)maže Piran? Ali prihajajo umazanci od drugod ali so v Piranu?
Zakaj ga umažejo? Ga ne marajo? Mislijo, da mora nekdo drugi za njimi počistiti?
Umazanijo opazimo in se jezimo. Na tiste, ki naj bi smeti počistili, pozabimo pa na tiste, ki smetijo. Če bi nas umazanija res motila, potem pač ne bi mazali okolice. Če bi nas zavrženi papirček zares motil, bi ga pobrali in odnesli v smetnjak!
Piran smo mi in če je umazan, smo umazani mi. Pa je škoda, da je tako. Ker je Piran lep, dragocen. Bodimo prijazni do sebe in do someščanov, bodimo urejeni in vedri. Bodimo prijazni do svojega mesta, najprej sami poskrbimo, da bo čisto!
Potegnimo z metlo čez prag hiše. Naš dom ni le hiša, je tudi ulica. Vsak dan hodimo po njej: v trgovino, v šolo, na delo, na obisk, na sprehod... Res daje nismo kupili in da hodijo po njej tudi drugi ljudje, vendar je nekako naša! Ves Piran je naš!
Potem bi rabili manj čistilcev in bi imeli več denarja za ureditev kraja. Lahko bi obnovili več pročelij, ulični tlak, odstanili antene, okrasili okna s cvetjem, postavili lesene klopi... Lahko bi potem zares veselo stopali po mestu in uživali v njegovi lepoti. Ponosni bi bili nase in na svoje mesto.
Sedaj so to sanje. Pa bi lahko bilo res. Samo hoteti je treba!
N.K.
Obnavljanje Župančičeve ulice se uspešno nadaljuje. Potem, ko je že tlakovan bližnji Rokov trg, zdaj polagqjo tlak na delu ulice.
VIOLINISTKI REI ŠE ENA MEDNARODNA NAGRADA
S svečanim koncertom in podelitvijo nagrad se je 19. aprila v Gorici, v Italiji, zaključilo 16. mednarodno tekmovanje mladih violinistov in violončelistov, imenovano Alfredo Marcosig. Trinajst let zapovrstjo je bil profesor Marcosig idejni in organizacijski steber tekmovanja mladih glasbenikov, takrat imenovanega še Alpe -Adria. Delo tri leta po njegovi smrti neutrudno in z vso skrbjo ter prizadevanji, v duhu organizatorja, društva "Musica senza frontiere", nadaljuje soproga Vanda.
V Gorici se teden dni srečujejo mladi godalci iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ocenjuje jih žirija, katere člani so prav tako iz omenjenih dežel. Kljub ocenjevanju in nagrajevanju je čutiti med mladimi vezi, ki jih spleta glasba onkraj vseh jezikovnih in kulturnih razlik. Vse to pa utrjuje še turneja nagrajencev in mladega orkestra Alpe - Adria, ki se je tokrat začela v Benetkah, zaključila pa se bo v Trstu.
Devetletna violinistka, Pirančanka Rea Šribar, je po zagrebškem mednarodnem tekmovanju zdaj okusila še goriškega. Priigrala si je prvo nagrado in z njo tudi pravico nastopov na koncertih. Prvi, v Benetkah je bil 20. aprila. Tako orkester in starejši nagrajenci -nastopajoči, kot tudi Rea, najmlajša violinistka, so poželi buren aplavz in navdušenje. Pa ne samo med publiko. Po koncertu niti jezikovne ovire mladim niso preprečile izkazati navdušenje in priznanje. Vsi pač dobro vedo, koliko truda, volje, časa in seveda nenazadnje tudi sposobnosti je potrebnega za vsak, tudi manjši uspeh.
* Od 1. februarja letos velja med Hrvaško in Slovenijo Sporazum o socialnem zavarovanju, zato si, predno se odpravite na počitnice v sosednjo državo, na izpostavi Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije pridobite potrdilo o pravici do storitev med začasnim bivanjem v RH (obrazec HR/SLO 3).
Z njim boste lahko na Hrvaškem uveljavljali pravico do nujnih medicinskih storitev. V primeru, da jih boste potrebovali, se boste morali z obrazcem napotiti na Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je pristojen za kraj vašega počitniškega bivanja. Tam vam bodo dali bolniški list in obdržali vaše potrdilo o pravici do storitev med začasnim bivanjem v RH.
PIRAN PIRANU
Nastaja Združenje Predsedniških mest
Se še spominjate, ko smo lani junija pričakali prihod predsednikov srednjeevropskih držav, ki so se sestali na Bernardinu? Gb
takratni priložnosti so imeli svoje srečanje - sicer nekoliko v senci srečanja na visoki državni ravni - tudi župani mest, v katerih so se dotlej sestali šefi držav Srednje Evrope. Takšno srečanje je letos bilo že v januarju v slovaškem mestu Levoča. Župani mest, v katerih potekajo predsedniška srečevanja, so se tam dogovorili za ustanovitev združenja teh mest. Da bi pripravili vse potrebno za ustanovitev združenja, so se marca predstavniki mest Lancut (Poljska), Keszthely (Madžarska), Levoča in našega Pirana sestali v češkem mestu Litomyšl. Našo delegacijo so sestavljali Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, Zvone Uhelj, predstavnik Turistične agencije TOP Line Portorož in predstavnica Občine Piran, Nada Zaje. Na tej konferenci je bil predstavljen osnutek izjave o nameri o ustanovitvi Združenja Predsedniških mest, ki so ga pripravili v Piranu in ga bodo župani mest podpisali predvidoma junija meseca v madžarskem Kesztchelyju.
In čemu takšno združenje?
Prizadevalo si bo za prekomejno sodelovanje mest Srednje Evrope, predvsem na področju turizma, pa tudi izobraževanja in kulture. Eden od prvih praktičnih rezultatov takšnega sodelovanja naj bi bil skupni prospekt, v katerem bi se predstavila vsa Predsedniška mesta, ki bi se jim postopoma pridruževala še nova, v katerih se bodo srečevali predsedniki držav srednjeevropskega prostora. Sicer pa je idej in načrtov o sodelovanju veliko. Sodelovale naj bi na primer turistične agencije. Tako se je češka agencija Čedak že ponudila za posredovanje informacij o novonastalem Združenju na raznih sejmih in v svojih agencijah. Vsako leto naj bi pripravili tudi festival teh mest (prvi naj bi bil avgusta na Češkem), mesto Levoča si želi organizirati teniški turnir, mesta naj bi se skupaj pojavljala tudi na Internetu... Možnosti za medsebojno spoznavanje "običajnih" ljudi in ne le predsednikov in županov je pač veliko... Prihodnje leto, ob naslednjem predsedniškem srečanju, se bo Združenju lahko pridružilo novo mesto, tokrat italijansko. Katero se še ne ve...	L.S.Z.
Na podlagi sklepa župana občine Piran št.: 516-2/97-98 z dne, 20.4.1998 Lokalna akcijska skupina za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja
POZIVNI NATEČAJ
za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju primarne preventive odvisnosti od drog za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke v piranski občini v letu 1998
1.	Naročnik:
Občina Piran Župan - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran), Tartinijev trg 2 , 6330 Piran
2.	Predmet pozivnega natečaja ie:
enkratno sofinanciranje primarno preventivnih programov in akcij za osnovnošolce, mladino in predšolsko populacijo iz piranske občine, ki so v skladu s cilji operativnega programa LAS Piran v letu 1997.
3.	Na natečaj se lahko prijavijo :
-	vse pravne in fizične osebe (duštva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v RS.
4.	Vrednost sredstev natečaja ie 1.000.000.00 SIT.
5.	Pogoji za sodelovanje :
-	zagotovljeno sofinanciranja iz neproračunskih virov ali državnega proračuna
-	ustrezne kvalifikacije, izkušnje na področju dela z otroci in mladino
(priložiti dokazila: usposobljenost, predhodne izkušnje, reference)
-	možnost evalvacije programa
-	inovativna in izvirna programska izhodišča , ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike.
6.	Prednost bodo imeli programi,
ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa ter programi katerih organizatorji in izvajalci so mladi (koncerti in
prireditve za mlade). Zaželjeni so kontiuirani programi na tem področju.
7.	Prijavi na natečaj je potrebno priložiti:
izpolnjen obrazec z natančno vsebino programa, ki ga ponudniki z vsemi ostalimi informacijami dobijo na občini Piran, uradu za finance in družbene dejavnosti (lll.nadstr. občinske uprave občine Piran), tel.: 066 746 223, pri Ingrid Ličen.
8.	Ponudbo je potrebno oddati oziroma poslati na naslov:
Občina Piran - Župan, LAS Piran, Tartinijev trg 2 6330 Piran.
9.	Ponudbe bo obravnavala strokovna komisija LAS Piran in sicer:
junija 98 - vloge, ki bodo prispele do 31. maja 98 (predvidoma) oktobra 98 - vloge, ki bodo prispele do 30. septembra 98 Neolede na navedene roke bo natečaj odprt do porabe namenskih sredstev.
0 izbiri bodo vsi ponudniki programov obveščeni v 30 dneh od roka oddaje ponudb. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.
Vse, ki bi to želeli obveščamo, da lahko prostovoljne prispevke za izvajanje preventivnih programov za otroke in mladino na področju preprečevanja zlorabe drog v občini Piran nakažejo na Posebni račun občine Piran-LAS Piran št.: 51410-789-20631
Še vedno se dogaja, da pridejo zavarovanci v ambulanto brez zdravstvene in izkaznice o prostovoljnem dodatnem zavarovanju. In če naleti na medicinsko sestro, ki ga "ne pozna", so problemi tu, saj je dolžna spoštovati predpise zavarovalnice. Pa - nenazadnje - ali gremo v trgovino brez denarja?
Zato vam na srce polagamo nekaj nasvetov.
Skoraj vse, kar morate kot zavarovanec narediti je - da imate s seboj potrjeno zdravstveno izkaznico, ki mora biti potrjena vsakih tri mesece. Upokojenci naj razen zdravstvene izkaznice imajo še odrezek zadnje pokojnine. Ko se namenite k zdravniku in v lekarno po zdravila, imejte s seboj še izkaznico o dodatnem prostovoljnem zavarovanju (ZZZS ali Adriatic). Seveda si izberite svojega zdravnika (in zobozdravnika). Da bi se izognili čakanju v vrsti, se - razen ko je nujno - prej za pregled naročite. Predlagamo vam tudi, da se seznanite z urnikom ordiniranja vašega izbranega zdravnika in pa kdo ga nadomešča. Priskrbite si telefonske številke svojega izbranega zdravnika, pa nadomestnega zdravnika, zdravstvenega doma in reševalne službe (112). V primerih, ko menite, da so kršene vaše pravice iz zdravstvenega zavarovanja, obvestite ZZZS (lahko na izpostavi v Luciji - v Trgovsko poslovnem centru - ali na območni enoti v Kopru). Četudi niste bolni, vam vsaj enkrat letno priporočamo preventivni pregled in posvet pri izbranemu zdravniku, ženske pa še pri (izbranemu) ginekologu. Tako boste s svojim zdravnikom vzpostavili boljše stike in morebiti celo preprečili razvoj bolezni ali kaj hujšega!
Kot zavarovanec imate pravico vedeti, kdo vam je nudil zdravstvene storitve v času dežurstva. Ta podatek je javen in vam ga je dežurna ekipa dolžna dati. Izraze: dežurstvo, dežurni zdravnik in dežurna medicinska sestra uporabljamo samo v času od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Če v tem času iščete zdravniško pomoč, vam jo je
dolžan nuditi zdravnik in ne samo medicinska sestra. Če pa zdravnik presodi, da pregled ni nujen, vi pa vztrajate, da je, boste morali storitev (pregled) plačati! Zdravstveni delavci so zavarovancem dolžni nuditi vse storitve, ki jim po zakonu in pravilih pripadajo. Če so oboji -zdravstveno osebje in zavarovanci - dobro obveščeni o svojih pravicah oz. (in) dolžnostih, bo vse potekalo brez zapletov, slabe volje in hude krvi. Delo zdravstvenih delavcev je eno najtežjih in najhumanejših, kljub temu - pogosteje kot pohvalo - žanjejo kritike. Ker pač nihče ni nezmotljiv in vsemogočen. Najbrž so edini, od katerih se vselej pričakuje visoko raven humanosti in etike, skrajno razumevanje in prizanesljivost. V vsakršnih okoliščinah, tudi ko zavarovanec nima prav, ko je žaljiv ali celo napadalen... Vsemu temu navkljub pa je zagotovo večini zdravstvenih delavcev najpomembnejši bolnik, v to sem globoko prepričana.
Zdravstvo v občini Piran - in vsej državi - se že pet let temeljito spreminja (privatizacija). Mnogi v zdravstvu zato vlagajo tako rekoč nadčloveške napore, da lahko delo teče nemoteno in da to spreminjanje zavarovanci čimmanj občutijo na svoji koži. Zato si je želeti, da bi tudi zavarovanci - kolikor jim le dopušča njihovo zdravstveno stanje -razumevajoči, strpni, humani... Družbeni in zdravstveni sistem sta kakršna pač sta in kot posamezniki nismo prav nič krivi, da sta takšna... Lahko pa skupaj marsikaj naredimo, da postane zdravstveni sistem boljši in prijaznejši za vse!
Milica Maslo
ODESON d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/771-998
URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 15,30 - 19,00 Pri nas lahko dobite...
kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!!
==1151
TUTTE LE DOMEN1CHE DALLE 1600 ALLE 1900
SE V PERQOl/i ^f
PIZZERie - PUB
! PERGOLA
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
Vsak dan do 04!
"TRI VESELE URICE"
OTROŠKI ŽIV - ŽAV
VSAKO NEDELJO Ob 16°° DO 19°
TRE ORE DI: "BIMBI IM ALLEGRIA"
A
——тнЈ
PRlPORO&lA
i ne zboleti/
12
CD-shop
-vision
OBALA 114 TPC-LUCIJA
tel/fax:770-977 e-mail, d-vision@siol.net
Naš delovni čas od 9h-13h in od 16h-20h sobote od 9h-15h
Ob nakupu nad 2.000 SIT prejmete bon za 5% popust.
Sprejemamo tudi naročila.Vaše želje nam, razen v trgovini, lahko sporočite po telefonu ali na naš e-mail preko elektronske pošte.	SOMETHING
IS
GOING ON
PETKE IN SOBOTE VAS VABIMO V
IZKORISTITE BREZPLAČNE FOTOKOPIJE
K N
BiRo
□ BALA 114- TPC LUCIJA
tel.: d66 77 bo 2d fax: d66 77 bb 2 5
NASA PONUDBA OBSEGA:
- izdelovanje plakatov večjih površin (od l do 10plakatov) - digitalni print (do širine 125 cm) birostoritve (oblikovanje dopisov, pogodb, seminarskih nalog, prošenj, faxiranje, ...)
- grafično oblikovanje, izrezovanje iz folije	^
- fotokopiranje (čb A4 -10 srn surjanje po Internetu
oglaševanje na avtobusnih postajah
Za boljši jutri
ÄECEPT

SesidiAnt skuWr V iO0(vbrli m'wrftW ve^e Tri srco-
«1ЈГ	jkr	psemsil
fapir. .K^Tk pilpff . v М^еђ-гтик. fcilfilifflff- tmlrii^ «a&lemk _9i5«er tf^re,. .o^ vanj јл Ariik, 5 -pseeKL.	V.	fniyđl|tlt)H<f fei tj ft
lega, pUgia. Уо^ие. vilnre Ља^О. le
pfl^a, iđ pepölnejCL rmru. &0Bpt taU? V Uami LVCV-
Eva Mraz-Milič,
3a, OŠ Cirila Kosmača Piran
Ob dnevu voda
Na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača so se, pod mentorstvom prof. Majde Kocmut, 22. marca, ob svetovnem dnevu voda lotili -česa le neki - vodovja. Mi smo izbrali nekaj njihovih izdelkov o morju.
Ob morju
Sedim ob morju in zrem vanj. U, poglej, ribica! Kako se počuti v tem mrzlem morju? Brrrr! Ubožica, čisto sama je. Roko sem namočila v morje. Kar streslo me je! Takoj sem dobila kurjo polt. Kako velika ladja pluje tam v daljavi! Samo, da pomislim na Titanik...
Ojoj! Le kam je namenjnena?
Komaj čakam na poletje! Čisto brezskrbno bom skakala s pomola. Kako toplo bo morje! Vsa neučakana sem že.
Še zdaj ne razumem, kako lahko nekateri ljudje (včasih sem bila med njimi tudi sama) brezskrbno mečejo v morje, to briljantno tekočino, najrazličnejše odpadke!? No, vseeno pa želim morju še veliko lepih in neosnaženih morskih let!
Mateja Bregar, 5.a
Hudo morje
Ko sonce zahaja,
morje žalostno odhaja,
ker kup smeti v njem razsaja.
Drugo jutro se morje zbudi in nevihto naredi, kamne premetave in valovi.
Marko Nebesni, 5.a
Miško
Dobili smo paket iz Črnuč. Vsi smo bili navdušeni in radovedni, kaj je v njem. Ko smo ga odprli, smo videli medvedka. Kliče se Miško. Z Miškom smo prebrali pravljico o prijateljih. Ta pravljica pripoveduje o zlati ribici in ptičku, ki nista imela prijateljev. Med njima se je spletlo prijateljstvo kot med Zelenkom, Miškom in nami. Drugi dan smo prinesli naše najljubše igrače. Moji mucki je bil Miško lep. Radovedno ga je ogledovala in se je odločila, da bo še kakšno pravljico z njim prebrala. Ko bo Miško dobro spoznal Portorož, bo odpotoval nazaj v Črnuče, naš Zelenko pa se bo vrnil k nam.
Ajda Petaver, 2.r. OŠ C.K. Piran enota Portorož
PROMET PRI NAS
Bili smo na železniški postaji v Kopru in na letališču v Sečovljah. Najprej smo se srečali s pilotom Tomažem. Pokazal nam je hanger. V enem so bila samo letala, v drugem pa je bilo letalo za prevoz pošte, helikopter in ostala letala. Ogledal sem si pilotsko kabino od znotraj. Pilot nam je pokazal, kako se letalo preusmerja v zraku.
Potem smo imeli tekmovanje papirnatih aviončkov. Komisije so ocenjevale dolžino leta, akrobacije in lepoto aviona. Podelili smo medalje za prva tri mesta in diplome vsem sodelujočim. Všeč mi je bilo, da smo tekmovali in se učili o letalih.
Rok Franza, 2.r. OŠ C.K. Piran, enota Portorož
V našem dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkolozo se poleg akutnih in kroničnih pljučnih obolenj ter tuberkoloze ukvarjamo tudi s problemom alergij, ki obsegajo velik razpon človeških težav. Je bolezen moderne dobe in v veliki meri posledica škodljivih sprememb v okolju.
Alergija pomeni neustrezno, pretirano reagiranje organizma na neko snov, ko se z njo ponovno srečamo. Je bolezensko stanje. V našem telesu se med alergično reakcijo tvorijo kemične snovi, ki škodijo in okvarijo tkivo.
Alergeni pa so snovi, ki povzročajo alergijo. Najpogostejši so pelodi, pršice, plesni, živalski produkti. Stik z alergenom je lahko preko kože, sluznic oči, dihal, prebavil ali pa alergen pride neposredno v krvni obtok (inje-ciranje, pik insekta).
V	dihalih se alergija kaže kot zamašen nos, izcedek iz nosu, smrkanje, kihanje. Če se to dogaja v glavnem v nosni sluznici, gre za alergijski rinitis. Če pa alergijsko vnetje poteka nižje v dihalnih poteh, bolnika muči kašelj, dušenje in piskanje v prsih. Tako stanje imenujemo astma. Alergijsko bolezen dihal najpogosteje povzročajo inhalacijski alergeni.
Kako naj se obnaša astmatični bolnik?
V	tem prispevku se bom osredotočila na preprečevanju in izobraževanje bolnika z alergijsko boleznijo. Za uspešno zdravljenje si mora bolnik prilagoditi okolje in včasih
navade, da bi se izognil škodljivemu alergenu.
Bolnik z astmo je pogosto prestrašen, ko se prvič sreča z diagnozo. Poskušamo ga pomiriti. Povemo mu, da je glavna značilnost astme čezmerna odzivnost sapnic, na katero delujejo številni dejavniki. Če gre za alergijo, mu razložimo, na katere alergene je preobčutljiv in kako naj se jim izogiba. Najbollj pogost alergen je hišna pršica, ki se zadržuje v posteljnini, oblazinjenem pohištvu, preprogah in zavesah. Predvsem je treba odpraviti pršice v posteljnini in spalnici. Bolniku priporočamo odeje in blazine iz umetnih snovi, ki jih lahko pogosto pere. Tudi zračenje na soncu in mrazu preganja pršico. Posteljnino mora pogosto menjati, prah iz postelje pa očistiti s sesalnikom. Iz spalnice naj odstrani preproge in zavese. Kadar astmo povzroča dlaka, slina, urin domačih živali, je najpreprosteje, da jih bolnik odstrani. Kožno alergološko testiranje pogosto odkrije tudi pelode kot povzročitelje astme. Ti so med nami spomladi (leska, breza), v začetku poletja cvetijo trave, ki so glavne
povzročiteljice senenega nahoda (lisičji rep, pasja trava, travniška latovka, pelodi žitaric). Poleti cvetijo tudi pleveli (navadni pelin, regrat, kislica, ambrozija). Bolniku pač svetujemo, naj med največjim razcvetom ne hodi v naravo, zlasti naj ne hodi, ko je sončno in vetrovno. Nasprotno pa je po dežju v ozračju le malo pelodov, zato je narava takrat bolj naklonjena alergičnim bolnikom. Bolniki naj spijo pri zaprtih oknih, ker se med peto in osmo uro iz rastlin strese največ pelodov. Pomembna je tudi onesnaženost zraka s cigaretnim dimom. Kajenje mater v nosečnosti in kajenje staršev v stanovanju pri otroku poveča tveganje za astmo.
Za zajezitev astme je pomembno zgodnje odkrivanje alergena. Če se mu v zgodnjem obdobju izognemo, lahko bolezen preprečimo ali pa jo obdržimo na začetni stopnji. Ko pa je kronično vnetje zaradi stalne izpostavljenosti alergenu že dalj časa prisotno, pa bolezni ne moremo več preprečiti.
Tatjana Detoni, VMS
Dispanzer za pljučne bolezni in TBS
PORTOROŽARIJE
Da naš župan govorov in pisem, s katerimi se obrača na javnost, ne piše sam, je notorično. No, pa saj ni to nič nenavadnega, saj bi se sicer lahko ukvarjal le še s pisanjem. Ker pa so njegova pisma napisana v različnem slogu, bi se ne dovolj podučena(i) bralka(ec) utegnil(a) zbati za županovo zdravje. (GRE ZGOLJ ZA SINDROM "VSE/VSI ŽUPANOVE/I SVETOVALKE/CI").
Ni nemogoče dajati videza pametnega, načitanega, razgledanega, izobraženega, itd... človeka, če za tvoj imidž skrbi vsaj pet svetovalcev. Ki so seveda za svoje skrbništvo lepo plačani (iz davko-plačevalskega denarja, kakopak!). (KO BOM VELIK/A, BOM ŽUPANOV/A SVETOVALEC/KA).
Ves pokroviteljski in sladak je bil naš vrli župan tudi do "našega" Borisa, ko je - zelo spravljivo - "polemiziral" z njegovim obsežnejšim razmišljanjem z naslovom Lahko noč, Piran v Delovi sobotni prilogi. "Naš" (sicer Delov, da ne bo nesporazumov) novinar Boris je ob tolikšni županovi prizanesljivi drži do njega in njegovega pisanja najbrž dobil ošpice! Nam drugim pa je župan (ne)hote razkril, od kod "našemu" Borisu najbolj sveže novice in od kod sploh tolikšna njegova informiranost o občinskih skrivnostih... (INFORMIRANOST JE MOČ, KI SE LAHKO KOT BUMERANG OBRNE!)
Ar Ar A
i i županovih pisem hočeš nočeš veje dih razcepljene osebnosti -glede ria to pač, kateri(a) svetovalec(ka) mu g a je napisal(a). To
pa zadnje časa postaja že kar neprijetno. Pismo piranskim protest-nikom je bilo sicer napisano v prijaznem slogu (okoli nezadovoljnih Pirančanov se zdaj zbira že toliko potencialnih volilk in volilcev, da jim je treba previdno kazati dobrodušno različico jaza), pa so frustri-rani meščani ob prekipevajoči ljubeznivosti postali sumničavi in so raje zamahnili z roko, češ - osnovnošolske otročarije. (PIRANČANI SO SE OD TROJANCEV NAUČILI LEKCIJE: BOJ SE DAROV AHA-JCEV!)
***
No, gotovo pa bi župan nikoli, še v sanjah ne, za Portorožana rekel - bog nas obvaruj - "naš", še manj pa našemu (tokrat brez narekovajev) sodelavcu, ki si ga v svojem tokratnem napadalnem (ne)odgovoru še s polnim imenom ne upa omenjati (uporablja le začetnici Z.L.), kot bi ga bilo strah, da ga bo vraga z imenovanjem priklical pred svoje obličje. (PORTOROŽANOVA SUGESTIJA:
MORDA BI ŽUPAN RABIL ŠE ENEGA SVETOVALCA?)
★ ★ *
Sicer pa se sezona lova na županski stolček nadaljuje. Ne dovolj jasne so še razmere v vrstah ZLSD, vendar pa v neortodoksnih krogih stranke postaja vse močnejše spoznanje, da je na županskem fotelju "čas za žensko". Mladi forum v ZLSD je menda močno naklonjem kandidatki dr. Riani Bcnko, ki ima sicer korenine v Piranu, del stranke pa še vedno stavi na uveljavljeno ravnateljico gimnazije v Piranu. Ob tolikšni ženski nevarnosti se kaj lahko zgodi, da se ortodoksrii "mačo" pripadniki stranke začno čutiti ogrožene... Potem nam trda linija ne uide. (ČE SO NA OBLASTI TRDI...)
Teden Rdečega križa v znamenju 45. obletnice prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva
Letos mineva 45. let, odkar je organizacijo krvodajalskih akcij prevzel Rdeči križ Slovenije. Prvo krvodajalsko akcijo je organiziral takratni Območni odbor Rdečega križa Zagorje. To je bilo marca 1953, kri pa je darovalo 9 krvodajalcev - rudarjev. Pristop, ki ga je Rdeči križ Slovenije ves čas gojil do krvodajalcev, je prispeval, da je danes Slovenija med državami, ki pokrivajo svoje potrebe po krvi. Pri nas namreč vsako leto daruje kri 5 odstotkov prebivalcev.
V 45 letih se je krvodajalskim akcijam odzvalo 3.819.467 krvoda-jalk in krvodajalcev, ki so darovali 1.285.091 litrov krvi. Letno daruje kri 100.000 krvodajalk in krvodajalcev, kar zadošča le potrebam našega zdravstva. Dnevno potrebujemo 400 krvodajalcev. Od njih je torej odvisna naša preskrba s krvjo. Kri je namreč vedno dragoceno in nenadomestljivo zdravilo.
Ob 45-letnici krvodajalstva želimo opozoriti še posebej na vsa prizadevanja, ki so privedla do takšnih rezultatov. Še več: želimo se zahvaliti organizatorjem krvodajalstva, vsem dosedanjim krvoda-jalkam in krvodajalcem ter vzpodbuditi mlade, da bi se v čimvečjem številu odločali za to človekoljubno dejanje. To pomembno obletnico bo Rdeči križ obeležil tako na republiški kot občinski ravni. V občini Piran, poleg vsakoletnega tradicionalnega srečanja krvodajalcev, ki je letos že bilo, v jeseni pričakujemo krvodajalce iz pobratene občine Castel Goffredo iz Italije. 27-letno pobratenje med našim Rdečim križem in organizacijo A.V.I.S. iz Castel Goffreda (od leta 1993 sta pobrateni tudi občini) se nadaljuje z obojestransko simpatijo in zavzetostjo tudi v tretje tisočletje.
Valentina Klemše
Razstava o dejavnosti Rdečega križa
V	tednu Rdečega križa - od 8. do 15. maja - bo v atriju občinske palače v Piranu razstava starih fotografij o dejavnosti organizacije Rdečega križa, še posebej krvodajalstva. Obiskovalcem razstave bo na voljo zdravstveno propagandno gradivo, razstavljeni pa bodo tudi izdelki prostovoljk Rdečega križa.
V	sredo, 13. maja popoldan (med 14. in 17. uro), pa bo v atriju občine potekalo tudi merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka.
Trkanje na vaša srca
Rdeči križ Piran pa med 11. in 15. majem pripravlja tudi dobrodelno akcijo, katere izkupiček bo namenil prizadetim v potresu na Tolminskem. V teh dneh bo med 9. in 12. uro na ploščadi pred sodiščem v Piranu tekla prodaja ročno narejenih izdelkov (npr. solinark), ki bodo imele oznako Rdečega križa.
Učenke Srednje zdravstvene šole iz Pirana so se odlično odrezale
Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, je že tretje leto potekalo tekmovanje zdravstvenih šol Slovenije. Letošnje državno tekmovanje je bilo 4. aprila v Murski Soboti. Gostila pa ga je tamkajšnja srednja šola. Učenke in učenci tretjih letnikov so se pomerili v znanju o zdravi prehrani, četrtih pa o zdravstveni negi žene. Vsaka šola je za posamezna področja po predhodnem šolskem tekmovanju izbrala pet najboljših dijakov. Tekmovanja se je uspešno udeležila tudi srednja zdravstvena šola Piran. Deset dijakov je namreč doseglo izredno lep uspeh. Izjemno sta se izkazali dve dijakinji, ki sta bili prvi. Ingrid Kučinič, dijakinja tretjega letnika, je dosegla prvo mesto s področja zdravstvene prehrane in je zbrala vse točke. Janja Vuga, dijakinja četrtega letnika pa je bila najboljša v znanju o zdravstveni negi žene.
Ljudmila Brčin
UPORABA RAČUNALNIKA PRI POUKU V OSNOVNI ŠOLI
(2. nadaljevanje)
Pravijo, da je računalnik najpomembnejši izum za človeštvo po izumu tiska. Enako kot je tisk izboljšal možnosti prenašanja informacij, omogoča računalnik boljšo obdelavo informacij. V obeh primerih je bistvena hitrost, s katero se ponavljajo rutinske operacije.
Moderna psihologija močno vpliva na nastajajoče izobraževalne tehnike. Posebno velik vpliv ima delo profesorja Piageta, ki je proučeval vedenje in sposobnost otrok ter poudaril pomembnost dobe dozorevanja. Zelo pomembno je, da starši poznajo, kaj lahko pričakujejo od svojega otroka v posamezni razvojni fazi dozorevanja. Vse te informacije lahko dobijo pri svetovalnih delavcih na šoli in na roditeljskih sestankih.
Načeloma otroci sprejemajo informacije na dva načina: t.im. "slušni tip" otrok bolje sprejema govorne informacije in razlage, "vidni tip" pa informacije v obliki izdelkov, skic, slik, ipd. Starši, ki pomagajo svojemu otroku pri učenju, hitro ugotovijo, na kakšen način se njihov otrok hitreje uči (kakšne vrste gradivo mu bolj "leži").
Z nakupom računalnika otrok pričakuje našo pomoč pri njegovi uporabi. (Čeprav ne kaže tako, saj otroci "vse vedo" o računalniku). Pomagajmo sebi in njim tako, da nabavimo njihovi starosti primerne didaktične programe! Pomembno je, da sami proučimo priložena navodila in program preizkusimo, saj jim bomo lahko le tako uspešno
pomagali pri uporabi programa. Kasneje vse to ponovimo z otrokom (ob tem mu nudimo potrebno razlago o uporabi programa). Prvi stik z računalnikom je za otroka zelo pomemben. Pomembno je, da otrok sprejme računalnik kot nekaj zelo koristnega, kar mu olajša učenje. V primeru, da mu računalnik tega ne da, se lahko zgodi, da bo otrok kaj hitro razočaran in bo računalnik uporabljal ne za učenje, temveč le za zabavo (igranje).
Računalnik postavimo v okolje, kjer je otrok rad, saj bo tam pri učenju preživel največ časa. Miza mora biti dovolj velika, da nanjo postavi zvezke in potrebne pripomočke. Svetloba naj zaslona ne osvetljuje neposredno. Zaželeno je, da je stol udoben in nastavljive višine. Tako bo lažje "presedel" čas, ko se uči.
Iz mojih izkušenj otroci delajo največ napak z miško, saj pomotoma zamenjujejo levo tipko z desno, zamenjujejo levo stran zaslona z desno. Ne poznajo pomena posameznih tipk na tipkovnici. Pomagajmo jim tako, da na zaslonu, miški in tipkovnici s flomastrom označimo posamezne elemente.	_
PRVI TEĆaI PF ZA FRaSTOVOdME BOl-MICARJE It TA 19t)ö ^
Tudi letos pomladi poteka osemdeset urni tečaj prve medicinske pomoči pod okriljem Območne organizacije Rdečega križa Piran. Iz arhiva Rdečega križa pa smo izbrskali skupinsko sliko tečajnikov, ki so daljnjega leta 1966 obiskovali tečaj prve pomoči za prostovoljne bolničarje. Nam se je kar milo storilo, ko smo na njej iskali znane - takrat pač mlajše obraze. Mogoče boste katerega med njimi prepoznali, ali pa boste celo našli sami sebe... Javite nam!
9. maja pa piranska Območna organizacija Rdečega križa prireja tudi regijsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki bo potekala na OŠ Cirila Kosmača v Piranu.
Lepe prvomajske praznike bralkam in bralcem Portorožana!
AVTO MOTO DRUŠTVO "Pinko Tomažič" PIRAN AVTO KAM P STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344
Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo. Uradne ure:
ponedeljek	sreda
torek 8,00 - 15,00 petek 8,00-13,00 četrtek	in 16,00 -18,00
sobota 8,00-12,00
сзг
Primer:
L E
V O
ZGORAJ
o PO DA J
/ L		D\
		
Briši znak levo BACKSPACE
Briši znak desno
DELETE
Nova vrstica
fj/riakrj na zaslonu	miški	tipkovnici
Zaveti rji moramo, da / nakupom računalnika otroci od nas pričakujejo naso pomoč. NasMrijič o',rno',olci in Internet. I <Ф po/rjrav
Marjan Maslo, učitelj racunalnicar na OS Cirila Kosmača, Piran
KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS
Zaposlovanje študentov in
dijakov PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490
PORTOROŽ - Obala 16 II. nad. tel./fax.: 747-018
odprto vsak dan od 9 -15, razen
sobot, nedelj in praznikov.
4 i.
•T'Eyffmw^
PIRAN
Ob 27. aprilu, dnevu upora in 1. maju, prazniku dela, čestita vsem občankam in občanom občine Piran
PISMA PORTOROŽANU
ZAKAJ PROSTOR PRI RENCINSKI ČRPALKI V PIRANU NI PRIMEREN ZA GARAŽNO HIŠO?
Pod tem dolgim naslovom mag. Josip Rugelj v Portorožanu odgovarja, kot on pravi, na "zelo žolčno in tudi žaljivo odzivanje" nekaterih občanov glede njegove ustavne pobude na ustavnem sodišču, s katero je zavrl začetek gradnje garažne hiše v Piranu. Njegova lekcija o demokraciji in ustavnih pravicah namenjena nam, "zelo žolčnim" nevednežem, je brezpredmetna.
Saj ni znano, da bi prebivalcem Dantejeve ulice te pravice kdorkoli negiral. Sporen je čas in druge okoliščine, v katerih je magister prava, občinski svetnik in prebivalec Dantejeve ulice, g. Rugelj sprožil ta ustavni spor. Samo od sebe se vsiljuje vprašanje: kako to, da je gradnja te garaže postala nesprejemljiva šele tik pred začetkom gradnje in ne prej, ko se je o gradnji garaže na tem mestu javno razpravljalo že celo desetletje. Že nekaj let so aktivno potekale predpriprave, tudi geološke raziskave, za to gradnjo. Te drage predpriprave so bile javne, o njih so razpravljali tudi na sejah občinskega sveta, katerega član je tudi Rugelj. Zato ne more trditi, da tega in tistega, kar razlaga v Portorožanu, ni že prej vedel. Zakaj na vse to ni reagiral pravočasno, ko še niso nastali stroški predpriprav? To ga sedaj sprašujemo občani Pirana. Ta zanj neprijetna in po njegovem žolčna vprašanja sem mu zastavil že v Primorskih novicah dne, 6. marca, a mi nanje ni odgovoril. Zaobšel jih je tudi v Portorožanu.
Pri pisanju prej omenjenega prispevka v Primorskih novicah je prišlo do neljube napake pri pisanju priimka. Namesto Rugelj sem napačno napisal Rugova, za kar se mu iskreno opravičujem.
Žarko Žbogar
Ps: Za tem, ko sem imel ta prispevek že napisan, sem zvedel, da me je g. Rugelj tožil za namerno spremembo priimka in vsebine prispevka. Zato tega zapisa nisem takoj odposlal v objavo, temveč šele potem, ko je spodletel moj poskus, da bi se pobotala.
i.l
&ЛШМ Hiš* JE TRI MAS 'IMES ZELO NUJNh ! ])OE>RO >Ђ\ mo. 3)Л Ђ1 3)0 *ЈЈE IM£L KoifAK Ali t>VA, * v KVVi > MORENEy[ TWHERU Ä 4>\ wt hlE SHE MOIJTI^V4 1 \ ш-Јчг
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
ČLOVEK PSU NAJZVESTEJŠI PRIJATELJ! 1
Rek pravi, da je pes človeku najzvestejši prijatelj. Žal v mnogih primerih pa tega ne moremo trditi. V naši občini je uradno 1193 psov
Pri skoraj vsaki hiši in, na žalost, tudi pri vsaki baraki nas oblaja kakšen kuža. Če imamo srečo, ostane samo pri laježu. V slabšem primeru nas lahko odvezani psi vsaj pošteno prestrašijo. Sprehod po površinah avtokampa v Luciji pa je že prava pustolovščina. Ko nenadoma, nič hudega sluteč, srečaš veliko dogo, o lastniku pa v bližini ne duha ne sluha, ti lahko kri kar zaledeni v žilah... No, ob lepem vremenu se po portoroških plažah podi psov kot na razstavi. Ko hodiš po piranskih ulicah, pritečejo psi malodane z vsake ulice. Že na prvi pogled lahko ocenimo, da je v občini veliko psov! In če to pretvorimo v številke?
Po uradnih podatkih je bilo v letu 1997 v občini Piran registriranih in cepljenih 1193 psov. Če to število delimo s številom prebivalcev, nanese enega psa na 14 prebivalcev ali na vsako četrto družino! Tolikšno število psov pa pomeni tudi veliko obremenjevanje in onesnaževanje okolja. Tudi psi, kot vsa živa bitja, imajo pač svoje fiziološke potrebe. In ker nimamo prav nobenih prostorčkov za tovrstne neizbežne potrebe, je nered popoln. Po piranskih ulicah moramo biti dobesedno vešči slaloma, da se uspešno izognemo iztrebkom. Kjer nam to uspe, nam vsiljiv smrad po urinu vzame sapo. Kaže, da lastnikom niti na kraj pameti ne pade, da bi za njimi počistili njihove kupčke! Puščanje psov brez nadzora, nečiščenje iztrebkov, privezovanje pri barakah, na balkonih in podobno pa predstavljajo opuščanje dolžnosti, ki jo sicer imajo lastniki. Nekatere od teh so predpisane v zakonih, druge v odlokih. Za hujše primere opuščanja dolžnosti čaka na obravnavo v Državnem zboru Zakon o varstvu živali pred mučenjem (poročevalec DZRS štev. 17/98). Za nadzor in sankcioniranje bi naj v glavnem skrbelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava (pri nas Enota v Kopru) - na kratko veterinarska inšpekcija.
Občinski urad za komunalni nadzor ukrepa, ko lastniki psov ne poskrbijo, da se javne površine, ki so jih psi onesnažili, takoj očisti (po Odloku o varstvu, urejanju in videzu okolja). Kazen za tak prekršek znaša trenutno 4.000 tolarjev.
Včasih bi bilo komu treba prepovedati imeti psa
Redno, delavci Urada opravljajo kontrole o spoštovanju predpisov. S sodelovanjem higienika, pse brez nadzorstva tudi ulovijo. Letos so odpeljal tri pse in eno mačko. Kaznovali so deset, opozorili pa štirideset občanov. Vsekakor pa zgolj represivni ukrepi ne bodo odpravili navedenih problemov. V njih reševanje bi se morala intenzivneje vključiti tudi različna društva. Pred leti je v naši občini še delovalo Društvo proti mučenju živali, ki pa je zamrlo. Njegovo dejavnost je -kolikor je v njegovi moči - prevzelo Društvo proti mučenju živali iz Kopra. Pri nas pa deluje še Kinološko društvo.
V naši občini bo bila imenovana tudi komisija za ugotavljanje razmer in možnosti bivanja in vzreje psa. Komisijo bo sklicevala veterinarska inšpektorica, obravnavala pa bo predloge za prepoved reje ali odvzema psa.
Zanemariti ne gre niti pomena javnih služb, kot je javno podjetje Okolje, ki skrbi za čiščenje javnih površin. Pri čiščenju pasjih iztrebkov in pranju smrdljivih "vogalov" je potrebno še marsikaj postoriti.
Trditev v naslovu tega članka pa - mislimo, da se bo večina bralk in bralcev strinjala - po vsem povedanem kar drži. Če še upoštevamo, da je človek intelektualno razvito bitje - kar bi moral pokazati tudi s vojim odnosom ne le do psov ampak do vseh živih bitij! S skrbjo zanje, predvsem pa s skrbjo, da za svojim štirinožnimi prijatelji počistimo, pa kažemo raven naše kulture.
Kakšnega ima kdo, pa presodite sami!
B.P.
ŠPORTNI PORTOROŽAN
PISMA PORTOROŽANU
lucijske navijačice na polfinalu v polzeli prve Lettera ai lettori del "Portorožan"
Živa, Dijana, Alenka in Ana kot klovni (Foto: M. Bobič)
Ministrstvo za šolstvo in šport letos že tretje leto razpisuje Državno prvenstvo navijaških in plesnih skupin, ki se ga z Obale tudi letos udeležuje skupina navijačič z Osnovne šole Lucija. Starejše med njimi so lansko leto na Evropskem prvenstvu dosegle najvišji rezultat, bile pa so tudi že dvakrat državne prvakinje. Letos se jim je pridružila še skupina mlajših, med njimi so nekatere celo iz drugega razreda. Sodelovale so že na področnem tekmovanju v Vipavi, kjer so v obeh disciplinah dosegle prvo mesto in z veliko razliko v točkah premagale drugouvrščene, tako v navijaški kot v plesni skupini. Predstavile so se z novo navijaško točko Proti zmagi in s plesno točko Klovni. Obe točki je koreografsko pripravila Mojka Mehora. Prispevala je tudi besedilo pesmi, ki jih je uglasbil Aleš Lavrič. Tako nedvomno izstopajo od ostalih točk s standardnimi melodijami.
Na polfinalnem tekmovanju v Polzeli so Lucijčanke - ki vse resno trenirajo pri Plesno akrobatski skupini Flip, nekatere pa se s trenerjem Mitjo Mehora pripravljajo tudi na državno prvenstvo v akrobatiki za klube - kljub veliki konkurenci med navijaškimi skupinami trdno obdržale prvo mesto pred OŠ Ravne na Koroškem. Med plesnimi skupinami pa so pristale na drugem mestu, saj so jih prehitele plesalke OŠ Žiri. V finalu se bodo dekleta pomerila v ljubljanski Hali Tivoli, kjer se bodo za pokale borile štiri plesne in štiri navijaške skupine. Med njimi samo dekleta iz Lucije tekmujejo v obeh disciplinah, zato bo njihovo delo toliko težje, saj morajo pokazati znanje v dveh popolnoma različnih koreografijah. Z mentorico skupine, Stasjo Mehora se resno pripravljajo na finale v Ljubljani, kjer bodo navijale tudi za košarkaško ekipo lucijske osnovne šole, ki se bo borila za tretje ali četrto mesto.
Saška Pišec
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
Che il signor Zvonko Kribel abbia una visione distorta della realta' e' evidente gia' da qualche anno. Comunque per i lettori del "Portorožan" spiego che:
1.	Nel novembre 1995 la petizione contro la ristrutturazione della scuola di Pirano e' stata promossa dai genitori stessi con circa 100 firme.
2.	Lentrata della cucina per il 1995 era rappresentata dalla sovven-zione ministeriale e comunale e comunale per il personale tecnico.
3.	Nel dicembre 1996 i genitori dell' allora settima classe di Pirano (il verbale e' verificabile a scuola) hanno discusso I'atteggiamento del signor Kribel nei confronti dei docenti, degli alunni e dei loro genitori. I genitori pervenuti a quella riunione hanno valutato il comportamen-to del signor Kribel come non corretto.
La scelta di trasferire il figlio in un'altra scuola e' stata presa in piena autonomia dai genitori.
4.	Per quanto riguarda i membri del consiglio della scuola, i fonda-tori scelgono i propri rappresentanti in piena autonomia. II signor Klavdij Mally, a quanto mi consta, conosce I'italiano.
5.	Riguardo i codici per le attivita' per cui sono registrate le scuole, tutte le scuole elementari del nostro comune hanno registrato anche questa attivita' come una delle possibili per i piccoli prodotti delle attivita' scolastiche.
6.	Per quanto riguarda le sezioni, il signor Kribel e altri come lui, non vogliono sentire, ne' capire che anche le scuole della nazionalita' devono sottostare alle normative scolastiche, emmesse per decreto, dal governo della Repubblica di Slovenia.
Non e' in mio potere ne' chiudere sezioni, ne' aprirne di nuove, purtroppo!
7.	La nomina ministeriale a direttore della scuola porta la data del 12 febbraio 1998.
Mi auguro che il signor Kribel sia in grado di dimostrare quanto ha affermato nella sua letters apparsa sul numero 3 del "Portorožan" dei mesi marzo-aprile 1998.
Cordiali saluti.
Marisa Rogič
LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!
Odgovor gospe Liviji Sikur Zorman na članek, ki je bil objavljen v zadnjem Portorožanu (Kdo naj sodi o pomolu?)
Rad bi odgovoril gospe Liviji in vsem tistim, ki v življenju ne poznajo tudi druge plati oziroma strani resnice, kajti resnic je vedno več in ne samo ena. Naj spomnem Portorožane, da so hoteli neki odgovorni gospodje glavni pomol v Portorožu zapreti, češ da je v slabem stanju in da je nevarno celo sprehajanje po njem. Želel bi spomniti -one, ki so pozabili -, da so pomol nameravali zapreti 11. julija 1996. Če to ni turistična diverzija, potem naj mi gospodje oprostijo! Res sem se z vsemi sredstvi uprl temu. Menim, da je pomol potreben popravila, vendar ne v sredini turistične sezone. Ne pozabimo, da živimo v turističnem kraju, kjer so potrebni tudi turistični prevozi s čolni, kot jih gospa imenuje. Naj si drznem in gospo Livijo poučim, da to niso čolni, temveč ladje za prevoz potnikov. Mi ladjarji v Portorožu smo turistični delavci in zelo dobro vemo, kaj pomeni preživljanje s turizmom.
No, želel bi se dotakniti drugega dela, kjer gospa Livija Sikni u.v
Zorman omenja nas ladjarje in uporablja izraz citiram: "zaslužkarstva". Gospo osebno ne poznam, zato ne vem ali hodi v službo ali je že upokojena. Rad bi jo spomnil, da mi živimo od turistične sezone in nam je to osnovna dejavnost, s katero se preživljamo. Trdo sem garal in se klatil po tujih državah, da sem lahko kupil ladjo, s katero se danes preživljam. Če je to zaslužkarstvo, potem je to tudi vsako drugo delo in tudi delo, ki ga opravlja gospa Livija. Trdo moramo garati skozi turistično sezono, da lahko preživimo dolgo zimo.
In še nekaj naj povem Portorožanom. Ni res, da mi ladjarji oviramo sanacijo pomola. To je laž, kajti mi vsi dobro vemo, da je pomol potreben popravila. Vsi smo se dogovorili in tudi poslali dopis podjetju Okolje in izvajalcu del, da se bomo z ladjami umaknili glede na potrebe gradnje. Naj povem, da del pomola, na katerem so privezane ladje, ni predmet sanacije in je v dobrem stanju, saj bo sanacija tekla samo na starejšem delu. Zato smo presodili, da plovil ni potrebno umikati, kajti privezana so na delu pomola, ki ni gradbišče.
Da ne bi ovirali gradbišča in hodili po pomolu, ki je v gradnji, smo se ladjarji na svoja plovila vozili z manjšim čolnom. Očitno pa tudi to nekomu ni bilo dovolj, zato smo se morali pod prisilo s pomola v Portorožu umakniti.
Naj na koncu odgovorim še na vprašanje, kaj je večji interes skupnosti in kdo ima prav? Interes vseh nas, ki živimo v Portorožu od turizma je, da pomol popravijo in skupaj z našimi ladjami popestrimo turistično sezono in ponudbo v Portorožu.
Pozdrav Portorožanom,
kap. Žele Franjo
Portoroški pomol s polno paro obnavljajo, da bo do sezone nared. Ladjarji pa so le umaknili svoja plovila, da bi obnova lahko nemoteno tekla!

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo ri/.oto, tartufe, livatlski biftek, specialiste na /aru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
ŠPORTNI PORTOROŽAN SREBRNE PIRANSKE GIMNASTIČARKE
Tradicionalna gimnastična tekma za državno šolsko prvenstvo (parter, gred, preskok in bradlja), ki je bila v Ljubljani, je letos prvič gostila tudi Pirančanke, učenke OŠ Cirila Kosmača pod vodstvom športnih pedagoginj Mojke Mehora Lavrič in Anice Rodin, pa ob pomoči trenerja Mitje Mehora. Piranska dekleta, ki so letos postale državne prvakinja v akrobatiki, so na gimnastično prvenstvo prišle po tekmovalnem "ključu". Bile so namreč prve na občinskem in druge na področnem tekmovanju,
Pirančanke so bile menda na tekmovanju "presenečenje". S svojo eleganco, predvsem pa z uglajenim športnim nastopom, ki je že nekaj let "blagovna znamka" Plesno akrobatske skupine Flip, kjer vsa ta dekleta črpajo svoje znanje, so presenetile sodnike in tekmovalce. Pač niso pričakovali, da bodo dekleta tako uspešna v zvrsti, s katero se sicer ne ukvarjajo redno. Ekipno drugo mesto in srebrni pokal starejšim deklicam (v ekipi so bile Dijana Stanišič, Brina Klemenčič, Aja Golja, Jerica Zeljkovič, Vesna Iveljič in Sandra Belle) ter četrto mesto mlajšim deklicam, ki so zaradi bolezni nastopile celo v okrnjeni sestavi (ekipo so sestavljale Urša Jakin, Iva Sobota, Sanela Bilič, Sara Herceg, Brina Šuligoj in Hana Muminovič) je nedvomno izjemen uspeh. Posamezno se je odlikovala Urša Jakin z drugim in Dijana Stanišič s petim mestom.
ŠPORTNI PORTORROŽAN
V kimonih okoli jezera
Občasno na naših straneh gostuje portoroški Judo klub. Vodi ga judoist Mojmir Kovač, ki temu športu pri nas s svojo zagnanostjo počasi, a vztrajno utira pot.
V letošnjem letu je za mladimi judoisti že kar nekaj tekmovanj, s katerih so odšli bogatejši za precejšnje število kolajn (v italijanskih Udinah, Buii in Slovenski Bistrici...). Nova telovadnica v Sečovljah pa se je že izkazala z gostiteljstvom treh judo tekmovanj. Prvi judo turnir, ki se ga je udeležilo 212 tekmovalcev, je bil 25. februarja in ga je pripravila sečoveljska osnovna šola, mesec dni kasneje je Judo klub Portorož organiziral mednarodni turnir, na katerem se je pomerilo 369 judoistov iz petih držav, turnirja ki ga je 19. aprila pripravila osnovna šola Vincenzo de Castro, pa se je udeležilo 791 tekmovalcev. Vendar naši judoisti ne mirujejo. Že 10. maja jih čaka naslednje tekmovanje, na katerem bo predvidoma kar tisoč borilcev v judu - od najmlajših, mini judoistov (rojenih od 1.1989 do '92) do kadetov in članov.
Šolskega športnega državnega prvenstva za starejše dečke so se judoisti udeležili s tremi tekmovalci. David Ule je bil peti, Nejc Štukelj pa sedmi. Posebej velja izpostaviti 3. mesto v kategoriji do 52 kilogramov, ki ga je na članskem državnem prvenstvu juda dosegla Lucijčanka Maja Letica, kar je njena druga pomembna zmaga (ob 1. mestu na državnem prvenstvu srednjih šol). Maja se bo udeležila še državnega mladinskega prvenstva, kjer ima prav tako priložnost za dobro uvrstitev.
Judoisti pa so ljudje polni novih zamisli. Tako so se zgodaj pomladi odločili za tek v svojih kimono oblačilih okoli jezera v Fiesi, s čemer so presenetili naključne sprehajalce. Našli pa so tudi novo judo disciplino in sicer hitrostno metanje. Judoist svojega partnerja minuto dolgo meče na blazino, ta pa čimhitreje vstaja na noge. Zmagovalec je tisti, ki uspe nasprotnika čimvečkrat spraviti na tla.
Livija Sikur Zorman
"RAZISKOVALNI DOPISNIK Ž.L. JE SPET UDARIL...!"
Večkrat sem se vprašal, kaj neki žene zdaj že raziskovalnega dopisnika Portorožana (nazadnje v marčevski številki v sestavku z naslovom "Zakaj občinska uprava podpira črne gradnje"), da se toliko plete okrog občinske uprave in mojega imena, da, kot se mi zdi, z neprestanimi mislimi name živi od jutra do večera.
Gre za obup anonimnosti? Za nepotešeno željo biti v javnosti? Ga žene sicer razumljiva človeška zavist, ker bi morda on rad sedel v Piranu? Je vrtenje vedno enakih vprašanj, na katera noče odgovorov, v še edinem časopisu, ki mu kaj objavlja, poskus oživljanja sicer zatrte literarne žilice? Je njegovo pisanje posledica spomina na njegovo, na srečo kratko bivakiranje v občinski vladi, ko je bil tako zelo uspešen, da si od njegovih načrtov občinska uprava še zdaj oblizuje prste? Je dopisovanje plod prepričanosti, da je navkljub silnemu pritisku na prostor občine Piran in ne glede na silnice, ki skušajo upravljati z življenjem mimo izvoljene oblasti, prav župan vsemogočnež in mi s tem dobrohotno svetuje zlom vsakršnega zla? So njegove ponavljajoče se besede zrasle iz žalostnega spoznanja, da nihče nič ne pričakuje od njega, on pa tako neznansko rad kaj napiše?
Na začetku objavljanja "raziskovalnih" pisem sem bil najprej neprijetno presenečen in žalosten, saj mi je podtikanje in podkolensko seklanje tuje in ne odseva mojega življenjskega sloga. Vsak dan sproti se namreč zavzemam za strpnost, prijazne odnose, za pošteno besedo in za iskanje pametnega in za vse uporabnega razpleta. In ob tem pričakujem podobno obnašanje soustvarjalcev našega bivanja. Vsakokrat, ko sem prebral eno od nadaljevank te besedne nanizanke z vedno enako vsebino, sem se tudi vprašal, če ta človek-dopisnik pričakuje kakšno nagrado, saj v zadnjem primeru opravlja celo brezplačen kurirski posel za kakšno drugo stranko, samo, da tega še ne ve.
No, slednjič sem dobil odgovore na vsa ta vprašanja. Možakar je namreč, po nekaterih informacijah, kandidat svoje stranke na jesenskih volitvah. Vsa ta samoreklama, podkrepljena z domnevnimi trditvami in privlečenimi neresnicami ima en sam namen: dopovedati volilcem, da stoji pred njimi pokončen in brezkompromisen borec, ki bi takoj po morebitni zmagi zaprl mednarodno letališče v Sečovljah, ki bi čudežno razpletel promet v Piranu, ki bi pregnal dirkače z gokar-ti, skrajšal urnike trgovin in ki bi magično ugasnil ves hrup. Celo turisti že motijo našo kulturo bivanja in bi bilo najbolje, če bi počitniko-vali pri nas samo po pošti, tako, da bi samo poslali denar in ostali doma. In potem bo občina Piran en sam paradiž, kjer bodo po zraku letale samo rajske ptice in njim sorodni angelci primerne pomladno znane barve.
Saj nima smisla odgovarjati na to pisanje, ko piscu ne moreš dopovedati ničesar, tekmecem pa ustvarjaš vtis, da si v težavah. Mamljiv je vonj oblasti!
In vendar, ne delavcem občinske uprave in ne meni ne more nihče odvzeti vseh pridobitev, novogradenj, nove komunalne opreme, napredka šolstva, novih programov in dosežkov v skoraj štirih letih tega mandata. Če je res, da je vse relativno, pa je napredek vendarle boljši od nazadovanja in večina ljudi te občine vendarle ne živi tako slabo. Zagotovo tudi zaradi uspešnega dela občinske uprave.
Prisrčen pozdrav vsem poštenim bralcem in srečne praznike želim vsem nam!
Župan Občino Piian
ARCHITECTA
d.o.o./s.rJ.
TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjavi in najemu vseh vrst
nepremičnin na Slovenski obali!
PRODAMO:
-	PIRAN več manjših stanovanj od 20-40m2.
-	PARECAG štirisobno stanovanja 115 m2, vrt 400 m2, garaža, pogled na morje.
-	PORTOROŽ, dvosobno stanovanje 46 m2 v II. nad., prenovljeno takoj vseljivo.
-	LUCIJA - vrstna hiša 130 m2, garaža, vrt, menjava za 1-S v Piranu z doplačilom.
-	LUCIJA - TPC poslovni prostor 18,40 m2. KUPIMO:
-	za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III.nad. plačilo z gotovino TAKOJ
-	v Fazanski ali Šolski ul. trosobno stanovanje do III. nad.
URADNE URE: od PO PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
Franko Fičur
PISMA PORTOROŽANU
ŠE 0 ISKANJU POTI DO DEŽURNEGA ZDRAVNIKA
Zelo mi gredo na živce replike na časopisnih straneh: približno tako je, kot bi se dva pričkala na glavnem mestnem trgu ter drug drugega postavljala na laž. Vendar pa tokrat zares ne morem drugače. Mojega prispevka o problemih z iskanjem zdravnika v februarski številki si namreč očitno niso vsi dobrohotno razlagali, kar me pravzaprav sploh ne bi motilo, ako ne bi te nepravilne razlage bile objavljene v 3. letošnji številki Portorožana. Ne bom šla od stavka do stavka, ker je škoda prostora, zato samo nekaj točk:
1.	V februarskem prispevku ne posplošujem, da so VSI zdravstveni delavci (citiram) zanič - to nikjer ne piše! Trdim samo, da so se nekatere osebe odzvale neprimerno svojemu poklicu, čigar osnovno pravilo je pomoč in razumevanje (žal ne moremo mimo tega, da ima vsak poklic določene zahteve!).
2.	Ni šlo za odgovornost medicinske sestre za vse, kar se dogaja v zdravstvu; šlo je samo za oviranje stika med bolnikom (ki, mimogrede povedano, v tistem času ni bil več sposoben komunicirati normalno) in zdravnikom, ki je - kot pravi tudi avtorica replike v predzadnjem odstavku - poklican, da presodi o nujnosti primera.
3.	Je že prav, da zdravnik obvesti zavarovance o tem, kdo ga nadomešča itd. Toda kaj storiti, ko zavarovanec zboli tako, da svoji okolici ni več sposoben dajati podatkov o svojem zdravniku? Kaj, če se onesvesti? Kaj stori v takem primeru dežurna služba? Prepusti bolnika božjim rokam?
4.	Kako naj dežurni zdravnik sprejme nujni primer, če pa se le-ta sploh ne uspe prebiti do ordinacije ali vsaj do zdravnikove telefonske : linije?
Da je slovensko zdravstvo prava katastrofa, ne oporekam. Prav zato vsa leta, odkar objavljam prispevke v Portorožanu, o delu naših zdravstvenih delavcev pišem s simpatijo in obžalovanjem, da morajo delati v tako težavnih pogojih. To pa ne pomeni, da moram molčati o napakah, kadar gre stvar že predaleč. Po objavi članka v februarski številki me je precej občanov ustavilo na cesti ter me celo klicalo po telefonu (vseh ne poznam, čeprav so se mi na začetku pogovora predstavili) in vse njihove izjave bi lahko strnili v besede: Prav je, da je končno nekdo javno spregovoril o tem, da se NEKATERI (poudarjam NEKATERI) ne obnašajo do bolnikov, kot narekuje poklic. Bolj ali manj so kritike letele na iste osebe, kar pomeni, da je le treba koga naučiti primernega obnašanja. Naj pa tudi pošteno povem, da pa hkrati niso skoparili s pohvalami tega ali onega zdravstvenega delavca - vseh zares ne gre metati v isti koš (kar končno velja za vse poklice tega sveta). Zdravstvene službe vsega sveta so vezane na žrtve in sveto potrpljenje - kar vprašajte kolege iz drugih držav! Denarne stiske so bolj ali manj povsod prisotne (izjema so eminentne privatne klinike in še kdo) in tudi razumevanja s strani države niso deležni vsi. Če pa si kdo dovoli bolnika nadirati tako, da to slišijo celo bolniki v čakalnici (čemur sem bila nekajkrat priča v nekem obalnem zdravstvenem domu) ali če mu zabrusi, naj se obrne na policijo, ko bolnik v duševni zmedenosti grozi s samomorom (tudi to, z dovoljenjem bolnika, navajam kot resnico!), potem je menda prav, da se o tem spregovori in ukrepa! Zdravstvo (kot tudi prosveta) ni poklic, kot so ostali, tu naj bi delali samo ljudje, ki se čutijo za to sposobne in poklicane. Če je bolezen nekaj, kar presega njihovo potrpljenje, naj se lotijo česa drugega in dajo mesto tistim, ki jih resnično veseli pomagati ljudem v sili! Da zdravstvo dela v težkih pogojih, ki so ponekod celo zelo slabi, o tem sploh ni dvoma in je vsega obžalovanja vredno. Je pa tudi res, da so dandanes težki in slabi pogoji tudi drugod, da ljudje delajo za zelo nizke plače in da je prav zato vse več bolezni, pogojenih z notranjimi stiskami, katerih ljudje niso sami zakrivili. Jim pač nič ne pomaga, če sami skrbijo za lastno zdravje, kot se priporoča v 3. številki letošnjega Portorožana.
Sonja Požar, Lucija

Marinko Babič, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, mob.: 0609/649-673 GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14. nedelja zaprto
-	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
- RENT-A-CAR
-	ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH
IN DRUGIH OBJEKTIH

TRGOVINA Z RABLJENIM BLAGOM
(tehnične in druge vrste blaga) Lucija, Obala 136, tel.: 066/773-673 GSM: 041/649-673 ali 041/615-943 Urnik: vsak dan od 8-12. 16-19. sobota od 8-13.
Med prvomajskimi prazniki se posladkajte z dobrotami pekarne
Stari pek. Oglasite se v butiku izbranih sladic
Stari pek v Luciji. Prazniki se vam bodo s sladkimi grehi iz peči Starega peka zdeli še prijaznejši.
Lepe prvomajske praznike vam želi vaš
Stari pek
Piccole idee per una scampagnata
Sperando che il tempo si mantenga favorevole, molte famiglie per le feste del 1° maggio programmeranno il tradizionale pic-nic all'aria aperta. Ed ecco allora a chiederci cosa portare con noi e naturalmente il primo pensiero corre alia grigliata, cosa oggi-giorno facilitata dall'offerta di confezioni gia' pronte che troviamo nei negozi di alimentari. Possiamo pero' dedicare qualche ora del pomeriggio del giorno prima alla preparazione di qualcosa che ci faccia gustare di piu' il solito piatto di pešce o di carne ai ferri, las-ciando per I'ultimo momento I'insalata da condire sul posto. Vi suggeriro' due semplici contorni che voi sicuramente conoscerete ma che forse avrete dimenticato.
*	Per la carne grigliata, dosi per 4 persone: 8 pomodori rossi ma non troppo maturi; 8 cucchiai di riso, 2 spicchi d'aglio; 5-6 cucchiai d'olio; alcune foglie di basilico o mentuccia, un pizzico di origano, un ciuffo di prezzemolo, sale, pepe.
Levate la calotta ai pomodoti gia' lavati, privateli dei semi, salateli e capovolgetevi su un piatto. Fate lessare il riso in abbondante acqua salata, scolatelo a meta' cottura e passatelo per I'acqua fredda. Ponete il riso in una terrina, conditelo con Polio, mescolando anche tutto il resto (tritate bene I'aglio e il prezzemolo). Riempite con questo composto i pomodori, conditeli con un filo d'olio, copriteli con le rispettive calotte, adagiateli un una teglia unta d'olio e fate cuocere a forno moderato per 15 minuti circa. Dopo freddi metteteli nel con-tenitore di plastica e sono pronti per la vostra scampagnata.
*	Ancora una veloce per accompagnare il pešce: preparate una polentina il giorno prima (oppure comperate quella gia' pronta), tagli-atela a fette alte un ditto. In un piccolo contenitore preparate dell'olio d'oliva, 4-5 spicchi d'aglio tritati assieme a del prezzemolo. Con questa mistura spalmerete la polenta gia' arrostita ai ferri e avrete un "pesce e polenta" senza concorenza!
Cesarina
borzno posredniška družba
PFC
Interfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi,
nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
NEBO V MAJU 1998
Sonce se bo do 21. maja nahajalo v znamenju Bika. Njegova toplota bo z vitalnostjo napajala predvsem znamenje Bika, kakor tudi druga zemeljska znamenja (Devica in Kozorog). Prav tako bo Sonce spodbudno delovalo na znamenje Raka in Ribe. Merkur, planet komunikacije, se bo do 15. maja nahajal v znamenju Ovna. Stiki med ljudmi bodo zato zelo energični in z veliko stopnjo odprtosti v pogovorih. V drugi polovici maja bo Merkur vstopil v znamenje Bika, zato bo komuniciranje postalo bolj umirjeno, premišljeno in racionalno. Do 15. maja bo komunikacija naklonjena vsem ognjenim znamenjem, nenaklonjena pa Raku in Kozorogu. Potem pa bo naklonjena zemeljskim znamenjam, nenaklonjena bo predvsem Levu in Vodnarju.
Venera bo 4. maja vztopila v znamenje Ovna, kar bo nekoliko ojačalo naglo spuščanje v nove medsebojne ali ljubezenske odnose. Obstajal bo torej močan nagon po novih prijateljskih ali ljubezenskih zvezah. Obdobje Venere v Ovnu lahko torej sproža tudi prenagljeno in nepremišljeno spuščanje v nove ljubezenske odnose. Njen vpliv bo najbolj blagodejen na rojene v znamenju Ovna, Leva, Strelca, Dvojčka in Vodnarja. Mars, planet pobud, odločnosti in fizične energije se bo do 24. maja nahajal v znamenju Bika. Njegova odločnost in iniciativnost bo močno vplivala na vsa znamenja, kar se bo kazalo v večji vztrajnosti in neomajnosti ter večji čutnosti. Položaj Marsa bo deloval zelo pozitivno na dejavnost rojenih v znamenju Bika, Device in Kozoroga, kakor tudi Raka in Ribe. Za vse tiste, ki so rojeni v znamenju Leva, Vodnarja in Škorpijona pa je zaradi prenapetosti potrebna previdnost v vseh fizičnih aktivnostih. Po 24. maju bo Mars vstopil v znamenje Dvojčka in s tem povečal predvsem intelektualno moč in željo po komunikaciji.
HOROSKOP
ZNAMENJE MESECA BIK
Od časa do časa bi Vas bilo potrebno zgrabiti za vrat, saj vsa svoja nezadovoljstva potešite v slastnih zalogajih čokolade, sladoleda ali druge hrane. Biki ste kar pogosto seksi popoln jeni ali lepo "okrogelčkani". Poleg hrane je Vaša druga obsedenost ljubezen in telesni stik, kjer ste se, Vaši lenobnosti nakljub, pripravljeni boriti prav po bikovsko. Vaša strpnost se zato lahko kaj hitro spremeni v "rdečo" nestrpnost in ni je variante, da bi Vas še lahko kdo ustavil. Ko se enkrat premaknete - zaradi prijetnih vonjav ali zvokov, na katere ste zelo občutljivi, bodo popustile vse zavore. Nihče nima tako dobro oko za telesno popolnost kot vi. Od časa do časa pa si le nataknite temna očala. Še posebno, ko ste v družbi nežnejšega spola, da ne bi po naključju ostali brez rogov.
r
MAJ 98
OVEN
Vroče in strastno se boste zaljubili in še hitreje od-ljubili. Vaš pobeg iz ljubezenske zveze bo podoben Formuli 1. Ne bodite spet prepričani v svoj prav!
BIK
Uporno vsiljevanje vaših zamisli bo, skupaj z vašo neprilagodljivostjo, počasi a zagotovo ubila vašega partnerja. Počasi in gotovo se daleč pride, mar ne?	ИчУ
DVOJČEK
Spet se boste vmešavali v tiste vrste tem, ki se vas ne tičejo, ki jih temeljito ne poznate in vas peljejo le v polemike. Vse je dovoljeno, samo da ni dolgčas, mar ne?
RAK
Razpoloženje se vam bo spreminjalo iz minute v minuto. Malo manj muhasto obnašanje in več odločnosti bo potrebno za uresničenje vaših romantičnih hrepenenj!
LEV
Spustite se nekoliko na zemljo, pa vam bo šlo življenje lažje! Prav vsi vedo, kaj se skriva za vašo masko, zato se obnašajte naravno.
DEVICA
Pretiran napor vam lahko zada le zdravstvene težave. Nobene prave koristi ne bo, če od dela zbolite. Vaša nervoza vam sporoča, da morda razmišljate v napačni smeri?!
TEHTNICA
Zaradi lastnih sebičnih interesov boste zanemarili tiste, ki ste jim bili vsakodnevno naklonjeni. Le kam je odšla tista vaša dobrohotnost, ki jo tako radi poudarjate?
ŠKORPIJON
Končajte z vztrajnim obtoževanjem drugih za svoje trpljenje in prisluhnite nasvetom svojih prijateljev. Sumničili boste v partnerjevo zvestost, kaj pa vaša?
STRELEC
Vzemite na počitnice tudi svojega partnerja in se enkrat za spremembo zadovoljite tudi z malim. Nora zabava in nepozabno srečanje vas bosta napolnila z energijo.
KOZOROG
Pretiravanje v službi in pretirane obveznosti se ne tičejo samo vas, temveč tudi partnerja. Pazite, da vam ne pobegne. Služba vam zagotovo ne bo!
VODNAR
Spet vas bo zaneslo v prepovedana lovišča. Pa tudi ta ljubezenska pustolovščina najbrž ne bo v skladu z normami vaših bližnjih. Okolica vas bo spet čudno opazovala.
RIBI
Izgubljali se boste v sanjah in fantaziranju. Zaradi vaše "zamegljenos-ti" vas okolica spet ne bo razumela. Najbolje bo, če pozabite na hrepenenja in odidete na sveži zrak.
HOROSKOPI!!! NATALNI HOROSKOP -
Kompletna analiza vaše osebnosti in karakterja. KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter ozaveščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosihTRANZITNI HOROSKOP -Vpliv zunanjih okoliščin na vas v obdobju 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (15 do 30 strani) - 2000 sit.
astr. Armand Keber C.na Markovec 29 600D KOPER tel. 066/ 275 434
NASMEJMQ SE S PORTORÜZANGM
MOJ KRAJ V POMLADNEM RAZCVETU
(Prosti spis)
Pomlad je na pohodu. Tudi ptice selivke so se vrnile v svoja gnezda. Moj tata pravi, da so bolj kot lastovke in škorci zanimive neke druge tičice, katerih gnezda so same črnogradnje. Bojim se, da moj tata ne ve več, kaj govori: nedolgo tega je namreč trdil, da črnogradnje postavljajo samo velike živine (menda je imel v mislih vole in drugo govedo). Razmišljal sem že, če tudi portoroški pomol in stari hotel Palace morda nista črnogradnji, ko ju nikakor niso začeli obnavljati. Pa mi je moj tata pojasnil, da je za pomol krivo podjetje Okolje, ki preveč časa posveča odvozu smeti.No, zdaj se je posvetilo tudi pomolu, ko je končno država zanj primaknila nekaj denarja! Za stari Palace pa je kriva še rajnka Avstroogrska, ki pri gradnji ni uporabljala trpežnejših materialov.
Pomembno je, da je končno padla odločitev o obnovi Tartinijevega gledališča. Moj tata je napovedal, da ga bo takoj po obnovi Ljubljana podržavila, kot se je to zgodilo s Pokrajinskim arhivom - takoj zatem, ko je občina vložila vanj lepe denarce. Mama je pripomnila, da je to dokaz, kako pametno vlado imamo Slovenci: podržavlja samo popravljene in obnovljene objekte in tako v enem mahu dvakrat ukrade. Ne zna tega vsak! Istočasno je to znak, da ji je tudi do duhovnih in kulturnih vrednot; ko je namreč ukradla - pardon! - podržavila igralnico, so ji, revi, očitali pogoltnost. Na te besede je moj tata rekel, da so torej sedaj v nevarnosti tudi minoriti, ki so se ravnokar vselili v svoj stari samostan in obnovili knjižnico. Pa ga je mama potolažila, češ da so naši politiki, celo tisti rdeči, že prevečkrat poljubili papežev prstan, da bi si kdo upal cediti sline po cerkveni lasti! Nasprotno - še gozdove jim bodo vrnili, da bodo lahko v njih nabirali suhljad za svoje nove kamine iz najboljšega marmorja.
Pomlad je navdala z razigranostjo tudi blizu sto Pirančanov, ki so se naveličali zmeraj iste viže in sklenili zasvirati malo po svoje. Postavili so nekaj zahtev piranski vladi, a moj tata pravi, da bi potrebovali prej kakšnega dobrega čarovnika. S piranskimi težavami, pravi moj tata, je namreč tako kot s cementom: starejši ko je, teže ga razbi-jete! A k sreči se bližajo volitve, pa bo vrlim, jeznim meščanom morda le uspelo zvrtati kakšno ugodnost pri tem ali onem vplivnem kandidatu, ki bo potreboval glasove. Upam samo, da bodo dovolj pametni, da bodo zahtevali uresničitev svojih zahtev še pred volitvami, drugače jih bo doletela še dodatna nevšečnost: nos jim bo zrasel do tal!
Imeli smo strašansko deževen april, zato ni čudno, da smo imeli pri vsej tej mokroti v Portorožu simpozij o vinu in sokovih oziroma o vinarstvu in sadjarstvu. Ni mi čisto jasno, kako so združili ta dva predmeta, ko pa bi bilo bolj logično, če bi simpozij poleg vinarstva obravnaval vodno gospodarstvo. Vseeno pa sem vprašal mojega tato, kaj bi se bolj splačalo premetenemu gostilničarju: mešati vino s sokom ali sok z vinom? Moj tata je bil nad tem inteligentnim vprašanjem tako presenečen, da mu je kar sapo zaprlo. Rekel je, da ne bi mogel pametno in pravilno odgovoriti in da bo še najbolje, ako to uganko zastavi pravemu gostilničarju. Dodal je, da bo bife "Pri žejni sipi" najbrž še najbolj primeren za kaj takega. Mama mu je začela poti-homa nekaj razlagati - nisem čisto vsega dobro slišal, mislim pa, da mu je pripovedovala o nekom, ki ima govedo in kozle privezane kar k točilni mizi oziroma k šanku. Pomislil sem, da imajo ljudje res čudne navade in se spravil k domači nalogi.
Sonja Požar, Lucija
ra
IZKUŠNJE PRETEKLOSTI
ZA VOZILA PRIHODNOSTI
ndromeda d.o.o.
POOBLAŠČEN/PRODAJALEC VOZ/L HO/VDA ZA JUŽNO PMMORSKO
" *****
GENERATORJI
Ferrarska 14, Koper, tel.: 066 37 539
Urnik vsak dan od 9. do 19. ure, sobota 8 -12
Drogina pomoč Posočju
Po posvetu s štabom civilne zaščite v Bovcu se je portoroška Droga v od potresa prizadete kraje v gornjem Posočju odločila poslati tono riža, pol tone polente, 520 kilogramov instant pire krompirja in preko 200 kilogramov zeliščnih čajev. Del pomoči je namenjene Bovcu, kjer v skupni kuhinji pripravljajo obroke za približno 700 ljudi, del pa neposredno gospodinjstvom na Tolminskem in Kobariškem, katera je potres prizadel. Droga pa je tudi prepustila v uporabo vseh svojih 5 počitniških apartmajev v Kaninski vasi. Seveda pa želi Droga s svojim dejanjem vzpodbuditi k solidarnosti tudi druge.
APPUNTAMENTI DI MAGGIO 1998
*	La mostra del Gruppo di pittura guidato da Liliana Stipanov rimarra' aperta fino a venerdi 15 maggio 1998.
*	Giovedi 7 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle esposizioni di Časa Tartini: CONFERENZA del prof. Massimo Gon sul tema: "I GRANDIINTERPRETI DELLA MUSICA D'OGGI" organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT.
*	Martedi 12 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle esposizioni di Časa Tartini: PRESENTAZIONE del libro "TRIESTE IN PAL-COSCENICO" 100 ANNI DI STORIA TRIESTINA NELLE COMME-DIE DIALETTALI DI BRUNO CAPPELLETTI E RUGGERO PAGHI. Interverranno gli autori ed alcuni attori della Compagnia Teatrale Ex Allievi del Toti.
*	Giovedi 14 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle esposizioni di Časa Tartini: CONFERENZA della prof. Irene Visintini sul tema "L' OVO SLOSSO" DI NELIDA MILANI-KRULJAC organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT.
*	Martedi 19 maggio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini: PRESENTAZIONE della pubblicazione "GALILEO GALILEI" e mostra dei lavori degli alunni della scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano.
*	Giovedi 21 maggio - alle ore 19.00 nella sala delle Vedute di Časa Tartini: CONFERENZA - CONCERTO dal titolo "DALLA CULLA ALLA TOMBA" ultime opere pianistiche di Franz Liszt in un CD di Luca Ferrini, a cura della Dott.ssa Luisa Antoni. Al pianoforte Luca Ferrini, in programma musiche di Franz Liszt.
- Alle ore 20.00 nella Sala delle esposizioni INAUGURAZIONE della mostra dei lavori dei gruppi di pittura guidati da Fulvia Zudič e Martina Žerjal. La mostra rimarra' aperta al pubblico fino a venerdi 12 giugno 1998.
*	Lunedi 25 maggio alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONCERTO Silvia Di Marino (flauto), Valentina Longo (clavicembalo), Paolo Cannarella (viola).
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Jože KURET iz Lucije 2.000 tolarjev, Marija in Tone GUSTINČIČ prav tako iz Lucije 5.000 tolarjev, neznana darovalka ali darovalec 100 tolarjev, Dino BELAC
z Lepe ceste 5.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 4* april/aprile 1998* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Valentina KLEMŠE, Bogdan PAJEK, Saška PISEC, Raina BENKO, Borut VALENČIČ, Miloš JOVANOVIČ, Milica MASLO, Adriana C LOBAS, Andreja HUMAR FATORIČ, Helena VOVK ŠRIBAR, Nada KOZINA, Ljudmila BRČIN, Marjan MASLO, in še kdo Vinjote: Sandro SAMBI.
SEJEMSKA ATRAKCIJA - možnost dviga s toplotnim halonom in panoramskega pogleda na Piranski zaliv. v nedeljo, 31.S.98 bo na bližnjem kartodromu
mednarodna dirka ALPE-ADRIA za pokal SKUTER'98.



http://www.primorski-sejem.si
KARTICA UGODNOSTI
Z obiskom sejma prejmete kartico ugodnosti, s katero	- J?: 1ШИИ■
boste lahko pri razstavljalcih in drugih ponudnikih V času sejma možnost turistične vožnje z vlakom na koristili ugodnosti popustov tudi po sejmu! relaciji Marina Portorož - Piran.
MEDITERANSKI URNIK • BREZPLAČNO PARKIRIŠČE • IZ OKOLIŠKOH KRAJEV VAS BO PRIPEUAL SEJEMSKI AVTOBUS • OTROC PREJMEJO KUPON ZA ENKRATNO GRATIS UPORABO V LUNA PARKU • AVTO SALON - ZADNJI MODELI AVTOMOBILOV • STROKOVN POSVETI • PESTRA PONUDBA TURISTIČNIH KRAJEV SLOVENIJE • TEKMOVANJA V SPRETNOSTNI VOŽNJI S SKUTE RJI • ZA OBISKOVALCE DIRKAVKARTINGU IN ROLE RJI H • OB VIKENDU PESTRE ZABAVNE PRIREDITVE • IN ŠE MNOGA PRESENEČENJA IN UGODNOSTI!!!

Dom z veliko ljubezni in topline ter s trdnimi finančnimi temelji.
STANOVANJSKA POSOJILA
V Banki Koper odobravamo dolgoročna posojila za vse oblike naložb v stanovanjske prostore. Občani se lahko odločijo za posojilo za:
* nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, stavbnega zemljišča ter gradnjo stanovanjskih hiš. Doba vračanja	Izhodiščna obrestna mera
do 15 let
T + 7,5%
* prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, nakup poslovnih prostorov, nakup, gradnjo in prenovo počitniških hiš in počitniških stanovanj
Doba vračanja
Izhodiščna obrestna mera
do 10 let	T + 7,5%
* nakup gradnjo in prenovo garaž, komunalno opremljanje stavbnega zemljišča, plačilo spremembe namembnosti zemljišča Doba vračanja	_	Izhodiščna obrestna mera
do 7 let
■"V
T + 7,5%
Posojila se odplačujejo v mesečnih anuitetah. Anuiteta lahko ob sklenitvi posojilne pogodbe znaša do tretjine vrednosti prejemkov občana. V nekaterih primerih (glede na dobo vračanja in višino osebnih prejemkov) lahko anuiteta seže tudi do polovice višine prejemkov.
AVDITORIJ PORTOROSE MAGGIO 1998
I biglietti d' ingresso possono essere acquistati nei giomi feriali dalle 8.00 alle 14.00 nell' ingresso dell' Auditorio, oppure in biglietteria due ore prima dell' inizio della
rappresentazione (tel.: 066 746 610). e mail: kkpc-avditorij@sioLnet internet:www2.arnes.si/guest/kpavdpl
MANIFESTAZIONI CULTURAL!
v ф
venerdi 1 maggio alle 20.30 CONCERTO DI 1 MAGGIO ORCHESTRA GIOVANILE DI FIATI PIRANO e IL QUARTETTO PIRANESE DI SASSOFONI
L'Orchestra giovanile di Pirano, e oggi una delle migliori in Slovenia in assoluto e la migliore tra quelle giovanili, con numerosi premi e riconoscimenti. Belli pure i risultati finora ottenuti dal Quartetto piranese di sassofoni, per il quale citiamo il 2° premio al Concorso nazionale delle Scuole di musica, tenutosi nel 1993 a Lubiana.
Ingresso: 400 SIT
sabato 30 maggio alle 19.00
II gruppo di danza acrobatica FLIP di Pirano e la filodrammatica GIB della SAC Karol Pahor di Pirano presentano:
POLETEL BOM TJA, KJER JE SMEH DOMA
II gruppo di danza acrobatica FLIP, diretto da Stasja Mehora, Mojka Mehora Lavrič, Gina Gržinič in Mitja Mehora celebra 10 anni di esibizioni sul palcoscenico deli' Auditorio di Portorose, il che ha dato al gruppo modo di present ar s i ad un pubblico piu vas to. I numeri acrobatici sarano accompagnati "dal vivo" dal duo Black Jack.
In caso di maftempo, lo spettaoolo si terra domenica 31 maggio alle 19.00. Ingresso: adulti 800 SIT, bambini e ragazzi di scuola 400 SIT.
MOSTRE Sala Bianca dell' Auditorio
fino al 22 maggio
Mostra del pittore VIKTOR BIRSA.
Nato il 20 aprile a Kobjeglava, il pittore dell'Istria slovena e del Carso per eccellenza, Viktor Birsa, celebra il suo 90° anniversario.
Con il proprio opus, Vartista ha indubbiamente contribuito all'immagine delVarte nel Litorale sloveno.
CINEMA
domenica 3 maggio alle 18.00 e 20.30
dramma storico AMISTAD
di Steven Spielberg
con Morgan Freeman, Anthony Hopkins
venerdi 8 maggio alle 18.00 e 20.30, domenica 10 maggio alle 18.00 e 20.30
commedia famigliare
FLUBBER
di Les Mayfield
con Robin Williams, Marcia Gay. Harden
martedi 12 maggio alle 20.30 Serata Film Art Fest dramma SMALL FACES
di Gilles MacKinnon
con Ian Robertson, Joseph McFadden, Laura Fräser
sabato 16 maggio alle 20.30
dramma MIDNIGHT IN THE GARDEN
OF GOOD AND EVIL
di Clint Eastwood
con Kevin Spacey, John Cusack
domenica 17 maggio alle 18.00 e 20.30 comico noir A LIFE LESS ORDINARY
di Danny Boyle
con Cameron Diaz, Holly Hunter, Ewan McGregor
sabato 23 maggio alle 20.30, domenica 24 maggio alle 20.30 dramma GOOD WILL HUNTING
di Gus Van Sant
con Robin Williams, Matt Damon, Minnie VINCITORE DI 2 PREMI OSCAR 98
domenica 31 maggio alle 20.30
dramma romantico THE BOXER
di Jim Sheridan, con Daniel Day-Lew is. Emily Watson
II biglietto delle 18.00 costa 500 SIT e quello delle 20.30 invece 600 SIT. L' abbonamento per tutti i film delle 20.30 - 2.000 SIT.
IL PROGRAMMA PUO SUBIRE MODIFICHE.
sabato 9 maggio alle 20.30 Rappresentazione teatrale fiiori abbonamento TEATRO STABILE DI TRIESTE AFRICA owero SULLA PROPRIA TERRA
Regia: Boris Kobal
Interprets Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stoj an Colja, Janez Beličič.
Prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT)
AVDITORIJ PORTOROŽ MAJ 1998
Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik od 8;00 do 14.00 ure v vratarnici Avditorija in dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Avditorija, (tel. 066 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ siol. net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdpl
KULTURNE PRIREDITVE
petek, 1. maj, ob 20.30
Prvomajski koncert
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN in PIRANSKI KVARTET SAKSOFONOV
Mladinski pihalni orkester Piran je najboljši mladinski orkester in eden najboljših orkestrov v Sloveniji v absolutni kategoriji in najboljši mladinski orkester, kar dokazujejo številna priznanja in nagrade. Prav tako vidne rezultate je dosegel Piranski kvartet saksofonov, od katerih je najpomembnejša II. nagrada na Republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije leta 1993 v Ljubljani. Vstopnina: 400 SIT
sobota, 9. maj, ob 20.30 Gledališka predstava izven abonmaja Slovensko stalno gledališče iz Trsta B. Kobal: AFRIKA ali NA SVOЛ ZEMLJI
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stoj an Colja, Janez Beličič
Uspešnica bo zaradi velikega povpraševanja že petič v Portorožu.
Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT)
sobota, 30. maj, ob 19.00
Plesno akrobatska skupina FLIP in gledališka skupina GIB, KUD Karol Pahor iz Pirana
POLETEL BOM TJA, KJER JE SMEH DOMA
Skupina FLIP pod vodstvom Stasje Mehore, Mojke Mehore Lavrič, Gine Gržinič in Mitje Mehore praznuje letos 10-letnico nastopanja na odrskih deskah Avditorija v Portorož. Deset let je torej, kar je preselila svoje zaključne prireditve iz stare piranske telovadnice v Avditorij in se s tem tudi odprla publiki.
Akrobatske točke bo spremljal ansambel Duo Black Jack.
V primeru dežja bo nastop v nedeljo, 31. maja, ob 19.00 uri. Vstopnina: odrasli 800 SIT, otroci in šolaiji 400 SIT.
RAZSTAVE Bela dvorana Avditorija
do 22. maja
Razstava del slikarja VIKTORJA BIRSE.
20. aprila 1908 se je v Kobjeglavi rodil slikar Slovenske Istre in Krasa, Viktor Birsa. Ob visokem starostnem jubileju, devetdesetletnici, slavimo umetnika, kije s svojim slikarskim delom pomembno sooblikoval in dal pečat umetnosti ob slovenskem morju.
FILMSKI PROGRAM
nedelja, 3. maj, ob 18.00 in 20.30
zgodovinska drama AMISTAD
režija: Steven Spielberg
gl. vloge: Morgan Freeman, Anthony Hopkins
petek, 8. maj, 18.00 in 20.30, nedelja, 10. maj, ob 18.00 in 20.30
družinska komedija
RAZSTRESENI PROFESOR (Flubber)
režija: Les Mayfield
gl. vlogi: Robin Williams, Marcia Gay Harden
torek, 12. maj, ob 20.30 Film Art Fest Večer
drama NEPOMEMBNEŽ (Small Faces)
režija: Gilles MacKinnon
gl. vloge: Ian Robertson, Joseph McFadden, Laura Fraser
sobota, 16. maj, ob 20.30 drama VRT DOBREGA IN ZLA
režija: Clint Eastwood
gl vlogi: Kevin Spacey, John Cusack
nedelja, 17. maj, ob 18.00 in 20.30,
črna komedija
TO ODŠTEKANO ŽIVLJENJE (A Life Less Ordinary)
režija: Danny Boyle
gl. vloge: Cameron Diaz, Ewan McGregor, Holly Hunter
sobota, 23. maj, 20.30, nedelja, 24. maj, ob 20.30 drama DOBRI WILL HUNTING (Good Will Hunting)
režija: Gus Van San
gl. vlogi: Robin Williams, Matt Damon
dobitnik 2 oscarjev '98
nedelja, 31. maj, ob 20.30
ljubezenska drama BOKSAR (The Boxer)
režija: Jim Sheridan
gl. vlogi: Daniel Day-Lewis, Emily Watson
Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT. Filmski abonma za vse filme ob 20.30je 2.000 SIT.
PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU
i Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
KRAS
SEŽANA