Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 6. seja CK ZKS Zveza komunistov mora delovati spodbujajoče in mobilizacijsko odnosu so vloge države v socialistični samoupravni družbi, ker nekateri administrativni ukrepi ekonomske politike zavirajo samoupravno združevanje dela in sredstev. Težje Doseženi gospodarski rezultati so dokaz, da so delovni ljudje gospodarske razmere tudi poslabšu- v nasi pripravljeni na velike napore pri uresničevanju stabilizacije. Za- jej0 mednacionalne odnose to ie treba odločno v boj proti raznim odklonom. ZK se mora skupnosti, poenotiti v akciji za odpravljanje slabosti in se usposobiti, da bo Vsi ti pojavi potrjujejo, da idejnih sposobna vsak dan delovati spodbujajoče in mobilizacijsko. problemov ne gre podcenjevat, Za resolucijske zahteve po zmanjševa- LJUBLJANA — Po kongresih so bili doseženi nekateri rezultati, ki kažejo na večjo aktivnost komunistov in na njeno pripravljenost za uresničevanje kongresnih nalog. Tretja in četrta seja CK ZKJ in zadnje seje CK ZKJ so spodbudile komuniste k spreminjanju razmer, delovni ljudje vse bolj sprejemajo uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije kot svojo prioritetno zavestno opredelitev, je poudaril Član predsedstva ck zks GEZA BAČIČ v uvodnem referatu na včerajšnji 6. seji CK ZKS, na kateri so obravnavali aktualna vprašanja in naloge pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti Zveze komunistov. Kljub zaostrenim pogojem smo povečali proizvodnjo, preskrba se je izboljšala, vse bolj se spoštujejo sprejeta merila za investiranje utrjuje se zavest o nujnosti večjega vključevanja v mednarodno delitev, doslednejše se uresničujejo nju porabe. Doseženi rezultati so dokaz, da so delovni ljudje pripravljeni na velike delovne napore in tudi na odrekanja. Zato je treba odpraviti nepotrebne zastoje pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, ki se kažejo skozi razne podražitve in z visokimi obremenitvami osebnih dohodkov, kar prav gotovo vpliva tudi na varnostnopolitične razmere. Težji pogoji življenja povečujejo občutljivost delovnih ljudi, zato je o vseh vprašanjih potrebno odkrito in konkretno spregovoriti, kar je bilo poudarjeno tudi na zadnji seji CK ZKJ. Posebno še zato, ker smo v odločilnem obdobju, ko se moramo nasloniti na lastne sile, ko se je treba izkopati iz administrativnih ukrepov in okrepiti pobude samoupravno organiziranega združenega dela. V Zvezi komunistov je treba jasneje opredeliti vlogo ZK tudi v Posnetek je iz kranjske tovarne FPerdan IBI. Več o njej pišemo na 3. strani. — Foto: Razstavi ob dnevu zena kulturnih in družbenopolitičnih delavk. ba- Kranj, Radovljica - V razstavišču Gorenjskega muzeja v Kranju, v prvem nadstropju ročne stavbe v Tavčarjevi 43, so včeraj slovesno odprli razstavo del slikarke Mare Kraljeve. Tako si lahko ogledate že dvanajsto razstavo iz serije retrospektiva slovenskih likovnih umetnic, kijih v Gorenjskem muzeju prirejajo vsako leto ob dnevu zena. Slovesno otvoritev razstave so združili s snidenjem prvobork, V razstavišču Sivičeve hiše v Radovljici pa bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo del slikarke Alenke Kham-Pičman, ki jo Muzeji radovljiške občine prirejajo ob dnevu žena. V kratkem kulturnem sporedu bo Alenka Bole-Vrabec ob spremljavi Debus-syeve glasbe recitirala pesmi Saše Vegri. nilPLJE - Organizatorjem letošnjega osmega množičnega smučar-skeeateka Po poteh Kokrškega odreda TVD Partizanu Duplje je 2& da so kljub pomanjkanju snega odlično pripravili proge. Tudi ^Ležbaie bila odlična, saj seje s starta v nedeljo pognalo na /. 15 ^n30 kUometrov dolgo smučino nad dva tisoč ljubiteljev smučarskega tka Med gosti so bili tudi preživeli borci Kokrškega odreda m družbe-^političnfdelavci Gorenjske in Slovenije, (-dh) - Foto: F. Perdan idejno enotnost v zvezi komunistov se je treba vedno znova boriti in jo dosegati. Zato so komunisti pozdravili odločitev CK o javni razpravi o utrjevanju .idejne in akcijske usposobljenosti Zveze komunistov, ki je v dobrih dveh mesecih izredno razgibala članstvo. Pokazala pa je tudi, da mnoge osnovne organizacije še niso ne idejno ne akcijsko in tudi ne organizacijsko dovolj usposobljene. Preveč je še forumskega dela, komunisti svoja stališča in politiko še premalo uveljavljajo med ljudmi in sicer v SZDL, sindikatih, samoupravnih organih, delegacijah. Še vedno je veliko nerazumevanje družbene vloge in nalog komunistov ter osnovnih organizacij v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in v funkcioniranju političnega sistema. Poglavitne bitke, v katerih se morajo komunisti poenotiti, tečejo v združenem delu: to je za uveljavljanje samoupravnih odnosov, dohodkovno povezovanje, združevanje dela in sredstev, večji izvoz, večjo produktivnost, svobodno menjavo dela, nagrajevanje po delu in drugih razvojnih vprašanjih. Utruditi je treba vlogo aktivov komunistov-delavcev, organiziran in akcijsko enoten vpliv zveze komunistov je treba okrepiti na visokošolskih ustanovah, v delegacijah in tudi v krajevnih skupnostih. Slabost so sestanki, ki ne morejo biti merilo aktivnosti, če iz njih ne sledi akcija, premajhna je učinkovitost zaradi nedoslednega uresničevanja sprejetih nalog. Sicer je javna razprava o razmerah v ZK pokazala, da večjih problemov v organiziranosti ZK ni. Hkrati je opozorila, da je vzrok premajhne učinkovitosti tudi pomanjkanje marksističnega znanja, akcijske enotnosti, zagretosti za akcijo, učinkovitosti, predvsem pa v premajhni pripravljenosti za spreminjanje razmer, delovanje med ljudmi, za dialog in prepričevanje z močjo argumentov in bojem mnenj. Zato večje učinkovitosti pri delovanju Zveze komunistov ne bo moč zagotoviti le s sklepi včerajšnje seje, temveč z vsakodnevnimi prizadevanji komunistov. L Bogataj Uresničiti moramo, kar smio si zastavili Izhod iz gospodarskih težav predstavljajo delo, večji izvoz in zmanjševanje porabe. To so tudi cilji, ki so zapisani v republiški in zvezni resoluciji ter drugih dokumentih, ki smo jih sprejeli pri oblikovanju letošnje gospodarske politike. Po dveh mesecih lahko gospodarska gibanja v globalu ocenjujemo za ugodna, čeprav na nekaterih področjih ne dosegamo zastavljenih ciljev. Tako se je industrijska proizvodnja v Sloveniji v tem času povečala za 5,4 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Oskrbljenost industrije in tržišča je razmeroma dobra. Vendar to še ne pomeni, da smo izven največjih težav, kajti tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji zelo zaostajamo pri ključni nalogi — izvozu na konvertibilno področje, ki naj bi letos porastel za 20 odstotkov. Od doseganja tega cilja je namreč odvisna usoda letošnjega gospodarskega leta, zato je treba v sleherni občini in temeljni organizaciji povečati napore za večjo prodajo na konvertibilno tržišče. Tako je izzvenel poziv predsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Zemljariča, na posvetu predsednikov občinskih skupščin in izvršnih svetov, ki je bil v četrtek v Ljubljani. Na njem so se pogovarjali o ključnih nalogah pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, predvsem pa o uresničevanju izvoznih ciljev. Tudi na nekaterih drugih področjih gospodarskih gibanj ocene niso ugodne. Tako se je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji v prvih dveh mesecih povečala le za odstotek in še to zaradi večjega porasta v treh družbenopolitičnih skupnostih. Podražitve grozijo, da bomo že v prvem četrtletju prebili celoletno načrtovano rast cen, ne uresničujemo dogovorov na področju kreditno-monetarne politike, slabša se devizno-likvidnostni položaj, ker je izvoz manjši od planiranega, čeprav trenutno ne odplačujemo dolgov do tujine. S planiranim izvozom na konvertibilno področje bi letos ustvarili 9,7 milijarde dolarjev priliva, kar zadostuje, da poravnamo obveznosti do tujine, pokrijemo uvoz energetskih surovin, realiziramo neblagovne odlive in za malenkost povečamo devizne rezerve. Za uvoz repromateriala torej ne ostane niti dolarja. Zato sedaj tečejo pogovori s predstavniki Mednarodnega monetarnega sklada o tem, kako bi izpolnili obveznosti, ki smo si jih zastavili. Vendar je nesmiselno pričakovati, da nas bodo tuja posojila rešila iz težav. Če se ne bomo oprli na lastno delo, če ne bomo več izvažali, zmanjšali porabe in skrčili prenapetih razvojnih načrtov, se razmere ne bodo izboljšale. V vsaki občini in temeljni organizaciji je zato treba pregledati, kako se uresničujejo resolucijski cilji. Seštevek izvoznih načrtov slovenskih organizacij združenega dela namreč za 5 odstotkov zaostaja za resolucijskimi cilji, v marsikateri občini predvidene rasti družbenega proizvoda niso realne in ne usklajene z republiško resolucijo, vrsta občin še vedno računa na znatno povečanje naložb, čeprav resolucija predvideva, naj bi ostale na lanski ravni. Prispevne stopnje za samoupravne skupnosti družbenih dejavnosti se bodo morale zmanjšati za 1,2 odstotka, ker je nujno, da se slabši pogoji gospodarjenja odrazijo tudi v družbenih dejavnostih. Nič bolje ne izpolnjujemo zahtev po omejevanju osebne porabe. Januarja je v Sloveniji kar 1222 organizacij združenega dela izplačalo previsoke osebne dohodke. Po drugi strani je potrebno skrbeti, da se ne bodo višale cene tam, kjer ni nujno potrebno. Tako naj bi v občinah in tudi na drugih ra vneh pri odobravanju cen vedno imeli pred očmi standard delovnih ljudi in občanov. Vseh problemov komunale, vodovodov, cenovnih neskladij, se letos prav gotovo ne bo moglo rešiti. Pri preskrbi je še vedno preveč čakanja od zgodaj. Tudi zgubarji bodo lahko v bodoče računali na sredstva iz občinskih republiških rezerv šele, ko bodo izčrpali možnosti v okviru medsebojnih povezav in bank. Po občinah je potrebne več zavzetosti pri izterjavi davlfov in več spoštovanja do dogovorjenih obveznosti. Tako 132 slovenskih organizacij, med njimi nekaj iz radovljiške občine, še ni podpisalo sporazuma o temeljih plana SIS elektrogospodarstva in se jim do,sedaj še ni nič zgodilo, čeprav dobivajo elektriko po nižji ceni, 600 ozdov zamuja s plačili, veča se medsebojna zadolženost. Dogovore in cilje, ki smo jih skupno sprejeli pri oblikovanju gospodarske politike, je treba dosledno spoštovati in ne moremo^ več dopustiti drugačnega ravnanja, je poudaril Janez Zemljarič. K večji disciplini bosta prav gotovo doprinesla dva zakona, ki bosta v kratkem sprejeta: zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o obratnih sredstvih. Prvi naj bi tistim organizacijam, ki ne bodo redno poravnavale svojih obveznosti, prepovedal izplačevati osebne dohodke nad zajamčenimi, drugi pa vplival na razvojno politiko delovnih organizacij, ki so se doslej preveč opirale na izposojen denar in premalo na lastno akumulacijo. L. Bogataj Temeljit poseg v pokojninski sistem Z novim republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se nanovo ureja invalidsko varstvo in obvezno zavarovanje kmetov — Nova instrumenta predčasno upokojevanje in minimalna ter zajamčena pokojnina Končno je v javni razpravi tudi osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Do konca aprila bodo besedilo republiškega zakona pretresli v vseh delovnih in življenjskih okoljih, nato pa bo zakon s pripombami, ki jih bodo zbrali v javni razpravi, sredi julija sprejet. Besedilo osnutka vsebuje dva temeljita posega v dosedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prvi zadeva invalidsko varstvo, drugi pa obvezno zavarovanje kmetov. Po novem bo delovno okolje odgovorno za delavca s preostalimi delovnimi sposobnostmi. Invalidovo socialno varnost naj bi namreč poslej zagotavljali z delom. V združenem delu se novega načina še branijo, saj so bili doslej vajeni pomoči s strani samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje in pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem pokojninskega zavarovanja kmetov je doslej temeljil rra lastninskih odnosih. Za eno kmetijo je bila predvidena tudi ena pokojnina, kar je ustavno sodišče razglasilo za protiustatfho in terjalo revizijo. V starem sistemu je Velik del kmečkega življa, ki ne premore lastnine, pa vendar kmetuje, ostal brez pravic. Po novem naj bi se vsi, ki jim je edini vir preživljanja zemlja, obvezno zavarovali. Zavarovali naj bi se na osnovi zavarovalnih razredov, kakor to že velja za druge delovne ljudi, ki delajo z zasebnimi sredstvi. Torej naj bi si po novem tudi kmet z delom, ne več z lastnino, zagotavljal socialno varnost za stara leta ali invalidnost. Krog zavarovancev bi se tako kajpak razširil, zato bi morali razširiti tudi finančne vire zavarovanja. Poleg osebnega dohodka naj bi bil vir financiranja pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi dohodek, saj kdor gospodari z večjim družbenim kapitalom, lahko tudi več prispeva. Pri zavarovanju kmetov kanijo vpeljati še dva nova vira: vsak lastnik kmetijskega zemljišča bo moral poslej v pokojninski sklad prispevati del dohodka, sklad pa naj bi se napolnjeval tudi v primeru spremembe namembnosti zemljišča. Novi zakon predvideva tudi nekaj novih prvin, ki so bile doslej sporne. Uvaja možnost predčasnega upokojevanja, vendar z minimalno desti-mulacijo. Da bi se tudi služenje vojaškega roka štelo v zavarovalno dobo, s tem zakonom niso uspeli doseči. Za tiste, ki niso več kos delu, prav tako velja možnost predčasne upokojitve. Novi zakon predvideva tudi minimalno in zajamčeno pokojnino, ki zagotavlja socialno varnost tistim z najmanjšimi prejemki. Glede delovne dobe moških in žensk ni sprememb. Odprta so ostala tudi vprašanja pokojninskega zavarovanja ljudi, ki so od rojstva nesposobni za delo, študentov v obdobju študija ter nekatera vprašanja beneficirane delovne dobe. D. Z. Zlebir DANES V GLASU 4. STRAN: Modna sivina na naših ulicah GLAS2. STRAN po jugoslaviji VČERAJ SE JE ZAČELO SREČANJE NEUVRŠČENIH Včeraj ob 10. uri po tamkajšnjem Času se je v glavnem indijskem mestu New Delhiju začela sedma konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel, ki bo trajala do 11. marca. Skoraj uro pred začetkom je gostitelj ica Indira Gandhi sprejemala najvišje predstavnike ne-neuvrščenih dežel, ki so po določenem protokolu prihajali v dvorano. Ob točno napovedanem času je potem dosedanji predsedujoči v gibanju kuban ski predsednik Fidel Castro začel zasedanje in pohvalil Indijo, da je v tako kratkem času pripravila srečanje. Potem je spregovorila Indira Gandhi, ki je posebej naglasila vlogo in pomen neuvrščenih, spomnila pa se je tudi preminulih ustanoviteljev gibanja, posebej še predsednika Tita. Za njo so spregovorili šefi vlad in držav in popoldne po lokalnem času je spregovoril tudi predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolić. BOMO ZDRAVILA SPET LAHKO IZVAŽALI Prihodnji teden bo zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo predlagal vladi naj ukine sedanji režim dovoljenj za prodajo na tuje. Režim omejuje izvoz okoli 400 zdravil s prednostne liste in do sedaj ni pokazal pričakovanih rezultatov. Preskrba z zdravili se zaradi tega ni izboljšala, razen tega pa proizvajalci za htevajo prosto prodajo zdravil na tuje, da bi lahko zbrali dovolj deviz za uvoz potrebnih surovin. Trdijo, da le ob pro stem izvozu lahko zaslužijo 145 milijonov dolarjev, kar naj bi ob 70 milijonih, ki naj bi jih primaknila država, zadostovalo za potrebe farmacevtske industrije. notranja politika, samoupravljanje TOREK, 8. MARCA 1S83 Štipendije višje za 10 odstotkov S 1. marcem letošnjega leta se bodo štipendije povišale za deset odstotkov. Tako je sklenila skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, ki je ob tem upoštevala 15 odstotno valorizacijo ob začetku šol. leta, kar pomeni, da bodo štipendije v seštevku poskočile za 25 odstotkov. S tem so vsaj približno ujele korak s povečevanjem osebnega dohodka delavcev. Za kadrovske štipendije se torej vrednost točke spreminja s 5,32 din na 5,85 din. Po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini bodo višine kadrovskih štipendij s 1. marcem za učence v srednjem izobraževanju ob zadostnem uspehu 2.340 din, ob dobrem 2.808 din, ob prav dobrem 3.452 din in za od-fičnjake 4.212 din Za učence ;>rvega letnika se uspeh iz osnovne šole ne upošteva in dobijo vsi enako - to je 2.808 dinarjev. Za študente višjih in visokih wol pa znašajo nove štipendije ob povprečnem študijskem uspehu r,,0 od 6,5 (3.150 din); 6,6 do 7,2 (3.803 din); 7,3 do 7,9 (4.212 din); S,0 do 8,6 (4.680 din); 8,7 do 9,3 (5.265 din) in 9,4 do 10 (6.318 din). Tudi za študente prvih letnikov velja ne glede na uspeh iz srednje šole enotna štipendija, ki znaša 3.803 dinarjev. V gorenjskih OZI) imamo v letošnjem Sol. letu kar 1374 kadrovskih štipendistov, ki prejemajo še dodatek za deficitarnost; ta se prav takć valorizira, kar pomeni, da se zgornji znesek ob 200 točkah poveča s 1.064 din na 1.170 din. Kakqr za kadrovske štipendije se bodo za desetino povečale tudi Stipendije iz združenih sredstev, torej bodo gorenjski štipendisti povišanje dočakali za marčevsko izplačilo okrog 20. aprila. Skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je na minuli seji razpravljala tudi o pobudi za spremembo družbenega dogovora, ki zadeva regresiranje prehrane za šolajočo mladino, pri Čemer naj bi se sredstva črpala iz sklada združenih sredstev za štipendiranje. Oblikovano je bilo besedilo razpisa štipendij »z združenih sredstev za prihodnje šolsko leto, ki bo kmalu javno objavljeno. Franc Belčič Široka udeležba občanov v krajevni samoupravi Radovljica — Na februarski skupni seji predsedstva krajevne konference SZDL in sveta krajevne skupnosti Radovljica so presojali potek javnih razprav o delu sveta in drugih organov krajevne skupnosti v letu 1982 ter o programskih nalogah in načrtih za leto 1983. Razprave so potekale sočasno s sklici kandidacijskih konferenc v uličnih in vaških odborih SZDL v prvi polovici februarja. Ob tej priliki so imenovali kandidate za delegate skupščine, sveta in vseh drugih teles krajevne samouprave, sočasno pa so sprejemali tudi spremembe in dopolnila statuta KS Radovljica. V razpravi je bilo kot ponavadi največ pripomb na račun komunalnih in drugih vzdrževalnih del, asfaltiranja cest in o preskrbi prebivalstva. Povzetek teh pripomb in priporočil bo svet KS posredoval z gradivom na prvo sejo novoizvoljene skupščine krajevne skupnosti, ki bo predvidoma 21. marca 1983. Svet KS in predsedstvo K K SZDL sta ugodno ocenila razprave in vsebino teh razprav, ki se jih je udeležilo nad 280 krajanov. Pripombe oziroma predloge k programu nalog in akcij KS bodo vnesli kot dopolnila k gradivu in dali v potrditev skupščini. Za vsako nalogo so določili nosilca in rok izpolnitve. Gre tudi za naloge, ki se nanašajo na posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialnih storitev. Krajevna konferenca SZDL, ki je po januarski programski seji očitno spet spodbudila družbenopolitično dejavnost, si je zadala nalogo, da bo vključila v krajevno samoupravo čimveč krajanov, katerim bo v različnih delovnih telesih omogočeno demokratično izražanje potreb in interesov. Zdaj je tako ali drugače povezano v organe krajevne samouprave nad tristo krajanov, od tega v skupščino KS 64, v 13 komisijah okoli 110, v treh svetih 21, v svet KS 15, v delegacijah za skupščine SIS 90, v delegaciji za zbor KS v občinski skupščini 15. Razen tega deluje v organih za ljudsko obrambo in družbeno zaščito ter civilno zaščito 244 krajanov. Podoba je, da je takšna razgibanost krajevne samouprave zelo zahtevna, posebno na veličirio krajevne skupnosti in število prebivalstva, ki presega že številko 6.100. Morda bodo morali res kmalu razmisliti o delitvi na dve krajevni skupnosti, kot je že bila sprožena zamisel glede na učinkovitost oziroma neposrednost samouprave? Ugotavljajo pa tudi, da je navzlic prizadevanjem KK SZDL še vedno premalo mladih delegatov in članov raznih teles krajevne samouprave. Prav bi bilo, da bi o tem resno začeli razmišljati tudi v ZSMS v kraju pa tudi na občinski konferenci. JR Krvodajalci zborovali Kranj — Leto 1983 je v krvodajalstvu jubilejno, saj so leta 1953 ljudje v Sloveniji prvič dali kri prostovoljno, brezplačno in anonimno. Vsi vemo, da je potreba po krvi Čedalje večja, to pa teži k vedno večji množičnosti krvodajalcev. Dovoli zgovorne so že same številke, da je bilo leta 1945 800 krvodajalcev, lani pa je dalo kri 110,490 prostovoljnih darovalcev. Pri tem je razveseljivo predvsem to, da je med njimi vedno več mladih. V soboto, 26. 2. 1983 je bil v prostorih Doma borcev in invalidov na Zlatem polju održan občn! zbor RK K S Zlato polje. Namen tega zbora je bil poudariti pomembnost krvodajalskih akcij in podelitev priznanj krvodajalcem, ki so pet, deset ali petnajstkrat darovali kri. Uvodni govor je imel Oskar Klančar, nato sta se tov. Skumavec v imenu občinskega odbora in komisije SRS za RK ter KS Zlato polje in Feldin v imenu sveta ZK Zlato polje zahvalila vsem, ki so prejeli značko za humano delo. ALBIN ŠMAJDEK, predsednik KS Zlato polje: »Do sedaj sem kri daroval 80 krat, prvič pa leta 1945 med NOB v Sarajevu. Kri dam 3 do 4 krat letno v Ljubljani izven akcije RK. Počutim se dobro in prepričan sem, da se bo število mojih darovanj še povečalo.« MIRKO RANT: »Vsako leto se udeležim krvodajalske akcije v okviru DO Iskra Otoče, včasih pa sem kri daroval v Ljubljani. Moram povedati, da v DO krvodajalcem ne posvečajo posebne pozornosti. Kri sem doslej daroval 32 krat. Sicer sem Športnik, udeležujem se številnih športnih tekmovanj po Sloveniji in darovanje krvi me pri tem ne ovira, Ker se dobro počutim, bom kri daroval še naprei, saj se zavedam, kako nekateri ljudje to kri potrebujejo in jo bom morda kdaj potreboval tudi jaz.« t MOJCA KOPAČ: »Krvodajalske akcije sem se prvič udeležila leta 1978 v okviru KS. Do sedaj sem kri darovala 6 krat in če bom zdrava, jo bom darovala še naprej.« Srečanje samoupravljalk ROZKA ŠKARJA: »Prvič sem kn darovala pred 18. leti, to je leta 1965. Potem sem v okviru akcije KS Zlato polje darovala kri še 15 krat in dokler se bom dobro počutila, se bom akcij še naprej udeleževala.« L. Čolnar Izvoz edina svetla točka Blejskemu LIP-u lani ni uspelo povečati proizvodnje* v skladišču pa je ostalo več izdelkov — Letošnje leto bo še težje, obrestovala pa se bo dolgoletna usmerjenost v izvoz in zavolje tega kakovostni izdelki — Združitev z bohinjskem Filbom ni uspela Bled — Osipanje naložb kaj hitro občutijo lesarji, saj je prodaja oken, vrat, opažnih plošč in sorodnih izdelkov tesno navezana na gradnje. Zdajšnja kriza je toliko težja, ker je istočasno zajela tuji in domači trg, saj je v preteklosti kriza k n?m prišla z zamudo. Na zunanjem trgu je cena lesa padla, zavoljo tega tudi izdelki iz lesa in tako so bile na primer opežne plošče blejskega LIP-a cenejše kar za 30 odstotkov. Na domačem trgu so cene določene, toda cenovne razlike so vse večje, zavoljo omejevanja naložb pa lesni izdelki ostajajo v skladiščih. Lanski poslovni rezultat blejskega LIP-a zavoljo tega, pa tudi zavoljo lastnih vzrokov, ni bleščeč, kot so bili navajeni v preteklih letih. Do večjih zastojev ni prišlo, uspelo jim je obdržati raven proizvodje iz leta 1981, s tem pa so načrtovani obseg proizvodnje 95 odstotno dosegli. Prodajni načrt so dosegli 91 odstotno, vsled česar so se krepko povečale zaloge, vrednostno kar za 32 odstotkov. Celotni prihodek je tako lani porasel le za 11 odstotkov, porabljena sredstva za 17 odstotkov, zato je bil dohodek le za 2 odstotka večji kot leto poprej. Produktivnost je ostala na ravni leta 1981, na kar vplivajo tudi manjše serije izdelkov in uvajanje novih izdelkov. Velikih serij je vse manj in v blejskem LIP-u vse bolj delajo za znanega kupca. Lani jim je nekoliko uspelo zmanjšati bolezenske izostanke, popravili bodo normative, večje napore pa usmerjajo v prodajo, seveda predvsem izvoz. Letošnje leto bo še težje, ocenjujejo direktor Franc Bajt; saj se bodo razmere še bolj zaostrile. Prodaja v pivih letošnjih mesecih še kar teče, predvsem zaradi kakovosti izdelkov, ki jih zavoljo tega lahko prodajo tudi na tuje. Prav dolgoletna usmerjenost v izvoz, vsled česar so skrbno negovali kakovost izdelkov, bo letos reševala LIP, saj bodo na domačem trgu verjetno letos uspeli prodati še manj kot lani. Ze vrsto let namreč na tuje prodajo za osem do deset milijonov dolarjev izdelkov. Lani je delež izvoza v celotnem prihodku predstavljal 20 odstotkov. Kako huda je konkurenca na tujem trgu pa pove podatek, da je za izvoz delalo 30 odstotkov tovarniških zmogljivosti. Zaradi dokaj šnjega deleža izvoza so bili lani osebni dohodki nad slovenskim povprečjem in v LIP-u so znašali 14.570 dinarjev. Ostali so v okvirih dogovora, večjih izplačil jim nizek porast dohodka ni dopuš Veliko truda so lani v blejskem LIP-u vložili v združitev s Fiibom iz Bohinjske Bistrice, vendar uspeha ni bilo, saj so se v Filbu delavci izrekli proti združitvi, s čimer so si morda zaprli vrata pred boljšo prihodnostjo. LIP ima namreč v Bohinjski Bistrici kovinsko delavnico, ki je nastaia iz nekdanje vzdrževalne delavnice. Z združitvijo s Filbom, ki je prav tako kovinske stroke in izdeluje odsesovalne naprave, so nameravali uvesti kooperativno proizvodnjo s koroško firmo Springer in izdelovali delovne naprave in stroje za primarno obdelavo lesa. ki jih zdaj moramo uvažati. M. Volčjak ----------- Svet za družbeno pri občinski konfe- Kamnik — aktivnost žena renči socialistične zveze v Kamniku ob dnevu žena nripravlja srečanje samoupravljalk. Na srečanju, katerega gostja bo |M)dpredsednica republiške konference SZDL Tilka Blaha, se bodo pogovarjali o aktu-aktualnem položaju Žene v družbi in o problemih, ki jih rojeva uvajanje novega delovnika, varstvo otrok, pogoji dela in socialna politika. Kmetica, delavka, pisateljica Polona Škrinjarjeva Njene povesti diše po zemlji Povabili so jo minuli petek v domači kulturni dom, ji dali skromno darilo ob dnevu žena. Ne, niso pozabili njeni sosedje, prijatelji, znanci, da imajo v svoji, sredi pisateljico, ki je decembra radostno vzela v roke svojo prvo knjigo, kakor mati vzame v roke svoje komaj rojeno dete. Nepopisno srečna je bila tedaj. Ni metala naokrog svoje sreče, le kdo bi jo razumel... Celo njeni najbližji komajda razumejo njene sredi veselega rajanja nekam zazrte oči, le zamahnejo z roko, češ, naša Polona ima vedno pisanje v glavi. »Zdaj bo več časa,« pravi skorajda razposajeno. Šola, pravzaprav tečaj za tehnično risarko je za njo. Zdaj bo več časa za pisanje seveda. Vedno meri čas tako. Vedno računa, koliko časa ji bo ostalo za pisanje. Četudi so to pozne večerne ure, ki se tako rade potegnejo v trdo noč. Njen prvenec, roman Pavla, je decembra izšel pri Prešernovi družbi. Odtlej ste mnogi Pavlo prebrali, saj knjige Prešernove družbe odlikuje visoka naklada. Pavlo je moč prebrati v eni sapi. Po zemlji diši, kar nekako lepi se zemlja na Polo-nine besede. Zemlja je nepreklicno tu, ne moreš mimo, če si rasel z njo. Tako nepreklicno tu, da te prikliče celo iz daljine, bogate tujine. Prav v to razpetost med zemljo, ki potrebuje roke, da jo obračajo, in tovarno, ki mami s hitrim zaslužkom in z mrzlico boljšega življenja, je ovil a svojo zgodbo o Pavli. Razpetost, ki se samodejno vrne k zemlji, le da so preizkušnje težke. Preizkušnje, ki kot da so morale razbiti stoletja utečeno življenje kmetije. Današnje življenje torej. Ljudje, ki jih Polona Škrinjarjeva srečuje. Komajda se je posušilo črnilo njene prve knjige, že je spletla novo zgodbo, ki je zrela za objavo. V Obzorniku jo bodo natisnili. »Kar pošlje, ji objavijo,« pravi Po-lonina mati in njene besede prežema ponos. Skorajda bi rekli, ne zgolj materinski, kajti Polonina mati rada vidi, da Polona piše, da ima pisanje v glavi, kakor pravi sama. Kajti Polona zajema h njenega, njihovega življenja, iz življenja preprostih ljudi. Piše, da jo vsakdo razume. Tudi mati tako ve, da stavek lahko zapoje, da kniiga bogati življenje. Zajeten šop papirjev ima Polona ob pisalnem stroju. Naučila se je tipkanja, da gre pisanje hitreje, posebej ko stavke znova in znova preoblikuje. Zajeten šop popisanih papirjev. Nastaja nova zgodba Grenko brinje. »O, če ne bi imela mame,« se Polona smeje ozre k materi, »ne bi Slo, vse postori.« Pika in Tina, dvanajst in enajstletna dekliča, imata malce grenak nasmeh. Njuna mami velikokrat nima časa, velikokrat je njena glava polna pisanja. Otroci pa seveda terjajo veliko, veliko časa. Polonin mož ne reče nobene, pogled mu je uprt v novo hišo, ki je zrasla ob stari. Sredi čudovito sončnega pobočja pod Pustim gradom v Upnici, nedaleč od Radovljice. V naročju prelepe gorenjske pokrajine. »Vroče je poleti,« pravi Pika. Ne ve, kako malo sonca je sredi mestnega betona, kako zadušljiva je s tovarniškim dimom napolnjena poletna vročina. »Spomladi je lepo, ko hrib diši po cvetočih češnjah,« počasi skorajda sama sebi doda Tina in strese z dolgimi črnimi kitami. Oči se ji napolnijo z nedoumljivo zar zrtostjo, ki je lastna njeni mami Kakšno nasprotje. Tovarniški trak, ki pozna le nenehno ponavljajoče se gibe, ponavljajoče se do otopelosti. Ce misli ugredo preda-leč, narede roke napako. V« drugače roka suka pisalo, vse drugače se besede vlivajo na papir. Vs*? drugačne so tihe ure, ko zaspi življenje v Lipnici, Polona pa je sama s svojimi papirji. Kmečko dekle je Polona. Edinka. Kaj drugega ji je torej kazalo, kot da je ostala doma. Pojdi v Sole. dobro se učiš, so ji govorili. Toda Polona je imela rada pisanje, ne Sol. Le kam naj bi šla. Rada ima življenje na vasi. Tako je nekaj le: zašla v Iskrino tovarno v Lipnico. Počasi je vendarle začela misliti tudi na Solo. »To delo za tekočim trakom,« pravi preprosto, ne da bi lepila nanj slabe označbe. Postala je tehnična risarka. Kaj je torej Polona? Vse hkrati. Četudi že toliko let dela v tovarni, po kmečko razmišlja, še vedno predobro ve, kako mora človek zemljo opl oje vati, da mu stotero daje. Tudi njeno pisanje je del njenega kinetiško delavskega vsakdana. Imamo pisatelje, ki berejo knjige da pišejo. Kdo ve, za koga? Imamo pisatelje, ki jih življenje prisili, da primejo za pero, ki pišejo zaradi svoje notranje nuje, ki svoja najgloblja občutja morajo povedati, ki zajemaio iz življenja. Polona Škrinjarjeva zajema it življenja preprostih ljudi, iz kme-tiškega Življenja, ki ga danes Živi toliko kmetij. Ne čaka na kntike, zanio je pomembno, da njene »tvari ljudje berejo. Zajema iz resničnega življenj*, , d& njene povesti spet najdejo pot v življenje. m" VOItJ»K r _ izdala Časopisno podjetje Glas Kranj O L, A 8 Ustanovitelji Glas« obćlnsk« konfarance SZDL Jesanlca, Kranj, Radovi|lca, Skolja Loke In Trtic «■■» Doltnc> Duftan Humer, Halan« — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni uradnik Jože Ko»n|ek - Novinarji Leopoldlno "Ofl"1"'1 b| _ Fotorepofter Franc Pertian JaiovCan, Lea Manclngar. Sto|an Sa|e. Darinka Sedaj. Marija Volćjak. Cvalo Zaplotnlk. An jeibito stevi-In hrP7noselnih nas ednje: Jesenice 185, Kranj 41 J, Ra HnvHica245 Škof j a Loka 142 in Tržič 47. Čeprav je ^anfe števila brezposelnih posledica umiritve rastizaDOslenosti, za sedaj še ni problematična, saj predstavi j a jo bre zpose 1 n i glede na vse zaposlene na Gorenfekem 1,3 odstotka, kar je manj kot v republiki ^ovenijMv novembru 1,95 odstotka)^ Vendar Pa ,e b ezposelnost na Gorenjskem v preteklem letu pora- sla relativno bolj kot pa v Sloveniji. V republiki je bilo konec decembra lani brezposelnih 16.043 oseb. Poudariti pa velja, da se spreminja izobrazbena struktura brezposelnih in da se povečuje delež brezposelnih s strokovno izobrazbo. Od vseh iskalcev zaposlitve je bila polovica starih do 26 let. Več kot eno leto čaka na zaposlitev 29 odstotkov vseh prijavljenih. Ta odstotek daljše čakalne dobe na zaposlitev je povezan z dejstvom, da je skoraj tretjina težje zaposljiva zaradi različnih psihofizičnih motenj ali drugih razlogov. Za preteklo leto je značilna zelo umirjena rast zaposlenosti, saj se je na Gorenjskem povprečno število zaposlenih povečalo le za 0,6 odstotka, v posameznih občinah pa takole: Jesenice nič, Kranj 0,9 odstotka, Radovljica 0,8 odstotka, Škofja Loka 0,7 odstotka, Tržič 0 3 odstotka. V preteklem letu je bilo na Gorenjskem zaposlenih 81.560 delavcev, od tega 86 odstotkov v gospodarstvu (industriji 54 odstotkov) v negospodarstvu pa 11 odstotkov. Na področju samostojnega osebnega dela je bilo zaposlenih nekaj manj kot 3 odstotke vseh zaposlenih v regiji. Število zaposlenih decembra lani je bilo v primerjavi z decembrom 1981 manjše za okoli 370 delavcev ali 0,4 odstotka. Iz podatkov lahko zaključimo, da z občinskimi resolucijami določene stopnje rasti zaposlenosti niso bile dosežene v nobeni gorenjski občini, približale pa so se O še večjih odstopanjih pa bi lahko govorili, ce upoštevamo napovedi organizacij združenega dela, ki pa se zaradi težjih pogojev gospodarjenja (delno tudi nerealnega planiranja) niso mogle uresničiti. Mimi Pintar j Neki razpravi ob rob Mladini ostane le gostilna Približno dve desetletji sta od tedaj, ko smo v škofjeloškem komiteju zveze mladine veliko razpravljali o problemu pomanjkanja primernih prostorov, kjer bi se mladina shajala, pripravljala kulturne in športne prireditve, skratka, kjer bi se mladi lahko o čem pogovorili, organizirali rekreacijo ali dejavnost dramskega krožka. Tedaj je bila v Škofji Loki le gimnazija, ki je imela le učilnice, od tega eno v kleti pa nič drugega, bila prenapolnjena osnovna šola z dvoizmenskim poukom in poklicna šola, kjer so bile tudi le učilnice zapolnjene od jutra do večera. Sredi mesta, za kinom Sora pa je bila telovadnica TVD Partizana, kjer smo imeli telovadbo, saj druge telovadnice tedaj v Škofji Loki ni bilo in kjer je bilo vsako leto brucovanje ter sem in tja ples. To pa je bilo vse. In imeli smo, to je tudi treba povedati, sobo trikrat štiri, kjer je bil sedež Komiteja občinske organizacije zveze mladine.' Kot da bi nekdo zavrtel posnetek razprave izpred dvajsetih let, se je zdela pred nekaj dnevi razprava mladinske funkcionarke na nekem posvetu. V Loki ostane mladini le gostilna. Zato smo priča pijančevanju in celo narkomaniji. Mladina se nima kje sestajat, zato ni aktivna. Nekako čudno je izzvenela že sama razprava, saj smo jo poslušali v eni najlepših stavb na Slovenskem, namenjeni mladini: v večnamenski dvorani Centra usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki, kjer je prav gotovo dovolj prostora za najrazličnejše dejavnosti, krožke, sestanke, seminarje, prireditve. Le organizirati bi jih bilo treba. Jedilnica dijaškega doma je kaj primerna za mladinski ples, četudi vsako soboto. Takoj zraven stoji športna dvorana Poden, ki jo v veliki meri uporablja prav mladina, seveda ob organizirani rekreaciji. Tu so še šole na Trati, pa v Podlubniku, pa tudi v Šolski ulici, ki so ob večerih prazne. Tu je končno na voljo še vedno sedaj zapuščena dvorana Partizana na Mestnem trgu, ki bi jo občinska skupščina prav gotovo z veseljem namenila koristnejši uporabi, kot je skladiščenje, če je sploh kaj v njej. Tudi taborniški dom ostaja pogosto osamljen. Res pa ni nekega posebnega doma mladinske organizacije oziroma nima Škof j a Loka posebnega družbenega doma, kjer bi lahko pripravljali izobraževanje, seminarje, sestanke, če je za to Dom zveze borcev pretesen. Toda ob praznih učilnicah na Podnu popoldne, bi bilo to le podvajanje zmogljivosti. ^ Bogataj ! V Radovljici bodo povečali pošto — Radovljičani zdaj hodijo na pošto v stavbo Čebelica, saj so po nekajletnih prizadevanjih vendarle začeli preurejati radovljiško pošto. Zaradi vse večjega prometa je postala pretesna in ko' bodo dela do dneva republike nared, bo imela radovljiška pošta trikrat večjo površino. Primanjkovalo je predvsem prostora za okenca, telefonske govorilnice, poštne predale, zaradi utesnjenosti so imeli težave s paketi. Gradbena dela bodo veljala okoli 30 milijonov dinarjev, kijih bodo zbrali Podjetje za PTT promet Kranj in njegova temeljna organizacija v Radovljici ter skupnost za PTT promet Gorenjske. V Radovljici bodo v prihodnjih letih zgradili še poslopje za avtomatsko poštno centralo. M. V. Slaba ribogojska letina Minulo leto za ribiče ni bilo najbolj uspešno. Težave so se začele že v začetku leta v domala vseh slovenskih ribogojnicah. Temperatura vode spomladi je bila izredno nizka, temu pa je sledilo še pomanjkanje ribje krme. Zato so imeli v ribogojnicah veliko težav. Precejšnjo škodo so potem povzročile tudi visoke vode jeseni oziroma ob koncu leta- v gojitvenih potokih. Temu primerno je sklenila minulo leto tudi kranjska ribiška družina, ki ima zdaj okrog 530 članov. Na letnih zborih pa niso razpravljali le o lanskem delu in poslovanju, ampak so se dogovorili tudi za letošnje naloge. Med osnovne so si začrtali ureditev problema Most in problem izgradnje, kanalizacije mesta Kranja. Oboje je vezano z gradnjo hidroelektrarne avčiče. Kar zadeva mavčiško elektrarno, bo najprej treba rešiti ribjo stezo. Obeta pa se še ena težava. Letos se bodo namreč začela dela na projektu Parovnice oziroma urejanje porečja Rupenščice. To bo kranjski ribiški družini zmanjšalo vzrejo v lastnih varstvenih potokih. Po drugi po Mi strani pa imajo veliko težav z rejo šarenke v Besnici zaradi pomanjkanja uvožene ribje moke. Vendar vseeno upajo, da bodo te probleme nekako razrešili. Na zborih so se dogovorili tudi za nekatere čisto konkretne akcije. Tako bodo ta in prihodnje mesece tako imenovane delovne akcije čiščenja potokov in sicer 19. marca za revir Kokra in Sava, 26. marca pa akcija čiščenja v Zbiljah. Sredi aprila bo ob Zbiljskem jezeru akcija vzdrževanja poti, sredi maja pa v gojitvenih potokih akcija gradnje pragov in druga vzdrževalna dela. Vse akcije so organizirane za člane in mladince, za pripravnike pa so obvezne. Seveda pa ribiška družina vabi k sodelovanju tudi krajevne skupnosti na omenjenih območjih.» Tako kot vsako leto bosta prihodnji mesec na programu tudi dve tekmovanji. 23. aprila bo v bajerju Bobovek tekmovanje v ulovu rib s plovcem za člane mladinske sekcije, 24. aprila pa enako tekmovanje in na istem kraju za člane. A. Zalar tudi to se zgodi Na prazne ali napol prazne kavlje v mesnicah smo se bolj ali manj navadili. Mesa primanjkuje in verjetno tudi zadnje podražitve mesa in mesnih izdelkov ne bodo bistveno izboljšale založe-nosti mesnic. Živine in mesa bo več, če bomo pridelali več boljše krme, če bomo natančneje opredelili soodgovornost rejcev, pospeševalne službe, veterinarskih zavodov, klavnic..., če bomo uskladili cene in primerno spodbujali prirejo. Nekateri menijo drugače. Na nedavnem predavanju o rezervah hrane v eni od krajevnih skupnosti smo slišali, da mesa v kranjski občini primanjkuje, ker je precejšnje število telic zlomilo noge?! (cz) Modna sivina na naših ulicah če na kratko strnemo ugotovM, predvsem zaradi prepozne in skope informacifnašpro^ vajalci trgovci in tud, kupci bolj ^ Jo lovijo korak s ^Tž7eTpoTaZ-Starim težavam se zdaj pridružuje St por J nje kvalitetnih in modnih osnovnih ^ na šibko založenost trgov,n z si. pa nespodbudno vpliva tudi okoren^ y stem. Obeti, da bi z naših ulic pregnan oblačen tu, so torej vse slabši. ^ jeluvčan no več naporov vlagati v oplemenitenje. Prej smo imeli dobre materiale in smo lahko obdržali enostavne linije, zdaj je potrebna večja domiselnost pri oblikovanju STANA ZUPANC Za modne izdelke bi morali •prostiti cene. Stroški modne kolekcije so zaradi majhnih količin in hitro Moda je čudna stvar. Hitro se spreminja, skoraj tako hitro kot vreme. Če so bile še včeraj na višku ravne linije, lahko že danes vladajo udobne športne oblike, jutri morda spet razkošno nabrane Moda deset let pred svojim časom je nespodobna, deset let kasneje je ostudna, pravijo. Zato bolj ali manj vsi spoštujemo modne zapovedi, jim sledimo in na tiho tarnamo, ko spravljamo v najgloblji predal še čisto »dobro« obleko ali čevelj, ker Stana Zupane » t mm^mmKffm Francka Lapuh ne gre več v korak s časom Seveda nam ne gre za »visoko« modo, kot jo narekujejo najvidnejši francoski ali italijanski kreator-ji Radi pa imamo lepa udobna in tudi modna oblačila za kolikortoliko sprejemljivo ceno. Žal se navadno naše želje sprevržejo v nezadovoljstvo, ko v trgovinah zaman stikamo za najnovejšimi modnimi vzorci blaga, za oblekami, kakršne sme opazili v tujih revijah, za barvno usklajenimi dodatki, ki bi poživili sicer enostaven model. Jezimo se nad trgovci, češ da ne sledijo modnim gibanjem, da ne ponudijo izdelkov, ki so jih proizvajalci predstavili na modni reviji ali sejmu mode. V pogovoru o domači modi, ki so se ga udeležili Vinko Martinjak, direktor Gorenjskih oblačil iz Kranja, Francka Lapuh, vodja marketinga v radovljiški Almiri, Zvonka Čuk, vodja prodaje, in Stana Zupane, vodja razvojnega oddelka v blejskih Vezeninah ter Janez Jazbec, direktor Ko-krine temeljne organizacije Globus v Kranju, nismo govorili o modi, kakršno prinašata pomlad in poletje, niti o modnih napovedih za naslednjo jesen in zimo. Poiskati smo želeli predvsem korenine pomanjkanja mode v naših prodajalnah. So krivi proizvajalci, ki niso sposobni oblikovati oziroma si ne upajo ponuditi dovolj modnih izdelkov tudi domačim kupcem, ali pa trgovci, ki se bojijo tveganja? Dejstvo je, da so ulice gorenjskih mest, Kranja, na primer, neprimerno bolj sive, enolične kot beograjske, na primer, ki se Gorenjcu včasih zdijo kot modna pista VINKO MARTINJAK: Kranj je industrijskq. delavsko mesto. Delavci se redko modno oblačijo, morda le zvečer in ob posebnih priložnostih. Pri merjave z Beogradom ki je milijonskd mesto, poslovno, trgovsko, kulturno, zabavno stičišče, ne more zdržati. V Beogradu je tudi pre-• cej več butikov kot pri nas Butiki so veliko bolj svobodni pri oblikovanju cen kot konfekcijska industrija, čeprav jih zadnje čase tudi skušamo spraviti pod nadzorstvo Kadar bomo lahko sprostili cene, bomo tudi mi ponudili modnejše izdelke Moda se pri nas menja samo dvakrat na leto. Večjega števila kolekcij si ob zamrznjenih cenah ne moremo privoščiti, čeprav imamo sposobne kreatorje, o čemer priča tudi naš uspešen prodor na zunanjih trgih. Je pa tu še drug problem, ki je značilen za Gorenjsko oziroma Slovenijo bolj kot za južnejše kraje. Delavci različno zaslužimo in različno zapravljamo zaslužek. Mi ga zelo redko za modo. ZVONKA ČUK: V Vezeninah delamo svečane vezene modele Res je, da jih veliko več prodamo v drugih republikah, kjer so ženske rade lepe, moderne in ne gledajo toliko na ceno kot Slovenke FRANCKA LAPUH: Al mira na vseh sejmih mode prikaže celotno zbirko vzorcev. Neprimerno več je povpraševanje po modnih pleteninah je v Beogradu kot v Ljubljani, od koder ob koncu sezone večkrat dobivamo celo vrnjene zaloge Zelo pomeTnb-no vlogo pri proda|i igra ponudba v naSih trgovi nah ki rnnde nr nour'- dovolj. Izložbe so puste, izdelki zloženi na policah ali stisnjeni na obešalnikih, skratka nepregledno predstavljeni in v taki gneči jih kupci prav lahko prezrejo. Druga stvar je informiranost o modi in sploh sprejemanje mode Slovenci precej drugače gledamo na modo, taka je že naša narava, kot drugi narodi. Nismo vzgojeni. STANA ZUPANC: Povprečni Slovenki ni nujno, da se modno oblači. Kultura oblačenja je pri nas zapostavljena zato moda nikakor ni samo stvar denarja, ampak predvsem vzgoje. Poglejmo naše in tuje izložbe; razlika ie občutna. Opažam pa nagnjenost k modi pri mladini in to je spodbudno. VINKO MARTINJAK: Naše meje s svetom so se zaprle. Modnih informacij je vedno manj. Četudi se bomo proizvajalci prikopali do novih blag in modelov, jih predstavili potrošnikom, je vprašanje, če jih bodo sprejeli. Morda šele naslednje leto. JANEZ JAZBEC: Bistveno je, o kakšni modi govorimo. O ekstravagantni, ki jo ponujajo butiki, najbrž ne. Ženske seveda želijo biti lepo in modno oblečene. Ker je trgovina večkrat izpostavljena kot kritična točka, moram pojasniti način kupovanja izdelkov. Kupujemo najmanj za pol leta naprej, torej moramo že zdaj vedeti, kakšne so modne tendence za naslednjo sezono. Žal tega ne vemo. Ker so informacije slabe, poslovodje neradi tvegajo. Modne izdelke kupujejo v manjših količinah, ki pa, to smo ugotovili lani, najprej zginejo s polic. Zakaj potemtakem ne naročamo večjih količin? Po eni strani ne želimo uniformiranosti na ulicah, po drugi pa ne poslovnega tveganja. Zgodilo se je že, da smo zavestno kupili z zmajem nagrajene izdelke, vendar smo jih morali razprodati. Res pa je, da je na sejmih pokazano modo vse težje najti v trgovinah. Ne sme- blag, različne so samo oblike, dodatki. STANA ZUPANC: Naši kreatorji pogrešajo predvsem jasno informacijo o modi za naprej. Razvoj kolekcije zahteva čas. Trenutno oblikujemo kolekcijo za prihodnje leto, tako daleč naprej pa je izredno težko vedeti ali bomo zadeli ali zgrešili modna gibanja. VINKO MARTINJAK: Kadar ni konkurence, ni potrebe po spreminjanju. Metražerji se sicer trudijo, vendar ni pravega učinka. Za primer vzemimo Zahodno Nemčijo, ki načrtno uvozi skoraj tretjino blaga z vseh koncev sveta. S tem prisili svojo metražno industrijo h konkurenčnosti. Podobno bi morali ravnati tudi pri nas, seveda pa zaščititi domačo industrijo in uvoziti morda le deset, dvajset odstotkov blag. Žal smo konfekcionarji nemočni. Domače blago, posebno za ženske obleke, ni niti dovolj kvalitetno niti modno, kar nas ovira tudi pri izvozu. S klasičnim izvozom ne moremo uspeti, zato sprejemamo za izvoz blago v dodelavo po skicah tujih krea-torjev. FRANCKA LAPUH: Mi smo v nekoliko ugodnejšem položaju kot konfek-cionarji, ker sami delamo odlitke in imamo pravočasne informacije. V zadnjem obdobju si uspešno pomagamo z domačo volno, ki je modna Ko smo primerjali naše izdelke s tujimi, smo ugotovili, da bi jih prav tako kot v Ljubljani lahko predstavili v Parizu. JANEZ JAZBEC: Moda zahteva fleksibilnost. Zato so pletiljci v prednosti pred konfekcionarji, ki čakajo na počasne metražer-je. To opažamo tudi trgovci pri sklepanju pogodb. Modne metraže ni mogoče kupiti pravočasno. Menim, da modni razvoj zavira predvsem metražna industrija. FRANCKA LAPUH: Modni oblikovalci morajo ob pomanjkanju kvalitetnih materialov neprimer- mo mimo težav proizvajalcev, ki imajo vedno manj kvalitetnih malerialov. Prepričan sem. da je naša predelovalna industrija sposobna narediti dobre in modne izdelke. Trenut no pa so na domačem trgu metražerji dobili monopol. ker konfekcionarji ne morejo blaga u\ r«; Cfl v-- i irrffclki spremenljivosti veliko višji kot pri klasični konfekciji VINKO MARTINJAK: Prav zaradi visokih stroškov in zamrznjenih cen se usmerjamo bolj v serijsko proizvodnjo. V tujini delajo štiri kolekcije na leto, torej štirikrat prodajajo. Mi !e dvakrat. Pa še pri tem se borimo za materiale, ki jih doma ni dovolj oziroma niso dobri Zato želimo čimprejšnjo sprostitev cen. Kljub pomanjkanju materialov lahko rečem, da smo sposobni ponuditi modne izdelke. Vendar pa moda ne more v nedogled čakati na nove cene. Prej bi propadla. Cene v naši panogi bi bile lahko celo proste, saj je ponudba večja od povpraševanja in bi konkurenca preprečevala zaslužkarske težnje. JANEZ JAZBEC. S tem se ne bi povsem strinjal. Za lansko jesen in zimo smo ugotovili, da najprej poidejo dražji, lepši, mod-nejši izdelki. Edini problem je, ker jih nismo mogli po-naročati. FRANCKA. LAPUH: Pa smo spet pri informaciji. Trgovci so premalo seznanjeni z modo, seveda pa ne morejo naročati po kapljicah. VINKO MARTINJAK: Predelovalci režemo kruh trgovcem z rabati. Če bi oni oblikovali cene — potem seveda ni vračanja v proizvodnjo — bi neprimerno več tvegali, vendar pa bi bili lahko bolj konkurenčni in modni. JANEZ JAZBEC: Informacije iščemo predvsem iz obvestil o svetovnih sejmih, vendar to ni pravo nadomestilo za »živo« sliko. Modne izdelke je treba dovolj zgodaj videti, in to stalno, da obdržimo modno nit. Te možnosti trgovci zdaj nimamo. Zato je problem rizika v nabavi pri modnih izdelkih še toliko bolj prisoten. Proizvajalci tvegajo, ali bo kolekcija dobra ali slaba Mi pa le moramo izbrati in reči: ta izdelek bomo kupili v taki in taki količini. Razen tega pa so zadnje čase vse večje razlike med naročili in dobavami. Proizvajalci za določen izdelek, ki smo ga naročili, ne dobijo pravih materialov. Nadomestijo jih z drugimi, mi pa moramo sprejeti ali zavrniti. Žai lahko vedno manj izbiramo. Ne razumem, da družba prepoveduje »živo« informacijo o modi zaradi dveh. treh inozemskih dnevnic, na drugi strani pa dovoli dohodkovni izpad v trgovini, ki gre lahko v krepke milijone dinarjev. VINKO MARTINJAK: Mladi so dobro seznanjeni z modo, ker jih zanima in jo imajo radi Vendar pa jih je premalo, ki zahtevajo modne izdelke. Večina je tiho. Prav za to večino pa delamo, od nje živimo. JANEZ JAZBEC: Večkrat slišim, češ koliko dobi trgovina na račun rizika in da so izdelki zato tako dragi. Menim, da je modna konfekcija še prepoceni v primerjavi s klasičnim blagom. Torej gre ves riziko na račun mode, za katero sistem ne dovoljuje višjih, realnejših cen. VINKO MARTINJAK Kakšna je prihodnost naše mode. Če bo šlo usmerjeno izobraževanje tako naprej, v desetih letih modne konfekcije ne bo več. Dva tedna prakse za učence je premalo Po treh letih šolarja moramo dobiti sposobnega konfekcionarja, saj ustvarjajo njegovi prsti, ne stroji. Zato je usmerjeno izobraževanje vrglo konfekcijsko industrijo korak nazaj. Kot da ta veja v Jugoslaviji ne bi bila pomembna, tudi razvojno, in ne bi prinašala precejšnjega deleža deviz. JANEZ JAZBEC: Če bo trgovina hotela čim več prodati, bomo morali začeti drugače gledati na modo in cene. Drugega izhoda ne vidim. S povečanim izvozogi pa bo morala industrija nameniti del deviz tudi za uvoz materialov za modno proizvodnjo, namenjeno tujemu in domačemu trgu. Vinko Martinjak Janez Jazbec Kranjska zborovska revija 1983 Bera slabša od pričakovane (nadaljevanje) Od moškega pevskega zbora Obrtnik Kranj, ki ga vodi dirigent •Janez Foršek, smo si vsi skupaj obetali napredek, korak naprej v programski zasnovi in v interpre-tacijskih zmožnostih. Vsaj na tem nastopir ni bilo tako, vzroke pa najbolje poznajo v zboru samem. Ni se podiralo, a pesmi so zvenele premalo doživeto. Za revijo pa bi bilo prav gotovo dobro izbrati tudi kaj manj izvajanega. To je pač ena od nalog zborov s šolanimi dirigenti. To je storil — ne s preveč srečno roko — Alojz Lazar z moškim zborom Tugo Vidmar Kranj. Lotil se je novitete, Gobčeve priredbe Prav lepo, frišno jutro, ki v razgibanem stavku vključuje tudi solista in kvartet. Take stvari v ljubiteljskih zborih ne zvenijo zmeraj dobro, zato je pametneje, ogniti se jim, ali vsaj ne prezgodaj iti z njimi na oder. Videti je bilo, da so se pevci s pesmijo potrudili, ni se pa še dovolj posrečila. Prav bo, če se bo dirigent tudi v prihodnje še posvetoval s poznavalci, ki jih v Kranju je nekaj. Druge poti k izboljšavi glasovnih in muzikalnih sposobnosti skoraj ni, volje pa tudi ne manjka — dirigentu že ne, pevcem najbrž tudi ce. Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko z dirigentko Marijo Kos je presenetil pred dvema letoma. Je zdaj v neizogibni krizi ali pa je zahtevnost pesmi omajala prepričljivost nastopa? Mozartov Ave verum je bil še daleč od into-nančne točnosti, za Gobčevo noviteto pa je bila ta revija prezgodaj. Kljub vsemu je bil nastop tak, da je treba verjeti , v moč, ki jo vodja in *bor vlaga ta v delo. Glasbeno društvo Orfej Kranj z vodjem Janezom Močnikom napo-vedi^e iskanje novih zvočnih podob, kar je treba sprejeti s pohvalo. Komorna pevska skupina ima ob sebi se Majhno instrumentalno zasedbo. Ansambel je še na začetku, a je ob izkušenem* učitelju in preverjenih lovcih že dal vedeti, da je njegova Prihodnost obetavna. Nastop v Cerkljah je vendarle postavil nekaj vpu&anj. Kakšna naj bo programska usmeritev? (Izbira za revijo -■Arcadelt, dve slovenski • ljudski in kanonska - je bila nekam heterogena.) Kakšna bo instrumentalna spremljava - stalna ali prilagodljiva? Ne bo menjavanje zasedbe [moška ali mešana, s spremljavo ali brez) škodilo enovitemu razvoju / JNi t>a dvoma, da bodo Orfejevi nastopi dobrodošla poživitev. , Starosta zborovodij, ki že dolga leta vztrajajo v včasih tudi nehva-Mnem in nenehno javnemu mmmju Podvrženem delu, je Julijana Man-geljc. Njen mešani pevski zbor KUD Svoboda Primskovo je bil Mos precej boljši kot lani. Pesmi hiso bile zelo zahtevne, zato pa do- volj prikupno zapete, z nakazanimi muzikalnimi vzgibi. Zlepa ne pride na zeleno veio vokalna skupina, ki se ji zasedba velikokrat menja. To se žal dogaja vokalnemu oktetu Kranj, ki ga zdaj vodi Peter Bogataj. Vedno znova dokazuje lepe, šolane pevske sposobnosti, a menjave ga ustavljajo v umetniški rasti. Kot vsi podobni manjši sestavi pa se mora (?) dostikrat spoprijemati s skladbami, katerih zborovska zasnova presega njihov komorni zvok. Takega, in to dovolj prikupnega, ima ta oktet. Želimo pa mu večje stalnosti in na-črtnejše ter bolj izvirne izbire pesmi. Oktet Vigred Predoslje, ki ga vodi Nace Gorjanc, s svojim nastopom ni ne razočaral ne posebno presenetil. Pametno se drži razpoložljive zvokovne osnove in v njenem okviru išče pot do dobrih izvedb. Razumljivo je, da skoraj noben zbor ne more in noče mirno Venturinijeve pesmi Nocoj pa, oh, nocoj, vendar je njen solo glasovno zahtevnejši, kakor je morda videti. Zato bi bilo za revijo bolje vzeti kaj drugega. Ob tej priložnosti je oktetu Vigred najbolje uspela Jamniška, v kateri so se z razgibanostjo dodobra približali hudomušni vsebini. Mešani pevski zbor Iskra Kranj z zborovodjem Markom Studnom se že loteva skladb zahtevnejših kompozicijskih prijemov. Prava interpretacija nekako še ne more zaživeti, čeprav je zvok zbora poln in spodbuden, a je še premalo prečiščen. To je bilo čutiti najbolj pri Sivčevi in Lebičevi skladbi; boljši so bili Srebotnjakovi Bori, ki s svojo razširjenostjo najbrž olajšujejo pot med pevce in na oder. Nonet Sava Kranj, ki ga vodi Jože Mohar, se kar uspešno spoprijema z zvočno in izrazno zahtevnejšimi skladbami (Mokranjac, Foerster, Vremšak). Okteti in podobne manjše skupine rade segajo po uspešnicah Slovenskega okteta; ker pa so mnoge teh skladb pisane za večje zbore, se pevci malih dostikrat znajdejo v škripcih. Nonet je pel razgibano v dinamiki in pempih, razen v tretji pesmi tudi intonančno dovolj zanesljivo, a se je treba sprijazniti z dejstvom, da podobne pesmi prav zaživijo šele v močnejši zasedbi, kjer se nekatere težave tega ali onega pevca zgubijo v složni zvočnosti. Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj z dirigentom Tomažem Faganelom še naprej ostaja zbor, ki med vsemi na Gorenjskem zmore največ, pa čeravno zadnji nastop ni bil tak, kot od njega pričakujemo (težko je reči zahtevamo). Izkušnje nas učijo, da zbori na svoji poti ne gredo le navzgor; običajno je, da doživljajo občasno tudi obdobja zastoja. (Do tega imajo - ne gre drugače - kar pravico!) Morebiti je Poudarek kakovosti Radovljica — Na 5. seji zbora delegatov Zveze kulturnih organizacij Wine Radovljica, ki je bil 22. februarja ob razmeroma dobri udeležbi, ^o v razpravah po poročilu predsednika izvršnega odbora ZKO, poročilu ^ uresničevanju programa dela v letu 1982 in predlogu programa za leto *S83 ugodno ocenili delo društev in ^ekcij, manj "pa delo nekaterih strokovnih odborov za posamezne zvrsti kulturne dejavnosti pri ZKO Radovljica. Izredno težke gospodarske razme-se močno odražajo prav v ljubiteljski kulturi, zaradi finančnih omejitev, stiske z bencinom v kurilnim ^ljem, vendar so bili programi dejavnosti v celoti preseženi. Društva, Akcije in strokovni odbori so v letu *982 izvedli kar 1084 raznih priredita in akcij, kar je za 32 odstotkov Wć. kot je bilo načrtovano. Do tako ^elikega presežka je prišlo zaradi ^večanja števila novih društev, ^kupin in sekcij in nenazadnje tudi paradi vključevanja kulturnih ama-Vskih skupin v program kulturne ^kcije za delovne kolektive v radovljiški občini. Ob tem pa je potrebno poudariti, da pa niso uspeli uresničili programa kulturnega sodelovanja ^ pobratenimi občinami Brus, Svilaj-^ac in Umag ter s slovenskim kul-Hirnim društvom Bled iz Essna. Pre-Sj so morali skVčiti tudi sodelovanje > zamejskimi Slovenci na Koroškem tudi načrtovane ponovne Vzpostavitve stikov z beneškimi Slovenci ni- uspeli uresničiti. , Društva in sekcije so si v lanskem )*tu prizadevale predvsem za kakovost, ki se opazno zboijšuje zaradi večje skrbi za strokovno usposabljanje kadrov na raznih seminarjih in posvetih. Opazen je zlasti napredek v gledališki, zborovski in folklorni dejavnosti. Zaradi neurejenega statusa je morala prenehati z delom likovna sekcija LIKOR. Merilo za kakovost so tudi nastopi gledaliških, recitatorskih, zborovskih in filklor-nih skupin na območnih in republiških prireditvah, kjer so poželi zaslužena priznanja. Da bi dohajali potrebe in zanimanje mladih, so se na zboru zavzeli za uvajanje novih oblik in vsebino dela. Pobudo za uvajanje sekcij za izrazni ples, narodno zabavno in sodobno •pop glasbo so ponekod že začeli izvajati, vsekakor pa bodo to poskušali razširiti na vsa tista društva, kjer bodo za to možnosti. Delegati so potožili, da jih v njihovem društvenem delu ovirajo razen pomanjkanje denarja za visoke režijske stroške, najemnine, prevoze in energijo tudi razne dajatve. Nikomur ni jasno, zakaj morajo po novem plačevati 10-odstotni davek od vstopnic za kulturne prireditve, ki niso zabavnega ali komercialnega značaja. Opozorili so tudi, da spričo slabih finančnih obetov ne morejo računati na povečanje prireditev, marveč na zmanjševanje. Radi bi pritegnili čimveč mladih s šol, zato bo potrebno vzpostaviti trdnejše vezi. Za novo predsednico zbora delegatov /KO Radovljica so namesto dosedanjega predsednika Cirila Kraigherja izvolili Darinko Jensterle, za predsednika izvršnega odbora pa ponovno Nika Ruplja. bil Prešernov zbor med tistimi, ki jim zgodnji termin revije ni ustrezal. Zbori so sredi delovne sezone. Stare pesmi so bolj ali manj odložili, novih še nimajo v »malem prstu«. Lipov-škovi skladbi je manjkala tista nadgradnja, ki solidni izvedbi doda večjo intenziteto in prepričljivost. Samostojnost pevskih linij pri Sla-venskem se še ni povsem ujela v eno skupno hotenje, Adamičeva pesem pa je že dala slutiti tisto izrazno igrivost, ki ji daje čar. Zbor drugega gostitelja, moški pevski zbor Davorin Jenko z dirigentom Jožefom Močnikom si je nabral že lepo bero delovnih sezon in dobrega slovesa. Vztrajanje v dovolj samosvoji izbiri bogatega pe-semskega repertoarja ga je dvignilo, da zmore marsikakšne težavnosti zborovskega stavka. Morda je res, da v zadnjem času zvokovno ni veliko napredoval, dodelal pa si je nekatere druge izrazne prvine. Pesem Pri-časten je pokazala skladatelja Jenka z manj znane strani, vendar bi bolj kot na revijo spadala na kakšen stilni koncert. Vrednost nastopov je nihala, nekateri so bili boljši kot lani, drugi slabši. Zapisane besede naj bi spodbujale in pohvalile, nikakor obsojale; so pa če del tistega, kar si je ta ali oni poslušalec vtisnil v spomin. Ostaja možnost primerjave in dialoga. EG S knjižne poiice Verženci Marka Golarja Med zadnjimi novostmi v književni zbirki za mladino Sinji galeb, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani je tudi knjižica štiriindvajsetih kratkih šaljivih povesti pod skupnim naslovom Verženci. Ce hočemo o vsebini teh hudomušnih zgodbic ' zapisati kaj več, je najboljše, da ob tem prisluhnemo avtorjevi besedi, kjer je rečeno, da v njegovih zgodbah o Veržencih ni mišljen samo Veržej (kraj v severovzhodni Sloveniji ob reki Muri), marveč cela Prlekija. Prebivalci tega kraja, torej Verženci, sodijo med najbolj navihane prebivalce Prekmurja in na njihov račun je bila izrečena, pa tudi zapisana že marsikatera pikra beseda. Velja zapisati, da zgodbe zbrane v tej knjižici niso izmišljene, marveč jih je avtor Marko Kolar zbiral dolga leta po Prlekiji — največ seveda po gostilnah. Poleg iskrivosti, ki jo ponuja že sama vsebina po ustnem izročilu zbranih zgodb, bogati pa jO Kolar-jeva pisana beseda, nam zgodbe poleg literarne vrednosti ponujajo tudi precejšnjo mero tekoimenovane etnografske vrednosti. Predvsem zaradi tega ker ob prebiranju teh veržejskih dogodivščin izvemo veliko tudi o samih krajih, o ljudeh, o njihovih običajih in še o marsičem. Zgodbe o Veržencih namreč časovno segajo v različna obdobja — od turških vpadov v severovzhodno Slovenijo pa vse tja do današnjih dni. Tudi iz zgodb samih je razvidno, da čas dogajanja ni točno določen, kar je za takšno literarno zvrst pisanja seveda še kako dobrodošlo. Omenim naj še, da Kolarjevi Verženci tokrat niso prvič oživeli pod pisateljskim peresom. Prvi zbir takih zgodb je namreč izšel že pred desetimi leti, celoten pisateljski opus tega mladinskega pisatelja pa obsega še dve pesniški, zbirki za najmlajše. Kdor pozna Butalce, ga bo zagotovo razvedrilo tudi branje Ver-žencev. Predvsem zaradi mesebojne humorne podobnosti, pa tudi zaradi same šaljivosti v pisanju, kakršnega prav gotovo v slovenski ^književni beri za najmlajše zagotovo primanjkuje. Boris Bogataj Igra na Sovodnju Sovodenj - Kulturno umetniško društvo Boštjan Jezeršek Sovodenj v Poljanski dolini je koncem februarja v domači dvorani uprizorilo igro Pri Hrastovih. Pred polno dvorano je vlogo Hrasta odigral Janez Frelih, Hrastovo ženo pa Milka Homec, ki se je spomnimo, kako je pred leti sredi priprav na igro zamenjala glavno igralko. Igro je režiral Ignac Kržišnik, dolgoletni režiser sovo-denjskega kulturnega društva. Gledalci so predstavo nagradili z aplavzom,- želijo pa si še več takšnih prireditev. Igralci pa So obljubili da bodo še gostovali. Dora Plestenjak razstavlja v tržiškem paviljonu V razstavišču tržiškega paviljona NOB so pretekli petek odprli razstavo olj in akvarelov akademske slikarke Dore Plestenjak iz Škofje Loke. Razstavo prireja Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič posveča dnevu žena. Za prvo predstavitev tržiškemu občinstvu je slikarka izbrala sedemindvajset olj in akvarelov, ki zajemajo domala ves razpon umetničinega dela. Tako bodo ljubitelji likovnih razstav v tem koncu Gorenjske imeli resnično priložnost spoznati žlahtno sporočilo, ki diha s sli-karkinih pjaten. Največji izziv pomeni za Doro Plestenjak prav njeno rojstno mesto Škofja Loka s svojo slikovito okolico. Stari trgi, ulice, vodnjaki, grajska silhueta in slikovite mestne strehe, vse to je našlo v Dori Plestenjak neutrudnega občudovalca. Trdne stukture pretanjenih barvnih ploskov mehčajo meglice, iz katerih kot sanjske podobe izstopajo' značilni motivi starega loškega mestnega jedra. Realizem prepesnjen v lepoto, v zaljubljenost v rojstni kraj! Enakovreden vzgib slikarkinega ustvarjanja pomeni tudi sama okolica Škofje Loke. Tu je osnovno poanto sporočila Dora Plestenjak prenesla na izjemno ostalino ljudske arhitekture, na kozolec. Ta pa se redko pojavlja na njenih platnih kot predmet, kot motiv sam za sebe. Redno nastopa le kot del neke krajine, se staplja z njo bodisi v jesenski meglici bodisi v snegu zime. Neredko prenaša Dora Plestenjak svojo pozornost v teh kozolcih na obrobna sporočila, npr. opuščeno leseno kolo, na stopinje v kolovozu, tako, da razbremeni motiv do te mere, da ga ne občutimo kot ta in ta del krajine, temveč kot prikaz neke impresije. K temu občutku nas nehote pripeljejo tudi svojstveni formati del, tkim. zdaljšane vedute, prilegajoče, se horizontu krajine, na katere poslej gledamo kot skozi okence. Za pričujočo razstavo je Dora Plestenjak izbrala tudi štiri otroške portrete in s tem zaokrožila svojo predstavitev. V teh portretih še razodeva kot izreden mojster za poznavanje otrokovega razpoloženja in tako portretom dodaja poleg dokumentarne še doživljajsko, anekdoti-čno, če lahko ta izraz uporabimo, vrednost. Obiskovalcem tržiškega razstavišča se torej do 5. aprila — do takrat bo razstava odprta — obeta mnogo esteskega užitka. Janez Šter Razstava cvetja v Donitu — V medvoški tovarni Donit nadaljujejo s prirejanjem likovnih razstav ljubiteljskih slikarjev. Pretekli teden se je predstavila Slavka Pavšek iz Šentvida pri Ljubljani s številnimi deli, ki prikazujejo lepoto narave, predvsem cvetja. Razstava je bila deležna številnega obiska in mnogoterih pohval, -fr Jezikovno razsodišče (91) Govor športnih novinarjev Svetozar Kobav iz Kopra nas med drugim sprašuje: »... Je prav, da reporterji pri prenosu tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju dosledno govorijo o vmesnem rezultatu ali izidu. Sam menim, da bi morali reči vmesni čas, kajti rezultat ali izid je lahko samo nekaj dokončnega, nekaj, po čemer se ne bo zgodilo nič več.« V konkretnem primeru se z njim ne moremo strinjati, saj slišimo vse tri izraze, ki so enakovredni, čeprav je vmesni izid najmanj primeren; uveljavil se bo tisti, ki je najlažje izgovorljiv in najbolj gospodaren. — Dopisnikova pripomba pa je primerno izhodišče, da spregovorimo nekaj več o govoru športnih novinarjev. Jezik je delovno orodje novinarjev, vendar ga premalo poznajo in slabo uporabljajo. Tako se novinarji radi navzamejo govornih obrazcev in klišejev, razbohotita se gostobesednost in frazerstvo in naenkrat ni več jasne in natančne misli, kakršno terja poslušalec in gledalec. Novinarji se jezikovno, in govorno premalo izpopolnjujejo, trdovratno se oklepajo zlasti napak, ki so jih podedovali, zvečine pa so tudi gluhi na vse pripombe in nasvete o boljšem govoru. Dober novinarski jezik se pridobi z izkušnjami, šolanjem in pravilnim odnosom do jezika; ni čudno, da najbolje govore prav najstarejši rtv-novinarji (Urek, Rozman). Napake so različne. Nekatere najbolj »zabavne« so opazili že njihovi kolegi pri časopisih (dobila je kol med noge, sodnik je podelil tri rumene kartone in enega rdečega kartona). Nekaterim novinarjem manjka elementarno znanje jezika: ne poznajo npr. ne sklonov ne spola samof^alnikov (z vraticami nam. z vratci, zadela je ob vratico nam. ob vratca). Posebno poglavje v jezikovni malomarnosti športnih novinarjev so tuja imena, recimo francoska, ruska ali poljska, kjer veliko grešijo pri izgovarjavi, naglaševanju in tudi drugače (z Andrejevim nam. z Andrejevom). Reporterje košarkarskih tekem v studiu zapeljuje drugojezični komentator, tako da osebna imena sklanjajo npr. kar po hrvaško (Andro Knego: koš Andre Knege nam. Andra Knega). Pogosto si tudi izberejo za pomoč jezikovno neustrezne sogovornike strokovnjake, ki (npr. pri alpskem smučanju) delajo prav neverjetne jezikovne spake. — Za materinščino moramo sami ves čas skrbeti, posebno če nas delovna organizacija ne spodbuja k primernemu govornemu izobraževanju. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. KUŽEK IN MUCA Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 10. marca ob 16. in ob 17. uri gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno igro Josefa Capka in Karla Makonja >>Kužek in muca«. DNEVI MEHIŠKEGA FILMA Kranj — Drevi ob 20. uri bodo v kranjskem kinu Center svečano odprli »Dneve mehiškega filma«, ki jih je pripravil festival Interfilm iz Kranja in Kinopodjetjc Kranj. Na sporedu bo film Felipa Casalsa »Leto kuge«. GLAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ. 11. sol. o. TOZD GOZDARSTVO Škofja Loka, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. DELA PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV — 15 kandidatov 2 DELA PRI PRIDOBIVANJU LESA — 4 kandidati Delo se združuje za določen čas, in sicer od aprila do oktobra. Pogoji: pod 1. — šola za gozdne delavce pod 2. - šola za gozdne delavce in tečaj za motorista Kandidati naj pismene vloge vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: TOZD Gozdarstvo Skotja Loka, Partizanska 22, bkofja Loka. Živa riba kazalec zdrave vode Ivan Mausar je že 33 let ribič: »Prihodnje leto bo minilo deset let, ko so poginile v Savi vse ribe do Zbilj.« Kranj - Kranjska ribiška družina ima danes okrog 530 članov. Lahko trdimo, da ga ni med njimi (in tudi med številnimi drugim« v občini in na Gorenjskem), ki ne bi poznal Ivana Mausarja. Se ne dolgo tega, je bil namreč 20 let skupaj predsednik Ribiške družine Kranj, podpredsednik in tajnik zveze ribiških družin Gorenjske pa tudi vrsto let. Od konjička, ki mu je posvečal ves prosti čas in živel z njim kot da bi mu bil prava zaposlitev in kruh, se tudi zdaj še ni poslovil. V Tekstilindusu je dočakal upokojitev, danes pa je organizacijski tajnik Ribiške družine Kranj in Zveze ribiških družin Gorenjske »Pred 33 leti sem postal član ribiške družine in ribič. Na delo v tej organizaciji imam vrsto lepih in nepozabnih spominov. Pa tudi grenki so bili med njimi; takšni, ki bi jih rad pozabil, a si* jih ne da Prihodnje leto bo na primer minilo že deset let, ko «o v elektrarni Moste odprli zapornice zaradi rednih vzdrževalnih del in so potem poginile vse ribe v Savi do Zbiljskega jezera. Žalosten je bil takrat pogled na umazano Sav(^ ki je bila zavita v smrad. Živa riba je kazalec zdrave vode. Mislim, da smo se glede te ugotovitve in trditve pri nas že dokaj osvestili. Ne trdim, da z različnimi (xl-plakami in izpusti še vedno ne zastrupljamo vodo, vendar nas vsak tak primer danes morda veliko bolj presu ne in veliko odločnejši smo, da najdemo krivca. Mislim, da lahko ugotovimo, da postajajo vode na območju kranjske ribiške družine vse bolj zdrave. Se tako rekoč včeraj smo se srečevali s stalnimi onesnaževalci. Tako smo imeli veliko težav zaradi Oljarice, zdaj tudi tu urejajo čistilno napravo. Enkrat se bo treba spopasti tudi s smetiščno jamo v Tenetišah, ki je dokaj pogost zastrupijevalec gojitvenega potoka. Najbolj pa si (pa ne samo jaz, ampak kar vsi ribiči) želimo, da bi se uresničila napoved, da prihodnje leto jezu v Mostah ne bo treba več izprazniti. Menda se pripravlja projekt za drugačao rešitev vzdrževalnih del, ki jih je treba opraviti vsakih deset let.« Ali v prostem času radi zahajate za vodo? »Rad, toda nimam časa. Vsak dan sem namreč v pisarni družine. Tudi to je neke vrste zadovoljstvo in potešitev, ko slišim od članov, da je rib v vodah dovolj, da dobro prijentljejo, ko se šalimo na račun slabe sreče oziroma prijema ali pa na račun neznanja. Sicer pa menim, da so vode na našem območju res kar dobro poribljene. Lani smo na primer vložili za prek 100 milijonov starih dinarjev rib v votle. V Savi bo kmalu precej sulca, bogat s krapi je Bobovek. Svojevrstna pridobitev za ribiče (seveda ne toliko za športne ribiče) pa bo nov jez, ki bo zrasel za zapornico elektrarne Mavčiče. Dobili bomo okrog 120 hektarov nove tako imenovane mirne vode, v katero bo treba vložiti tone in tone postrvi. Na to se že pripravljamo m to bo nedvomno kmalu ena najpomembnejših nalog kjanjske ribiške družine.« . * . A. Zalar NOČEJO PA NOČEJO ZASLUŽITI V petek zvečer so v kranjski CREINI zborovali kranjski obrtniki. Veliko spodnjo dvorano so napolnili do zadnjega kotička. In kot se za tak dan spodobi, naj bi vsak dobil tudi večerjo in dobro merico pijače. Združenje je častilo! Blizu 350 večerij, čez 200 litrov vina. Zbor se je praktično končal, ko se je predsednik do konca namučil s poročilom. Kdo bo pa razpravljal na takle dan?! »Modrina« čaka, da zaigra in da se zavrtimo. Obrtniki so bili navajeni, da so bili v Creini hitro postrežem. Toda takrat m in ni hotelo biti tiste večerje. Ne vem kaj so coprali v kuhinji, toda kar *je prišlo na mizo, je bilo skoraj vse mrzlo. To je bila resnično ena najdaljših večerij. Prvi so bili postrežem kmalu po sedmi uri, zadnji pa šele* ob desetih zvečer. Bal sem se, da bodo gostinci z vso svojo gorečnostjo posredovali. Videl sem jih, kako sede kot na trnih in se komaj zadržujejo, da ne psujejo naglas. No, kar je res je res. Jaz in moja ježevka bi to hitreje raznosila. Potem pa, ko so dobili zadnji, je kazalo, kot da so tako požrtni, da so še enkrat naročili. Kateri z one strani dvorane pa bi si mislil, da so ti pri oknih šele prlič na vrsti. Razživelo se je vseeno in dobra volja je odpirala »lošlne«. Gostje so' klicali natakarje, kajti kozarec naredi iz tebe novega človeka in ta tudi zahteva svoj kozarec in tako naprej, toda naleteli so na čuden odpor. Kaže, da so v Creini pripravili le toliko pijače, kolikor je bilo vnaprej naročene »na listke«. Kot bi ne bili gostinci in bi ne vedeli, da če začneš piti, si vedno bolj žejen ... »Tošlni« so tiščali, prazni kozarci vpili po pijači, natakarice v modrem pa ni nič ganilo. »Saj ste dobili!« je odrezala. Kolega na drugi strani se je menda malo bolje odrezal in se odzval nekaterim željam. Ko pa je pred polnočjo utihnila Modri na. so žejni in željni obrtniki ostali sami. Potem sem slišal, da so iskali tolažbe celo v Tržiču in na Bledu in v Ljubljani in tako naprej. Ej, ko bi bil jaz gostinec v Creini in imel takšne goste, kot so kranjski obrtniki! Ne bi jih izpustil! Za nič na svetu! In če natakarji nočejo izkoristiti taks-ne le priložnosti, jim res ne more pomagati prav nič na tem svetu . . . Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (4. zapis) Zaverovan v sodobne spomenike na loškem ozemlju (več jih za sedaj niti naštel nisem, četudi nisem pozabil na Agato m Jurija pred Namo v mestu, tudi spominske plošče Lovrencu Koširju v selški Spodnji Luši nisem hote prezrl). O starejših umetnostnih spomenikih sem pripoved le odložil. STARE FRESKE Tu je predvsem staroslavni Cr-grob s svojo velikansko fresko Sv. Nedelje iz 14. stoletja. Treba se bo ob tej romarski božje-potni cerkvi za dlje časa ustaviti Pa ne le zaradi rebra ajdovske deklice. Potem je tu še tako očiten dvo-stolpi Sv. Volbenk s svojo mogočno renesančno arhitekturo in z umetninami Janeza Šubica. Tako očiten in vabljiv za pomenek. Na starega freskanta Jerneja iz Loke naletimo celo v Landar .ki jami v Beneški Sloveniji! No, ko bom vzel pot pod noge -to bo šele na pomlad, prej ne gre -in bom spet lahko spešil iz kraja v kraj, od vasi do vasi, seveda ne bom pozabil, ozreti se v notranjščino starih cerkvš, kapelic in znamenj. Pa tudi mogočnih gorskih kmetij, tako značilnih za loško ozemlje, ne bom obšel. Posebej zbrano bom moral hoditi po Loki sami, z videčimi očmi in mislečo roko - nič mi ne sme uiti, kar je vrednega omeniti kot starino ali umetnino. Ob mlinu na Sori pod mestom se bom spomnil na prijatelja - slikarja Franceta Koširja. BARD LOŠKE DEŽELICE -PISATELJ IVAN TAVČAR Kar večkrat se bom ustavljal ob tem imenu. Ki ga je nosila v slovenski književnosti tako samosvoja, markantna osebnost, prav nič poniglava in vse življenje vzravnana. Zanj so rekli, da je bil vkljub visokim dostojanstvom, ki jih je v življenju dosegel, v dnu svoje narave še vedno le ponosen gorenjski kmet. Mož lepe postave, duhovit politični govornik, izvrsten človek bojevite nature in besedi - je bil kot rojen za nega voditelja. Dolga leta je napredno stranko, se boril z t__ njaštvom in nemškutarstvom. Bi5* deželni in državni poslanec tet * let ljubljanski župan. Njegove so znamenite besede: »Kmet je kralj. Če ima dobro t čedno napravo, če ima primere zemljo, da jemlje iz nje življenje t davek, če nima dolgov, pač pa pois hleve, in če ima še kopico zdravih s pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« Teh nekaj besed o Tavčarju le s opravičilo, zakaj mi je tako pri srr-njegovo pisateljsko delo, ki je v nameri celo zrcalo vse loške z podov.* loških gorjancev. Lepo bo, bajati o njegovem dek-predvsem o delih njegove pozne fc> ljenske jeseni, ko je dozorel - U dobro staro vino ... V ZALI, ZALILOG ... ^^ lovek bi utegnil misliti, da * ■ besedi »zal« pojem 2.a 1 Pa ni tako. Beseda govori o zlu, o soteski, ki ni dobra. — zla — ta je Zala. Starosvetno is* tudi Zali log je bil oznaka sa V kjer domujejo črti, zli bogovi. No, da bo naš skok v zagon*** dobo staroslovenskih dobrih^in bogov, še bolj opravičljiv, povem, * se dviga poltretji km zračne i*® južno od Zalega loga vrh & (1017 m). Še bliže, le pičel krn zrači* črte proti zahodu od tega vriti zloslutečim imenom pa se rak--samotna kmetija, zaselek Zala, petimi prebivalci ene sanie druži* V somračni dolini Zali, vkienjf* stisnjeni med visoke gozdnate vri* ve Plestenjaka. Črta in Kovka. ' Seveda, če pa želim uporabili besedico zala v smislu izjemne ~ kliške lepote, potem naj tako* le velja — da je zalo dekle res prs* lepotica (sicer pa menda pravijo 1* katere Ločanke o sebi, da so zale in flitne, da se jim kar s«1 zdi«). Smučarski tereni v Loškem hribovju Edo Torkar#popotna povest plovba In ladje, koliko ladij! Od velikih angle ških kontejnerašev do lesenih ribiških bark, od katerih se je širil neznosen smrad po crknjenih ribah. Kot velikansko speče živali so te ladje ždele v pristanih ali pa so se neslišno pomikale med zelenimi otoki tropskega rastli nja na reki. Nekatere so bilo že dolga leta potopljene in zaznamovano z bovami, druge nasedlo in nagnjene na bok, kažoč raztrgane oplate in gola rebru - kot bi hotele opozarjati na človekovo minljivost in na krhkost vsega, kar ustvari s svojim umom in rokami. Da, to je bil tisti pravi, skrivnostni Vzhod, o katerem beremo v knjigah slavnih pomorskih piscev in ki se je iz knjig preselil v nas in je zdaj iracionalno prisoten na robu nusih vsakdanjih razmišljanj in čustvovanj kot tukaj večno sanjskega in otroškega. In ta jutranja plovba po reki Menam navzgor - uli ni bila to ponovitev nekih davnih sanj, morda najlepših, kar sem jih kdaj sanjal? Deset let pred tem v Genovi je bilo, takrat ko sem se vkrcal na »Zelengoro« in sem preživljal svojo prvo noč nu ladji. Nikoli jih nisem zapisal, ni komur jih nisem pripovedoval, teh sanj, a vendar so mi ostale. Tisoči svetlih sončnih dni, napolnjenih s hrupom vsakdanjih ničevosti mi niso mopli zbrisati barv in glasbe tiste noči. No bolje bi bilo reči: ne povsem. Pravzaprav so od vsega ostali sumo še obrisi; sporni njam se reke, zelo široke, a plitve reke, razločno se je videlo belo kamenje na njenem dnu. Z veliko leseno* ai ko sem so vo/.il po toj reki m če barka ni nasedla, je bilo to samo zato, ker se je vse to godilo v sanjah — in če sanje hočejo, lahko plovemo tudi po suhem, brez najmanjše nevarnosti, da bi nasedli. Ja, in bi le so palme, na obeh bregovih roke so bile pal me, in ptiči so se spreletavđli med njimi. In jaz sredi vsoga tega skoz in skoz do zadnje ga tkiva prepojen muziko in svetlobo, tako brez vsake zemeljske teže, kot je človek lahko samo kdaj pa kdaj v sanjah No, še preden sem priplul na konec te srečne reke, me je prebudil silovit udarec s pestjo po zunanji steni kabine, nekdo je št« isti hip odsunil vrata 111 mi skoraj odtrgal /a veso nad pogradom, to zadnjo pregrajo med čarobnostjo noči in krutostjo dneva, m že me je močna roka zgrabila za ramo in stresla kot prazno vrečo: »Ajd. diž se. fazane, polaosam je ver!« Prehod i/, sanj v budnost je bil tako ne naden in silovit, du me je vse telo zabolelo ali bolje: duša me je zabolela prav do telesa. Nič čudnega, bil sem šo zelo mlad takrat in razpoko med resničnostjo drugih in svojo in timno resnico o svetu, sem občutil malone kot telesno bolečino. No, pa nadaljujmo zgodbo. Slednjič smo se približali pristanišču in vlačilec nas je jel riniti proti bregu. Hura! Nedelja je. v Bangkoku smo in proti begu nas rinejo! Sekondo palube bo razdelil valuto, tudi kurbi nam že mahajo s pomola — kaj pa še hočemo drugega in boljšega, kaj iz knjig ali iz sanj? Vse imamo pred seboj, na dosegu rok, stvarno in otipljivo kot le kaj! Na primer — ženske! Najprej so prišle tiste s stoli, mizami, ribami in zelenjavo, ki bojo na krovu prodajale pijačo in pripravljale hrano za pristaniške delavce. Pa tudi kurbo so že tu! Kako se prerivajo gor po škalini. da bi so čimprej spravile v promet! Kar se tiče žensk, sem zelo izbirčen (moji prijatelji trdijo, da že kar preveč) in že en sam pogled na to s poceni okraski okincano in nalepotičeno trumo, ki se je gnetla na škalini, mi je zadostoval za sklep, da bom v Bangkoku abstiniral. A še preden sem ta sklep do kraja utrdil, sem se zdrznil: med tistimi, ki so prišle na ladjo kuhat in streč luškim delavcem, sem opazil se čisto mlado, ne več kot osemnajst let no dekle v belih platnenih hlačah in v mornarski majic i, dekle je bilo kot sanje lepo, v ničemer podobno ničemur, kar se običajno klati po svetovnih pristaniščih. Srce mi je raz bijalo v prsih, ko sem jo požiral z očmi, a glavo sem obdržal hladno in takole razmišljal: Ali je kurba ali ni kurba? Počakal bom eno uro; če je kurba. se bo v tem času prav gotovo že spravila v promet in potem naj mi ne bo žal zanjo Kar je vrednega bojo fantje razgrabili /e v prvih desetih minutah. In ona, ki je daleč boljša od vseh, bi se morala po tej računi spraviti v promet prva od vseh. Rečeno, storjeno: za eno uro sem se za?" v kabino. In ko sem jo potem videl, kako s*X. pod sončnikom na palubi, trebi solato in se 1*' meni za nič in za nikogar okoli sebe, sem sa' pri sebi olajšano zavzdihnil: »Morda pa > ni...« . 1 • Z vso ravnodušnostjo. ki sem jo premog, sem zajahal stol poleg njene mize m natf P1V»Koliko stane?« sem vprašal, ko mi g.o prinesla. »Dva dolarja.« , »Bom potem plačal. Nimam denarja pn.* b, <<»Nič zato«, je rekla in segla v predpasr * po beležnico. »Kako ti je ime?« I »o ved al sem ji in ona je zapisala - poe* . vohkimi neokretnimi črkami, ker ni bita v j4,nu latinske pisave: ime, priimek, artise CtTzaoiši šo eno zate,« sem rekel. Ni ,e bilo treba ravno prositi; od mašiti > S(1 eno steklenico in jo korajzno nagnila • ci,«"je pokazaln<1 kup neotreblfene šola.* mizi. pogledala čela. Kes, daj mi nož.« Samo enega imam.« udita in Ljudmila Tončka Kozelj-iudita Medvedova hiša na Koroški Beli stoji najbližje gozd«. Zadnja hiša na Beii je to. Mlin so imeli včasih. Toda ob začetku vojne menda že niso več mleli Oče je pasel v Belški planini, mama je bila maierca, hči Tončka pa je pomagala. Že ko so se prvi partizani pojavili v tem koncu, so se vselej oglašali pri Medvedovih. Neopazno si se lahko približal hiši, pripoveduje danes znani gorenjski kurir in borec Tine Dolar-Čiro iz Žirovnice. Od gozda si se spustil do hiše, do rak, pod rakami si pa skozi luknjo zlezel v hišo. Še vrat ti ni bilo treba odpreti. Tu se je oglasil vsak obveščevalec, vsak zahajkan partizan je tu poiskal zvezo, tu so dobivali hrano, ki jo je Medvedova mama dobila v vasi ali so jo prinesli do sem aktivisti. Ce so partizani zahajkali lonec, to ali ono, je bila vedno prva pot do Medvedove mame, da je šla po vasi in poiskala potrebno. Ko je konec junija 1942 prišel mimo Cankarjev bataljon, tu se je ustavil po požigu mostu v Mostah, je šla Tončka z njimi. Ni več zdržala doma. Hotela je v boj z orožjem, tako kot tovariši. Nič manj ni pogumna, nič manj ne bo zalegla kot vsak drug borec. Nobena akcija ni bila opravljena brez nje. Nikoli ni hotela zaostajati. Z njimi je hodila na prehranjevalne akcije, napadala in požigala železniško postajo v Žirovnici, z njimi spraznila trgovino, napadala občino Brezmca, sodelovala v vojaški akciji v Lescah. Njihova borbenost je poganjala Nemce za njimi. Ves čas so jih imeli za petami. 1. avgusta 1942 so bili napadeni pod Kepo, v Mlincih, kjer je bil prehod na Koroško. Tam jih je izdal pastir, a so se vseeno srečno umaknili v Dovško planino. Tu so bili spet napadeni in razhajkani. Spet je Medvedova mama skrbela za zveze. Na Črnem vrhu so bili spet »Orglice so morale biti...« Anca Zupane - Vsa Zgornja bohinjska dolina in številni ljubitelji gora jo dosti bolj poznajo pod imenom Čavova Anca. Rodila se je v Tšavovi hiši v Stari Fužini; domačini hišno ime izgovarjajo tako, da je bolj slišati Č na začetku imena. Velika družina je bila pri tej hiši, devet otrok. Anca je bila med starejšimi. Ko je privekala na svet, seje pisalo leto 1897. Takrat so stari Bohinjci še živeli z bajkami o belih ženah. Da so živele v gorah, so pravili, pa da so prišie z gora v hišo, kadar se je otrok rodil, da so plesale okrog zibeli... Kot da bi gorske žene Anco še v zibeli uročile v svojem plesu in ji preroško pokazale pot v življenje ter zapovedale: pod gorami bo tvoj dom. »Enajst let sem bila stara, ko sem s starim očetom prvikrat majerila na Grintojci in na Dednem polju. Prvo leto sem šla rada, potlej pa ne Več... Sem se upirala, pa m me pomagalo. Takrat je bilo treba ubogat, pa je! Ne tkoj kot je danes « se je Anca spominjala svojih tegob, Vi ao jo stiskale v tistih prvih letih, ko so jo starši določili za pomoč dedu pri majerskem delu v planini. Nima lepih spominov na deda. I ako surov je bil. Crtila bi tudi žene če bi verjela, da so one določile, da bo morala v planino. Pa bi jim gotovo v isti sapi tudi odpustila, saj so bile do aje tudi mile. S svojim plesom so v dekletcu, ki je ležalo v zibeli, vzdra-mile blago struno, ki ji je potem še v visoki starosti pomagala preganjati Žalost. »Sem še v šefto hodila, ko sem se naučila igrati na orglice in na harmoniko. Cisto sama sem se naučila. Sem imela že tak poklic. Sem sla poslušat, potlej sem pa še sama poskušala,« je pripovedovala, kako ješe v otroških letih poganjala iz nje %ivna struna - iz zibeli. Orglice so ji že kmalu postale najljubši prijatelj. »Orglice so morale bit, preden sem Sla na planino. Vsako leto so nu korali nove orglice kupit. Kar po Ceniku sem jih izbrala. Prav s Ceske je bil cenik. Potlej so mi jih pa po tošti poslali.« Bile so odkupnina za Otroško tesnobo in nesrečo, ko je hiesece dolgo deklič ostajal sam z dedom visoko v gorah. »Šest let sem hodila s starim očain Sori. Po štirinajst koz in štiri krave Sva molzla. Oča je molzel koze, jaz Da krave. Takrat smo samo svojo Sivino pasli. Z jalovci vred je bilo Šori sedem do osem glav goveje Sivine pa okrog dvajset koz. Nazadnje sem že harmoniko imela na hlanini. Smo krave k Jezeru napajat fceljali, jaz pas harmoniko .. « Ko je odrasla, je hodila plan vat Sama, brez oča. Takrat je imela tudi '»najemnice« - krave drugih gospodarjev. Leta so tekla, Anca je korala od doma. Udinjala se je za *Hajerco, najprej pri kmetu pod Stu-%-jem, kjer je ostala nekaj let, nato ba pri kmetu v Srednji vasi. kjer je Ostala polnih devetinštirideset let m dočakala tudi zasluženi pokoj. Planšarsko delo, ki se ga je v Otroških letih tako otepala, je podalo njen poklic. Kasneje je to delo Vzljubila in pri njem vztrajala do Osemdesetega leta svoje starosti. Od sredine maja do pozne jeseni je ^sako leto pasla kmetov trop na Praprotnici; ves ta čas je bila Ustavni del življenja in dela na tej Janini. Tu imajo Srenjam tudi *v0jo senožeti - »rovte«. Praprotnica je vsako leto posebno oživela, ko je prišel čas košnje. Prišli so poseki, grabiojce in Anca jim je Pomagala spravljati seno. Ce je bilo <*po vreme, so v štirinajstih dneh mmm pospravili seno. Najlepše spomine ima na večere, ki jih je preživljala v druščini senosekov in grabljic. Igrala je, mladi pa so na hlevu plesali. Anca je ponosna na svoje žulje, ki jih je pustila v gorah. Sirarsko delo so opravljali le moški. Ko pa je prva vojna pobrala moške moči, tudi sirarja z Dednega polja, se je Anca kar čez noč odločila, da bo prevzela tudi sirarsko delo. To je bilo odgovorno in naporno delo, pa so ga majerji in gospodarji zaupali le njej: sedemnajst let ji je bilo takrat. V stiski z moškimi močmi se je sirar-skega dela spet lotila na Praprotnici v času zadnje vojne. Na tej planini je pustila več kot polovico svojega življenja, zato ji je najbolj prirasla k srcu. Dolgo se je od nje poslavljala, tako da so se Srenjani šalili: »Tebi bo treba Praprotnico še ,gor' poslat.« Anca je imala rada druščino, vendar je v zrelih letih najbolj uživala, kadar je bila sama z gospodarjevim tropom na njeni planini. »V resnici sem bila zelo navezana na .živino. To je bila moja sreča, da je bila živina zdrava pa da so bile zvečer vse krave v hlevu. Tako sem bila zadovoljna pa vesela, ko sem zvečer z Rudnega polja krave gnala, ko je bil pa tak lep trop pred menoj! To je bilo veselje! Nisem nič na kaj drugega mislila.« Ob večerih, ko je bilo delo po-storjeno, je Anca rada sedla na klopco pred svojo »hišeo« in si zaigrala. »Se je tako lepo slišalo po Praprotnici.« Zdaj nima več harmonike. Pred nekaj leti, ko je nastajal film o bohinjskih planšarjih, smo jo prosili, da nam je zaigrala stare melodije na orglice in na harmoniko. S pesmijo s Praprotnice je Cavova Anca na svoj način dopolnila podobo Življenja v bohinjskih gorah, ki jo oživlja film. Anka Novak napadeni, zato so se umaknili na Pokljuko. Vmes so v Zgornjih Gorjah naredili prehranjevalno akcijo, potem so se umaknili na Jelovico. Spet je bilo treba v prehranjevalno akcijo. Tokrat v trgovino v Bohinjsko Bistrico. To je bilo 27. oktobra 1942. Takrat Tončka-Judita ni šla z njimi. Čiru je naročala, naj ji prinese blago za hlače. Od stalnih hajk je bila vsa strgana. Celo balo blaga je takrat prinesel Ciro. Krojaču Sodji v Bohinjsko Bistrico so ga poslali, da jim je naredil obleke. Takrat sta se dve četi umaknili v središče Jelovice, Prež-ljeva četa, kjer je bila tudi Judita, pa se je umaknila v Barečo dolino. Malo odpočili naj bi se po stalnih akcijah in hajkah. Judita je med tem že dobila svoje nove hlače. 9. novembra 1942, sredi dopoldneva pa so bili napadeni. Nemci so prišli neopaženo z dveh strani. Lovski čuvaj iz Ribčevega laza jih je pripeljal. Naenkrat so udarili na sredo tabora, tako da so borce dobesedno lovili po . taboru. Takrat so ujeli Judito, padel je Florijan Majhen in trije borci so bili ranjeni. Judito so odvlekli najprej v Bohinjsko Bistrico in se spravili nad-njo. Nekdo jo je klofnil, da ji je titovka odletela na tla. Uporno jo je pobrala in si jo spet nadela. V Begunjah je niso tepli, -kajti Judita je bila noseča. Tik pred porodom, sredi aprila 1943, so jo spustili domov na Belo. Toda vsak dan so kontrolirali in čakali, kdaj bo rodila. Pa se je našel človek, poštena duša, koroški žandar, ki je prišel povedat, naj mama in Judita takoj po porodu izgineta, ker ju misiijo ubiti: 4» 30. aprila je Judita rodila mrtvega otroka, že naslednji dan, 1. maja zvečer pa je obe z mamo Ciro odpeljal v četo. Takrat so taborili nad Valvasorjem. Nesreča je hotela, da je bil tistikrat na straži novinec iz Poljč. Ko je zaslišal prihajajoče, jih je ustavil z besedo »Halt!« Skoraj dva dni Ciro ni bil v taboru in res bi se ta čas lahko marsikaj zgodilo. Tudi to, da bi Nemci zasedli tabor. Zaradi nemškega »Halt« so se razbežali na vse strani. Reševali so se proti Zabreški planini. Šele tam so jih ustavili partizani. Judita je takrat dobila vročino. A so pazili nanjo kot na dojenčka. Celo kokoši so nekje dobili in mama ji je skuhala močno juho. Novi komandir Joža Rebol-Planinc je poiskal varno novo taborišče nad Smokuško planino. Sprva so že mislili, da bi Judito poslali čez Savo na Primorsko, a jih je prosila, naj jo puste z njimi. Močne narave je bila in kmalu si je povsem opomogla. Julija 1943 sta bili z mamo dodeljeni v minerski vod Grintovec, ki se je zadrževal v Hrastniku v Selški dolini. Kuhali sta in skrbeli za borce. Dobro sta se počutili med njimi. Nekaj fotografij je še ohra- Medvedova mama — Frančiška Koželj-Ljudmila njenih od tu. Postavno dekle je bila Tončka-Judita. Na eni od slik se je široko ustopila, pomaknila triglavko s ščukom nazaj in z novo puško pomerila nekam naprej. Vleklo jo je v akcije z borci, a tu je niso puščali. 1944. je bila dodeljena v gospodarsko komisijo na domačem terenu. Spomladi 1945 je bila poslana na Primorsko. Dolgo je po Bohinju in tam okrog krožila pripoved, kako je na Gorjušah ali na Koprivniku za mizo razorožila «andaija. Dobiia je brzostrelko! Zaradi zadnje nemške ofenzive se je vrnila na Gorenjsko, nazaj v gospodarsko komisijo. Obe z mamo sta bili me*l borci, ki so osvobajali Begunje in tu tudi zaključili svoje partizanstvo. Medvedova mama, Frančiška Ko-zelj-Ljudmila, je bila borka prve čete 3. bataljona Kokrškega odreda. Cin starejšega vodnika si je pridobila. Borci se je spominjajo z veliko hvaležnostjo. Ves čas borbe so jo občudovali. Noben borec si ni nikoli naložil tako težkega nahrbtnika kot Ljudmila. Le noge in glava so se videli izza nahrbtnika. Še danes se sprašujejo, kako je to zmogla. In Tončka-Judita! Kakšen pogumen deklič. Dvaindvajset let ji je bilo, ko je šla v partizane. Takrat ko je rodila in šla v gozd, Nemci sploh niso mogli verjeti, da je kaj takšnega mogoče. Iskali so jo po vseh hišah, kajti prepričani so bili, da so je nekje skrili. A posledice so se kmalu pokazale. Ze leta 1947 je umrla za ievkemijo. Kljub vsemu pogumu in njeni borbenosti jo je življenje izdalo. Za njo je ostala mala hčerka Jana, ki se ji je rodila v zakonu z njenim komandirjem Jožetom Rebolom-Planin-cem. Mamo Ljudmilo pa so njeni soborci pokopali 1. februarja 1972. leta- D. Dolenc Mamelnova Albina Najstarejša krajanka je danes v Stražišču Albina Rodič, Mamelnova Albina. Petindevetdeset let je dopolnila 24. februarja. Pa da ne boste mislili, da je to mamca, ki jo je življenje ukrivilo v dve gube, ki te sprejme s težko sapo pod debelimi odejami, s čepico na glavi. Nak, to je drugačna korenina. Le globoke gube na obrazu govore o precejšnjem številu let, toda takole blizu stotih bi ji zagotovo ne prisodil. Kajti Mamelnova Albina je zravnana. Njeni lepi sivi lasje že dolgo niso videli frizerja, toda tako ljubko si jih stisne z elastiko vrh glave in podpre z glavnički, da jo hočeš nočeš prestaviš v drugačen SVt t Dvomim, da še kdo od Stražišanov ve, zakaj ji pravijo Mamelnova Albina. Njen oče je bil Emanuel, ampak vaščani so ime prikrojili po svoje in ni bila einanuelova, temveč Mamelnova... Potomec grofov Turnov iz Radovljice je bil oče Emanuel. Njegova mama je bila hči grofa Sigmunda Turna. A svet je šel svojo pot in njen oče je bil mizarski mojster v Ljubljani na Poljanski cesti. Mama je bila doma iz Stražišča. Otroška leta je Albina preživela v Ljubljani. Dobro se še spomni potresa leta 1895. Vsa Ljubljana je bila takrat podprta. Sam Franc Jožef je prišel pogledat. Videla ga je, kako si je ogledoval ruševine. Albino Rodič, Mamelnovo iz Stražišča, so ob njeni 95-letniei obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti - Foto: F. Perdun Ko ji je bilo kakšnih deset let, se je prvič peljala z avtomobilom. Baron Codelli, ki je bil znan z njegovim očetom, je naložil otroke in jih popeljal po Poljanski cesti. Ponosna je bila, kako tudi ne, saj je bilo takrat v Ljubljani le kakšnih šest avtomobilov. In ljudje so kar v špalirju stali in gledali čudo, ki je brez konj šlo naprej. Ko ji je bilo dvanajst let, je prišla v Stražišče. Za šiviljo se je izučila pri g. Ivančevi v Kranju. In potem je šivala za ljubljanske gospe. Organizirale so tudi, da je sešila gorenjsko narodno nošo za kraljico Marijo. Ko je ta obiskala Kranj, je bila oblečena vanjo. Zahvalo in sliko kraljice Marije je takrat dobila Albina z dvora. Včasih je bila kot ugledna šivilja deležna tudi potovanj v tujino. Tako so jo družine, ki jim je šivala, povabile za cel mesec v Prago pa na Dunaj, v Gradec. Lepo je bilo tistikrat. Leta 1919 se je poročila z artilerijskim mojstrom Antonom Rodičem. Osemnajst let je že vdova. Kdaj je bilo najlepše? Ko si bil mlad, ko se ti je vse lfcpo videlo. Najtežje je bilo pa med vojnama. Prva svetovna vojna je vzela dva brata. Dolgo niso vedeli zanju. Ervin se je vrnil šele po šestih letih ruskega ujetništva. Takrat so bili lačni. Nikoli ne bo pozabila, kako so se ruski vojaki zapodili v njihovo klet in se zažrli kar v surov krompir... Druga vojna je bila še strašnejša. V prvi je bila fronta odmaknjena, ta pa se je vsilila v sleherni dom. K Albini so prihajali ljudje, da bi jim pomagala. Dobro je znala nemško in veliko je bila tedaj Vredna dobro napisana prošnja za pomilostitev brata, moža v gestapovskih zaporih. Sredi vojne je šla z nekaterimi ženami iz Stražišča obiskat zapornike v gestapovske trdnjave v Nurnberg in še naprej proti severu. Šiškove, Omanove, Benedikove in druge. Dolgo so potovale, huda je bila avgustovska vročina. Skoraj vsa hrana se jim je pokvarila, toda največ je bilo vredno, da so prišle tja. govorile s fanti, možmi in jim dale novih moči... Skromno živi Mamelnova Albina. Pa je zadovoljna. Kaj pa potre buješ takšnega v njenih letih?! Rada kaj dobrega speče, da lahko postreže sosedom in prijateljem, ki prihajajo na obisk. In njeno pecivo je rahlo kot od malokatere slaščičarke. In tisti jajčni liker, ki ga pripravi doma, je boljši kot vsak kupljen! Ka j misli o domovih za ostarele? Modro razmišlja o tem: če si sam pri sebi razčistil, da pač nekoč pride tudi konec kot za vsakogar na tem svetu, boš nanj počakal lepo tudi v domu. Toda živel boš življenje, kolikor ti bodo še dopuščale moči. Ne pa z zavestjo, da je to zadnja stopnica v tvojem življenju, da zdaj lahko čakaš le še na smrt. se udaš v usodo ... Takrat je hitro po tebi. Človek mora imeti vedno neki smisel življenja. Albina še pri njenih letih veliko bere, tudi tuje časopise, plete, kuha, peče. Rada pokramija s prijatelji, privošči kaj dobrega sosedovemu kosmatinčku, ki jo pride pogledat. Iz vsega srca je hvaležna sosedom, ki tako lepo skrbe zanjo. Sosed Nace, Marjanca, Križnarjeva in drugi. Saj ne more vseh našteti. Vse ji prinesejo skupaj, pokidajo ji sneg, pri vsem ji pomagajo. »Če bi bil vsak star človek tako preskrbljen, bi bilo za vsakega dobro,« pravi. In hvaležna je tudi tovarišem iz krajevne skupnosti, ki se je vsako leto spomnijo. Lepo je živeti med takšnimi ljudmi! In recept za visoko starost? Albina pravi, da ga ne more dati, ker ga ni. Samo od narave je odvisno. Pa želje? Le ena in ta velika: da bi se svet umiril! D. Dolenc pa Ženska ekipa Jesenic Najmlajši jeseniški hokejisti in njihov učitelj Viki Tišler Uspela hokejska prireditev na Jesenicah Važno je bilo sodelovati Skromen spomin na nastop. Igralec Silvo Poljanšek in zastopnika jeseniškega hokejskega kluba Marjan Jelovčan in Lilo Klinar Del jeseniških hokejistov — veteranov Z avtobusom na Yassa maraton Kranj — seznam smučarskih maratonov se izteka. Ena zadnjih preizkušenj ljubiteljev bele rekreacije bo v nedeljo, dne 13. 3. 1983 na Pokljuki, k jer bo izveden 6. mednarodni Yassa smučarski maraton, ki se šteje tudi za dodelitev trofeje Kaveljc - korenina. Odbor za rekreacijo pri ZVUTS Kranj bo v nedeljo, dne 13. 3. 1983 organiziral avtobusni prevoz na POKLJUKO. Odhod avtobusa bo v nedeljo ob 6. uri izpred hotela CREINA. Povratek v Kranj se predvideva ob 15. uri. Prijavite se lahko vsak dan od 7.—15. ure pri ZTKO Kranj, telefon 21-176. n ■ Blejci in Kranjčani na Kobli KRANJ — Organizatorjem SK Bledu in SK Triglavu iz Kranja je zagodlo vreme, saj je bilo tako, da oboji ne bodo mogli četrto slovensko žensko alpsko turnejo v slalomu in veleslalomu, ki šteje tudi za ženski evropski alpski pokal, organizirati na Zatrniku in Krvavcu. Oboji bodo odšli na K oblo, kjer so dobri snežni pogoji- Jutri, v sredo, bo nad sto tekmovalk, udeležba bo res močna, saj bodo prišle skoraj vse najboljše. Vse tiste, ki niso odpotovale na zadnjo ameriSko-kanadsko-japonsko turnejo na tekme svetovnega pokala. Pokrovitelj letošnjega blejskega pokala je turistična poslovna skupne jt Bled in ZTKO Radovljica in skoraj vse delovne organizacije Gorenjske. Prvi start bo jutri ob 9.30, drugi nastop pa bo ob 11.30. Enako kot Blejčani se bodo tudi Kranjčani preselili na Koblo, kjer bo v okviru te Četrte slovenske ženske alpske turneje veleslalom. Kranjčani so le prvo tekmo imeli na Krvavcu, vse ostale tri pa so morali prestaviti na Koblo. Zelja SK Triglava je, da bi to prireditev preselil na Krvavec, toda snežne razmere za tako prireditev so ta čas res neugodne. Pokrovitelj četrtega alpskega pokala Kranja je Merkur, IBI Smučarski skoki Prvaki Špenko, Zupan, Mubi in Dobnikar Kranj - Na skakalnicah na Gorenji Savi je bilo v petek letošnje osnovnošolsko prvenstvo v smučarskih skokih. Nastopilo je več kot 50 mladih skakalcev 11 Šestih osnovnih Sol kranjske oWine Rezultati - I. kategorija (1. in 2 azred): t. Spenko (Cerklje), 2 Martinjak Cerklje), 3. Simčič (S. Jertko - Kranj), 4. Polajnar (Šenčur), 5. Žagar (Šenčur), 6. Mesec (L. Seljak-Stražišče), II. kategorija 3. in 4. razred): 1. Zupan (Cerklje), 2. Štele (Cerklje), 3. Rozman (F. Prešeren), I. Pagon (F. Prešeren) 5. Jagodic Cerklje), 6. Jeraj (F Prešeren), III ka legorija (5. in 6. razred): 1. Mubi Predoslje), 2. Globočnik (Cerklje), 3. tešar (L. Seljak), 4. Senk (S. Jenko-Cranj), 5. Kropar (Cerklje), 6 Semrl BratstvO-enotnost), IV. Kategorija (7. ui -i razred): 1. Dobnikar (Cerklje), 2. Lipar ;Čerklje), 3. Vidmar (L. Seljak). -J. J. in SO Kranj. Vendar so finančna sredstva prispevale tudi druge delovne organizacije Gorenjske. Prvi start veleslaloma na Kobli bo ob 10. uri, drugi je predviden za 12. uro. Vse tekmovalke bodo stanovale v hotelu Jelovica na Bledu, kjer bo danes ob 18. uri tudi sprejem za vse udeležence. Vse »rezultate bo obdelala s svojim računalnikom Delta-Iskra. Nekoliko bolj se godi tretjemu organizatorju slaloma Zveze alpskih organizacij Ljubljana. Na Ulovki nad Vrhniko je ta čas dovolj snega, ki so ga utrdili. Prav zato so prepričani, da bodo lahko izpeljali slalom na Ulovki. Ljubljančani imajo pri smučarskih delavcih Vrhnike vso podporo. -dh Tekma na Krvavcu bo! KRANJ - Včeraj, pred zaključkom redakcije, so nas predstavniki Smučarskega kluba Triglav obvestili, da bo* organizatorju le uspelo pripraviti tekmovanje žensk v veleslalomu za evropski pokal na Krvavcu in ne Kobli kot je bilo prvotno predvideno. Tako bo jutri na Kobli slalom, v četrtek pa na Krvavcu veleslalom! Sicer pa je obširnejši zapis o smučarski turneji žensk za evropski pokal objavljen na športni strani ^ Jesenice - Polna dvorana Podmežak-la, kot da bi šlo za pravi hokejski derbi med Jesenicami in Oliinpijo ali za nastop res kvalitetnega hokejskega moštva, je bila glavna značilnost nedeljskega hokejskega večera na Jesenicah. Jeseničani so pripravili res' privlačno in zanimivo hokejsko predstavo. Za prijetno razpoloženje so razen hokejistov in prvič pri nas tudi hokejistk poskrbeli še pihalni or kester jeseniških železarjev, ansambel Ultimat, prav tako z Jesenic, in popularni Franc Košu-. Prvi so v nedeljo popoldne zadrsali na jeseniški led pionirji Jesenic in Olimpije. Slo je za pravo hokejsko tekmo, v kateri so bili mladi Ljubljančani boljši in zmagali z 11:3. Sledil je nastop učencev hokejske šole jeseniškega kluba, ki jo vodi nekdanji jeseniški hokejist Viki Tišler. Najmlajši so navdušili in izvabili aplavz polne ledene dvorane. Če bodo najmlajši tako nadaljevali, se Jeseničanom za razvoj njihovega hokeja ni treba bati. Sledilo je srečanje veteranov Olimpije in Jesenic. Igrali so vsi zrani hokejisti, ki so znali včasih tako navduševati ljubitelje hokeja. Vzdušje je bilo kot včasih, ko je šlo, ali bo zvezdica ostala na Jesenicah ali odšla v Ljubljano. Zmagali so jeseniški veterani s 3:^ Osrednji dogodek pa je bilo prva Zentka hokejska tekma pri nas. Dekleta so nastopila za Olimpijo in Jesenice. Tekma se je v regularnem čf.su končala 1:1. Potem pa so odločali kazenski streli. Več sreče so imele Ljubljan&.uke. Ob vsem te;n pa rezultat ni najvažnejši. Važno je bilo sodelovati in razveseliti tako številne ljubitelje hokeja, ki so se zbrali na Jesenicah. I/.priCali so, da ljubiteljstvo do hokeja pri nas ne upada in da ledene dvorane še naprej ne bodo ostajale prazne ... J. Košnjek Foto: F Perdan 4. šahovski festival Bled '83 4 mednarodni odprti šahovski festival Bled 83, se prične 11 3. 1983 ob 14. uri. Prijave se sprejemajo do pričetka. Do sedaj" je prijavljenih ti velemojstrov iz domovine in tujine, 8 mednarodnih mojstrov, več mojstrov in veliko število mojstrska kandidatov. Irra se po švicarskem sistemu 9 kol vsak dan od 15.,'«) igralni čas je 2,5 ure na igralca za premišljevanje. Igralni prostori hotel Park na Bledu. Begunje - Po več kot 15 letih jt bik na 35-m skakalnici spet tekmovanj* • republiškem merilu. Prizadevni organizatorji TVD Partizan Žirovnica so lek dobro organizirali letošnje prvenstva SRS v smučarskih skokih za mlajs«? pionirjem, kjer je nastopilo rekordne število tekmovalcev, in sicer več kot 80 i; 14 klubov. To je bila po kvaUteti » množičnosti letošnja najboljša priredite-v kategoriji pionirjev. S tekmo v Begunjah pa je bila zaključena tudi letošnji sezona tekmovanj za pionirje. " mlajšimi pionirji so imeli največ skakalci kranjskega. Triglava, zanesljivo zmagali z veliko pj ekipni konkurenci. Naslov prvaka je osvojil zasluženo P; Velenja, na drugo mesto presenetljivo uvrstil Kranjčan medtem ko je bil Mubi (Triglav* Uspehi kranjskih skalcev so rezultat izredno prizadevnega trenejo Janija Grilca. Rezultati: 1. Pušnik " Velenje) 212,9 ( 32,5, 33), 2. Globoftuš (Triglav) 207,8 (31,5, 32,5), 3 Mub (Triglav) 217,3 (31 33), 4. Gašperin (Žirovnica), 5. Petek (Žirovnica), ... g, dic (Triglav) in KnaftHj (Trigiavi C Kešar (Triglav), 11. Senk (Triglav*', i: Kropar (Triglav), 13. Semrl (Triglavt, 14 Komovec (Triglav), 15: Kapus (2in)W ca), 18. Kopač (Ziri), Batistič {It-glav), 20. Zupančič (Ziri). J. Javomik Štirn osmi v Zahomcu Zahomec — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za ZDjski pokali nastopila tudi letos ekipa kranjskih skš-kalcev. Najbolje se je uvrstil Janez Str. ki je zasedel osmo mesto. Ostali so naslednja mesta: 10. Česen, H ^ 12. Melin, 15. Dolenc, "" —" Kešar, 27. Šilar. 16. Slatner, S Račke na smučeh Rogla - Preko dvesto časnikarjev jugoslovanskih novinarskih hiš se je zbm na 16. srečanju novinarjev — smuearkv • središču zreškega Pohorja, na jjjj metrov visoki Rogli. Med srečanjem crs-težno družabnega značaja so se časnikar seznanili tudi z razvojem Pohoria -delavce Uniorja iz Zreč, glavnega nokr vitelja srečanja, pa so pripravili zaha\i program. V tekmovalnem deiu enc.-e-denskega srečanja so se novinar,; Vv-merili za naslove državnih prvakov ' tekih in v veleslalomu. Največ u^r^v,- -imeli časnikarji osrednjega slovenske^ časnika in njegovih izdaj — Dela * Ljubljane, med posamezniki pa u.L' Soštarič (Delo) in Silvo Mat^lif fSn Ljubljana), ki sta zmagala v obeh diit-plinah in s tem tildi v kombinaciji Rezultati - teki - članice 1 Soštarič, 2. Roš, 3. Leskovic tvse rv • člani: 1. Fomezzi (Ljubljanski d-if»v™k 2. Pucelj (Delo). 3. Jeras (ElektroeSS-darski vestnik), 16. Stružnik (Delo) veterani: 1. Fomezzi, 2. Jeras, 3. Rotje]; rt,-kovic (Delo); člani: 1. Mencinger 2. Lavrič (RTV Ljubljana), 3 (Kmečki glas), 4. Cadež (LeSain«V Dragojevič (RTV Ljubljana); vetera n i Rogelj, 2. Saletto (TV Zagreb), JS (Večer); superveterani: 1. Matelič Pirnar; kombinacija —^ članice: 1 s^ štarič, 2. Leskovic, 3. Paulin (vse DeV člani: 1. Ocepek (Kmečki glas), 2 Čaie> (Lesnina), 3. Kanoni (RTV Ljuhljan* veterani: 1. Rogelj, 2. Jeras, 3/Fomec^ superveterani: 1. Matelič, 2. Pirnar elj, saj so kljub pomanjkanju snežne odeje imeli proge pripravljene res odlično. Teklo je staro in mlado in ni bilo tekmovalca in tekmovalke, ki bi ne imeli v Na 30 kilometrov so tekli tudi naši najboljši tekači. V tej kategoriji je zmagal Cvajnitr pred Jelencem in Podhgarjem. Vse slike — F. Perdan smučinah 7, 15 in 30 kilometrov enake pogoje. Organizator, TVD Partizan iz I)upelj, ki ie pripravil ta osmi množični tek Po poteh Kokrškega odreda, se je potrudil res tako kot se je treba potnuliti. Vsi tekači no pohvalili organizacijo prireditve in ni bojazni, da tudi deveti množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda ne bi usjud tudi drugo leto. Kot je bilo Že v navadi na sedmih teh množičnih tekih v Dupljah, so Dupljanci tudi za osmega živeli za to prireditev, saj pri organizaciji pomaga vsa krajevna skupnost. Prav zato je bila organizacija na vseh dosedanjih osinih prireditvah tako uspešna Nedeljski množični smučarki tek Po poteh Kokrškega odreda je to znova [Kitniil. Potrdil P« i«1 še nekaj. Čeprav je pičla snežna odeja se tudi na tej da prog«- pripravili tako kot je treba. Le veliko truua vseh in tako tekmovanje lahko tako uspe kot je uspelo to nedeljo organizatorjem v Dupljah. Vse priznanje. Rezultati - pionirke (7 km) - 1- Be-šter 33,10, 2. Kavčič 33,15, 3. Kočevar 34,03; pionirji - 1. Kolman 31,04 * Nu-nar 31,09, 3. Kordež 31,16; ženske (15 kilometrov) — 1. Šolar 1:00,44, 2 Bco* 1:01,44, 3. Sovan 1:01,47; moftki - 1 pan 42,10, 2. Sušnik 42,12, 3. Kožuh 42> ženske (30 km) - 1. Munih 1:32,44. . Jelovčan 1:35,36, veteranke - 1. Grah".-jan 2:32,46; veterani - 1. Osovni 1:37,51, 2. Dežman 1:40,04, 3 1:46,451 trim tek (7 km) - ienske -1. Slabanja 46,32, 2. Cigale 48.47, 3 Hi ner 49,58, moSki - 1. Stibelj 315^ i Skofic 40,59, 3. Vovk 41,06. ^ Svoj tek so v Dupljah imeli tudi JI A in TO. pripadnik i milice. Pionirke so v nedeljo v Dupljah tekle na Najbolj&r tri: ha\čič, Itešter In Xir. Ivo Štuhir-Ciro, borer m de^tdest Unistotni invalid je vnet smučursk f eL č , saj se udeležuje vseh miwž, ■nih tekaški prireditev. Na posnetk, 1 vidimo , doktorjem Manom Koc-jančičeni. Odlično je Č>ro preizkušnjo. Kac-prestal G LAS 16. STRAN__________________________šport in rekreacija ______________torek, 8. marca tso Smučarski skoki^ Globočnik drugi, Mubi tretji Miličnica Anka Blažičeva Avtoriteta ni le v mišicah Jesenice - Anki Blažičevi je minilo že peto leto dela v organih za notranje zadeve, V tem času je spoznala, da je to delo razgibano, da se vsak dan zgodi kaj novega, spoznala je kopico ljudi, doumela pa je tudi, kaj pomeni biti ženska v uniformi. Na jeseniški postaji milice, kjer zdaj opravlja delo pomočnice dežurnega, je sodelavci niso nikdar gledali podcenjujoče, saj je vseskozi opravljala prav tako zahtevna dela kot moški. Pravi, da si je v ta poklic želela se kot šolarka, le da ni poznala možnosti, ki so se tudi dekletom ponudila za tovrstno šolanje. Sele ko je opravila maturo na kranjski tekstilni šoli, je vložila prošnjo za sprejem v organe za notranje zadeve. Po kratkem tečaju in vrsti strokovnih izpitov je postala milič-nica. Na delo jo je takoj sprejela jeseniška postaja milice. Na tihem jo je skrbelo, kako jo bodo sprejeli sodelavci, vendar ji je kmalu postalo jasno, da si delo razdeljujejo ena- Lončena posoda in zdravje kopravno, da pri tem ne gledajo na krilo in dolge lase, le včasih iz solidarnosti miličniki prevzamejo kako težjo intervencijo ali pa ji pri posegu v pretep eden od kolegov stoji ob strani. Anki Blažičevi se le redko utrne misel, da bi bilo laže delati na kakem mirnejšem, lagodnejšem delovnem mestu, nekje med štirimi zidovi, kjer mraz, dež in sneg ne morejo do živega. Administrativna dela v milici je že opravljala, vendar se jih je hitro naveličala. Dela z ljudmi pa kljub pogostim neugodnim razmeram ni bila nikoli sita. »Ce ta poklic primerjam z drugimi, je čutiti precejšnjo razliko,« razmišlja Anka Blažičeva. »Dolgo je namreč poklic miličnika veljal za moškega. Danes je ta predsodek že zastarel. Na jeseniški postaji milice smo danes tri miličnice, ki se pri delu čutimo popolnoma enakopravne. Sodelavci so nas sprejeli. Tudi ljudje, s katerimi imamo vsak dan opravka, so se sčasoma navadili na žensko v uniformi. Občani so nas sprejeli in vzljubili, ko smo se izkazale z dobrim delom. Zaupanje ne pride samo po sebi. Čeprav imam družino, me to ne ovira pri delu, in tudi poklicno delo ne vpliva na moje družinske dolžnosti. Posebej zdaj, ko opravljam delo pomočnice dežurnega in sem po dvanajstur-nem delovniku več prosta, se lahko bolj posvečam otroku. Nimajo prav tisti, ki trdijo, da miličnice nismo sposobne za vsako delo na milici. Poprimemo v prometu, pri opazovanju, pri nadzoru meje, na smučiščih, tudi Republiški sanitarni in tržni m-Špektorat sta ugotovila, da so na nekaterih sejmih v severovzhodni Sloveniji nekateri zasebni proizvajalci prodajali pološčene lončene izdelke, pri katerih niso bila upoštevana določila pravilnika o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti predmetov splošne prakse, ki se smejo dati v promet Uporaba takš ni/i lončarskih izdelkov je zdravju škodljiva in tako je bilo tudi nakajprimerov obolelosti. Če namreč lončar ni dovolj po: zoren na pravo temperaturo v peci, se kcmeje lošč pod vplivom kislih jedi (na primer solate) topi ter povzr ča zastrupitev. Ce torej nismo prepričani, da je bila posoda dovolj »pečena«, jo raje uporabljajmo za okras, ne .pa kot jedilno posodo. Sanitarni in tržni inšpektorat zato opravljata strokovno analizo lončarske proizvodnje glede na zahteve pravilnika. Poostrena je tudi kontrola nad proizvodnjo in prometom poioščenih lončenih izdelkov. Inšpekcijske službe hkrati opozarjajo občane, naj nepreverjene pološčene lončarske izdelke uporabljajo kot okrasne predmete, ne pa za pijačo in hrano. Inšpekcijske službe tudi pozivajo proizvajalce lončene posode, da si pridobijo potrebne ateste, brez katerih proizvodnja in prodaja take posode v bodoče ne bo več mogoča. Gorenjska nočna kronika ŽIVINA NA MRAZU Za jeseniškim gledališčem so biU zadnjič vso nočparfja^ trije manjši tovornjaki, naložen z živino. Bikci so hladne nočne ure prebili na mrazu in brez nadzora, medtem ko so se brezvestni vozniki tovornjakov ve je no sreli za kako točilno mizo ali Xejo. Za to dejenjejim bodo pristojni krepko izprašali kosma-to vest. DOMISLJAVECJOJEDOBIL PO GRBI Ko bi bil gost blejskega hotela Park le domišljav, ne bi nikoga* motil. Tako pa je bil tudi pijan in nasilen, ko ga niso pusti v Kazino brez vstopnice. Ko je navsezadnje začel šikanirati še miličnika, je bila mera polna-Preden so ga dali na hladno, so mu temeljito prešteli kosti. PEVKA RAZGLAŠENE SLAVE Dogodilo se Je še pred praznikom žena, da se ga je neka ženska preveč nabrala in jo je ™o nosilo Na Sanjski avtobusni postaji je na ves glas pre- pevafa. Sicer avtobusni potniki nimajo nič proti ubrani pesmi, tokrat pa je razglašena muzika žalila njihova ušesa. Žensko so nato utišali miličniki. Čeprav je kazalo, da bosta dva moža postave slabotni ženski hitro kos, ni bilo tako enostavno. razbijal in izzival Opitemu Tržičanu, ki je minuli teden obiskal Petrolovo restavracijo na Deteljici, je zaužiti alkohol navdihnil junaška dejanja. Ves napihnjen od korajže je pozival goste na pretep. Odzivali no se mu šele možje v modrem, ki pa jim ni bilo do rvanja. Odvedli so ga v kletne prostore, da bi ga malce umirili, nato pa so ga sredi zimske noči izpustili na prostost. PIJAN ZA KRMILOM Kar dvakrat v noči so Kranjčana zalotili, da je vozil pijan. Čeprav je prepričljivo trdil, da je povsem trezen, mu ni bilo verjeti, saj še hoditi ni mogel naravnost, kaj šele voziti. Do iztreznitve je bil gost kranjske postaje milice. Naslednjih nekaj tednov se bo lahko v duhu pripravljal na soočenje s sodnikom. pri intervencijah. Telesno smo dekleta sicer šibkejša, zato pri raznih posegih v kake množične pretepe ne moremo biti tako učinkovita kot moški. Vendar se da marsikateri spor tudi drugače rešiti, saj so ljudje na fizično silo občutljivi. Vsa avtoriteta ni le v mišicah. Kdor zna pretehtano in razumno ravnati, lahko več opravi.« Čeprav je poklic, kakršnega opravlja Anka Blažičeva že šesto leto, zahteven in odgovoren, čeprav glede na težke delovne razmere ni posebno dobro plačan, bi si ga zanesljivo še enkrat izbrala. Rada ima ljudi, razgibanost, spremembe. Poleti bi rada delala pri nadzoru planinskih pohodov prek Stola, je izrazila. Hribe ima rada in tako delo bi pomenilo združitev prijetnega s koristnim. Anka Blažičeva ima svoje delo rada, tudi svoje odgovornosti s^ zaveda. Pravi, da so ljudje do miličnika strožji kot do kakega drugega občana, saj ga dobro poznajo in ga v tej vlogi vidijo tudi, kadar ne nosi uniforme. Sprva je bila ta ugotovitev nekoliko trpka. V nekaj letih pa je Anka Blažičeva spoznala, da je v tem poklicu tudi nekaj vojaškega, trdega in da je temu treba prilagoditi svoje življenje. j). Z. Žlebir NESREČE ČEZ CESTO V SMRT Radovljica - 21-letno Lilijano Božič iz Radovljice, ki je v soboto zvečer neprevidno prečkala magistralno cesto pri Petrolovi bencinski črpalki blizu Radovljice, je v prehitri vožnji zbil voznik osebnega avtomobila Branko Dovjak iz Ljubljane. Slednji je vozil z Jesenic proti Kranju in na neosvetljenem ravnem delu ceste vožnje ni prilagodil razmeram. Z nezmanjšano hitrostjo je trčil v dekle, ki je hotelo čez cesto. Božičeva je bila tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. Zaradi hude nesreče je bil tudi promet kako uro oviran in je potekal enosmerno. TRIJE RANJENI Kovor — Na cesti Ljubelj —Kranj blizu Kovorja se je v nedeljo, 6. marca, zgodila nesreča, v kateri so bili trije udeleženci ranjeni, gmotna škoda pa znaša 90.000 dinarjev. Povzročil jo je voznik Radiša Matovic, star 27 let, Iz Tržiča. Slednji je vozil od Bistrice proti Pod taboru in je v naselju Loka dohitel avto Milenka Bazareviča. V blagem desnem ovinku ga je prehitel, tčdaj pa je nasproti pripeljal Matjaž Novak, star 19 let, iz Bistrice pri Tržiču. Matovič je trčil v njegovo vozilo, pri čemer je bil voznik huje, njegova sopotnika, 22-letni Slavko Kokalj iz Tupalič in 18-letna Maja Istenič iz Bistrice pa laže ranjeni. POVOZIL PEŠAKINJO Škofja Loka — V petek, 4. marca, je na lokalni cesti v Puštalu voznik osebnega avtomobila, 60-letni Franc Strel iz Škofje Loke povozil peŠakinjo, 56-letno Matildo Sever. Voznik je takoj ustavil in Severjevo vprašal, če je morda ranjena, vendar je dejala, da ni. Šele ko je prišla domov, je začutila bolečine. V Kliničnem centru v Ljubljani so ugotovili težje telesne poškodbe. Požar V petek smo poročali o požaru, ki je do tal uničil leseno domačijo Marije Bradaško v Stražišču pri Kranju. Vzrok požara in višina gmotne škode tedaj še nista bila znana. Komisija je zdaj ugotovila, da škoda znaša okrog 200.000 dinarjev in da hiša ni bila zavarovana. O vzroku požara si Še niso edini, domnevajo pa, da je nastala zaradi dotrajane električne napeljave. Za večjo prometno varnost Zdravi in trezni za volan Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da iz varnostnih razlogov nihče ne more upravljati z motornim vozilom v javnem prometu, če tega tudi iz zdravstvenih razlogov ni sposoben. Pri tem gre lahko za bolezen, za trajno ali le začasno spremembo zdravstvenega stanja, od česar je odvisna tudi omejena ali trajna vozniška nesposobnost. Seveda je pri tem pomembna tudi samokritičnost voznika, da ne bi ob slabem . počutju ali bolezni sedel za volan ter tvegal nezgodo. Voznik bi se moral o tem tudi posvetovati z zdravnikom. Kadar pa se utemeljno dvomi o voznikovi telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil in traktorjev, lahko zdravstvena organizacija ali organ, ki tako ali drugače skrbi za varnost prometa, voznika napoti n£ specialistični zdravstveni pregled. Zdravnika in pooblaščene zdravstvene organizacije v teh primerih ne veže varovanje poklicne molčečnosti, če zaradi varnosti v prometu ravnajo v skladu z zakonom, ne glede na to,- da se s tem voznik sam morebiti tudi ne strinja. Za večjo varnost prometa je torej potreben tudi zdravstveni nadzor voznikov, še posebej bolnikov z epilepsijo, po prebolelem infarktu, emboliji, operacijo na srcu, bolnikov z visokim krvnim pritiskom, sladkorno boleznijo, boleznimi dihal in gibal, duševnih bolnikov, alkoholikov slabovidnih itd. Seveda pa je ob tem treba znova poudariti, da je ob vseh teh boleznih, ki lahko vplivajo na sposobnosti voznika, še kako pomembna tudi občasna vinjenost. Pod vplivom alkohola se namreč lahko bistveno spremenijo psihomotorne lastnosti in sposobnosti voznika, tako da za volanom ogroža sebe in druge udeležence v prometu. Zato velja pravilo, da lahko v prometu varno vozijo le trezni in zdravi vozniki. Kadar pa se pojavijo morebitne zdravstvene težave, je treba upoštevati zdravstveni nadzor. Mrak Bo zveza zdržala? Kranj — Na številne želje in zahteve (takšna je bila vsaj takrat ugotovitev in utemeljitev) je 13. decembra lani začela delovati avtobusna zveza avtobusna postaja Kranj — železniška postaja Kranj. Na zborili delavcev delovne organizacije Alpetour — tozd Potniški promet — pa so, ko so razpravljali o lanskem poslovanju, že ugotavljali, da je ta proga nerentabilna. Prvi in drugi mesec so namreč na tej relaciji beležili pet do šest potnikov. Sklenili so, da bodo počakali do izteka poskusnega roka, torej do 27. marca, nakar naj bi se odločilo. Res je, da sobota ni najprimernejši dan in bi bilo morda bolje, da bi se za to odločili med tednom. Vendar smo vseeno skušali preveriti, kako je zaseden avtobus na tej progi. Alojz Goljevšček iz Tolmina: »V Kranj prihajam na obisk. Prav presenečen sem, da je tokrat na postaji avtobus. Velikokrat sem namreč moral peš v mesto. To so zdaj dobro naredili. Samo čudno, da ni nič potnikov. Verjetno se med tednom ljudje bolj vozijo z vlakom in je takrat tudi na avtobusu več potnikov.« Ivan Markelj, voznik avtobusa iz Kranja: »Pri Alpetouru sem šofer štiri leta in pol. Zdaj redno vozim v Komunalni coni, danes, ko je sobota, pa .pomagam' na tej liniji. Z avtobusne postaje sem imel odhod ob 4.35, ob 5.35, 6.35, 12.35, no in zadnjo vožnjo imam zdaj ob 14.45. Z železniške postaje pa je odhod ob 5. uri, ob 5.45, ob 7. uri, ob 12.50 in ob 15.05. Na vseh vožnjah v obeh smereh je bilo danes skupaj 11 potnikov. Ne vem, kako je med tednom, menda je še največ potnikov na avtobusu, ki odpelje z železniške postaje ob 7. uri (zdaj že nekaj dni povprečno okrog 50). Ko pa sem pred tedni prav tako v soboto vozil na tej relaciji, sem imel cel dan le dva potnika. Če primerjam te številke z gospodarjenjem, bi rekel, da za našo delovno organizacijo oziroma tozd ta relacija ni rentabilna.« Milan Skok iz Kranja: »Delam v Jelovici Škofja Loka in se med tednom večkrat peljem s tem avtobusom na železniško postajo ali nazaj. Na začetku je bilo zares malo potnikov; pa tudi zdaj jih ni ravno veliko. Se najbolj je morda ta avtobus dobrodošel, kadar je slabo vreme. Sicer pa menim, da bi bilo škoda, če bi to progo ukinili. Po moje je toliko let ni bilo, da se ljudje Je nismo prav navadili nanjo.« Morda se res še nismo navadil nanjo. Verjamemo pa tudi Alpetou ru, da je vsaj za zdaj ta proga zanje nerentabilna. ^ žalar Miro Dovžan Javni red in mir (2) SstS« nepc^cornost ukazu na raz,d, širjenje lažnih 3 itd Intenzivnost dejanja, njejova družbena nevarnost, motiv «ton ca ni »m n.g. elementi so osnova za opredelitev dejanja kot prekršek ali kot kaznivo dejanje Zagrožene kazni za krši Za kršenje 3 zakona o pr tbC in težja rnu dej 'c pred 1-r.f vznemirljivih vesti ali trditev, ki žalijo narodno ali politično zavest občanov, govorjenje ali pisanje znakov, emblemov ah drugačen način sramotenja družbenopolitične ureditve Jugoslavije, izzivanje in žaljenje moralnih in patriotičnih čustev občanov, je zagrožena izključno zaporna kazen do 60 dni, ki jo izrekajo sodniki za prekrške. K najtežjim dejanjem sodijo tudi vdajftnje prostituciji, podpiranje dejanj spolne nemorale, klatenje, potepanje in beračenje Denarna kazen do 2000 din, za težje oblike prekrškov pa tudi zapor do 30 dni, je predvidena za rleleča dci^-ia: prepiranji, vpitje vedenje proti uradnim osebam. Prekršek stori tudi občan, ki je na javnem kraju pijan in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo. Prekršek je tudi ogrožanje varnosti oseb v zaprtih prostorih, streljanje brez potrebe, nezavarovanje nevarnih živali, mučenje živali, lov ali pobijanje ptic pevk, igranje iger na srečo z namenom pridobitve materialne koristi. V ta okvir sodijo tudi taka dejanja, kot so sramotenje zastave in grbov, poškodovanje napisov, izobešanje tujih zastav brez dovoljenja, pisanje in risanje po zidovih,-zadrževanje v prostoru, kjer to ni dovoljeno. Prekršek je tudi dajanje alkoholne pijače mladoletnikom; pijanim osebam ali skupinam oseb, med katerimi .so tudi pijane osebe. 7, denarno kaznijo do 1000 din pa se za prekr'ek kazn jc, kdor ne Arhi za čistočo pred zgradb^-J, r- raztrgano ustavo, za ljenja; s tako denarno kaznijo se kaznuje tudi oseba, ki dovoli mladoletniku do 15. leta starosti vstop v nočni lokal ali na prireditev, prepovedano za mladoletnike (na primer pre- g>vedan ogled filma, neprimernega za otroke), azili so zagrožene tako za storilce kot za odgovorne osebe in starše oziroma skrbnike, če taka dejanja zagreše otroci ali mladolet niki. Zakonodaja še posebej ščiti mladoletnika in mu poskuša zagotoviti čimbolj normalen razvoj. Pri ne tako redkem točenju alkohola mladoletnim osebam je treba vedeti, da ne stori prekrška le gostinski delavec, ki toči pijačo, pač pa vsakdo, ki mladoletr pijačo, torej tudi izven gostinskega Takšna ostrina v zakonu je glede : število alkoholikov (med njimi tudi letniki) seveda razumljiva. ' (se ni:dr. viku ua 1 .kaia. Veletrgovina jr^jl specEriua OJOOO© Gostišče RIKLI čestita vsem ženam za njihov praznik in vas vabi, da nas obiščete! Vsem ženam čestitamo za njihov praznik tekstilindus KRANJ Triglav konfekcija Kranj Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik 8. marec Kemična čistilnica in pralnica Iskrene čestitke vsem ženam za njihov praznik — 8. marec Škof j a Loka p. o. Spodnji trg 27 tel: (064) 60-317 Iskrene čestitke vsem delovnim ženar za njihov praznik — 8. marec VSEM ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO GOSTILNA L0™ | ob Savi ALES " tel. 40-138 Vsem delovnim ženam iskreno čestitam za njihov praznik. Vabimo vas na naše domače dobrote. Priporočamo naše trgovske in gostinske storitve Alpska modna Industrija ALMIRA RADOVLJICA Vabimo vas v naše prodajalne v Radovljico, na Bled, v Grimšče, na Jesenice, v Kranjsko , goro in v Bohinj, kjer vam nudimo izdelke iz novega spomladanskega programa. Vsem ženam čestitamo za 8. marec — j dan žena Frizerski salon ^r ANA Radovljica, Cankarjeva 40 Iskreno čestita svojim cenjenim strankam za 8. marec in se priporoča! Trgovska in gostinska delovna organizacija 2IVIL-A Žito ^ Ljubljana ifv TOZD TRIGLAV - Š Gorenjka Lesce TOZD Pekarna Kranj * Ob dnevu žena iskreno čestitamo vsem ženam in jim želimo še veliko delovnih uspehov Obrtno gradbeno podjetje REMONT GRADNJE ŽIRI p. o. Trg osvoboditve 1 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: IZKLICNA CENA _ model za betonske cevi 0 10,1 kom H®®'®® _ vitel f primeren za vlečnico, 2 kom 4.000,00 din - vozički ročni kpl, 2 kom _ vozički ročni samo konstr., 3 kom 800,00 din - elektro omarice, 2 kom . * 3.000,00 dm - pogonski jermen 12 m/25 cm z motorjem, 1 kom - £boj vaginčka, 1 kom 2.000,00 din - črpalke za vodo, 2 kom . 1.000,00 din ^elektromotor Simens 50 KW 1476, z žaganj«««J ^ 1S!000[00 din 12.000,00 din 12.000,00 din 5.000,00 din 2.500,00 din 2.500,00 din 2.000,00 din 2.500,00 din in stikalom in pog. jermen, 1 kom _ elektromotor RK 18 KW 1440,1 kom - elektromotor RK 10 KW 1440,1 kom - elektromotor RK 15 KW1440,1 kom - elektromotor GL 11 KW 940,1 kom - elektromotor EUN 4,2 KW 1440,1 kom - elektromotor RK 2,4 KW 1440, 1 kom - elektromotor RK 1,5 KW 1440, 1 kom - elektromotor RK 2,5 KW 940,1 kom - elektromotor Elektrokovina s prikolico 1,1 KW1440.1 kom - LTH RK brusilnica pregoren 5,5 KW, 1 kom - ELIN 4 KW pregoren, 1 kom - mesilna naprava z motorjem 1,5 KW kpi - drobilec, 1 kom - elektromotor 40 V 30 A 1 K W - kompresor brez pogona, 1 kom 2.000,00 din 1.500,00 din 500,00 din 5.000,00 din 15.000,00 din 500,00 din 2.300,00 din Javna dražba bo dne 26. 3. 1983 ob 10. uri v skladiščnih prostorih na Račevi 8 2iri Interesenti si lahko ogledajo predmete istega dne od 8. ure dal'ie Zainteresirani kupci morajo pred pnčetkom dražbe položiti 10$ kavcije za predmet, ki nameravajo licitirati. Kavcija'se položi pri blagajni na istem naslovu, tfražba bo javna z ustnim licitiranjem. KLA0IVAR -^^r^cmtnv 7 a avtomatizacijo. 64226 2IRI yug osla via KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO »KLADIVAR« ŽIRI razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 1 vonjeproizvodno-planskega sektorja (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat -^Šolska6 z obrazca: strojne, organizacijske ali ekonomske visok os oiaii a -j hkene delovne zmožnosti, - v go. - STeVpvoSm dilu u8ISn ETkaie vodstvene in organizacijske - EŠ&SCft.°uresni' 2. VODJE KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat MSSJff" ota^ae:ekonomske smeri oziroma z delom pri- - SSJJMi^^ ah vodilnih dlih v go- - S^Tpravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samo-upravljanja in da je družbeno-politično aktiven, . - da?e Pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske - KpoTjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresni-čevamjukadrovske politike v občini Škofja Loka. Z delom pridobljene zmožnosti se ugotav jajo po pravilniku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. 3. VODJE RAZISKOVALNE ENOTE (1) (dela oziroma naloge se bodo opravljale v Razvojnem oddelku fluidne tehnike v Škofji Loki) Poleg splofinih z zakonom določenih pogojev mora kandidat —**visokošolika "obr azbest roj ne ali elektrotehniške smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti - 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ah vodilnih delih v go- d^im^pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbeno politično aktiven, - da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske - dS^lnjSje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka Z delom pridobljene zmožnosti se ugotav^o po pravilniku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 leta. ter objavlja n ~Wnja prosta dela oziroma naloge: 1 VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA (1) ' (vodenje, organiziranje, planiranje in kontroliranje dela vOPD) Ponoi* višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri oziroma Z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj. 4. SKLADIŠČNIKA ORODJA (1) Potfoi* končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušnj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 8 dni po objavljenem razpisu. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem Izbrani°kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ Svet delovne skupnosti strokovne službe razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE STROKOVNE SLUŽBE MEDOBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRANJ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri, - da imajo 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, - da so družbeno-politično in moralno-etično neoporečni Vodja strokovne službe bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju naštetih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj, Stara cesta 11. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v* 30 dneh od opravljene izbire. MALI OGLASI tel.:27-960 PRODAM Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA kifelc. Dolžan, Breg 109, Žirovnica 1818 Aprila, maja in junija bom prodajal rjave in grahaste JARČKE, stare dva meseca. Sprejemam naročila! Stanonik, Log št. 9, Škofja Loka 1910 Poceni prodam PRALNI STROJ, star 6 let. Šiftar, Planina 6, Kranj, tel. 28-246 po 19. uri 1995 Prodam bukove PLOHE ali DESKE in borove PLOHE 40 mm. Praprotna polica št. 4, Cerklje 1996 Prodam domačo SLIVOVKO. Naslov v oglasnem oddelku. 1997 Prodam semenski KROMPIR desire. Voklo 12, Šenčur 1998 Prodam OVES za seme. Kuralt, Zabni-ca 45, tel. 44-513 1999 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ. Radovljica, Kranjska 12 2000 Prodam rabljeno gradbeno električno OMARICO. Telefon 74-571 popoldan 2001 Prodam čelni NAKLADAC »Baas« za traktor. Telefon 064-65-078 2013 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Zasip — Stagne 20. Bled 2014 Ugodno prodam plinski ŠTEDILNIK, malo rabljen. Informacije pri Borčnik, Veljka Vlahovića 10, Kranj 2015 Prodam tri PRAŠIČE, težke okrog 110 kg. Golnik 72 2020 Prodam barvni TV SPREJEMNIK ITT schaublorenz, ekran 65 cm. Informacije po tel. 77-482, vsak dan od 18. do 20. ure • 2023 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 26-461 - int. 86 dopoldan 2024 Prodam 2 TELICE breje 5 mesecev in 7 mesecev Visoko 90 Šenčur Prodam OTROŠKO POSTELJICO komplet tel. 79-468 popoldne. Prodam 100 NESNIC, starih 6 mesecev. Visoko 41, Šenčur (Zormanov mlin) 2029 KUPIM Kupim do 10 dni starega TELETA. Telefon 60-734 od 8. do 10. ure 2007 Kupim 10-kubično samonakladalno PRIKOLICO za traktor pasquali 18 KM. Repinc, Mlinska 28, Bled 2008 Kupim večjo ali tudi manjšo količino PERLITA. Markuta, Čadovlje 3, Golnik Kupim otroški športni VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 2028 VOZILA Prodam MERCEDES 200 D, motor po generalni, letnik 1964. Tone Behek, Gradnikova 4, Kranj, tel. 064-22-607 1855 Prodam RENAULT 16 TS, letnik 1971, generalno obnovljen, registriran za celo leto. Stojan Davidović, Veljka Vlahovića št. 9, Kranj 1863 ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o., Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela * VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 tone Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - opravljen izpit za voznika viličarja, - zaželene ustrezne delovne izkušnje Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra - Industrija za električna orodja, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Čestita ženam za praznik 8. marec Prodam MOTOR in menjalnik za fiat 750. Ivo Slapar, Zupanova 5, Šenčur, ali popoldan po telefonu 28-237 2002 ŠKODO, starejši letnik, registrirano do avgusta, prodam ali zamenjam za »fieo-ta«. Naslov v oglasnem oddelku. 2003 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, ohranjeno. Šenčur, Luže 41 2004 Prodam »FIČKA«, starejši letnik, registriranega do 31. julija 1983. Informacije po tel. 74-779 v soboto in ponedeljek od 15. do 18. ure 2005 Kupim VW (»hrošča«), z dobrim motorjem, ali samo motor od letnika 1970 dalje. Telefon 50-136 2006 Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1976. Stane Avsenek. Virje 32, Tržič, tel. sn-570 2016 Prodam tovorni avto TAM 6500, letnik 1973, dolgi kason. Markelj, Pristava 69/B, Tržič 2025 Prodam avto NSU 1200 C (prinz), registriran do 16. decembra 1983. Simčič, Cankarjeva 40, Radovljica 2026 Prodam »CERADO« za prikolico osebnega avtomobila, v izmeri 200 x 130. Janez Kušar, Mengeška skupina 4, Mengeš, tel. 061-737-345 2027 Prodam FIAT 126 P. Tel.: 27-132 Prodam notranji desni BLATNIK za LADO 1500. Jelovčan, Cirilova 15 a, Kranj (Orehek) STANOVANJA Dvosobno družbeno STANOVANJE v Valjavčevi ulici, v drugem nadstropju (47 kv. m), brez centralne kurjave, zamenjam za večje, tudi brez centralne kurjave. Naslov v oglasnem oddelku. 1883 Ženska srednjih let išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe pod: Izobražena ali telefon 27-960 2009 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju s kuhinjo in kopalnico, ali GARSONJERO, za dobo 2 do 3 let. Šifra: Anonimno 2010 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Škofji Loki. Telefon 62-022 2011 V okolici Kranja zamenjam polovico DVOSTANOVANJSKE HIŠE z vrtom za tro ali štirisobno stanovanje v Kranju. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod Ugodna zameniava 2030 ZAPOSLITVE Iščem delavca v kovinski stroki. Ponudbe po telefonu 62-021 v soboto in nedeljo 2012 OBVESTILA NAPELJUJEM in POPRAVLJAM vodovodne instalacije in ČISTIM bojlerje na območju Škofja Loka—Kranj. Telefon 061-315-408 od 18. do 20. ure 2022 OSTALO Iščemo žensko, ki bi 4 ure tedensko pomagala pri ČIŠČENJU prostorov. OD po dogovoru. Gostilna Slavka LIKOSAR, Visoko 45, Šenčur 2013 V Kranju iščem VARSTVO za 1 leto starega OTROKA. Oddati ponudbe pod šifro Ugodno 2031 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANTONIJA MUŠlČ-Tončka Pogreb pokojnice bo v sredo, 9. marca 1983, ob 15. uri na kranjskem pokopališču ŽALUJOČI: hči, sestra, brat in drugo sorodstvo Kranj, 7. marca 1983 Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša draga mama, stara mama, babica in teta MARIJA ZEPIC stan. Zlato polje št. 13 Pogreb pokojnice bo v torek, 8. marca 1983, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 6. marca 1983 Žalostni sporočamo, da je tragično preminila naša mlada sodelavka - LILIJANA BOŽIČ Dobro in vestno delavko bomo ohranili v trajnem spominu. Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. marca ob 16. uri na pokopališču v Radovljici. KOLEKTIV IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE AERODROMA LJUBLJANA Brnik, 7. marca 1983 GLASOVA ANKETA Danes začetek evropskega pokala na Zelenici TRŽIČ - Delavci Smučarskega kluba Tržič, ki so organizatorji tekmovanja v veleslalomu in slalomu za evropski pokal za moške na Zelenici, so v preteklih desetih dnevih krepko poprijeli za delo ter s pomočjo pripadnikov JLA uspeli pripraviti smučišča za obe tekmi ter s tem omogočiti okrog 100 smučarjem iz vse Evrope merjenje moči na današnji velesla-lomski in jutrišnji slalomski preizkušnji. Predsednik organizacijskega odbora Marjan Šarabon nam je povedal, da Zelenica že precej let v tem času ni imela tako tanke snežne odeje kot letos, zato je bilo potrebno na slalo-mišču Triangel ponekod nanositi velike količine snega, na progi Vrtača, kjer pa bo današnji veleslalom pa jim je nagajal presuh sneg, ki so ga zelo težko preparirali ter utrdili. Vse to jim je uspelo in upajo, da bosta obe smučišči nudili tekmovalcem kar se da enakovredne pogoje za tekmovanje. Za obe tekmi se je prijavilo okrog 100 tekmovalcev iz 12 držav, med katerimi zasledimo tudi svetovno znana imena alpskega smučanja kot so Bolgar Popangelov, Italijani Mally, Grigis, Foppa, Tonazzi, Edalini in Totsch, Norvežana Skajem in Soreli, Zahodna Nemca Werndl in Beck, Šveda Fjaelleberg ' in Halvarsson, Sovjeta Zirov in Andrejev, Francoza Bouvet in Mougel, Švicar Oerrli, pa Avstrijci in Jugoslovani Kuralt, Petrovič in Cerkovnik. Kot smo že omenili bo danes na Zelenici veleslalom. Start prve vožnje bo ob 9.30 uri, druge pa ob 12.30 uri, jutri pa bo slalom s startoma ob isti uri. Jutri ob 15. uri pa bo pred restavracijo na Ljubelju tudi slavnostna razglasitev rezultatov obeh tekmovanj in podelitev priznanj najboljšim. Za vse obiskovalce, ki se boste podali na Zelenici spremljati vožnje številnih odličnih svetovnih smučarskih mojstrov naj povemo, da bo Dom na Zelenici oskrbovan, da bo na Ljubelju dovolj prostorov za parkiranje ter da vstopnine ne bo! J. Kikel Še pridemo pod Arihovo peč iz Kranja in z Jesenic pa iz Ljubljane, Celja Maribora. Med prek petsto zbranimi so bili tudi konzul generalnega konzulata Jugoslavije v Celovcu Alfonz Naberžnik in vice-konzul Svetislav Popovič, predsednik Zveze slovenskih organizacij v Celovcu Feliks Wieser, predsednik odbora koroških partizanov na Gorenjskem Alojz Zupančič-Zmago in drugi gostje. Po krajši slovesnosti s kulturnim sporedom, na kateri so se spomnili tragedije pod Arihovo pečjo 9. januarja 1945. leta, se je na 7 kilometrov dolg smučarski tek podalo prek 40 tekmovalcev, na pohod pa je krenilo okrog štiristo udeležencev prireditve. Pohodniki so se ustavili v strmini pod Arihovo pečjo, kjer jim je ob nekdanjem partizanskem bunkerju spregovoril koroški partizan in udeleženec tamkajšnje bitke Bogo Mohor iz Kranja. »V bunkerju,se spominja eden od preživelih borcev iz bitke pod Arihovo pečjo, »nas je bilo tedaj okrog 16 aktivistov OF, obveščevalcev in kurirjev. 2e od jeseni 1943. leta smo namreč skrbeli za organiziranje pozicij OF vse do Ziljske doline, za obveščanje in opravljanje vojaških nalog na tem območju. Iz tega bunkerja smo odhajali na dogovorjeno zvezo s kurirji iz Karavank. Ko smo se z ene takšnih nalog vračali k bunkerju, smo zaslišali streljanje okrog njega. Bunker je bil izdan, v neenakem boju pa je junaško padlo osem naših tovarišev.« Udeležence pohoda je pot nato vodila na 1084 metrov visoko Bleščečo planino, kjer je v koči Slovenskega planinskega društva iz Celovca spominska plošča padlim pod Arihovo pečjo. Vse do zgodnjih popoldanskih ur je bilo slišati v vrvežu okrog postojanke živahne pogovore, ki so stkali nova prijateljstva med Slovenci z obeh strani meje. Slovenska pesem ob zvokih harmonike pa je spreml jala pohodnike tudi na poti v dolino. S. Saje Pri nekdanjem bunkerju pod Arihovo pečjo so pohodniki obudili spomin na padle partizane — Foto: S. Saje Pričevanje o junaštvu koroških partizanov Organizatorji z avstrijskega Koroškega so minulo nedeljo pripravili peti zimski pohod »Arihova peč« — Slovenci z obeh strani meje so množično počastili spomin na padle 9. februarja 1945. leta Šentjakob v Rožu - Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo v Celovcu in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu prirejajo od 1979. leta zimski pohod »Arihova peč« na Polano nad Šentjakobom. Pobudo za to prireditev, posvečeno spominu osmih padlih partizanov pod Bleščečo planino, so dali pravzaprav koroški planinci, ki se udeležujejo spominskega pohoda na Stol in želijo s podobnim pohodom ohranjati izročilo narodnoosvobodilnega boja na Koroškem ter spletati vezi s prebivalstvom iz matične domovine. Letošnji, 5. pohod je privabil največ obiskovalcev doslej. V kraju Ce-mernica pri Podroščici so se od jutranjih ur zbirali domačini in udeleženci iz raznih krajev Slovenije. Prišli so borci, mladinci in planinci Vrsta problemov _ . . . . _ ip turli to velika ovira nadalil Bohinjska Bistrica — Po decembrskih volitvah v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica so novoizvoljeni delegati skupščine KS in svet KS hitro poprijeli za delo. V tem času so se zvrstili še številni delovni^sestanki, kjer so obravnavali aktualno problematiko in sprejemali konkretne programske usmeritve. Posebnega pomena je javna razprava o družbenem planu občine Radovljica. V široki razpravi so se zlasti ukvarjali s problemi na področju stanovanjskega gospodarstva, komunale, kmetijstva, turizma, PPT, trgovine in otroškega varstva. Razpravljalci zahtevajo ak-tivizacijo zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica, ki ni bil opredeljen v družbenem planu občine. Prav tako se ne strinjajo z gradnjo vikend blokov na zemljišču ob Zoisovem gradu, ki bi ga bilo smotrneje nameniti individualni gradnji. Opozorili so na pereče probleme hudourniških voda, ki mnogokje ogrožajo prebivalstvo in kvalitetna kmetijska zemljišča, pa vodarji te probleme zelo povšalno obravnavajo. Tudi področje kmetijstva v družbenem planu ni omejeno. Razpravljalci se sprašujejo, kako sploh bo s kmetijami in tudi preskrbo v Bohinju, če to ni opredeljeno v tako pomembnem dokumentu. Ponovno so opozorili na problematiko cestnih povezav. Nedograjena ostaja cesta Soteska - Bohinjska Bela, povezava preko Jelovice in asfaltne krpe od Bohinjske Bistrice do U kanca. Zavedati bi se morali, da Navdušeni nad Vdovo Rošlinko Javornik-Koroška Bela - DPI) Svoboda Javornik-Koroška Bela, ki letos praznuje 50-letnico svojega obstoja in dela, je ob tej priložnosti v domu Albin«- in Julke Pibernik pripravilo prerme-ro veseloigre Vdova Rošlinka. Dvorana delavskega doma je bila premajhna za številne obiskovalce, ki so se udeležili slovesne podelitve priznanj vsem tistim, ki so delali v javorniŠki Svobodi. Podelili so okoli sto priznanj najbolj pnzauevnun amaterskim igralcem in režiserjem, nato pa so sedanji člani ja-vorniške Svobode uprizorili veseloigro Vdova Rošlinka. Delo je za javorniški amaterski oder režiral Janez Kejžar, v naslovni vlogi pa je odlično zaigrala Branka Do-beršek, ki je z ostalimi igralci navdušila prepolno dvorano. Ponovitev veseloigre Vdova Rošlinka bo v soboto, 12. marca, v dvorani delavskega doma na Javorniku. O. S. je tudi to velika ovira nadaljnjemu razvoju turizma in ostalega gospodarstva. Nemogoče so tudi PTT zveze, ki ne omogočajo nobenega novega priključka. Na področju turizma in gostinstva je potrebno čim hitreje najti investitorja, ki bi z gradnjo hotelskih kapacitet na Bohinjski Bistrici okrepil ponudbo. Zlasti manjka spalnih * kapacitet. Tudi s tem bi okrepili slo veš K oble, ki se sicer lahko pohvali z lepimi in urejenimi smučišči. Struktura in zagnanost delegatov obeta rešitev vsaj nekaterih problemov. Teh pa je toliko in tako "Široki so, da bi bilo potrebno spremeniti odnos širše družbene skupnosti pri obravnavi bohinjskih problemov. Sicer lahko samo ugotavljamo, da je bij na nekaterih področjih narejen napredek, mnogo je pa področij, kjer vztrajno nazadujemo. Z aktivnim delom je pričel tudi svet KS. Zaradi aktivnosti članov v delovnih organizacijah, iz katerih izhajajo, so se dogovorili, da si razdelijo delo po delovnih področjih. Imenovane so bile komisije. Delo komisije vodijo člani sveta KS, k delu pa so vključeni Še člani, ki naibolie ooznaio določeno problematiko. Programske seje so že bile v vseh komisijah. To so komisije za komunalne zadeve, urbanizem in varstvo okolja, komisija za plan in finance, komisija za informiranje, komisija za reševanje socialnih vprašanj, komisija za preventivno vzgojo in varstvo v cestnem prometu. komisija za priznanja in odlikovanja. Delovni programi vseh veliko obetajo. Upamo, da bodo naredili premik na vseh področjih življenja in dela slehernega krajana. žlicami, izdelovali pa so cokle,« pripoveduje Jakob. »J bili zaskrbljeni, ker nisem kakega posebnega zanim« to obrt. Bali so se, da bo tra izumrla, saj nisem nikdar vivčka v roke. Ko pa st, prenehali, sem se vendarle Tudi za svoje sinove ne v« bodo nadaljevali hišno i«r ali pa bo utonilo v pozabo. . da bodo poprijeli potem, ko ne bom več zmogel.« Metrskega jedilnega pribora verjetno ne bi lotil, saj je vsjr delati žlice za kuho, za mešanje fc* pri kolinah, za obare ... Gospodi jih je minuli teden nekaj imv-tudi vaškim igralcem, ki so uprisc: neko kmečko igro, v kateri k p f starem sedejo k mizi in z lesen žlicami zajemajo žgance iz sklede. Jakobova domača obrt je pri:«* I nila nekega Ljubljančana, ki ima ! gori počitniško hišico. Predlagal ' { f je naj izdela metrski pribor, k: ga lahko obesil v kuhinjo za čir* Bundrov gospodar pa je ne bodi < , takoj vzel vivček v roke m se po javorjevega lesa. Ko bi preštel -ure dela, vložene v nenavadni j pribor, bi zneslo kake tri dni, pni* j umetnik vivčka. Ce bi imel strojH ilo hitreje opravljeno Toda po:., j; izdelek ne bi bil tohko vm^I modruje. D. Z. Žtefcir \ Šentjakob v Rožu — Zimski pohod »Arihova peč« postaja vse bolj "množična prireditev na Koroškem. Ob njem pripravljajo organizatorji vsako leto tudi smučarski tek. Na 5. tekmovanju je bil med smučarji od članov najboljši Mirko Gaber iz^ Slovenije, od žensk je bila najhitrejša domačinka Marika Gasser, od mladincev pa je zmagal Danijel Mešnik. Za pohod ni značilno tekmovalno vzdušje, čeprav prireditelji podelijo vsakemu udeležencu poleg značke prireditve tudi kolajno in diplomo. Namen pohoda je poleg obujanja izročila partizanstva predvsem gibanje in razvedrilo v naravi. Sicer pa naj trije udeleženci pohoda sami povedo, kaj jih privablja na prireditev in kaj na njej doživljajo! Nada Klančar z Jesenic: »Letos sem prvič med pohodniki iz naše občine, ki se na pobudo družbenopolitičnih organizacij redno udeležujejo prireditve »Arihova peč«. Zanjo sem zvedela v domačem planinskem društvu, kjer že dolgo delujem; posvečam se predvsem vodstvu cicibanov iz vzgojno varstvenih organizacij pri vzgoji in hoji v planinah. Gore veliko obiskujem tudi sama, največ poleti, pozimi pa sem bolj redek gost na katerem od množičnih pohodov. Ta pohod je bil prav prijeten, ker ni preveč zahteven. Vseeno bo zaloga moči in volje po njem nekoliko večja. Srečanje Slovencev z obeh strani meje je svojevrsten dogodek, ki ga je še večkrat vredno doživeti.« Bogo Mohor iz Kranja: »Kot koroški partizan ocenjujem, da je prireditev najlepši, živ spomenik padlim tovarišem. Pomaga pri seznanjanju Korošcev z resnico o naši borbi, povezovanju ljudi našega rodu in ne nazadnje pri telesnem titrjevanju udeležencev. Tokrat sem prvič na pohodu, ker mi je prej vedno nekaj preprečilo udeležbo. Moji občutki se najbrž nekoliko razlikujejo od Tako kot pri Bundru v Podijubelju že vse rodove »kruh v gmajni rase« in v hlevu vselej priredijo kako govedo, tako od nekdaj dol-bejo tudi lesene žlice — Bojazen prejšnjega gospodarja, da bo njegova coklarska in žličarska ročna obrt izumrla, se ni i/polnila Lenka Weiss iz Šentjanža v Rožu: »Z očetom prihajam prvič na pohod, da bi spoznala kraje iz junaške zgodovine našega fim stva. O dogodkih v vojni mi v veliko pripovedoval stari oče k je sodeloval s partizani. Dobro s j da se napredna ideologija pr^r na mladi rod in v njem trdnost. Tudi današnji pohod je bil e* kakšna preizkušnja trdnosti. Ki' dobro sem ga prestala, čeprs-nisem imela najbolj primerne obutve za takšno pot. Na to ho:' morala misliti v bodoče, s tele^ pripravljenostjo pa nimam težav saj se precej ukvarjam s športcr.: Poleg te aktivnosti nas mlade ni Koroškem povezuje tudi dejavnost na kulturnem področju; > kraju imamo svojo tamburaška in igralsko skupino.« Besedilo in slike: Stojan Saje Podljubelj — Bundrova domačija v Podijubelju je naslonjena na prisojno pobočje pod gmajno, ki kmečkim gospodarjem že stoletja reže kruh. V hlevu se prestopa podkovan vol, edino podkovano go- vedo daleč naokoli, ki »pofura« ves Bundrov les. V hiši gospodinja gostoljubno prinaša na mizo doma pečenega kruha, doma kuhanega žganja, pravkar posnete smetane... Ni Čudno, da gospodarja, Jakoba Dolžana, nič ne vleče v dolino ali v bližnjo gostilno. Pa ne le zaradi domaČih dobrot, tudi zaradi opravila, s katerim si zna skrajšati dolge zimske večere in dni. ko je zaradi nesreče obtičal v mavcu. Bundrov Jakob namreč dolbe lesene žlice. Kdove koliko jih je že izdolbel za gospodinjstvo! Tudi »čajne« je spletel, izdelal nekaj ličnih peharjev in še marsikaj. Zadnje čase pa si je večere krajšal z izdelovanjem metrskega jedilnega pribora. Zanj je žrtvoval posebej ravno raftčen javor, ki je rasel za hišo, in se z nekaj preprostega orodja lotil dela. Pravi, da je potreboval le sekire, žago, »rašplo«, steklen papir in »vivček«. Glavno delo, da je i/, brezobličnega polena izoblikoval Žlico, vilice in nož, je opravil z vivčkom. Javorjev les mu ni delal težav, ko na se je posušil, je postal malce pretrd za obdelavo. »Ta ročna obrt pomeni nekakšno družinsko tradicijo, MO H* že ata ukvarjali z lesenimi doživljanja drugih poht Spomini namreč obujajo ži preteklost, vendar razv» se hkrati ob dejstvu, da trpljenje ni bilo zaman; svobodnimi ljudmi se iz leto plete prijateljstvo, voljen bom, če bo take naprej, zato bom sam hovo peč še prišel.«