20
95
KOROŠKI ČASOPIS
Leto V, 10. november 1995, cena 150 SIT
Poštnina plačana pri
pošti Ravne na Koroškem
vsakdan
ves dan
Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600
[trgovsko podjetje^ SLOVENJ GRADEC
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756
iRqovsko podjEije ŽILA POsIovaIinìca DISKONT,
CeIjsLa cesta 1 1 6, SlovEiNj GracIec
" veIìI<a izbiRA zivilskEqA bUqA,
AlkobolNib ii\ bREZAlkobolNib
pijAČ TER piVA
- PraInìIh pRAškov, čisiil ii\
koZIMElikE
" qOSpodiNjskE pOTREbšČINE
VSE po IZJEMNIH DISKONTNIH CENAH.
ŽILA DAM ES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI,
tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997
VELEPRODAJA
trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214
prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače
MALOPRODAJA
v lastnih poslovalnicah
samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj
Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici
2f\ KUPCE NAČZJUJEMO MESEČNE PRODAJNE AKCIJE
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
Karikirano
Qa [p ©s 3 <3 a s tis 3 Qq [Is3©[p3
Se ti ne zdi, da se tukaj nekaj smodi?
KDOR SE ZADNJI SMEJE - JE PREPOČASEN
Tako je zapisano med "AFORIZMI", kdaj, kje in kako se bo to tudi zgodilo, pa bo bržkone treba še počakati.
Pred nekaj dnevi smo gledali po televiziji dva najodgovornejša in odločujoča moža svetovne politike, ki sta pravkar prihajala iz BELE HIŠE in želela povedati kaj odrešilnega za ta naš težaven svet, pa sta se spozabila in pokazala nekaj povsem drugega.
Americana grabi smeh, da se mu tresejo kolena, v očeh pa ga skelijo solze, ki jih skuša ukrotiti kar z rokavom na obeh rokah. Povod za smeh je bil najbrž skrivnosten pogled izpod cela velikega Rusa, s katerim sta se še maloprej pogovarjala za zaprtimi vrati velike bele hiše.
Tudi sami smo se tega večera še dolgo po tem dogodku smejali, vendar se nam je hkrati utrnila misel, ali ni bil ta BILLTONOV smeh morda prepočasen ali pa je sedaj na vrsti BORIS, ki naj bi se v solzah dušil pred svojim ljudstvom. Kakšnega pomena in kolikšne bodo te solze, pa bo najbrž spet zapisano med "A F 0 R I Z M I". □
M. K.
■o V doveški družbi so velike živine - svete živali.
V večji stiski so ljudje, z večjimi neumnostmi jih lahko krmiš.
<0* Dvoje je Slovence vedno združevalo: zavist in sovraštvo, o Pravica do življenja je izvirni greh.
^ Volja in pamet sta često antipoda.
NIKO
VSEBINA
X Vzponi in propadi koroškega gradbeništva
4
X Ljudje ob meji
5
X Intervju:
Peter Petrovič
7
X Pošta ni pozabila na Koroško
9
X Komu zaupati svoje težave?
n
X V Libeličah imajo letalo
13
X Pobuda za
mednarodni licej
21
v
X Črna kronika:
Vojna straši
X Obvestila
26
30
Na naslovnici:
Mladoporočenca Smolar
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fox: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tanine št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
K
oroško gradbeništvo je danes v veliki krizi. Svojras je zaposlovalo tudi dva tisoč delavcev in vec, danes jih še zdaleč ne moremo našteti tisoč. V začetku devetdesetih let je bilo veliko pomanjkanje investicij, kar se zadnje leto na sreco spreminja na boljše. Vendar prav v teh časih, ko se kaže investicijska rast, smo na Koroškem priča stečajem gradbenih firm. Te dni je namreč Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu razglasilo stečajni postopek zoper dolžnika SGP Kograd, Gradbeno podjete Slovenj Gradec d.o.o in prvi narok za preizkus terjatev je predviden sredi meseca decembra letos. Podobna usoda pa čaka še Stavbenik s Prevalj in Kogradovo družbo SDG (spremljajoča dela gradbeništva), medtem ko se stečaj Gradisa GP Ravne vleče že od leta 1991.
GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC
Gradbeno podjetje Slovenj Gradec je še nekaj let nazaj bilo največje gradbeno podjetje na Koroškem, saj so zaposlovali tudi od 370 delavcev. Konec minulega leta, ko je bil stečaj le še vprašanje časa, je podjetje oddalo v najem prostore na Celjski cesti zasebni družbi CMP, ki je tudi zaposlila okoli 40 delavcev. Družba 1GEM iz Otiškega vrha je prevzela njihovo enoto v Mariboru (bivši Magrad), nato pa še preostanek gradbene opreative v Slovenj Gradcu. Tako danes na stečaj in prenehanje delovnega razmerja čaka kakšnih 20 delavcev, vendar pretežno invalidov, ki težje najdejo novo zaposlitev.
Slabe poslovne odločitve so bile tiste, ko so botrovale stečaju slovenjgraških
VZPONI IN PROPADI KOROŠKEGA GRADBENIŠTVA
gradbincev. Danes mnogi ugotavljajo, da je bila usodna zaroka z ljubljanskim Smeltom, saj po nekaterih podatkih Smelt dolguje Slovnejgradčanom še okoli 800 tisoč
mark (Smelt ta dolg zanika). Gradbeno podjetje Slovenj Gradec je dokončno pokopala Rusija, saj niso dobili vsega plačila za objekt v ruskem Agoju, ki so ga končali že
pred leti, konec lanskega leta pa je Smelt prekinil gradnjo bolnišnice v belomskem mestu Gomel. V pripravo tega gradbišča, kjer naj bi delež gradbenih del znašal pet milijonov dolarjev, so Slovenjgradčani vložili poldrugi milijon dolarjev (najeli si kajpak kredite), nato pa je bila gradnja prekinjena. Na drugi strani pa velja omeniti, da so pred stečajem vendarle uspeli dokončati nekatere večje naložbe v Slovnej Gradcu (Katica, Keramika, lokali pri avtobusni postaji). Stečajni upravitelj Kogradovega Gradbenega podjetja Slovenj Gradec je odvetnik Miran Ocepek, ki so mu ponujali tudi stečajno upraviteljstvo Stavbenika.
STAVBENIK
PREVALJE
Druga družba v okviru nekoč ponosnega Kograda je Stavbenik Prevalje, kjer je prišlo do zloma kar čez noč, Stavbenik pa na razglasitev stečaja še čaka. Menda so bile težave pri iskanju stečajnega upravitelja in svobodni sindikat v Stavbeniku je kar nekajkrat pozval, da bi stečaj potekal kar najbolj hitro, saj zaposleni že od meseca junija niso dobili plače.
Stavbenik je pred zlomom zaposloval 170 delavcev, nekaj slabih poslovnih odločitev (med drugimi gradnja strehe na Družbenem domu na Prevaljah, pred tem pa še kakšna druga kravja
Komentar
kupčija) pa je podjetje čez noč pripeljalo do stečaja.
Na drugi strani pa je bil Stavbenik v vseh letih s strani bivše občine Ravne na Koroškem v priviligiranem položaju in je tako dobival tudi velike avanse (denimo iz stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj v Mežici), za ta denar pa ni naredil nič. Družba IGEM je tudi Stavbeniku ponudila podobno rešitev kot Gradbenemu podjetju Slovenj Gradec in je zaposlila okoli 80 delavcev, 14 delavcev je skupaj s strojnim parkom zaenkrat prevzel zasebnik Matjan Slemenšek, na čakanju pa je po okoli 50 delavcev. IGEM je v Mežiški dolini organiziral gradbeno enoto.
"STARI" IN "NOVI" GRADIS
Prvi od koroških gradbincev, ki so okusili pelin stečaja, so bili v Gradisu GP Ravne. Stečaj se je pričel novembra leta 1991, vendar še do danes ni končan. Pred tem pa je Gradis ustanovil novo podjetje Gradis Gradbeništvo d.o.o., ki je v stoodstotni lasti starega stečajnega Gradisa. Novi Gradis je od starega podedoval kup obveznsoti, ki jih je moral reševati, če si je hotel ponovno pridobiti zaupanje pri investitorjih, vendar je Gradis Gradbeništvo Ravne d.o.o. danes spet v velikih likvidnostnih težavah. V. d. direktorja Zvone Božič poleg dediščine preteklosti kot vzrok za likvidnostne težave omenja avtocestni program, kjer so pozimi in letošnje poletje opravili precej dela, vendar Darsovi projekti nisu ustrezali razmeram na terenu in tako Gradbeništvo danes uveljavlja pri Darsu za okoli 50 milijonov SIT dodatnih del. Blokada v višini 30 milijonov tolaijev v primerjavi z realizacijo, ki znaša okoli milijon mark na mesec in bo ob koncu leta dosegla kakšnih deset milijonov mark, po prepričanju Božiča ni zaskrbljujoča. Ko se je to poletje zgodil zlom Stavbenika, so se hitro razširile govorice, da takšna usoda čaka tudi Gradis Gradbeništvo. ‘To pa seveda ne drži in Gradis na Ravnali ne bo propadel,” je odločen v.d. direktorja Zvone Božič.
Za stari Gradis vidijo rešitev v prisilni poravnavi, s katero menda soglašajo tudi upniki, kakšno dezinvestiranje (odprodaja premoženja) pa bi rešilo likvidnostnih težav tudi Gradis Gradbeništvo. Tu sedaj dela okoli 140
delavcev, svojčas pa je Gradis na Koroškem zaposloval do 500 ljudi. V času, ko je cvetela fabrika, je stotnija Gradisovcev vseskozi delala kar v železarni.
IGEM
Na pogorišču Kograda pa se širi IGEM iz Otiškega viha, ki seje doslej ukvarjal z betonsko galanterijo, po zaposlitvi mariborskih, prevaljskih in slovenjgraških gradbincev pa je ustanovil tudi močno gradbeno operativo. IGEM je v Mariboru, Slovenj Gradcu in za področje Mežiške doline že organiziral gradbene enote in prevzel večino investicij, ki sta jih pričela Stavbenik in Gradbeno podjetje Slovenj Gradec. IGEM je še v začetku tega leta zaposloval 62 delavcev, danes jih je 272. Direktor IGEM Miha Ločičnik pravi, da so te dni redno zaposlili 83 delavcev Stavbenika in 48 delavcev iz družbe SDG (razen treh režijcev vse zaposlene).
PODJETJE
RADLJE
Poleg družbe IGEM pa ostaja paradni konj koroškega gradbeništva Gradbeno podjete Radlje. Radeljski gradbinci - teh je 180, priložnostno tudi kakšen več - ne poznajo izgub in investitorji ob ugotavljanju njihove bonitete spoznavajo, da že deset let nimajo blokiranega žiro računa. V času sozdiranja so se uspeli izogniti prisilni poroki s Kogradom, eden od razlogov za uspeh radeljskih gradbincev pa tiči tudi v dejstvu, da ne poznajo zaposlovanja tuje delovne sile; pri njih delajo le zidarji, tesarji itd. s Pohorja in Kozjaka.
‘Ti ljudje pa so živeli s podjetjem in tudi razumeli vse težave,” razmišlja dirktor GP Radlje Ivan Udbi, ki dodaja, da se plače v podjetju približujejo kolektivni pogodbi, vselej pa so izplačane ob dogovorjenem datumu. Radeljčani so povsem zaokroženo gadbeno podjetje, saj imajo poleg dveh gradbenih sektorjev (radeljskega in mariborskega) še spremljajočo gradbeno dejavnost, to je kovinarje, vodovodarje, mizarje, betonarno, separacijo in avtomobilski park. Polovico dela opravijo tudi na mariborskem koncu in v občini Lenart, v zadnjem letu pa so pričeli iskati svoj prostor tudi v Mežiški in Mislinjski dolini. □
(mp)
L J LJ D J E
OB
MEJI
Piše: Miro Petek
Ko smo te dni v Urddnem listu prebimli predlog delitve dobička Kompasove družbe MTS (dobička je skorajda za štiri milijarde tolaijev), kjer je samo za upravo predvidenih 50 milijonov tolarjev, so si mnogi znova postavljali vprašanje, ali Korošci dovolj izkoristimo bližino meje. MTS, Petrol in gostinci to znajo, kaj pa občine? Nova oblast v Dravogradu je prva med obmejnimi koroškimi občinami, ki je zbrala toliko modrosti in poguma, da od svoje lege, bližine meje in mejnih prehodov namerava tudi nekaj iztržiti. V občini so namreč sprejeli odlok o plačilu komunalne pristojbine na mejnih prehodih na območju občine Dravograd, po domače bi temu lahko rekli tudi komunalna taksa. Zakonskih osnov za takšen odlok je kar nekaj, od samega Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93), ki v poglavju o premoženju in Financiranju občin jasno govori, da med lastne vire občin sodijo tudi davki in druge dajatve, osnove za odlok pa so tudi v Zakonu o varstvu okolja (Url. RS, št. 32/93), ki v primeru zadev lokalnega pomena določi status ogroženega dela okolja, in občina lahko s svojimi predpisi določi pogoje, ukrepe, merila in standarde za uresničitev sanacijskih programov.
Seveda komunalna taksa na meji ni odkritje smodnika, saj jo v Dolgi vasi in drugih mejnih prehodih pobirajo že nekaj časa in občinski proračuni so na ta način bogatejši tudi za nekaj milijonov mark. Ob dejstvu, da se v tem letu večina tovornega prometa preusmerja na Holmec (poleg karavanškega predora in Šentilja je Holmec predviden za tisti mejni prehod, kjer bo mogoče carinjenje blaga nad 200 tisoč tolarji), je povsem nerazumljivo, zakaj se za takšen korak že zdavnaj niso odločili v občini Ravne - Prevalje (menda ptxloben odlok že pripravljajo). Na ta način milijoni polzijo skozi prste.
Precej neodločnosti pa so nekatere koroške občine pokazale tudi pri programu prekomejnega sodelovanja v okviru Phare. Gre za programe, ki jih financira Evropska unija ( v tem letu je bilo na voljo sedem miljonov ekujev nepovratnih sredstev, Evropa pa financira 80 odsotokov vrednosti naložbe). Kljub prigovarjanju Nov’ne oziroma dnižbe A LP. in družite SIRD pa v Mežiški dolini na razpis za prekomejno sodelovanje z Avstrijo ni bilo pretiranega zanimanja. Maribor je to dobro izkoristil in prijavil vrsto projetkov, ki bodo potekali kar pet let. Tudi na Koroškem je možnosti za sodelovanje z obmejnimi občinami v Avstriji ničkoliko in preko tega tudi možnosti za pridobivanje tujega kapitala. Tudi Avstrijci bi bili zainteresirani za ureditev ceste proti Holmcu, po kateri dnevno potuje preko 11 tisoč vozil. Lonček bi lahko pristavili pri gradnji obvoznic skozi Prevalje in Ravne, s tujim kapitalom bi lahko pospešili gradnjo ceste preko Slemena, za okolje občutljivi tujci bi gotovo sofinancirali projekte varovanja narave, kot je sanacija zraka v Črni in Mežici ali gradnja čistilne naprave na Meži. Da ne omenjamo mnogih možnosti prekomejnega sodelovanja na področju turizma.
Koroški je potreben prepih. Z veliko in malo začetnico.	□
Anketa
Od leve proti desni: Terezija Jamnik, Blaž Piante!, Marina Gnamuš. Dragica Glinik, Ferdo Lesjak in Hilda Skralovnik
Naša anketa. Dravograd:
PA §§ M
zato, da bi tudi naš kraj imel predstavnike v občini. Sedaj naj pokažejo, kaj so že in kaj še bodo naredili iz predvolilnih obljub, ki jih ni bilo malo. Zaenkrat njihovega dela še ni čutiti, prav pa bi bilo, da kaj pokažejo". HILDA SKRALOVNIK. gospodinja, Trbonje:
'“Veste, jaz pa se za to zelo malo zanimam.
Imam preveč drugih skrbi, zato me politika ne pritegne, te je beseda o tistih svetnikih, ki nas zastopajo na občini, pa jim lahko rečem samo to, da naj delajo za dobrobit nas vseh, za boljše ceste, za urejenost krajev in sploh za vse, kar smo jim zaupali”.
F.JURAČ
Ko smo tokrat delali anketo v občini Dravograd z namenom, da bi med naključno izbranimi anketiranci izvedeli, kako poznajo svoje občinske svetnike, smo ob koncu zaključili, da jih poznajo bolj slabo, kot očitno v večini občin. 0 svetnikih so nam Dravograjčani povedali:
TEREZIJA JAMNIK, profesorica, Dravograd: “Ne poznam vseh svetnikov, mogoče dva ali tri. Nimam se časa ukvarjati s politiko. Lahko pa rečem samo pohvalno: sedaj, ko imamo novo občino in svetnike v Dravogradu, se je veliko premaknilo. Tako je veliko narejenega na komunalnem področju, tu je gradnja Traberk in končno trgovskega centra. Pa tudi v šoli se čutijo premiki."
BLAŽ PLANTEL, kmet, Črneče:
Na volitvah nisem šel volit in tako nobenega svetnika ne poznam. Zanje se tudi zelo malo zanimam. Ce pa so bili svetniki izbrani v nove občine s strani občanov, potem je prav, da delajo za njihove interese in potrebe. Pred volitvami so vsi veliko obljubljali, zdaj pa naj te obljube tudi izpolnijo."
MARINA GNAMUŠ, poslovodkinja, Šentjanž pri Dravogradu:
"Občinske svetnike v glavnem poznam in mislim, da bi jih morali poznati kar vsi občani, ki smo jih volili in jim zaupali delo v občini. Njihovega dela še ne morem oceniti, ker je še le prekratek čas od takrat, ko so začeli delati v občini. Upam pa, da se bo zagotovo sedaj v vseh krajih v občini marsikaj spremenilo na bolje.”
DRAGICA GLINIK. uslužbenka, Libeliče: Vseh svetnikov v občini ne poznam in mislim, da bi jih na nekakšen način morala občina sama predstaviti. Iz naše krajevne skupnosti svetnike že poznam in mislim, da bodo delali za interese nas občanov ter za napredek kraja in zaselkov, če pogledamo samo malo nazaj: naš kraj in zaselki so bili v preteklosti več ali manj pozabljeni, na kar kaže tudi sam videz kraja.”
FERDO LESJAK, kmet, Tribej pri Dravogradu:
“ Ko smo volili svetnike v nove občine, sem volil tiste, ki jih poznam. Volil pa sem jih
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, faks;*0647634-261
Vam v Ljubljanskega pohištvenega sejm od 7. - iz. nov. ’9!
za OKNA, na s®imu <l,aLa G1 VRATA	ln 1,3 »SBI'
POLKNÀ Prodajnih mestih mont. stene, dO SlDveniji oken nonu|a:
1
+ dodati! POPUS večj atiuD
+SEJEMSKI
POPUST
5%
-možnost dolgoročnega kreditiranja do 60% pogodbene vrednosti
'	Xv'. • .	4 ,1 J.-ViNStt*
Ravne na Koroškem, Čečovje 5, ^ 0602 20 175
Intervju
wmm mà
Peter Petrovič, poslanec v Državnem zboru, sicer občan Slovenj Gradca, se je pred nekaj dnevi v Pragi na češkem udeležil mednarodnega posveta o decentralizaciji držav in o regionalizaciji ter lokalni samoupravi. Z njim smo na to temo opravili krajši pogovor.
□	Gospod Petrovič, kaj je bil namen posveta, koliko Slovencev se ga je udeležilo in zakaj ste bili tam tudi vi?
Konec oktobra je institucija East-West Parliamentary Practice Project, ki deluje znotraj Evropske unije, v Pragi organizirala tako imenovano parlamentarno delavnico, ki je bila namenjena obravnavi vprašanj v zvezi z regionalizacijo, lokalno samoupravo in povezovanjem občin v pokrajine, oziroma dežele. Slovenijo smo zastopali štirje, in sicer dva župana naših mestnih občin, iz Državnega zbora pa predsednica Komisije za lokalno samoupravo ga. Pečanova in jaz, ki sem član te parlamentarne komisije.
□	Od kod vse so udeleženci prišli, ali je bil posvečen le problemom držav v tranziciji?
Na listi udeležencev je 60 imen, prišli pa smo iz 15. evropskih držav, od Velike Britanije do Romunije in Estonije. V večini primerov so bile delegacije sestavljene enako kot naša, kar je bilo priporočilo organizatorja.
Ker je šlo za delavnico, ne pa za klasični seminar, seveda ni bilo tem, ki bi se nanašale na določeno skupino držav. Vsakdo se je vključeval v predstavitev ali v izmenjavo izkušenj, mnenj, glede na poznavanje konkreme teme. Izkazalo se je, da je področje lokalne samouprave, kakor tudi regionalizacija države, kompleksno in zahtevno področje, ki ni le politično obarvano. Znano reklo “Evropa regij" sploh še ne pomeni, da bodo državne meje kar čez noč izbrisane in da bodo potem v združeni Evropi rešeni skoraj vsi problemi. V Macstrichtu, na primer, o tem niso rekli ničesar, zapisali so le princip subsidiarnosti.
□	Ali lahko na kratko navedete nekaj bistvenih ugotovitev z delavnice?
Kadar imamo v mislih regionalizacijo neke države, moramo vedeti, da gre tu za srečanje vloge in mesta centralne države in interesov, idej delov države (pokrajin, dežel), oziroma državljanov. To je kompliciran odnos, ki sega na zelo različna področja, kot so finance, sociala, komunalne dejavnosti, področne posebnosti itd. Pomembna je prostovoljnost, racionalnost, saj nova ureditev ne sme biti bistveno dražja, fleksibilnost, kar pomeni, da pri teh projektih ni bilo končne rešitve in vprašanje kompetenc, povezano s kontrolnimi mehanizmi. Le ob upoštevanju teh načel in še česa bo zagotovljena tudi v novi obliki državne ureditve demokratičnost, osnovni cilj
državljanov vseh modemih držav Evrope.
Pri tem imajo v nekaterih državah v prehodu več, drugod pa manj težav. Ponekod je centralna oblast države “močna”, drugod je želja državljanov po “dokončni svobodi”, ki se izraža skoraj v celoti na nivoju lokalne skupnosti in regije, pretirana - po 45. letih totalitarnih sistemov, kakor so se izrazili predstavniki iz Poljske, Romunije in Albanije.
Peter Petrovič
Govorili smo tudi o problemih financiranja na nivojih občina, dežela (pokrajina), država, o planiranju prilivov in odlivov (proračuni) in o kompetencah predvsem županov, svetov občin in na višjih nivojih. Posebna tema je bila vezana na vprašanja ustavnih ureditev v zvezi z regionalizacijo in tipi ureditev v različnih državah z dolgoletno tradicijo, kot so Francija, Anglija, Nemčija, Nizozemska.
□ Omenili ste nekaj o kompetencah in o nadzoru pri porabi denarja iz proračuna.
To je zelo aktualna tema tudi pri nas, če se ne motim.
Če naj bo država zares demokratična in pravna, potem mora biti na vseh njenih’nivojih vedno vse in vsem državljanom, ki jih to zanima, jasno, kako se na osnovi veljavno sprejetih planov in proračunov porablja denar. Saj gre za denar davkoplačevalcev. Nadzor je možno vršiti na več načinov kot npr.:
-statuti, predpisi, pooblastila svetu, županu,
strokovnim službam,
-	plani, programi (predvsem investicij), strokovne podpore gradiv pred potrditvijo,
-	javnost dela,
-	pozitivne reference, poročila, analize,
-	neposredna kontrola “od zgoraj".
Glede aktualnosti pa mogoče odgovorim s staro izkušnjo: pred volitvami vsi kandidati obljubljajo čisto demokracijo in javnost dela, potem se pa to hitro pozabi, pa naj gre za župana občine ali koga na višjem nivoju oblasti. In še ena od ugotovitev iz Prage: moder župan nima preveč pooblastil na področju porabe občinskega denarja.
□	V Sloveniji imamo za sedaj še malo izkušenj z lokalno samoupravo po novem. Slišimo pa že, da so v pripravi predlogi zakonov o mestih, pa tudi o pokrajinah.
V Državnem zboru je v obravnavi le zakon, ki naj uredi postopke in način ustanavljanja novih občin, poleg in iz nekaterih od sedanjih 147-ih. Vlada pa je imenovala posebno skupino strokovnjakov, da bodo proučili možnosti regionalizacije v Sloveniji. Poleg tega se govori in piše o različnih idejah in možnostih. Menim, da tak pristop ni pravi in da moramo spoštovati strokovni pristop in končno predlog vlade dobro oceniti pred sprejetjem zakona. Tudi o rešitvah v zvezi z mesti in mestnimi občinami je nekaj idej. Osnovno vprašanje je, ali moramo hiteti istočasno na večih frontah, ali velja to zahtevno in kompleksno materijo reševati trezno, strpno in kolikor se da dobro. Izkušnje z občinami že niso najboljše.
□	Bili ste v Pragi na delavnici. Kako boste delovali pri nas in uveljavljali nova znanja in spoznanja?
Tako, kot že do sedaj. Sem član parlamentarne komisije za lokalno samoupravo, kjer aktivno poskušam prispevati k dobrim rešitvam, ki so nato zapisane v zakone. Sem tudi član mestnega sveta v Slovenj Gradcu, kjer pa zaradi obveznosti v Državnem zboru žal nisem prisoten na vseh sejah. Sicer pa sem in bom še v zvezi z lokalno samoupravo prisoten na terenu, saj sem bil že nekajkrat povabljen v različna okolja. V primernem času pa bom organiziral pogovor o teh aktualnih vprašanjih s kompetentnimi ljudmi iz vlade, parlamenta in seveda občinskega nivoja.Q
-VIK
[p©§m §»ìm Ma

"Pošta Slovenije bo v obnovo pošt na Koroškem v tem letu namenila okoli sto milijonov tolarjev," je povedal mag. Alfonz Podgorelec, direktor Pošte Slovenije. Na otvoritev čaka pošta v Libeličah, obnavljajo pošto v Ožbaltu, v Mislinji in v Slovenj Gradcu so na poštnih poslopjih zamenjali dotrajano streho. Za pošto na Ravnah in v Slovenj Gradcu so v tem letu namenili nekaj denarja za temeljta vzdrževalna dela, tacaš pa pripravljao tudi projekto dokumetnacijo za obnovo pošte na Prevaljah.
PRIHODNJE LETO TUDI ČRNA
“V prihodnjem letu pa Pošta Slovenije na Koroškem načrtuje naložbe v višini 70 mili-jnov tolarjev. Gotovo se bodo pošte najbolj razveselili v Kotljah, saj na relaciji od Raven do Slovnej Gradca ni kakšne pošte. Želje in načrti za gradnjo pošte v Kotljah so stari že nekaj let, prihodnje leto pa bomo to pošto tudi zgradili in obnovili. Temeljita obnova čaka tudi pošto v Črni na Koroškem”, je dodal mag Alfonz Podgorelec. Tako bo pošta v Kotljah 21. pošta na Koroškem, kar je gotovo podatek, ki kaže na to, da je pošta precej razvejana pri nas.
17. ure, vse občinske pošte pa imajo tudi delovne sobote. Pošte spreminjajo delovni čas največkrat dvakrat na leto, na Ptt Slovenija, poslovna enota Maribor, pa poudarjajo, da
občinskih središčih so po novem odprte najmanj do 15. ure (v šestih krajih do 18. ure), ob sredah do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Sicer pa je delovni čas pošt glede na prej omenjene dejavnike precej
V Črni na Koroškem že težko čakajo na obnovo pošte. Ta se bo po zagotovilih prvega moža staven skih poštarjev zgodila prihodnje leto.
Ali ta razvejnost pomeni, da je pošta dovolj blizu ljudem? Kar nekaj novih občinskih svetov na Koroškem je na pošto Slovenije, poslovno enoto Maribor, poslalo pritožbe zaradi neprimernega delovnega časa nekaterih pošt. Aprila letos je namreč PTT Slovenija ponekod uvedla delovne sobote in na ta račun pa ukinila podaljšani delovni čas ob sredah. To se ni izkazalo za najboljšo rešitev in zaradi mnogih protestov so ponovno spremenili delovni čas na tistih poštah, kjer so prej ukinil “podaljšano” sredo; na ta dan so ponovno uvedli delovni čas do
delovni časi pošt niso postavljeni enkrat za vselej in ob morebitnih pobudah delovni čas posamezne pošte ponovno preučijo in po potrebi spremenijo.
KDAJ NA POŠTO?
Odpiralni čas pošte je odvisen od vrste dejavnikov: obsega teritorija, števila gospodinjstev, potreb po ptt storitvah, števila podjetij in drugo. Vse pošte v desetih
Posnetek: Tomo Jeseničnik
različen. Pošta Črna na Koroškem je ob delavnikih odprta od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V Dravogradu je pošta odprta ves dan, to je od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Na Kapli, kjer je manjša pošta, je delovnik od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure. V Libeličah je pošta odprta od 8. do 12. ure, v Mežici txl 8.do 15. ure, ob sredah do 17. ure in v sobotah od 8. od 12. ure. Enak delovni čas ima tudi pošta v Mislinji in na Muti V Ožbaltu in Podgorju pri Slovenj Gradcu pa je pošta odprta od 8. do 14.
ure in v sobotah od 8. do 12. ure. V Podvelki je pošta odprta od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure, ob sobotah pa do poldneva. Prevalje imajo “celodnevno” pošto, ki je odprta od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Enako velja za Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem, na Ribnici na Pohorju pa je odprta od 8. do 14. in ob sobotah od 8. do
11.	ure. Slovenj Gradec ima odprto pošto ves dan, to je od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do
12.	ure, Šentjanž pri Dravogradu od 8. do 15-ure, pošta pa je odprta tudi v sredo do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Krajši delovni čas je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer pošto oprejo ob 8. uri, zaprejo pa ob 14. uri, ob sobotah pa je pošta odprta od 8. do 11. ure. V Trbonjah je pošta preko tedna odprta od 8. do 12. ure, v Vuhredu od 8. do 14. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure.
In končno, v Vuzenici je pošta preko tedna odprta ves dan, od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Glede dostave poštnih pošiljk imajo poštarji razdeljene okoliše pošt. V tako imenovanem ožjem okolišu, to je v bližini pošte, poteka dostava pošte najmanj enkrat dnevno oziroma šestkrat na teden. Dostava pošte ob sobotah se pri vseh poštah v državi opravlja le v najožjem okolišu pošte. V širšem okolišu pošte pa po veljavnih zakonih poteka dostava najmanj trikrat na teden. □
(mpj
Oktober, ki je že tradi* «ionalno namenjen požarni varnosti, se je iztekel, zato je Gasilska zveza Slovenije v prostorih vlade na Gregorricevi 20 v Ljubljani pripravila tiskovno konferento, katere so se udeležili predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eòry, poveljnik GZS Tone Sentočnik, direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušenicnik ter predstavnik Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecmi Jože Olšek.
Ob koncu Ionskega leta sptejet Statut gasilske zveze Slovenije, letos pa še Pravila gasilske službe sta pokazala nujnost temelnph aktov za normalno delovanje te javne organizacije. Kljub temu se je pokazala vrsta težav. Sami "krivijo" prehodno obdobje, v katerem so se znašli. Neorganiziranost je poglaviten razlog, da se sicer rešljivi primeri rešujejo počasi ali pa se sploh ne; enajst slovenskih mest ima poklicne gasilske enote, ostala društva, teh je okoli 300, pa bolj ali manj temeljijo na prostovoljnosti.
Težave so se pokazale tudi na osrednji republiški vaji v Črni, in sicer pomanjkljivosti tehnične narave, predvsem slaba osebna opremo gasilcev in zato tudi njihova večja ogroženost ter premajhna
Po koncu oktobra - meseca požarne varnosti
Waijo » (irad
za ta racionalno zastavljen načrt, organizirali naj bi ti regijske centre, pritegniti predvsem župane, ki do zdaj zaradi drugih neurejenih težav na občinski ravni niso imeli posluha za težave gasilcev.
Gasiiški zvezi bi bilo treba nakazati vsaj polovico več prejemkov kot doslej, kar pa realno ni mogoče. Letos so namreč iz proračunske blagajne prejeli T.620,119.000 tolarjev.
Poveljnik GZS Tone Sentočnik je izpostavil štiri zahteve, katere bi morali kot organizacija čim prej rešiti. Najprej, posodobitev operativnih enot znotraj gasilcev, kar bi pomenilo večjo homogenost v sami ustanovi, večjo pozornost pa nameravajo posvetiti tudi izobraževanju. Trenutno imajo gasilci svoj učni center le na Igu pri Ljubljani (letno ga obišče okoli 30 gasilcev), izobraževalne možnosti pa imajo tudi v Sežani, Pekrah in Poljčah. Pokazala se je tudi nujnost posodobitve učnih programov, kar pomeni tudi večje število strokovnjakov.
Ena od glavnih težav je predvsem tehnična opremljenost, predvsem zaščitna (gasilčeva) in reševalna
Letos je bilo na območju občine Ravne - Prevlje 10 požarov v naravi, v občinah Slovenj Gradec in Črna po eden, eden pa je bil na območju občine Vuzenica. Pri teh požarih ni mogoče podati realne ocene nastale škode.
Na gradbenih objektih je bilo v občini Ravne-Prevalje 10 požarov (skupna škoda s stroški intervencije znaša
2.647.000	tolarjev), v Radljah eden (skupna škoda znaša
50.000	tolarjev), na območju Slovenj Gradca pa štirje (škode je za 3,300.000 tolarjev).
Na prometnih sredstvih so bili v občini Ravne-Prevlje trije požari, pri čemer ni nastala večja škoda, v občini Radlje ob Dravi je zagorelo eno vozilo, kar predstavlja 17.000 tolarjev škode, eno vozilo pa je zagorelo tudi v Mežici, kar pomeni 11.400 tolarjev škode.
Skupno sta občino Črna na Koroškem dva požara "stala"
15.000	tolarjev, Mežico je en požar stal 11.400 tolarjev, občina Ravne-Prevalje je imela 23 požarov in za 2,708.000 tolarjev stroškov, Radlje ob Dravi je za dva požara moralo "odšteti" 67.000 tolarjev. Slovenj Gradec je zaradi petih požarov ob 3,330.000 tolarjev, Vuzenico pa sta dva požara "stala" 180.000 tolarjev.
usposobljenost gasilskih enot v primetih večjih požatov. Rešitev teh težav vidijo gasilci v večji povezanosti z lokalnimi skupnostmi, da celotno breme ne pode na državna pleča, ampak se problematika razrešuje v občini sami. Seveda motajo
optema.
Enega vidnejših napredkov so gasilci dosegli v sodelovanju z vojsko, saj so veliko vojakov usposobili za gašenje požarov. Na voljo so jim tudi štirje helikopterji, ki so popolnoma opremljeni za prevoz
kontejnerjev z vodo, oseb in druge reševalne opreme, pogojno usposobljenih je še več letal. To se je dobro pokazalo tudi na vaji v trni.
Posebno pozornost posvečajo novemu avtonomnemu sistemu zvez, ki je namenjen izključno za reševanje in zaščito. Nanj so priključeni gasilci, civiL na zaščita, gorski reševalci, potapljači in jamarski reševalci. Letos bodo dokončali pet novih centrov za obveščanje, drugo leto pa naj bi jih bilo že 17. Slišali smo tudi nekaj pripomb na razmišljanja poli-
cije, ki naj bi se še vedno zapirala vase oziroma želi imeti svoj sistem zvez. To je zarodi narave njihovega dela razumljivo, kljub temu pa bi morali omogočiti boljši pretok informacij.
Kaj govorijo številke?
Lani je bilo 2.510 požarov, največ na gradbenih objektih.Sledijo požari v naravi; teh je bilo največ v februarju, marcu in avgustu. Sicer požari v naravi zaradi vremenskih razmer upadajo, uspeh pa pripisujejo tudi izboljšanju sistema opozarjanja in hitrejšemu ukrepanju pristojnih služb.
Kar 56,7 odstotkov vseh požarov je bilo letos zaradi malomarnosti oziroma požigov. V številkah to pomeni 695 požarov iz malomarnosti, 178 jih je bilo zanetenih namerno, 39 zaradi otroške igre, le 30 pa zaradi vremenskih razmer, torej strele oziroma samovžigov. 1616 požarov je nastalo iz neznanega vzroka.
168-krat so v prvi polovici letošnjega leta gorela prometna sredstva, gradbeni objekti 757, medtem ko je v naravi gorelo 681-krat. Skupna materialna škoda znaša 656,582.099 tolarjev, temu pa je treba prišteti še stroške intervencij, ki znašajo 67,327.591 tolarjev.
Lani je v požarih umrlo 10 ljudi, letos že 11 .□
Ingrid Mager
WS(£]Cr)(E)
Ob izteku meseca požarne varnosti so opravili temeljito vajo tudi veterani IGD Muta. Za preizkus svojih zmogljivosti so gasili požar na območju stare livarne na Spodnji Muti. Kar ročno so spravili črpalko do Bistrice in kaj hitro so z vodo zapeli ročniki. Tudi avtocistema jim ni delala težav in vaja je bila nedvomno dokaz, da so tudi starejši gasilci oziroma veterani še vedno spoštovanja vredna protipožarna sila.
Drugi gasilci so opravili številne podobne vaje, obiskali kmetije, svetovali varnost pred požari in gasili celo dva kar prava požara. Prvi je bil v Trbonjah, gorela je stanovanjska hiša in domačini so s požarom k sreči hitro opravili. Drugi požar je bil na strojnih napravah v Livarni Vuzenica. Tudi tu so gasilci zelo hitro posredovali in preprečili večjo škodo.
Takšen je pač mesec oktober. V tem mesecu se kot po nekem čudnem pravilu pojavijo požari, pa saj tudi pričnemo resneje kuriti.
IGD Muta po uspešni vaji
mKgMii mm
02	[p/h
Iti m
Nikar ne mislite, da je pred vami kakšna miniatura morskega psa. To bi lahko navsezadnje tudi bila, saj ima čisto zares vse oblike in poteze, samo če... če ne bi živela v reki Dravi.
gre za silno redko sladkovodno ribo, ki je skoraj že izumrla -KEČIGO. Ta riba sicer živi v pritokih Črnega in Kaspijskega morja in v porečju Donave, le redko pa zaide v naše večje reke

Takšnega mnenja so bili pred kratkim tudi številni ribiški prijatelji, ko so videli, kaj je na suho potegnil srečni ribič GORAZD HANŽEKOVIČ iz Slovenj Gradca. Lovil je nad elektrarno v Dravogradu in na veliko presenečenje je potegnil nenavadno ribo. Po temeljitem pregledu in analizi je bilo ugotovljeno, da
kot so Sava, Drava ali Mura.
Gorazdova nenavadna trofeja je v dolžino merila 81 cm ter bila težka krepko čez tri kg. Zaradi kopice ekektram in drugih ovir na reki Dravi ni mogla priti tako visoko, bolj verjetno je, da je prišla po Dravi navzdol.O
Silvo Jaš
^©§©[1® d?© M
y(£)(£)® ^ [ffe^
Le kdo ne pozna družine Breznik iz Pamet? Dali so jim tudi ime Pameški slavtki.
Najprej smo gospoda Viktorja Breznika povprašali, kako se počuti, ko je odložil bas? Nasmejal se je in povedal, da ne igra več pri Štirih kovačih. Je pa dolga, dolga leta vandral z njimi, celo preko luže v Ameriko. Ogromno je bilo snemanj, koncertov, tako v tujini kot doma.
Je pač tako, da moraš enkrat prepustiti mlajšim, da nadaljujejo tvoje delo, je povedal Viktor Breznik. Ne smete pa misliti, da je vse opustil. Nikakor ne! Še zaigra, če je kje potrebno. Ljudje ga preveč poznajo, da bi bil za v staro šaro.
Da pa v hiši umetnost ne izumira, širijo družinsko petje, ki ima tudi
Assm? ds
k©m<2ki® to
Te dni bodo imeli ljudje z Dela bi lahko potekala veliko območja Sv.Primoža nad hitreje, če bi bilo na razpolago Muto vsekakor enega lepših dovolj asfaltne mase. Tako pa so likofov. Končan je namreč prvi ljudje povedali, da so pri čakan-kilometer asfalta, ki že pomeni ju sicer pridni izvajalci izgubili pomembno pridobitev, pred- veliko ur.O vsem pa voljo do nadaljevanja.	{{v
Asfalt se je dotaknil "glavne ceste ”
Ixtgato tradicijo. Veliko je pevskih koncertov, tudi v Avstriji, Italiji in še dmgod. Pojejo že več kot 22 let.
V družini pojejo že vrsto let Viktor, Marija, Vikica, Andrej, Danijel. Da lxt pesem šla iz ročki v rod, že pridno sodelujejo vnučki Aleš, Danijela, Gašper, Blaž in Tadeja. Kako lepo doto bodo vnučki in vnukinja prejeli od svojih staršev.
Skoda, da je tako malo slovenskih družin, kjer domujeta pesem glasba. S pesmijo je svet veliko bolj srečen, ljudje v petju izkaže spoštovanje do sočloveka.
Ko se boste želeli udeležiti sv. maše, vam priporočamo, da se je udeležite v Pamečah, kjer vam bo ubrano, lepo petje družine Breznik dalo zalet. Še dolgo bo ta glas ostajal v vaših srcih.□
Viktor Levovnik
K@C(ìr)(ÌD 2(£)C!D[p(£)ft3	^
Četrto leto že deluje društvo Zarja Ravne na Koroškem z namenom pomagati mladim in njihovim staršem v stiski. Društvo je odprto za vso koroško pokrajino, v njem prostovoljno delajo strokovnjaki iz šolstva, zdravstva in socialnega dela ter tudi laiki iz raznih krajev Koroške, to so mladostniki in njihovi starši. Trenutno je aktivnih okrog 25 danov, njihovo delo pa na osnovi projektov denarno podpirata Urad za mladino in ministrstvo za zdravstvo Slovenije, in to predsvem za pomoč odvisnim od mamil, alkohola, tablet.
Predsednica društva Zarja, Karla Mithans Lamprecht, svetovalna delavka z osnovne šole Prežihovega Voranca na Ravnah, je povedala, da po njihovih izkušnjah samo na Ravnah uživa trdo drogo 25 mladih v starostnem obdobju do trideset let. Polovica srednješolcev v prvih letnikih je že poizkusila miri-huano, ta delež pa se v višjih letnikih povečuje. Prav tako srednješolci pogosto segajo po alkoholnih pijačah. Med ravenskimi osnovnošolci uživanje alkoholnih pijač in tobaka še ni zaskrbljujoče razširjeno, vendar pa sleherni mladostnik lahko prestopi mejo in eksperimentira tudi z mamili. In pogovor z ustreznim strokovnjakom je lahko mladostniku v pomoč. Pomoč pa je ljudem potrebna tudi v primerih nasilja, za razvijanje življenskih veščin ob spremenjenih zahtevah časa, v katerem živimo lahko pa gre samo za napotek, kje lahko uredimo vse potrebno za prejemanje otroškega dodatka in podobno.
V Zarji so razvili nekaj področij oz. programov dela, ki jih vodijo strokovnjaki z namenom prenašanja znanja in izkušenj ter dela s posamezniki in v skupinah. Postavlja se vprašanje, kako vzpostaviti stike?
Njihov tihi telefon, ki deluje ob četrtkih, na številki 23-328 med šesto in osmo uro zvečer, je namenjen nudenju pomoči in vzpostaljanju stika z želenim strokovnjakom. Marsikdo se bo vprašal, kaj lahko pri njih dobi?
Prvo področje je sogovornica poimenovala svetovanje za samopomoč otrokom in družinam odvisnikov, svetovanje žrtvam nasilja, spolne zlorabe in svetovanje v primerih nestabilnih mladostnikov v obdobju odraščanja. Po ustvarjenem stiku, praviloma
Po štirih letih prostovoljnega dela društva Zarja, ki nudi pomoč mladostnikom in staršem v stiski, pričakuje predsednica društva Karla Mithans Lamprecht. da jim bo ena izmed koroških občin vendarle namenila prepotreben prostor za delo.
preko “tihega telefona”, se uredi sestanek, ki je anonimen oz. tajen.
Nato se ugotovi pravi naslov reševanja težav v ali izven Zarje ter sam način reševanja oz. vrsta potrebne terapije. Delo temelji na zaupanju in pogovoru s posameznikom in izmenjavi izkušenj v skupini.
Drugo področje vsebuje svetovanje za razvijanje življenskih veščin. Zajeti so preventivni programi, kjer mladostniki spoznajo sebe in
razvijejo nekatere sposobnosti za samostojno življenje, spoznajo spolnost z obeh plati, naučijo se sporočanja lastnega doživljanja za uspešno sodelovanje. Sem spada tudi program, namenjen staršem, ki pogosto uporabljajo vzgojne vzorce, pridobljene od svojih staršev in okolja in ne upoštevajo novosti, ali pa program, ki govori o potrebnem poklicnem preusposabljanju in zahtevah za naš obstoj. Te delavnice so potekale na OŠ na Ravnah, v Slovenj Gradcu in v Pamečah.
Tretje področje se imenuje svetovanje za ozaveščanje svobodne volje pri ravnanju (sposobnost reči NE), pri izbiri poklica itd. Gre za oblike terapije, kjer nastopi osamitev v trajanju od enega do treh tednov z enim od terapevtov, ki si ga zasvojenec izbere sam, razstrupljevanje pa nadzira zdravnik. Doslej so izpeljali dve osamitvi, ki sta uspeli. Sicer pa je to delo povezano s problemom časa terapevta, ker so to zaposleni ljudje, pa še prostor je treba najeti. Zdaj si prizadevajo dobiti prostor za svojo dejavnost, saj delo poteka kot v ilegali. Predsednica društva pa je ob tem izrekla zahvalo vsem, ki so se odzivali in pomagali iskati prostor za razstrupljevanje telesa oz. detoksikacijo zasvojenca. Ljudje v stiski, ki praviloma menijo, da so osamljeni, pa so prijetno presenečeni nad odzivi okolja.
Omeniti velja še aktivno vlogo Zarje na minulem slovenskem srečanju z naslovom “za zdravo življenje z naravo”, ki je potekalo konec oktobra v Celju. Tam so predstavili svojo dejavnost in nastopili na okrogli mizi “Mladost brez odvisnosti” .□
S.Š.
3ag)©[l|]<3Ji)Q
V soorganizaciji Lovskega kinološkega dmštva Maribor, predvsem v strokovnem delu, in Lovske družine Muta, v konkremi pripravi terena in sledi, je bila oktobra na Pernicah izvedena tekma za pse krvosledce.
Seveda gre pri tem za lovske pse s posebnim namenom z zasnovami in vzgojo za iskanje zastreljene divjadi. Tudi pri najboljšem orožju in tudi najboljšim strelcem se zgodi, da žival zastrelijo in pri Iskanju je človeku doslej najbolj zanesljiv pomočnik dobro izšolan pes krvosledec.
Pri tem gre tudi za strogo selekcijo, da pridobijo iz razploda le najboljše živali. Tako se je na Pernicah ob izjemnem vremenu zbrala lepa množica lastnikov in ljubiteljev psov, tistih, ki so tekmovali (teh je bilo dvanjast) in še več listili, ki si pridejo to zanimivo in za pse in za vtxlnike težavno, zahtevno tekmo ogledati.□	-Kv
Mitja Bežan, lastnik trgovine za tako da bi lahko skoraj že govo-Ijubitelje živali OAZA iz Slovenj rili kar o malem “živalskem vrtu” Gradca, je v teh dneh razžiril v prvem nadstropju Katice v prostore in obogatil ponudbo Slovenj gradcu. vseh vrst ptic, glodalcev in rib,	Q
Dopisnice in dopisniki PREPIH-a!
Zaradi vse večje časovne stiske in aktualnosti dogodkov naprošamo vse, ki uporabljate za pisanje tekstov osebne računalnike, do nam le te OBVEZNO pošiljate na disketah (poleg izpisa). Diskete dobite nazaj v uredništvu.	Uredništvo
Termini Izobraževalnih programov za mesec november.
20.11
S 20-urni tečaj 'Operacijski sistem MS Windows in urejanje besedil s pomočjo računalnika (Wbrd for Windows 6.0)"
27.11
il I (rumi tečaj 'Oblikovanje računskih preglednic s pomočjo računalnika (Microsoft EXCEL 5.0)".

RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŠITEV
Ur»dni partner Orni ORACLE, MICROSOFT. WYSE, COMPAQ.
K@®s®13) «S»
Center za socilano delo Slovenj Gradec je minuli petek organiziral dobrodelni koncert “Koroški umetniki Koroški”. Pred razprodano dvorano kulturnega doma v Slovenj Gradcu so nastopili igralci Jerica Mrzel, Ivo Ban in Robert Waltl ter glasbeniki Stanko Arnold s Slovenksim kvintetom trobil, Oto Vrhovnik, profesor klasičnega saksofona in Dušan Krajnc, profesor pozavne. Častna pokroviteljica koncerta je bila ga. Štefka Kučan.
SPONZORJI PRIREDITVE:
A-Banka d.d. Ljubljana, Arh-Deko Slovenj Gradec, Autocommerce d.d. Ljubljana, Avenida d.o.o. Slovenj Gradec, Bramac d.o.o. Otiški Vrh, Cvetličarna Hukoli Slovenj Gradec, Johnson Controls NTU d.o.o. Slovenj Gradec, Kompas hoteli Slovenj Gradec, Koratur Prevalje, Koroška tiskarna Slovenj
Gradec, Koroški radio Slovenj Gradec, Kopa računalniški inženiring Slovenj Gradec, KTV Koroške (Črna, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Radlje, Muta), Kulturni dom Slovenj Gradec, Lampret Leasing Šmarno, LB Koroška banka Slovenj Gradec, Lek d.o.o. Ljubljana, Mestna občina Slovenj Gradec, Mesnina Dravograd, Nama Slovenj gradeč, Nova oprema Slovenj Gradec, Okta d.o.o. Slovenj Gradec, Prevent d.o.o. Slovenj Gradec, Probanka d.d. Maribor, SKB banka d.d. Ljubljana,SLO Rational d.o.o. Slovenj Gradec, Slovenske železarna Ravne na Koroškem. Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav Ljubljana, Zepter Slovenica d.o.o. Slovenj Gradec, Gec d.o.o. Slovenj Gradec, Foto Prošt Slovenj Gradec, ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem (Prepih).
VSE VEC
NEZAPOSLENIH

INVALIDOV
Koordinacijski odbor društev invalidov koroške regije je na pobudo Zveze društev invalidov Slovenije izdelal informacijo o varstvu invalidnih oseb v koroški krajini. Informacija je sicer nepopolna, saj se na povabilo odbora niso odzvale vse organizacije, ki bi o varstvu invalidov lahko posredovale svoje podatke. Kljub tej pomanjkljivosti pa zbrani podatki po svoje kažejo stanje na področju varstva invalidnih oseb v koroški krajini. Skupaj s poročili iz drugih slovenskih regij bo ta informacija lahko služila državnemu zboru Republike Slovenije, ki naj bi kmalu obravnaval spremembe in dopolniteva zakona o delovnih razmerjih, v katerem je potrebno precizirati določbe, ki invalidom zagotavljajo večjo socialno varnost.
Za invalide je pomembna tudi zakonodaja s področja društev, kjer se zavzemajo, da postanejo društva lastniki dela premoženja. Predvsem pa invalidi pozivajo slovenski parlament za liberalnejše rešitve pri ustanavljanju invalidskih podjetjih. Koroški invalidi pa dodajajo, da bi po zgledu vlade, ki ima Urad za invalidska vprašanja, in državnega zbora, ki ima komisijo za vprašanja invalidov, tudi vse občine v koroški krajini lahko ustanovile komisije za invalidska vprašanja.
Ni natančnih podatkov, koliko je invalidov na Koroškem. Eden od podatkov je število invalidskih upravičencev, ki prejemajo invalidske pokojnine. Teh je na Koroškem okoli 4500, največ v Mislinjski dolini. Najrazličnejša nadomestila zaradi invalidnosti pa v regiji prejema okoli 3900 oseh. V društva invalidov v vseh koroških občinah pa je včlanjenih okoli 4200 invalidov.
Za slovenske razmere je značilno, da je v zadnjem času število nezaposlenih upadlo, medtem ko število nezaposlenih invalidov raste. V državi je bilo v prvem četrtletju tega leta brez dela nekaj manj kot 6000 invalidov, od tega v koroški regiji več kot 300. V primerjavi z lanskim majem pa je bilo v enakem letošnjem obdobju v koroški regiji kar za deset odstotkov več nezaposlenih invalidov.
Koroški invalidi opozarjajo na problematiko produktivnega zaposlovanja invalidov. Ustanavljanje invalidskih podjetij je ena od oblik zaposlovanja invalidnih oseb, ki pa si na Koroškem zelo počasi utira pot in doslej je bilo ustanovljeno le eno podjetje za invalide na Muti. V mozirski in velenjski olrčini, ki ju prav tako pokriva velenjska enota zavoda za zaposlovanje
Slovenije, pa je kar šest takšnih podjetij. So pa na Koroškem še ideje za ustanavljanje invalidskih podjetij v slovenjgraški Lesni oziroma Tovarni stavbnega pohištva Radlje ob Dravi, Tekstilni industriji v Otiškem vrhu, v okviru Centra za delo, varstvo in usposabljanje v Črni na Koroškem in drugod O
(mp)
NA MUTI EKOING
V Tovarni na Muti so bili prvi v koroški regiji, ki jim je uspelo idejo o invalidskem podjetu tudi uresničiti. Družbo Ekoing, ki sedaj zaposluje 32 invalidov, so ustanovile vse tri družbe Tovarne Muta, Kovačija d.o.o., Abrasiv d.o.o. in Kmetijska mehanizacija d.o.o. Za ustanavljanje tega podjetja so se odločili zaradi tega, ker je bilo v vseh treh družbah zaposlenih več kot 480 delavcev, od tega okoli 12 odstotkov s stau-som invalida.
Direktor družbe Ekoing Marjan Šol nam je povedal, da v podjetju delajo od 1. maja dalje, status invalidskega podjetja pa so si pridobili mesec dni kasneje. Opravljao razna uslužnostna dela za družbe ustanoviteljice, od varjenja, lakiranja in nasajanja orodja do opravljanja vratarske službe.
OSMil® ILSUM®
Imeti letalo in poleteti kot ptica v višave, so sanje marsikaterega Zemljana. Le peščica pa je tistih, ki se jim te želje uresničijo. Eden takšnih je Libeličan Damijan Cehner. Mladenič, ki je že v otroštvu sanjal o letalih in o tem, da bo postal pilot, si je sanje spremenil v resničnost. Postal je pilot in ima svoje letalo. Za dosego teh ciljev je bilo potrebno dosti odrekanja in trdne volje, ne samo Damijana, amapak tudi njegovih bližnjih.
Damijan Cehner s svojim ultralahkim letalom
Oče Maks je že več kot pred tridesetimi leti hotel postati pilot in imeti lastno letalo. Ker pa str bile razmere takrat drugačne, do uresničitve njegovih želja ni prišlo. Svojo zagretost za letalstvo je prenesel na sina Damijana, ki je že kot osnovnošolec znal razlagati sošolcem in tovarišicam, kakšno letalo leti preko Libelič, kako visoko leti in kako hitro je.
Zanimanje in interes do letenja je v Damijanu z leti rastlo. Po opravljenem šolanju in vseh spremljajočih dejavnostih je postal pilot. Danes ima celo svoje letalo, ki je bilo v nedeljo, 15.10.1995, blagoslovljeno na Lilreliškem polju.
Pred časom smo za šalo zapisali, da hočejo nekateri v Libeličah imeti letališče. Danes smo na poti, ko bo to postalo resničnost.
Kar precej se nas je zbralo, ki smo hoteli biti priča edinstvenem dogodku v našem kraju. Župnik Franček Kraner, ki je letalo blagoslovil, je v svojem govoru poudaril, da je pri vsakem športu potrebno gojiti prijateljstvo in slogo med ljudmi, ne glede na to, ali je šport na zemlji ali v zraku.
Par Iresed je povedal tudi predsednik krajevne skupnosti. Damijanu in njegovim najbljižnim je zaželel srečno in uspešno dosego ciljev, ki so si jih zadali. Današnji dogodek pa ni velik samo za družino, ampak za celoten kraj in občino, je rekel. Združitev ciljev krajevne skupnosti in načrtov, ki jih ima Damijan, bi bil velik prispevek k razvoju turizma v kraju in občini.
Ob blagoslovu novega letala so sodelovali Damijanovi kolegi s svojimi letali in motornimi zmaji. Predstavili so nam sposobnosti pilotov in letečih strojev ter popestrili veselo nedeljo.
Vsem želimo varen polet in predvsem varen pristanek.O
Adrijun Zalesnik
HUD POŽAR NA PRISTOVNIKOVI KMETIJI
V nedeljo okoli četrte ure zjutraj je v Završah nad Mislinjo izbruhnil velik požar na gospodarskem poslopju Ivana in Jožice Večko. Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Doliča in vseh gasilskih društev Mislinjske doline iz gorečega poslopja niso mogli rešiti živine.
Zadušilo se je 47 glav govedi in dva konja. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, v njem pa vsi stroji in krma. Škodo so ocenili na okoli 50 milijonov tolarjev.
Tako je v oklepu ognja v hlevu ostala živina Foto: F.Jurač
PA«
PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055
Restavracija PA GAT Bellevue Slovenj Gradec 41*055, 45-396
v času od 21. - 27. novembra 1995 V RESTAVRACIJI PA GAT BELLEVUE Slovenj Gradec v sodelovanju z restavracijo SAN LORENZO iz GRAND HOTELA METROPOL Portorož.
Vabimo vas, da se nam pridružite in v prijetnem ambientu ob dobri glasbi preizkusite najboljše italijanske specialitete.
Priporočamo rezervacije.

Ljudem v Ribnici na Pohorju se je uresničila že kar dolgoletna želja po novi mrliški vežici. Ob izjemno lepem pokopališču, ob cerkvici in znamenitih kapelicah križevega pota, so si zgradili novo mrliško vežico, ki po besedah župana čaka praktično samo še na tehnični pregled.
S pripravami je pričela že prejšnja krajevna skupnost, posebej njen tajnik Tone Kotnik je v to vložil nemalo naporov. Najpomembneje je, da je tudi arhitekt znal sprojektirati in v
kraj postaviti objekt, ki daje občutek, da tja spada. Lepo se vključuje v zahteven in lep, spominsko pomenil x-n ambiept ribniškega pokopališča. To delo je opravil dr. Niko Seliškar. Morda so se v vežico še najvid-neje zapisali josipdolski kamnoseki, ki so nalomili kamen, vsekakor najbolj znan kamnosek Alojz Kumer, ki je v več kot 350 urah ročnega dela izklesal nosilne stebre. Tudi vsa dela izkopov do prve plošče so opravili krajani sami.O K. valil


No gortini so odprli enega od lepših gostinskih lokalov ob naši magistralki proti Mariboru.
Že lokacija je izjemna, tik ob cesti, vendar toliko odmaknjena, da gostišča ne moti prometni hrup, ima pa tudi dovolj ureje-nenih parkirišč.
Lokal je odprl Rajko Bobovnik iz Radelj, med gostinci že poznan kot birt B bara v Radljah.
Lokal, ki ga je odprl sedaj, pa niti ni nekaj čisto običajnega. Nima namreč tako priljubljenega šanka oziroma ni strežbe za točilnim pultom. Deluje kot restavracijski tip gostišča, vsa strežba se opravi pri mizah. To je v svetu tudi najbolj običajen način gostinske ponudbe. Zapišimo še, da je lokal zelo prijetno urejen, zaposleni skupaj s svojim šefom zagotavljajo, da bo kuhinja dobra, poizkušali pa se bodo posebej specializirati za ribe in morske sadeže. Seveda boste lahko naročili tudi druga jedila.
O pijači in vinih ni treba izgubljati besed, izbira bo pestra, kar se je opazilo že ob otvoritvi.
K. vaiti
Gostišče Bobovnik rut Gortini

URŠKA ANDREJC, dijakinja, Slovenj Gradec:
“Že dve leti se ukvarjam z jadralnim padalstvom, ki je postalo moja prva ljubezen. Pred tremi tedni sem se “ponovno rodila", ko sem preživela hudo nesrečo, ker sem pri pristajanju zadela ob električne žice.
Zdaj sem že zdrava, vse je skoraj pozabljeno in, kot je napisal Leonardo da Vinci: “Kdor je okusil letenje, se 1» vedno obračal in vračal v % nebo", se spomladi III vrnem tudi jaz.” /jf
-\^uy
m
Pesem nas spremlja od zibelke do groba. In tako je včasih pesem na podeželju kar pogosto odmevala ob vseh pomembnejših dogodkih in priložnostih. Ali pa kar tako doma v družinah, kjer so bili pevski talenti ter za petje nadarjeni in veseli ljudje. Z razveseljevanjem podeželja je pesem začela vse bolj usihati, in v prenekateri cerkvi je bilo bogoslužje brez glasbene spremljave.
In že smo se bali, da pesmi ne bo mogoče več oživiti, na srečo pa smo se zmotili.
Pred nekaj več kot tremi leti se je na pobudo MARIJE VERDINEK zbralo nekaj mlajših in starejših pevcev iz Bistriškega jarka in Jerneja, ki so ustanovili pevski zbor z imenom “MARIJA OB BISTRICI”. Zbor uspešno vodi mlada in simpatična BERNARDA RAK.
Dvanajsterica pevcev že tri leta ubrano prepeva pri bogoslužju pri MARIJI OB BISTRICI in pri sv. JERNEJU. Upamo in želimo, da bi ta zbor še dolgo lepšal bogoslužje in nastopil še na drugih prireditvah. Naj še povemo, da so med pevkami tudi mlade pesnice, ki znajo naštudirati čudovite pesmi.O	LMori
Milito §©
V oljčini Ptxlvelka - Ribnica na Pohorju so se že pričele vse priprave in razglas za volitve vaških svetov. Za vaške svete so se odločili prt skorajda enakem krajevnem principu, kot so imeli pred nastankom novih občin krajevne skupnosti. Celo nekaj več jih bo, saj ljudje menijo, da lahko naredijo kaj več, če delujejo v manjših enotah.
Za svoj svet so se odločili tudi v Lehnu, kjer gradnja nove šole obetavno napreduje.
Na Kapli pa so v živahnih pripravah na gradnjo šole. Tudi tam so se že močno povesili stropovi in močno računajo, da bo štart gradnje v letu 1997.0	Kv
Družabna kronika
Mene ne dobijo v jarem.
Trenutno najbolj “vroč" slovenski kantavtor Adi Smolar je veselo skočil v zakonski jarem. Z nevesto Lidijo iz Pameč, sicer študentko arhitekture, sta se poročila v slovenjgraškem Rotenturnu, ohcet pa nadaljevala v hotelu Rimski vrelec, kjer je veselo družbo devetdesetih svafbv do jutranih ur zabaval vse popularnejši AFTER EIGHT, ki počasi, a zanesljivo osvaja slovensko pop sceno.
Ženin in nevesta sta bila zelo zadovoljna z organizacijo oliceli in s ponudbo osebja hotela Rimski vrelec, pod budnim vodstvom gospe Rezke Čivnik. Med mnogimi darili sta poseliej izstopala ognjemet ob 22. uri (darilo prijatelja iz študentskih let) in darilo založbe HEIiDON, ki je Adiju poslala prvih sto izvodov njegove najnovejše kasete z naslovom: “Bog ne daj, da bi crknu televizor”. Adi se je pridružil muzikantom ter tudi sam zaigral in zapel, s tem pa prispeval k res prijetni noči v Kotljah. Srečo, Adi!
EELEU STE, OBUPAJTE
Slovenjgraški občinski svetniki bodo stopili županu na prste. Če hočeš zgledati večji kot si, stopi na prste!

Zgodbo o uspehu pripoveduje javnosti, zgodbe o uspešnih pa le za zaprtimi vrati.

Normalno je, da bo ravenska železarna potonila, ko pa jo očitno rešujejo neplavalci.

Kako je mogoče, da imamo naj večje probleme z denarjem, ki ga sploh nimamo?
*******
Marsikateri koroški kmet, ki seče na golosek, tudi proda tako, da bo kmalu gol.
***#©'#
Politiki bi vse na račun države, država bi vse na račun državljanov, državljani pa bi vse - na
račun.
Ravne so skrivališče za krive.
******
Lažje je napolniti hlače kot glavo.
OPRAVIČILO
Opravičujemo se gospodu Dragu Krištofu, direktorju TOVARNE MUTA - KMETIJSKA MEHANIZACIJA d.o.o., za žaljive in neresnične navedbe v članku “Sposobni ne odnehajo”, objavljenem v našem časopisu dne 21. januarja 1994.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik
in pnspihane čveke
oa
Najbolj znan finančnik, danes najbolj znan bankir na KoroSkem Rudi Rajzer, se je pred dnevi na Pikovem tudi cerkveno poročil. Rudi je takole razmišljal:
“Nameraval sem pripraviti piknik za prijatelje, pa so mi svetovali, naj se raje poročim. Pri poroki dobiš vsaj poročna darila..,”

Še kakšno leto dni nazaj je pred Metalurgijo (MPI) v Žerjavu zgledal parkirni prostor obupno, poln starega železa in druge krame.
Z novim vodstvom in z malo volje pa seje tudi ta podoba spremenila.
Res, kako malo je treba za bolj prijazno okolje.
(Posnetka: Tomo Jeseničnik)
- Wìsàm
Maturanti, ki so pred 30 leti zaključili šolanje na Ekonomski srednji šoli v slovenj Gradcu, so se zbrali na prijaznem srečanju in obudili spomin na svoja najlepša mladostna srednješolska leta. Ob srečanju je tekel tudi pogovor o življenskih dosežkih, prijateljskih in družinskih vprašanjih in o uspehih otrok, ki so mnogi dokončali že tudi univerzitetni študij.
Navzoče je pozdravila Jelka Štuinbcrgcr - Rošcr Med njimi pa sta bila tudi razrednik prof. Jože Potočnik in prvi ravnatelj Ekonomske srednje šole prof. Tone Turičnik. Prijetno srečanje na kmečkem turizmu Tina na Gmajni je trajalo pozno v noč, z medse-lx>jno obljubo, da se prihodnje leto spet snidejo.
BOUŠI VETERANI
Foto- FJurač I
PRIHODNJIČ PRIČETEK ZANIMIVE NAGRADNE IGRE:
“Poiščite se v PREPIH-u...”
62.20 0	£4-U/V£ N/i l<L020Si&£p(
-tdjc 0602 j 2-4-01- G
T^OSLOUtO/l 'T>A'&\LA '2.AOIé£DZVJ&Q C^lOCTTo O TCrbO&O T07>J€TJ A

20 DE O /UJE^OUET IVCN 71TCTE
i
Ilo 2-AZ.TC2-NAVIV I 20U/4 t;
C\_^
TOMI2LIT6- ajA IZtelZ-O ftXSLIDV/JB&A
■PA&LA TR-A^OCACt^O .
C\J
j^R’Rire H^X> invali-rem imi izpomj:
- B.O£OUNn<^; ?cA/ogSJ/ , fiiéJUjZAUMl________
S-CT/i I^C»LE1>AE-J I , ?ISA ^ AJIHIgETT) ,__
PISAtJ U^r h l'B.gr , UzAU.tčULATQ12.J I ’k>
CUČ^TZOloZtAlMl 7>K)tVkUL' I (JA/ETUJJ. klMl
guugìMl, I23>ELuli torace obuti
OJ>
't>A\E-l LQ JC	FO20&MO$TL_.
/ZI^A^f Tt JO tojAUTETMA) j
d.o.o.
ČEČOVJE 6.
RAVNE NA KOROŠKEM 62390.
TEL: 0602/20 165. FAX.: 0602/21 076 SLOVENIJA
Obrazi
KULTURNI AMBASADOR 0 SEBI IN VSENAOKOLI
iMumos m
Toliko vemo in slišimo o KARLU RECKU, umetniškemu zanesenjaku, profesorju in glasniku miru, pa vendarle v resnici o njem vemo bore malo.
Ko se je pred nekaj meseci predstavil kot slikar na Muti, v svojem domačem kraju - kjer je preživljal dobršen del svojih mladostnih dni, sprva v Bistriških grapah in kasneje kot kovač na Muti, sem se vprašala: kako to, da kot domačin (na velika imena svojega kraja smo lahko tako ponosni, pa jih, žal, zlahka pozabljamo!) prvič predstavlja svoj slikarski opus svojim ljudem. Pa mi preprosto pove, da ga nihče ni nikoli povabil, pa bi rad razstavljal in pokazal svoje delo domačim ljudem...
A enkrat je, pravijo, bolje kot nobenkrat: Mučani smo imeli možnost spoznati mehke Uršlje gore, ki jih slikar poistoveti z nežno žensko bitjo.
Gospod Pečko, na razstavi v osnovni šoli na Muti ste se predstavili s posebnimi, nadzemeljskimi barvami. Zenski lik vam je bil pred očmi. Sploh je ženska nek vaš simbol in oseben rokopis, kajne?
“Veste, sam sem včasih skorajda nagnjen k večnim resnicam. In tu se lahko samo odločiš med tršim, krutim, nežnim... Ne vem: vedno sta dva pola. Mir - nemir: vojna -mir:. Uršlja kot taka je pač
nežnega spola in ima toliko in toliko mehkobe v sebi. A moj princip je v bistvu v tem, da iščem fonne, iščem ritem in pa barvo. To so trije segmenti, v katere nekaj dam. Seveda: gotovo, da to ni realizem - nek dolgočasni, ampak je neka simbolika.Je pač tako, da iščeš svoj jaz, nekaj, kar bi naj nekaj pomenilo življenje...
In iz tega nastajaš ciklus, slika se na sliko veže... Do kod vse bo to šlo, do kod bom še zvest
Uršlji gori - ja, to je pa še eno odprto vprašanje.”
Toliko ste se razdajali kulturi, da se vprašujem, kdaj ste našli čas za lastno umetniško izražanje?
“Hm, jaz bi tako rekel - ker so me to že mnogi vprašali, na mnogih otvoritvah - ali še kaj slikam? Moram tako povedati -vsak dan posvetim toliko in toliko ur razmišljanju, pa da se posvetim lastnemu delu, in to
je najlepše. Zdaj - kako zmorem? Veste kaj: eno je gotovo: veselje imeti poklic rad, saj gre za likovno kulturo in zatorej rs^ gre za nek drug pojem, nek drug svet. Sem pač našel dosti skupnih interesoc v svojem poklicu in v svoji, lahko bi temu tako rekli -notranji nuji. Moram pa reči, da imamo v slovenjgraški galeriji - kot se temu reče - kar dober ansambel. Ljudje so strokovno izredno na visoki ravni, do neke mere je že dokaj zadovoljiva tehnična opremljenost galerijskih prostorov, tako, da imamo dane do neke mere ugodne prostorske možnosti za bolj zahtevne otvoritve.”
Slovenj Gradec je zaslovel in slovi kot mesto miru. Cela vrsta velikih umetnikov je prišla v to mestece, predvsem po vaši zaslugi. Pa ima mesto možnosti tudi vnaprej?
“Skorajda popolnoma verjamem v to! Sem optimist in verjamem v ta kulturni turizem, ki pa se, sigurno, niti v svetu, niti v Evropi, niti pri nas, ne bo odvijal samo v večjih centrih. Razvijal se bo tam, kjer bo ponudba, to je kultura, pestra in kot taka zanimiva za vse.”0
T. Repnik- Vrhnjaka
Razgledi
SLOVENJ GRADEC
mm\-
iirc^j
Piše: Helena Merkac
Na 50. obletnico OZN, 24. oktobra, in ob 30-letnici pobude za začetek likovnih razstav na temo mini v slovenjgraški likovni galeriji so v Slovenj Gradcu začeli uresničevati novo zamisel: o ustanovitvi Mednarodnega liceja za mir. Pobudo so izročili županu in mestnemu svetu. Podpisalo jo je 30 ljudi, ki jih zastopa Tone Turičnik, avtor projekta pa je Vinko Ošlak.
To je pobuda za začetek ustanavljanja mednanxlne šole z eno-letno priptavljalnico (jezikovna in krajevna adaptacija) in devetimi leti gimnazije. Namenjena je nadarjenim, z delom svojih zmogljivosti pa sicer prav tako nadarjenim, a socialno in eksistencialno ogroženim otrokom iz Slovenije in drugih, predvsem še najbolj kriznih delov sveta. Njen vzgojni in izobraževalni namen je oblikovati univerzalno, se pravi klasično in sodobno, humanistično in znanstveno izobražene, miroljubne in strpne osebnosti, pripravljene, da se poklicno in sicer zavzemajo za reševanje lokalnih in globalnih vprašanj preživetja, razvoja in mini.
Ena txl posebnosti te šole je zahteva, da vsak dijak vzporedno z maturo doseže stopnjo pomočniškega izpita za eno od rokodelskih zvrsti, prav tako pa je posebnost tudi jezik. Glavni učni, a tudi pogovorni in administrativni jezik liceja je mednarodni esperanto, saj je nevtralen in neprimerljivo laže in hitreje priučljiv od drugih jezikov. Odločitev za esperanto pa je tudi vzgojne narave, saj je za mir mogoče optimalno vzgajati v jeziku, ki je nastal iz hrepenenja po razumevanju med nart k!i na osnovi dosledne enakopravnosti.
Pobuda za ustanovitev Mednarodnega liceja za mir (UP - Uceo Internacia por la Paco), ki bo torej po učni vsebini in zahtevnosti klasičen, a pedagoško in tehnično sodobno voden, je logično in konsekventno nadaljevanje večdesetletnega prizadevanja slovenjgraških meščanov za mir. Na deklarativni in izpovedni ravni je bila vrednota miru izražena in upodobljena v vseh načinih in slogih, zdaj pa so se odločili tej vrednoti dati tudi vzgojno in izobraževalno podlago.
Naj se jim zamisel uresničif-i
Novodobni kotiček
Id aOdGiìJs
Piše: Miša Felle
Pod tem naslovom sta, sicer bolj znana kot pevca, Shirlie Roden in John Christian izvedla v Slovenj Gradcu svojo delavnico. Za tiste, ki se je niso udeležili, ponujam tokrat nekaj mojega razumevanja, ki sem ga doživljala ob poslušanju omenjenih avtorjev.
Rezultati znanstvenih, medicinskih in duhovnih raziskav vedno bolj kažejo na to, da obstaja v vesolju ena sama velika moč, ki smo jo etiketirali z nalepkami, kot so: bog, ljubezen, energija, svetloba, mir, itd. Vsi smo del te velike energije in naš um je voznik, ki narekuje naši energiji, kaj naj stori v določeni situaciji. Vsaka inisel sproži odziv vsake naše celice v telesu in to imenujemo elektrobiokemijsko gibanje energije. Osnovna energija je v principu dobra, toda odkar smo se pričeli ukvarjati z negativnimi oblikami, se naš um vedno bolj viti okoli strahu. Skoraj vsak strah je domišlija našega uma in takšno zabavanje z lastno fantazijo je lahko usodno (nezadovoljstvo, bolezni, smrt). Brez dvoma je strah negativna, uničevalna energija in je nasprotje pozitivni, ustvarjalni energiji, ki jo najlažje označujemo s pojmom: Ljubezen
Kamorkoli vložimo več kot petdeset odstotkov kakršnekoli energije, se tam skoncentrira. Življenje je šola, le dobro nas ohranja pri življenju. Zakaj ne bi raje uporabljali energije ljubezni, zakaj dovoljujemo umu, da nas pelje z negativno energijo? Zaradi sistema prepričanj, ki nas prisiljuje k početju vsake vrste, da bi nas drugi imeli radi, smo ves čas bližje temi in pozabljamo na svetlobo, ki v vsakem izmed nas čaka, da jo prebudimo. Tako opevana krilatica: “Imej rad sebe, “je vse premalo razumljiva povprečnemu Bitju. Pomeni pa prav to, da prebudimo v sebi svetal del, na katerega nas univerzalna inteligenca ves čas opozarja skozi srce. Gluhi in nemi iščemo svetlobo izven nas samih in tavamo v temi naprej.
Ko si razjasnimo pojme, da je ljubezen naš učitelj, um pa učenec, nekega lepega dne ugotovimo, da resnično lahko našega voznika usmerimo, da za pogon uporablja pozitivno energijo. Takrat se v nas prične boj, ki ga strokovno imenujejo transformacija zavesti v človeku. Jezus je rekel: “Dovolite, da vaša luč zasveti!”
Čar takšnih delavnic so prav izkušnje in praktični primeri, ki jih avtorji predajajo naprej. Enega takih je Shirlie prelila v pesem z naslovom Veter pod mojimi krili. Govori o fantu, ki je naše gore list in je skočil z gore s padalom. Najprej se je padalo odprlo, toda hip za tem se je zaprlo. “O bog, če mi je namenjeno, naj zdaj umrem! V tvojih rokah sem, ” je prešinilo fanta. Toda še vedno živ je trdno pristal na tleh. “Naj umrem, ” so bile spet njegove misli, saj si je po takem padcu predstavljal svoje polomljeno telo. Toda fant je presenečen vstal, vsaka koščica je bila na svojem mestu in začel je novo življenje. Nepoučeni bi temu rekli čudež, toda čudežev ni. Da to doumemo, se naša padala včasih zapro.. .□
Kultura
{.»©§ MM«) 2 @IMM©	®@49a Kia
Dela na glasbenem domu orkestra železarjev Ravne se v tem letu nadaljujejo, za dokončanje - vanj bi se radi selili prihodnje leto - pa bi potrebovali še
kakšnih 25 milijonov tolarjev
Pred davnimi leti je v pihalnem orkestru železarjev Ravne vznikla ideja o novem glasbenem domu. Stari glasbeni dom -del je še iz lesa, star pa bo okoli sedem desetletij - je postal pretesen in cokla za nadaljni razvoj tega odličnega orkestra, ki se lahko pohvali z zlatimi medaljami iz svetovnih prvenstev in kopico priznanj iz državnih srečanj.
Leta 1987 so uspeli pripraviti dokumentacijo, gradnja pa se je ustavila pri temeljih. V nekdanji občini Ravne na Koroškem ni bilo posluha za godbenike, železarna Ravne kot dolgoletni in najbolj radorani mecen tega orkestra pa je zašla v krizo. Tako je glasbeni dom po osmih letih še vedno gradbišče.
Vendar so v gradbenem odbom za izgranjo doma v tem letu spet dobili dobro mero optimizma, zagnanosti pa jim tako in tako na manjka.
“Pred dvema letoma smo uspeli zbrati toliko denarja, da smo pokrili srednji del doma, saj je deževje že leta povzročalo veliko Škodo. Za ostrešje so nam les pcxlarili kmetje, ostalo smo dobili od drugih donatorjev. Sedaj potekajo dela v veliki vadbeni dvorani, ki bo tudi kmalu pokrita, v njej pa bo prostora za 120 do 140
gtxllxnikov. Po dolgih letih smo letos dobili okoli 2,8 milijona tolar-
jev iz proračuna občine Ravne-Prevalje, vendar si prizadevamo,
da bi bilo prihodnje leto proračunskih sredstev še več. Investicija je nekje na pol poti in za dokončanje bi potrebovali še kakšnih 25 milijonov tolarjev,” je povedal Branko Širnik, tajnik pihalnega orkestra in predsednik gradbenega odbora, ki je dodal, da se bodo spet podali do sponzorjev, kajti brez njihove pomoči ne bodo uspeli uresničiti teh želja. Poleg velike vadbene dvorane načrtujejo še manjšo dvorano za manjše skupine in vadbo mladinskega pihalnega orkestra, svoj prostor pa potrebuje tudi arhiv. Ravenski orkester ima namreč zelo bogat notni arhiv, ki je sedaj sliranjen za lesenimi stenami.
Gotovo pa je to orkester, ki si takšen glasbeni dom zasluži. Ob usihanju kulturnega amaterizma je pihalni orkester železarjev Ravne poleg pevskega zbora Vres najbolj stalen in kvaliteten predstavnik amaterske kulture Mežiške doline. “Orkester smo v začetku devetdesetih let precej pomladili in z novim umetniškim vodjem SLrvkom Kovačičem iz Maribora lani v Krškem v prvi skupini že dosegli zlato medaljo. Gradnja glasbenega doma nas zelo zaposluje, vendar imamo v tem letu tudi po glasbeni plati velike načrte. Med drugimi smo povabljeni tudi na mednarodno tekmovanje na Češko,” dodaja tajnik orkestra Branko Širnik. □ (mp)
Tekstilna Industrija OtRki vrh
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Otiški Vrh d.o.o.
Otiški Vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234, Fax: 0602/69-279
Trgovina TfìRfì na Mariborski cesti v Dravogradu:
-	kvalitetne hlačne nogavice TFIRfì
-	kopalni plašči, jutranje halje in pižame za vso družino
-	POSFBNfi PONUDBA kvalitetnega moškega spodnjega
perila GfiBDfl - uvo^ j? Italije-
-	majice
-	spodnje hlače
-	bokserice
-	bod^-ji
visok kakovostni razred - kvalitetni materiali - bombaž -
- Ipcra - velika izbira
OBIŠČIT6 TRGOVINO TfìRfì V DRRVOGRRDU
iwalek (tsàiek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d. DpBsOjjffliniffl
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
ovlohiio O bolmico
bolmico d.o.o. .pohorsko 21 slovenj gradeč tel:0602-45-l 92 , fax:0602-45-193

osebna in terenska vozila
ROVER 214SÌ 16V.103 KM
z bogato dodatno opremo
ROVER
23.800DEM
SUBARU 4WD
osebna vozila vseh velikosti
AA A R U T I y
MARUTI 800 DX - city star s kat.	10.990 DEM
brezplačna dodatna oprema za kupce v NOV 95
$ suzuki nmm
' ' '
BALENO že od 18.990 DEM dalje
RRZSTflVNI SfìLON : Rovne no Kor. Prežihovo 3, tel:0602-20-l 00
mOTOTEMPO
Prevalje
PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽINI VOZNIKOV v ru/to šoli M0T0TEMP0 Prevalje:
© ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju
prijazno
© ker smo šota prijaznih ljudi
© rezervirajte si prosto mesto in ceno
ttL: 22-879, 21-028
VLJUDNO VABLJENI !
partnersko podjet/o
O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini
carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 45 131 fax: 0602 41 631
PAR ITALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK
Podlistek
Vmešavanje v jugoslovansko upravo
75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (19)
Piše: MIRO PETEK
Plebiscitna komisija je imela upravo nad izvedbo plebiscita, ni pa imela uprave nad posameznimi predeli: uprava nad cono A je bila v domeni jugoslovanskih oblasti, ki bi jo naj upravlajali po splošnih določbah jugoslovanske zakonodaje. Plebiscitna komisija je bila po členu 50, drugi odstavek, pristojna nadzirati jugoslovansko upravo, nikakor pa ne bi pri tem smela ovirati jugoslovanske oblasti.
Prav to pa se je dogajalo.
vmešavala v jugoslovansko upravo tega predela. Ta komisija se je pri tem sicer sklicevala na določila senžermenske pogodbe, ki ji je nalagala, da zagotovi svobodo, poštenost in tajnost glasovanja. Plebiscitna komisija bi jugoslovansko oblast morala nadzirati v tem smislu, da bi se
TEŽAVE PRI
VZPOSTAV-
UANJU
NOVE
OBLASTI

Koroško ostane enotna!
••-V*
PetcscKav*
ifucji f« to 12« septembra na GaspasvatsKem . V.; *	polju zapnse^o! ' '
Celovec, Ro*na'do‘tna, Velikovec in Junska doiì'uk ao. ?.eWjca?t:
Enotna In prosta ostane domovina!
Enotna » svobodftt KonjiKi, prosta srbskega ba&ansfuiga /m .;.r’
Vzpostavljanje jugoslovanske oblasti v coni A je naletelo na vrsto težav. Nemška stran je v plebsicitni coni B, kjer je po senžermenski pogodbi bila pristojna za vzpostavitev oblasti, imela lahko delo, saj je dejansko šlo za nadaljevanje dotedanje uprave in nadaljevanje dela neokrnjenega upravnega aparata. Na drugi strani pa je na območju A slovenska oziroma jugoslovanska oblast morala vzpostavljati skorajda novi upravni aparat, saj je bil dotedanji pod vplivom nemških oziroma celovških oblasti in je odklanjal novo oblast.
VW BratOrussstre v coni A!
Kdor b18 'O. oktobra k gbisovnoju KdOr *iubl	domovino.
KdOf	ostali svojumu t<?du,
KdOf	svojim otrokom dati kofj&o bodočnost,
ali splošnih primerih celo ukazovali. Poleg tega je Plebiscitna komisija dva meseca pred glasovanjem nadzorovala jugoslovansko oblast na takšen način, da je le-ta izgubila ves ugled, veljavo in avtoriteto.
Za sam izid glasovanja pa je bilo najbolj pomembno vprašanje odprtja demarkacijske črte oziroma meje. Cona A je bila pod jugoslovansko upravo le dobro leto dni, kakšna dva meseca pred plebiscitom pa je bila ta uprava le še formalna, dejansko pa je to cono nadzirala Plebiscitna komisija. Z odpiranjem demarkacijske črte med conama pa je bil koroški živelj dodobra preplašen in zbegan, saj je na ta način kraljevina SHS na predvečer glasovanja popustila avstrijskim prizadevanjem. Z odpiranjem demarkacijske meje sredi septembra leta 1920 je Plebiscitna komisija tudi dejansko odpravila eno zadnjih in glavnih pokazateljev jugoslovanske uprave nad tem delom plebiscitnega ozemlja. Pa ne samo to: avstrijski Heimatdienst je po odprtju demarkacijske meje lahko brez ovir organizral propagando ter tako paraliziral propagandno dejavnost slovenskih Narodnih svetov, ki so nastali v obdobju po letu 1918 in so pomenili osrednje slovensko politično telo.
n
la naj voli ZelGllO «Al,str|jo!
VolUe zeleno! !H Volite zeleno!
*f&'
K«
f-
■.•M*.
■ a
Po odprtju demarkacijske meje med obema conama je Heimatdienst lahko brez ovir organizral svojo propagando
SPORNA RAZLAGA PLEBISCITNE KOMISIJE
Poleg teh Plebiscitna
težav pa komisija
se je precej
uprava v tem predelu dejansko odvijala po splošnih določbah jugoslovanske zakonodaje in da se ne zlorablja v politične oziroma v plebiscitne namene. Vendar so se posamezni člani Plebiscitne komisije in njej podrejeni orožniki in oficirji vtikali v poslovanje jugoslovanskih oblasti, celo v delo sodišč in jim v posameznih
Člen 50 v svojem 10. odstavku določa, da imajo pravico do glasovanja v predelu A le osebe, ki so izpolnile vse pogoje v tem predelu, pravico do glasovanja v coni B pa imajo tiste osebe, ki so izpolnile vse pogoje za glasovanje v coni B. Plebiscitna komisija je v navodilih za organizacijo plebiscita določila, da se izraz
predel (zone) razlaga v širšem pomenu in pomeni celokupni plebiscitni prostor. Po tej odredbi pa je potemtakem imela pravico glasovanja vsaka oseba, ki je na dan 1. januar 1919 dosegla starost 20 let in je imela v kateremkoli kraju znotraj celotnega plebiscitnega ozemlja (v coni A ali coni B) stalno prebivališče ali se je tam rodila oziroma je imela tam domovnsko pravico ali pa je tam prebivala od 1. januarja 1912 dalje. Plebiscitna komisija je izraz “zone” razlagala v smislu širšega izraza “region”, čeprav je člen 50 zelo jasno ločil oba izraza. Tako je v duhu tega člena senžermenske pogodbe “region" pomenil skupnost predela I in II, izraz “zone” pa je vedno pomenil le cono I ali pa cono II.
Plebiscitna komisija je s svojo razlago spremenila bistvene pogoje za dosego pravice glasovanja, za kar pa seveda ni bila pristojna. Po njeni razlagi bi namreč imela pravico do glasovanja v predelu I ne le oseba, ki je izpolnila vse pogoje do glasovanja v tem predelu, ampaka tudi oseba, ki je izpolnila te pogoje deloma v coni I in deloma v coni II.
Plebiscitne oblasti so v reklamacijskem postopku vpisale v glasovalne imenike tudi mnogo avstrijskih Nemcev za glasovanje v coni I, dasiravno so jim potrdila izdale občinske oblasti v coni II, torej v coni, ki je bila pod avstrijsko upravo. Ali so bili uradni podatki oblasti iz cone II točni, se jugoslovanski član Plebiscime komisije ni mogel prepričati, saj ni imel vpogleda v te dokumente. Tako je bilo veliko primerov, da so v občinah cone I glasovali ljudje, ki se tam niso niti rodili niti imeli stalnega prebivališča oziroma domovinske pravice.
Avstrijskim Nemcem je kajpak bilo do tega, da v coni I glasuje več Nemcev, saj so v tem delu imeli manj možnosti za zmago in jim je zato bil dobrodošel vsak glas. Še posebej pa so se Avstrijci zavedali, da njihova zmaga v coni I tudi pomeni, da glasovanja v coni II sploh ne bo in tako je Plebiscitna komisija s svojo razlago pojmov “predel" in “stalno prebivališče" bistveno vplivala na izid glasovanja.
(se nadaljuje)
v
Sport
VERONIKA TRIPLA!
Leto 1979 bo zapisano z zlatimi črkami v anale žeaske odbojke na Koroškem. Maja tega leta so odbojkarice ravenskega Fužinarja po treh zaporednih neuspelih poskusih v kvalifikacijah za vstop v takratno I. zvezno ligo bivše Jugoslavije, vendarle dosegle težko pričakovani cilj. Na kvalifikacijski tekmi v Sisku so premagale Brezo s 3 : 0.
To, dotlej najtežjo preizkušnjo so pod vodstvom trenerja Franca Tuška in njegovega pomočnika Roberta Soparja, ki je kasneje samostojno vodil ekipo v I. ligi, dobile naslednje igralke: Branka Tušek, Alenka Godec, Darja Stanta, Tatjana Lipovšek, Silva Popič, Anita Štruc, Anita Goltnik in še nekatere igralke, med njimi tudi Veronika Ledinek - Triplat. Štiri leta je nato ekipa fužinarja nastopala v najvišjem rangu tekmovanja in mnogi ljubitelji odbojke so šq danes s ponosom
spominjamo tistih časov.
Veronika Triplat je odbojko pričela igrati že leta 1970 pri odbojkarskem klubu Mežica. Za ta šport jo je navdušila starejša sestra Pavla, sama pa je kasneje v odbojkarske vrste pritegnila še mlajši dve sestri dvojčici. V družini Ledinekovih je bilo namreč kar 7 otrok, štiri dekleta in trije fantje. Sestre so se vse po vrsti odločile za odbojko, bratje so imeli več nagnjenja za nogomet, skratka, bili so prava športna družina. Že po treh letih nastopanja za mežiški klub je Veronika prestopila v vrste Fužinarja, v klub, ki je bil domala poldrugo desetletje center ženske odbojke v Sloveniji. Prav rada se spominja takratne generacije igralk, s katerimi je ponosno zastopala barve kluba in celotne Koroške širom Slovenije in bivše Jugoslavije. Imena
^----------------------------------------------
PREDSTAVLJAMO
KOROŠKE
ŠPORTNIKE
kot Branka Tušek, Majda Rane, Franja Jeseničnik, Marjana Smodiš, Saška Košak, Vlasta Zupanc, Alojzija Rebula in še nekatere ji bodo vselej ostale v svetlem spominu. Z njimi se je Veronika navezala na odbojko in se ji v celoti zapisala. Z vsemi se je odlično razumela. Vezali so jih uspehi kluba, ki so se vsa leta kar vrstili. Sama je bila vse do 1977 leta stalna članica mladinske in članske reprezentance Slovenije.
Po trinajstih letih igranja pri Fužinarju, vmes se je tudi poročila in rodila leta 1978 hčerko Matejo, se je Veronika odločila vrniti se v mežiški klub, kjer igra še danes. Vseskozi je bila ena ključnih igralk v ekipi, precej pa je pomagala tudi dolgoletnemu trenerju Ivanu Mlinarju. Bila je tudi nekaj časa v vlogi samostojnega trenerja in uspešno sodelovala z mežiško osnovno šolo pri vadbi odbojke. Vzgojila je vrsto odličnih odbojkaric, med njimi tudi Natalijo Pustoslemšek, ki danes z uspehom nastopa v Mariboru in generacijo perspektivnih igralk, ki nastopajo v tretji ligi, po dosedanjih igrah sodeč pa se bodo Mežičanke pod vodstvom prizadevnega trenerja Mitje Lednika kaj kmalu znašle znova v drugoligaški konkurenci, iz katere so izpadle preteklo sezono. Veronika želi ekipi pomagati, da se ta cilj uresniči, nato... Svojo odbojkarsko pot bo zaključila, saj je vztrajala pri tem športu kar 25 let. Kariera, katero bi ji zavidali mnogi vrhunski športniki. Toda končala bo le z aktivnim igranjem odbojke, nikakor pa se ne želi posloviti od tega športa, ki jo je spremljal skozi njeno mladost in ji prinesel toliko lepega. Leta 1993 je namreč opravila tudi izpit za odbojkarskega sodnika. In še to: letos je Veronika nastopila tudi v slovenski izbrani vrsti na evropskem prvenstvu v sedeči odbojki v Ljubljani, kjer so osvojile 3- mesto.
Veronika Triplat je rojena 31.7.1957, stanuje v Mežici, Trg 4. aprila.
Ivo Mhilair
m« 2 mmm
mmim
Takšen je bil moto velike akcije, ki jo je pripravilo športno-rekreativno društvo Mislinja. MILAN ZUPANC, Mislinjčan, sicer pa zaposlen v Gorenju, državni prvak v maratonu, je kar dobre štiri ure tekel 42 km dolgo pot. Z njim pa seveda kopica ostalih tekmovalcev, največ iz tekaške sekcije Gorenja. Razlika pa je bila v tem, da vsak od njih pretekel le po štiri kilometre.
S to akcijo je športno društvo
pomagalo zbirati dodatna finančna sredstva za Milana, ki bo prihodnje leto v New Yorku zastopal tudi barve Slovenije na velikem maratonu. Sicer pa o tem predsednik društva VIKTOR SUŠEČ razmišlja takole:
“Ideja je bila Milanova, mi pa smo seveda z veseljem priskočili na pomoč z organizacijo te prireditve. Na ta način želimo popularizirati to zvrst športa in ga bolj približati našim krajanom.
Prav je tudi, da se jih veliko vključi v športnorekreativne dejavnosti, ki jih gojimo v našem društvu.”
Milana je spremljala na njegovi poti kar velika kopica tekmovalcev. “Ja, bilo jih je resnično veliko, največ iz Gorenja, zelo močna pa je bila tudi domača tekaška ekipa, ki je na koncu sicer premagala državnega prvaka, vendar pa je le on tekel vseh 42 km."
MILAN ZUPANC pa je takole ocenil tekmo in z njo tudi akcijo: “Resnično bi se rad zahvalil vsem številnim prijateljem ter tistim, ki so pomagali, da je prireditev tako dobro uspela. Mislim, da bom zmogel zbrati energijo za tekmo naslednje leto v Ameriki. Konkurenca in številnost sta zelo hudi in potrudil se bom, da bom dal kar največ od sebe. To je hkrati tudi glavni moto, ki me vleče na to tekmovanje."^! QaS)
šport
l?(£l]S5Jt3]
Piše: Ivo Mlakar
vanih slovenskih pokalneih tekmovanj “Nike Premier Cup” za nogometaše do 14. leta starosti. Nastopilo je pet ekip, zmagali pa so mladi nogometaši Dravograda pred Prevaljčani, Dravo iz Ptuja, Mariborom Branikom in Fužinar-jem. Najboljša strelca turnirja sta bila s po štirimi zadetki Sandi Peruš iz Dravograda in David Geld iz Mag Korotana.
NOGOMETAŠI POLENE V VODSTVU
Končan je jesenski del prvenstva medobčinske lige v malem nogometu. Tekmovanje, ki poteka pod okriljem Športne zveze občine Ravne - Prevalje, je tudi v letošnji sezoni zanimivo, saj v ligi nastopa 12 ekip. Po prvem delu so pričakovano v vodstvu nogometaši Kluba malega nogometa Polena pred ekipo Haloni iz Kotelj.
Vrstni red: 1. Polena 30 točk, 2. Haloni 27, 3. Bistro Kalibra 23, 4. Prodajalna Grad 20, 5. Butik Doreni 18 točk, itd.
DRAVOGRAD PRED MAG KOROTANOM
Dravograjčani imajo najboljše mlad nogometaše, to pa je tudi razumljivo, kajti tam uspešno deluje nogometna šola pod vodstvom sedmih trenerjev in vodjem šole Matjanom Pušnikom. V nedeljo 29. oktobra so Dravograjčani uspešno izpeljali enega izmed takoimeno-
PLAVALCEM FUŽIN AR) A 18 MEDALJ
Mednarodni miting v avstrijskem Salzburgu je bil letos izjemno uspešen tudi za skupinico sedmih plavalcev in plavalk ravenskega Fužinatja, ki so skupno osvojili kar 18 medalj, od tega 10 zlatih, 6 srebrnih in 2 bronasti. V svojih letnikih so odličja osvojili: Primož Abraham (med letniki 1979) dve zlati in eno srebrno, Matjaž Čepelnik (1980) eno zlato, Miha Tisovnik (1981) dve srebrni, Anja Srebotnik (1981) dve zlati in eno srebrno, Špela Fras (1982) eno srebrno in eno bronasto, Tanja Merzdovnik (1982) tri zlate in Lidija Breznikar (1983) dve zlati, eno srebrno in eno bronasto. Čepelnik in Merzdovnikova sta osvojila tudi pokala za najboljši rezultat v svojih kategorijah, metjen po mednarodnih tablicah.
SMUČARSKI SKAKALCI ZA PRVENSTVO REGIJE
Na skakalnici iz umetne snovi v
Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre.
Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki
Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure.
Tel.: 063 857 558
Mislinji so se 20. oktobra pomerili najmlajši smučarji skakalci za prvenstvo štajersko - koroške regije. Med mladimi tekmovalci iz Ljubnega, Velenja, Šmartna na Pohorju, Fužinatja in Mislinje je med dečki do 9 let zmagal domačin Sebastijan Likar, med dečki do 11 let pa Gašper Juvan iz Ljubnega ob Savinji. Drugi je bil v tej kategoriji Andrej Zorman (Fužinar), tretji Dejan Plevnik iz Mislinje in sedmi Tine Ferk iz Fužinatja.
Teden dni pozneje je bila tekma za prvenstvo regije za dečke do 13 let v Ljubnem. Med 17-timi mladimi skakalci je 1. mesto osvojil Velenjčan Marko Perše, smučarji skakalci Fužinatji pa so se uvrstili: na 3. mesto Mitja Skrlovnik, na 4. Andrej Zorman in na 5. Lovro Rozman. Tekma je potekala na 40. metrski plastični skakalnici.
NAŠI TEKAČI ZNOVA USPEŠNI
V	AVSTRIJI
V	kraju Eieting nedaleč od Bruckla v Avstriji je bila zaključna tekma koroškega pokala v gorskem teku za leto 1995. Na progi, dolgi 10,5 km in višinsko razliko 936 m, se je pomerilo 116 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Na tej zadnji preizkušnji sta sodelovala le Mežičana Hedvika in Vili Blatnik in osvojila prvo oziroma šesto mesto. V absolutni razvrstitvi, kjer je bilo potrebno
nastopiti na najmanj sedmih tekih od dvanajstih, sta pokale za 1. mesto v svojih starostnih skupinah dobila Hedvika Blatnik in Ivica Volič, Vili Blatnik pa je bil peti.
Na tradicionalnem gorskem teku v Vrbi na avstrijskem Koroškem je 26. oktobra od naših tekačev rekreativcev nastopil edino Ravenčan Alojz Gologranc in v svoji starostni skupini, med veterani nad 60 let osvojil 1. mesto.
SAFRANOVA IN LUKNERJEVA USPEŠNI V BRATISLAVI
V Bratislavi je 4. in 5. novembra potekalo odprto mednarodno prvenstvo Slovaške v namiznem tenisu za mlajše kategorije. V slovenskih izbranih vrstah sta daleč najboljšo uvrstitev dosegli reprezentantki Slovenije v konkurenci kadetinj, in sicer Radeljčanka Špela Lukner in Martina Safran, igralki ptujske Petovie. V ekipnem delu tekmovan-ja, v kvalifikacijah in predtekmovanju sta premagali vse svoje nasprotnice, v polfinalu pa sta odpravili še domačo vrsto, reprezentanco Slovaške. Šele v finalu je naši reprezentantki zaustavila ekipa Hrvaške s 3 : 1. V igri posameznic je najdlje prišla Martina Safran, in sicer v polfinale, med štiri najboljše igralke, kjer pa jo je premagala Poljakova iz Hrvaške z 2 : 0 (21:13, 21:18). □
Partner v vašem domu !
Za globinsko čiščenje vseh tekstilnih talnih oblog in oblazinjenega pohištva I
Imdno ueodna cena in nakupni poeoii Imoinost plačila s čeki brei. pologa in brez obresti)
Pokličite nas še danes I	,
Na vašo teljo vam na domu brezplačno predstavimo delovanje aparata in rokovanje z njim. Ob nakupu vam pripeljemo aparat brezplačno na dom s praktično nagrado, tiiform&clje In naročila :	SERVIS IN PRODAJA
(063) 856-413	mdv. d.o.o.
Železnikova 9, SLO&OOO MARIBOR
Vojna strasi
Moram reči, da bom sam pri sebi najbolj zadovoljen tedaj, ko bom kakšno izmed črnih kronik lahko pričel z glosiranim, torej po moje zašpičenim in zasukanim delom. A, kaj, ko mi razmere - te pa spet ustvarjamo ljudje - najpogostje tega ne omogočajo. Žal je tudi tokrat tako in črno kroniko zadnjih štirinajstih dni na Koroškem moram ponovno pričeti z najtragičnejšo vestjo: poročilom o smrtni žrtvi. In tudi tokrat bom to storil predvsem zaradi preventive, saj nič krivi in nič dolžni žrtvi ter njenim sorodnikom žal nihče ne more več pomagati.
Pod škarje
Pričujoča fotografija, ki nam jo je posredovala UNZ Slovenj Gradec, najbolje ilustrira, kakšne so lahko posledice, če tovor na kamionu ni ustrezno zavarovan. Tudi tale fotografija pa ima, tako kot druge, predvsem preventivni namen. Trenutek nepazljivosti na cesti - in poti nazaj več ni!
Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec
Nezavaro-
vano
Prometna nesreča, o kateri poročam, se v takšni obliki namreč pravzaprav ne bi bila smela pripetiti. Seveda, če upoštevam podatke, s katerimi razpolagam in ki mi jih je posredovala policija. Dne 27.10.95. ob 14.16 je I.D. iz Slovenj Gradca vozil tovorno vozilo s priklopnikom od Poljane proti Prevaljam. Na vozilu je imel naložene okoli 7000 kilogramov težke pneu-matske škaije za rezanje pločevine. V ostrem desnem nepreglednem ovinku so nepritrjene (tako je zapisano v policijskem sporočilu - op. pisca) škarje pričele drseti po tovornem prostoru. Prebile so levo stranico in padle na vozišče. Tedaj je pravilno naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila F.P. iz Sv. Antona na Pohorju. Prišlo je do trčenja med avtomobilom in škarjami. Voznik osebnega avtomobila se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče, huje pa sta se poškodovali sopotnici v njegovem avtomobilu.
Ta primer ponovno opozarja, da v prometu tudi večkratno preverjanje pogosto ni dovolj in če kje, potem velja prav tukaj, da je bolje dvakrat pregledati, kot pa zanesti se, da je vse v redu, ker se pač do tistega dne ni nič pripetilo. Posledice so žal namreč običajno tragične, vrnitve nazaj pa ni!
Ko zazebe
Prihaja čas, ko nas bo vedno bolj zeblo. In kaj je v takšnem trenutku boljšega, kot toplo si zakuriti. Vendar pa tudi tukaj previdnost ni odveč. Še pred prihodom pasje mrzle zime -kakršna naj bi bila po nekaterih napovedih prav letošnja - je dobro preveriti, kako je z dimnimi napravami, kje stojijo grelna telesa itd. Če tega ne storimo, lahko doživimo, da se bomo pošteno ogreli - in ostali brez dela svojega premoženja.
Nekaj podobnega se je pripetilo 21.10. okoli 13. ure tudi na Lešah nad Prevaljami. Na stanovanjskem poslopju J.Č. iz Maribora je namreč izbruhnil požar na ostrešju. Pogorelo je okoli 150 kvadratnih metrov prenovljenega ostrešja, škode pa je kar za okoli 5
milijonov tolarjev.
Dosedanje preiskave so pokazale, da je do požara prišlo zaradi slabe izolacije dimovodne naprave, ki jo je v letu 1994 v hišo vgradil podjetnik s Prevalj.
Gorelo v kuhinji
Manj škode, predvsem zaradi takošnjega posredovanja domačih in sosedov, pa je bilo v Trbonjah. Tukaj je 23.10. ob 9. uri izbruhnil požar v kuhinji stanovanjske hiše last M.Č. Policisti so pri ogledu mesta požara ugotovili, da je do njega prišlo, ker se je - vsled
vročine - vnela plastificirana stena ob štedilniku. Ogenj je poškodoval kuhinjske elemente, škode pa je za okoli 200.000 tolarjev.
In še o enem požaru: 26.10. ob 10. uri je v Livarni Vuzenica -obrat čistilnica izbruhnil požar v notranjosti čistilnega stroja. Gmotna škoda znaša dobrih 400.000 tolarjev, do požara pa je prišlo med popravilom stroja, ko se je vnela gumijasta izolacija.
Video "limanice"
In še kratka vrnitev v “zgodovino”
koroških črnih kronik. Zadnjič sem poročal o odtujenih ženskih jaknah iz garderobe v diskoteki Atlantita v Slovenj Gradcu. Policija je zdaj sporočila, da sta tega dejanja utemeljeno osumljena M.V. in B.G. iz Slovenj Gradca, ki sta se ujela na tako imenovane “video limanice”!
Novo društvo
Na vrh glosirano zasukanega dela bi tokrat postavil občana K.Č., ki bo morda celo prišel v zgodovino. Zaradi njega bi lahko namreč mirne duše ustanovili novo društvo. Imenovalo bi se lahko “Društvo za zaščito maltretiranih staršev”. Če smo doslej namreč bili bolj vajeni, da so starši neprimerno ravnali z otroki, nas je K.Č. drugače podučil.
Okoli polnočne ure dne 20.10 so ga policisti namreč “zbasali” v bunker, ker je doma fizično obračunaval s starši. Tudi ustanovitev novega “društva” pa ga pred kadijo najbrž ustrezne “šibe” ne bo rešila.
Da bodo kršitelji JRM (javni red in mir - op. pisca) lahko poskrbeli še za kakšno novo društvo, priča še primer občana S.U., ki so ga policisti dne 23.10. prav tako preko noči “obdržali v svoji družbi”, ker je doma hotel fizično obračunati s svojo zunajzakonsko partnerico.
Slišati je, da ga za kazen nameravajo za kratek čas zapreti v ženski zapor - oddelek za tašče.
Šoferski vizum
Malce smešen mednaslov, kajneda. Vendar pa združuje zgodbi dveh tičkov, ki lastništvo nad svojimi osebnimi dokumenti razumeta tudi kot pravico nekaznive-ga poseganja vanje.
Tako je M.Š. s Prevalj avgusta letos iz svojega vozniškega dokumenta izbrisal varstveni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil. Tako predrugačeno listino pa je konec istega meseca uporabil kot pravo pri uradnem postopku s policisti policijske postaje Ravne na Koroškem.
I.O. iz Vojnika pa je v svojem potnem listu ponaredil veljavnost švicarskega delovnega vizuma, kar pa ni ušlo budnemu očesu policista obmejne policijske postaje Holmec.
Švicarji bodo tako za nekaj časa ostali brez delavca “pridnih slovenskih rok”, gostilničarji
Črna kronika

Tudi prkujod fotografiji iz Arhiva UNZ Slovenj Grade« sta namenjeni predvsem preventivi. Dobro si ju oglejte in ju imejte pred o«mi zlasti tedaj, ko bo vaša noga pretirano pristiskala na plin.
Opozorilo: namesto "«estnih bojevnikov" bodimo raje vsi pacifisti.
Foto: arhiv UNZ Slovenj Grader
Sirom Koroške pa brez ljubega gosta z ukrepom prepovedi vožnje!
Naboji takšni in drugačni
Kratko policijsko poročilo: “Policisti PP Radlje ob Dravi so dne 24.10.1995 na podlagi pisne odredbe Okrožnega sodišča Slovenj Gradec opravili hišno preiskavo pri B.I3. v Radljah ob Dravi. Zasegli so mu pištolo, ma-lokalibrsko puško, nabojnika za pištolo in puško in 37 pripadajočih nabojev. Za orožje in strelivo ni imel ustreznih dovoljenj. Predlagan bo v postopek pri pristojnem sodniku za prekrške.”
Kratek komentar mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Dobro, da policisti še niso naredili hišne preiskave na domu mojega Reneja. “Orožje”, na katerega bi naleteli lam, bi jih najbrž vrglo na tla. No, da ne bo pimote: če se namreč iz vsake steklenice alkohola da narediti Molotov koktejl (ne gre za kakšen barski koktejl, marveč za najpreprostejšo Zažigalno bombo, znano zlasti iz druge svetovne vojne - op. pisca), potem ima moj Rene doma pravo orožarno, ki je nevarna še zlasti, ker je v njej tudi znameniti irski whiskey -torej skoraj sto odstotni špirit. No, na
vso srečo pa je moj Rene, kot pravi Francoz, velik pacifist in večino “orožja” sproti sam uniči. Rezervno skladišče pa ima seveda tudi v mojem lokalu, kjer na varnost “visokooktanskega streliva” še zlasti skrbno pazimo. Sicer pa Reneju “streliva” tako ali tako nikoli ne zmanjka, saj - kot pravi Francoz - najraje zaužije dunajski zrezek s pomfrijem, fižolovo solato in bučnim oljem,” je sklenil komentar prijatelj Miran.
Vojna straši
Čeprav so tudi na Koroškem tačas najbolj zaskrbljeni nad vojno v Bosni, pa tudi tukaj še vedno strašijo najdbe iz minule velike vojne.
Na gradbišču Trgovskega centra Tralrerk v Dravogradu so namreč našli dva ročna metalca min, tri ročne bombe, dve Komulativni mini, nabojnik in dva protiavionska naboja, vse iz druge svetovne vojne.
Pri polaganju optičnega kabla za elketriko, prav tako v Dravogradu, pa so naleteli na 400 gramski trotilski metek, prav tako iz druge svetovne vojne.
Slišati je, da nameravajo arheologi v bodoče za izkopavanja na obmučju Dravograda zahtevati poseben dodatek na nevarnost. Vsega vajeni fizični delavci o tem baje ne razmlšljajo.O	Tl.

bombažne flanela srajce	1290 SIT
moške bunde	4900	SIT
otroške bunde	3900	SIT
jeans CASUCCI	4900	SIT
OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE :
Slovenj Gradec, Glavni trg 3 tel :0602-41-183 Ravne na Kor., Prežihova 3 tel :0602-20-100 Radlje ob Dravi,Mariborska? tel:0602-71-197
FtLDENHOFEy

mss
marna
KRAJ V MISLINJSKI DOLINI
MEDNARODNI NAZIV ZA BREZ-VETERJE
UDELEŽENEC SINJ-SKE
VITEŠKE
K3RE
NEDELJSKI
DNEVNIK
BLAŽENOST (V BUDIZMU)
EVROPSKI
VELETOK
HITER TEK
TOMISLAV
MČ
STARO-
RUSKI
POZDRAV
STIK ROKE S TELESOM
SKRAJŠANO M. IME FRIDO LIN
PLEVEL,
MECEK
ŽITU
IZ-
PRI
POJAV, KO SE VISOKOF REKVENČNI IZMENIČNI TOKOVI RAZŠIRIJO PO POVRŠJU TOKOVOD-NIKA
IGRA NA SREČO Z DOBITKI V BLAGU
ZIDARSKA VELETOK V ŽUGA	INDUI
BIBLIJSKI
OČAK
SKOP-
UENEC
ANGLOSAŠKA ENOTA ZA TEMPERA TURO
ITALIJANSKI
PISATELJ,
UMBERTO
3078 m VI GRBA SOKA GORA GRBAVOST NA JAVI
NEZNANEC, NEPODPISAN EC, DELO BREZ AVTOR-JEVAGA IMENA
OBNOVA
PRENOVA
SUSLEC ZA LASE
SLOV. PIANIST IN PEDA GOG, JOŽE
ABRAHA MOVA DOMOVINA GL. MESTO GEORGIJE
ZAJ. J. NA MISOURUU
MAKEDONSKO KOLO
JAP. OBL. BUDIZMA
NAPRAVA
STROJ
NAJV. za BATI KIT
LASTNINA
POKRAJINA V BOTSVANI
DRAG
KAMEN
IRANSKA
DENARNA
ENOTA
ZGODEN
MIRAN
OGRIN
HINKO
LUČOVNIK
SODNIK V GRŠKEM MITOLOŠKEM PODZEMLJU
SLIKARKA
KOBILCA
EDO
MIHEVC
BIBLIJSKO
MESTO
NARODNA
UNIVERZI-
TETNA
KNJIŽNICA
STARa
ŽIDOVSKI
KRALJ
LATINSKI
VEZNIK
MRTVIČNI
KRČ
ANTON
TRSTENJAK
PAPIRNATA
KAPA
Dolg
Jure pravi prijatelju:
-	Zdajle te zadnjikrat opominjam, da mi vrneš denar, ki sem ti ga pred meseci posodil.
-	No, hvala Bogu, da me zadnjič, kar pošteno si mi že šel na živce.
Nesramnost
Jure vpraša prijatelja:
-	Ali veš, kaj je to prava nesramnost?
-	Ne, kaj?
-	Če taščo porineš po stopnicah, pa jo potem vprašaš, ali se je močno udarila.
Na izpitu
-	Slišal sem, da si na šoferskem izpitu zopet padel?
-	Da, čez deset dni ponavljam.
-	Zakaj pa šele čez deset dni?
-	Tedaj pride komisija iz bolnišnice.
Ni res
Dva politika se pogovarjata:
-	Ni res, da vsi politiki lažemo!
-	Seveda ni, lažejo tudi ribiči in lovci...

Mladostne želje
-	Se ti je doslej že uresničila kakšna želja iz rane mladosti?
-	Da, ko me je oče lasal, sem si vedno želel, da bi bil plešast.
Novinarska
Novinar vpraša stoletnega starčka:
-	Koliko knjig ste prebrali v življenju?
-	Ne vem.
-	Kako, tla ne?
-	Ker še nisem umrl.
Kooperant
Učiteljica vpraša Jureta:
-	Kje se boš zaposlil, po končani šoli?
-	Z očetom bova kooperanta.
-	Kaj pa je oče po poklicu?
-	Steklar.
-	Zdaj pa ne razumem?
-	Kako da ne, oče je steklar, jaz pa s fračo razbijam šipe.
Točno
Učitelj vpraša Milana:
-	Kdaj je umrl France Prešeren?
-	Mislim, da kakšna dva dni pred njegovim pogrebom.
Razvedrilo
Dober
zaključek
Jure pravi prijatelju:
-	Si slišal, da je bil naš direktor danes v časopisu?
-	Ne, kaj pa je pisalo o njem?
-	Da je pri nas najmanj 40% direktorjev nepoštenih.
Opozorilo
Jure in žena se kregata, pa žena zavpije:
-	Če takoj ne prenehaš govoriti, lx>m postala vdova!
Dober nasvet
Nuna se razjoka prednici:
-	Naš novi župnik me je zapeljal v greh, kaj naj storim?
-	Hitro pojej pol limone.
-	Res, a tista polovica limone lx> pomagala?
-	Ne čisto, ampak vsaj ne boš imela tako blaženega obraza.
Pozornost
Marička pravi svojemu Lojzetu:
-	Zelo lep prstan si mi kupil za rojstni dan. Koliko te je pa stal?
-	Za zdaj še nič, toda če me dobijo, mi dve leti ne ugre...
Dokazano
Novinar vpraša znanega boksarja:
-	Verjamete, da konjska podkev prinaša srečo?
-	Da, kaj ne bi, saj jo vedno nosim v rokavici, odvrne boksar.
Skrbni mož
Janez pravi med popivanjem prijatelju:
-	Domov moram ženi skuhati večerjo.
-Je bolna?
-Ne, lačna, odvrne skrbni Janez.
Hvala
Jurček se polivali Tončku:
-	Mojega očeta so včeraj fotografirali.
-	To pa res ni kaj takega, mojemu so pa vzeli prstne odtise.
Dvojčka
Soseda vpraša Janezka:
-	Kako lx> pa ime bratcu in sestrici, ki ju je rodila mama?
-	Če kaj vem, bosta grom in strela.
-	Kdo pa je to rekel?
-	Očka, ko ju je prvič videl v porodnišnici.
2dHD3lID0TO)3t}9 ©cO 'Ju ijjj 'iaiiii 3m © i aLiii 8m ©gq©gd
So reči, s katerimi se srečujemo vsak dan, a o njihovi zgodovini bolj malo vemo. Pogosto ne vemo, od kod so dobile ime, kaj so včasih pomenile ljudem in v kakšni obliki so se ohranile do naših dni. In so tudi podatki, ki presenečajo, pogosto celo osupnejo. Gre za stvari iz vseh področij našega življenja. Nekaj jih bomo poskušali zajeti v tole rubriko, ki jo za občasno popestritev prvič uvajamo.
(£) [htfCilCLia
Tokrat se bomo največ zadržali pri hrani, saj se z njo prav zares srečamo sleherni dan. Nekdo je ima dovolj, drugi premalo. Tudi na tem področju pa je precej zanimivosti, ki jih mogoče še ne poznamo. To velja tudi za kavo, bržkone eno izmed naših najhujših razvad ali celo drog.
Iz zgodovine je znano, da so Arabci pili kavo že okoli leta 850 po našem štetju. Venckir je moralo preteči kar 700 let, da smo jo spoznali in osvojili tudi Evropejci. Čeprav je bilo Mtxxa, mesto v jugozahodni Arabiji, že leta 1450 znano kot izvozno pristanišče za kavo, je “turški napitek" prišel v Evropo šele leta 1517.
Okoli leta 1850 so turško kavo uvažali preko Benetk v Italijo. Leta 1643 pa je postala kava priljubljena pijača Parižanov. Prvo kavarno so v Londonu odprli leta 1632. Dunaj, svetovno znano mesto kavam, pa je svojo prvo kavarnico dobil leta 1683.
S kavo najtesneje povezujemo tudi čaj. Prav ena izmed resničnih zgodb o njem pa priča tudi, kaj se lahko primeri, če ljudje niso dovolj dobro seznanjeni, kako se posamezna hrana ali pijača pravzaprav pripravi.
Ko so v ameriške kolonije prišle prve pošiljke pravega čaja - do znamenite Bostonske čajanke je bilo tedaj še daleč - so ga gospodinje iz nepoznavanja pripravile tako, da so lističe kratko in malo posladkale s sirupom in prelile z mlekom. Vodo, v kateri so lističe kuhale - torej čaj
-	so vlile proč. Zdaj se temu sicer smejejo, nekoč pa so ta “napitek" morda zelo hvalili.
Nekaj podobnega je bilo v Evropi s krompirjem. Ta je, kot vemo, k nam prišel iz Amerike. Ljudje so ga sadili, vendar najprej jedli perje, torej zgornji, zeleni del in ne gomoljev. Zastmpilki so se in krompirja niso želeli več saditi. Marija Terezija je zato morala sprejeti celo tako imenovani “krompirjev zakon”, ki je kmetom zagrozil s kaznijo, če krompirja ne bodo sadili.
Skoraj tako pogosto kot s kavo se srečujemo tudi s čokolado. Pravijo, da proizvajalci te sladke skušnjave vanjo dajejo neko snov, ki te naredi odvisnega. In, ko zagledaš čokolado, se ti - kot pri pavlovem efektu
-	“prižge rdeča luč” in sproži se neustavljiva želja po vsaj majhnem koščku.
Prav zato morebiti ni nič čudnega, da je čokolada nekoč veljala za “skušnjavo hudiča”. Tako je na primer v 18. stoletju v srednjeameriškem hrilxwju ni smel jesti ali piti nihče, mlajši od 60 let. Vernikom, ki tega niso upoštevali, je grozil izgon iz cerkve ali eksko-munikacija.
[tote aa [Iiqgl>®0
Sodobni krožniki so sorazmerno pozna iznajdba. Do 15. stoletja so ljudje običajno jedli z debelejšega kosa kmha, ki je vpil maščobo ali omako.
Po zdaj znanih podatkih obstaja na svetu okoli 28.000 različnih zabeleženih načinov, s katerimi naj bi človek izgubil odvečne k /lo-grame. Najstarejši je post, najmlajša pa dieta.
Pa še to: odrasel človek lahko brez hrane zdrži mesec dni ali celo več. Vendar mora dnevno popiti vsaj liter tekočine.
Grozilno
pismo
Prijatelj vpraša prijatelja:
-	Zakaj pa si tako nesrečen?
-	Zadnje čase dobivam grozilna pisma.
-	Res, pokliči policijo.
-	Si nor, saj grozilna pisma dobivam iz davčne uprave.
Pri izpitu
Učitelj pokaže učencu primerek suhe rastline in ga vpraša:
-	Kaj je to?
-	Ne vem, če bi imel pred sabo zeleno rastlino, bi verjetno takoj ugotovil, pravi učenec.
-	Odlično, pridi spomladi še enkrat na popravni izpit, zaključi učitelj.
Neprijetnost
Prijatelj potoži prijatelju:
-	Moja žena ima nemogoč spomin.
-	Res, ali vse pozabi?
-	Ne, vsega se spomni.
Nenavadna
ženska
-	Zaradi te ženske sem izgubil vse, kar sem imel.
-	Verjamem, ko sem pred sedmimi leti hodil jaz z njo, sem izgubil pamet.
-	No, ti si jo še poceni odnesel.
Očala
Dva upokojenca se pogovarjata
-	Kako se počutiš, ko si dobil očala?
-	Odlično, srečujem ljudi, ki jih nisem videl že celo večnost.
Grozno
Spelea vpraša mamo:
-	Je res, da ko človek umre, se spremeni v prah?
-	Da, res je.
-	Ojoj, potem jih je pa pod mojo posteljo veliko umrlo, zastoka Spelea.
Nemogoče
Natakar v hotelu po nerodnosti polije gosta z vinom po hlačah in ta jezno reče:
-	Vidite, neroda, kaj ste storili, zmočili ste mi hlače!
-	To pa ni ogoče.
-	Da ni mogoče?!
-	Seveda, saj ste naročili suho
vino.	Z.Š.
Objave
EKSKLUZIVNI KOLEDAR 1996 domačih avtorjev - fotografije Toma Jeseničnika (nagrajenca letošnjega natečaja slovenske fotografije leta):
TUKAJ SMO DOMA.
Velikost: 56 X 47 cm neto, možnost dotisa logotipa.
Cena: 850,00 SIT, za večje količine popusti. Naročila sprejema: ČZP VORANC, Prežihova 24, Ravne na Koroškem.
JOŽE-SILVA KREUH g
Ašče
eOLY/$k
BREG 1 3-MEŽICA TEL.: 38 602 35 694
/ <® \
2	hobby program
^	O
| OAZA %
<	m
22, Trgovina za ljubitelje živali ^
Prodaja malih živali tudi po naročilu Akvaristika
Montaža in dekoriranje vašega akvarija, vrtnega ribnika ali sobne fontane Hrana in priboljški
Kozmetični preparati in pribor za vašega ljubljenčka
PTC KaTiCa - Rankova 4, Sl. Gradec telefon: 0602/45-400
Borza dela
OBJAVA POTREB PO DELAVCIH
Republiškega zavoda za zaposlovanje -
območna enota Velenje
KUHARICA, za poln delovni čas, rok prijave: 13.11. 1995. TOVARNA MUTA - KMETIJSKA MEHANIZACIJA, Koroška cesta 51, Muta
ŠOFER pogrebnik, vozniški izpit B in F kategorije, za nedoločen čas, deljen delovni čas, rok prijave: 13. 11. 1995. OBČINA MEŽICA, Trg svobode 1, Mežica
ZDRAVSTVENI TEHNIK, opravljen strokovni izpit, za nedoločen čas, deljen delovni čas, rok prijave: 13. 11. 1995. REŠEVALNA SLUŽBA RAVNE NA KOROŠKEM, Ob Suhi 11, Ravne na Koroškem
VODENJE RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV, ing. računalništva, za nedoločen čas, deljen delovni čas, rok prijave: 20. 11. 1995.
MENTIS Dravograd, Meža 24, Dravograd
KONTROLA - PAKIRANJE, grafični tehnik, mesec dni poskusnega dela, za poln delovni čas, rok prijave: 13. 11.
1995.
PENATEX d.o.o.. Celjska 45, Slovenj Gradec
saMa ©m&gfl
V redno delovno razmerje sprejmemo dve osebi. Pogoj je lasten avtomobil, zaželen je tudi telefon. Več informacij dobite po mobitelu.
® 0609 / 626-004.
Prodam nemške opere na CD V. WEBER - DER FREISCHÙTZ BEETHOVEN - FIDELIO WAGNER - TR1STAN UND ISOLDE WAGNER - PARSIFAL R.STRAUSS - SALOME R.STRAUSS - ELEKTRA BERG-LULU BERG - WOZZEK ® 23-350
Avtocinter Mih
Koroška 7/d Velenje	Audi
tel.063/852-955 063/856-824
VAŠ NAJBLJIŽJI AUDI PARTNER
Ponudba leta:
Audi A6 2,6 qattro
klima,radio,metal	70.000 DEM
Audi A6 2,6
klima,radio,metal	60.000 DEM
V zalogi A6 1,9 TDI, A4 1,6 in 1,8 ter IDI.
Vedno več ljudi se odloča za vozila Audi, oni že vedo zakaj.
Vozila Audi pri pooblaščenem prodajalcu.

VAL RADIA RADLJE
-------il NierosÌF
UGODNA PDODAJA NERJAVEČIH POAIIVALNIH KOHI
IN PORCELANA - TIP MELODIJE PO DOSTOPNIH CENAH
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN NAS POKLIČITE NA TEL: 0602 42 041 ALI NAS OBIŠČITE!
NIEROS NIEDERBERGER - Gmajna 55, Slovenj Gradec ^ 42 041,43 806
nnimžjc možne cene OBinzmienecn poiiutvo m ugod-
m KREDITm PRODOim pogoji
O 20% popu/l ob golorin/kem plačilu O trime/ečno obročno odplačilo brez popu/ta O pelme/ečno obročno odplačilo z 12% fikrno obre/lno mero

Wrfoo (0*0») « Ml,	« 1JJ
#fP

sem
OPREMA
. » , .v


SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144
NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674
nom opRcmn - »oveni gradeč
ZLAT IN SREBRNI NAKIT
KRISTAL
ROVAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST
	
tomvm ?m,\h		
Trg 4. julija 43		Glavni trg 29
Dravograd		Slovenj Gradec
Telefon: 84 - 739		Telefon: 42-861,45-276 ^			
m
□	m o n s ziAnc
□	Aairs mmm
■
miši	K3	2AD(g)SV[iy
ČE NIMATE ČASA ZA NEPOSREDNO IZBIRO V NAŠI GALERIJI, VAS BOMO OBISKALI IN PREDSTAVILI NAŠO PONUD BO S KATALOGOM.
m