MARIBORSKI
Cena t Din
VECERNDC
Uredništvo in uprava> Maribor. Aleksandrova oosta St. 13 , relefon 4440 In 248« Ishaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 1B. url ; Velja meseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din t Oglasi po eenfku t Oglase eprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Liublianl » Poitnl čekovni račun St. 11.400
JUTRA
99
Teorija balkanskega panilirizma
Najnovejša akcija
Petdeset let je predvojna Italija politično in »znanstveno« pripravljala pot zavojevanju slovenske in hrvaške zemlje na Primorskem. Ne samo njeni imperialistično usmerjeni politiki, ampak tudi znanstveniki, ki so apelirali na svojo a-kademsko reputacijo, so »dokazovali«, da na Primorskem ne žive drugo ko Italijani. Naše Kraševce, Vipavce, Pivčane itd. so proglašali za pristne potomce starih Rimljanov, ki jih je le Avstrija u-ffletno iu nasilno poslovenila, pa kljub temu sami komaj čakajo osvobojenja. In ko je bila ta politična in »znanstvena« kampanja zaključena z »osvohojenjem«, so se vse sile nove, zlasti pa fašistične kalite lotile novega posia: dokazovanja, da je latinska in italijanska vsa Dalma-ciia. Politik C o s e 1 s c h i (Kozelski) kriči po italijanskih ulicah o italijanstvu tVnnacije. znanstveniki D u d a n (prist-nt> italijansko ime!) Cipicco in drugi ha pišejo učene »znanstvene« razprave, zgodovina se ponavlja, samo na vzhodni, namesto na severni fronti.
Zvesti tej svoji preizkušeni taktiki so se lotili italijanski politiki in »znanstveniki« v zadnjem času zopet novega dela, nove velike akcije, ki naj strmečemu svetu odkrije albanski značaj velikega dela Balkana. Ti iznajdljivi ljudje so započeli novo ilirsko gibanje, pa ne na južnoslovanski podlagi, kakor je bilo Gsjpvo in Vrazovo, temveč na bazi prist nega starega ilirstva. ki ie slej ko prej znanstveno neugotovljivo. Na čelu stoji Antonio Baldacci, profesor univerze v Bologni, ki je napisa! o tem problemu že celo vrsto knjig: »Itlnerarl albanesi«, »Alhania« itd., te dni pa 300 strani obstoječo studio »Studii speciali Albanesi«, katero je izdalo fašistično »Društvo za napredek Albanije«. Italijansko časopisje lo pozdravlja kot veliko politično, zgodovinsko in gospodarsko delo. In kar je morda za sedanji čas še bolj zanimivo predgovor ji je napisal prof. Kurt Hsssert, profesor geografije na univerzi y Draždanah, »veliki prijatelj Baldaccia *n fašistične Italije«.
V tej svoji najnovejši knjigi »dokazuje« Baldacci, da so razen Albancev potomci starih Ilirov tudi Črnogorci, Hercegovine!, južni Dalmatinci (torej le niso Italijani!) itd., ker med njimi ni nobene
,znanstvene" Italije
etnološke ne antropološke razlike. Iz te
»znanstvene« ugotovitve pa prihaja neverjetno naglo do sklepa, da se morata skupnost oživotvoriti tudi v obnovitvi stare ilirske države, t. j. »one konfederacije barbarskih(!) plemen, ki so tvorila nekdanjo politično organizacijo z glav nim mestom Skadrom, ki je bil najstarej ši emporij, ki ga je Ilirija posedovala., Ta nova ilirska država bi se pa seveda morala ustanoviti v skladu z interesi Ita lije na Balkanu in Jadranskem morju Baldacci, ki trdi, da pozna zelo dobro jadransko zaledje, pravi, da bi obnovlje tla balkanska Ilirija morala obsegati po leg Albanije tudi še Črno goro, Hercegovino, Bosno, južno Dalmacijo, zahodn del Macedonije in Epir. O tej restavraciji je izdelal celo specialne zemljevide »znanstveno podprte« seveda.
Za začetek bi se morale razširiti se-danje albanske meje. Zato zahteva, da se »vrnejo« Albaniji Niš, Vranje in Le-skovac, ki so ji bili »odvzeti« z berlinsko mirovno pogodbo I. 1878, potem Prizren, Mitroviča, Priština, Skoplje in Kuma-novo, kar je »izgubila« v balkanski vojni ter naposled Metohija, Podrinje itd., kar je »ugrabila« Jugoslavija	po svetovni
vojni. Albanija mora namreč dobiti najprej svoje »naravne« meje, da mora tako postati središče, okoli katerega se bodo potem zbrali še ostali staroilirski deli. V posebnem poglavju pa pridržuje vsemu še Boko Kotorsko kot važno politično in strateško oporišče.
Namen te nove akcije	je prozoren.
Baldacci hoče pripraviti	»znanstveno
podlago za velikoalbanski	pokret, ki bi
služil interesom Italije na Balkanu. S pomočjo Albanije, ki je v sedanjem položaju pač samo italijanska kolonija, hoče Italija prodirati dalje. Ker pa stoje za mejami Albanije Jugoslovani kot nasledniki mogočnega srednjeveškega carstva, rabi za ta svoj smoter »znanstvene« u-temeljitve in opravičilo pred političnim in kulturnim svetom. Toda Baldacci in njegovi ljudje se motijo, če mislijo, da se bo dalo tudi še sedaj slepomišiti, kakor se je dalo nekoč. Časi so se temeljito spremenili. Razvoj se ne ozira na take »znanstvene dokaze«. Za mejami Albanije stoji velika Jugoslavija.
Velika železniška nesreča na Češkem
Zaradi nevihte trčila skupaf dva vlaka — Nesreča je zahtevala 9 življenj, 45 potnikov pa je bilo ranjenih
PRAGA, 4. julija. V noči od sobote na nedeljo sta v bližini postaje Benešev tržila skupaj dva vlaka. Udarec je bil tako silovit, da so se nekateri vagoni razbili, jkugi pa prevrnili. Po strašni zmedi, ki ie nastala, so izvlekli iz ruševin vagonov 9 mrtvih, 15 nevarno in 30 lažje ranjenih potnikov. Med mrtvimi je tudi en
inozemec.
Nesreča se je zgodila zaradi silne nevihte, ki je nenadoma pokvarila vse signalne naprave, tako da niso več funkcionirale. Mrliči so bili v nedeljo zjutraj prepeljani v benešovsko mrtvašnico, ranjenci pa v bolnišnico. V obeh vlakih so se vozili tudi številni Sokoli in Sokolice.
Ziaftni dnevi v Pragi
PRAGA, 4. julija. Danes dopoldne sta dospela sem oddelka jugoslovanske in romunske vojske, ki bosta nastopila pri sokolskih slavnostih. Povsod od Bratislave do Prage so bili gostje deležni navdušenih pozdravov in splošne pozornosti. Jutri bosta oddelka nastopila v stadionu.
Prav tako danes dopoldne je sprete! Predsednik Masaryk v Vladislavovi dvorani zastopnike sokolstva in zavezniških vojsk, ki so mu priredili burne o--vacije. Sprejemu so prisostvovali tudi ministri in člani diplomatskega zbora.
KRVAVI IZGREDI V EISENSTADTU.
DUNAJ, 4. julija. Včeraj so priredili narodni socialisti v Eisenstadtu na Gradiščanskem velike manifestacije, katerih se je udeležilo tudi 1000 uniformiranih članov rapadalnlh oddelkov. Zaradi nekega napisa pred tajništvom socialne demokratske stranke so pa nastali nemiri, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Med ranjenci sta tudi deželni podglavar in podravnatelj orožništva. Policija je zaprla 30 hitlerjevcev in socialnih demokratov-
Nemčija je odklonila
Nemčija ne sprejme predloga velesil, pripravljena pa je plačati dve milijardi mark
LOZANA, 4. julija. Nemška delegacija je obvestila sinoči predsednika re-paracijske konference Macdonalda, da novega predloga zaveznikov nikakor ne more sprejeti, ker bi plačevanje odkupnine spravilo Nemčijo v še večje gospodarske težkoče in ker absolutno noče postati dolžnica Amerike.
Nemški odklonilni predlog ni v konferenčnih krogih nikogar presenetil, presenetila pa je izjava, da je Nemčija pripravljena vseeno plačati dve milijardi mark, toda šele čez pet let in v desetih ali petnajstih anuitetah. Zaradi težkega gospodarskega položaja pa Nemčija ne more dati garancij, kakršne je zahteval predlog velesil. Prav tako odklanja vsako zvezo med reparacijami in vojnimi dolgovi, ker je svoje račune z Ameriko že davno zaključila.
Nemška ponudba, da plača, četudi šele čez pet let in v obrokih dve milijardi mark, je napravila na delegate velesil ugoden utis. Pričakuje se, da bo vzela to ponudbo tudi Francija za podlago nadaljnlh pogajanj.
Albanski upor proti Italijanom
Albanski nacionalisti ustrelili italijanskega fašista in oba voditelja preiskovalne komisije
KOTOR. 4. julija. Po vesteh iz Albanije je tamošnje prebivalstvo vedno bolj nezadovoljno z italijanskim go-spodstvom in se odločno upira zavoje-vanju dežele. V vasi Babici v valonskem okrožju sta bila te dni ubita dva italijanska fašista, ki ju je prebivalstvo zelo mrzilo. Ta umor je v italijanskih uradnih krogih izzval veliko ogorčenje. Italijani zahtevajo zadoščenje za umor fašistov ter uvedbo stroge preiskave. Albanska vlada je že morala ugoditi tej italijanski zahtevi. Imenovan je bil italijanski častnik, ki naj bi
vodil preiskavo neposredno v Babici. Mlad albanski častnik mu je bil pride-ljen za tolmača. Ko se je pa komisija peljala proti Babici, jo je iz zasede napadla skupina albanskih nacionalistov. Častnika sta bila ujeta in na mestu ustreljena, dočhn so avtomobil polili z bencinom in zažgali. Napadalci so pobegnili v gore.
Zaradi novega incidenta so Italijani še bolj ogorčeni, dočlm zavzema mr-žnja Albancev vedno večji obseg, tako da se je bati spopadov z albanskimi nacionalisti.
Nov francoski podunavski načrt
Velesile naj dovole preferenčne carine za žito podunav-skih držav, podunavske države pa iste ugodnosti industriji velesil
PARIZ, 4. julija. »J o u r n a I« ob javlja nov zanimiv načrt o sanaciji Podunavja, katerega je francoska delegacija izročila včeraj reparacij-skl konferenci v Lozani. Vsi preostanki žita podunavskih držav bi se po tem načrtu prodali po določenem letnem kontingentu velesilam, ki bi za odkup določile posebne preferenčne carine. Na drugi strani pa bi se podunavske države obvezale,
da dovole enake preferenčne carine velesilam za uvoz njihovih industrij skih izdelkov.
Nemčija je ta novi načrt sprejela brez vsake rezerve, Italija je napovedala neke korekture, dočim je Anglija izjavila, da bi njeni dominio-ni energično protestirali, če bi se žito iz Podunavja uvažalo v Anglijo po preferenčnih carinah in tako konkuriralo z njihovim.
Nova ognjeniška katastrota v Andih
Ognjeniki zopet bruhajo — Potres v Mendozi — Prebivalstvo beži
VALPARAISO, 4. julija. Vulkani v Andih, ki so povzročili letos že ogromno škodo, so pričeli zopet bruhati lavo in pepel. Viharji, ki divjajo v ognjeniškem ozemlju, raznašajo dim in pepel daleč po pokrajinah Čila in Argentine. Mesti Val-paraiso In Santlago de Chile sta zaviti v ogromne oblake dima. Iz mesta Perumo Je zbežalo vse prebivalstvo. V Mendozi v zahodni Argentini seje v soboto pri-
družil katastrofi še potres, ki je že od zadnjič^ težko prizadeto mesto še bolj opustošll. Več hiš se je podrlo, nekaj pre blvalcev je bilo ubitih, še več pa ranjenih.
BUENOS AIRES, 4. julija. Izbruhi o-gnjenikov v Andih postajajo vedno močnejši. OgnjeniŠki pepel pada po vsej zahodni Argentini in prekriva polja, mesta in vasi. Ponekod je popolnoma temno.
PONESREČENA REVOLUCIJA V PERUJU.
PARIZ, 4. julija. V južnoameriški republiki Peru je izbruhnila revolucija, katero pa je vlada s silo zatrla. Proglašeno je obsedno stanje.
NOVI NEMIRI V BOMBAYU.
B0M3AY, 4. julija. V soboto in v nedeljo so se tu zopet spopadli hindi in muslimani. Policija je morala proti razbesneli množici nastopiti z orožjem. Pri tem je bilo 10 oseb mrtvih, okoli 200 pa ranjenih.
Ko se začno cevi poapnjevatl, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjenje črevesa In zmanjša visok nava! krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jose-fovo« grenčico, ker odpravi zastajanjev želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih' trgovinah.
foeminlaite se CMD
Ka\or živi mladenič v bodočnosti, tako živi mož s preteklostjo: sedanjosti ne ve nobeden prav živeti
GR1LLPARZER
NAŠIM NAROČNIKOM!
Cenjene naročnike opozarjamo, da so bile priložene »Večernikovi« izdaj), dne 30. junija, položnice. Vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, najvljudneje prosimo, da isto obnove. Naročniki, ki so doslej plačevali naročnino za pol ali četrt leta naprej, naj ob nastopu drugega polletja blagovolijo obdržati to lepo navado, ker tako upravi lista zleo olajšajo delo in ji prihranijo tudi mnogo stroškov.
Z novim polletjem vabimo na naročbo »Večernika«, ki stane mesečno samo 10 Din.
Uprava »VEČERNIKA«.
Mestni župan na dopustu.
Z današnjim dnem je nastopil štirinajstdnevni dopust mestni župan g. dr. Franjo Lipold. V tem času ga zastopa mestni podžupan g. Rudolf Golouh.
Nov poveljnik orožniške čete.
Orožniški major Svetozar Gezovac, doslej pri savskem orožniškem polku, je imenovan za poveljnika mariborske o-rožniške čete.
Nočna lekarniška služba.
Nočno lekarniško službo ima ta teden Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Mestno kopališče se bo jutri 5. julija zopet odprlo.
Poroka.
Poročil se je g. Frančišek Weingerl, kovač delavnice drž. železnic z gdč. Marico Spanningerjevo iz Radvanja. Bilo srečno!
Iz carinske službe.
K zagrebški carinarnici je premeščen carinik Hugon Kuderna, doslej pri tukajšnji glavni carinami.
Iz šolske službe.
Za profesorja na ptujski gimnaziji je imenovan g. Rajko Kadunc, doslej su-plent.
Smrtna kosa.
Pretekli teden so umrli v Mariboru: Matija Rekelj, železniški nadsprevodnik v pokoju, star 73 let: Anton Ploč, vrtnar, 50 let; Ivan Lešnik, občinski delavec, 56 let; Albert Vedernjak, inženir, 47 let; Marija Goleževa, vdova, 58 let: Marija Pezkovškova, zasebnica; France Škra-bel, krojaški mojster, 57 let, Ana Zelen-kova, prevžitkarica, 68 let in Ivan Polanec, sin viničarke, star 2 leti. N. p. v m.!
Druga žrtev Drave.
Preteklo soboto zvečer se je podal vajenec mizarskega mojstra Volčiča, Anton Vollmaier, na Pristan ob Dravi. Skočil je v. deročo reko in zaplaval do sredine struge, kjer ga je najbrže popadel krč. Nesrečnež je jel klicati na pomoč, preden pa so mu mogli pomagati, je že izginil v deročih valovih. Ves trud in napor reševalcev, ki so prihiteli na kraj nesreče, je bil zaman. Smrtno ponesrečeni mladenič je bil zelo priden vajenec in star šele 18 let. Težko prizadetim staršem naše sožalje!
Jubilej mariborske pekovske zadruge.
Včeraj je praznovala mariborska pekovska zadruga 251etnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bilo v Gambrinovi dvorani slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki zbornice TOI, zastopniki mestne občine in razni predstavniki gospodarskih institucij.
Posestno gibanje.
Tekstilna tvornica »Teksta« d. d. na Teznem je prodala svoje posestvo v Framu Jugoslovenski banki v Zagrebu za 400.000 Din.
Olepševalno in tujskoprometno društvo Maribor
je na splošno željo občinstva prepustilo lokale prejšnje kavarne »Park* ravnateljstvu Velike kavarne in restavracije za otvoritev podružnice. Otvoritev te podružnice bo 9. julija. Sklep Olepševalnega in tujskoprometnega društva moramo v interesu tujskega prometa živahno pozdraviti.
Plesni turnir v Veliki kavarni in kavarni Par*
od 9. julija do 15. avgusta. Tri dragoce-he nagrade za dame, tri za gospode. 1 urnirski načrt se dobi v Veliki kavarni 'n v kavarni Park.
Nova vlada kraljevine Jugoslavije
Demisija kabineta dr. Voje Marinkoviča — Lista ministrov kabineta dr. Milana Srškiča
Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Voj a Marinkovič, kije kakor znano že delj časa bolehen, je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko na svoji mesti v kabinetu. Po parlamentarnih običajih je ob enem podala demisijo celokupna vlada.
Kralj je demisijo sprejel in v soboto zjutraj poveril sestavo nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru dr. Milanu S r š k i č u. Zvečer ob 20.15 je bila nova vlada že zaprisežena. Sestavljena je takole:
predsednik ministrskega sveta: dr. Milan Srskič, min. na razp. in nar. p.;
minister brez portfelja: dr. Albert Kramer, minister na razp. in narodni p.; minister za socialno politiko in nar. zd.: Ivan Pucelj, min. na r. in n. p.; minister brez portfelja: dr. Hamdžija Kar a m eh o m e d o v i č, s. in bivšim.; minister za prosveto: dr. Dragutin Ko j i č, min. na razp. in nar. poslanec; minister*'pravde: dr. lija Šumenkovič, minister na raz. in narodni posl.; ministei* za promet: inž. Lazar Radivojevič, minister na raz. in nar. p.; minister za kmetijstvo: Juraj Demetrovič, minister na razp. in nar. p.; minister za vojsko in mornarico: armijski general D. Stojanovič, m. nar.; minister za finance: dr. Milorad Djordjevič minister na razpoloženju; minister za telesno vzgojo: dr. Dragan Kraljevič, min. na raz. in nar. p.; minister za gradbe: dr. Stjepan Srk ulj, minister na razpoloženju; minister za šume in rudnike: Viktor Pogačnik, minister na razp. in nar. p.; minister za zunanje zadeve: Bogoljub Jeftič, minister dvora; minister za notranje zadeve: Živojin Lazič, ban vardarske banovine; minister za trgovino in industrijo: Ivan Mohorič, narodni poslanec.
Resorna ministrstva so, kakor kaže sestava nove vlade, z malimi izjemami ostala v rokah dosedanjih ministrov. Minister dr. Kramer je izročil trgovinsko ministrstvo svojemu dosedanjemu pomočniku Ivanu Mohoriču, da se bo lahko še v večji meri posvetil splošnim državnim poslom. Iz enakega razloga je zapustil svoj resor tudi minister Boža Maksimovič; obema bodo poverjene posebne agende ministrskega sveta. Novi kabinet predstavlja politično ojačeno vlado, ki se bo s podvojeno energijo posvetila reševanju političnih in ekonomskih problemov.
Okrožne strelske
Velika manifestacija patriotičnega športa
Okrožna strelska družina je priredila včeraj skupaj s Slovenskim lovskim dru štvom na vojaškem strelišču v Radvanju strelsko tekmovanje, ki je trajalo ves dan in se zaključilo z veselico v kavarni »Park«.
Vsa javnost je spremljala prireditev z velikim zanimanjem. Zlasti mnogo pozornosti so pa posvečale oblasti, posebno mestna občina mariborska, ki je poklonila strelcem krasen pokai, prehodno darilo za najboljšo strelsko družino. Strelskim tekmam so prisostvovali visoki civilni in vojaški funkcijonarji. Na strelišču so bili navzoči: okrajna glavarja g. dr. Ipavic in g. Makar, policijski nadsvetnik g. Grženič, poveljnik mesta brigadni general g. Hadžič in drugi.
Tekmovalo je nad 400 strelcev in lovcev, in sicer večinoma iz Maribora, Slovenskih goric in z Dravskega polja.
Najboljši rezultati so bili naslednji:
Meddružinska tarča: za pokal mariborske mestne občine:
1. Strelska	družina	Svečina 293	točk,
2. Strelska	družina	Sv.	Jurij 256 točk,
3. Strelska	družina	Sv.	Marjeta	ob Pesnici 151	točk;
4. Strelska družina Skoke 151 točk;
5. Strelska družina Sv. Marjeta na Drav. polju 138 točk.
Splošna tarča »Drava«.
1. Alojz Mehor, (Sv. Jurij)
2. Jože Finžgar, (Podova)
3. Ivan Dreisiebner, (Svečina)
4. Ivan Vogrin, (Svečina)
5. Alojz Marko, (Sv. Marjeta)
6. Janez Lekan, (Sv. Marjeta)
7. Letošek, (Skoke)
8. Franjo Lavrenčič, (Svečina)
9. Franjo Zupanc, (Sv. Marjeta na D. p.)
10. Franc Vrezna, (Stoke).
Zmagovalna tarča »Triglav«.
1. Dušan Hinič 247 točk,
2. kapetan A. Grabrič 220 točk,
3. profesor Cestnik 208 točk,
4. Jos. Moravec 147 točk.
5. kapetan M. Jančikovič 136 točk,
6. Slavko Reja 135 točk,
7. kapetan Ristovič 135 točk,
8. Stanko Trčel (Svečina) 126 točk,
9. Ivan Magdalene (Podova) 74 točk,
10. I. Šantl (Svečina) 66 točk,
11. Franc Klinc (Dobrovce) 64 točk,
12. Ivan Blažič (Podova) 60 točk.
Malokaliberska tarča »Pohorje«
1. polkovnik Božidar Putnikovič 220 t,
2. podpolkovnik Marko Stanišič 210 točk.
3. kapetan A. Grabrič 209 točk,
4. kapetan Milan Jančikovič 177 točk,
5. okrajni sodnik Pureber 146 točk.
Malokaliberska tarča »Sava«.
1. Josip Moravec 86 točk,
2. inž. Sotošek 79 točk,
3. podporočnik Čuruvija 78 točk,
4. okr. sodnik Pureber 66 točk.
Lovsko streljanje.
Krogla. Seniorji: 1. Starešina (Cir-kovci). Ju n io rji:	1. gospa Robičeva
44 točk, 2. R. Janežič 34 točk, 3. inž. Černe 24 točk.
Malokaliberska:	1.	prof.	Cestnik,	2.
Vukmanič, 3. R. Janežič.
Zrno. Kategorija gostov:	1. Jaki!
(Karlovac) 128 točk, 2. Gorup (Zagreb) 111 točk. Kategorija mojstrov: 1. W. Wregg 131 točk, 2. Sparovitz 128 točk,
3.	dr. Robič 127 točk. Kateg. seniorjev: 1. Starešina 76 točk, 2. Vukmanič 70 točk, 3. VVogerer 70 tečk. 4. Spra-ger 64 točk. Kategorija juniorjev: 1. Stergar, 2. T. Janežič, 3. Maks Jančer. 4. Hausmaninger, 5. inž. Černe, 6. gospa Robičeva.
Vodstvo tekme strelskih družin so tvorili gg. polk. Putnikovič, Perhavec, podpolk. Jovanovič, Petelin, Reja in Terčelj; vodstvo lovskega streljanja pa je bilo v rokah gg. ravn. Baltavzerja, prof. Šaupa, Spragerja, prof. Cotiča, Janežiča, Vukmaniča in inž. Černeta.
Po tekmovanju je bila v kavarni »PaTk« razdelitev nagrad. V imenu strelske družine Maribor je polkovnik g. put_ nikovič izročil posameznim zmagovalcem krasna darila. V svojem govoru je naglasil, da bo delo strelskih družin zaključeno šele takrat, ko bo za slehernim grmom in za slehernim kamnom strelec z zanesljivim očesom in dobro roko. V Sloveniji so najugodnejša tla za uspešen razvoj strelskega športa, ker so niu utrle pot že lovske organizacije. Končno se je pa zahvalil vsem dariteljem prekrasnih daril, zlasti županu mariborske mestne občine g. dr. Lipoldu za dragocen pokal.
Nato se je razvila velika lfudska veselica, ki je trajala pozno v noč in tako zaključila to lepo strelsko slavje. Na veselici je igrala vojaška godba, pel pa je moški zbor »Drave«.
V nedeljo 10. t. m. krst Ribniške kočel
Krst Ribniške koče
Naši planinci se mrzlično pripravljajo na to pomembno planinsko slavnost, ki bo v nedeljo 10. julija na Ribniškem sedlu. Spored slavnosti: planinska maša, pozdrav in nagovor, po nagovoru krst it) blagoslovitev. Po oficijelnem delu bo pri koči prosta zabava in pravo planinsko rajanje. SPD podružnica Maribor pričakuje, da se zbere na ta dan na Ribniškem sedlu čim impozantnejše število planincev in prijateljev naših planin.
Kovinarska zadruga
poziva svoje članstvo, da se ude’eži po* greba Mirka Cutiča, ki bo jutri v torek ob 16. uri na pobrežkem pokopališču.
Nezgode.
Delavka Tinka Lah iz Dragočeve pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padla v štiri metre globok jarek tako nesrečno, da si je zlomila levo ključnico. Spraviti so io morali v tukajšnjo bolnišnico. Tja so pripeljali tudi že priletnega posestnika Jurija Kobana iz Zgornje Poskave, ki si je pri padcu z voza hudo poškodoval desno nogo. Na državnem mostu pa se i® včeraj zgrudila starka Ana Kropova. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico.
pe>
ico
Dobrodelna tombola.
Na včerajšnji tomboli tukajšnjega Gasilnega in reševalnega društva je imel največ sreče ključavničar France Miller, ki je zadel prvo tombolo 4000 D«1-Drugo tombo'o »Singerjev« šivalni strni je zadela hčerka poštnega uradnika Elza Klavora; moško kolo je dobila Angela Zenčeva, voz drv Slavica Karnični-kova, otomano Julka Lešnik, ieclilni pribor je zadel Avgust Kotnik, podelate Amalija Frasova, čašice za liker ra G tetica Weitzerieva.
Lepa prireditev.
Včeraj popoldne je priredilo i društvo »Jadrati« vrtno veselic Renčlju na Pobrežju. Združena pevs»« zbora »Jadrana« in »Nanosa« sta zapela ob spremljevanju »Lire« več narodnih umetnih pesmi. Udeležba je bi a zadovoljiva in je prišel vskdo na svoj račutl-
Zahvala.
Okrožna in krajevna strelska družina v Mariboru se iskreno zahvaljuje vsenii ki so ji o prihki včerajšnjih tekem poklonili lepa darila in vsem, ki so obiskali njeno prireditev v kavarni »Park«. Vsem še enkrat; hvala!
Nova devizna naretlba.
Narodna banka kraljevine Jugoslavija je na novo uredila poslovanje z devizami in pooblastila na področju njene mariborske podružnice za to le podružnico Ljubljanske kreditne banke in podružnico Udružene banke. Nakup in prodajo deviz, nakazila potom obstoječih klirin-gov in dinarska nakazi;a v korist ino-zemcev. se rnoraio vršiti le pri teh dveh zavodih.
Službeni list
Pravske banovine objavlja v letošnji 52 številki: izpremembe in dopolnitve m redbe o draginjskih dokladah državni! upokojencev, odločbo o izpremembah ir dopolnitvah uvozne in izvozne tarife dopolnitev pravilnika o ureditvi prome-ta z devizami in valutami glede zava rovanja valute, navodila za izvrševanj« obveznega zavarovanja po pogodbi i »Evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu«, nadalje popravek v finančnem zakonu za leto 1932—33, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in izpremembe v staležn banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
»Mama, papa se je zopet napil!«
Stran 3.
igasaa
Zdravljenje v fizikalnem zdravilišču OUZD.
Ekspozitura OUZD v Mariboru razglaša, da je njeno fizikalno zdravilišče v novi palači nasproti Okrožnemu sodišču dostopno vsem privatnikom, torej tudi nečlanom urada. Cene posameznih procedur se gibljejo med 20 in 40 Din. Zdrav niško preiskavo se plača samo enkrat in sicer pri prvi ordinaciji v znesku 40 Din. 20% popust na normalne cene uživajo člani naslednjih društev: Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev, Trgovsko boln. in podporno društvo, Bolniška blagajna Merkur, Pokojninski zavod za nameščence, Zdravniška zbornica in Oblastna uprava, humanitarnih fondov ter Akademska bolniška blagajna univerze.
Zdravnik zdravilišča ordinira za privatnike vsak dan, izvzemši pondeljke od
8.	do 10. ure. posamezne procedure pa se vrše v istih dnevih pod zdravniškim, odnosno strokovnim nadzorstvom od 8. do 12. ure, in od 14. do 18. ure.
V fizikalnem zdravilišču, ki je opremljeno z najmodernejšimi medicinskimi napravami, se lahko zdravijo vsi bolniki v rekonvalescenci po prestanih težkih boleznih, operacijah, pri pomanjkljivem delovanju krvotvornih organov in presnavljanja. boleznih živčevja, nevralgi-jah. spazmih, nevrozi srca, nevrasteniji, histeriji, kroničnih srčnih napakah, ženskih boleznih (vnetje in anomalije menstruacije), revmatičnih obolenjih mišic in sklepov, klorozi in anemiji, kroničnih ka-tarih sluznic, kožnih boleznih, rahitisi, skrofulozi, kroničnih vnetjih, epilacijah itd., akroparestezijah in drugih arterijo-sklerotičnih komplikacijah, razgibanju o-korelih sklepov po vnetjih in operacijah ter kroničnih zarastlinah pleure, emfize-mih itd.
Zdravilišče je odprto za moške ob torkih, četrtkih in sobotah, za ženske ob sredah, petkih cel dan in nedeljah dop.
Istotako je dostopno tudi čistilno kopališče vsej javnosti. Kadne in pršne kopeli so odprte izvzemši pondeljka radi čiščenja vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Obiskovalci uživajo znižane cene ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne, ko stane pršna kopel 4 Din, kadna 8 Din s perilom in milom. Člani zgoraj navedenih društev pa uživajo tudi v čistilnem kopališču iste ugodnosti, kakor člani urada. Kopališčna blagajna se zapre pol ure pred zaključkom.
Zahvala.
Prijatelj in dobrotnik mladine, splošno priljubljeni zdravnik, ki noče biti imenovan, je daroval deški počitniški koloniji PRK zaboj peciva, malinovca in čokolade, za kar se mu vodstvo najtopleje zahvaljuje.
Sola in srina kultura
Ob sklepu šolskega leta — Prepad med šolo in mladino
Ob sklepu šolskega leta. — Prepad med šolo in mladino. — Resolucija mariborskega učiteljstva.
Zaprla so se vrata naših učilnic na veliko veselje naše mladine. Vsaj za dva meseca bo prosta, svobodna ... »Prečudna je naša mladina!« poreče morda kdo, toda — neizpodbitna resnica je, da je šola v današnji obliki neprijateljica mlade generacije. Eden najboljših mladih pesnikov Miran Jarc obtožuje v letošnjih »Kresnicah« šolo v odstavku svojih spominov: »Prvi strahotni sovražnik, ki je nasilno posegel v moje življenje, je bila šola. Nič ni pomagalo, čeprav sem s tiojno lažjo utekel že prvo uro iz jet-nišnice s temnozelenimi klopmi, pošastno tablo in z mrtvaško preplašenimi malimi jetniki, ki jim je kri zastajala v grobni tišini odrevenele pozornosti —_ nič ni pomagal beg, moral sem se vrniti nazaj in poslej mi je ostala za večne čase šola simbol nečesa mračnega, grdega, ubijajočega.«
Tudi Cankarju se je šola z vsem svojim ustrojem tako zastudila, da ji ne posveča lepih besed.
Ankete, ki jih časopisje prigodno vrši ob koncu šolskega leta, po večini kažejo, da je kljub dobrim uspehom — prepad med šolo In gojenci globok prav tako kot za časa Cankarja. In vendar toliko »reformiramo« od osnove tja do srednje šo-le
Kje so vzroki te disharmonije?
Univ. prof. pedagogike dr. Ozvald v Ljubljani priznava v svoji »Kulturni pedagogiki« »prepad« v mladinskem vzgoj-stvu in si ga tolmači povsem naravno: »Neposreden stik dveh duš, vzgojevalče-ve in gojenčeve, je v današnji šoli nemogoč, že zavoljo tega, ker šola čedalje bolj postaja »tovarna izobrazbe«, od katere se zahteva — ne »multum« (manj po vnanjem obsegu, pa zato nekaj globljega), temveč »multa«, to je: v širino usmerjene in na vatel povprečno ukrojene »Massenleistunge«. Sicer pa glavna ovira intenzivni šolski vzgoji prihaja odtod, da je šola v jedru svojega bistva — enostranska: normalno se obrača v prvi vrsti do intelekta, ki si ga prizadeva s premišljenim ukom oblikovati. Ji to šteti v zlo, ji oponašati »učilnico«, se pravi, piskru očitati, da je črn.«
V bistvu šolskega »obrata« je torej, da se učenec in dijak nekaj naučita, saj se uspeh tega učenja pokaže tudi nato v spričevalu, ki je danes odločilno za njuno bodočnost!
In vendar so danes ljudje, ki zahtevajo od šole. da napravi učenca velikega, globokega, plemenitega, olikanega, značajnega!
Če se vzgojitelju to ne posreči, so očitki brezmejni, češ — srčna kultura
propada, mladina je danes neolikana, izprijena, divjaška... Oj, ta šola!
»Kako bodočnost nam kovala bode —
mladina športa, šimija, fokstrota?« se strahoma vprašuje pesnik A. Gradnik.
Tudi naša podeželska mladina, ki se zgolj udejstvuje kriminalno, dela zgoji-teljem skrbi. Marsikdo meče krivdo na šolo in učiteljstvo.
Prve povojne okrajne učiteljske konference, ki so bile te dni v Mariboru za Maribor mesto, levi in desni breg, za okraj Sv. Lenart in Slov. Bistrico, so si nadele nalogo, da razmotrivajo v posebnih referatih o vzgoji srčne kulture današnje mladine. Referenti in koreferenti so vsestransko razkrili težkoče današnje dobe, ki tava daleč od srčne kulture na vseh področjih. Klic po srčni kulturi je postal klic vpijočega v puščavi. Saj si je celo letošnji svetovni kongres lige za mednarodno vzgojo v Nizzi moral nadeti nalogo, da točno premotri možnosti vzgoje z izpreminjajočo se človeško družbo. Če otroka smatramo za produkt življenskega sistema in ne kot izolirano bitje, nam vpliv otrokovega okolja docela iz drugih vidikov stopa v osredje. Priznati pa moramo* da so vplivi otrokove okolice na otroka danes večji in negativnejši kot kdaj poprej: razpad rodbine, slabo tovarištvo, cesta, »šund«, gledališče, kino, izložbe in sto drugih »vzgojnih« faktorjev.
Pri najboljši šolski vzgoji ne more biti uspeh danes takšen, kakršnega si želijo učitelji in starši. Mladina je danes takšna, kot je postala v svojem okolju. Ako v okolju ini srčne kulture, je tudi šola dati ne more.
Naravnost tragična je ugotovitev, da
so vzgojitelji dandanes podobni zdravniku, ki mnogo govori o zdravju, ki zdravi morda znake te ali one bolezni, a kali bolezni zdraviti ne more...
Kajti kdo izmed vzgojiteljev more posegati v razrvane razmere v družinah, v gospodarske težkoče, v pomanjkanje širših gospodarskih plasti itd.? In baš tu so vzroki današnje usmerjenosti mladine. Nad močjo današnje šole je torej vzgojiti značaje, popolne v smislu srčne kulture!
Mnogo sicer danes šola lahko stori v smeri izobrazbe, odločno pa zavrača krivdo na »privzgojitvi« neznačajnosti, surovosti in neolikanosti mladine!
Pedagoški optimizem še vedno tli v učiteljstvu, ki se skuša prilagoditi spremenjeni duhovni strukturi sodobnosti in hoče storiti vse, kar je v njegovih močeh, da bo bodočnost naroda in države srečna in vredna posameznih svetlih vzgledov iz naše preteklosti.
Tej veri pa bi morala posvečati svojo skrb tudi druga področja, kot pravi resolucija;
»Učiteljstvo osnovnih šol je, zbrano na svoji 1. uradni učit. konferenci, pre-motrilo položaj vzgojstva v današnji kritični dobi. Ugotavlja, d so današnje razmere med narodom tako razrvane, da so pritožbe o pomanjkanju srčne kulture upravičene.. Nikdar in nikoli pa ne more krivda zanje psti na učiteljstvo, ki kljub težkim časom vztrajno vrši svojo vzgojiteljsko nalogo, kakor jo je v duhu srčne kulture vršilo z iiajvečjim optimizmom vedno. Izkustva pa kažejo, da so težke psihoje krivi ekonomski motivi, ki pretresajo ves svet. Napram takim zunanjim vplivom pa je učiteljstvo samo brez moči, in bi klic po srčni kulturi moral biti predmet razprav tudi drugih merodajnih faktorjev človeške družbe!
Sokolstvo
Sokolsko društvo Pragersko
priredi 10. tega meseca javno tombolo z nad 100 lepimi dobitki. Tombola bo na dvorišču brata Muleja nasproti kolodvora s pričetkom ob 15. uri. Tablice se pro dajajo po 2.— Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup telovadnega prostora, so vabljeni vsi prijatelji Sokola.
Spori
ISSK Maribor:SK Slavija (Varaždin) 2:2 (1:1).
Mariborski prvak je včeraj gostoval v Varaždinu, kjer je odigTal proti tamkajšnji SK Slaviji prijateljsko tekmo, ki je končala neod'očeno 2:2.
SK Železničar.
V torek 5. tm. ob 17.30 strogo obvezen trening prvega in rezervnega moštva. — Načelnik.
Dva ChaplinČka
To sta sinčka filmskega igralca CharJija Chaplina, Sidney in Charlie, ki hočeta postati tudi tako slavna kakor oče. Nastopila bosta v prihodnjih letih v petih filmih.
V mestu belih slonov
V Siamu, pa naše »državi svobodnih«, je te dni izbruhnila revolucija, ki je iz absolutistične napravila ustavno monarhijo. Podajamo v naslednjem slikovit opis siamske prestolnice Bangkok.
Počasi polzi ladja po plitvi vodi siamskega zaliva. Na obeh straneh široke reke stojijo kokosove in druge palme s sadovi, opicami in ptiči. Nekatere ptice so čisto rdeče, čisto zelene, Sisto rumene, nekatere celo čisto bele kakor rajske ptice. Kmalu se prikaže v reki zelen otok, h kateremu hiti naša ladja, kot bi hoteia tarn obtičati. Toda zeleni otok se brez šuma razgane, ker obstoja samo iz tiso-čev vodnih hijacint. Zdaj^ se odmaknejo palmovi gozdovi in prikažejo se širna riževa polja. Skoz močvirje pokrajine gre prekop, ki vodi našo ladjo naravnost v Bangkok.
Siam je riž in voda: poleti kali riž na poljih, potem pride deževna doba in spremeni polja v jezera. Dvajset vrst riža sejejo in žanjejo v Siamu, kakor pred dve-tisoč leti, in riž prehranjuje vse otroke te dežele. Voda pa je drugo njeno bogastvo, po kanalih in kanalčkih prodira v deželo kakor v gobo in spreminja deželo v neizmerno jezero, na katerega skrajnih bregovih na zahodu in vzhodu stojijo Piagozdi. na severu pa gore. Danes je voda edina prometna cesta v tej deželi brez
potov, toda v dveh letih bo dogotovlje-, na železniška proga, ki bo vezala Siam na zapadu z Birmo, na zahodu s Kambodžo. S to železnico nastane nova Azija, ko bo indijski trgovec mogel potovati iz Kalkute preko Rangoona, Bangkoka, Saigona, Hanoja v Hongkong, Šanghaj in Peking...
Leno se zibljejo proti nam nešteta drevesna debla, po katerih spretno skačejo Siamezci, da jim dajejo plovno sme.. Ta debla so tisti dragoceni »tek>, les za gradpjo ladij, svetišč in skrinj, ki kljubujejo ostrim čeljustim belih mravelj. Si-ameški »tek« je zdaj, ko so Angleži preveč izsekali birmanske gozdove, postal gospodar na svetovnem lesnem trgu.
Še eno bogastvo te dežele opažamo na nadaljni vožnji: ribolov. Celo kitajske džunke vozijo odtod ribe na Kitajsko. Ribolov je v vsem budističnem svetu nekaka izjema zapovedi: ne ubijaj živega bitja. Saj budist ribe tudi ne ubije: jo le »vzame iz vode«, in potem sama umre svojo lepo smrt. -
Tako plovemo dalje. Ladje vseh vrst in narodnosti vidimo zasidrane povsod. Motorne barke križajo našo pot; nosijo državne barve: belo-modro-rdeče, •— to so barke siameške carinske oblasti. Potem se skozi tanko meglico soparnega ozračja pokaže evropska četrt: najvišje se dviga francoska Vnebohodna cerkev s svojima stolpoma, vidimo tam tudi prastaro portugiško cerkev in evropska poslaništva, ki na visokih belih jamborih razvešajo svoje zastave kakor reklamo.
Zadaj blešči bela črta kraljevskega mesta s svojimi marmornimi palačami in zlatimi pagodami.
Zaplovemo v Bangkok kakor v Benetke ali pa v Amsterdam. Voda je tu podlaga siameškega verskega življenja: rojstva, pogrebi, žrvovanje, vse se tu praznuje z vodo, na vodi in v vodi. Ob gotovih praznikih skače ves narod v prazničnih oblačilih v vodo. Zvesti uradniki pijo pred svojim kraljem to umazano reko, da mu dokažejo svojo ljubezen in vdanost.
Mesto obsega tri dele: evropski okraj poslaništev, kraljevsko mesto in kitajsko četrt. Evropski del leži ob vodi, sicer pa nameravajo poslaništva preložiti bolj ven iz mesta, kjer je zrak bolj zdrav, zemljišča cenejša in tudi drugače bolj tiho in mirno.
Sempeng je kitajska četrt v Bangkoku, nekakšen Južni Kitaj izven Kitaja. Vsak pozna Kitajca kot usiljivca in delavca, mršavega na cesti, rejenega v prodajalni, ki drži svoje roke na vseh monopolih, posoja revnim denar za potrebe, bogatim za njihove zabave ki zgodaj vsta ia, da z marljivim delom preganja hudobne nočne duhove, ki sovraži vse tujce, a je vsem podložen. Vse večje delo, vsa trgovina v Siamu je v kitajskih rokah. Kitajec zaničuje Siamezca, Siame-zec pa smrtno sovraži Kitajca.
Zunaj mesta, na deželi so Siamezci dobri ribiči in kmetje, čeprav so bolj lahke morale in ne preveč brihtni. Danes
morajo vsi delati, nihče ne sme lenariti, ker je dežela vladana izredno strogo.
Ampak po vseh trgovinah visijo cvetlični venci, pisani in dehteči. S temi venci se kitijo vsi oceanci od Havaja pa do Tahitija, od Manile pa do Nove Zeelandi-je. Tudi Siamezci, ki jih kljubu svojim oxfordskim princem, aeroplanom in Društvu narodov prištevamo še vedno k Po-linezijcem.	'
Če stopaš po bazarju, nihajo nad tvojo glavo najčudnejše zastave z vsemi mogočimi reklamami v kitajskih črkah, večinoma rdeče, črne in zlate. In tropa trgovcev te obkolja na vsak korak hvaleč svojo robo v čudnih govoricah in gestikula-cijah.
Noben Evropejec ne hodi tukaj peš ali nosi kako prtljago, če noče, da zaigra svoj ugled. Ta jutrovska resnica se vleče kot Tdeča nit skozi vso Azijo in Afriko.
Fantastične so ulice v Bangkoku; kakor maškerade: Malajci z rdečimi turbani, Laočani v dolgih krilih, temni Kam-bodžanci in Birmanci v rdečih hlačah, mršavi Bengalci in Javanci, komični kakor lutke, se pomikajo med mnogimi ameriškimi avtomobili bogatih Kitajcev, ki vozijo svoje poslikane in pobeljene babnice na sprehod. Kitajci imajo šestcilindr-ske limuzine, domača siameška gospoda pa se zadovoljuje še s starimi modeli iz leta 1900.
enkrat pa zastane vrvenje, vse se ra-makne: veličastno prikorakajo po ulici beli kraljevski sloni...
19*
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Leta 1916. sta sklenili Francija in Anglija z Nemčijo pogodbo, da se pošljejo vojaško ne več sposobni vojni ujetniki v Švico, kjer lahko pod ugodnejšimi pogoji, kot pa jih nudi vojno ujetništvo, zopet ukrevajo. V neki bolnici, ki je po tej pogodbi sprejemala francoske častnike, je delovala Hanna Wittig. Med njenimi pacijenti je bil tudi Comte de Chilly, ki je težko ranjen padel v nemško ujetništvo. Kot se je to pogosto primerilo, sta se bolničarka in ranjenec zaljubila drug v drugega.
Comte de Chilly je bil končno odpuščen iz bolnice in je dobil dovoljenje naseliti se v Lausanni, kjer se je smel popolnoma svobodno gibati. Bil je vnet narodnjak, in ker mu je bilo brezdelje zoprno, se je prostovoljno ponudil za vohuna v Švici. Čeprav je Hanna Wittig bila nemškega pokolenja, jo je njegovo navdušenje očaralo in je obljubila, da bo svojega zaročenca v vsakem oziru podpirala. Na njegovo prigovarjanje je pusti-
la službo bolničarke in se nastanila v nekem dragem hotelu, katerega so predvsem obiskovali nemški agenti.
2e za nekaj časa so bila njena prizadevanja poplačana. Uspelo ji je prisluškovati razgovoru dveh Nemcev, ki sta večkrat omenila uspešno delovanje vohuna »H. 21«. Gospodična Wittig je o tem takoj obvestila svojega zaročenca, ki je takoj stopil v stik s kapetanom Ladou-xom od francoskega vohunskega urada.
Kapetan je iz poročila takoj sklepal, da je »H. 21« najbrže vobunka, ki stanuje v Franciji ali pa ji je vsaj dana možnost delj časa prebivati v tej državi. Dal je opazovati Mato Hari, vendar pa ji niso mogli ničesar dokazati, čeprav je bilo nekaj njegovih tovarišev prepričano o njeni krivdi. Drugi pa so bili mnenja, da dobiva nasprotnik tako važno poročilo le radi tega, ker je na delu nadarjena nemška vohunka »Mile. Docteur«. Ladoux je valil krivdo na Mato Hari, njegovi predpostavljam pa so takrat premalo uvaževali njegovo mnenje.
Ladoux je odpotoval v Švico, kjer je imel dolg razgovor z de'Chillyjem in gospodično Wittig. Pri povratku v Pariz je
vzel Švicarko s seboj in jo nastanil v hotelu, v katerem je stanovala tudi Mata Hari. Dobila je nalog seznaniti se s plesalko in si pridobiti njeno zaupanje. Iz-gleda, da je gospodična Wittig svojo nalogo popolnoma rešila. Izdajala se je za navadno dekle, katerega je zaslepila ljubezen bogatega francoskega aristokrata, in ki ne ve, kako se takega odličnega moža trajno priklene nase. Zato je milo prosila Mato Hari, naj jo vzame pod svoje okrilje, ko je vendar uživala ljubezen tolikih moških. Gospodična Wittig se je hotela od nje naučiti, kako je treba nastopati v odličnem svetu.
To je laskalo samozavesti slavne plesalke in se je res zavzela za Hanno Wit-tig. Več tednov sta bili nerazdružljivi prijateljici in sta postajali čedalje bolj zaupni. Mlada učenka v umetnosti ljubezni pa naj si ne bi ustvarila mnenja, da njena učiteljica vodi tako luksurijozno življenje samo zato, ker je kurtizana. Radi tega ji je Mata Hari namignila, da dobiva znatne vsote za svoje delo kot vohunka.
Ladoux je to seveda takoj izvedel in o tem tudi poročal svojim predstojnikom.
V ¥ i r 1 i5 n r ti, "dne 4. VIT. 1032.
■B£.v	.	. asa*
Vendar pa tega niso smatrali za zadosten dokaz, da bi Mato Hari zaprli, ker bi prav lahko zanikala neutemeljeno obdol-žitev. Razen tega pa bi tudi njeni upliv-ni prijatelji protestirali proti temu, da nastopijo proti njej le na podlagi podatkov nekega romantično navdahnjenega dekleta. To dekle se je v svoji vnemi, služiti stvari svojega zaročenca, gotovo dalo zapeljati k pretiravanjem. Francoske oblasti so ubrale srednjo pot in sklenile Mato Hari izgnati.
Če bi bila Mata Hari ta odlok sprejela, bi bilo vse dobro in bi svoje delovanje kot vohunka v kakšni nevtralni deželi lahko nemoteno nadaljevala. Namestil pa, da bi se vdala v usodo, je bojevito izjavila, da ni nikdar kakorkoli nastopila sovražno proti Franciji. Ona ljubi to deželo in ji hoče služiti. Končno se je prostovoljno ponudila francoskemu tajnemu uradu kot vohunka.
Njeno postopanje je iznenadilo Ladou-xa, ki očividno ni ničesar vedel o njenih odnošajih do ruskega častnika. Kajti samo strah, da Maroffa ne bo nikdar več videla, ako zapusti Francijo, jo je privedel do tega koraka. Hotela je za vsako ceno ostati v Franciji, pa bilo kakor bilo.
Škandal v praški boljši družbi
»Inženir« in njegova dražestna »žena«.
Pred meseci se je pojavil v Pragi eleganten mlad zakonski par, mož se je izdajal za inženirja, žena pa je bila nenavadno ljubka in lepa. Tako sta, ne da bi bil kdo prav vedel kako, nenadoma prišla v sredino družabnega življenja boljših krogov. Pojavljala sta se povsod in povsod sta imela pristop. Za naklonjenost mlade inženirjeve gospe so se moški kar trgali.
Nedavno pa je bilo vse te slave naenkrat konec. Neki arhitekt, ki je često obiskoval mlado lepotico, je po zadnjem obisku opazil, da mu je izginila listnica z večjo vsoto denarja. Osumil je svojo prijateljico, da mu jo je ukradla in jo prijavil policiji. Toda ko je policija prišla v stanovanje, je bilo že prazno; mlada zakonca sta brez sledu izginila.
In tako se je ugotovilo, da gospod in njegova dama nista bila niti inženir in žena niti poštena človeka, ampak navadna zločinca, ki sta se na ta način sijajno preživljala. »Žema« je zavajala gospode iz družbe in jim kradla denarnice, kar so seveda opazili, mislili pa, da so jim jih ukradli žepni tatovi na ulici ali v tramvaju, ali pa so jih izgubili. Na to, da bi jim jih bila izmaknila »dražestna dama«, niti pomislili niso. Medtem pa, ko je »žena« zabavala prijatelje in jim kradla de-
Strašna nesreča na loirinškem dirkališču
Pri dirkah »Okoli Lotrinškega« se je pripetila huda katastrofa: dirkač Tedaldi je na nekem ovinku izgubil oblast nad svojim vozom; vrglo ga je s proge, in je njegov avto priletel kakor granata med gledalce. Tri ljudi je ubilo, 22 je težko ranjenih, med njimi nesrečni vozač.
nar, je »mož« obiskoval njihova stanovanja in previdno izmikal dragocene male stvari, temu uro, onemu prstan itd. Policija je doslej ugotovila samo to,
da sta bila »inženir in njegova žena« dva brezposelna bivša artista, kam sta izginila, je pa še vedno nerazrešena skrivnost.
Ameriška justica
V Ameriškem mestu Ragleighu je bil že lani obsojen na smrt 19-letni Willie Rector, in sicer radi nekega zločinskega napada. Po odredbi sodišča bi bil moral biti Rector usmrčen na električnem stolu že 2. oktobra lanskega leta, kar se pa ni zgodilo. Sodišče je namreč nanj popolnoma pozabilo, akti so se nekje izgubili ali založili. Morda bi bil obsojeni ostal še dolga leta v ječi, da ni naposled zaradi silnih duševnih muk, ko je dan na dan pričakoval smrti, popolnoma zblaznel. Šele tedaj, ko so pazniki spoznali, da je treba z Rectorjem nekaj ukreniti, je sodišče ugotovilo svojo pozabljivost in zopet pričelo iskati izgubljeni akt. Po zakonu je seveda usmrtitev norca nedopustna, zato bo romal nesrečni mladenič zaenkrat v blaznico. Usmrčen bo šele takrat, če se mu zmedeni um zopet razjasni. Pač sijajen primer ameriške justi-ce!
Nove francoske znamke.
V mesecu maju prihodnjega leta bo izdalo francosko poštno ministrstvo znamke s sliko umorjenega državnega predsednika Paula Doumerja. le dni pa bo poslala v promet serijo znamk, posvečenih miru med narodi. Filatelisti se že sedaj zanimajo za te nove znamke francoske republike.
Gambrinova dvorana.
Najlepši senčnati vrt, vedno sveže Tscheligijevo pivo, prvovrstna hrana, dnevno koncert. Sprejemajo se abonenti!	2049
Abonente sprejmem.
Zajuterk, kosilo ki večerja Din 300.— Naslov v upravi »Večernika«. 2115
Pozor kuharice.
Kuharica, starejša in pdštena oseba.se takoj sprejme. V poštev pridejo le kuharice, katere so že v gostilniških obr-tih delale samostojno in opravljale vsa kuhinjska dela. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove upravništvo lista. 2079
Prodani
posteljo, stensko uro in pisalno mizo. Vpraša se Tattenbachova 26 II. 2103
Lepo trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami se odda s 15. julijem. Interesenti se izvolijo oglasiti, odnosno pisma adresirati na gospo Pore-kar, Cankarjeva ul. 18.	2086
Oddani trisobno stanovanje
s kuhinjo, solnčno suho, z 1. avgustom boljši, mirni stranki. Betnavska cesta št. 23.	,	2160
Sobo,
čisto in zračno, s hrano ali brez, išče tovarniška uradnica. Ponudbe na upravo pod »Uradnica«.	2044
Sprejmem gospodično kot sostanovalko
in v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«.	2094
Sobo In črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3. za kavarno »Astoria«.	3
Jos. Tichy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te!. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
*
Prevefani hribovec
»Lcoo tele si prizna! s selma Juri!. Koliko si dal zanje?« — »I. plačal nisem niti Dare več. kakor le gospodar zahteval.« — »No. koliko pa je hotel?« — »Niti pare več. kakor sem mo olačr.l.«
VeSiko izbiro
pioihlMov
po najniž ih cenah nudi
IV. KRAV OS
ALEKSANDROVA 13
Yi'o	*	®
(T. SOKLIČ)’ at, Maribor gj
zastopniki it sprejmeta
$«%’!*«■.
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
ItO
‘ra.
»Dober dan, gospod komisar! Prosim, meni so ukradli denarnico!«
»Moja denarnica ni bila ukradena, pravkar sem jo spet našel!«
»Tako? No, mi pa že imamo tata!«
Naročnikom in čitateljem „Vecernika'4 priporočamo re-le mariborske tvrdke naše inserente fj			
Ekspertna hiša „Luna“ Maribor, Aleksandrova c. 19	Ivan Pregrad konfekcija »Trgovski dom" Maribor, Aleksandrova c. 25	' M. Ornik ; manufaktura in specljalna trgovina dežnih pla;čev Maribor, Koroška cesta št. 9	Anton Paš modna trgovina j Maribor. Slovenska ulica H
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.