Štev. 52.
Izhaja vsak četrtek popoldne.
V slučaju praznika dan poprej.
Cena :j
.............Din.	4
  . 12
.............. n	24
Posamezna štev. stane 1 Din.
,	Uredništvo:
HUbljana, Kopitarjeva ul. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo.
**®*ranklrana pisma se ne sprejemajo.
* *n mesec 14 četrt leta ** Pol leta .
PoStnina plačana v gotovini.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 27. decembra 1923.
Leto II,
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo „Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inserati se računajo :: po dogovoru. ::
Novoletni poziv.
Kmalu napoči novo leto in nam prinese nove boje, trud, nove naloge. Poglejmo za hip nazaj v prebost in premotrimo, kakšen položaj je ostavila delavstvu.
Kar se tiče državne zakonodaje, je ostalo vse pri jarem, ako se ni poslabšalo. Imamo nekako ministr-.y° za socialno politiko, ki pa se bavi z vsemi mogoči stvarmi, samo ne s široko zasnovanimi delavskimi pkoni. Letos n. pr. je potom bank prehranjevalo pa-'v1ne kraje tako, da so ljudje pri trgovcu lahko dobi-aii življenjske potrebščine ceneje kakor od vlade, vrh-.e!Ia so banke špekulirale in državi, oziroma davkopla-®valcem napravile ogromno škodo. Ministrstvo za sojino politiko je sploh, odkar ni več našega Gostinčar-,a’ Postalo navadno korito za vladno partijo. Zaman ča-a delovno ljudstvo od te vlade splošnega zavarovala za starost, kakor ga zdaj izdelujejo na Čehoslo-^asketn. Vlada celo misli ministrstvo za socialno politi-^ sploh opustiti, ker najbrže premalo nese. Čemu bi 'teki režim brigal za dobrobit delovnih slojev, ko se a mora brigati za gospodo, kako bi delala na račun dr-jj ^ boljše kupčije ? Ako se bo vlada prizadevala za j *Jše mezde in delovne pogoje za delavca in uradnika r za pomoč siromašnemu kmetu, ji bo zmanjkalo de-‘ rw za ministre, komisije, podkupnine in kanone.
„ pe Pogledamo na delavsko samoupravo, se nam . * ista žalostna slika. Imamo nekako delavsko zbor-jo, ki je bila zamišljena tako, da bi delavski stan zadeve sam upravljal, zadobil vpliv na industrij-Proizvodnjo, ščitil delo nasproti kapitalu in pose-v mezdne spore v prid socialnemu blagru in napred-11 belih sužnjev. To zastopstvo bi moglo pridobiti sča-^ttla ogromen pomen v celem našem državnem živ-Toda ta zbornica se je enkrat sestala, potem pa (jm več, tako da zanjo danes sploh nihče več ne ve. 'tli >[• ^)rez partt‘ja- ^isti socialistični voditelji, ki so Ij ji'1 v njej večino, so sc menili za to zbornico toliko, ku*1- r Za 'ans^> sneg, pač pa v svojih glasilih prežve-to'eio vsak dna Marksa, zabavljajo zoper vero in svoje ^ariše, krščanskosocialne delavce, ter se tudi medse-J zmerjajo hujše kakor kakšne stare coprnice.
Slo Tukaj ^ vse z*°’ vsa žaloigra, ki se odigrava s enskim delavstvom ! To so namreč izvestni (ne vsi!)
Uig- »“'-nL voditelji, ki so zavrgli vero in z njo vse res-Se c°’ .s'°koko in iz srca potekajoče prepričanje. Čemu Voci-?C|‘alistična s^ran^a ta^° ceP' '• Zato, ker so gotovi ^ 1 eUi drug drugemu nevoščljivi, ker bi vsak rad sa-jfu, ® račun delavcev splezal višje, ker so pri tem me(j\ ^ugemu napoti, ker se v gonji za dobrimi mesti hitro °i sovražijo hujše kakor pes in mačka. Kakor j)0jvx Se je pa kakšen tak voditelj zadosti nakričal, si ^ Korak kotiček ali pri kakšni banki ali pa v vladni žalil *' S„ komunisti ni nič drugače. Koliko izdajalcev je že v njihovih vrstah !
Sq n ^as Psujejo, da smo »buržujski privesek«, sami pa sten 0 buržujskega duha, se pehajo za udobno cksi-rn0 0 ,ln z delavstvom uganjajo burke. V času, ko ima-radik-1JVe^ socialističnih strank, ko se oznanjajo naj-ko . a*nejši programi, ko se toliko o socializmu piše in stih e.s*ni socialistični voditelji menijo, da ni bolj či-tj vatnih in pravih marksistov kot so oni, niso vsi ^ač ^ za delavstvo priborili niti najmanjše mrvice. tiik0 Pa Mrcvarijo Kristusa, evangelije in cerkev, ki n*^ ne	Pustite vsakemu, naj veruje, k
filetih ga srce žene, in se potegujte za pametno izpre-*avCj 0 sfecialnih razmer kakor to delajo angleški de-
Delavstvu je potrebna edinost. Le v eni sami fronti si delavstvo lahko pribori svoje pravice, prisili bur-žuazijo, da zadobi delavec nadzorstvo nad proizvodnjo in sčasoma postane soudeležnik podjetja. To je pač najbolj pametni bližnji cilj borbe za socialen red v človeški družbi. To se pravi, vsi, ki danes živijo od truda svojih rok in svojega uma, pa služijo s tem dobiček kapitalistu, spadajo skupaj. Vsi ti ljudje imajo tudi vero, vero v pravičnega Boga in nesmrtnost duše ter povračilo vsega hudega, v večne moralne postave. Vsi ti naj se vzamejo skupaj, naj stopijo v federacijo vseh so-cialnoinislečih ljudi in strank : kdor pa hoče uganjati protiversko gonjo, ta naj se zveže z enakomislečimi, socialni boj naj pa pusti pri miru, ker ta nima nič opraviti z bojem zoper vero. če take zgage odletijo, bo enotna fronta delavstva tisti hip ustvarjena. Spametujte se, socialnodemokratski in komunistični voditelji, kar vas je ljubečih delavstvo in resno stremečih za novim socialnim redom ! Ali ne vidite, kako vaše prazne marnje o svetovnih nazorih le cepijo, razdružujejo, kako nikamor ne vedejo ? Ali ne uvidite, da je ves ta protiverski boj buržujski strup, liberalna dedščina, da je vse to brezboštvo starokopitno, znak duševnega in moralnega propadanja »višjih« meščanskih slojev, ki so zanesli to med delavce ?
Naj bi novo leto prineslo med vse delavce in njihove duševne voditelje to spoznanje !
Politični pregled.
Pri nas.
Volitve v oblastne skupščine se ponovno napovedujejo. Pri debati o proračunu za notranje zadeve je minister izjavil, da bo v Sloveniji parcelacija izvedena tekom dveh mesecev. Značilno je, da je novi veliki župan imenovan samo za ljubljansko oblast, dočim so vsi prejšnji zastopali pokrajinskega' namestnika in upravljali celo Slovenijo. Vsekakor bo režim hotel uveljaviti svoje. SLS bo pa storila vse, da se te nakane razbijejo. Ue bo volja slov. ljudstva neomajana, tudi parcelacija ne bo držala.
Klerikalci gredo v vlado! Tako so trobili nasprotniki cel teden. Bila je že prodana autonomija in ves program SLS. Ko so videli, da ima laž prekratke noge, je »Jutro« klerikalce hitro »pregrupiralo« v opozicijo. Zato je poslanec Vesenjak pri seji finančnega odbora izjavil sledeče : Vesti o pogajanjih med Jugoslovanskim klubom in radikali so brez vsake podlage. Kajti za Jugoslovanski klub niso merodajne želje radikalov in tudi demokratov, ki uvidevajo, da se njihov režim lomi in ruši, temveč so za Jug. klub merodajne potrebe in želje slovenskega naroda.
O	slovenskem šolstvu bo v bodoče odločal izključno Belgrad. Veliki župan ne bo imel pri tem nobene besede. To inenda niti liberalnemu učiteljstvu ne bo všeč. Nam je prav, kajti vrste autonomistov se bodo pomnožile.
Samostojni kmetje nikakor nočejo pod Praprotnik-Žerjavovo komando. »Jutro« jih zato besno napada. Da bodo »varnejši« in »močnejši«, so se zatekli k ostalim »naprednjakom«, starinom, radikalom in kakor se že imenujejo. S temi bodo izdajali skupen dnevnik. Tako se bo vsa »napredna fronta« razdelila v dva bančna tabora, ki bosta skušala drug drugega požreti. Kapital se z vso brezsramnostjo šopiri v naši javnosti in' grozi obvladati sleherno fazo našega javnega življenja. Delavno ljudstvo naj pa trpi in dela in nosi na svojih rokah politične oblastnike — zastopnike velekapitala. To je načrt. Delavstvo mora skrbeti, da bo ostalo samo pri načrtu.
V	inozemstvu.
Volitve na Grškem so izpadle za republikance. Predsednik republike bo menda znani Venizelos ali pa miljarder Zaharov. Gotovo je, da so prekucije na Grškem narejene in da tudi republika ne bo dala ljudstvu pravic.
Angleški parlament bo otvorjen s prestolnim govorom dne 15. januarja.
Rumunija bo upostavila normalne diplomatske razmere z Rusijo. Tozadevna pogajanja se bodo takoj pričela. Mi, ki zvez z največjo slovansko državo najbolj potrebujemo, borno tudi v tem pogledu zadnji.'
Na Poljskem je sestavil novo vlado dr. Vladimir Grabski, ki je obenem tudi finančni minister. Program nove vlade je zboljšanje poljskih financ.
Nemčija je zaplavala v mirne vode. Izmenjala je s Francijo zadovoljive predloge, ki jih bo sigurno tudi Belgija sprejela. Marka se stalno popravlja.
Poljska in Rusija sta izmenjali note, ki ugotavljajo priznanje zveze sovjetskih republik s strani Poljske. Rusija pa bo zato izvršila vse sklenjene dogovore. Državi sta upostavili normalne odnošaje. Naknadno bosta sklenili konzularno konvencijo.
Naj živi strokovna zveza!
V	nedeljo, dne 16. t. m. se je ustanovila v Ljubljani v gostilni pri »Mraku« »Strokovna zveza tobačnih trafikantov za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. Pred občnim zborom se je vršil dopoldne ob 10. uri v istih prostorih sestanek delegatov bivšega društva, »Udru-ženje tobačnih trafikantov za Slovenijo s centralnim sedežem v Ljubljani«, katerega se je udeležil med drugimi tudi zastopnik J SZ in zastopnik Pokrajinskega tajništva J SZ v Mariboru.
Predsedstvo nove strokovne organizacije in odbor je bil izvoljen soglasno in nudi po svoji sestavi dovolj jamstva, da bo s pridom vršil novo delo. Občni zbor je sklenil, da bo znašala članarina za novo strokovno organizacijo mesečno Din. 5. Proglasil je »Pravico« za glasilo tobačnih trafikantov v Sloveniji z naročilom, naj se na ta list naroči sleherni tobačni trafikant in trafikantinja.
Občni zbor je trajal skoro 4 ure. Debata je bila živahna ter skozi in skozi stvarna. Glavni tajnik JSZ tov. Žužek je v kratkem govoru pojasnil pomen strokovne organizacije in pokazal njene glavne cilje. Tov. Andrej Semenič iz Maribora, kakor tudi zastopnik celjskih trafikantov pa sta pojasnila mnogokatere podrobnosti.
Razpoloženje celega občnega zbora je bilo izvrstno in so vsi prisotni takoj podpisali pristopne izjave.
Tako je zopet en delovni sloj izprevidel, da je njegova edina rešitev v močni strokovni orKanizacjii. V tej bodo tobačni trafikantje zbrali svojega zadnjega tovariša in tovarišico iz cele Slovenije. Njih gmotni položaj je namreč tak, da je treba misliti na najresnejši boj proti izkoriščevalcem. Trdno smo prepričani, da bodo trafikantje tako strnili svoje vrste, da bodo morali prodreti s svojimi pravičnimi zahtevami.
Nekaj mesecev bo sedaj treba posvetiti podrobnemu organizatoričnemu delu. To je težko. Ali organizacija pojde preko vseh težav. Zato smo trdno uver-jeni, da bo ta nova strokovna zveza kmalu eden najvažnejših činiteljev v boju zoper kapitalistične izkoriščevalce in da bo v doglednem času mogla dokazati svojim članom, kako nevidne moči tiče v organiziranih delovnih silah.
Nova strokovna zveza naj živi !
^ostojevskij :
Mlada žena.
Srce
II.
fiu mu ie bilo tako močno, da se mu je zdelo, da Drevzei-CJ° prec* °^mi ze*ene P*ke> in *edai ga je zopet Se ie nr' 0rnot/ca- Bolela ga je glava. Kakor mrtev stroj ^ialegari|:)rav^al’ da uredi svoje malo imetje. Vzel je iz Odn ZaY^*a, v katerem je imel perilo, najpotrebnejše in S|jf kovček s knjigami in začne razvrščevati knji-i nave,i,eP0 mi.zi' Toda mal° Pozneje se njegove ro-,e Pred n-a,° tlK*' teRa t*e*a- Karkoli je delal, vedno se I)ryega J,m Pojavljala slika mlade žene, ker je ona od r‘l2drl,2ijh?-nu.tka dalje vezala njegovo srce s tako ne-F0sijalo v 1™1 vezrr!i 'n Je sedaj toliko sreče naenkrat • kakor n3.?sov? življenje, da so se mu misli izgubljali6 Sv°j potn'1?0 sam n' ve^ ve<^e'’ hoče. Vzel i^iernnik m *	?	namenom,	da	ga nese starcu, čegar
i-Ur‘n otln^POSta v upaniu seveda, da vidi njo. Toda Irila z Vrata *e zel° malo, vzame potni list, po-o m reče : »Zbogom !«, in nato vrata zopet
zaklene. Neprijeten občutek obide Ordinova. Bilo mu je, dasi sam ni vedel, tako vežko gledati tega starca. V njegovem pogledu se je svetilo vedno nekaj kakor preziranje in zloba. Toda neprijetni utisek se je kmalu razblinil. On je živel že tretji dan kakor v vrtincu v primeri s svojim dosedanjim mirnim živjenjem. Zdaj ni mogel več misliti, da, tega se je pravzaprav celo bal. Zanj se je vse nagol izpremenilo : Imel je temen občutek, da se je njegovo življenje prelomilo v dva dela, toda v njegovih mislih noben ni bil toliko vreden kakor njegova prva polovica. On je občutil samo nagon, samo neko pričakovanje.
Ne da bi'vedel, kako naj si tolmači vedenje starčevo, krene zopet v svojo sobo. Pri peči, v kateri se je kuhalo, je delala neka majhna ženska, upognjena od starosti. Bila je tako zanikerno in nemarno oblečena, da je mogla vzbuditi samo zopernost. Vrh tega, kakor se zdi, je bila zelo revna. To je bila služkinja. Ordinov, ki jo je slišal nekaj mrmrati in videl premikati se njeno škrbasto spodnjo čeljust, jo ogovori, toda ne dobi odgovora ; zdelo se je, da molči iz same zlobe. Naposled pridne poldne. Starka vzame s peči jed — juho z zeljem,
paštete in govedino — in jo nese v drugo sobo. Istottfko jed prinese Ordinovu. Po obedu nastane v hiši mrtva tihota.
Ordinov vzame knjigo v roke, začne čitati stavek za stavkom in več strani, pri čemer se je trudil, da bi razumel to, kar je prečital, toda ostalo mu je vse nejasno tudi potem, ko je prebral dvakrat. Kmalu vrže knjigo stran in se pripravi, da bi svoje stvari še malo uredil. Toda to ni dolgo trajalo. Nepotrpežljivo vzame naposled kapo in površnik in odide na ulico. Ne da bi pazil, kod hodi, je šel dalje in se zelo trudil, da bi zbral svoje misli ali da bi vsaj mislil na svoj novi položaj. Toda ta napetost volje sc mu spremeni v muko — kakor da bi moral sam sebe mučiti. Očividno se je pre-mrazil : včasih se ga je lotil leden mraz, da je šklepetal, nekaj časa pa je zopet gorel v vročini, in od časa do časa mu je začelo srce tako burno biti, da se je moral nasloniti na zid. »Ne, rajši umreti — rajši umreti,« so mrmrale njegove ustnice v vročini, ne da bi sam kaj vedel za to. Tako je taval še dolgo po ulicah, dokler ni naposled vsled hudega mraza m vlage prvikrat zapazil, da gre dež. Tedaj se zave in krene nazaj. Malo preje,
Proti ukinitvi ministrstva za
socialno politiko.
Vprašanje posl. Gostinčarja in Žebota na gosp. predsednika ministrskega sveta v zadevi ukinjenja ministrstva za socialno politiko.
2e dalje časa se čujejo glasovi, da se namerava ukiniti ministrstvo za socialno politiko. Časopisi pa sedaj poročajo, da je to zaključil tudi radikalni klub, ki tvori sedanjo vlado.
Ako je to resnica, potem moremo smatrati to kot udarec v lice delavnemu narodu in koncesijo onim, ki žele in hočejo svobodno izkoriščanje delavnega ljudstva v svoje egoistične namene.
Vse kulturne države priznavajo dandanes delu vrednost in delavcem veljavo in varstvo, ter so si v ta namen ustanovile socialna ministrstva, ki imajo namen, pravično urejevati razmerje med delom in kapitalom, in s tem varovati delavno ljudstvo pred prevelikim izkoriščanjem in nepravičnostjo brezsrčnih kapitalističnih krvnikov.
Delavno ljudstvo v odločevanju svojih gospodarskih razmer ni svobodno. Ono je odvisno od svojih delodajalcev, katere ščitijo zakoni, pazna očesa vlasti in žandarmov.
Razni delavski zakoni, delavstvu brez posebne kontrole ne morejo koristiti, ker je dana mogočnost ignora-cije zakonitih določb delavskih varstvenih zakonov od strani kapitalističnih podjetnikov, katerih bi najbrže tudi na pritožbe, ne klical nikdo na odgovornost.
Ker ima ministrstvo za socialno politiko namen urejevanja razmer med delom in kapitalom, skrb za siromake in invalide, skrb za izseljenike, varstvo delavstva in delavsko zavarovanje itd., je iz tega vidika za razvoj urejenega socialnega življenja največje važnosti in nujno potrebno.
Zato je pa narekovala državniška modrost državnikom civiliziranega sveta, potrebo ustanoviti v zgoraj označeni namen posebna ministrstva, ki se imajo pečati samo z socialnimi zadevami.
Tudi v naši državi imamo ministrstvo za socialno politiko, ki pa ni po volji varuhom kapitalizma, vsled česar se pojavljajo glasovi za ukinjenje tega ministrstva.
Z ozirom na te vesti se Vas gospod predsednik ministrskega sveta dovoljujeva vprašati:
Ali so resnične vesti, da se ukine ministrstvo za socialno politiko ?
Ali ste voljni, v interesu države, reda in socialne pravice, zastaviti Vaš vpliv v to, da se ministrstvo za socialno politiko ne ukine ?
Prosiva odgovora v Narodni Skupščini.
Beograd, dne 17. dec. 1923.
Jos. Gostinčar, nar. posl. Franjo Zcbot, nar. posl.
Strokovna zveza
Tobačna tovarna. Pred kratkim časom je bila v strojnem oddelku zaposlena delavka Apolonija Zor, na zahtevo gospoda Debeljaka kaznovana za en dan, ker se je grozansko pregrešila napram ključavničarju J. Gašperlinu z besedico, zakaj da s strojem »nagaja«. Zor Apolonija kot pobiralka cigaret je odgovorna za dobro delo in polno število cigaret! Ko je bila pred dobrim pol letom zaposlena pri nekemu drugemu stroju, ki je imel — oh, čudno prečudno ! — tudi tako pamet, da je »nagajal«, ji je bivši g. nadzornik zagrozil, da jo bo kaznoval, ako stroj ne bo produciral zadostnega števila cigaret. In ko je pred dnevi, da boste prav brali, zopet stroj »nagajal«, se je Polona tako strašno spozabila, da si je drznila reči g. Gašperlinu : »Kaj pa vendar nagajate, da stroj zopet ne gre !« G. Debeljak, višji vseh ključavničarjev pa je zahteval kazen, in Polona je bila ob enodnevni zaslužek, v kancliji so ji namalali pa »piko.« — Kaj pa je vendar Polono pripeljalo do tega, da se je tako grozno pregrešila?! Poslušajte ter strmite nad vestnostjo neoporečnih gospodov ključavničarjev ! — Ko so se izvršile v tem oddelku radi neprestanih tatvin izvestne izpremembe, se je izrazil neki gospod ključavničar : »Bo pa stroj naredil dnevno samo 10.000 cigaret, ali pa še toliko ne. Vsak stroj pa mora napraviti dnevno nad 100.000 cigaret 1 Sedaj je konec in — pika ! Pravzaprav tri pike... Stvar namreč še davno ni končana. Videli se še bomo pri Filipih--------------
Ljutomer. Načelstvo strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru, želi vsem tovarišem in tovarišicam strokovnih zvez vesele Božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto !
Dragi tovariši in tovarišice!
V	novem letu se zdramimo in se krepko popri-mimo z vso vnetostjo svoje organizacije. Nobeden ne sme izostati, temveč pridobiti še novih članov tako, da bodemo v novem letu zbrali vse svoje tovariše in tovarišice v našo sredino, da bode naša vrsta močna in trdna, da se bodemo lahko krepko borili za naše upravičene zahteve do končne zmage. Ne smemo pa tudi pozabiti na naše dolžnosti, da bodemo v novem letu redno in točno plačali naše mesečne prispevke ter po možnosti naročali na naš delavski list »Pravica«, tako da ne bode nobene viničarske in delavske bajte brez »Pravice«. V novem letu, dragi, krepko in neustrašeno naprej !
Neznosen položaj viničarjev. Iz Vurberga pri Ptuju smo prejeli sledeči dopis. Gospod urednik ! Dovolite, da Vam kratko opišem neznosen položaj naših viničarjev in kmetskih delavcev. Dnevno služimo kvečjemu 5 do 6 dinarjev. In to samo poleti spomladi in jeseni, kadar je lepo vreme. Celo zimo pa ga viničar in kmetski delavec ne vidi božjaka. Zato je beda teh delovnih slojev taka, da bi je ne mogel popisati noben človek. Ljudje so razcapani, otroci nagi. Niti v šolo in cerkev ne morejo hoditi. Uprava tukajšnjega veleposestva Herberstein prerešetava delavstvo tako, kakor izbirajo kmetje na sejmu živino. Najboljše izbere za delo in jih plača tako sramotno, da je škandal. V mirnem času smo zaslužili dnevno 25 do 30 krajcarjev za navadna dela, za težja pa eno krono. V najslabšem slučaju bi morali mi za svoje delo prejemati danes toliko v dinarjih. Pa bi še težko pošteno živeli. Posestniki prodajajo poljske pridelke vendar po današnjih cenah. Zakaj bi se tudi plače viničarjev ne uredile temu primerno ?
Ob priliki bomo zbrali naše delavstvo na večji shod in pozvali poslanca Jožefa Gostinčarja in Vesenjaka, naj nam poročata, kedaj je pričakovati izboljšanja sedanjega neznosnega gmotnega položaja viničarjev in kmetskih delavcev.
Po vsem kulturnem svetu se bije boj, se liudje združujejo k skupnemu odporu proti pijančevanju. Slovenski delavci! V vsaki skupini takoj ustanovimo odsek, ki bo skrbel, da ne bo pijancev med člani. Treznostne odseke v vse naše skupine.
Poselska zveza.
V	vednost. Z dnem 17./12. 1923 je Poselska zveza prenesla svoje poslovne knjige v pisarno JSZ na Stari trg štev. 2./I. Otvorila je posredovalnico za delo. Nato opozarjamo vse gospodinje in sluškinje. Uradne ure Po-selske zveze so vsak dan od 8 zjutraj do 12. ure opoldne.
Vse sluškinje, ki iščejo dela in vse gospodinje, ki iščejo sluškinj, naj se med temi urami obračajo na pisarno Stari trg 2./I.	Tajništvo.
Dopisi.
Prevalje. Delavstvo na tukajšnji parni žagi, ki je last lesne družbe »Korotan«, je pristopilo k stranki krščanskih socialistov, ter se je s pomočjo vrlega bori-telja za socialne pravice tov. tajnika tukajšnje skupine strok, zveze rudarjev Mirka Mikelja, ki je oskrbel članske izkaznice in potrebna pravila, organiziralo v strokovni zvezi lesnega delavstva v Sloveniji. Na sestanku v društveni dvorani izobr. društva dne 16. decembra, so omenjeni delavci polnoštevilno zbrani, po nagovoru predsednika skupine strok, zveze rudarjev Leopolda Abrahama, in po stvarnem govoru tajnika Mirko Miklj-a izvolili svoje zaupnike. Pristopilo je 25 članov, ki so pri poravnavi članarine obenem naročili vsi strokovno glasilo »Pravica«.
Potom enotne in trdne organizacije krščanskih socialistov si hoče delavstvo pri navedenem podjetju parne žage priboriti predvsem 8-urni delovni čas, s primerno plačo, ki bo odgovarjala sedanjim draginjskim razmeram. Vsem kapitalistom in onim, ki imajo vsega v izobilju, pa zakliči »Pravica« ob tej priliki: »Bodite Vi pravični in usmiljeni do delavcev, pa bado reveži kruhoborci zadovoljni.
Kočevje. Sodrugi narodni »socialisti« bi se tudi radi šli rudarsko strokovno organizacijo. Po njihovem mnenju je zanjo nujno potrebna veselica in harmonika. Pucelj je na podoben način organiziral svojo proslulo »Samostojno kmetijsko stranko«. Sedaj njegove pristaše silno glave bole. Tudi sodrugom narodnim socialistom
se utegne v Kočevju pripetiti kaj takega. — Volitve v lokalni odbor so izpadle za skupino »Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev«. Izmed 10 odbornikov in 10 namestnikov je skupina dosegla 5 odbornikov in 4 namestnike. Drugi so zaenkrat neorganizirani. — Gospod Biskupski trdno stoji kot kralj. Še bolj. Vendar s{ tudi njemu utegnejo nepričakovano zamajati tla. Ru' darska zemlja je včasih vulkanična... Gospod ravnatelj naj to v svojem srcu malo premislijo...
Zagorje! Bernotovi socialisti so splošno znani. Ampak zagorski narodni socialisti, ježeš-na ! Ljubljanska centrala pritiska nanje in pritiska, pa vse zastonj! Od' borovih sej ni, članarina se ne pobira, obračunava se ne. Predsednik ne sklicuje sej, če pa jo, se je niti odborniki ne udeleže. Bodo morali začeti posnemati sV0ls kočevske sodruge. Malo muzike, malo skakanja po malih parkeljcih ter igra »Ha-ha !«.
Žirovnica. V- nedeljo 16. t. m. se je vršil pri 035 občni zbor skupine SZTD. Predsednikom je bil izvoli®11 obče spoštovani Tomaž Rajdiž, blagajnik Jožef CoP3-’ tajnik in obratni zaupnik Alojzij Robič. Pristopilo je novih članov tako, da smo sedaj vsi pod eno treho. Vsa član mora biti naročen na list »Pravico«. Dal Bog n#’ go uspehov v bodočem letu. Vsem krščansko misleč151 tovarišem in tovarišicam širom Slovenije voščimo sreč511 novo leto !
Ljutomer. Viničar. Ker se bliža staro leto h ko5' cu, bi vendar enkrat želeli, da bi se g. poslanci oglas“ v naši sredini in nam poročali, kaj so ukrenili za ubo^ delavsko paro in viničarje v tekočem letu. Kaj je z šim viničarskim redom ? Se je popolnoma izgubil 5,1 mogoče spi kodo na njem, bati se je, da ne segnije ke se tako dolgo rešuje. Potrudite se torej med nas. K5! smo mi spolnili našo dolžnost, zahtevamo, da tudi ' nam spolnite naše zahteve. Ubogi delavec in viničar svoji bedi in siromaštvu obupno kličeta po pomoči. ,
Upamo, da naš klic ne bo klic ubogega v pušča'
Delavska zveza.
Zabukovica. Sestanek Del. Zveze smo imeli
12.	ob štirih popoldne pri tovarišu blagajniku v Griž3 Navzočih nas je bilo lepo število. Sklenili smo, da ra biti vsak član naše podružnice Delavske zveze naročnik »Pravice«. Tudi smo soglasno zahtevali, morajo naročiti »Pravico« vsi gostilničarji, da bo vica« v vsaki gostilni na razpolago.	.
Stranice pri Konjicah. Dne 16. dec. je bil pri 11
dobro obiskan sestanek Delavske zveze. Poročal je
variš Uranjek iz Griž. Delavska zveza mora tudi nas razširiti »Pravico«, da bo naročen vsak dela^ Tov. Uranjek se je zopet energično zavzel za naše UP kojence. Pristovšer Jože, Hočnik in Adamič se tov. njeku zahvaljujemo, da je izposloval draginjske °e zijonske doklade.
Ministrstvo za soc. politik®
Kakor poročajo belgrajski listi, je radikalski sklenil ukiniti ministrstvo za socialno politiko, mims .
stvo za izenačenje zakonov in ministrstvo za agr®1
reformo. Značilno je, da ubija radikalija ministrstvo
socialno politiko. Jasno je, da je ta sklep provzr°c
kraljevska vlada, katere dolžnost je, varovati pred . koriščanjem surovega kapitalizma, delavsko ljuds* . Toda tu vidimo, da se pri nas kapitalizem globoko j jeda v vlado samo in da je vlada pripravljena, izr0 interese delavskega ljudstva v objem kapitalističnih P lipov in njihovih varovančkov.
Vsi protesti delavstva ne pomagajo nič, saj jih
more podpreti z drugim kakor poštenim dokazovanj
to je pa najbrže premalo. Radovedni smo, kaj porek temu »radikalski komunisti«, ki zavajajo delavstv0fJ, kapitalističen komunizem bogataške in protisocialno j, dikalije. Kupljene duše bodo najbrže tudi ukinjenje nistrstva za soc. politiko odobrile. Kaj jih brigajo j lavske težave in težnje, da se le sami solnčijo v mi' kapitalizma.	m
Ukinjenje socialne politiko, pa je znak nazad*1 štva in ignoracije delavstva.	^
Delavstvu pa bodi to dejstvo v pobudo, da s° < ganizira v Jugoslovanski st»okovni zvezi in politih delavski zvezi!	j
nego je prišel domov, zapazi mladeniča, ki ga je, kakor se mu je zdelo, že delj časa opazival z radovednostjo, toda oni takoj nadaljuje pot proti domu, ko je videl, da ga je Ordinov opazil.
»Dober dan. Vedel bi rad, kako ti je ime ?«
»Ime mi je človek«, odgovori Tatar, namrgo-divši se.
»Bo menda res tako«.
»Moj gospodar Murin, pri katerem imam sobo v najemu — ali je on res mali meščan ?«
»Menda — če vam je on to rekel«.
»S čim se pravzaprav peča ?«
»S čim se peča ? Živi. Ce je bolan, moli. Drugega nič.«
»Ali je to njegova žena ?«
»Katera ?«
»Ki živi pri njem ?«
»Bo že res — če vam je tako rekel. Zbogom, gospod.«
Tatar se dotakne roba kape in izgine v svoj koti-
ček pod obokami vrati.
Ordinov odide po stolnicah do svoje sobe. Starka mu odpre tako, kakor bi se obotavljala, vrata, in obenem nekaj zamrmra v brado, zapre vrata za njim in počasi odkoraka zopet k peči, pri kateri je najbrž Rrebila večji del svojega življenja. 2e se je začelo mračiti in Ordinov je hotel, da mu prineso žveplenke, toda vrata v njih sobo so bila zaprta. Pokliče starko, ki se je nekoliko premaknila in naslonjena na komolce s peči gledala na njega z odprtimi očmi, kakor da premišlja, kaj ima on iskati tam za zaklenjenimi vrati. Molče mu vrže škatljico žveplenk. Pomalem mu je postajalo v duši vedno bolj čudno in čeprav sam ni vedel, kaj se v njem godi, odide na posteljo, za katero ga je nekaj privlačilo. In tedaj se mu zazdi kakor da spi. Večkrat se premakne in zapazi — to je bilo opazovaniie in čutenje v stanju polzavesti — da to ni več spanje, temveč bolestna, trpka pijanost. Kar začuje, kako nekdo trka na vrata in kako se vrata odpirajo in reče sam sebi, da sc onadva vračata od večernic. V tem slučaju, mu pride na misel, bi moral iti k njima in jima nekaj pri-
Mladeniči-pijanci so največja žalost svojim siarS J pohujšanje in nadloga celi občini, sramota dom in narodu — največja sramota pa svojemu delavsM
stanu!
nesti. Tedaj se zopet dvigne in odide k njima, tod3];) enkrat se ustavi in pade na kup drv, katera je s> J naložila na sredi sobe. Od tega trenutka ni več f
ničesar, in kadar je oči odprl, kakor se mu je zde' ' ji dolgem, dolgem času, je z začudenjem opazil, vedno leži na isti postelji, v obleki v kateri je bil, 1 se lepa mlada žena zapeljivo sklanja k njemu v skrbi, z mirnim in materinskim izrazom v očeh. a je, kako se mu premika vzglavje pod glavo in kak Ji
. .	1*	„	V	.	,	|.	'11	.	A.
nekdo pokriva z nečim toplim in kako se nežna ^
spušča na vroče čelo. Hotel se je zahvaliti, prijeti ^
da jo pritisne na svoje suhe, goreče ustnice, daj0^!
krije s solzami in poljubi, da bi jo poljuboval celo ^ nost. Hotel je tako mnogo povedati, toda kaj jfi niti sam ni vedel ! On bi moral umreti in izginiti ^ j trenutku! Toda roke so mu bile težke ko svnec i { ni mogel premakniti. Bilo mu je kakor da je posta ^ in da zato ne more govoriti in zato je čutil samo, ^ mu kri vre po vseh žilah tako, da je mislil, da fa^ gajo. Nekdo mu ponudi vode, da bi pil.,. TedaJ zopet v globoko nezavest.
Za rudarje!
Interpelacija poslancev Kremžarja, Gostinčarja, Kugovnika in tovarišev na gospode ministre šum in rud, pravde, notranjih del in socialne politike radi postopanja državnih oblasti in ponovne hude kršitve državnih zakonov ob priliki rudarskega štrajka v Sloveniji.
Podpisani narodni poslanci so 6. oktobra izročili ministroma pravde in unutrašnjih del spomenico v zadevi postopanja državnih organov napram stavkujo-*im rudarjem na slovenskem. Ker nam na omenjeno spomenico še danes noben gospodov ministrov ni pozitivno odgovoril niti izjavil, da hoče svoje organe poklicati na odgovor zato v isti zadevi stavljamo sledečo interpelacijo :
Trboveljska družba izzvala štrajk.
Rudarski štrajk na Slovenskem največji v zadnjih j”. letih se je pričel 21. julija 1923 ter je trajal več ko ° tednov. Štrajk je izzvalo ponašanje trboveljske pre-^ogokopne družbe in pa zanikerna pasivnost vladnih °rganov, ki niso hoteli trb. prem. družbi odločneje dopovedati, naj ugodi upravičenim zahtevam delavstva. Delavstvo ie opetovano izjavljalo, da je od svojih maksimalnih zahtev pripravljeno popustiti, samo da pride sporazuma. Družba pa je trdovratno vstrajala pri Svoji stari ponudbi: 3 dinarje poviška na dan. Na tretji razpravi, ki se je vršila 19. julija v Ljubljani, se je ugotovilo, da družba noče priznati za izdatke delavčeve niti 1 kg mila na mesec, da mu ni voljna priznati 30 jajc "a mesec kot hrano in zanikala je celo potrebo 7 I mle-** na mesec. Vsled tega je delavstvo naslednji dan sko-f° Po vseh revirjih stopilo v štrajk. Danes je jasno, da družba ta štrajk namenoma izzvala. Podpisani zastopniki so pravočasno opozarjali ministra šume in rude »a nevarnost, katera preti celokupnemu narodnemu Sbspodarstvu ako pride do štrajka. Posredovali smo psebno pri gospodu ministru za šume in rude, ki nam J® izjavil, da hoče vse storiti, da se pogajanja uspešno končajo. Doslej nam ni znano, da bi bilo ministrstvo za sume in rude pred štrajkom kaj storilo v smislu dane Obljube gospoda ministra. Ko je na to, po enotedenskem štrajku, na podlagi nove intervencije podpisanih poslancev gospod minister odredil 28. julija novo konferenco v Ljubljani, h kateri je poslal svoje zastopnike, se Je zopet ugotovilo, da to ministrstvo ni imelo namena Posredovati v prilog delavcev. Konferenca je ostala ]/eZi uspe'ia- Opogumljena vsled jalovega in protide-vskega držanja ministrskih zastopnikov na tej konfe-renci je družba 31. julija odgovorila na delavske zahte-Ve s tem, da je vse štrajkujoče delavce izprla. Odslovila je iz službe 10.000 svojih rudarjev s 40.000 družinami člani.
Državni organi — podporniki družbe.
. Poleg tega nasilnega akta se je družba s tihim Privoljenjem državnih organov polastila bratovskih pladnic, v katere plačujejo rudarji svoje prispevke za ucaj bolezni in nezgod. Te bratovske skladnice oprav-*a v smislu zakona komisija, sestavljena in zastopnikov °djetja in delavcev. Sedaj so ravnateljstva kar naen-rat prepovedala izdajati bolniške liste za bolne ddav-e 'n njih družine. Napram temu početju so državne udarske oblasti poklicane čuvati zakone, molčale. Nas-rotno pa sedaj po končanem štrajku utrgujejo bolniške ^rispevke in sicer dvojno : za družbo in za delavca in vkljub temu, da se med stavko bolniški listi niso iz-aiali. Tudi k temu početju rudarske oblasti molče, k Od početka štrajka je vlada nekaj časa držala ro-*e križem in izjavljala, da se v ta mezdni spor, ki je lav pr‘va*na Zfldeva trb. prem. družbe in njenih de-cev, ne bo vtikala. Podpisani zastopniki so sicer j^ovarjali temu stališču vlade, bodisi v Beogradu ka-r tudi v Ljubljani, toda brez uspeha. Da pa ta mezdni v ?r med družbo in njenim delavstvom ni izključno pri-fcit ?-CSa zna^a]a’ sle<^i iz tega ker vlada kakor smo g oT1 avgusta meseca, v listih, trb. prem. družbi dovolila to °' ?°v^anje cen premoga. Ker je družba za lansko le-5q ^ azala tako velik poslovni dobiček, da je izplačala *aht 'ne dividende, je jasno, da je družba ta povišek del a,a z ozirom na predstoječe zahteve rudarskega 0r avstva po zvišanju plač. Ta 5% -ni povišek cen *Hoga znaša pri toni 14 dinarjev. Ker delavec dnev-t>rnH ri°^cira Povprečno 802 kg, bi družba od dnevne več n Je vsakega delavca dobila 11 dinarjev 50 para Han’ užl3a Pa °<1 te svote ponuja delavcem le 3 di-Poviška k plači. Tedaj bi ostalo družbi od tega
Tedenske novice.
!Btvu ^rečn° leto 1924 želi slovenskemu delovnemu Ijud-uredništvo in upravnlštvo »Pravice«.
kolovZ^0rie- Fritz Weinberger in Franc Tarčnik sta °čitai n *uka^njih komunistov — Lemeževcev. Prvemu rudarji	da	je	pri zadnji stavki obenem zastopal
list, da’ Sain- Pa na delo. O drugemu pa piše isti ^oknt if	pred kratkem v najožjih zvezah z de-
kovala Strank° !n to tudi takrat, ko je ta stranka ^ ŽoH-fa n 0 za^čiti države. — Zveza med Lemeževci kavovci je vedno bolj očita.
raditetlT^ agitira za »Pravico«. Mi se bojimo, da bi tako »fai;*6 lz?ubili kakega naročnika, kajti priporočilo
i	ne firme« kot je »Naprej«, je slabše kot nič.
5 % -nega poviška cen 8 dinarjev 50 para na dan in za tono. To pomeni za enega delavca na mesec 255 Din. na leto 3.060 dinarjev. Če računamo le 9.000 delavcev, bi znašal tako novi dobiček družbe 27,540.000 dinarjev. Od 5 % -nega poviška dovoljenega družbi od vlade bi bila družba lahko dala delavcem 7.50 Din. poviška na dan in s tem popolnoma zadovoljila delavske zahteve, ter preprečila štrajk. To vse so vladni organi dobro vedeli in vendar niso ukrenili ničesar. Nasprotno ! Vedno izraziteje so vladni organi začeli postopati proti delavstvu.
Brez vsakega povoda je politična oblast po naročilu g. velikega župana dr. Lukana prepovedala vse shode v okrajih, katerim spadajo rudarski revirji. Celo narodnim poslancem, zastopnikom dotičnih okrajev so bili shodi zabranjeni. Na shod, katerega je imel eden podpisanih poslancev, je opetovano vdrla žendarme-rija hočeč z orožjem razgnati ljudi. In zgodilo se je, da so morali poslanci vzdržavati red in mir proti vladnim organom. Na vprašanje naše deputacije, zakaj je shode zabranil, je odgovoril gospod veliki župan dr. Lukan, da je to storil po nasvetu rudarskega glavarstva v Ljubljani, češ, da bo štrajk prej zlomljen, če shodov ne bo. S tem je jasno dokazano na podlagi izpovedi velikega župana samega, da je rudarska oblast stala na strani družbe.
Družba je s pomočjo vladnih organov zlorabljala zakon.
Vršile so se še hujše stvari. Okrajni glavar dr. Ogrin v Kočevju je naznanil posameznim delavcem družinskim očetom, da jih bo z oboroženo silo orožništva dal deložirati iz dosedanjih rudniških stanovanj ter na to izgnati iz okraja. Na intervencijo enega podpisanih poslancev se je to preprečilo, toda ugotavljamo pri tem, da je gospod okrajni glavar dr. Ogrin na vprašanje, zakaj deložira delavce in zakaj jih hoče izgnati, odgovoril : ker tako zahteva ravnatelj Biskupski. S tem je dokazano, da bi bili slovenski delavci lojalni in zvesti državljani naše kraljevine s pomočjo organov naše države vrženi na cesto s svojimi družinami in izgnani zato, ker je to zahteval ravnatelj trb. prem. družbe Biskupski in inženir Keck, ki sta tuja državljana poljske in nemške narodnosti.
Ko je bilo videti, da družba sama štrajka delavcev ne bo zlomila, so začele državne oblasti na Slovenskem zapirati štrajkujoče delavce. Mnogi štrajku-joči so sedeli po 6 tednov v preiskovalnih zaporih. Tudi to se je zgodilo popolnoma protizakonito in je imelo le namen, z državno pomočjo zlomiti štrajk, in s tem z državno avtoriteto posegati v ta »čisto privatni mezdni spor« v korist trboveljske družbe in v škodo delavcev. Po § 10. velja zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi le za državne uradnike in uslužbence, ne pa za privatne delavce, kar so brez dvoma delavci trb. prem. družbe. Isto velja glede člena 11. istega zakona. Kljub temu pa so zahtevale politične oblasti v Sloveniji od državnih sodišč, naj kaznujejo rudarje trb. prem. družbe, ako so vplivali drug na drugega, naj vstrajajo pri stavki.
S tihim privoljenjem državnih organov se je zgodilo, da je smela trb. prem. družba v nasprotju z izrecnim določilom člena 102. zakona o zaščiti radnika nabirati po svojih agentih delavce po Hrvatskem. Družba odpusta svojih delavcev ni naznanila borzi rada in novih delavcev ni najemala preko borze rada. S tem se je s privoljenjem državnih organov kršil zakon, ki je namenjen varstvu delavcev. To kršenje bi se moralo kaznovati v smislu člena 122., toda to se do danes še ni zgodilo. Vlada je dolžna, da nadzira izvrševanje svojih organov. V predmetnem slučaju pa je pokroviteljsko ščitila tiste, ki so ta zakon gazili.
Vsa javnost je stala na strani štrajkujočih rudarjev. Trgovci v revirjih so izjavili, da so pripravljeni delavcem dajati na kredit razne življenjske potrebščine. Toda vladni organi so proti tem trgovcem začeli nastopati in groziti s kazenskimi posledicami. Tudi s tem so vladni organi pomagali družbi proti delavstvu.
Med štrajkom so v rudarskih revirjih stavkokazi po navodilih družbe delali preko delavnega časa. Delalo se je celo po 16 ur nepretrgoma, vkljub temu, da člen
8.	zakona o zaščiti radnika tako delo prepoveduje. Jasno
Potresi. V Ameriški državi Equator je silen potres porušil več mest. Potres je uničil več tisoč ljudi. V Co-lumbiji je ponovni potres porušil štiri mesta.
Komunisti Lemeževega kova so proglasili bojkot občinskih volitev v Novem mestu. V zadnji številki »Glasu Svobode« pozivajo delavstvo, naj ostane doma, kakor je Lemež iz ljubljanskega magistrata šel domov in za pečjo čaka revolucije.
Stare laži o simpatijah SLS z radikali pogreva tudi »Glas Svobode«. Menda mu je zmanjkalo vse modrosti in mora le še »Jutro« prepisovati. Ali pa gospodje komunisti morajo tako pisati ? Ukazi iz »Jutro-vega« so trdi kot zlato ?
Fabjančičeve »Novice« krepko prijemajo razne Le-meževe kapacitete. Tajnika »Zveze rudarskih delavcev«
je, da se je to moglo zgoditi le s privoljenjem rudarskih' oblasti, ali pa vsled tega, ker se rudarske oblasti svoje dolžnosti niso zavedale in zanjo ne brigale. Iz navedenih dejstev je jasno, da so podrejeni organi postopali pristransko in da se je z njihovo vednostjo iri celo z njihovim privoljenjem gazil državni zakon. S tem se je s pomočjo državnih organov rušila avtoriteta države in ljudstvu vera v zakon in pravico.
Zahtevamo socializacijo premogovnikov !
Trboveljska premogokopna družba je največje rudarsko podjetje v naši državi. Do prevrata in še nekaj časa pozneje je bila v tujih rokah. Nato se je »nacionalizirala« na poseben način, ne da bi bila vlada tedaj zavarovala pri njej interes javnosti. Kako se je to zgodilo in zgoditi moglo, to vedo dobro prizadeti vladni organi. Družba je danes v rokah zasebnega bančnega podjetja, ki na ta način gospodari nad interesi države, prebivalstva in delavstva. To pa ni pravilno. Mi stojimo na stališču socializacije. Cela naša javnost je pričakovala, da bodo naravni zakladi naše zemlje prišli v prid javnosti in da bo tudi delavstvo deležno dobrot svojega dela. To bi se moglo zgoditi na razne načine. Eden teh načinov bi bil po našem mnenju ta, da bi se lastništvo teh rudnikov porazdelilo med vse interesente. Med te ne štejemo samo dosedanjih akcionarjev, ne samo države, ampak tudi našo industrijo, vse konsumente, kmete in pred vsem prizadete rudarske delavce. Na ta način bi družba res služila interesom splošnosti. Potem bi tudi dogodki, kakoršni so zgoraj opisani, ne bili mogoči. Pred vsem bi pa delavstvo imelo na razpolago možnosti, svoje pravice braniti in svoje interese varovati v skladu z interesi splošnosti. Za vse to pa vlada in njeni organi nimajo smisla.
Zato vprašamo :
1. Ali je gospodu ministru za šume in rude znano, kako vlogo so njegovi organi igrali v tem štrajku ?
2. Ali mu je znano, da so njegovi organi direktno s svojo službeno avtoriteto delovali proti delavstvu ?
3. Ali mu je znano, kaj se je zgodilo z bratovskimi skladnicami ?
4. Ali je gospod minister za šume in rude voljen v smislu svoje obljube sedaj po končanem štrajku delovati na to, da družba ugodi delavskim zahtevam ?
5. Ali je voljen braniti delavske pravice v smislu državnih zakonov in odrediti, da se delavstvu po krivici odtegnjeni zneski vrnejo ?
6. Ali je pripravljen najstrožje kaznovati one organe, ki so zlorabili svoje mesto proti delavcem ?
7. Ali je gospodu ministru notranjih zadev znano, da so se njegovi organi med štrajkom vedli kakor bi ne bili v službi države, ampak v službi trb. prem. družbe ?
8. Ali hoče dati preiskati vse te kričeče slučaje in krivce klicati na odgovor ter jih kaznovati ?
9. Ali je gospodu ministru pravde znano, da se skuša člen 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi razširiti na delavce in uslužbence zasebnih podjetij ?
10. Ali mu je znano, da zahtevajo upravne oblasti od sodišč, ki bi morala biti neodvisna, da se zasebni delavci kaznujejo po členu 11. zgoraj omenjenega zakona ?
11. Kaj misli gospod minister ukreniti, da se zakon o zaščiti javne varnosti ne bo več na tak način zlorabljal ?
12. Ali je gospodu ministru za socialno politiko znano, kako se je v zgoraj navedenih slučajih kršil zakon o zaščiti delavcev, za katerega je on odgovoren ?
13. Ali je pripravljen temu zakonu pripomoči do veljave in avtoritete, ter kršitelje kaznovati ?
14. Ali hočejo gospodje ministri delovati na to, da se izvede socializacija vseh naših rudarskih podjetij v gorej opisanem smislu ter predložiti zbornici tozadevne predloge v najkrajšem času ?
Beograd, dne 30. novembra 1923.
Narodni poslanci:
Franc Kremžar, Josip Gostinčar, Jurij Kugovnik, dr. Franc Kulovec, Josip Klekl, Geza Šiftar, Ivan Vesenjak, Vlado Pušenjak.
imenujejo nepošteno osebo in ga dolžijo poneverbe. Z njim vred omlatijo tudi tajnika stavbinskih delavcev, da tudi ni nič prida. Kakor je žalostna slika tega razdora v delavskih vrstah vendar je samo ponoven dokaz, kam vodi materializem, ki je evangelij vseh komunistov in socialistov. Tovariši ! Samo v krščanstvu je moč, ki premaga strast po denarju.
Sodrug »Naprej« je v zadifiT številki ugotovil, da morajo imeti klerikalci organiziranega zelo mnogo — delavstva, ker sicer ne bi bili dobili pri zadnjih volitvah vseh mandatov. Kasno je prišel sodrug do tega spoznanja. Če pa pomislimo, da'je. že 30. aprila t. 1. (ob priliki selitve iz Ljubljane v Celje) izgubil v Zidanem mostu zadnje ostanke možganov, je stvar še precej točno in hitro pogruntal.
Koliko jih bo! Ker smo v predzadnji številki ožigosali krivične razmere v tovarni »Indus«, je sod mg »Naprej«, še ves zbegan vsled zadnje poplave, napisal dolg članek pod naslovom : »Razdor v SLS.« Sodrug si misli : Nas je bilo malo. Ko smo se razdrli, nas je naenkrat toliko, da smo se začeli bolniško zavarovati ala Čebular Rudolf pri klerikalcih. Koliko bo šele klerikalcev, ko se razdro ! Ali se bodo dali po receptu : Korun Bernota, Bernot Koruna za goro — o — o — o —...
Nekoliko podatkov o vojaški Evropi. Po najnovejši statistiki ima Francija pod orožjem 832.000 mož, Češkoslovaška 200 tisoč. Poljska^ 350.000, Jugoslavija 176 tisoč, Belgija 120.000, baltiške države 60 tisoč in Nemčija 100.000 mož. Od vsakih 1000 prebivalcev jih je torej pod orožjem : v Franciji 21, v Belgiji 16, v Estoniji 16, v Jugoslaviji 15, na Poljskem 13, v Rumuniji 12, na Litavskem 12, v Nemčiji pa 2.
Potovanje pod vagonom orijent-ekspresa. Iz Pariza poročajo, da je neki 17-letni mladenič, rodom Madžar, prepotoval 1600 kilometrov pod vagonom orient-ekspresa. Nenavadnega potnika so opazili železničarji šele na postaji Troyes po 38-urni vožnji. Njegova obleka je bila obložena z debelo plastjo blata. Potnik je nastopil svoje potovanje v Budimpešti. Pri preiskavi so našli v njegovih žepih samo dve madžarski kroni.
Bravo ! Slovenski socialni demokrati imajo toliko frakcij, da njihovi člani že sami ne vedo, kam spadajo. In tako se je pripetilo, da je strokovni tajnik sodrug Čebular Rudolf iz Celja naenkrat primarširal na katastrsko številko Jugoslovanske strokovne zveze pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ki naj bi od sedaj za naprej imela za svojo krščansko dolžnost, plačevati bolniške prispevke za sodruga iz Celja. Mi smo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev nasvetova-
li,	naj na kak način skuša zavarovati socialno demo-kraške strokovne tajnike pri socialno demokraških strokovnih organizacijah. Izbire bo dovolj.
Borba. V Ljubljani izhaja tudi Strokovna borba, neodvisen strokovni list. Vanj pišejo sodrugi od »Zveze neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« z Marksovega trga. Sodrug Marcel Žorga bije v zadnji številki gospoda Pavla Dežmana, inštrukcij-skega strojevodjo, ki se je pri zadnjem protestnem štraj-ku železničarjev kot krumir tako zelo odlikoval, da ga je ministrstvo saobračaja izvolilo odlikovati z zlato me-dajlo. Sodrug Marcel Žorga se za medajle res ni nikdar bil. Je bil pa s svojim govorom v Mestnem domu po tem štrajku tako nepreviden, da si je tudi zaslužil precejšnjo medajlo. Kajti edino on je državni oblasti s svojimi besedami izdal, da je bil dotični štrajk političen. Ne preostane torej nič drugega, kakor da si sodrug Žorga v prihodnjo številko Strokovne borbe napiše dolg članek in sam sebe malo pogleda !
Sodrugi neodvisni. Sodrugi neodvisni, ki se med sabo imenujejo drugače komuniste, so prišli v slab položaj. Zato so začeli vabiti vse strokovne organizacije v nekak skupen akcijski odbor. Stvar je pravzaprav res potrebna. Toda človek si mora malo ogledati tudi ljudi, ki tak akcijski odbor propagirajo. Vzemimo n. pr., da bo skupni akcijski odbor priredil v »Unionu« ali Vodnikovem trgu ali magari na Karl Marksovem trgu splošen protestni shod vseh ponižanih in razžaljenih. Sodrugi neodvisni pa bodo na ta shod poslali govornika sodruga Marcela Žorgo. Trije vladni komisarji bodo imeli dovolj posla s pisanjem za take stvari, ki jih strokovna organizacija najrajše tišči neprestano pod klobukom ... Poleg sodrugov neodvisnih pa imamo še sodruga Fabjančiča in Klemenčiča s priveski, ki neprestano zatrjujejo, da je ta tabor pravzaprav komunističen. Fabjančičev vod pa v skupini akcijski odbor ne bo šel. Tam, kjer je sodrug Makuc in sodrug dr. Lemež, navadno manjkata sodruga Fabjančič in Klemenčič. Nerodno za komuniste same ! Še bolj nerodno pa za druge strokovne organizacije, ki naj bi morda šle v akcijski odbor samo zato, da pomagajo sodrugom Neodvisnim izolirati nagajivce iz Fabjančičevega resorta. Stvar si bo res treba ogledati.
Smola sodruga dr. Lemeža. In prišla mu je ena na um ! Fabjančič mu je namreč začel nagajati. Čakajte, si mislijo sodrugi Neodvisni! Tudi mi imamo usta in znamo zabavljati ! In je sodrug dr. Lemež zbral vse svoje moči in odmarširal iz ljubljanskega magistrata iz vrst Delovnega ljudstva. In je sklical v Mestni dom shod. Velik shod ! Sijajen shod. Z nepričakovano udeležbo ; z ogorčenimi srci. Ljudje s stisnjenimi pestmi in škrtajočih zob... In so sodrugi govorili : dosti dobrega je storil sedanji občinski svet za delovno ljudstvo in delavce, toda samo po zaslugi Neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Ta je imela silno težak položaj na rotovžu. Črni klerikalci niso na noben predlog komunistov hoteli pristati. Toda sodrug dr. Lemež in njegovi so fantje od fare. Pritiskali so toliko časa, da so se klerikalci morali vsakokrat udati. Kar naenkrat pa so se klerikalci v Mestni elektrarni zabarikadirali. Vse sile Neodvisne stranke Jugoslavije niso bile v stanu klerikalcev pripraviti do tega, da bi spustili v zrak občinskega svetnika Franca Orehka. In sedaj marširajo sodrugi komunisti ogorčeno iz Zveze delovnega ljudstva v najostrejšo opozicijo. Tako sodrugi. In si domišljajo, da koraka za njimi celokupna nepremagljiva armada delovnega ljudstva. Delavci pa imajo bolj zdrave možgane kot sodrugi Neodvisni in pravijo : Ja, če so se morali klerikalci tolikokrat udati pritisku sodruga dr. Lemeža nepremagljivega, kako pa to, da se sodrugi klerikalcem v enem samem slučaju niso hoteli udati ?! Zlasti v elektrarni, v kateri je hotelo par komunističnih petelinov komandirati celokupno nastavljenstvo in delavstvo. Ne boš kaše pihal, pravijo. Na tistem shodu v Mestnem domu je bilo najbrže izmed vsakih 10 besedi
enajst lažnjivih. Tako je in nič drugače. Nerodno za sodruga Lemeža.
Bivšega nemškega kanclerja dr. Wirtha, je zadel pretekli mesec mrtvoud.
Delavske razmere v Ameriki so sc v novembru poslabšale. Brezposelnost se je povečala za celih 8%.
Reveži v kavarnah. Nemška vlada je zapovedala, da morajo kavarne dovoliti revežem priti na gorko. V Berlinu vlada velika revščina in silno veliko revnih ljudi je brez vsake strehe.
Italija je kupila za to zimo 500 tisoč kvintalov žita v Rusiji. V novembru so prispeli prvi parniki.
IZ UREDNIŠTVA.
Bralcem in prijateljem ! Na zadnji poziv, da naj mi krajevni zaupniki sporoče svoje želje glede urejevanja »Pravice«, sta mi dva tovariša že odgovorila. Prvi želi, da bi »Pravica« priobčevala vrednost našega in tujega denarja, drugi pa priporoča večkratno praktično pojasnjevanje delavskih zakonov. Z novim letom bom skušal željam kar najbolj ustreči. Pričakujem pa še nadaljnih nasvetov. Slišal sem tudi, da ponekod naročniki »Pravico« neredno dobivajo. Prosim, da mi vsak slučaj naznanite, da bomo dognali, kje je napaka. Skrbimo vsi, da bomo v prihodnjem letu »Pravico« izpopolnili in razširili.	Urednik.
Žena dela in Božič.
Bil je nekoč kmetič in temu kmetiču je podarila vila prstan. Ta prstan je bil prstan želja. Obrne naj ga in naj izreže željo, pa se mu bo izpolnila. Nekdo je pa poznal lastnost tega prstana, ukradel ga je kmeitču in mu v zameno pustil navaden prstan, ne da bi bil kmetič to opazil. In kmetič se tudi ni mogel odločiti, da bi bil izrekel željo, ki mu je bila dovoljena. Kaj naj bi si bil želel ? Potreboval je njivo, da bi imel posestvo bolj lepo očrtano in skupaj ; ta njiva mu je kot sad pridnega dela v prihodnjih letih prirastla sama ; pozneje večja hiša, konji in goveja živina.
Tako se godi ubogi ženi dela, če hoče izpolniti listek, na katerega naj svojim dragim zapiše želje za Božič. Kaj naj si želi ? In pozabiti ne sme, da ji bodo ta listek napolnili ljudje, ki so prav tako ubožni kakor je ona sama, ne pa bogati kakor so vsemogočne vile. Ali naj sporoči svoje želje hčeri, ki se sama z največjim naporom peha skoz to borno življenje ? Ali naj reče možu, naj ji kaj kupi, ko mu vendar niti vinar ne ostane za najpotrebnejše okrepčilo ? Tako sedi zamišljena, in listek ima pred seboj, misli in misli, pa ničesar ne more zapisati. Kako rada bi privoščila svojini dragim zadoščenje, da so ji nekaj dali in ji napravili majhno veselje, čeprav skromno. In prav čisto nič ji ne pride na misel. Ja, bili so časi, lepi časi, ko je delala, ko se ji je delo splačalo, ko je lahko s sadom svojega dela napravila svoji materi božično veselje. Kako jo je prej vpraševala, kaj si želi, kako po ovinkih, ne naravnost. Šli sta se skrivalnico, obe, vedeli sta za to, a povedati nista hoteli. Ko tako misli in si kliče pretekle čase v spomn, pogleda na čevlje in vidi, da so strgani. Nogavic pa tudi nima bogvekaj in vse so zakrpane. Kaj, ko bi to napisala in pustila listek na mizi ? Pa bo prišla hčerka in bo listek videla in bo vzela zadnji prihranek in bo šla v bližnjo prodajalno in bo kupila čevlje in nogavice in jih bo dala materi za Božič. Kaj, ko bi napisala ? In ko hoče napisati, vidi, da so ji prsti ozebli in otrpli in se spomni, da nima rokavic, takih volnenih, kakor jih je imela včasih. Ali naj napišem ? Mož bo prišel in bo listek videl in se mu bom smilila, pa bo šel in mi bo za zadnje krone kupil rokavice. Tega pa vendar ne morem narediti, par krajcarjev mora pa le imeti za Božič. In ko tako misli in premišljuje, se zavrti kolo časa in Božič je tu in pred njo na mizi je listek, prazen ; nič ni bila napisala. Pa sta vendar hči in mož uganila in sta ji kupila in to je njen Božič, Božič skromne in dobre žene dela.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Socialni razgled po svetu.
Varanje in odiranje Izseljencev. Priseljenci v Zedinjene države Amerike, zlasti novinci, so izročeni radi nepoznanja razmer in angleškega jezika odiranja raznih prenočišč, izvoščkov in navadnih sleparjev.
Pogosto se jim tudi ponujajo v nakup akcije pasivnih podjetij ali celo takih, ki sploh več ne obstoje, vobče akcije brez vsake vrednosti. Prav tako se ponujajo v nakup zemljišča, neporabna za poljedelstvo, odnosno za stavbne svrhe (močvare, silna oddaljenost od železnice, nerodoviten svet), kar kupuje nepoučeni tujec, ne da bi preje ogledal.
Izseljevanje dijakov v Z. d. A. preko kvote. Ko je letna kvota naših izseljencev izčrpana, se morajo seliti v Zedinjene države Amerike le še dijaki, in sicer samo na začasno bivnaje. Vložiti pa morajo prošnjo za dovoljenje na Secretary of Labor potom pristojnega ameriškega konzulata v Beogradu, odnosno v Zagrebu. V prošnji morajo dokazati, da so diplomirani absolventi višjega učilišča, v bistvu ekvivalentnega normalni ameriški univerzi, dalje kakšne eventualne uspehe imajo na znanstvenem polju ter končno podrobno navesti, kateremu študijskemu delu se hočejo posvetiti v Zedinjenih državah Amerike.
Natančnejša pojasnila daje pristojni ameriški konzulat.
Za pouk in zabavo.
Močnejši.
V	prvi vojski v Italiji 1796—1797 je cenil Napo- ; leon Alvinzija najvišje, kar je bilo avstrijskih generalov. J Nadvojvoda Karola, generala Melasa in Wurmserja je hvalil, ker sc je z njimi najrajši bojeval, Alvinzija se ju pa bal ; kajti bil je zelo spreten in trdovraten in bi mu | bil kmalu iztrgal zmago. Po slavni bitki pri Arcole 1796 sta si stali obe armadi po strašnih naporih in krvavih izgubah nasproti, skdro popolnoma enako močni. Tedaj je Napoleon videl, da se boj ne bo bil med armadama, temveč med poveljnikoma. Rekel je pozneje : »Spoznal sem, da sta obe vojski enako izmučeni in utrujeni in da se bova borila samo jaz in Alvinzi. Premislil sem. da je on star, bolehav in upehan, jaz pa mlad, zdrav in čil ; moja trdovratnost je morala biti močnejša kakor njegova — in tako je tudi bilo«.
Slaba kompozicija.
Mlad komponist sreča zlobnega kritika in zavpije nad njim : »Vi ste torej tisti, ki je mojo kompozicijo tako v nič dejal !«
»Prosim, ljubi moj !«, je odvrnil kritik smehljaje se, »to ste napravili Vi sami«. S tem namreč, da jo je tako slabo napravil.
Zdravnik in človek.
Zdravnik pride k prijatelju in mu reče : »Iskreno ti česttiam, dragi moj ; danes ne prihajam k tebi kot zdravnik, temveč kot človek in prijatelj !«
Pichegru o Napoleonu.
General Pichegru je bil Napoleonov tekmec — izgovori : pišgrii —. Leta 1796 je prestopil iz tabora revolucionarjev v tabor pristašev kraljeve rodovine. Vprašali so ga, če se ne bi dal pregovoriti tudi vrhovni poveljnik italijanske armade, Napoleon. Rekel je : »Ne tratite časa !, poznam ga od mladih nog. On je neupogljiv* trd značaj; če je enkrat kaj sklenil, se nikdar ne premisli.« Nehote je dal Pichegru s temi besedami samemu sebi slabo spričevalo.
Možje-pijanci so v veliko pohujšanje svojim otrokom in v strašno pokoro ženam! Zato skrbimo, da v dč' lavskih družinah ne bo pijancev!
Glasnik presv. Srca Jezusovega za leto 1924, 1' številka je izšel. Novi g. urednik je napisal prekrasen članek o socialnem vprašanju, ki ga bomo o priliki p0' natisnili. Pravi med drugim : »Pomagajte nam, krščanski socialci, poglabljati versko življenje, mi želimo P°' magati vam pri reševanju krušnega vprašanja ! Roko v roki hodimo ! Kar je enemu v žalost, ne sme biti drt'~
gemu v veselje. Tiste, ki se kristjani imenujejo in sor prepojeni s čutom odgovornosti za druge in z dejansko ljubeznijo do zapostavljenih ; tiste pa, ki se imenujejo šocialce ali socialiste, obdržimo v krščanstvu ali jih V& pridobimo zanj!« Iskreno nas veseli, če nabožni lis« uvažujejo pokret za izboljšanje družabnih razmer, mi Pa se bomo slejkoprej po svojih skromnih močeh prizadevali, da delavstvu kažemo na osnovni pomen verskej?a prepričanja in življenja. — Delavstvu sploh priporočamo tako Bogoljuba kakor Glasnik presv. Srca Jezusovega, ker nabožni listi požlahtnijo dušo, nujajo v člo' veški mizeriji najvišjo tolažbo, nas pa tudi prepajaj0 s čutom krščanske ljubezni in pravičnosti ter požrtvovalnosti v borbi za krščanski red. Glasnik S. J. stan6 celo leto 7 Din. (Uprava v Mariboru. Koroška cesta, 5.*
 _____      —
Samo en večer se izogni gostilne, pa boš lahko prihodnji dan vesel in zdrav, naroči
Pravico", tvoj časoois, za celo leto•
Kdor uporablja
GAZELA-miio,
štedi perilo in novt'c'
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
   v Ljubljani r. z. z o. z. ----------
ki se je presaliBa iz hiše uršulinskega samosti poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Mild0' šičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po
6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekoči računu	g	1/2	%
vezane za dobo pol leta
6 Va %
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajen’1^ posojilnica relativno vedno delnic stavbne delniške družbe .Union" v Ljubljani. Vrliutega je njena last nova palača ob 1 klošičevi ccsti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- ii* 1 zemstvu. Denar se lahko naloži po poštnih položnicah.
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar*