Posameine^erilket N avadnc Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
P6ŽMfliy»laI*BB V^stoglht.; &Ka eansšni® Stev. 75 para
Posamezne Številk«« Navadne Din *75, ob nedeljah Din 1*
»TABOR* izhaja vsak dan, raavet) nedelje in praznikov, oh 18. uri s datumom nasbednje^a dne ter stane m •»ceno po poiti U 10*—, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na doa D 11*"”» na izkaznice D10*—■„ inserati po dogovoru.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. «t* 4, L nadstropje- Telefon interurb- st. 276. UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon št, 24. — SHS postnočekovni račun štev. 11.787.
Naroča s« pri upravi »TABORA* MARIBOR^ Jurčičeva uliea štev. 4*
Na naročila brez denarja ae n« ozira. •— Rokopisi se a« vračaj*.
Naslov
Ut.
Knjižnica liceja LjubiJana
Maribor, četrtek 23. julija 1925.
CURIH. Pariz 24.30, Beograd 9.05,
London 25.03, Praga 15 'A, Italija 18.97, Ne\v York 515» Duinaj 7255.
ZAGREB. Pariz 267 E—272 E, Švica 1105—1115. London 276.20—279.20, Dunaj 797 ka—809 Praga 167.90—170.30, Italija 208.90—211.90, Nenr Yorik 56.70—57.50.
Debata o včerajšnji deklaraciji.
St j epa/n Radie je posetil radicevskl in radikalski klub. — V sknpssini se je načela važna politična razprava o sporazumu. — Prva sta govorila črnogorski .federalist in slovenski klerikalec.
list). Govornik ijie kritiziral osnovna načela Vidovdanske ustave in uvedbo centralizma, ki mu pripisuje največjo krivdo, da so razmere v .Tugo slavi ji tako silake. Pravi, da centralizma ni uvedel srbislki narod, temveč beograjski kupita listi. Govornika je v wt:em' govoru zavrnil minister TJ z u no vi e itn izjavil, da odlločmo odklanja očitke, češ. tla vlada no Skrbi zal Crno goro. Predgovornik dr. Drljevic je inato pripaminil, da beograjska vlada ni pustila graditi niti 30 km cest v črni gori, dasi določa načrt 40 km važnih cest.
Opoldne je pričel govoriti poslanec Sušnik (klerikalec), ki jo s temperamentnimi besedami udrihal po pogodbi o sporazumu. Med njegovim govorom so se radikali in klerifcali večkrat spopadli z medklici in se začeli prprekati. Sušnik je prijel tudi Radiča in mu očital nelojalno postopanje. Ob 1. mri je ibilia seja zUklgiučetnia. j . .
Beograd, 22. julija. Na današnji seji Narodne skupščine se je pričela debata o včerajšnji vladini deklaraciji. Za razpravo, ki je politično zelo važna, ker bo razčistila ozadje sporarzuniia in ga kritično analizirala, je bilo opaziti danes manjše aanimianije, ker je vsa pozornost veljala prihodu Stjepana Radi La _v Beograd, Radič je prišel v skupščino ob M. uri in je takoj obiskal radičevski in
Radikalni klub. .
. . Seja Narodne skupščine se je začela .9.30. Preidlsediniilk Marko Tri fkovič je »anlprej obvestil skupščino, da sta se sinoči vrnila iz inozemstva poslanica radi-stranke Marko Došen ' iim Rude Lačinie. Zaprosila sta za verifikacijo Mandatov. Predsednik je predložil, naij izroči njuna prošnja verifikacijskemu nboru. Nato se jo pričela Bačelna debata o vladini deklaraciji.
Kot prvi govornik je nastopil posla-h«c. dr. D a 1 j e v ič (črnogorski federa-
Stjepan Radič v Beogradu.
Besede dežujejo, da jih novinarji jedva zapisujejo. — Arabska kultura, vicinal-ne železnice in sporazum. — «Pašič je odšel? Pa hvala Bogu!»
Beograd, 22. julija. V salonskem vo-^ bivšega hrvaškega bana je dospel da-®«s ob 7.25. uri Stjepam Radič č Beograd. Ze v Sisku je izvedel, d'a je Pašič odpotoval V inozemstvo. Na kolodvoru s? ga sprejeli radičevski in nekateri ra-dikiaJlui poslanci. Nastanil se je v hotelu
* Pariz®. po kratkemi odmoru se je podial
* zajtrku v dvorano. Tu je dal številnim kovinarjem; poslancem in tujcem
kinematografsko nagle izjave.
Pie je, fraze in misli so se mu; pletle s tia-'ko naglico, dia so ga novinarji komaj RWtili. Govoril je najprej o pomenu ar J^ksko kulture, takoj nato pa brez vsake Laične zveze o pomenu naših mialih vi-*''ha]pih železniških prog. Od Avstrije
’ i N .»\iv i . <	'.	i,	yj>, Ulj ■ > li l
t*ačičeva gesta proti Radiču.
Ministrski predsednik je odpotoval, da S® izogne Radiču. — Nezadovoljstvo med klikali? — Pašič ni podpisal sporazuma. da ima proste roke!
Zagreb, 22. julija. Današnji «ITrvat», glavni organ Hrvaške zajodnioe, poroča iz Beograda, da je Bašičev odhod v inozemstvo povsem nepričakovan.. Šele ob 9- uri se j© bil Pašič odločil, da pojde pot. Ob 11. uri, ko j© dobil vest iz ongreba, d® je Stjepan Radič na potu Beograd in da želi sestanka ž njim, j« Paši« podvizal, sedel na ladjo in se boljial proti Bratislavi.
se je tedaj sestanku n Radičem namenoma izognil kr od'potoval v času, ko tudi v radiikal-®kern klubu ni položaj popolnoma jasen.
Bede sporazuma z Raldiičemi vlada v r, fradikalskem klubu veliko nezadovoljstvo, so nezadovoljni bosanski radikali.
*Hrvut» povdarja nadalje, da je bil Papič glede sporazuma ves čas vrlo previ-*-<en in rezerviran. Pašič ni niti podpisal pogodbo o sporazumu T »i klubu izrecno svetoval, dla naj po-Itoubo sprejme. Ge bi radičevci izzvali jh>Vu komplikacije, ima Pašič še vedno Jj|pste roke, da gre s Pribičevičem v ko-
Dnevna kronika.
Deklaracija nove vlade, ki je bila ^či . ' 11 a snočnji seji Narodne slkup-fafct’ ses^av'ljeria v običajnem tomu jLjr1 izjav. Uvodoma ugotavlja, da “Jo radikali in radičevci popolnoma
je sprejela Jugoslavija tri sisteme vici-nalnib železnic, ki jih moramo spraviti sedaj1 v slklad M Led. Že poslancu Janjiču je dl) priliki njegovega paseta v zaporu dtejal: «V.i, Srbi, ste državni narod, mi Hrvatje pa socialnopolitični narod.» Oba eleminta se no izMjiučujeta, temveč se opajata; Srbi so dobri vojaki in diplo-matje, mi Hrvati pa Imamo smisel za šolstvo. Oni, ki danes prevzemajo vladne posle, morajo nositi veliko odgovornost.®
Na vprašalmje glede obiska pri Paši-ču in na pripombo, da jo Plašič že odpotoval, jo Radie odgovoril lakonično: «Prišel sem, da vidim Bašiča, toda zdaj mi. je oda>otoval. Pa hvala Bogu!*
Q 	>’•	■ • -.'1^
ve. Vlada bo ustavo integralno izvedla
ter bo predložila v ta namen skupščini celo vrsto novih zakonov, slonečih na popolni enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri izvajanju ustave ne bo delala nobenih izjem, ustava mora veljati za vse pokrajine enako. Dalje pov-darjia vladina izjava potrebo varčevanja. se zavzema za red in pravičnost v upravi in za kontrolo nad delom državnih uslužbencev. Vlada želi, da bi se sprejeli še v tekočem zasedanju zakotn o dvanajstinah, tiskovni zakon, zakon o državnih pravdnikili, o ustroju sodišč in o sodnikih, zakon o invalidih in zakon o osnovnih šolah. Za prihodnje zasedanje napoveduje predlog zakona o občinah, redukcijo državnega uradništva im povišanje plač preostalemu uradništvu, zakon o izenačenju davkov ter razne poljedelske zakone. Zunanja politika nove vlade so bo držala dosedanjih smernic. Končno povdiaija izjava obči pomen sporazuma mod obema najmočnejšima stran kaima in nadejo, da bo delovanje nove vlade blagodejno občutil ves narod. — Iz deklaracije je videti, dla nov® vlada ine štedi z obljubami; bomo videli, koliko jih bo izvršila. S političnega stališča pa je troha tudi ob tej priliki pov-dariti, da' je doživela r bdi lovska demagogija nečuven polom. Stališče, kakor ga sedaj zastopajo v novi vladi radičevci, so zagovarjali demokratje žc 1. 1919 ter mu ostali zvesti do dianes.
— Stališče samostojnih demokratov napram novi vladi. Iz Beograda poročajo, da je poslanski klub SDS sklenil, da imajo vsi njegovi člani odložiti mesta, ki jih zavzemajo v raznih parlamentarnih odborih. Odstopil bo tudi g. dr. Pa-leček^ kot drugi podpredsednik Narodne skupščine. Samostojni demokrati bodo! !fi!®vcjti'li poscjljno,pozornost pi^jjap.jr.njpJ
uradništva na Hrvaškem. — Dne IS. okt. se bo vršil v Beogradu kongres SDS.
— Prvi blagoslov novega režima. Še ni bila konstituirana nova vlada, pa se je v ministrstvu agrarne reforme že pojavil duh reakcije, in prvi so morali občutiti ta duh naši kmetje - živinorejci v gornjegrajskem okraju, ki so — združeni v pašniške zadruge — bili dolgo časa boj za svoje pašne pravice na škofovih planinah. V smislu navodil ministrstva za agrarno reformo je agrarni urad v Mariboru dne 25. jan. t. 1. izdal odlok, v smislu katerega so se planinski pašniki imeli oddvojiti od škofoveiga veleposestva in izročiti v poralbo pašniškian zadrugam v Goraijemigradu, Lučah, Ljubnem in Solčavi. Uporaba teh planinskih pašnikov je živtjenskega pomena za živinorejo v tem okraju in radi tega naravno tudi ogromnega pomena za narodno gospodarstvo sploh, V smislu odlokov ministrstva in agrarnega urada so se tudi že pričela razmerjevalna dela in sicer na stroške zadrug, katere so . te stroške v znatnem iznosu 70.000 Din ra-devolje prevzele. Merjenje, ki se je pričelo začetkom tega meseca je bilo že v polnem teku. Dne 17. t. m;, pa je moral agrarni urad na brzojavni peziv ministrstva obustaviti do nadaljne odredbe vsako delo na škofovskih planinah. Jasno je, da so imeli svoje prste vmes razni škofovi prijatelji, ki jih ima tudi v radikalnih vrstah (saj je znani mariborski radikal v revanžo za odstop lova celo škofov pravni zastopnik!!), ki so izrabili položaj in ga izkoristili v korist škofa proti koristi ljudstva. Smo radovedni, kaj bo ukrenil v stvari novi a-grarni minister g. Pavle Radič, ki ima s svojim strnem SRPlC) vred vedno polna usta o seljačkem naroda. In če bo res Ir.nčno tudi pri g ia.ln	zmagal škof proti našnuu ljudsivu, kdo bo povrnil pašnišk. zadrugam stroške merjenja skozi 14 da.il
— Češki tisk o političnem preokretu v Jugoslaviji. Iz komentarjev, ki jih prinašajo češki listi k vestem o nastopu radikalsko-radičevtske vlade, veje v splošnem čisto slovansko zadoščenje, da so se sporazumeli Srbi in Hrvatje. Čehi promjatrajo novi položaj z drugega vidika in ne vprašujejo, ali ima strankarski aranžman med radikali in radičevci res značaj likvidacijo mučnega srbsko-hrvatskega spora ali pa je le kapitulacija neke demagogije, ki se ni mogla več držati. Ker so Čehi čutili, da radicevsko divjanje ne škoduje samo jugoslovanskim, ampak tudi občim slovanskim interesom v Srednji Evropi, lahko razumemo, da jih novo stanje navdaja z veseljem. Zato skoraj vsi češki listi simpatično pozdravljajo konec radicevsikega hujskanja preti državi in pritegnitev največje hrvatske stranke h konstruktivnemu delu z;* jugoslovansko državo. Osobito povdarjiajo, da posihdob ne bodo imeli zunanji sovražniki Jugoslavije nobenega, oporišča v Jugoslaviji in zadnje varljive nadeje o razcepitvi te države so se razblinile v nič. Tako približno piše glasilo češkega ministrskega predsednika Švekte »Venkov«.
— Hercegovski prostovoljci in sevčr-ni Slovani. Povodom SOletnice nevesinj-ske vstaje proti Turkom, ki je bila eden izmed važnih pojavov nastajanja sedanje Jugoslavije, so prinesli češki listi gorko pisane članke in spomine. Po^-bno lepo je pisal službeni list »Češkoslo-venska republika«. Nevesinjska vstaja je imela za posledico avstrijsko okupacijo, le-ta pa je čez mnogo let rodila revolucijonarsko gibanje, iz katerega se je izcimil sarajevski atentat. Talko so vsi dogodki zadnjih 50 let v naravni zvezi. Zanimivo je, da je pri hercegovskih bojih za svobodo sodeloval na strani prostovoljcev sedanji senior češkoslovaških novinarjev in znani pisatelj Jpsef Holeček.
— Kako piše list sedanje vladne stranke o radikalski vladi. Zagrebški »Jutranji list« jc objavil članek pisatelja Josipa Kosarja, v katerem pravi, dia kraljevina SiH>S ni država, da so njeni »vkusto-držci« »topa inferiorna zlikovska pairi-ja«. Pašič je sposoben za paševanje vi-lajeta, pa menda še za to ne, ker so od ambicij bolni starec vrača nazaj v otroške plenice«. I. t. d. Ostareli bob eni Ko-eor »e j© dodobra izbruhal, radičevsfci organ pa jc post^fcfieil aJ-em svojim.čila-.
Leto: VI. — Številka: 164.
tel jem, potem ko jih je bil na prvi strani navdušil za novo vlado.
•— Neuspehi Pucljevcev in Prepeln-hovcev. Iz Zibike nam poročajo: Za v nedeljo 19. t. m. so S. K. S.-arji ali PePe stranka, sklicali shod. Razglasili so pri cerkvi, da se bo poročalo o davčnih zadevah. Naši ljudje pa so tako hudomušni, da o Pucljovcih in Prepeluhovcih nočejo nič slišati, zato tudi ni bilo poslušalcev. Kobilice, ki skačejo od bilke do bilke, so nazadnje škodljive; tako tudi Pucelj s svojo stranko in politiko. -» Prihodnjič pa kaj o gospodarstvu našega cerkvenega imetja.
— Zanimivo pismo bivšega Radičev. ca. Prejeli smo sledeče odprto pismo gg. Puclju im Prepeluhu: Podpisani izjavljam. da ne sprejmem več Vašega lista »Kmetski list«, ki je pisan v republikanskem duhu in ki ste mi ga vsilili brezplačno. Bil sem poprej Radičev pristaš kakor Vi. Poznam zelo dobro Radičevo politiko, o kateri Vi niti pojma nimate. Radič nas je sleparil s svojo republiko celih 7 let; sedaj pa, ko je on postal pametnejši, pa mas morate Vi slepariti z republikanskimi bedarijami. Že prea enim letom sem spoznal, da je repuMi-kanstvo. najsifoo hrvatsko ali slovensko, čisto brezplodno in da škoduje gospodarskemu napredku naše jugoslovanske države. Ob enem odklanjam, vsako sodelovanje z Vami in pri Vaših političnih spletkari j ah. Izjavljam, da bom pod piral edino tako stranko, ki se bo v parlamentu potegovala za naše gospodarske interese in to je Samostojna demokratska stranka, Milan Čoh, posestnik Marčja vas, občina Sv. Ema.
— Spor med Nemčijo in zavezniki se je včeraj za toliko pomaknil naprej, da je nemška vlada izročila zavezniškim vladam odgovor na francosko noto. Odgovor je obsežen, poročajo pa, da je pisan v pomirljivem tonu in so ga sprejeli tudi v Parizu z najboljšimi dojmi. Nemška vlada se je zelo približala stališču zaveznikov glede varnostnega pakta in je tudi voljna vstopiti v Društvo narodov, dasi ima glede sledn jega še nekatere pogoje. Pravijo, da bo sklicana skupna konferenca, ki bo razčistila in rešila še sporna vprašanja. Optimisti upajo, da bo v kratkem tudi ta ogromni spor rešen z zadovoljivim sporazuroouf in Im Evropi vsaj za dogledno dobo za^ siguran miren in varen razvoj.
— Nova postaja na pro-i OmmŽ—' Hodoš. Na železniški'progi Ormož—> Murska Sobota se je ot veri la potniške-mu prometu nova železniška, proga Ljutomer Trg.
— Razne prireditve v Rogaški Slatini. V torek, dne 22. t. m. je koneertri-ral v Zdraviliški dvorani baritojfiist beograjske opere g. An dol f Ertl.-'Dne 23. t. ju. predava prof dr. Lazanje iz Beograda, dne 26. julija pa bo elitni ples pod vodstvom plesnega učitelja g. Pečnika iz Maribora. Dne L im 2. avgusta so jugoslovaiinsko-čcaSkoslovaški dnevi p koncertom, iluminacijo zdravilišča, zborovanjem. itd. Dne 2. avgusta prispejo v Rogaško Slatiiuo Sokoli celjske sokolske župe.
— Obrtna razstava v Ljutomeru. —
Priprave za to razstavo, ki se vrši od 9.—16. avgusta 3925. so v pol n ero teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, da bodo vsi prostori meščanske šolo zasedeni. Polovična vožnja je za.sigurana. Dno la in 16. avgusta je tudi petdesetletnica kolo jahača im vozača z dirko. Na večer 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogledati Ljutomer in njegove slavne goric*, ki ima sedaj ugodne žeL-iniSke zvezo na vso strani, pose ti obrtno razstavo in atom podipri obrtništvo. Kdor hoče prisostvovati tudi znanim kon jskim dirkam, ne zamudi te ugodne prilike!
— Odjemalcem premoga. Trgovska in Obrtna zbornica nam pošilja v ob5»ver Reduio nastopi v jesenskem in srimekesi? četrtletju zelo občutno pomnmj&auje vagonov. Glavni vsnrok za to so ve?lrbe potrebo na vagonih • aa prevoz itvtft In sladkorne pose. Ker ue morajo za pveroz tega blaga dostavljati vagoni prvenstveno, se potrebam na vagonih za lea in premog ne more v polni nusrf ugodltt. Zato se opozarjajo vSsstt od3ncieaci pro-■moga, v prvi vnrii Wh*dh4te, ete m nacf kolikor je to mogoče fc> v ftnletadh-ttfea; aeoih založijo o progtcjgpfe.
•T A1 B IO n«.
V Martfrdrftf, dno 23. julija, 192S
' — Koncerti P. Stojanoviča. Znani Skladatelj in učitelj glasbe na Dunaju g. Pero Stojanovič bo priredil umctni-Ski koncert dne 22- t .ni. v Rogaški Slatini, dne 25. t. m. pa v kopališču v La-gkeml. Odličnega vijodimdsta epremljla na obeh koncertnih pianistka ga. Apihova iz'Maribora.	.	:•	i-	i
!.;tr • }vw53Bpssi®^jr
— Amundsen bo predaval na Češkoslovaškem. Kakor poročajo češkoslovaški listi, bo prišel znani raziskovalce •severnega tečaja Koal d Amundsen na jesen v Prago, kjer ho drniel predavan ja o svoji zadnji ekspediciji na severni tečaj, Predaval bo tnidii v drugih čeških mestih.
— Abd-el Krim in nemški avijatiki.
Kakor poročajo iz Tamigerja. nadaljuje Abd-el Krim s ojačanimi četami in sredstvi ofenzivo v smeri proti Fezn. Nadalje gradi veliko letališče, pri čemnr sodelujejo nemški avijatiki. Tudi iz tega J« videti, da se niti moroŠke vstaje ple-to v Berlinu, kjer reakcijonarji neprestano kujejo naklepe o revanchi,
— Analfabetizem v Julijski Benečiji. O analfabetih v Julijski Benečiji so bili objavljeni sledeči podatki: V okraju Trbiž je 4 odst. analfabetov, v Sežani 5, Trstu 6, Idriji, Tolminu iin Gorici 7, Tržiču 10, Zadiru in Opatiji 18, Pulju 24. v Parenzu 40. Iz tega je razvidno, da je v slovenskih krajih najmanj analfabetov, med tem ko je v res italijanskih (Pulj, Paronzo) slkoro polovica. P a tudi tod je manj nepismenih nego v južni Italiji, kjer so približno take razmere kot pri nas v Bosni, dasi je bila Bosna še pred 50 leti turška provinca, medtem ko je Južna Italija že stoletja pod vplivom italijanske kulture.
Iz demokratske stranke.
Srezki odbor SDS za Maribor desni
breg je imel svojo sejo 19, t.m. popoldne v Narodnem domu v Mariboru. Po izčrpnemu referatu o politični situaciji, ki ga je v imenu načelstva podal dr. Koderman, se je v debati konstatiralo popolno soglasje vseh krajevnih organizacij ter je bilo na predlog predsednika izrečeno gg. Pribičeviču, Žerjavu in Pivku neomejeno zaupanje. — O pritožbi Krajevne organizacije Studenci glede bolniške blagajne se je razvila živahna debata, v kateri se je konetatira-lo naravnost škandalozno postopanje tega zavoda, ki bi moral služiti dobrobiti delavstva ter se je sklenilo, da se spravi to vprašanje na dnevni red prihodnje seje oblastnega načelstva ter da se u-krenejo energični koraki za odpravo krivic, ki se gode v tem zavodu delavstvu. Razpravljalo se je tudi o strankini politični šoli ter se je izrekla želja naj bi se iste vršile raje v režimskem času. Govorilo se je dalje tudi o razširjenju časopisja v srezu in se je predsedstvu naročilo, da ukrene vse potrebno v smislu izraženih želj krajevne organizacije Studenci. — Kot delegat v oblastno načelstvo je bil izvoljen dr. Jože Pučnik iz Slov. Bistrice. Tako ie srezki odbor organizatorično konstituiran ter se bo lahko posvetil uspešnemu delu na gospodarskem političnem polju. Z vesoljem so je vzela n® znanje ustanovitev Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast ter bo srezka organizacija tudi s svoje strani pripomogla, da se poglobi kulturno delo med narodom'.
Pristava. Demokratska misel pri nas jako častno napreduje. Pretečeno nedeljo, 19. t. m. je imela, tukajšna krajevna or g. S. D. S. običajno odborovo sejo. katere se je udeležil tudi tajnik srezke org. Malgaj. Pri tej seji so se prijavili za enodnevni poučni tečaj dne 2 avg. 1.1. v Celju 4 pristaši in za 4 dnevno politično šolo od 25.-28. avg. t. 1. 3 pristaši im »i.cer po eden iz Roginske gore, Sv. Ema. in Nezlbiš. Upamo, da se bo tu še marsikaj predrugačilo, ako bo krajevna organizacija S. D. S. tako lepo napredovala, Drugič pa bomo poročali v Vašem cenjenem' listu nekaj zanimivosti iz našega nemškutarskega brloga.
Mariborske vesti.
Maribor, 22. julija 1925.
iml Jugoslovanska češkoslovaška liga
imia sejo jutri, v četrtek ob 18. (6.) uri v kavarni v parku. Pridite polnoštevilno!
ml Odbor kluba jugoslovanskih do-brovoljcev ima sejo dne 24. t. mi v petek ob 20. uri v dvorišču Narodnega doma. Seji naj prisostvujejo odborniki v pol nem številu. — Predsednik.
ml Ceneno meso. Dne 23. t. ml 1925. od 7. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču pri cestni klavnici prodalo ek, 270 kg zmrznjene bržole (Beiriede) in pljučne pečenke po ceni 10 Dim za 1 kg, Prodaja samo konsumentom po 1 do 2 kilograma.
m Z mariborskega sejmišča. Na svinjski sejem dne 17. t. m. se je prignalo 145 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 'komad 65—100 Din, 7—9 tedinov stari 137—150 Din, 3—4 mesece stari 175—250 Din, 5—7 mesecev stari 350—425 Din. 8—10 mesecev stari 500—550 Din, 1 leto stari 1100 Din, 1 fcg žive teže 12—14.50, 1 kg mrtve teže 15—17-50 Din, koze komad 175 Din. Prodalo se je 119 komadov.
m Podružnica udruženja vojnih invalidov v Mariboru objavlja: Ker se pojavljajo Slučaji, da različni elementi izrabljajo javnost ter beračijo in prosijo podpore, ki je niso vredni, sporočamo, da naj vsak, kdor hoče pomagati invalidom, vdovam in sirotam* pomaga podružnici, ki bo take prispevke porabila v pravi namen. Tako bo boljše . nego da podpira berače, ki trdijo, da so invalidi, pa se ne more dognati, če je njih trditev resnična. To sporočamo radi tega, da ne izgubimo simpatije javnosti, ki ravno vsled tega kaj radia krivo sodi Udjruže-nije vojnih invalidov. Za podružnico U. V. I. v Mariboru. Franjo Geč. podpredsednik, Martin Pravdič, tajnik.
m Tihotapstvo municije. Aretiran je bil Renaldo Ludvik, strojevodja pri avstrijskih zveanih železnicah iz Gradca, ker je vtihotapil v Maribor 12.50 patro-nov raznih kalibrov za samokres. Prijavljen je bil najprej carinarnici, nato pa bo radi prestopka zakona o nošenju orožja oddan Okrožnemu sodišču.
m Prehuda zakonska žena. D. A. je prihitela v neko gostilno, kjer se je nahajal njen mož, pograbila pollitersko steklenico ter z njo zamahnila po moževi glavi. Nato je pobegnila. Možu, ki je pričel na glavi, močno 'krvaveti, je nuditi prvo pomoč rešilni oddelek. Poškodba je sicer neznatna.
m Iz policijske kronike. Od torka na sredo je bilo prijavljenih policiji U raznih prestopkov, med njimi nagla vožnja, vožnja brez luči. kopanje na prepovedanih krajih, prestopki avtomobilnega reda in dr. Aretiran je bil Matevž Gartner radi 'beračenja.
mKIuh-bar: Prolongira Lenard, Fo-dor in Sirifcovsky s popolnoma novim programom.	1485
Kratke novice.
Doma.
Predvčerajšnjim je divjal v Sarajevu velik vihar. Strela je ubila nekega vojaka, ki je stal pod vojašnico Kralja Aleksandra. — Neka ciganka je kmetici Vanjek iz Lipovlijtanov «pomagala® v bolezni in izvabila od nje raznih stvari v vrednosti 22.000 Din, — V Rogaški Slatini se je zastrupila rfeka učiteljica iz Zemuna. — Za šefa zagrebške policije bo imenovan banski svetnik Franc TJrbany. — V Trogiru so prodajali te dni prvo grozdje, 1 kg po 20 Din. — Na Bled je dospel romunski poslanik v Beogradu Emandii. Tu bo ostal šest tednov. — Naša država bo dala kovati v Francijo do konca tega leta 1 milijon zlatnikov v vrednosti 200 milijonov Din. — V celi Hercegovini so se vnovič pojavile v velikih množinah kobilice. — Po najnovejši statistiki je v Beogradu 13-550 hiš fleta 1921. jih je bilo 7656). Mesečno se ri)di v Beogradu 280 etroir, umre pa 200
Izgubila se je torbica za akte. P»*ten najditelj naj blagovoli i»to proti nagradi izročiti' u-pravništvu „T»bora“. 1523
Stansvanje, 2 sobi, kuhinja, vrt, solnčna in »nha stran, kdar odkudi pohištvo 1 sobe' Ponudbe pod 1. na upravo.
1524
Pr»da S« dobro ohranjen Šivalni stroj. Koroška cesta 32, pritličje.	1520
/lanin*, skoraj nov, m^lo rabljen, eleganten, se radi preselitve za 12.000 Din proda. Nadev v upravi libta. 1515
Ne pozabi naročnine!
VRVI
Ha veliko
Tel. 454
za stavbe, dvigala, perilo itd. mlinske oprti, motvoz, mrežice za otroške postelje, žime, afrique — nudi
J. N. ADAMIČ	">MD>
Vetrinjska ulica Stav. 30	Tel. 454
Za žaganje drv
se priporoča po najnižji ceni in takojšnji postrežbi
Anton Pucihar, slo"5kovlIgvme,”id
Klun ali Lekarniška 7.
oseb. Mesto ima 12 'bolnic s 233 zdravniki. Dnevnikov izhaja 11. Hotelov je 33 s 1754 sobami, .gostilten in kavarn 452. 0-sn ovnih šol je 24 s 7000 učenci, dalje 4 deške in 3 dekliške gimnazije ter 1 realka. Trgovsko akademijo obiskuje 950 slušateljev, na vseučilišču je vpisanih 5800 dijakov in dijakinj, predava 146 profesorjev. Avtomobilov je 1080, telefonov 4000, industrijskih podjetij 170, trgovin čez 3000.
Po svetu.
10. avgusta se pričakujejo veliki imla-navri poljske vojske v Voliniji in Po-mieramskem. To bodo prvi večji manevri po vojni. — V Carigradu so izvolili mi-tropolita Basileona za pravoslavnega patriarha. — V pondeljek je izročil francoski vladi nemški poslanik v Parizu odgovor in eniške vlade glede garancijskega pakta. — Reka Tisa neprestano narašča in grozi okolici Segedina velika povodenj. — Na cesti blizu Londona je eksplodiral rezervoar motorja, na katerem sta sedela dva gospoda. Oba sta bila oblita, od gorečega olja in sta dobesedno zgorela. — Grška javnost je simpatično sprejela idejo o ustanovitvi garancijske zveze balkanskih držav. — V San Frančišku v Ameriki je divjal močen potres, ki je napravil veliko paniko med ljudstvom'. katero je bilo ravno v cerkvah. — Madžarska bo uvedla kot valutno e-noto angleški šiling. — V Beli Rusiji se pojavljajo redni upori protiilibljševiške-ga značaja. — V Palermu je 'bila I91etna gospodična Crtsipo ugrabljena od treh moških lin Odpeljana v avtomobilu. Med njimi se je nahajal njen 'bivši zaročenec.
goče smatrati za letovišča, kakor tud) onih, ki bi po svojih naravnih pogojih nudili možnost za razvoj turistovskeija odnosno tujskega prometa.
Brezdivomuo bo ta ponudba g. velikega župana, ako se bo med mašim! prebivalstvom primerno uvaževala, mnogo pripomogla k povzdligi našega tujskega in turistovskega prometa. Prebivalstvo Pa naj bi te dobrohotne nasvete sprejelo * razumevanjem in potrebnim uvideva-ujem. Saj je le v njegovi lastni koristi, ako se glas o lepoti naših krajev hitra-tu z dobrim glasom o potrpežljivosti i® snagi našega prebivalstva zanese m6" sloje, ki iščejo oddiha in okrepčila lepi, mirni naravi in v svežem po dežel iškem' zraku.
Za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti.
Maribor, 20. juli ja.
Tujski promet, ki se od leta do leta razvija intenzivneje in 'ki postaja vedno važnejši čiinitelj v našemi narodnem gospodarstvu, zahteva tudi vedno večje pažnje in ustvarjanja pogojev, ki ga morejo pospeševati. V poštev ne pridejo le zdravilišča s svojimi urejenimi Obrati, marveč tudi letovišča in turiistovske postojanke, s katerimi razpolagajo naši lepi kraji v tako obilimi meri.
Daisiravno se prebivalstvo saim'o bolj in bolj zaveda koristi, ki mu jih donaša obisk tujcev in turistov, je vendarle v marsikaterem oziru še potrebno pouka in vzgoje, da se v njem poglobi smisel za važnost tujskega in turistoviskega prometa.
Da pripomore k dosegi tega cilja, je g. veliki župan mariborske oblasti izdal okrožnico, s katero je pristo jnimi potem’ povabil vse gostiIničarske zadruge, naij priporočajo svojim) članom, da skr-be za dobro postrežbo, za red in za snažnost v svojih obratih, nadalje naj se v krajih, ki imajo naravne predpogoje za povzdigo tujskega, odnosno turistovske-ga prometa, ustanove olepševalna društva. ki bodo s smiselnim delovanjem gotovo pritegnila ali povečala dotok letoviščarjev in turistov. Kmetskemu jpre-bivalstvu se nadalje priporoča, naj čuva in pazi na markacije in kažipotine table, ki služijo potnikom za orijentacijo v nepoznanem svetu.
Hkrati je treba zlasti šolsko mladino opozarjati in navajati k temu, da opusti metanje kamenja na avtomobile, ter se naprami tujcem in turistom vede vljudno in jim gre prijazno na roko.
Končno se vabijo v okrožnici g. velikega župana vsi v poštev prihajajoči čini tel ji, naj mu v najkrajšem času dopo-šljejo seznam vseh 'krajev, ki jih jejmo-
Konec opičjega procesa v Daytonu.
Profesor Scopes obsojen na 100 dolarjev globe. — Ameriški državnik Bryan z** slišan iz sv. pisma.
V opičjem procesu, ki jo dvignil to liko prahu po svetu, so porotniki včeraj izrekli sodbo. Soditi so morali Danvina imi moderno znanost, o kateri, nimajo niti pojma, zato so imeli hude muke. K sreči niso vzeli cele roči preveč tragično, zato je tudi konec vsakdanji.
Obtoženemu profesorju Scopesu menda proces ni preveč škodoval. Država Tounesse ga ije sicer odpustila iz stoto dobil pa je toliko ponudb od drugih učnih zavodov v Ameriki, — celo od univerze v Chicagu.. Mim'o tega je dobil prof. Scopes neštevilno ženitnih pon111."”: med njimi tudi zelo mikavne, ne ve, katero milijonarko bi poročil. Ubogi profesor! Vsekakor je v Amer1*11 nadležna reč, če človek postane slaven, pa tudi če trnu omejenci dado ime »opičji učenjak«.
Razprava, ki se jo vršila radi prevelike vročine na prostem, je bila zelo zanimiva, Scopesov branitelj Dnzrow si J0 namreč dovolil' pravico, izprašati pobožnega tožite!ja Bryania, kako si razlaga1 sv. pismo. Tako ga jo vprašal, ali verjame, da je riba ipožrla Jono, ga imela tri dni v želodcu in nato zdravega vrgla jz trebuha. Ameriški 'državnik je odvrnil« da verjame, če jo talko zapisano v sv. pismu. »Bi-dl verjeli, da bi mogel^ Jon« požreti morskega' kital« »Sovcda bi. oko bi to Bog hotel, toda to ne stmjt v sv. pl* simU«, je odvrnil Bryan. Tudi glede vesoljnega potopa so razpravljali. Bryau je pritrdil, da je bil vesoljni potop prcu 4000 leti, kakor računa cerkev. Tedaj Pa ga je vprašal Darow ali ne ve, da imajo nekateri narodi čez 5000 let staro zgodovino. In čujte: bivši kandidat za Pre*u 'denta Amterike, državni tajnik in tu sicer odlična osebnost v »prosvetlienuu^
Združenih državah, je izjavil, da mu ni znano.
Nato so se zbrali porotniki In izr', sodbo. Profesor Scopes se je pregreši zoper zakone države Teunlssee « tem', d® je razlagal v šoli razvoj človeka. Sodišče ga je obsodilo na 300 'dolarjev globe.
Tako se tedaj' v državi Tcumhssee Ameriki ne sme verovati v razvojne zaC kome. Sicer pa je proces dosegel namen: prej nezmiani in neznatni D®?* ton je zaslovel širom1 sveta, Bryan J lahko pokazal, dla je pobožen in ^ doksen vernik, tako da ga bodo pasto rt]* stavili za vzor vsemi ameriškimi terci J alkami, prof. Scopes pa je pOBtal svetovna osebnost. Dobil ho 'dob no službo in s® milijonarko povrh. Tako je nazaduj® v,se zadovoljno, najbolj pa oni, ki trde, da človek že žbog tega poteka od' opič0* ker je 'kljub evoluciji celo v 20. stoletju velik komedijant in hinavec!
to
mKHjnmHn
V sredo, dne 22. in v petek, dne 24. julija
s sodelovanjem balalajka virtuoza
Nikole Sinkovskega
KlUB-BAR
ARANKA FODOR BELA LENARD NIKOLA SlNKOVSKY 1426
Kdor rabi
pisarniške potrebščin®
18R5 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik, Slovenska ul. 1®
Zahvala.
Za obilne izkaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrcnoljubljencga soproga, očeta l.t. d., gospoda
Karl-a Čeh
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno sc zahvaljujemo prečastiti duhovščini, učiteljstvu, nadalje pevskemu društvu Omla-dlne, kršč. žen. zvezi in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Maribor, dne 22. julija 1925.
Žalu|oia rodbina Čeh.
1521
la j»dajat«U: Konzorcij »Tabor«, Glavni la Odgovor ni urednik; yekoal*v Špindler. — Tlak« Mariborska tiskarna d. d,'