Foltnlr
fini.
V Ljubljani, dne 11. avgusta 1932.
Stev 2.
Letnik LXXIlk (Šol. leto. 1932/33.)
Učitelfslci Tovariš
mtanovsUo poliiišlco glasilo J. C/. I/. — seKcife »a Dravsko banovino v Cfublfani
__——	■ rt____> m__J_______r j_L"--fuaiJIL^.L. • X / SaItmuIm« m »MtAomn KI m-trn ti le irartih nimem ne	m am o. lihnia omak četrtek. Naročnina lotim
IÜ Mesečna priloga »T>rosveta«
Uredništva bi oprava i Ljubljana, Frančiškanska alUa 6/1. Rokopleov n* vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna 60 Din mm Inozemstvo BO Din. Clan! sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, ca .ek posebe. Pošt. ček. rai. 11.197. Telefon 3111
m
Pred državno skupščino v Beogradu.
III. zadruznisko - knjigovodstveni tečaj.
V dneh 24./ 25. in 26. avgusta se bodo zbrali vsi člani izvršnega in glavnega odbora, vsi predsedniki sekcij s predsedniki sreskih učiteljskih društev z izvoljenimi delegati na XII. glavno skupščino Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, da manifestirajo stanovsko edinstvo in solidarnost.
Prepričani smo, da bo udeležba na tej skupščini spričo porasta članstva in konsolidacije naše stanovske organizacije iz vseh predelov naše širne zemlje kar najštevilnejša. Tu si bomo podali po letu dni dela, skrbi in truda za naš prospeh zopet prijateljsko roke stari znanci od severa in juga, od vzhoda in zapada, kot iskreni tovariši in bratje, borci za naša prava, uspešen napredek in zdrav razvoj našega šolstva in narodne izobrazbe.
Kakor vsako leto, tako pričakujemo tudi letos polnoštevilne udeležbe naše delegacije iz Dravske banovine. Res je, da so težki časi; posameznik, kakor naša sreska društva čutijo težo gospodarske depresije, vendar smo uverjeni, da bo pri nas tako živa stanovska zavest premagala vse ovire, da bomo kljub vsemu častno zastopani manifestirali na letošnji državni skupščini za svoja stanovska prava in pokazali solidarnost članstva, ki nam je danes tako živo potrebna.
Mnogi bodo predlogi, ki jih bo obravnavala letošnja skupščina, važni in pomembni za nadaljnji porast naše organizacije, utrditev naše skupnosti, za boljši gospodarski položaj našega stanu, pa tudi predlogi za nadaljnji zdrav in smotren razvoj šolstva.
Današnje težke prilike, pred vsem nastala gospodarska depresija ne prizanaša razvoju našega šolstva. Vseobča štednja, ki jo zahtevajo sedanji časi, ni ostala brez posledic tudi za nadaljnji procvit in razvoj naše narodne šole. Krajevni šolski odbori in občine s težo zmagujejo pri vedno pičlejših dohodkih šolska bremena. Zidanje in razširjenje neobhodno potrebnih šolskih zgradb je v zastoju. Tudi banovinski in državni prosvetni proračun ne moreta biti več tako radodarna kakor sta bila v prejšnjih letih in kakor bi bilo potrebno, da sta še danes.
Ker pa je naša naloga, da kljub vsem nastalim težkočam delamo na napredku naše šole in po njej našega naroda, je treba, da učitelji prav v teh časih, skromni, kakor smo vedno bili in kakor smo še danes, zastavimo tem energičneje svoje sile, da ob pomanjkanju materialnih dobrin, vendar obdržimo našo šolo na doseženem višku.
Da pa bomo uspeli kljub vsem neprili-kam, nam je treba izdatne moralne podpore. Če se hoče učitelj posvetiti z veseljem, požrtvovalnostjo in z uspehom svojemu težkemu zvanju, mu je treba pred vsem miru in to še prav posebno v današnjih časih, treba mu je stalnosti na službenem mestu, nameščanje v službene kraje pa naj se vrši le na osnovi objav praznih službenih mest. Ti dve zahtevi smatra učitelj stvo za tako važni in za redno in uspešno delo v šoli in med narodom tako potrebni, da bo morala letošnja skupščina Jugoslovenskega učiteljstva o njih temeljito razpravljati in zavzeti svoje stališče.
Nobena panoga državnega uradništva ni pri vršenju svojih službenih dolžnosti v tako neposrednih in globokih stikih z narodom kakor učitelj. Že s samim šolskim delom je v najožjih odnošajih z ljudstvom in je njegov uspeh v veliki meri odvisen od tega, kakšni so ti odnošaji. Njegova potreba in dolžnost je, da temeljito pozna gospodarski položaj, socialne in druge prilike svojega šolskega okoliša in občine, če hoče pri svojem delu uspeti in si pridobiti pri ljudstvu razumevanja in zaupanja, ki je temelj vsem uspehom. Kako naj to doseže učitelj, če je vsako leto ali pa še prej v drugem službenem kraju! Kako naj ima narod vanj zaupanje, kako naj mu sledi, ko ga niti ne pozna. Kako pa naj se tudi učitelj poglobi in vživi v odkazani delokrog, če že pri prihodu v kraj misli na skorajšnjo selitev.
Če trpi vsled pogostega menjavanja učiteljstva že samo šolsko delo, kaj naj rečemo o možnosti uspešnega izvenšolskega udej-stvovanja. Vsakemu, kdorkoli je živel in delal med ljudstvom, je znano, kako različne so prilike in razmere v posameznih krajih, kako različna so naziranja in stremljenja posameznikov kakor celote. Preden se more učitelj v kraju z uspehom uveljaviti, je nujno potrebno, da spozna krajevne prilike in potrebe, pa tudi ljudi in njih odkrite in prikrite značaje. Brez poznanja krajevnih razmer je vsako, posebno izvenšolsko delo obsojeno na neuspeh, učitelja čaka brezpogojno razočaranje.
Pa to še ni vse. Treba si je pridobiti zaupanja. Kdor nima zaupanja, naj ne računa na uspehe. Zaupanja pa si ne moremo pridobiti v nekaj mesecih, tega si pridobi učitelj z
večletnim delom. To so bili oni naši tovariši, ki so v enem kraju vzgojili eno ali dve generaciji. Ti morejo govoriti o zaupanju, ko se jih narod še dolgo vrsto let s hvaležnostjo spominja in ob vsaki priliki s ponosom omenja. Z večletnim sožitjem pridobljeno zaupanje rodi uspehe, ki niso od danes do jutri, so nekaj trajnega, kakor je bilo ¡trajno tudi delo. Od učitelja, ki se ni v kraju niti prav raz-gledal, zahtevati mogoče in nemogoče, vse kar zna in česar ne zna, je zanj in za okolico kočljivo. Vsak neuspeh je lahko najboljši stvari v škodo, ki jo je težko popraviti z večletnim delom. Zavest, da sem v kraju stalen ob vestnem vršenju svojih nalog, ustvarja zdrave načrte in rodi voljo za njih izvršitev. Vem, da sem v kraju kot rojen-domačin, rojak med rojaki, občutim potrebo jim pomagati. Tako zdravo in plemenito naziranje se mora povrniti, zato pa je treba učiteljskemu stanu stalnosti in z njo sigurnosti, da more v miru in nemoteno posvetiti svoje znanje in moči službi naroda.
Učiteljev gospodar, zaščitnik, pa tudi sodnik more biti le pristojna državna oblast. Ni koristno za stan in šolo, če je odvisna učiteljeva stalnost od vpliva in predlogov neodgovornih poedincev, ki največkrat niti prav ne doumevajo nalog pravega učitelja. Ni v korist šole in njenega napredka, ni v podkrepilo učiteljeve avtoritete, če odločajo o učiteljevi sposobnosti lajiške osebe in predlagajo in soodločajo o njegovi namestitvi in premestitvi. Ako je grešnik, izročite ga oblasti, ker le njej pristojajo sodba in morebitni ukrepi.
Da je preživljalo učiteljstvo svojčas tako težke dneve, da si je morala šola le s težavo priboriti sedanjo stopnjo, je bilo največ krivo to, da so si lastili vpliv nad učitelji neodgovorni, ki so pogostokrat kratili in spodkopavali njegov ugled.
Ti časi so bili in se ne smejo nikoli več povrniti. Vsak, kdor čuti resnično iskreno in hoče dobro šoli in po njej narodu naj podpira stremljenja učiteljstva, naj ščiti vselej njegovo dostojanstvo in ugled. Vsi pa, ki imajo priliko in moč, naj podkrepe naše pravične zahteve, da se vrne učiteljstvu stalnost na mestu službe, da se more nemoteno in brez skrbi posvetiti delu v podeljenem službenem kraju.
Rekel sem v podeljenem kraju, torej v kraju, za katerega je prosil, v katerega je želel priti.
Uvodoma sem že poudaril, da je učitelj, kakor noben drug uradnik v najožjem stiku z narodom, zato je tudi potrebno, da po možnosti službuje tam, kjer upa, da bo najlažje dosegel potrebno soglasje in zaupanje. Zaito mu je treba dati prilike, da si pridobi tako mesto po razpisu in na osnovi dela in zaslug.
Vse pritožbe, ki jih čujemo z ene kakor z druge strani glede nameščanja učiteljev, bodo utihnile ali vsaj izdatno pojeniale, če se bodo oddajala vsa izpraznjena mesta edino z razpisom. Ta način podeljevanja služb je po našem naziranju edino pravilen in pravičen.
Za razpisano službo se lahko poteza vsak upravičenec in opre svojo zahtevo na sposobnost, svoje delo in službeno dobo, kakor tudi na svoje gospodarske in socialne prilike.
Objava služb ne zapostavlja in ne izključuje nikogar. Zavest, da odloča pri podelitvi služb vestno in vztrajno delo in službena neoporečnost, dviga in podžiga ter bodri k višjemu stremljenju. Zanašanje na golo naključje, zveze in protekcije, ubija moralo v posamezniku in v celoti.
Pri objavi služb ima uprava izbiro in po določilih zakona lahko presoja in odloča, kateri izmed prosilcev je najzmožnejši in za določeno mesto najprikladnejši.
Ker želimo v naših vrstah reda in zadovoljstva in odkritosrčnega tovarištva, zato naj se naša letošnja državna skupščina zavzame za učiteljsko stalnost na službenem mestu in za redno podeljevanje služb le potom razpisov izpraznjenih službenih mest.
Z uvedbo stalnosti in s podeljevanjem služb le potom uradnih objav bo zavladalo med učiteljstvom zopet nekdanje zaupanje in pravo tovarištvo, poživilo se bo živo tekmovanje v delu in vrnil se bo v učiteljske vrste mir in notranje zadovoljstvo, ki nam je pri tako odgovornem delu in tako težkih časih nujno potrebno.
Ugodna rešitev in strogo izvajanje teh dveh zahtev bo na mah dvignila samozavest in ugled učiteljstva, ga postavila v vrste zna-čajnih tekmovalcev ter za vselej izključila protekcioniste. V naših šolah bo zavladalo zdravo tekmovanje, smotreno in od nikogar moteno delo, ki bo služilo edinemu cilju: napredku in podvigu šole, koristi in blaginji celokupnosti.
JUU, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani je priredila s pomočjo kr. banske uprave že tretji zadružno - gospodarski tečaj za naše učiteljstvo. S tem je storila na polju zadružništva velik korak naprej, kajti vzgojila je cel trop novih agilnih zadružnih delavcev, ki so se razšli po vsej banovini. Stari pijonirji zadrugarji med učiteljstvom izginjajo drug za drugim s površja in treba je novih agilnih moči na polju zadružništva. Danes, ko imamo okrog 1500 zadrug v naši banovini, je treba, da tudi učiteljstvo krepkeje prime za to stvar. In ravno tukaj je pričela sekcija z delom.
Kmalu po razpisu tečaja se je priglasilo okrog 100 reflektantov, žal je moglo biti sprejetih ie 30 rednih in 10 izrednih, med njimi 38 učiteljev in 2 učiteljici.
Tečaj se je pričel 7. julija ob 8. uri dopoldne na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani, trajal je tri tedne vsako dopoldne po 5 ur in se je končal 28. julija s splošnimi izpiti. Tečaj je vodil gosp. nadzornik Rado Grum v splošno zadovoljstvo, predavali pa so poleg njega še trije člani Zveze slovenskih zadrug in sicer gosp. revizor Šifrer, gosp. tajnik Smodiš in gosp. dipl. agronom Koruza. Težavno je bilo njihovo delo, težavno je bilo v tako kratkem času pregledno podati ogromno snov, ki jo daje zadružništvo. Gospodje predavatelji pa so rešili vso stvar v vseobče zadovoljstvo, kar se je posebno pokazalo pri končnih izpitih. Tem je prisostvoval odposlanec kr. bansike uprave gosp. banski šolski inšpektor dr. Franc Kotnik, sam vnet pristaš zadrugarstva. O rezultatu izpitov se je izrazil zelo pohvalno. Bilo mu je to gotovo v veliko zadoščenje. Da se je tečaj sploh mogel vrš^i, se imamo zahvaliti banski upravi.
Tečaj so dovršili: Beloglavec Vilibald, Sredica — Prekmurje; Berlot Srečko, Moravče; Bitenc Ivan, Dovje; Doljak Valentin, Gor. Logatec; Gorup France, Sv. Florjan pri Mislinju; Kavčič Rudolf. Vinica; Keržin Štefan, Sodražica; Knapič Janko, Kapela; Kogej Leopoldina, Tomišelj; Kožuh Mirko, Maribor; Kuhar Janko, Črna; Lenardič Mihael, Svetli potok; Ločniškar Franc. Turjak: Lumbar Ga-bro, Velesevo; Lunder Dušan, Trbovlje; Me-nard Vilko. Novo mesto; Mikulič Oton, Globoko pri Brežicah; Pahor Drago, Trbovlje; Pečnik Gustav, Bizeljsko>; Pergar Viktor, Loke-Zagorje; Pogačnik Janko, Celje; Pogačnik Stane, Log-Zaplana; Predan Drago, Sv. Andraž v Slov. goricah: Primožič Ivan, Kopriv-nik; Primožič Josip, Ljubljana; Robič Anton,
Virštanj; Škafar Ivan, Tomišelj; Šuler Stane, Stari trg; Šulin Matko, Toplice - Zagorje; Ti-vadar Janez, Pince; Turnher Edmund, Višnja gora; Venturini Oskar, Vojnik; Verdir Stana, Št. Janž; Vertačnik Milan, Sv. Duh; Vidmar Miro, Cerklje ob Krki; Vičar Franc, Sv. Lovrenc pri Ptuju; Zazula Rafael, Pristava; Zor Miroslav, Sv. Peter pri Ljubljani; Žehelj Alfred, Bočna pri Gor. gradu.
Tekom tečaja smo delali v popoldanskih urah pridno razne ekskurzije. Prvo smo obiskali Tobačno tovarno, potem Mestno klavnico, ki je najmodernejša v naši državi, nato Združene mlekarne, ljubljanski nebotičnik in našo največjo stanovsko zadrugo Učiteljsko tiskarno s knjigarno in oddelkom za učila. Ogledali smo si tudi na novo urejene društvene prostore naše sekcije. Vsem gospodom, ki so nam pripomogli do teh ekskurzij in ki so nas vodili ter nam razlagali vse zanimivosti, bodi izrečena še na tem mestu najlepša zahvala.
Med ekskurzijami pa smo1 pridno študirali. Obisk tečaja je bil vseskoz stoodstoten, kar jasno priča o potrebi takih tečajev.
Končni izpiti, katerim je prisostvoval poleg že omenjenih tudi ravnatelj Zveze slovenskih zadrug gosp. Trček, so imeli popolnoma oficielni značaj, prejeli bomo tudi kolkovana izpričevala, kakor hitro bodo nekatere formalnosti rešene.
K zaključku tečaja je prišel tudi sefkcijski predsednik tov. Dimnik, ki nam je ponovno poudaril važnost zadružništva in še večjo važnost učiteljskega dela na tem polju. Javil nam je, da se je v okvirju gospodarskega odseka naše sekcije osnoval še zadružniški odsek s posebnim tajništvom, ki bo reguliral učiteljsiko delo pri zadružništvu. Pozval je vse tečajnike na pomoč temu odseku.
Sledili so še govori gosp. Inšpektorja dr. Kotnika, vodje tečaja, gosp. nadzornika Gru-ma in zahvalni govor zastopnika učiteljstva tov. Primožiča. Ne bo odveč če se na tem mestu še enkrat zahvalimo vsem prirediteljem tečaja, najbolj pa kr. banski upravi, Zvezi slovenskih zadrug in JUU, sekciji v Ljubljani. Bodite prepričani, da vaš trud ni bil odveč, kar bo gotovo pokazalo naše delo med narodom.
Po zaiključku tečaja smo se slikali, popoldne pa smo se sestali še na poslovilnem sestanku pri Nacetu na Šmartinski cesti, da smo zadostili starodavnemu običaju.
In s tem — konec.
Zidajmo
vec učiteljskih domov ob morju!
Skrbimo tudi za svoje in svojih družin zdravje! — Hrvatski učiteljski dom v Crikvenici. — V preteklem letu so učitelji iz Novega Sada postavili dom v Omišlju. — Akcija sekcije JUU
Dravsko banovino za postavitev doma ob morju.
koliko je učiteljev in učiteljic, ki bi radi šli, pa se neradi potikajo po tujih hotelih itd. Koliko je učiteljev in učiteljic rodbinskih očetov, ki bi radi dali svojo deco ob morje, v zanesljive roke, pa imajo danes primeroma malo prilike za to.
Ideja potrebe učiteljskih zdravilišč in okrevališč ob morju živi v širokih krogih učiteljstva.
»Hrvatski učiteljski dom« v Crikvenici.
Že dolgo vrsto let stoji v lepem kopališču v Crikvenici Hrvatski učiteljski dom, ki je bil prvi učiteljski dom ob morju. Dom leži na lepem kraju ter je večja stavba, ki služi hrvatskemu učiteljstvu v svrho krepitve zdravja v počitnicah.
Novosadski učiteljski dom v Omišlju.
Lani je sekcija JUU za Dravsko banovino sprožila misel postavitve učiteljskega doma za Dravsko banovino v Omišlju.
za
Ako pogledamo v druge države, osobito med učiteljstvo Poljske, vidimo, da to učiteljstvo zelo skrbi za ustanove, ki so namenjene za okrepitev zdravja učiteljskega stanu. Zelo važno je, da se človek po napornem delu redno vsako leto odpočije in si okrepi zdravje ter se okrepi za nadaljnje delo.
Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini.
To so uvideli tudi zavedni naši tovariši, ki so ustanovili posebno zadrugo za ustanovitev zdraviliškega doma v Slatini. Malo število učiteljstva je kupilo hišo in posestvo, ki re-prezentira danes Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Ta dom je danes aktiven in bi bil lahko še večji, če bi se učiteljstvo zavedalo pomena lastnih zdraviliških domov.
Učiteljski domovi ob morju.
Koliko je učiteljev in učiteljic, ki gredo radi vsako leto si krepit zdravje na morje in
Letos so nas prekosili že zavedni novo-sadski tovariši, ki so svoj dom v Omišlju že postavili. Že daleč z morja zablesti lepo belo poslopje med vilami, ki vzbudi svojo pozornost, da vsakdo vpraša, čigava je ta nova, letos zgrajena stavba. To je »Novosadski učiteljski dom«.
Pretekli teden so posetili ta dom tudi zastopniki sekcije JUU za Dravsko banovino. Sprejeti so bili s priznano gostoljubnostjo no-vosadsikega učiteljstva, ki jo je imelo priliko že često spoznati učiteljstvo Dravske banovine in katere je bil v posebno veliki meri deležen naš pevski zbor na turneji po Jugoslaviji.
Novosadsko učiteljstvo je imelo že davno osnovano društvo, ki je zbiralo kapital za zidanje učiteljskega doma. Društvo je postavilo Učiteljski dom v Novem Sadu. Madžari so delali društvu velike zapreke in le nacionalni zavednosti novosadskega učiteljstva je pripisati, da j^ akcija tako lepo uspela. Mnogi učitelji so vložili v fond za zidanje domov po vec tisočakov, drugi so podarili društvu velika zemljišča in druge zapuščine. Tako ima to društvo velik kapital, da misli poleg doma, ki ga je letos postavilo v Omišlju ob morju, pričeti graditi se drugi dom v Fužinah, ki bo planinsko okrevališče m zdravilišče.
Novosadski učiteljski dom v Omišlju je stal okrog 170—200.600 Djn ter ima poleg kuhinje, jedilnic ter pritiklin 11 sob. Je betonsko stavba, ¡ki jo je izd.elal stavbenik Žic. Na hodnikih so lične omarice za obleko otrok, sobe so opremljene z železnimi posteljami. Stavba ima veliko cisterno in električno razsvetljavo. Pred hišo je lepo urejen vrtič, ki je ponos tam bivajočega učiteljstva in na katerem se ustavi oko slehernega šetalca, ki gre mimo. V splošnem je okoliš stavbe v zunanjosti še v izdelavi. V domu je sedaj 150 otrok in nekaj učiteljev in učiteljic ter jih pride še toliko.
Nad vse gostoljubno in ljubeznjivo so sprejeli zastopnike sekcije JUU za Dravsko banovino tov. Kaludjerski iz Novega Sada in Oranicki iz Novega Vrbasa s koleginjami, ki bivajo v domu. V veselem bratstvu in tovari-škem razpoloženju so potekle kratke uie medsebojnega spoznavanja, ki so ostavile trden temelj bratstva in prijateljstva z obeh strani.
Učiteljski dom v Novem.
Kopališko poverenstvo iz Novega je poslalo sekciji JUU ponudbo, da si zgradi v Novem obmorski dom za učiteljstvo Dravske banovine. Po zaključku pododbora Učiteljskega gospodarskega sveta sekcije JUU sta odposlanca sekcije osebno proučila položaj v Novem in v Omišlju, kjer je sekcija bila že v pogajanjih.
Novi leži ob celini našega hrvatskega Pri-morja, je lep kraj in ima lepo urejeno kopališče. Kraj je lepo pogozden, senčnat, z dolgim obmorskim šetališčem in parkom. Posebno pozornost je občina pokazala graditvi lepih širokih cest v kopališkem delu Novega. Morska obala je lepo očiščena, v kopališkem delu polna dobrega svišča. Dobro je izpeljana do zadnje hiše in vsakega stavbišča tudi elektrika in vodovod, ki ga izpelje občina sama do hiše.
Nad vse ljubeznjivo sta bila zastopnika sekcije sprejeta od tajništva kopališkega po-verenstva in g. načelnika občine, ki sta razka-zala zastopnikoma sekcije proste parcele ter obrazložila prilike in pogoje, pod katerimi bi si lahko zgradilo učiteljstvo JUU svoj dom ob morju.
V vsakem pogledu sta oba predstavnika pokazala, da pojmujeta važnost učiteljskega stanu in mu posvečata vso pozornost.
Učiteljski dom v Omišlju.
Z Omišljem je bila sekcija v pogajanjih že iz prošlega leta. Obstojale so le še male diference glede sklenitve pogodbe, ko je do-šla ponudba kopališkega poverenstva iz Novega. Vsak od obeh krajev ima svoje posebnosti, svoje prednosti.
Omišelj je v razvoju. Ceste ob morski obali, ki obeta bit j druga Opatija, se šele grade, vodovod se stopnjema razširja in izpeljuje elektrika v nove zgradbe. Vse te težkoče je treba jemati v obzir pri graditvi obmorskega doma za ucitéljstvo Drávske banovine.
Omišalj je poznan učiteljstvu Drávske banovine, ker je tam imelo svoje stalne kolonije Kolo jugoslovenskih sester, še sedaj pa ima stalno vsako leto tu kolonijo podpredsednica naše sekcije JUU ga. Mira Engelma-nova in Omišalj nam je dal po prevratu tudi prve srbohrvatske učitelje, tri vnete apostole naše jugoslovenske ideje.
Tudi omišljanska občina kaže s svojim agilnim tajnikom g. Turatom vso pozornost do akcije učiteljstva sekcije JUU za Dravsko banovino za zgraditev obmorskega učiteljskega doma ob Adriji.
Projekt sekcije JUU.
Sekcija JUU za Dravsko banovino računa na graditev večjega objekta, ki bo služil in zadovoljil na eni.strani potrebe učiteljstva s sobami z eno posteljo ali dvema ter rezervnim ležiščem, na drugi strani misli na učitelje ferijalce v sobah s skupnimi ležišči, za malo odškodnino za posteljo in menzo ter na specialno kolonijo za učiteljske otroke, katerih starši sedaj ne morejo oddati v vsem zanesljive znane roke, da se z zdravjem otrok po-žive tudi učiteljske rodovine.
Gradbeni pogoji so tako ugodni, da ni muditi časa, zato bo sekcija šla z vso resnostjo na delo ter bo na prvi seji Učiteljskega gospodarskega sveta sekcije JUU v začetku septembra padla definitivna odločitev za polno pospešitev akcije za zidavo učiteljskega zdraviliškega doma ob Adriji.
Ideja je zdrava, pogoji najugodnejši, zato smo uverjeni, da bo v kratkih letih poleg Hrvatskega učiteljskega doma v Crikvenici in Novosadskega učiteljskega doma v Omišlju stal tudi Dom učiteljstva Dravsike banovine ob Adriji.
Ne samo kol darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd.,
katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izpr«£an optik In urar LJUBLJANA, Stori trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Dve novi srbohrvatski čitanki za šole v Dravski banovini.
Druga srbohrvatska čitanka.
Po prevratu se je v naših šolah udomačila za pouk srbohrvatskega jezika Lesica-Mole »Prva srbska ali hrvatska čitanka«. To je bil prvi del srbohrvatskih čitank za narodne šole. Za prihodnje šolsko leto 1932./33. izide kot nadaljevanje te čitanke Lesice »Druga srpska ali hrvatska čitanka za višje narodne in njim sorodne šole«. Čitanka se bo uporabljala v I. in II. razredu višje narodne šole, t. j. v prejšnjem V. in VI. razredu osnovne šole.
Prvi del nove čitanke vsebuje berilne sestavke in pesmi, ki obravnavajo snov iz de-tinstva in šole, iz družinskega življenja, basni, pripovedke, berila, ki navajajo k delu, vrlinam in zdravju in kot krono vsega domovinske in domorodne sestavke. Drugi del obsega slovniško snov, ki odgovarja učnemu načrtu. Slovniška snov ni obravnavana kot nekaj posebnega, temveč se naslanja na slovniški pouk in znanje iz slovenskega jezika ter obsega v prvi vrsti razlike in novosti. Iz tega je razvi-deti, da je knjiga prikrojena povsem za naše razmere in naše šole. Čtiva so lahka, pripovedna ter so za otroke zelo zanimiva. Pisana so po novem pravopisu in z novo interpunk-cijo. Vsebuje pa tudi potrebne poslovne sestavke in pisma, ki bodo otrokom jako dobro služila v praktičnem življenju. Akcentuacija beril je označena s štirimi priznanimi akcenti in se v tem razlikuje od dosedanjih čitank. Knjiga bo opremljena tudi z zgodovinskimi slikami, ki pojasnjujejo berilne sestavke. Priključen je tudi dobro urejen slovar.
"* Pričakujemo, da bo učiteljstvo enako rado poseglo po tej knjigi, kakor je po »Prvi čitanki«, 'ki se je izkazala kot jako uporabna.
Tretja srbohrvatska čitanka.
Za šolsko leto 1932./33. izide tudi »Treča srpska ili hrvatska čitanka za slovenačke više narodne, gradjanske ili druge stručne ško-le« od Toma H. Jederliniča.
Knjiga je odobrena kot učbenik od ministrstva prosvete pod B. N. br. 33.253 od 4. maja 1932.
Knjiga je polna lepih beril in se odlikuje posebno po nacionalno patriotični vsebini. — Učitelji bodo knjigo s pridom uporabljali pri pouku srbohrvatskega ježka, ker je izbira zelo velika.
Dosedaj za višje razrede 'narodnih šol in za meščanske šole nismo imeli specialne čitanke in smo iz tega ozira uverjeni, da bodo šole po tej novi čitanki zelo rade posegle, ker jo je poklicala na svetlo nujna potreba.
Uvedite jo v vse višje razrede višjih narodnih, meščanskih in strokovnih šol.
Pisana je v lahkem slogu ter se bo deca igraje na podlagi nje naučila srbohrvatskega jezika.

umw," t"iwnH ^proaana SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU!
Splošne vesti,
—	Učitelje kmetsko- in učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol obveščamo na podlagi pojasnila kraljevske banske uprave, da se sedaj nakazuje le prvi obrok nagrad za izvršeni pouk v kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Ostali obroki se bodo izplačali pozneje.
—	Tov. Pavle Flere prosi slov. učiteljstvo, naj se ne obrača nanj za nikake informacije, ker je za sedaj začasno dodeljen prosvetni banski upravi v Nišu.
—	Pozor, udeleženci glavne skupščine! — Četrtinsika vožnja je dovoljena. Uverenja pošljemo vsem priglašencem, ko jih prejmemo. Ako bomo skupno potovali, objavimo pravočasno v dnevnikih. Kako bo s stanovanji, ne vemo točno. Ob prihodu v Beograd naj se vsakdo javi pri stanovanjskem odseku na postaji. Vstopnice prejmejo delegati pred vhodom v zborovalno dvorano, kjer bo čakal tajnik tov. Kobal.
—	Članom Učiteljskega društva za srez Dravograd! — Ne pozabite meseca avgusta poravnati zaostalo članarino, da ne bo treba izvajati sklepa zadnjega našega učit. zborovanja! — Mira Gačnik, blagajničarka.
—	Državni uslužbenci, ki uživajo natu-ralna stanovanja od države ali samoupravnih teles, ne morejo' dati teh stanovanj niti delov v podnajem.
—	Minister prosvete je odredil s svojim odlokom Pbr. 28.497 z dne 21. julija, da od tega dne dalje ne sprejema ministrstvo več v pregled in oceno rokopisov učnih knjig za osnovne, meščanske in srednje šole ter učiteljišča.
—	Učitelji (ice) v sreskih pisarnah. Vse v
sreske pisarne dodeljene učitelje in učiteljice, ki še niso vložili na bansko upravo prošnje za priznanje stanarine od 1. 4. 1932. dalje, opozarjamo, naj store to takoj. S tem bodo olajšali delo sekciji, ker ji ne bo treba intervenirati za vsak poedini slučaj, pa tudi banovinskemu šol. odboru, ki bo na osnovi zbranih podatkov sestavil en sam elaborat, končno in največ pa bodo koristili sebi, ker bo s tem to vprašanje najprej razčiščeno.
—	Uporaba šolskih poslopij za v pouka prostem času. Po odredbi ministra prosvete se morejo odstopiti v pouka prostem času šolska poslopja ali prostori v osnovnih in meščanskih šolah za stanovanja častnikom, kontraktualnim uradnikom, topografom, tri-angulatorjem in vojakom, ki so zaposleni pri topografskem merjenju.
—	Lutkarski tečaj v Ljubljani. Vodstvo lutkarskega tečaja v Ljubljani je razpisalo natečaj za najlepše načrte raznih glav in kulis za igro »Kraljevič iz podzemlja«, katerega se je udeležilo li tečajnikov. Razsodišče treh predavateljev je po soglasnem sklepu prisodilo I. nagrado tov. Ščuki Cvetku, strokovnemu učitelju v Murski Soboti. Izmed 3 prvenstvenih priznanj sta se dve dodelili učite-jema in sicer: tov. Ferjanu Gustavu, šolskemu upravitelju v Grosuplju in tov. Erženu Francetu, šolskemu upravitelju v Banjaloki. Čestitamo!

■	WHH».	twaiwwjjiHjiy'tiiMtxiwiwiBn^-
LISTEK
Slovenski predavatelj na kongresu jUU.
Razgovor s prof. dr. Stankom Gogalo, ki bo referiral 25. avgusta 1932. v Beogradu o temi »Učiteljeva osebnost«.
Profesor dr. Stanko Gogala.
O dr. Stanku Gogali, avtorju refe= rata »Učiteljeva osebnost«, piše tovariš Jože Zupančič iz Litije, načelnik Novi« narskega odseka JUU, ki je imel s pre» davateljem razgovor za naše glasilo — naslednje:
Prosim oproščenja, ako se mi je zareklo: menim, da na naših kongresih, kamor se se-stanejo delegatje iz vseh predelov naše države, nastopajo slovenski referentje bolj poredko. Morda trdim celo prav, ako rečem, da se ne spominjam našega rojaka iz Dravske banovine, ki bi že kdajkoli nastopil ob priliki sestanka naše vrhovne organizacije JUU in sodeloval na kongresnem programu. Tradicija je bila dosedaj le-ta, da je podal na kongresu pedagoško - filozofsko temo le profesor beograjske visoke šole. Predsednik JUU tov. Ra-šič pa hoče s tradicijo prekiniti in je Izvršni odbor JUU sklenil, naj se na naših kongresih pedagogi-referentje menjavajo. Učiteljska javnost naj spozna čim več naših pedagoških
predavateljev in drugih javnih delavcev. Kakor se še spominjamo, je sodeloval na lanskem kongresu, beograjski univerzitetni profesor dr. Vladimir Corovič, ki je podal temo: »Jugoslovenska misao kroz istoriju«. Ob priliki letošnje glavne skupščine, ki se bo vršila v dnevih od 24. do 26. t. m. v Beogradu, v dvorani nove beograjske univerze, pa bosta sodelovala: g. dr. Vladimir Dvornikovič, zagrebški profesor o Adlerjevi individualni psihologiji in naš ožji rojak, g. dr. Stanko Gogala. Slednji o temi: »Učiteljeva osebnost«.
Ime dr. Stanka Gogala smo čitali v zadnjih letnikih našega »Popotnika« ponovnokrat, nastopil je že tudi kot predavatelj na zborovanjih sreskih društev JUU. S tem in pa kot profesor ljubljanskega učiteljišča je prišel v stik s predstavniki naše organizacije.
Midva s Stankom — to povem le mimogrede — se poznava še iz dijaških let, in sva tudi stanovala oba v isti ljubljanski četrti. Še iz tistih mladih, brezskrbnih dni naju družijo spomini na deške avanture. Pred dnevi, ko je »Učiteljski Tovariš« prinesel podroben razpored glavne skupščine in s tem v zvezi napoved dr. Gogalovega predavanja, smo sklenili, da bo naš tednik prinesel o njem kaj več informacij. Ko se je le za dan vrnil s počitnic v Ljubljano, sva se sestala k pomenku. Profesor se nahaja na počitnicah v Oselici koncem Poljanske doline. Tam gori pase duše njegov brat, sedaj župnik in bivši kaplan v Poljanah. »Kaplan z rdečo rožo« smo mu dejali. Naš dobrodušni katehet je namreč prihajal na šolo, ki jo je vodil dobričina — najin šolski upravitelj — tov. Perko Lavrencij — pa najsi je bilo leto ali zima — dan za dnem z rdečo cvetko v gumbnici. Eden Stankovih bratov pa je znani knjigovodski strokovnjak, direktor trgovske šole, ki nam predava v učiteljskih merkantilnih tečajih.
Dr. Gogala je še mlad mož iz medvojne generacije. Po poreklu Gorenjec, rodil pa se je v Kranju 13. novembra 1901. Zdaj je profesor na državnem ženskem učiteljišču in je priznana profesorska osebnost. Visoko ga je cenil te počitnice tragično preminuli univerzitetni profesor dr. Jesenko, ki je često prihajal hospitirat h Gogalovim prirodopis-nim, zlasti botaničnim uram; dr. Stanko predava poleg pedagoške tudi prirodopisne panoge.
Prepuščam besedo dr. Gogali, ki mi je podal odgovore na več stavljenih vprašanj:
Kako, da si se oklenil profesorskega poklica?
Srednjo šolo sem študiral na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, visokošolske študije na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Izbral sem si filozofsko-pedagoško in prirodopisno skupino. K odločitvi, da sem začel študirat filozofijo in pedagogiko, me je nagnilo troje, 1. lastno nagne-nje, ki sem ga dobil že v srednji šoli, ko sem bral Vebrove razprave, 2. začetek mladinskega gibanja, ki je radi svoje usmerjenosti v duhovnost neposredno kazalo na filozofijo in 3. velika osebnost prof. Vebra in Ozvalda. Pri filozofiji sem študiral predvsem psihologijo in predmetno teorijo, pri pedagogiki pa predvsem mladinoslovje. Z resnejšim in samostojnim študijem filozofije in pedagogike pa sem začel šele po položenem doktoratu, ko sem vstopil v praktično šolsko službo.
Kaj te je privedlo k sodelovanju v učiteljski organizaciji JUU?
Do vezi z učiteljskimi organizacijami sem prišel na ta način, da sem bil nastavljen kot suplent na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani, kjer sem dobil neposreden stik z učiteljskim naraščajem. Začel sem poučevati pedagoške in filozofske predmete in sadove skupnega šolskega dela sem začel objavljati v »Popotniku« in v »Pedagoškem zborniku«. Objavil sem najprej razpravo o Čibeje-vem kulturno-literarnem delu, dalje razpravo o smotru moderne šole in pa načelne misli o šoli zajednici. »Popotnik« pa je prinesel mojo razpravo o duhovnem in duševnem oblikovanju in pa analizo tipov sodobne mladine. Na ta način sem s svojim pedagoškim delom dobil stike s posameznimi učiteljskimi organizacijami, ki so me povabile kot predavatelja.
Kdaj in kako si se poglobil v temo »Učiteljeva osebnost«?
Razprava o učiteljevi osebnosti je najprej nastala kot predavanje, ki sem ga imel pri ljubljanskem učiteljskem društvu. Tudi to predavanje sem objavil v »Popotniku«. Že takrat, ko sem premišljeval, kaj bi bilo aktualno povedati našim učiteljem, sem čutil, da je ves problem nove in tudi stare šole položen končno v učiteljevo osebnost. Pri svojem šolskem delu in tudi teoretično sem se prepričal, da zavisi način šolskega dela
samo od učitelja in da bo šola takšna, kakršen bo učitelj. O tem dejstvu sem postajal vedno bolj prepričan in zdelo se mi je potrebno, da tudi na beograjskem kongresu učiteljske organizacije JUU rešimo najvažnejše pedagoške probleme našega časa z vidika učiteljeve osebnosti. Razen tega pa so me tudi drugi, ki so brali mojo razpravo in poslušali prvo moje predavanje o tej temi, skoro prisilili, da sem se odločil prav za to temo. Misli Tvojega referata poznamo že iz »Popotnika«. Prosim Te. podaj mi kratek résumé in glavno misel!
V predavanju poskušam mogoče prvič v pedagoški literaturi podati jasno in točno sliko o oni osebi, ki jo imenujemo osebnost. Potem pa pskušam prenesti posamezne znake osebnosti na učitelja in pokazati, kako je vprav za njegovo življenjsko in strokovno udejstvovanje nujno potrebno, da postane osebnost. Vse predavanje izzveni v eno zahtevo: vsak učitelj naj bo osebnost, ali pa samo osebnosti bi smele postati učitelji.
Še kaj o Tvojem sodelovanju pri Slovenski Šolski Matici.
Slov. Šol. Matica je kulturno ognjišče, iz katerega dobivajo naši učitelji in ostali prosvetni delavci kulturne in idejne smernice za svoje udejstvovanje. Pri tej važni ustanovi sem postal lansko leto tajnik in tu bom poskušal izdati svoje osnovne misli o pedagogiki, ki so dozorele tekom mojega praktičnega in teoretičnega pedagoškega udejstvovanja. Dosedaj sem izdal v tej založbi knjigo »o pedagoških vrednotah mladinskega gibanja«, ki mi je služila obenem kot habilitacija za privatno docenturo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Drugo moje delo, ki ga pripravljam, pa je sitematično delo o splošni metodiki, kjer bom poskušal točno razlikovati metodiko od didaktike in razen tega metodiko izobraževanja od metodike vzgajanja. — O načinu in svojstvenosti svojega dela bi mogel reči mogoče še to, da sem poskušal prenesti v pedagogiko analitično ali predmetno metodo.
Takole sva kramljala s Stankom in sva se razšla, ko sem mu zaželel prijetne počitnice sredi krajev iz dr. Tavčarjevega literarnega kraljestva in največji uspeh pred forumom naše vrhovne stanovske organizacije.
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani
POZOR!
Učiteljstvu
mariborskega okrožja!
je otvorila v začetku julija
v Mariboru
v Gornji Gosposki ulici št. 44
svojo podružnico
Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki so jo te dni prejele vse šole mariborskega okrožja
—	Učitelji — lutkarji. Na lutkarskem tečaju, ki se je vršil od 24. do 31. julija 1932. v Ljubljani, so med 29 udeleženci obiskovali in dovršili s prav dobrim uspehom tudi sledeči tovariši(-ce) iz vse Jugoslavije: Bahovec Ela, učiteljica v Kranjski gori, Bendiš 'Ivanko, šol. upravitelj v Kotoru, Dikič Hasan, učitelj v Mostaru, Eržen Franjo, šolski upravitelj v Banjaloki, Fejdova Marka, učiteljica v Stari Pazovi, Ferjan Gustav, šol. upravitelj v Gro-suplju, Krstič Krsto, učitelj v Šibeniku, Koželj Ludvik, učitelj v Novem mestu, Marinko-vič Mladen, strokovni učitelj v Nišu, Omčikus Vjera, učiteljica v Medak Lika, Rudež Pepi, strokovni učitelj v Trbovljah, Svetlič Daro-mil, učitplj v Cerkljah, Ščuka Cvetko, strokovni učitelj v Murski Soboti, Špoljar Tomi-slav, učitelj pom. šole v Varaždinu.
—	Važna kulturna ustanova za vse učitelje, ki prihajajo dnevno v položaj, da morajo prevzemati funkcije pri gospodarskih, kreditnih, kulturnih i. si. ustanovah, je novoustanovljena »Dopisna trgovka šola v L j u b 1 j a n i«, v kateri si lahko v najkrajšem času pridobite potrebno trgovsko in splošno izobrazbo. Šola ima sledeče skupine: I. Komercijelna skupina (predmeti: knjigovodstvo, korespondenca, trg. računica, trgovsko in menično pravo, reklama itd.), II. Znanstvena skupina (predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina itd.), III. Realna skupina (predmeti: poznavanje blaga, stenografija, strojepisje itd.). — Pišite po podrobna pojasnila na naslov: Dopisna trgovska šola v Ljubljani. Priporočamo jo vsem tovarišem in tovariši-cam, ker nudi s svojim strokovnjaškim osob-jem in nizkimi odškodninami najboljše možnosti uspešnega pouka.
—	Uprava Kmetijske Matice sporoča vsem gg. učiteljem - poverjenikom Kmetijske Matice, da je podaljšala rok za nabiranje članov do konca meseca avgusta. Tedaj morajo vsi poverjeniki vrniti nabiralne pole in nakazati nabrano članarino.
Članarina »Kmetijske Matice« znaša letno Din 20"— (poštnina posebej). Za ta denar dobe člani na jesen po 4 knjige. Letos izidejo:
1.	Veliki koledar Kmetijska Matice za leto 1933., ki bo posvečen predvsem naši občinski upravi. Vseboval bo poučne razprave o vseh najvažnejših občinskih vprašanjih in bo zato najboljši pripomoček županom, občinskim odbornikom in občinskim tajnikom pri izvrševanju njihovih dolžnosti. Dobrodošel bo pa tudi vsakemu gospodarju, ki se briga za posle svoje občine.
2.	Miloš Štibler: »Zadružništvo«, II. del, bo koristilo v prvi: vrsti zadrugam in zadružnim delavcem ter znatno pripomoglo k širjenju zadružne misli med našim kmetskim ljudstvom.
3.	Inž. Teržan: »Več dobre krme!« je
knjiga, ki poljudno razpravlja o modernem travništvu, enem izmed temeljev donosne živinoreje.
4.	Ivan Albreht: »Dom na Slemenu«, povest trdne slovenske kmetije- med svetovno vojno in njenega gospodarja, ki — ujet v Rusiji — ne more po končani vojni takoj domov, temveč se vrne šele po več letih in najde svojo ženo — drugič poročeno ...
—	Tečaj za vkuhavanje zelenjave, sočivja in sadja na Krekovi gospodinski šoli v Zgornji Šiški pri: Ljubljani bo od 22. do 27. avgusta. Zunanje plačajo 200 Din, notranje 350 Din za vso oskrbo.
KMETIJSKO-GOSPODINJSKI TEČAJ
ZA UCITELJICE NA KREKOVI GOSPODINJSKI ŠOLI V ZGORNJI ŠIŠKI PRI LJUBLJANI.
Od 4. do 30. julija se je vršil v Krekovi gospodinjski šoli kmetijsko-gospodinjski tečaj za učiteljice.
15 učiteljic iz raznih krajev Dravske banovine je z zanimanjem prisostvalo celomeseč-nemu tečaju.
Teoretični pouk je bil precej skrčen, a praktično delo ga je povsem izpolnilo. V kratkem času tečaja je voditeljica podala udeleženkam dovolj jasen pogled v razne panoge gospodinjstva in kmetijstva. V dopoldanskih urah je predavanju o hranoslovju sledilo kuhanje, katerega je spretno vodila upraviteljica Krekove gospodinske šole. Po kosilu so udeleženke opravljale razna gospodinjska dela v kuhinji in shrambi, nato so pa poslušale predavanja o perutninarstvu, mlekarstvu, vzornem gospodinjstvu in strežbi.. Pri delu v sadovnjaku in na šolskem vrtu so same cepile, sadile drevesca, uničevale sadne škodljivce, presajale zelenjavo, privezovale paradižnike, negovale cvetice v lončkih in opravljale nešteto drugih opravil. Sleherni teden so tudi vkuhavale zelenjad in sadje, prale in likale. Pouk o perutninarstvu je izpolnil poučni izlet na Lesno brdo, kjer je g. Golobova z veliko prijaznostjo razkazala učiteljicam prelepo urejeno kokošjerejo. Pri mlekarskem pouku so tečajnice same delale razne vrste sira, skuto, presno maslo in drugo.
Za zdravstvo žene in otroka je posebej dal obilo dragocenih navodil otroški zdravnik dr. Dragaš. O jetiki so udeleženke veliko zvedele in videle na Golniku kamor so šle na poučni izlet.
Pisatelj Finžgar je ob koncu tečaja dal učiteljicam smernice za uspešno delo med narodom. V svojem predavanju je govoril o življenju, ki nalaga človeku največje naloge, moramo pa mi sami po svojem nazoru dati smisel, da bo vredno življenja. V prvem delu je omenil razne vrste ljudi, ki ne znajo življenju dati pravega smisla, kakor so pesimisti, nadljudje, mlačneži in epikurejci. V drugem delu Pa je določno pokazal, v čem naj iščemo smisla življenja. Živa zavest dolžnosti in izven-šolsko prosvetno delo med ljudstvom dajeta učiteljstvu priložnost, da pomaga narodu, ki mu je posredno dal priliko za izobrazbo.
Osebne zadeve.
—i Napredovali so v VIL skupino: Janko Z i h e r h , učitelj v Škof ji Loki; J e c 1 Josi-pina, učiteljica v Šmartnem pri Slovenjgrad-cu; Kavšek Franja, učiteljica v Dragatušu; Uršič Vida, učiteljica v Horjulu; Kos Maks, učitfelj v Bučah; J e r al a Franja učiteljica v Igavasi; Accetto Valentin, učitelj v Stični; Arnšek Josipina, učiteljica v Senovem; Ahčin Friderika, vrtnarica v Ljubljani; Jenčič Nada, učiteljica v Mali Nedelji; Jan kov ič Janko, učitelj v Ambrusu; F a j o n Rudolf, učitelj v Sostrem; C o t m a n Alojzij, učitelj v Radečah; Moder Janko, učitelj v Šmartnem; Moder Olga, učiteljica v Št. Janžu; Bušan Marta, učiteljica pri Sv. Križu; Rus Franc, učitelj v Radovljici; L or -ber Ljudmila, učiteljica v Konjicah; Goj-n i č Ivana, učiteljica v Zirih. — V IX. skupino: Koleša Bogomir, učitelj pri Sv. Križu; Kosmač Pavla, učiteljica v Lučah; P e r č i č Roza, učiteljica v Sv. Rupertu; M o -korel Viktor, učitelj v Breznici; D ovni k Ivana, učiteljica v Andrejcih; Langof Dra-gotin, učitelj v Dol. Slaveči; C v a r Stanislav, učitelj v Krašni; Sabati Leandra, učiteljica v Zg. Polskavi; Ditz Elizabeta, učiteljica v Dolnji vasi.
V VI. skupino učitelji (-ce): Erker Amalija, Zirovnik Marija, ¡Istenič Kornelija, Petje Ignacij, Urbančič Franja, Rode Terezija, Lut-man Marija, Šalda Angela, Papler Marija, Klenovšek Hinko, Kogelnik Franc, Verbič Alojzija, Lapajne Berta, Požar Matilda, Se-liškar Roza, Sore Amalija, Cerjaik Terezija, Runovc Ivana, Peterlin Marija, Plaš Mihael, Peternel Marija, Kabaj Olga, Vadnjal Ivan, Požar Vinko, Gradišnik Stanislav, Ažman Emilija, Cuček Karolina, Manko Antonija, Koman Maks, Klanjšček Mirko, Jaklič Joško.
Učitellskl pravnik.
ŠOLNINA IN VPISNINA ZA SREDNJE ŠOLE.
Šolnina na srednjih šolah in vpis. S šolskim letom 1931.-32. dalje se plačuje po taksnem zakonu na srednjih šolah šolnina za vsakega učenca po naslednji razpredelnici:
Pri neposred-	I,—IV.	V.. VI. VIL, VIII.	
nem davku v		razred	
iznosu Din		dinarjev	
300— 500	100	125	150
500— 750	125	150	200
750— 1.000	150	200	250
1.000— 1.500	200	250	300
1.500— 2.500	250	300	350
2.500— 4.000	300	350	400
4.000— 6.000	350	400	450
6.000— 9.000	400	450	500
9.000—12.000	450	500	550
12.000—15.000	500	550	600
nad 15.000 Din davka od vsakih 1000 Din za I. do IV. razred še po 20 Din, za V. in VI. še po 30 Din in za VIL in VJII. razred še po 50 Din.
Neposredni davki so: dohodek od zemljišč, dohodek od zgradb, dohodek od podjetij, obratov in poklicev, dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, usluž-benski davek. Računa se davek, ki ga plačujeta oba roditelja, ali davek učenca samega, če je brez roditeljev.
Starši, ki imajo več otrok na šolah, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale polovico šolnine. Privatni učenci plačajo pred izpitom trikratno šolnino.
Po pravilniku o plačevanju šolnine z dne 20. aprila 1932. mora vsak učenec ob prijavi za vpis predložiti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednih davkov.
Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo le uslužben-ski davek, izdaja potrdila pristojni državni ali samoupravni urad, pri katerem premema-jo roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji' razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada.
Za potrdila je treba zaprositi s kolko-vano vlogo (5 Din) in priložiti 20 Din kolek za potrdilo.
Za vpis vsakega učenca je treba izpolniti kakor doslej posebno prijavo: kolkovina za prijavo znaša na srednjih šolah 50 Din. Poleg tega se plača za vsakega učenca taksa Din 20 za zdravstveni fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev.
Z vsako izdajo potrdila je potrebna posebna prošnja, t. j. če plačuje učitelj (ica) poleg uslužbenskega davka tudi druge davke, mora napraviti poleg prošnje na fin. (VII.) oddelek banske uprave še posebno prošnjo na davčno upravo. V slučaju pa, če sta roditelja v aktivni službi pri enem resoru, se ubeleži davek obeh na eno potrdilo, enako' bi bilo postopati tudi v slučaju, če plačujeta roditelja druge davke pri. eni davčni upravi. To dejstvo pa je vsekakor označiti v prošnji, da zamore urad, ki izdaja potrdilo, to uvaževati. — Učitelj, ki ima v šoli več otrok, zaprosi, v eni prošnji za vsa potrdila in priloži tolikokrat po 20 Din kolkov, kolikor potrdil potrebuje.
Roditelji, katerih otroci se šolajo na različnih zavodih, naj si izposlujejo od uprave šole, kjer se šola najstarejši otrok, potrdilo, da so plačali na istem zavodu polno šolnino. To potrdilo jim služi za plačilo ^ šolnine na drugem zavodu. Ce imajo roditelji več mlajših otrok na različnih zavodih, naj si izposlujejo pri zavodu najstarejšega otroka zadostno število potrdil o vplačani polni šolnini in jih predlože ob vpisu mlajših otrok, ali pa naknadno v slučaju, če se vrši vpis najstarejšega otroka pozneje kakor vpisi mlajših otrok.
Roditelji, ki imajo otroke le na enem zavodu, potrebujejo le eno potrdilo.
Naša gospodarska organizacija.
STE GA VIDELI...
Ne, niste videli naš dom, sicer bi mi več čitali o njem! Pač je pred ¡kratkim prinesel sliko »Tovariš«. Vzkliknili smo. Katko je čeden, — a dalje se nismo brigali. — Slučaj me je zavel na gosp. tečaj v naše lepo mesto ob Dravi, ob vznožju Kozjaka — v ljubki Maribor.
Sešlo se je 40 tovarišic iz vseh krajev naše banovine. Pod vodstvom blage tov. Me-šičkove smo si ogledale »Učiteljski dom«. Rekla bi domek, tako je ličen in domač. Nehote sem vzkliknila: »Tukaj bi rada videla svoje otroke! — Tukaj bi bilo lepo moji deci!
Ste ga videli? — Ne, niste ga videli, sicer bi o njem pisali, tako je lep ta domek. Oni, ki so ga tako rekoč izgrebli iz tal, ne morejo hvaliti svojega dela, — a mi, ki smo žrtvovali le male deleže svojih prihrankov, mi bi se lahko bolj zanimali za trud svojih tovarišev.
Nima še napisa. — Jaz bi mu sploh ne dala običajnega naslova. Poglejte ga — in boste vedeli, zakaj! Ni sličen onim suhoparnim, golim domovom, ob pogledu na katere nas spreleti mraz in nehote vzkliknemo: Ubogi moj otrok!
Ste videli vhod? — Kot v ljubko svetišče se vzpneš po stopnicah in ne prideš na mrk hodnik z neštetimi vrati, o ne! — Glej jo — mizico s klopmi, tako ljubko nameščeno v kotu, in omarice za knjige! Nadvse vabljiv kotičeik! In potem stopnice, — kopalnica z umivalniki! Ste videli? Oglejte si! — Sobe z balkonom in brez njih — prelepe za naše paglavčke! In 26 jih je! Zdelo se mi je skoraj nemogoče, da je v tem ličnem poslopju toliko prostora. — 'In vrt! Velik je, prostoren — naši malčki bodo imeli dosti prostora za gibanje.
Ponosni smo lahko na ta naš prelepi dom. Pridite in boste videli! Čutili boste, da bo tukaj naši deci lepo in domače. Priznali boste trud in delo naših tovarišev.
PRIJAVITE DIJAKE ZA PENZIJONAT UČITELJ. DOMA V MARIBORU!
Po pravilih se sprejemajo predvsem sinovi učiteljstva in njihovega sorodstva. V kolikor dopušča prostor, pa tudi drugi.
Pišite po prospekte na naslov: Penzijonat »Učitelj, doma« v Mariboru«, Kosarjeva 41.
—g Kuratorij penzijonata Uč. doma v Mariboru se je zbral v torek 2. t. m. polno-številno k seji. Pod predsedstvom tovarišice Anke Mešičkove je razpravljal o zadevah, ki tičejo opreme irt upravljanja penzijonata. Na podlagi številnih ponudb je odločil na-bavke postelj in nočnih omaric, žimnie, rjuh, odej itd. Pri vseh nabavkah ga je vodilo načelo, da dobi močno, trpežno blago in da bo oprema v skladu t lično notranjščino poslopja. Sedaj vlada v domu živahno vrvenje, da se pripravi vse potrebno še pravočasno za sprejem gojencev. Vse kaže, da se bo ta naš penzijonat prijetno razlikoval po udobnem bivališču od vseh drugih podobnih zavodov. Nič kasarniskega ne bo v njem, ampak pri-kupljiva domačnost. — Prihodnja seja kura-torija bo v ponedeljek 22. t. m. Na njej se bo odločevalo tudi o sprejemu reflektantov za penzijonat.
—g Za opremo Učit. doma v Mariboru
sta darovala Milka in Ivan Lovše 100 Din mesto cvetja na grob svojemu stricu g. Antonu Hočevarju, posestniku in bivšemu poštarju na Gomilskem. Ciril Mdhorko 40 Din, ker se je neka zadeva dobro iztekla. — Spominjajmo se ob vsaki priljki Učiteljskih domov! Vsak, tudi majhen dar je dobrodošel!
—g »Za sprejem v penzijonat Uč. doma v Mariboru se bodo še tepli, ko bodo videli, kakšen je.« Te besede je izgovoril tovariš Gangl, ko si je ogledal Uč. dom ob povratku s sokolskih slavnosti iz Češke in Poljske. Ne samo pravica, ampak tudi dolžnost vsake tovarišice in vsakega tovariša, ki pride v Maribor, je, da si ogleda naš dom.
—g Članom Učit. Samopomoči. V juniju m juliju t. 1. sta umrla dva člana: 269. smrtni slučaj Alojzij Schechl, Slovenjgradec in Darinka Škerlj, Maribor. Posmrtnina je znašala Din 25.570-—. Člani — samci nakažete 11 Din, zakonski pari pa 21 Din. Prav mnogo članov je še z večjimi zneski v zaostanku navzlic temu, da v 1. 1932. že v dveh mesecih niste dobili položnic, ker ni bilo smrtnih slučajev. Vsi
ti so dobili opomine za poravnavo, prosimo, da storite svojo dolžnost, ker bi sicer uprava Učit. Samopomoči ne mogla nakazati posmrtnim — U. S. ima 2554 članov. Posmrtnina znaša Din 12.770—.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Pevski tečaj, prvi v bodoči sezoni, se bo vršil predvidoma 7. in 8. septembra. Na povabilo predsedstva učiteljskega doma v Mariboru priredi pevski zbor ob priliki otvoritve novega doma dne 8. oktobra koncert v Mariboru. Podrobnosti objavimo v prihodnji številki. — Odbor.
V kratkem bodo dotiskani
PRAVILNIKI
o zdravstvenem pregledu dece za vpis v osnov, šolo
ter
o postopanju z defektno deco v osnovnih in specialnih šolah
s sledečo vsebino:
Za osnovne šole:
1.	Pravilnik o zdravniškem pregledu otrok za vpis v osnovno šolo.
2.	Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v osnovne šole (Obrazec).
Za osnovne šole in šole za defektno deco:
3.	Pravilnik o zdravniškem pregledu otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite in defektne otroke in o dolžnostih zdravnikov v teh šolah.
4.	Matični zdravstveni list (Obrazec).
5.	Spisek otrok, ki jih mora uprava osnovrte šole upoštevati po §§ 15. in 58. zak. o narodnih šolah.
Za pomožne šole:
6.	Pravilnik o prijavi in sprejemu otrok v zavode, pomožne šole in oddelke za nezadostno razvite otroke, izdan na osnovi §§ 15. in 58. zakona o nar. šolah.
7.	Prijavni'list za sprejem v zavod, pomožno šolo ali oddelek za nezadostno razvite otroke (Obrazec).
Za pom. šole in šole za gluhoneme in slepe:
8.	Predpisi o vodstvu »Osebne popisnice« v zavodih, šolah in oddelkih za nezadostno razvite in defektne otroke.
9.	»Osebna popisnica« (Obrazec).
Za pomožne šole:
10.	Začasni učni načrt za pomožne šole in oddelke.
Za šole gluhoneme in slepe dece:
11.	Pravilnik o prijavi in sprejemu otrok v zavode, šole za gluhoneme in slepe.
Za šole gluhoneme dece:
12.	Prijavni list za zavod (šolo) za gluhoneme otroke (Obrazec).
13.	Začasni učni načrt in program za osem-razredno osnovno šolo za gluhoneme in program jezikovnega pouka v šolah za gluhoneme otroke.
Za šole slepe dece:
14.	Prijavni list za sprejem v zavod (šolo) za slepe otroke (Obrazec).
15.	Začasni učni načrt in program za osem-razredno osnovno šolo za slepe.
16.	Nadaljevalna obrtna šola za slepe (Učni načrt).
Stvarno kazalo in vsebinski pregled je posebe priključen
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Ekskurziiski odsek»
—e 11. septembra se bo vršila ekskurzija v gorenjo dolino Krke. Izletniki si bodo ogledali Stiški samostan, Muljavo z Jurčičevim domom, izvire Krke, Žužemberk in se bodo vračali preko Trebnja v Ljubljano. Opozarjamo na ta izlet vse prijatelje lepe Dolenjske z zagotovilom, da bodo videli nje najlepši del.
—e Taborenje. V 47. štev. našega lis.ta je bilo omenjeno, da vrši tov. Zor Miroslav predpriprave za taborenje našega član.itv.i. Ker se je za tako taborenje prijav,lo že več tovarišev, moramo javiti, da se taborenje letos ne da več izvršiti, ker je za priprave premalo časa. Treba je še rešiti več načelnih vprašanj glede načina in organizacije taborenja. To pa bomo do prihodnjih počitnic lahko temeljito obdelali. Opozarjamo že sedaj na članek, ki ga bo začetkom šolskega leta prinesel naš list in ki bo otvoril počitniško-taborniški podod-sek EO. — Do takrat pa pozivamo tovariše, ki se zanimajo za taborenje, da preštudirajo knjižico: Week-end, tehnika življenja v pri-rodi, kakor je napisal tovariš M. Zor in v kateri je taborništvo vsestransko opisano. —


4 knjige iz zaloge, iz katerih si lahko otroci izberejo namesto letošnjih plačanih publikacij, ki jih ni več:
1. Kresnice I., 2. Kresnice II., 3. Kresnice III. 4. Kresnice 'IV., 5. Vijolica Vera, 6. Kako smo delali radio, 7. Mizica pogrni se, 8. Začarani krogi, 9. Vrtnaričice, 10. Miškolin, 11. Lukec išče očeta.
—mm Novi rokopisi, ki jih je prejelo tajništvo Mladinske Matice v juliju: 1. »Živ žav«. 2. »Miklavževa noč«. 3. »Za vesele in ialostne čase«. (Slikanica.) 4. »Lisičji grad«. 5. »Pesmi življenja«. (Zbirka pesmi za otroke.) 6. »Tam, kjer klasje zori«. (Zgodba v verzih.) 7. »Pri mlekarici na počitnicah«. (Slikanica.)
»..*>.,	ii rn iiiiii>»ii«^ia»i>inMiMMMMiniiiM
—mm S 1. seje dne 1. avgusta 1932.
1.	Ker so dospeli prav zadnje dni še trije novi rokopisi, ki jih člani literarnega odseka še niso mogli oceniti, seja literarnega odseka ni mogla prinesti še odločitve, kateri 2 deli, doposlani za izredno publikacijo, naj se sprejmeta in nagradita. Odločitev pade pri prihodnji seji, ko prečitajo člani literarnega odseka tudi te nove rokopise.
2.	Sklene se izplačati g. Marijanu Bohincu za naslovno stran in vinjete za prihodnji letnik »Našega roda« 1000 Din honorarja.
3.	Dovoli se g. prof. Kramolcu, da priobči v svoji pesmarici z navedbo vira nekatere uglašene pesmi iz »Našega roda«.
4.	Letošnje redne publikacije so pošle. Mnogi, ki so naročili in plačali knjige prepozno, ne morejo teh več dobiti. Zato je odbor sprejel sklep, ki ga priobčujemo že na drugem mestu.
5.	Tajnik naj sestavi do prihodnje seje 2 okrožnici. V prvi naj utemelji potrebo, da se sklenejo vsa naročila na izredne publikacije M. M. že s 1. majem. Zaradi poznih naročil ima namreč letos Mladinska Matica več tisoč dinarjev izgube. Druga okrožnica je namenjena vsem sreskim učiteljskim društvom, ki naj bi še enkrat dobro pretresla vprašanje, da bi na prihodnji skupščini sprejela sklep, da izidejo knjige namesto v juniju šele v septembru.
Kdor je plačal knjige Mladinske Matice
in jih ne more več dobiti, Ker so pošle, si lahko izbere:
1.	ali celo garnituro II., HI. ali IV. letnika Mladinske Matice,
2.	ali 4 različne knjige iz raznih letnikov,
3.	ali se mu vračuna denar v dobro za drugo leto,
4.	ali se mu denar vrne.
I.	Cele garniture so sledeče:
II.	letnik: Kresnice II., Rudi, Kako smo delali radio, Začarani krogi.
III.	letnik : Kresnice III., Vijolica Vera, Pod grajskim jarmom, Mizica pogrni se.
IV.	letnik: Kresnice IV., Miškolin, Lukec in njegov škorec, Vrtnaričice.
štanovsk* iir^ao^Ziso^ J SII
32 Sir^tas»;
P
+ JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 20. junija 1932. v Mozirju. — Navzočih 35 tovarišev (ic); to je 83 odstotkov.
Najprvo smo prisostvovali telovadnemu nastopu, ki ga je vodila tovarišica Pevnik Erna iz Mozirja. Prav presenetil nas je sigurni nastop malih telovadcev, ki so nam pokazali, kaj zmorejo v telovadbi ' po novodobnih smernicah. Pozna se, da je tovarišica doma na tem polju. Tovariš predsednik se ji v imenu vseh zahvali za njen trud.
Sledilo je zborovanje. Tov. predsednik pozdravi prisrčno navzoče Neučlanjene vabi k vstopu v organizacijo, ki se za nas vedno in povsod poteguje in nastopa neustrašeno za naše koristi. Posebej pozdravi predsednik tovariša sreskega preglednika Avgusta Rozmana iz Šmartnega ob Paki in tamošnje učitelj-stvo kot drage goste.
Tov. predsednik je kratko poročal o društvenih in organizačnih zadevah. — Glede okrožnic je posebno povdarjal one, ki se tičejo stanarine učiteljstva, gospodarskega sveta pri sekciji. Učiteljskega doma, Slov. Šol. Matice. Predlagal je tudi enkratni društveni znesek kot prispevek k Učiteljskemu domu. — Sprejeto. — Članarino za Slov Šol. Matico pa naj pobirajo po šolah upravitelji.
Pri banovinski skupščini v Ljubljani nas bo zastopal naš tov. predsednik, namestnica je tov. Milka Podbojeva.
Po zaključitvi zborovanja nam je podal poročilo sreski šolski preglednik tov. Avgust Rozman, ki je v stvarnih besedah podal sliko našega delovanja in metodiškega postopka pri pouku. — Razvila se je mestoma zelo živahna debata.
Kotnik J., predsednik; Černe Iva, tajnica.
+ JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 22. junija ob 9. uri v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru.
Od 82 članov je bilo navzočih 48 članov, t. j. 58%.
Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče in poudari, da bi morala biti udeležba članstva zlasti na zadnjem zborovanju v tem šolskem letu, častnejša. Ker se po zborovanju vrši uradna konferenca in je čas kratko odmerjen, preide na dnevni red in poroča o dopisih, ki govorijo o postopanju članov dolžnikov, o dekretu o odobritvi društva, o »Slov. šol. Matici« in še mnogih drugih zadevah. Po kratki debati so bili izvoljeni delegati za obe skupščini. Za državno skupščino so izvoljeni: predsednik tov. Vauda in tov. Anka Mešičkova, za namestnika tovariš
Cvetko in tov. Elvira Hitijeva. Za banovinsko skupščino pa: predsednik Vauda, tov. Mešičkova in namestnika tov. Droč in tov. Dročeva. Za funkcionarja UGP je bil imenovan tov. Pur Josip. Predsednikom društvenega razsodišča je bil imenovan tov. Čepe Franc. Sprejeti so bili naslednji predlogi za banovinsko skupščino:
1.	Sekcija JUU v Ljubljani naj pri plenarni seji javno obsodi nedostojno kritiko, naperjeno proti celokupnemu učiteljstvu v listu »Treznost«, ki izhaja v Celju.
2.	JUU sekcija naj posreduje, da se izda primerna naredba k paragrafu o tajniških nagradah, s katero bi se naj zagotovila in fiksirala gotova vsota za zapisnikarja kraj. šolskih odborov.
3.	Sreska načelstva naj naročijo, da se šol. prispevki direktno odtegujejo pri davčnih upravah od obč. doklad ter pošiljajo kraj. šol. odborom, kot se to izvaja pri drugih dajatvah in dolgovih občin.
4.	Poenostavljenje šol. administracije in tozadevno delovanje šol. upravnega odseka.
Pa zaključku zborovanja se je vršila sres. učiteljska konferenca v Kazinski dvorani.
Predsednik:	Tajnica:
Mirka Vauda,	Tilda Beloglavec,
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 25. junija 1932 v Velenju. Navzočih od 53 članov 44, to je 83 %.
Ob 10. uri otvori predsednik tov. Vrečko zborovanje, poroča kratko o situaciji po zadnjem zborovanju.
Vsled premestitve tov. Rejca iz Šoštanja v Stražeman srez Slav. Požega, je društvo brez tajnika. Na njegovo mesto je bil izvoljen tov. Macarol iz Šoštanja.
Kot poročevalec za »Učit. tovariš« se je javil pri enem prejšnjih zborovanj tov. Šnu-derl iz Raven. V zadnji številki »Učit. tovariša« je poročilo o igrici »Grudica«, ki jo je priredila osnovna šola v Šoštanju dne 1. maja t. 1. Isto, kar se tiče nabito polne dvorane, ne odgovarja dejstvu. Tov. predsednik apelira na poročevalca, ki pa ni navzoč pri zborovanju, da poroča v bodoče objektivno.
Vrtnarski tečaj naj bi se vršil zadnji teden v avgustu v Velenju.
Glede Slov. Šol. Matice sklenemo, da bomo plačevali naročnino skupno z društveno članarino.
Nato smo obravnavali vse dopise, došle od zadnjega zborovanja do danes. Na podlagi teh dopisov in splošne situacije je dobil delegat navodila, po katerih naj zastopa društvo pri pokrajinski skupščini. Predloge za skupščino je pa obravnaval sestanek šolskih upraviteljev.
Nato smo se pogovorili še o raznih tekočih šolskoadministrativnih in gospodarskih zadevah, o katerih se je razvila živahna debata.
Pri pokrajinski in državni skupščini bo društvo zastopal po pravilih predsednik od-nosno podpredsednik društva.
Tov. Stopar apelira na učiteljstvo, naj ne razpravlja v vlakih, javnih lokalih itd. o intimnih šolskih in stanovskih zadevah, naj ne obira svojih tovarišev, ker si na ta način ne bomo pridobili ugleda, kakor bi ga radi imeli.
O priliki zborovanja si je učiteljstvo ogledalo lepo uspelo razstavo velenjske osnovnošolske mladine.
R. Macarol, tajnik.	I. Vrečko, preds.
Spominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru!
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART je zborovalo dne 22. junija 1932. v Mariboru.
Predsednik tov. Golež otvori zborovanje, pozdravi navzoče, ki so se vendar enkrat polnoštevilno udeležili morda res iz stanovske zavednosti ali pa morda, samo radi tega, ker je bil istočasno prvi uradni sreski učiteljski zbor.
Prečitali so se vsi dopisi, katere so navzoči vzeli na znanje; posebno dopis glede včlanje-nja pri društvih, ki poziva, naj se upiteljstvo zaveda svoje stanovske dolžnosti ravno v sedanjih časih ter naj ne izstopa iz društva.
Zadnji zapisnik se odobri.
Blagajnik tov. Rogl poroča, da so skoraj vsi poravnali članarino; Sv. Ana je plačala za mesec preveč in je dala isti znesek kot prostovoljni prispevek za opremo Učiteljskega Doma.
Za banovinsko skupščino je bil določen tov. predsednik, za namestnika pa podpredsednik Štuhec. — Za državno: podpredsednik Štuhec, namestnik Rogl.
Predsednik tov. Golež predlaga, da se imenuje našega dolgoletnega sreskega šolskega nadzornika g. Ivana Tomažiča za častnega člana našega društva. S tem mu hoče dati učiteljstvo najvišje odlikovanje, ki ga lahko prejme za svoje plodonosno delo za po-vzdigo šolstva v srezu. — Ob priliki prihodnjega zborovanja meseca oktobra se mu naj izroči častna diploma. Ta sklep se soglasno in z velikim zadovoljstvom vsega zbranega učiteljstva sprejme.
Ker je tov. predsednik bil nenadoma premeščen iz svetolenartskega okraja v Št. Ilj, odloži s tem dnem predsedniške posle in se vsemu članstvu iskreno zahvali za sodelovanje in podporo. V lepih besedah še v naprej spodbuja, naj učiteljstvo krepko deluje po začrtani poti in mu želi obilo uspeha. Tov. podpredsednik se mu v imenu društva zahvali za njegovo delovanje v društvu in podkrepi zlasti njegovo mladostno idealno delo, ker je res vse storil z voljo in velikim veseljem. Želi mu, da bi se počutil na novem službenem mestu srečnega.
Ker sledi sreski učiteljski zbor, se s tem zaključi zborovanje.
Štuhec Jakob 1. r.,	Golob Josip 1. r„
podpredsednik.	tajnik.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalni? in socl.vune-ismene občinstva, vsak;- beseda 50 par. Najmsrjš* znesek Din 5* -
ŽENITEV.
Tovariša v starosti od 35 do 45 let, ki bi se hotel poročiti, bi mogla osrečiti izobražena dama, neoporečne preteklosti, lepe zunanjosti in velike postave. Z doma je vajena trgovskih poslov in je vodila večje gospodarstvo. Ima premoženje v gotovini in v čistem posestvu. Njeni sorodniki žele, da bi ona prodala na Goriškem svoje posestvo in prišla v Jugoslavijo, če bi se ji nudila primerna prilika za poročitev.
Pisma naj se naslovijo: Upravi »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani. V notranjem posebnem kuvertu pa bodi napisano geslo:
»Z doma v svobodno domovino.« - — Tajnost zajamčena in ime za ime.
VSE KNJIGE
SLOVENSKE ŠOLSKE ATICE
IMA NA RAZPOLAGO
KNJriOAMNA
IJČITEUSKE TISKARNE V LJUBLJANI
ZAHTEVAJTE CENIK!
Naročajte
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, UUBUANA
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3
vsa tiskarska dela za do
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BfliDE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
VELETRGOVINA
F. Kónig
c
E I J E
##
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo« nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

šolo, urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Pri naročilih potom Učit« gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne t
¡¿s