Vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Lastnika Nadškofijo Ljubljana smo obvestili, da bo v prvi fazi nujno izvesti sanacijo gozdarskega dela, to pomeni, da bo potrebno čim prej spraviti iz plazu nad Bočno podrto drevje. Razmere so v resnici nevarne za sečnjo, zato bo potrebno delati zelo previdno in na podlagi strokovno pripravljenega načrta za sanacijo. Če tega ne storimo, bomo imeli težave s podlubniki. knjižnica °' trg j. a CELJE 5. MAJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR sav'^5 °oline Območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov Humanitarni koncert za mozirsko društvo Sožitje v Bočni ilin Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje RAZPRODAJA Elegantnih ženskih in moških hlač TRIKON Kočevje Na izjemno nizke cene še možnost plačila s posojilnimi karticami ali za sotovino 10% popust od 5. maja do 20. maja 2006 v BLAGOVNICI LJUBNO Odprto: pon. - pet. od 7. do 19. ure sob. od 7. do 12. ure La \Scarpa pon,-pet *£8. do 12. JURČEK^ in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nogradllll TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE } v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55“ in prodajalna JURČEK' V w Parižljah, tel. 705 09 33 NOVI «IOÖELI MM POJ¥IM*i3» »OBfiS 1 MHz ® «vincici Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Rokometni klub Nazarje vabi na ogled '/ 9 povratne tekme finala 1A ženske rokometne lige Telekom Slovenije RK KRIM MERCATOR VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 VABIMO VAS NA SLASTNE ŠTRUKLJE IN ŽLINKROFE Himer ----------OSREDfc ---------------- n knìiznica • Prvi maj po dveh letih Letošnji prvomajski prazniki so bili več kot zgovoren dokaz, da Murhpyjevi zakoni še vedno držijo. Saj jih poznate, kajne? Prvi oziroma temeljni Murphyjev zakon pravi, da če obstaja kakršnakoli možnost, da bi šlo kaj narobe, potem bo narobe tudi šlo. V tem primeru je šlo narobe vreme, kar je v praksi pomenilo, da je deževalo od četrtka do nedelje, šele prvega maja pa smo končno dočakali sonce. Organizatorjem prvomajskih srečanj je tako malce odleglo, upravljavci Mozirskega gaja pa so na ta način vendarle lahko pokazali obiskovalcem pisano paleto cvetov, ki so se kljub donedavni zimi bohotili v vsej svoji lepoti. Še dobro, da je vreme zdržalo tudi na praznični torek in je ostalo še nekaj časa za družinske izlete in sprehode, no, v sredo je bil pa že spet delovni dan, tudi za šolarje. Prvega maja sta minili dve leti od vključitve Slovenije v Evropsko unijo. V tem času je naša država napredovala, žal pa je naš napredek počasnejši od želenega. Naš cilj je namreč v doglednem času ujeti najbolj razvite evropske dežele, to pa pomeni, da se moramo razvijati hitreje od njih. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bomo morali bolj odločno »pritisniti na plin«. Skupina ekonomistov, zbranih okoli zdaj že bivšega ministra Jožeta P. Damjana, zatrjuje, da je pospešen razvoj Slovenije mogoč le na podlagi odločnih reform davčno-gospodar-skega sistema. Ker pa naj bi nekatere izmed teh sprememb ogrozile že pridobljene socialne pravice delavcev, so se oglasili sindikati in zagrozili vladi, v kolikor bo v praksi uresničila napovedane spremembe. Približno v tem kontekstu je izzvenela tudi osrednja prvomajska proslava v Mariboru, na kateri sta spregovorila predsednik države Janez Drnovšek in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Medtem ko je slednji poudaril, da mora krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva potekati sočasno s krepitvijo socialne države, je predsednik Drnovšek razmišljal nekoliko širše in napovedal kratkoročne efekte selitve proizvodnje v cenejše vzhodne države. Najkasneje v desetih letih bonitet, ki jih danes nudi svetovni Vzhod, ne bo več in če ne prej, se bodo takrat pokazala vsa odprta vprašanja sociale in ekologije. Le na katerem mestu v Evropi bo takrat Slovenija? IZ VSEBINE: is Aktualno: Bo palz, ki seje sprožil nad Bočno, ogrozil tudi spodaj ležečo vas?...4 Svet Savinjske regije: Različne dioptrije regijskih očal.5 Nova Štifta: Sporno zmanjševanje kmetijskih subvencij. .6 Mozirje: Predstavili knjigo Generalov let....IO Ljubno ob Savinji: Odločitev za spominski park borcev za severno mejo...............9 Na naslovnici: Godba Zgornje Savinjske doline je prvega maja prebujala Zgornjesavinjčane ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 18, 5. maj 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Flelena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. BO PLAZ, KI SE JE SPROŽIL NAD BOČNO, OGROZIL TUDI SPODAJ LEŽEČO VAS? Nadaljnje ukrepe bo določila stroka Na strmem pobočju Menine planine na območju Bočkega grabna seje pred dnevi sprožil precej velik zemeljski plaz, ki bo ob morebitnem nadaljnjem plazenju proti dolini ogrozil potok Bočnico. V kolikšni meri bo okoli devet hektarov veliko plazišče nevarno za samo vas Bočna, je stvar ugibanja, vsekakor pa je vredno prisluhniti oceni vodje gornjegrajske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Franca Strmška, ki pravi, da bo ogrožena tudi vas, v kolikor bo velikanska gmota zemlje, kamenja in podrtega drevja dosegla potok. Na območju Menine je plaz tolikšnih razsežnosti precej nenavaden pojav, zato policisti in gozdarji svetujejo, da naj bodo vsi, ki se bodo zadrževali natem območju, skrajno previdni. Pobočje je namreč precej strmo in zato manj stabilno ter na določenih mestih razpokano, kar verjetno pomeni, da se plaz še ni umiril. Deževje v zadnjih dneh verjetno ni prispevalo k stabilizaciji razmer, zato bo sanacija vse prej kot enostavna. Tega se zaveda tudi vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik: »Lastnika Nadškofijo Ljubljana smo obvestili, da bo v prvi fazi nujno izvesti sanacijo gozdarskega dela, to pomeni, da bo potrebno čim prej vidno in na podlagi strokovno pripravljenega načrta za sanacijo. Če tega ne storimo, bomo imeli težave s podlubniki. Še enkrat poudarjam, da je naša skrb in naloga sanacija lesne mase, sanacija zemeljskega dela plazu pa je problem gornjegrajske lokalne skupnos- Velik zemeljski plaz na območju Bočkega grabna bo ob morebitnem nadaljnjem plazenju proti dolini ogrozil potok Bočnico (foto: EMS) spraviti iz plazu podrto drevje. Raz- ti, s katero smo že navezali stike.« mere so v resnici nevarne za sečn- Naravni pojavi vseskozi vplivajo jo, zato bo potrebno delati zelo pre- na človeka. V preteklosti so se ljud- je izogibali »nevarnim« območjem in jih uporabljali predvsem za ekstenzivne dejavnosti. Zaradi mišljenja, da je naravo mogoče »ukrotiti« s tehničnimi sredstvi, se je povečal obseg škode zaradi pojavov, kijih človek imenuje naravne nesreče. Koliko so k temu prispevale številne gozdne vlake na tem območju, ki zmanjšujejo pristnost vegetacije in stabilnost terena, je težko oceniti. V vsakem primeru dodatne obremenitve, še posebej, če so izvedene nestrokovno, zmanjšujejo stabilnost strmega pobočja. Vendar bo končno oceno o tem morala dati geološka stroka. Gornjegrajski župan Toni Rifelj ne želi nobenega ukrepa storiti brez strokovne utemeljitve, zato je obvestil Sonjo Beseničar Ahčin z ministrstva za okolje in prostor, ki vodi državno komisijo za sanacijo velikih plazov. »Angažirali smo dva geologa in na podlagi njunega strokovnega mnenja se bomo odločali, kako pristopiti k sanaciji,« je še dodal Rifelj, Savinjčan ] Naša anketa Nevarnost nad Bočno Nad Bočno se je v preteklih dneh sprožila velika gmota zemlje, ki je, spodbujena od padavin, pričela drseti po pobočju navzdol. Za tokratno anketo smo se odpravili med tiste, ki jih ta nevarnost najbolj ogroža -prebivalce Bočne. Zanimali so nas njihovi pogledi na zadevo, njihovo dojemanje te nevarnosti in iskanje razlogov, zakaj se je narava tukaj obrnila proti ljudem? Janko Černjavič Plaz je ogromen. Je okoli 200 do 300 metrov širok, v njem je veliko razpok in se malce pogreza. Težko je karkoli napovedovati, morda bi kakšno hujše neurje še lahko sprožilo njegove premike. Zadnja padla smreka, kijo je plaz prinesel s sabo, je padla okoli 15 metrov stran od Bočnice. Ivan Mikek Domačini smo se na plaz odpravili iz radovednosti, da bi videli, kaj seje zgodilo. Ko smo plaz premerili, smo ugotovili, daje potegnilo navzdol okoli sedem hektarjev zemlje proti Bočnici. Vendar doli nismo bili, tako da je težko napovedati, če obstaja nevarnost, da se ta zajezi; videli smo le situacijo od zgoraj. Plaz je s sabo potegnil tudi mnogo mladega drevja. Ko smo si vse skupaj ogledali še od bližje, smo nekoliko višje zopet odkrili razpoko - na isti dolžini in široko okoli 20 centimetrov. Začutil sem določeno tresenje tal, ki je bilo najverjetneje posledica ponovne sprožitve plazu. Nevarnost se tu poraja ob možnosti, da bi plaz zajezil Bočnico in bi se tako voda pričela nabirati in poplavljati. Milan Ogradi Sam se na plaz nisem odpravil. Ljudje se o tem veliko pogovarjajo in od njih izveš mnogo stvari, V bistvu kakšne uradne informacije še nimamo, čeprav so se menda iz Ljubljane že oglasili in zadevo fotografirali. Rajko Jerše Verjetno konkretne nevarnosti ni več, kolikor se ga je sprožilo, ga je tako že šlo. Bilo bi naj ga okoli tisoč kubikov. Neke ogroženosti še ni čutiti. Vlado Strmšek To področje sem v času, ko sem bil še gozdar, dodobra spoznal. Vedno je bilo potencialno plazovito, vendar se to nikoli ni zgodilo v takšnem obsegu, kot sedaj. Ponovna sprožitev je vedno možna, saj je na tem območju veliko vode. Dobro bi bilo, da se na takšnih terenih gozd ne bi preveč izsekaval. Urška Kreti Plaz sem videla na slikah. Po planini navzdol bi se naj popeljalo okoli 7,8 hektarov zemlje. Vse skupaj izgleda prav grdo. Na srečo ni prišlo prav do Bočnice, seveda pa kakšno močno deževje tu ne bi ravno koristilo. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem 0 SVET SAVINJSKE REGIJE Različne dioptrije regijskih očal Nobena skrivnost ni, da nekatere občine znotraj celjske statistične regije niso zadovoljne z delom celjske regionalne razvojne agencije. Svet regije nima vzvodov, s katerimi bi nadziral delo agencije, zato želijo s pogodbo, ki sojo predstavili na seji sveta v Juvanju, definirati vsebine, ki so pomembne za občine. Ostalo je stvar lastnikov, je poudaril predsednik sveta mag. Branko Kidrič. Po dokapitalizaciji Regionalne razvojne agencije Celje so postale občine manjšinske lastnice, brez večjega vpliva na delo in odločitve agencije. Ugotovitev županovje, da se v štirih letih niso uspeli dogovoriti o organizacijski in finančni konstrukciji, zato naj bi območne razvojne agencije na podlagi pogodbe igrale bistveno večjo vlogo kot doslej. Status območnih regionalnih agencij bo potrebno definirati še posebej na relaciji do regionalne razvojne agencije. Župan občine Laško Jože Rajh je šel še korak dlje in poudaril, da Regionalna razvojna agencija Celje sicer lahko za občine izvaja določene projekte, vendar pogodbeno, na tržni osnovi. To pomeni, da bodo občine plačale opravljene storitve in niti tolarja več. Zato, da bi se ne dogajali neljubi dogodki in bi se v največji podprlatudi Ijubenska županja Anka Rakun, ki v nasprotju z ostalimi župani zgornjesavinjskih občin z agencijo oziroma direktorjem Borisom Klančnikom dobro sodeluje. V besednem dvoboju med Kid- Po mnenju mag. Branka Kidriča agencija Celje delati več meri odpravilo nezaupanje med župani in agencijo, osnutek pogodbe predvideva skupino, vodila naj bi jo Dušanka Petek, ki bo definirala naloge za občine in odgovarjala Svetu Savinjske regije. Takšno iskanje skupnega imenovalca je bi morala Regionalna razvojna za občine (foto: EMS) ričem in Klančnikom je prvi jasno poudaril, da bi morala Regionalna razvojna agencija Celje delati za občine. Sodelovanja z območnimi razvojnimi agencijami praktično ni, čeprav bi moralo biti. Kidrič je prepričan, da bo samo na podlagi tega sodelovanja jasno, kdo in za katere občine dela. V odgovoru je direktor agencije izpostavil problem premalo izobraženega kadra. Po njegovem se državni aparat bohoti čez vse razumne meje, tukaj pa se kregajo. Kolikor bo kvalitetnih ljudi, toliko projektov bodo lahko realizirali, trdi Klančnik, zato bo potreben resen razgovor na nacionalnem nivoju. V nasprotnem se bodo vsi skupaj še naprej borili za preživetje. Udeleženci seje so bili enotnega mnenja, da se regija spopada z resničnimi težavami, kar pa ne pomeni, da se bodo sposobni dogovoriti o vsebini regionalnega razvojnega programa. Zato se je potrebno z Borisom Klančnikom strinjati, ko pravi, da je izdelava programa proces, ki terja strpnost. V prihodnje se bo torej potrebno pogovarjati o konkretnih programih, ne o željah. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Kako ravnate z zdravili? Večina sodelujočih v anketi zdravila porabi takoj, zelo podoben je tudi odstotek tistih, ki si zdravila shranijo za kasnejšo uporabo. Zdravila, ki ostanejo, zavrže 29 odstotkov anketirancev. Zalogo porabimo' kasneje ' 34% Sproti jih porabim 37% Zalogo vržem stran 29% Tokrat vas sprašujemo, kaj vam pomeni 1. maj? Svoja mnenja nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 9. maja 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Zadruga mozirje Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin Predmet prodaje sta nepremičnini pare. št. 290.S stavbišče v izmeri 300 m2 in pare. št. 560/4 pašnik v izmeri 340 m2 k. o. Šmartno ob Dreti ki v naravi predstavljata lesen objekt s funkcbnalnim zemljiščem v središču Šmartnega ob Dreti Pogoji prodaje: - Pričakovana cena je najmanj 4.600.000,00 SIT. -Pri nakupu lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe; fizične osebe priložijo ponudbi potrdilo o državljanstvu, pravne pa izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni. -Varščina znaša 460.000,00 SIT in jo mora ponudnik plačati na transakcijski račun zadruge št. 02426 - 0013244623 pri NLB d.d. Ljubljana s pripisom »varščina« in potrdilo o plačilu priložiti ponudbi. -Varščina bo neuspešnim ponudnikom vrnjena v 8. dneh po končanem izboru, izbranemu ponudniku pa bo vračunana v kupnino. -Varščina se ne obrestuje. - Lastninska pravica se prenese na kupca, koje kupnina poravnana v celoti. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji je 8 dni po izboru najugodnejšega ponudnika. Prodajna pogodba se sklene v roku 15 dni po izboru kupca. - Ponudba mora vsebovati ponujeno ceno, kije lahko drugačna, kot pričakovana in plačilne pogoje. -Vse stroške v zvezi s pogodbo (davek, vpis v zemljiško knjigo) plača izbrani ponudnik - kupec. - Nepremičnini se prodajata po načelu videno - kupljeno. -Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom in lahko kadarkoli odstopi od nameravane prodaje. Prednost pri nakupu bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili višjo ceno in čimprejšnje plačilo. Rok za oddajo ponudb je do vključno 19.5.2006. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponudniki pošljejo na naslov: Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje. Na hrbtni strani pošiljke mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu 03 8370708. Prodajalec bo odločitev o prodaji sprejel najkasneje v 8. dneh po poteku roka za oddajo ponudb. Iz občin, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki NOVA ŠTIFTA Sporno zmanjševanje kmetijskih subvencij Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bila v preteklosti večkrat deležna kritik na račun prepočasnega izplačevanja subvencij za kmetijstvo, kot kaže pa se je ponovno zapletlo, saj je okoli 35 kmetov iz Tiroseka in Šmiklavža dobilo na že izdano odločbo obvestilo o drastičnem zmanjšanju neposrednih spodbud za kmetijstvo. Nejevolja kmetov je upravičena, manj je logično razmišljanje, da je do znižanja subvencij prišlo zaradi lanske uvedbe uličnega sistema. Decembra lani je lastnik kmetije v Šmiklavžu, ki ne želi biti imenovan, dobil s strani agencije pozitivno odločbo, nakar je sledil dopis, da mora denar vrniti. Vodja mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Štefka Goltnik pravi, da so s problemom takoj seznanili odgov- orne na kmetijskem ministrstvu, ti pa so novaštiftni primer skupaj z opozorilom posredovali na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pojasniloje bilo, da so kmetije, ki so doslej ležale v hribovsko-gorskem predelu prekategorizirane v nižinske, čeprav je vlada že leta 2003 izdala uredbo o kriterijih za določitev območij, po kateri spada celotna Zgornja Savinjska dolina v gorsko-višinsko območje. Očitno je še vedno v veljavi nekakšno prehodno obdobje in na podlagi birokratske napake naj bi kmetje prejeli namesto 201,6 evra na hektar samo 25,3 evra. Razlika je več kot očitna, zato je razburjenje kmetov razumljivo. Pomoti naj bi botrovala sprememba naslova, vendarje večina prejemnikov dobila odločbo za subvencijo še na naslov, ki je veljal pred uvedbo uličnega sistema. Očitno je na agenciji prišlo do pomote pri vnašanju OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Obdobje investicij v šolstvo S potrditvijo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za okolico so gornjegrajski občinski svetniki prižgali zeleno luč vsem investitorjem izven občinskega središča in s tem ustvarili pogoje za gradnjo. Izven odloka so ostale male hidroelektrarne, katerih gradnja je podvržena presoji vplivom na okolje, zato bodo te vključene v občinsko strategijo razvoja, ki mora biti pripravljena do sredine prihodnjega leta. V nadaljevanju seje je direktor komunalnega podjetja Jože Poznič svetnike seznanil z dinamiko in problemi, ki se pojavljajo pri vzdrževanju občinskih in gozdnih cest. Občinske ceste imajo pri planiranju in financiranju povsem drugačen status kot gozdne ceste, pri katerih določa dinamiko del in s tem financiranja Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Zato, pravi Poznič, so gozdne ceste velikokrat bolje urejene in vzdrževane kot občinske. Delež sredstev za kvalitetno vzdrževanje občinskih cest je relativno majhen, z 22 mili- joni tolarjev dodatnega denarja, ki gaje občini namenila država, pa nameravajo obnoviti cesto na Križ. Med večje finančne zalogaje, s katerimi se bo občina Gornji Grad soočala v prihodnjih letih, sodijo investicije v centralno osnovo šolo. Dosedanji prostori niso primerni za izvedbo pouka, poleg tega tudi vrtec ne zadostuje normativom. Ravnateljica šole Lilijana Bele ugotavlja, da bo potrebno za izvedbo pouka po vseh normativih dozidati telovadnico in notranje šolske prostore. Poseg bo možen samo, če se iz zgradbe umakne vrtec s tremi podatkov, zato bodo morali kmetje reševati svoj denar s pritožbo, kar seveda pomeni, da bodo dobili denar bogve kdaj. Očitno so se na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja premalo poglobili v problem. Težava je, da se morajo kmetje pritožiti in samo za kolek odšteti 3.400 tolarjev, da o počasnosti reševanja pritožb sploh ne govorimo. Vse torej na škodo kmetov, ki so v tem primeru žrtve birokratske nedoslednosti in ne uvedbe uličnega sistema, kot so nekateri mislili. Savinjčan oddelki, v nasprotnem bo po besedah Beletove položaj še naprej precej klavrn. Tako kot šola tudi vrtec ne ustreza normativom, zato tečejo aktivnosti za gradnjo novega vrtca. Okoli 160 milijonov tolarjev vredno investicijo je po zakonu o lokalni samoupravi dolžna pokriti občina, za 129 milijonov vredno prezidavo šolskih prostorov in 123 milijonov za adaptacijo telovadnice pa naj bi okoli 60 odstotkov denarja prispevalo ministrstvo za šolstvo. Savinjčan ENGROTUŠ CELJE Širitev mreže igrišč za bowling in bencinskih servisov Pred enim letom, natančneje 28. aprila lani, je podjetje Engro-tuš v Celju odprlo svoj prvi bowling. V Planetu Tuš so ob tej priložnosti priredili mega zabavo s številnimi presenečenji, akcijskimi cenami pijač, torto velikanko in koncertom skupine Atomik Harmonik. »Obisk bowlinga je bil v prvem letu nad vsemi pričakovanji, saj nas je v letu dni obiskalo preko 170 tisoč obiskovalcev, željnih rekreacije in zabave. Zaradi uspeha v Celju bomo bowling kmalu ponudili tudi drugod po Sloveniji. Poleti bo svoja vrata odprl Planet Tuš v Mariboru, v katerem bo bowling z 20 stezami. Do konca leta 2008 bomo Sloveniji ponudili še sedem novih Planetov Tuš z vso dopolnilno ponudbo,« je povedal direktor družbe Engrotuš Aleksander Svet-elšek. Engrotuš namerava v prihodnje intenzivno širiti tudi mrežo bencinskih servisov, na vprašanje o nameravani gradnji bencinskega servisa v Mozirju pa Aleksander Svet-elšek odgovarja: »V družbi Engrotuš se trudimo, da bi tudi manjše kraje obogatili z dodatno ponudbo, ki jo ponujata tako družba Engrotuš kot Skupina Tuš in v katero sodijo tudi bencinski servisi. V Mozirju smo v fazi izdelave analiz potencialnih dopolnilnih dejavnosti, ki bi jih vključili v ponudbo našega trgov- skega centra, razmišljali tudi o izgradnji bencinskega servisa, vendar pa takšnega posega trenutna prostorska ureditev na parceli ne dopušča.« Franci Kotnik KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig Odrasli: McCarthy, M.: Ko se boš prebudila..., Sheldon, S.: Nebo se podira, Pilcher, R.: Speči tiger, Adler, W.: Nemirna srca, Hauptmann, Gaby.: Iščem impotentnega moža. Mladi: Kaye, M.: Sedanjost, Kaye, M.: Prihodnost, Luciani, B.: Vstani, ti mala pošasti, Flattinger, H.: Ježek Jožek, Rowling, J. K.: Harry Potter- Polkrvni princ. DAN UPORA PROTI OKUPATORJU Spomin na vse upore slovenske samostojnosti Osrednja mozirska občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju je na predvečer praznika potekala v dvorani mozirskega kulturnega doma. Slavnostni govornik je bil Božidar Gorjan, ki se je v času II. svetovne vojne boril tudi v Zgornji Savinjski dolini. Letos mineva 65 let od ustanovitve Osvobodilne fronte. Organizacija je povezala ljudi v upor proti okupatorju. To je bil začetek krvavega boja, ki pa je kljub nadčloveškim naporom in izgubi na desettisoče življenj dosegel svoj namen. Danes naj ta praznični dan, kakor je poudarila Stanislava Borovšak, predsednica mozirskega krajevnega odbora zveze borcev in udeležencev NOV, postane spomin na vse upore, ki so jih zmogli Slovenci v želji po samostojni domovini. Gorjan se je v svojem govoru spomnil težkih in burnih časov okupacije, »Leta 1941 se je slovenski narod uprl v želji po združeni Sloveniji. To mu je uspelo v težkem štiriletnem boju z ogromno žrtvami. Istočasno so bili takrat postavljeni temelji slovenske države, ki smo jo, ponovno v uporu, dobili nekaj desetletij kasneje, torej leta 1991. To je pripomoglo k temu, da so nas veliki narodi ne le spoznali, ampak začeli spoštovati,« je dodal in se ob tem spomnil na stvari, ki danes Božidar Gorjan se je v svojem govoru spomnil težkih in burnih časov okupacije (foto: Benjamin Kanjir) sramotno vplivajo na našo državo. Dotaknil seje koroškega deželnega glavarja, ki krati ustavne pravice slovenske manjšine na Koroškem in zadnjih dogodkov, ko se na Slovenijo v zvezi z osamosvojitveno vojno zgrinjajo različne obtožbe. Slovence s tem postavljajo v položaj okupatorja v lastni državi. Taktirko kulturnega programa prireditve so si med seboj podajali zborovodja MePZ KD Mozirje Toni Acman, dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline Tomaž Guček in mentorica orffove skupine nižje stopnje OŠ Mozirje Rozika Kanjir. Benjamin Kanjir TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE NA GRAŠKI GORI Kontič opozoril na socialni dialog, ki je temelj razvoja Ob 117-lefnici praznovanja prvega maja so se na tradicionalnem srečanju na Graški Gori zbrali delavci in občani iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške. Vzdušje je bilo praznično tudi zaradi lepega vremena, zvokov pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, pevcev Moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja in ansambla Sredenšek, kije popestril predvsem družabni del srečanja. Zbrane je nagovoril sekretar območne organizacije ZSSS Velenje Andrej Krajnc, kije poudaril pomen delovanja sindikatov. Opozoril je na nujen in pravičen delavski boj za osnovne delavčeve in človekove pravice v zvezi z delom ter nujno krepitev organiziranosti sindikalnega gibanja v času, ko kapital vse bolj stiska obroč okrog nezaposlenih in zaposlenih delavcev. Slavnostni govornik, poslanec državnega zbora in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pa je v nizu očitkov vladi in politiki vladajoče koalicije izpostavil predvsem socialno noto (nezaposlenosti, vse bolj ogroženih delavcev in kratenje že zdavnaj pridobljenih temeljnih pravic, ki izhajajo iz dela in socialne varnosti. Kontič je med drugim dejal, »da je čas, da bi prvi maj, praznik dela praznovali, ne pa, da postaja ta simbolični dan vse bolj krut boj za osnovne delavčeve in človekove pravice.« Izpostavil je, da delavci in sindikati podpirajo partnerstvo za razvoj, če bo temeljilo na tistem delu načr- Za Bojana Kontiča postaja 1. maj simbol vse bolj krutega boja za osnovne delavčeve in človekove pravice (foto: Jože Miklavc) tovanih reform, ki bo vzpodbujal razvoj za blaginjo ljudi, dostojnost življenja, pridobivanje več znanja tudi revnejšim slojem ljudi, ohranjanje zdravja, dejavno vključevanje v družbeno življenje, socialno var- nost in zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Pospeševanje gospodarske rasti je nuja ob zmanjševanju nezaposlenosti in ustvarjanju pogojev za aktivnejše zaposlovanje. Na Graški Gori smo srečali tudi prejemnika najvišjega priznanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Antona Hohnjeca iz Mozirja, zaposlenega v BSH Hišni aparati Nazarje, ki je 26. aprila v Ljubljani prejel eno od šestih priznanj v Sloveniji ob letošnjem prazniku dela. Po polaganju venca k spomeniku Nošenje ranjencev, je več kot tisoč udeležencev prvomajskega srečanja na Graški Gori izkoristilo lepo vreme tudi za rekreacijski pohod na Jesenekov vrh. Jože Miklavc Andrej Krajnc je poudaril pomen delovanja sindikatov (foto: Jože Miklavc) \malker Ć5 Avto Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE ŽALEC Prihodnost ni vprašljiva, zahteva pa drugačno organiziranost Koordinacijski odbor skladov za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, je sredi aprila organiziral okroglo mizo o prihodnji organiziranosti skladov za izobraževanje. Pred slednjimi je namreč izjemno pomembno obdobje, v katerem se bo spremenila organiziranost Obrtne zbornice Slovenije, sklenjena pa naj bi bila tudi nova kolektivna pogodba za področje obrti in podjetništva. ZNANJE NI STROŠEK, PAČ PA NALOŽBA Na omenjeno okroglo mizo sta bili poleg ostalih udeležencev vabljeni tudi vodstvi Obrtne zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije. Po besedah sekretarke sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih območnih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah Jasne Rode Nikolčič je bila enotna ugotovitev udeležencev okrogle mize, da je znanje v obrtništvu nujno potrebno in da ne predstavlja stroška, pač pa naložbo. Dober, izobražen, usposobljen delavec pomeni eno izmed glavnih konkurenčnih prednosti obrtništva in podjetništva. Vsi partnerji se tudi strinjajo, daje sedanji koncept delovanja skladov preozek, saj ne omogoča financiranja oziroma sofinanciranja izobraževanja delodajalcev in samozaposlenih. V prihodnje naj bi vzporedno z reorganizacijo obrtne zbornice in sklenitvijo nove kolektivne pogodbe ustvarili temelje za izobraževanje vajencev, štipendistov, delodajalcev, samozaposlenih in zaposlenih, torej vseh, ki sodelujejo v proizvodnem procesu, v sistem pa se bodo lahko vključile tudi pravne osebe oziroma podjetja, ki delajo na obrtni način. MANJ ZA DELOVANJE, VEČ ZA IZOBRAŽEVANJE Eden od predlogov je tudi ta, da bi se v prihodnje prispevek za izobraževanje, ki ga sedaj plačujejo delodajalci za svoje zaposlene, razdelil na delavca in delodajalca, pri čemer bi oba prispevala polovico. To bo seveda še predmet pogajanj za novo kolektivno pogodbo, zaradi realnejše predstave pa velja povedati, da sedaj znaša omenjeni prispevek odstotek od bruto plače zaposlenega. Trenutno je najnižja bruto plača na področju obrti 122.600 tolarjev, torej znaša minimalni mesečni prispevek delodajalca za zaposlenega 1.260 tolarjev. Skladi za izobraževanje bodo morali v prihodnje delovati transparentno in poslovati racionalno oziroma z najnižjimi možnimi stroški ter tako čim več denarja nameniti izobraževanju. Pri tem naj bi posebno pozornost namenjali deficitarnim poklicem na področju obrti. Urediti bo treba tudi pravni status skladov, saj sedaj delujejo zgolj na podlagi kolektivne pogodbe, kar pa ni dovolj, saj je kolektivna pogodba le podzakonski akt. Verjetno bodo skladi našli svoje mesto v sklopu novega obrtnega zakona. Navedena stališča so predstavniki skladov za izobraževanje predstavili tudi na aprilski seji upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, kjer se je na to temo razvila precej dolga razprava, Jasna Rode Nikolčič: »Prihodnost skladov ni vprašljiva, bo pa vsekakor treba na novo definirati njihovo obliko.« (foto: Franci Kotnik) vendar konkretnih zaključkov ni bilo. Imenovana je bila strokovna komisija, ki naj bi detajlno preučila vse vidike nadaljnjega delovanja skladov. »Zavedamo se, da je pred skladi veliko dela, razširitev dejavnosti in prilagajanje novim okoliščinam,« realno razmišlja sekretarka sklada s sedežem v Žalcu Jasna Rode Nikolčič. »Po mojem osebnem mnenju prihodnost skladov ni vprašljiva, bo pa vsekakor treba na novo definirati njihovo obliko.« SKLAD V VLOGI ORGANIZATORJA Sklad Žalec v mesecu maju organizira strokovno ekskurzijo za lesarje v Milano, kjer si bodo ogledali sejem lesarskih strojev, v prihodnje pa bodo svoje aktivnosti usmerili zlasti v organizacijo izobraževanj. Ankete, ki sojih izvedli med udeleženci izobraževanj in delodajalci, so pokazale, da obstajajo velike potrebe po specialističnih seminarjih, torej krajših izobraževalnih oblikah na specifičnih strokovnih področjih. Upravni odboržalskega sklada sije 19. aprila ogledal Medpodjetniški izobraževalni center v Velenju, kjer so ob tej priložnosti predstavili svo- je tehnične in programske kapacitete. Za potrebe sklada bi lahko že v bližnji prihodnosti organizirali specialistična izobraževanja s področja tujih jezikov, na primer tečaj angleščine za tehnike, in računalništva, na primer krmiljenje CNC strojev. Sklad za izobraževanje Žalec bo sodeloval tudi na predstavitvi nacionalnih poklicnih kvalifikacij v Velenju, ki jo organizirata območna služba zavoda za zaposlovanje in območna obrtna zbornica. Na tem dogodku bodo prisotni tako delodajalci kot brezposelni ter ostala zainteresirana strokovna javnost, sklad pa se želi predstaviti predvsem v vlogi sofinancerja te oblike izobraževanja, preko katere je mogoče v relativno kratkem času dobiti usposobljenega delavca. Franci Kotnik BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mra.si EIC-apr-76: Poljsko kovinsko-predelovalno podjetje, išče poslovne partnerje za komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-apr-80: Italijanski trgovec na debelo z lesenimi okni išče proizvajalce lesenih elemen-tovza okna in vrata. Podjetje nudi storitve trgovskega posrednika in nudi tehnično ter finančno sodelovanje. EIC-apr-91 : Portugalski proizvajalec plastičnih delov in odlitkov, išče poslovne partnerje za komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-apr-92: Estonsko inženirsko podjetje, proizvajalec orodij, komponent iz plastike idr., išče poslovne partnerje za komercialno sodelovanje. EIC-apr-94: Nemško podjetje, specializirano na področju razvoja sistemov za avtomatizacijo v industriji, izdelave načrtov za elektroin-štalacije, načrtovanja in izdelave kontrolnih sistemov, išče poslovne partnerje za komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-apr-96: Nemški proizvajalec in distributer kuhinjskega pohištva, garderobnih omar, vrat, lesenih talnih oblog in lesenih okenskih okvirjev, išče poslovne partnerje za vzajemno komercialno sodelovanje. ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA Odločitev za spominski park borcev za severno mejo Na redni letni skupščini Zgornje-savinjskega društva generala Maistra 26. aprila na Ljubnem ob Savinji so udeleženci na predlog predsednika Iztoka Podkrižnika sprejeli sklep o ureditvi spominskega parka Maistrovih borcev za severno mejo. Park bo lociran na desnem bregu Savinje ob vstopu v kraj Ljubno, gledano iz smeri Mozirja. Društvo je v lanskem letu organiziralo nekaj odmevnih aktivnosti, med katerimi velja še posebej omeniti novembrsko proslavo ob dnevu generala Maistra na Ljubnem, na kateri so kot izvajalci v programu nastopili Aleksander Videčnik, Bert Savodnik in Rajko Pintar. Aprila lani je društvo skupaj z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo organiziralo dobro obiskan pohod po poteh generala Maistra ki naj bi postal tradi- Po napovedih predsednika Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztoka Podkrižnika (levo) bo spominski park na Ljubnem urejen v roku enega leta (foto; Franci Kotnik) cionalen, vendarje letos zanj zmanjkalo časa. Rajko Pintarje omenil tudi šolske aktivnosti v zvezi s poznavanjem bojev za severno mejo in vloge generala Maistra, hkrati pa izrazil prepričanje, da mora društvo odslej svoje dejavnosti izvajati tudi v drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Pri animiranju mladih za omenjeno tematiko je treba uporabljati sodobne pristope, kajti stari prijemi ne delujejo več. Obsežna razprava seje razvila pri obravnavi predloga ureditve spominskega parka borcev za severno mejo. Občina Ljubno je prostor ob Savinji odstopila društvu v brezplačno upo- rabo, pridobljeno je tudi že načelno soglasje vodarjev, potrebna je torej konkretna akcija zbiranja finančnih sredstev in realizacija projekta, ki naj bi bila zaključena v roku enega leta. Po prvih ocenah bo celotna investicija zahtevala okrog dvajset milijonov tolarjev, na predlog nekaterih udeležencev skupščine pa bo vodstvo drušlva pridobilo ponudbe večih izvajalcev. Bert Savodnik je tudi predlagal, da društvo navežestikssorodniki pokojnih borcev za severno mejo in jih skuša pritegniti k delovanju v društvu. Zgornjesavinjsko društvo generala Maistra bo v sodelovanju s Slovensko vojsko novembra letos znova organiziralo proslavo ob Maistrovem prazniku, nekateri člani pa se bodo udeležili tudi prireditev, ki bodo izpeljane pod okriljem nacionalne zveze društev generala Maistra. Franci Kotnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Srečanje slovenskih upokojencev v Mozirju Mozirsko upokojensko društvo sodi v svojem okolju med bolj marljive, vendar z opravljenim očitno niso zadovoljni, saj so prevzeli organizacijo zahtevnega tradicionalnega srečanja upokojencev iz cele Stanko Podsedenšek je prepričan, da bo Mozirje obiskalo rekordno število upokojencev (foto: EMS) Slovenije. Kraj srečanja je bil izbran na občnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije, po besedah predsednika mozirskih upoko- jencev Stanka Podsedenška pa naj bi se v četrtek, 29. junija, ob pol dvanajsti uri zbralo v Mozirju pred znamenitim parkom cvetja najmanj 20 tisoč upokojencev. Vsakoletno srečanje je v prvi vrsti namenjeno družabnosti in druženju, celotno dogajanje pa nameravajo Mozirjani popestriti s kulturnim programom, v katerem se bodo med drugim predstavili člani upokojenskega pevskega zbora in strašna Jožeta. Udeležence bo nagovoril predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec, kot osrednji govornik na prireditvi pa je najavljen podpredsednik Državnega zbora RS Vasja Klavora. Podsedenšek pravi, da jim je bolj kot afirmacija društva pomembno, da Mozirje učvrsti svoje mesto na turističnem zemljevidu Slovenije, zato bo možen ogled vseh krajevnih kulturnih ustanov in znamenitosti. Generalno pokroviteljstvo nad srečanjem je prevzela mozirska občina, organizacijskemu odboru pa predseduje župan Ivan Suhoveršnik. Savinjčan Združenje izdelovalcev zgornjsavinjskga želodca ■VINJSK/ ^ pripravlja 16. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev ob Dnevih zgornjesavinjskih dobrot. Petek, 12. maja 2006 Zbiranje zgornjesavinjskih želodcev - V GORNJEM GRADU na kmetijskem obratu, od 8. do 9. ure - V MOZIRJU na sedežu kmetijske svetovalne službe, od 8. do 10. ure - V LUČAH na kmetijskem obratu, od 10. do 11. ure - Na LJUBNEM na kmetijskem obratu, od 11,30 do 12.30 ure - Na REČICI v prostorih stare osnovne šole Rečica, od 18. do 21. ure. Sobota, 13. maja 2006, stara osnovna šola Rečica 10.00 Ocenjevanje 17.00 Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj vseh ocenjenih želodcev Nedelja, 14. maja 2006, stara osnovna šola Rečica 10.00 Promocijska predstavitev Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 14.00 Podelitev plaket s kulturnim programom turističnega krožka Osnovne šole Nazarje VABLJENI! V MOZIRJU PREDSTAVILI KNJIGO GENERALOV LET »Pripnite si pasove, z generalom bomo poleteli v preteklost!« divizije vse do Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Lebar) Tako je vtorek, 25. aprila, nagovorila Stanislava Borovšak, predsednica mozirskega krajevnega odbora borčevske organizacije, številne obiskovalce v Galeriji Osrednje knjižnice Mozirje. Tam so se zbrali na predstavitvi knjige Generalov let. Spomine generala Ivana Dolničarja je v obliki intervjuja napisal Jak Koprivec. Jak Koprivec, prej novinar pri Delu, sedaj pa svobodni publicist, pozna generala Dolničarja že dolgo. Večkrat sta se srečala, ko je ta opravljal številne pomembne funkcije vtedanjijugoslovanski federaciji. Koprivcu seje zdel izredno zanimiv in načelen človek, ki je vedno povedal tisto, karje mislil, vendar je to opravil obzirno in bil pripravljen poslušati tudi nasprotne argumente. To pa v tistih »beograjskih« časih, pa tudi prej, ni bilo zaželeno. »Zame je bil vedno človek, ki si je upal plavati proti toku, zato sem ga imenoval general demokratičnih načel. Dolgo sem ga nagovarjal, da napiševa knjigo in na koncu je privolil,« je o nastanku knjige povedal Koprivec. General Ivan Dolničar, s partizan- skim imenom Janošik, je nato dejal, da v knjigi ni toliko opisan sam čas narodno osvobodilne borbe, ker se mu je zdelo, da so o tem veliko povedali že drugi. Bolj seje osredotočil na povojno dogajanje. Vendar pa se odgovorom na nekatera vprašanja iz časa vojne, ki mu jih je postavila Borovšakova, ni izmikal. Tako je pojasnil odnos do svojega brata Petra, kije bil »pravi izdajalec« in je sodeloval z domobranci, medtem ko so bili trije njegovi bratje v partizanih. Ko so Petra zajeli inje bil zaprt v Teharjah, je bil Ivan s svo- jimi enotami na avstrijskem Koroškem. Zvedel je za bratovo zajetje in se odpravil v Teharje, vendar Petra že ni bilo več tam. »In boljejetako, sicer ne vem, kako bi reagiral, ko bi srečal izdajalca, ki je grdo ravnal celo z lastno materjo.« Precej besed je namenil tudi poti XIV. divizije vse do Zgornje Savinjske doline, kjer je poleg številnih dobrih ljudi, srečal na Rečici tudi svojo bodočo ženo Ivico. »Ona je bila zame pomembna opora, ki meje spremljala na moji razgibani vojaški poti po vsej nekdanji Jugoslaviji. Če se prav spomnim, smo se selili kar dvanajstkrat.« Iz časa v letu 1945 je zanimivo opisal svoje srečanje s poveljnikom nemških sil za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom. »Ne vem, od kod naziv »von«, saj ga takrat ni uporabljal. Bil je Avstrijec in generalpolkovnik letalskih sil, torej poklicni vojak. Ko sva se srečala v Letušu, pa njegovo obnašanje ni bilo nič »prusko«, vedel seje prav omikano in tako je z mojim posredovanjem prišlo do podpisa zapisnika o kapitulaciji vTopolšici.« Marsikaj zanimivega je gost povedal tudi o času, ko je bil sekretar predsedstva Jugoslavije in prijatelj maršala Josipa Broza Tita, ki gaje večkrat vabil k sebi domov, pa tudi zagovarjal, kadar je imel Dolničar preveč »radikalne« poglede in seje zameril kakemu politiku. Opisal pa je tudi priprave na Titov pogreb, za izvedbo katerega je bil zadolžen. Dolničarje bil komisar, poveljnik, visok oficir JLA in predsednik borčevske organizacije. Bil pa je tudi ustanovitelj Letalske akademije v Zadru in prav na leta v aviaciji so vezani njegovi najlepši spomini. Marija Lebar DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Delo v društvu je izključno ljubiteljsko Drušlvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline Mozirje se skozi celotno obdobje delovanja - več kot štiri desetletja, vključuje v Zvezo, ki je njihova strokovna stanovska organizacija. Ta jim pomaga usposabljati in izobraževati računovodske delavce do pridobitve novih znanj. Tako sta bila na področju izobraževanja organizirana dva seminarja s področja obdavčitve dohodkov fizičnih in pravnih oseb ter za gospodarske družbe. Pod vodstvom članice društva Bože Knapič pa so pripravili študijske delavnice na temo davka na dodano vrednost in drugih aktualnih tem s področja knjigovodslva. Tudi družabnega življenja niso zanemarjali. Organizirali so enodnevi izlet in si ogledali novoletno Ljubljano ter gledališko predstavo. Sredi junija so bili organizatorji meddruštvenega srečanja vzhod-noštajerskih društev računovodskih delavcev, finančnikov in revizorjev. Znanje s področja plesa nadgrajujejo v nadaljevalnem plesnem tečaju. »Delo v društvu je izključno ljubiteljsko, čeprav se morda premalo zavedamo, kako odgovorne naloge stojijo pred samim vodslvom in pred izvršilnim odborom, ki pripravlja in sooblikuje program dela. Zavedati se je potrebno, kako pomembne naloge naši člani opravljajo v svojih delovnih okoljih. Za lik raču- Darja Dobovičnik: »Za lik računovodskega delavca je še kako pomembno poznavanje kodeksa in etike računovodskega delavca.« (foto: Marija Šukalo) novodskega delavca je še kako pomembno poznavanje kodeksa in etike računovodskega delavca. Kar daje ceno našemu delu, pa je poznavanje materije - računovodskih standardov in predpisov, ki nam jih zakonodaja skoraj dnevno spreminjanje v poročilu o delu poudarila predsednica društva Darja Dobovičnik na občnem zboru tretji aprilski torek na Venišah. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi usmeritve za delo v tekočem letu. Prizadevali si bodo pridobiti nove člane in organizirati še več aktivnega druženja, kakor tudi izobraževanja. Poleg seminarjev bodo razvijati še druge oblike pridobivanja znanj. Marija Šukalo Ljudje in dogodki MOZIRSKI GAJ Obilno deževje preprečilo w, *■« »v» i • I številčnejši obisk Ob robu Gaja so se najmlajši zabavali z elastiko Prvi dve tretjini letošnjih prvomajskih počitnic sta minili v izrazito slabem, deževnem vremenu, neugodne vremenske bilance pa nista mogla bistveno popraviti niti prvi in drugi maj, ki sta sicer prinesla nekaj sonca, toda že pred tem so temper- ature padle precej pod nivo, običajen za ta letni čas. Slabo vreme je še posebej ponagajalo organizatorjem cvetlične razstave v Mozirskem gaju, ki so vse od 27. do 30 aprila nemočno zrli v sivo nebo. Zaradi obilnih padavin v gaju niso uspeli izvesti načrtovanih popestritev programa, vključno z nastopom Sveine godbe na pihala in obiskom legende slovenskega stri- pa Mikija Mustra. Kot je povedal predstavnik Ekološko-hortikul-turnega društva Mozirski gaj Božo Plesec, je Mustrov obisk prestavljen na kasnejši termin, zato se lahko otroci kljub tokratni odpovedi veselijo srečanja s priljubljenim risarjem Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Le delno zadovoljni so bili kajpak tudi razstavljavci na sejemskem prostoru pred parkom in gostinci, ki so si od obiskovalcev gaja obetali Večina obiskovalcev je prišla 1. maja z lepim vremenom (fotografije: Ciril M. Sem) večji promet v njihovih lokalih. Upravljavci Mozirskega gaja so s skromnim prihodkom uspeli pokriti le del organizacijskih stroškov, kljub temu pa smelo gledajo naprej, saj jih že konec junija čakajo Pravljične kresne noči. Franci Kotnik MOZIRSKI GAJ Prva rez žlahtne žametovke Zadnja izmed prireditev v okviru mozirskega krajevnega praznika j se je odvijala v Mozirskem gaju. Pred dobrim letom dni so namreč na tem mestu zgornjesavinjski sadjarji posadili potomko najstare-! jšetrte na svetu, ki preko štiristo let uspeva na mariborskem Lentu. Družabni dogodek ob prvi rezi trte je združil predsednike in člane vseh večjih in delujočih društev v mozirski krajevni skupnosti, ki so se zbrali ob trti. Kljub slabšim obetom seje pokazalo, da ji zemlja v Mozirskem gaju izredno odgovarja. Zrasla je-namreč okoli pet metrov v višino. Predsednik zgornjesavinjskih sadjarjev Lojze Plaznik je opravil simbolično rez in zrasli nastavek odrezal. Razrezal ga je na cepiče primerne velikosti in razdelil med obiskovalce dogodka. Namen te trte pa že v osnovi ni bil samo rast in zgolj še ena izmed pridobitev v teh dnevih razbohoten- ega gaja. Vitez vina Ivan Zupan in Lojze Plaznik sta ob priložnosti prve rezi podpisala častno listino o sodelovanju. Vitezi vina, člani združenja slovenskega reda Ivan Zupan (levo) in Alojz Plaznik sta podpisala listino o sodelovanju med vinskimi vitezi in zgornjesavinjskimi sadjarji (foto: Benjamin Kanjir) celjskega omizja, so se s podpisom te listine zavezali za skrb pri širjenju vinske kulture v teh krajih. V ta namen bodo vsako leto vsaj enkrat pripravili predstavitev vin določenega vinskega okoliša. Prva predstavitev je sledila že po uradnem delu v Mozirskem gaju, po katerem so se udeleženci prestavili v šotor ob mozirskem ribniku. Tam je slov- ] enski vinar Gaube iz Svečine predstavil asortiman vin, ki jih prideluje na pobočjih svojih vinogradov, Benjamin Kanjir HUMANITARNI KONCERT V BOČN I Ni bogat tisti, ki ima V Bočni so zadnji aprilski četrtek ljudske pevke Pušeljc in članice Društva kmečkih žena Zgornje Savinjske doline ob pomoči kulturnega in gasilskega društva iz Bočne pripravile dobrodelni koncert za mozirsko društvo Sožitje, ki združuje ljudi s posebnimi potrebami in njihove svojce. S tem humanitarnim dejanjem so v bočki kulturni dom privabile več kot štiristo ljudi, ki slišijo, ko nekdo reče: »Pomagaj!« P'150 LEr.oJ Okrogli muzikanti so uspeli že veselo občinstvo še bolj razvedriti (foto: Marija Sukalo) V dvournem programu, ki so ga naslovili S pesmijo odprimo srce, so poleg organizatork, ljudskih pevk Pušeljc, varovancev društva Sožitje, ansambla Golte, Fantovtreh vasi, zaigrali in zapeli pevci okteta Petrol, Okrogli muzikantje, ansambla Ptujskih pet in Zapeljivke, pevka Agata Šumnik Zgonc ter godec in humorist Lenti iz Avstralije. Svoj kamenček v mozaik zabavnega večera pa je dodala tudi voditeljica programa Darja Vrhovnik. Zbrana sredstva, skoraj 880 tisoč tolarjev, ki sojih zbrali s prodajo vstopnic in sladkih dobrot prizadevnih , bogat je tisti, ki da Ljudske pevke Pušeljc so zabavale poslušalce že več kot tristo petdesetkrat (foto: Marija Šukalo) kmečkih žena ter s podarjenimi sredstvi različnih donatorjev, so ob zaključku koncerta predali predsedniku društva Sožitje Iztoku Benetku. Ta je ob besedah zahvale organizatorjema, še posebej idejnima vodjema koncerta Marjani Rihter in Silvi Mlinar ter publiki in nastopajočim, poudaril, daje koncert v Bočni še dokaz več, da se v današnjih družbenih odnosih v zadnjem desetletju prav odnos do oseb s posebnimi potrebami oziroma motnjami v duševnem razvoju spreminja v pozitivno smer. Obenem je zagotovil, da bodo zbrana sredstva dosegla svoj namen. »Ta svetje lep, če nekomu nekaj daš, če nekoga rad imaš, če roko stisneš komu, ki ga kaj boli, ta svetje lep, če si človek do ljudi,« je med drugim dejal predsednik društva Sožitje. In vsi, tako nastopajoči, kot organizatorji ter prizadevna publika so v Bočno prišli zato, da so bili ljudje za soljudi. Podali so roko in s svojim doprinosom za društvo Sožitje iz Mozirja samo še potrdili zaključno misel voditeljice Vrhovnikove: »Ni bogat tisti, ki ima, bogat je tisti, ki da.« Marija Šukalo Cl Cl DO NA LJUBNEM Kvaliteta zborovskega petja raste iz leta v leto Na Ljubnem je na tretji aprilski četrtek potekala 47. območna in medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline pod naslovom Ci ci do. Organizatorji srečanja, mozirska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kulturno društvo in Osnovna šola Ljubno, so na oder domačega kulturnega doma zvabili več kot petsto mladih pevcev od prvega do devetega razreda. Mladi pevci so pesem obogatili i zvenom Orffovih inštrumentov (foto: Marija Šukalo) Ljubiteljem zborovskega petja se je predstavilo šestnajst zborov šestih osnovnih šol in njihovih podružnic pod taktirko sedmih zborovodij. Pevci in mentorji so posegali po narodnih in umetnih pesmih domačih in tujih avtorjev. Pred poukom ali po njem so se družili vsi, ki jim je petje v veselje in sprostitev, čepravjimje kdaj pa kdaj kakšna nota tudi »ušla«. Z ljubeznijo do petja so si nabirali pevske izkušnje. Te so predstavili na reviji, kije bila vrhunec njihovega dela. Dvourni program je povezovala Janja Irman Kolar, ogledali pa so si ga vsi ravnatelji osnovnih in glasbene šole v naši dolini. Otroški, mlajši otroški, starejši otroški in mladinski zbori so predstavili po dve pesmi ter pokazali, kaj vse zmorejo. Nastopajoči so se strinjali, da se z veselim petjem razženejo žalostne misli. Glasba seže do srca in srečen je, kdor jo rad ima. O tem je prepričan tudi strokovni spremljevalec revije Franci Kovač, ki ni skrival navdušenja nad kvalitetno zapetimi pesmi. Po njegovem mnenju so bili zbori dobro pripravljeni, kvaliteta zborovskega petja pa raste iz leta v leto. »Medtem ko so otroški pevski zbori napredovali v kvaliteti, pa je žal opaziti, da so mladinski zbori malo slabše pripravljeni, vendar niso slabi. Vzrok gre iskati v obilici šolskih in obšolskih ob- veznosti v višjih razredih. Zaradi slednjih je manj pevskih vaj, To pa ni le problem Zgornje Savinjske doline, temveč tudi širše,« je zatrdil Kovač. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik USODNA DOGAJANJA PRI JANČEVI PRIŽNICI Baje je ime temu kraju dal znani prijatelj naših planin dr. Johann Frischauf. Toje izredna razgledna točka na Logarsko dolino in verigo vršacev Kamniško-Savinjskih Alp. Dogodek, o katerem govorimo, pa seje zgodil davnega leta 1851. V tistem času je nekdanja avstrijska država uvedla neke vrste osebne izkaznice. Kdo te ni imel, seje moral zagovarjati oziroma je bil kazno- van. Oblasti so ukrepale, da bi na ta način omejile ubežništvo iz vojske in skrivaštvo. V hribovitem okolju okoli Solčave, Železne Kaple, Črne in Luč so se pred oblastjo skrivali razni ljudje, govorilo seje o "zelenem kadru". KAJ JE ZAPISAL SOLČAVSKI ŽUPNIKJANC Dogodek, kije imel za Solčavo usodne posledice, je opisal v knjigi dr. Frischaufa Savinjske Alpe, solčavski župnik Janc. Iz vsebine zapisa razberemo, da je pravkar ustanovljena žandarmerija imela glavno nalogo loviti razne skrivače in sploh ljudi, ki niso imeli že omenjene izkaznice. Tisti, ki so morali zaradi tega pred sodnike, so bili strogo kaznovani. Sredi leta 1851 so prišli trije orožniki (žandarji) s Koroškega preko Šentjakobske planine na solčavski predel. Nastopali so zelo nasilno in brezobzirno. Verjetno so se želeli uveljaviti pred svojimi predstojniki. Že pri prvem kmetu so naleteli na hlapca, ki se ni mogel izkazati z osebno izkaznico. Sredijužne so ga aretirali in grobo vklenili, kljub temu da so domači pričali zanj in dokazovali, daje marljiv in pošten človek. Reveža so zaprli v gostilni Smot-nik v Solčavi. Orožniki so se v gostilni krepko podložili, aretiranega pa pustili stradati. Nadejali so se več podobnih "junaških podvigov" in krenili proti sv. Duhu. Pri kmetu Bognerju so prijeli dva starejša človeka, ki tudi nista imela ustreznih papirjev. Utrujeni od silnega "uspeha", in ne nazadnje od zaužitega vina, so prespali kar pri sv. Duhu. Seveda je novica o njihovih junaštvih šla od ust do ust in kmalu je bilo prebivalslvo daleč naokoli obveščeno o nasilju orožnikov. Tudi drvarji v gozdovih so bili seznanjeni z dogajanjem. Ponoči se je zbralo kakih 25 razburjenih fantov, baje so bili iz Solčave, Koroške in Kranjske. Na Šentlenar-skem sedlu so pripravili orožnikom zasedo, da bi rešili ujetnike, ki so bili nedolžni. Okoli četrte ure Od tu in zjutraj so se orožniki približali zasedi, kjer so se hudo spoprijeli z domačini. Orožniki so celo streljali in sekali s sabljami, fantje pa so se branili z raznim orodjem, saj strelnega orožja niso imeli. Ujetniki so zbežali v Solčavo, fantje pa so se razkropili na vse strani, saj so se zavedali, kako bi ravnali orožniki z njimi, če bi jih ujeli. Baje so jo huje skupili orožniki, od fantov pa je bil le eden ranjen v roko. Seveda je oblast poskrbela, da se je dogodek pretirano "proti državno" objavil po vsej deželi. Iz Železne Kaple so napotili močna ojačanja na kraj dogodka. IZREDNO STANJE V SOLČAVI Kmalu za tem so se v Solčavi pojavili vojaki iz Celja in skupine orožnikov iz Železne Kaple in Kranjske. Tudi debel sneg, ki je tedaj ležal, jih ni zadržal. Že 20. decembra 1851 so v Solčavi razglasili obsedno stanje. To pa je pomenilo za kraj in prebivalce pravo trpljenje. Enotam je poveljeval neki poročnik, kije bil prej orožnik, zato se je kruto znašal nad domačini. Razglas o obsedenem stanju je bil razglašen pred cerkvijo v nemščini, za prevod je poskrbel domači župnik Janc. Ljudje, obdani od kordona vojaštva in orožnikov, so morali razglas poslušati. Takšno izredno stanje je trajalo 10 dni. V tem času so vojaki pa tudi orožniki izvajali hudo nasilje nad prebivalci, češ da so uporniki in sovražniki države. Veliko je bilo tudi samovolje uniformirancev. Dne 31. decembra so izredno stanje po nalogu deželne oblasti iz Gradca preklicali. Vojaštvo in orožniki so se kljub visokemu snegu umaknili preko hribov na Koroško. Župnik Janc je še zapisal, da je vojaška zasedba Solčave zelo prizadela prebivalce in povzročila veliko škodo pa tudi zla. Posebej poudarja Janc, tam ... da seje "postopalo izredno strogo, skoraj kruto." Vse moške, tudi starčke, ki sploh niso vedeli, zakaj sploh gre, so stlačili v eno samo sobo, za prehrano ujetnikov se niso zanimali, zato so jim domačini na skrivaj nudili hrano in vodo, da so sploh preživeli. Ujetniki so bili vsak posebej vklenjeni in nato priklenjeni na skupno, dolgo verigo. Janc ugotavlja, daje šlo izključno za poštene in dobre ljudi, ki takega nasilja niso zaslužili. Vse skupaj so peljali v Železno Kaplo na zaslišanje kljub visokemu snegu. Vendartam niti eden od njih ni bil spoznan za storilca s strani prizadetih orožnikov. Vse so morali izpustiti na prostost! Župnik Janc je svoje poročanje zaključil takole: "Le najtrdosrčnejši človek se ni razjokal, gledajoč te nedolžno preganjane ljudi." VISOKE KAZNI V nadaljevanju je župnik Janc zapisal, da orožniki niso našli nobenega od napadalcev, šele julija 1852 so naleteli na fanta, ki v napadu sodeloval. Od njega so potem izsili še imena drugih fantov, Bajeje bil fant, ki so ga ujeli, Lučan. Vsi so bili obsojeni na težkoječo, ki pa je niso preživeli - zapisano je da "so pomrli v kratkem, kerjim je v ječi nedostajalo svežega zraka, katerega so bili navajeni." O dogodku v Solčavi se je hitro razpisalo vse nemško časopisje, ne le vAvstriji, tudi vNemčiji je odmevalo "neverjetno slovensko razbojništvo". Neki dr. Hoffmann je v reviji Gartenlaube leta 1862 zapisal, da je Solčava "največje roparsko središče Nemčije." Dr. Frischauf je nato v avstrijskem planinskem časopisu zapisal, da trditve dr. Hoffmanna ne držijo in da na Solčavskem živijo častni in pošteni ljudje, s katerimi že dolga leta dobro sodeluje in jih še kako dobro pozna! 3ščemo stare fotografije Logarska dolina - pri Logarju leta 1914. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Pri dolgoročnem varčevanju, kar varčevanje za dodatno pokojnino vsekakor je, postavljamo varnost naložbe pred njeno donosnost. To seveda še zdaleč ne pomeni, da donosnost ni pomembna, zagotovo pa je bolje imeti manj kot nič. V zadnjih letih so nekatere zavarovalnice oblikovale zavarovalno-naložbene produkte, ki z različnimi oblikami garancije predstavljajo zelo dober kompromis med varnostjo in donosnostjo. Vse nižji donosi klasičnih oziroma mešanih življenjskih zavarovanj kot posledica zniževanja obrestnih mer so zavarovalnice prisilili k prilagajanju aktualnim razmeram na finančnem trgu. Njihov prvi odgovor na omenjene spremembe so bila naložbena življenjska zavarovanja, imenovana tudi naložbene police, ki pa glede na svoje značilnosti ustrezajo le določenemu delu dolgoročnih vlagateljev oziroma zavarovancev. Izrazito previdni, recimo jim MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Ste tradicionalisti ali imate rajši vse, kar je sodobno, moderno? Povežite manjše količine tradicionalne prehrane z manjšimi količinami sodobne, kajti večjih količin hrane danes nihče izmed nas več ne potrebuje. Povprečno porabimo ženske dnevno le še 2.000 kalorij, moški pa 2.600 kalorij, ker le še redko kdo opravlja težka fizična dela. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Naložbena življenjska zavarovanja z garancijo konzervativni vlagatelji se zanje praviloma ne odločajo, saj prinašajo s sabo poleg možnosti višjih donosov, v primerjavi s klasičnimi življenjskimi zavarovanji, tudi naložbeno tveganje. Kaj to pomeni? Preprosto to, da se lahko v primeru izrazito neugodnih gibanj na borzi, zlasti tik pred iztekom zavarovalne police, zgodi, da dobijo izplačano manj, kot so vložili. Verjetnost za kaj takega je sicer minimalna, ni pa je mogoče v celoti izključiti. Rešitev za vse navedene pomisleke so zavarovalnice našle v naložbenih policah z garancijo oziroma jamstvom. Garancija v tem primeru ne pomeni, da zavarovalnica jamči zavarovalcu določen odstotek letnega donosa, vsaj zaenkrat takšnih produktov pri nas še ni, pač pa nekatere zavarovalnice ponujajo jamstvo za vplačano glavnico, nekatere celo garancijo izplačila najvišjega doseženega donosa. Če bi obstoječe naložbene police z garancijo razvrstili zgolj po kriteriju jamstva, bi se na vrhu ponudbe znašla Prizma FlexPension Zavarov- alnice Maribor, ki jamči izplačilo 100 odstotkov vplačanih čistih premij in najvišjega doseženega donosa na presečni dan. Sledi Top Garant Merkur Zavarovalnice, ki nudi jamstvo izplačila 90 odstotkov vplačanih čistih premij in jamstvo doseženega donosa. Elitna naložba zavarovalnice NLB Vita in B.R.I.C. 1 ter 2 Zavarovalnice Triglav jamčijo izplačilo 100 odstotkov vplačanih čistih premij, Eurofond zavarovalnice Generali nudi letno jamstvo 90 odstotkov vrednosti enote premoženja na začetku leta, naložbena polica Skladba I, ki jo nudi SKB banka v sodelovanju z zavarovalnico Generali, pa ponuja letno jamstvo v višini 90 odstotkov vrednosti enote premoženja v začetku leta. Zavarovalnica Slovenica Življenje ima v ponudi naložbeno polico Fondgarant, ki nudi jamstvo 50, 60 ali 70 odstotkov vplačanih čistih premij, najnovejši produkt na tem področju pa je Vario Top Merkur Zavarovalnice, pri čemer gre za naložbeno življenjsko zavar-ovanje z enkratnim plačilom premije, višina jamstva pa je odvisna od strukture naložb. V prihodnjih dneh pričakujemo predstavitev nove naložbene police z enkratnim vplačilom Zavarovalnice Maribor Prizma FlexPension 2016 plus. Če upoštevamo prednosti, ki jih nudijo omenjeni zavarovalni produkti, vprašanje »garancija da ali ne« sploh ni več aktualno, saj je jamslvo pri naložbah vsekakor dobrodošlo. Potrebno je le še temeljito preučiti, kateri produkt nam glede na specifiko našega finančnega položaja najbolj ustreza, in izbrati optimalen način investiranja. Franci Kotnik ■: v ■■ Ce upoštevamo prednosti, ki jih nudijo omenjeni zavarovalni produkti, vprašanje »garancija da ali ne« sploh ni več aktualno, saj je jamstvo pri naložbah vsekakor dobrodošlo. Potrebno je le še temeljito preučiti, kateri produkt nam glede na specifiko našega finančnega položaja najbolj ustreza, in izbrati optimalen način investiranja. Prehranjevanje: tradicionalno ali sodobno? Človek je bil v svoji daljni preteklosti rastlinojed. Zlasti neugodne življenjske razmere so ga prisilile, da je postal tudi mesojed. Še pred petdesetimi leti Evropejci niso vsakodnevno uživali mesa in čeprav so morda zaradi tega trpeli pomanjkanje, je bilo to bolj na nivoju mišljenja kot pa telesnih potreb. Zato da danes pojemo toliko mesa, je kriv vsesplošni razvoj: elektrika, štedilniki, pečice, hladilniki, zamrzovalniki, moderne tehnologije proizvodnje in predelave mesa, potrošništvo in seveda politika. Več desetletij je veljalo, daje naraščajoča poraba mesa na prebivalca v posamezni državi pokazatelj rasti življenjskega standarda. Žal zadnjih deset lettudi v Sloveniji ugotavljamo, da velika poraba mesa, ki je zelo nasitno živilo, pomeni tudi vse večjo obolevnost za tako imenovanimi civilizacijskimi boleznimi, kotso bolezni srca in ožilja ter rak. Počasi spoznavamo, da za zdravje ni dobra niti krepka mesna prehrana, niti tradicionalna žitna prehrana z dodatkom mesa in maščob. Zakaj? Zato ker je tehnološki napredek zelo zmanjšal potrebe po človekovem fizičnem delu. Če čutite fizično utrujenost več dni zapored, dobro razmislite, kaj jo povzroča. Težka fizična dela, kot na primer kopanje jarkov, sekanje drv, prenašanje težkih bremen danes pogosto opravijo mehanske naprave, v primeru, da jih opravljate ročno, dan za dnem, seveda še vedno lahko pojeste 3-4.000 kalorij dnevno in imate pravico biti utrujeni od dela. Kaj pa ostali? Morda vas utruja stres? Le kaj se skriva za danes tako moderno in pogosto uporabljeno besedo? Vse, kar mislimo, da moramo, a ne moremo. STRES NAŠ VSAKDANJI Slovenci smo po naši mentaliteti poslušni ljudje, tako smo vzgojeni od malega. Ubogamo starše, sorodnike, vzgojitelje, učitelje, duhovnike, politike, šefe, predstojnike, medije. Približno vtem vrstnem redu postaja poslušnost vse bolj škodljiva zdravju. Seveda smo ljudje družbena bitja in moramo živeti v dobrih medsebojnih odnosih, kar zahteva od nas veliko prilagajanja, ki je lahko zelo stresno. Zato moramo veliko razmišljati s svojimi možgani in pri tem potrebujemo tudi veliko raznega znanja, ki smo ga pridobili v šoli, v družbi, s poslušanjem, izkušnjami, opazovanjem, kritičnim spremljanjem medijev. Če ne beremo dnevnega tiska in knjig, še ne pomeni, da nas informacije ne morejo zlorabiti. Skušajte kritično razmišljati ali je res potrebno, da toliko gledate televizijo? Kljub temu da je v programih veliko izobraževalnih oddaj, moramo vedno pomisliti, ali nas morda ne izobražujejo v tej smeri, da bi bili večji potrošniki, ali to potrebujemo, ali imamo sredstva za zadovoljevanje teh (morda manj potrebnih ali nepotrebnih) potreb? Če analiziramo reklame, nam najpogosteje zelo barvno, privlačno, plastično, poželjivo ponujajo pravtis-to, česar niti ne potrebujemo, ali pa potrebujemo čisto malo, morda le informacijo, da obstaja in nič več. Če smotej informaciji pogosto izpostavljeni, že vpliva na našo podzavest. Le v času glavnih poročil smo parkrat videli čudovite čokoladne bonbone in vso prijaznost, blišč, simpatičnost ter drugo pozitivno konotacijo, ki jo marketing obvlada, mi pa smo od malega ven za nagrado, ker smo bili pridni (se kdaj vprašate o pomenu te besede?), dobivali čokolado, in smo ženske, ki si za priboljšek ne privoščimo piva ali Šilca žganega, že tam. V nakupovalnem vozičku imamo vsaj eno čokoladico. Pa saj smo prebrali, da vsebuje serotonin, hormon sreče. Nočem vam preprečiti, da bi bili srečni. Le razmislite, kaj vas osrečuje! Gotovo ne prazna denarnica. Morda vas osrečuje zdravje vaše družine? Vsekakor! Povem vam, da ste vi tisti, ki lahko veliko več naredite za zdravje vaše družine, kot si mislite. Brez volje in znanja ne gre, a to ni višja matematika, morda je bolj sposobnost pogledati stvari s prave razdalje in jih videti kot celoto. Saj veste, da včasih zaradi dreves ne vidimo gozda. MOTIVACIJA JE ZADOVOLJEVANJE POTREB Pri nabavi in pripravi hrane kot tudi pri drugih naših dejanjih nas motivira zadovoljevanje potreb. Večkrat uporabljam opredelitev potreb po dr. Williamu Glasserju, ki so poleg osnovne biološke potrebe po preživetju še štiri psihične: potreba po ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, potreba po moči in uveljavljanju, potreba po svobodi in možnosti izbire ter potreba po zabavi. Potrebe poskušamo zadovoljiti s celostnim vedenjem, kije kompleksno zgrajeno iz mišljenja, delovanja, odzivanja telesa (fiziologija) in čustvovanja. Sami lahko neposredno vplivamo le na prvi dve komponenti svojega vedenja, na drugi dve pa preko prvih dveh. Zato se nam včasih dozdeva, da se na kakšno stvar ali dogodek odzovemo, kot da to nismo mi oziroma ne ravno tako, kot bi si želeli, če bi se lahko stoodstotno kontrolirali. Tako je življenje bolj pestro. In zato kupujemo tudi hrano, ki je ne potrebujemo. Preverite, da smo z nakupovanjem hrane zadovoljevali višje potrebe, čeprav je hrana namenjena zadovoljevanju fizioloških potreb. Vse ostalo je zloraba hrane (za služenje denarja in ustvarjanje profita), ki škodi nam in našim najbližjim, ima za posledico civilizacijske bolezni in spet strašne dobičke farmacevtov in drugih wellness skrbnikov. Saj vem, da ne želite večno živeti. Seveda pa vas morda že skrbi povišan krvni tlak, holesterol, diabetes... OBMOČNO ZDRUŽENJE RK MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Obveščamo vas, da bomo tudi letos organizirali »dan odprtih vrat« v Skladišču z oblačili za vse tiste, ki oblačila in obutev potrebujete, in sicer v sredo 10. maja od 9. do 16. ure. Sicer pa je Skladišče z oblačili odprto vsako 1. in 3. sredo v mesecu od 14. do 16. ure. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 839 25 90. Vljudno vabljeni! 140»' KDfiČl Km£V SlOVENIJl Na podlagi IO, in ll. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. I/98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUBNO ZA LETO 2006 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2006: NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Liubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; za ZLATO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; za SREBRNO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; za BRONASTO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Liubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: osnovne podatke o predlagatelju podatke o predlaganem kandidatu za priznanje vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata utemeljitev predloga in predlaganega priznanja podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 23.06.2006. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek, 04.08 2006. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA 80 LET FRANJE NARALOČNIK IZ ŠMIHELA w . _ Ce bi še enkrat izbirala, bi izbrala isti poklic Gospa Franja Naraločnik iz Šmihela, ki je pred kratkih praznovala visok življenjski jubilej, je bila namreč vse svoje poklicno življenje učiteljica na osnovni šoli v Šmihelu, razen treh let, ko je službovala na Ljubnem. Poleg tega poklica je opravljala še poklic materein kmetice. »Pa je bilotežko?« vprašam uglajeno gospo izredno bistrega razmišljanja ki še zdaleč ne kaže svojih let. »Biloje težko, pa tudi lepo, kakorje pač življenje -včasih je težje, včasih lažje. Delo z otroki meje veselilo že od malega. Že v prvih razredih osnovne šole sem se odločila, da bom postala učiteljica. Če bi morala izbirati še enkrat, bi se odločila enako.« Domaje iz Solčave, iz družine s petimi otroki. Ko je v domačem kraju končala štiri razrede takratne osnovne šole, je nižjo gimnazijo nadaljevala pri šolskih sestrah Uršulinkah v samostanu Mekinje pri Kamniku. Šolanje je bilo zelo drago, a doma zaradi tega niso nikoli jadikovali, saj so želeli, da bi bili njihovi otroci izobraženi in bi si lahko izbrali poklice, ki sojih veselili. NISO BILI VSI NEMCI ZLOBNI Po končanem šolanju sije našla zaposlitev pri Logarju v Logarski dolini, kjer je varovala in poučevala otroke. Med tem seje pričela vojna, ki je tudi od Zgornje Savinjske doline in njenih ljudi terjala svoj davek. Oktobra 1944, koje bila Franja še pri Logarju, sojih partizanski kurirji obvestili, da prihajajo Nemci in da so požgali Solčavo. Logarjevi so imeli samo deset minut časa, da se pripravijo na izgnanstvo. Nato so Nemci hišo zažgali, begunci pa so se napotili proti Pavličevemu sedlu in Avstriji. Franja je v skrbi, kaj je z njenimi v Solčavi ves čas jokala. Neki nemški vojakje Franja Naraločnik: »Z otroki sem se vedno razumela, včasih je bilo težje z odraslimi.« (foto: Marija Lebar) vprašal, zakaj joče. Ko seje čez nekaj časa vrnil, ji je povedal, da hiša njenih staršev še stoji in jo tako rešil hude skrbi. »Niso bili vsi Nemci zlobni,« pravi Naraiočniko-va. »Videla sem, da je nemški vojak prinesel cigarete ranjenemu partizanu! Tudi med njimi so bili ljudje s srcem!« Po končani vojni in vrnitvi iz Veržeja, kjer so kot izgnanci bivali pri Logarjevih sorodnikih, seje pokazala prilika za učiteljsko službo v Šmihelu, potem koje prej opravila pedagoške tečaje. POVOJNA IZGRADNJA ŠOLE Prve službe seje mlada, takrat še Urhova Franja, lotila z veliko zagnanostjo in veseljem. Ker je bila šola med vojno požgana, je na razne načine pomagala tudi pri gradnji nove. Svoje mlade učiteljice in njenega dela se z lepimi besedami v knjigi Moje življenje spominja tudi nekdanji učenec Janez Gregorc. Kmalu seje poročila na veliko kmetijo in prihajali so otroci. Petjih je bilo. Sedaj ima že 11 vnukov in 6 pravnukov. Kmetija, njen dom, je bila od delovnega mesta oddaljena kar dobrih dvajset minut hoje. »Hudo je bilo pozimi, koje bril leden veter in delal zamete, da sem morala krepko gaziti do šole. Vedela pa sem, da morajo to tudi moji šolarji, zato se nisem pritoževala.« NEKDANJI UČENCI JI ŠE PIŠEJO Da je svojim učencem dala veliko dobrega, pričajo številna pisma, ki jih ji še zdaj pišejo od vsepovsod, celo iz Ljubljane in Rima, kjer je njena nekdanja učenka, sedaj sestra Barbara -Povhova iz Šmihela - v službi pri kardinalu Rodetu. Pogosto pojo tudi obiskujejo. Ob njenem jubileju so seje spomnili tudi sedanji šmihelski šolarji in jo obiskali. »Z otroki sem se vedno razumela, včasih je bilo težje z odraslimi,« pravi. Za svoje nesebično delo tako na prosvetnem kot na kulturnem področju je prejela številna odlikovanja, priznanja in zahvale. Priznanje je prejela tudi od Rdečega križa. To je le tista »vidna« zahvala za njen trud. Koliko pa je dobrih misli nanjo v srcih tistih, ki jim je s svojim znanjem in razdajanjem utirala pot v lažje življenje. In teji gotovo pomenijo največ. Marija Lebar VESELI DOPOLDAN V SOLČAVI " Zabava za vse generacije Prizadevni člani solčavskega kulturnega društva so na velikonočni ponedeljek pripravili Veseli dopoldan in zabavali vse generacije Solča-vanov ter drugih obiskovalcev. Dvorana Zadružnika je bila premajhna za vse, ki so si želeli zabave in smeha. Poleg razvedrila pa so bili obiskovalci deležni tudi kulinaričnih dobrot solčavskih gospodinj. V prazničnem dopoldnevu je za pol drugo uro oživela gostilna »Pri Turnei«. Oštir in oštirka sta sprejela vsakega gosta ter ga po solčavskih šegah in navadah pogostila s koturovcem -šilčkom borovničevca (ta je bil tudi »vstopnica« za obiskovalce). Prav zaradi tega je beseda stekla, kot bi bili jeziki namazani. Vaški posebnež Šljukec je trosil zgodbe iz svojega življenja, ki pajihje zaradi bujne domišljije malo »polepšal«, marsikdaj kaj neresničnega dodal. Ker pa so bile gostilne v preteklosti prostor, kjer so se družili, plesali in peli, so tudi »Pri Turnei« poskrbeli za vse to. Najmlajši Solčavani so poskrbeli za venček narodnih plesov. Zapeli so pevci in ljudske pevke pod vodslvom Martine Stifter, »zlati prsti« citrarjev Klemena Matka, Francija Robana in Karlija Gradišnika so iz citer izvabljali prijetne melodije, zaigrali so oče Janez ter sinova Jani in Dušan Čerček, Franci Podbrežnik st. in številni drugi glasbeniki ter tako na ples privabili »Zlati prsti« citrarjev (od leve:) Klemena Matka, Karlija Gradišnika in Francija Robana so iz citer izvabljali prijetne melodije (foto: Marija Šukalo) vse, ki se radi zavrtijo ob domačih glasbenik in radijec Franci vižah. Manjkalo ni niti dobrih šal. Tudi Podbrežnik ml. letosjih je kot iz rokava stresal znani Marija Šukalo TURISTIČNA KMETIJA DOBROVC V POLJANAH NAD REČICO VA Pristna domača hrana iz rok »kulinaričnega arhitekta« Dejana Ko želite zares prijetno preživeti nekaj uric ali nekaj dni prostega časa, povabiti sorodnike, prijatelje ali poslovne partnerje na prigrizek, nedeljsko kosilo ali slavnostno pojedino, sledite izvirnemu kažipotu v smeri Rečice ob Savinji, ki vam pokaže pot do turistične kmetije Dobrovc v Poljanah. Alojz mlajši in sin Dejan Potočnik sta skupaj z vsemi člani družine zgradila hišo, namenjeno izključno turizmu na kmetiji, nato pa sta pričela ustvarjati zares kakovostno ponudbo z razširjeno gostinsko-turistično dejavnostjo na kmetiji odprtih vrat, Potočnikovi so kmetijo usmerili v turizem s predelavo domačih, biološko pridelanih živil za lastne potrebe in svoje goste. S trdim delom in strokovnim izpopolnjevanjem so se lotili novega izziva, ki očitno tudi zaradi strokovnosti mladega gostinca Dejana, kuharja-natakarja in rojenega kulinaričnega umetnika, postopoma uspeva. Za njihove sobe, tri triposteljne in dve dvoposteljni, vse s svojimi kopalnicami, televizorjem in internetnimi priključki, se zdaj zanimajo tudi poslovneži ter turisti. Možnosti za oddih in rekreacijo je tod kar nekaj, saj so turistični objekti zelo blizu. Bivanje v prijetno urejenih prostorih z etnografsko vredno opremo je pri Po- zaželijo ob sebi tiste, ki jih imajo najrajši. In seveda mojstra Dejana, ki osebno postreže ob primernih priložnostih različne zgornjesavin-jskejedi in specialitete, pripravljene na način sodobne, zdrave prehrane s pregrešno dobrimi okusi. Zaključene družbe, obletnice, poroke, obhajila in birme, srečanja sošolcev, poslovnih partnerjev, rodbinskih družin in kosila po naročilu, so kar pisana paleta možnosti, da se enkrat prvič, nato pa zagotovo še večkrat, srečate na pravem kraju s pravimi ljudmi. Če ste v zadregi, kam za konec tedna, kam na oddih ali poslovni sestanek, le pokličite telefonsko številko 03/ 5835-259 ali pobrskajte po spletni strani www.turisticna-kme-tija@dobrovc.com. Jože Miklavc [VRTEC NAZARJE ■ PROJEKT ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ! Živeli smo pravljično življenje Otroci, ki obiskujejo Vrtec Nazarje, natančneje skupinico Mavrice, so skupaj s svojo vzgojiteljico Majdo Banko uspeli izpeljati precej zahtevno zastavljen projekt spoznavanja izbrane pravljice, se iz njega veliko naučiti, vse skupaj pa nato čudovito prikazati svojim staršem. In kako je potekal projekt, ki seje tako uspešno končal? Zanj so se otroci Mavrice odločili že v pripravah na mesec kulture, ko so se odločali za otroško pravljico iz katere so želeli projekt izpeljati. Izbrali so pravljico Sneguljčica in sedem palčkov. Taje bila njihovi vzgojiteljici Majdi sicer glavno vodilo pri vzgojnem delu, vendar so preko zastav Ijenega projekta uspeli realizirati tudi ostala področja vzgoje. Poleg f « » 'I Višek projekta je bil izdelava prave lesene hišice, ki je skorajda povsem delo malih otroških rok spoznavanja vsebine pravljice in Tako so med drugim sami izdelali njenega pomena so otroci na iz- čarobno ogledalo, spoznavali ra brano temo izdelali številne pred zlične materiale in oblikovali iz njih, mete in se naučili veliko koristnega, spoznavali števila, pravljico so ris- ali, poslušali, jo igrali, pogovarjali so se o njenih junakih in njihovih značajskih lastnostih, z mimiko obraza in telesa opisovali palčke. Kotje povedala njihova vzgojiteljica Majda, takšnega veselja in navdušenja za delo še ni doživela: »Ko smo se vsakodnevno pogovarjali z otroki, sem bila velikokrat presenečena nad pobudami, željami in idejami otrok. Otroci so se povsem spontano in samoiniciativno vključevali v dejavnost. Zelo razveseljivo je bilo to, da so bili aktivni ludi tisti otroci, ki niso veljali za najbolj sproščene, aktivne in vztrajne. Opazila sem, da so bili otroci veliko bolj odgovorni in vsako delo zelo uspešno opravili. Proces učenja v projektu je potekal zelo spontano, živeli smo pravljično življenje in res nam je bilo zelo lepo.« Tatiana Golob Matija in Blaž Seiisnik, Aljaž Storgelj in Klemen Robnik bi bili povsem običajni najstniki če ne bi svojega prostega časa preživljali na vajah, v snemalnih studiih in na koncertih. Simpatična četverica, ki prihaja iz Luč, namreč sestavlja skupino Kačji pastirji. Trenutno predstavljajo nov singl z naslovom Povej zakaj, za katerega so posneli tudi videospot. Fantje sestavljajo najmlajšo slovensko rock skupino, ki pa so ji doslej uspeli že pravi odrasli podvigi. Nastopili so kot predskupina Vlada Kreslina na Štuku in v hipu so postali ljubljenci občinstva. Predstavili so se tudi na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu (SOF) v Portorožu, Delovni v Ljubiji in Kolovratu Zadnjo sončno soboto v aprilu so izkoristili tudi krajani Ljubije in Kolovrata, ki so s prostovoljnim delom doprinesli svoj delež za šport, druženje in rekreacijo, krajani Kolovrata pa za ohranitev dragocene, lansko leto pridobljene nove asfaltirane ceste. Pretežno mladi Ljubijčani so pomagali graditi vaško vrtno uto na urejenem rekreacijskem igrišču mojstru Francu Hudeju, marljivi krajani iz sosednjega zaselka Kolovrat pa so utrjevali bankine nove ceste in iz poldrugega kilometra ceste pometli pesek in zemljo po trdovratni zimi. Ob tem je bilo videti, da so udeleženci delovnih akcij zadovoljni zaradi koristi in druženja hkrati V prihodnje vabijo k skupnim aktivnostim tudi druge sokrajane, da bi vsak po svojih zmožnostih prispeval k prijetnejšemu sožitju. Jože Miklavc k________________________________ vrtne ute (foto: Jože Miklavc) kjer so poželi pozitivno kritiko in odobravanje občinstva kot predskupina skupine Tabu. V naši dolini so že nekajkrat igrali na Lučkem dnevu, nepozaben pa je bil tudi nastop na prireditvi Glasba naše mladosti. Kmalu pa se bodo tudi predstavili na Lampijončkih v Mariboru, največji študentski zabavi na prostem v Sloveniji. Fantom je skupno, da v šoli ne marajo matematike, zato pa se s srcem in dušo predajajo vsemu, kar je povezano z glasbo. 16-letni Matija se le redko loči od svoje kitare, njegov štiri leta mlajši brat Blažje navdušen bobnar, 13-letni Aljaž je pravi mojster bas kitare, 14-letni Klemen pa kitare in ritma. Aljaž ponosno pove, da sta mu prvo kitaro kupili ravnateljica OŠ Luče Valerija Robnik in vzgojiteljica Jožica Podkrajnik. Kačji pastirji so združili svoje moči leta 2004, pred njimi pa je največji izziv doslej. Pripravljajo ploščo desetih skladb, v katerih ne manjka neverjetne najstniške energije. Njihova managerja sta člana skupine Tabu Tomaž Trop in Primož Štorman. Več o skupini najdete na www.kacjipastirji.com Alenka RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE "Ribiški