Na}T«iji slovenski dnevnik v Združenih državah
Ve|ja za vse leto . . -	$«.00
Za pot leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo cek> leto	$7.00
GLAS
RODA
Iist:8lavenskihJelaTcwYAmerikL
r i
s
The largest Slovenian Daily »i* the United State«.
Issued every day except SvucL
and legal Holidays. 75,000 Readers.

TELEFON: CHELSEA 3S7S
NO. 233. — ŠTEV. 233.
itered ma
Matter, September 21, IMS, at the fort Offld at New York, N. I, under Act sf
of March S, 117$
TELEFON: CHELSEA »79
NEW YORK. SATURDAY, OCTOBER 4, 1910. — SOBOTA, 4. OKTOBRA 1930
TOLUM« iXATUI — LETNIM IXXVTll
AVSTRIJSKI FA! USTI
ZAPRETILI Z VOJNO
"NAJ BODO VOLITVE TAKE ALI TAKE, SOCIJALISTI NE SMEJO NA KRMILO,"-GESLO FAŠISTOV
Za slučaj, da bi zmagali socijalni demokrati, prete avstrijski fašisti z državljansko vojno.—Avstrijski delavci so silno jezni, ker sta se zrinila v kabinet dva fašista. — Starhemberg prijatelj Hitlerja.
KELLOGGOVA
POGODBA IN LIGA NARODOV
Izpremembe v besedilu glede Lige narodov, da se bolj prilagodi Kel-loggovi proti-vojni pogodbi, so bile odgode-ne.
ŽENEVA, Švica. 3. oktobra. — V zborničnem pododseku so bila včeraj zvečer z desetimi proti dvema glasovoma poražena prizadevanja,
DUNAJ, Avstrija, 3. oktobra. — Fašistovski Heimwehr je zapretil socijalnim demokratom, da bo na vsak način preprečil, da bi se socijalisti polastili vlade po volitvah, ki se bodo vršile prihodnji da se spravi v soglasje besedilo gle
de Lige narodov ter proti-vojni do-
mesec.
Heimwehrovci so objavili manifest, v katerem izjavljajo, da ne bodo pod nobenim pogojem dovolili, da bi se socijalisti polastili vlade, brez ozira na to, kako bodo izpadle volitve.
Manifest smatrajo za zelo važen, ker ga je podpisal novi minister za notranje zadeve, knez Ruedi-ger von Starhemberg
Starhemberg je priznan glavar Heimwehrja ter intimen prijatelj znanega i>emškega glavarja fašistov, Hitlerja, ki je bil rojen v Avstriji.
Vstop Heimwehrovca v avstrijsko vlado je vzbudil vihar ogorčenja med delavci Avstrije.
Starhemberg stoji še sedaj pod obtožbo, da je vtihotapljal orožje v Avstrijo. Ta obtožba pa ni prišla nikdar na vrsto.
Novi ministrski predsednik Vaugoin je medtem imenoval verižnika dr. Strasello generalnim ravnateljem avstrijskih državnih železnic.
Ta korak je povzročil padec Schoberja.
MACHADO JE ZAPRETIL Z DIKTATURO
Njegov režim pa ni bil nič drugega kot sila. — Cenzura, zatiranje in nasilje se bo najbrž še povečalo.
NE NIŽATI PLAČ!' PRAVI W. GREEN
Po mnenju predsednika Ameriške Delavske Fe-' deracije ni mogoče odpraviti sedanje krize z nižanjem plač.
ANGLEŠKA DRŽAVNA KONFERENCA
HAVANA. Cuba, 3.
oktobra.
WASHINGTON, D. C., 3 oktobra. Predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green je danes razpravljal tukaj o gospodarski krizi, ki vlada v Združenih državah.
Pododsek državne konference se peča z ustvarjenjem sodišča. — Irski glavni delegat je nastopil proti justičnemu komiteju.
KITAJCI SO USMRTILI DVE MISIJONARKI
Rastoče nezadovoljstvo na Cubi je napotilo predsednika Machada. ki dosedaj še vedno vlada 'neofieijel- j Priporočal je znižanje cen in ogla-
no" kot diktator, da naprosi kon-
govor Kellogga.
Ostra debata se je vršila pred od-klonrjenjem. Lord Cecil iz Anglije ter dr. Čao Čo Vu iz Kitajske sta bila za amendiranje postav.
Vprašanje bo vsled tega odgode-no, ker zahteva pododsek, naj se preloži dotačne amendment« priza- i bo iahko Machaao cenzuriral ali za -tim državam, predno bodo sprejeti tri vsak list ali drugo časnikarska na prihodnjem zborovanju Lige narodov.
greš, naj razveljavi ustavna jamstva v Havani in okolici.
To bi pomenilo odprto diktaturo Maehade.
Tak korak ni bas progiašenje vojnega ali obsednega stanja, a dovoljuje predsedniku, da po svoji volji prepreči vsako pravico prostega zborovanja in govora. Nadalje
IZBOLJŠANJE AEROPLANOV
Thomas Edison je obrazložil svoje nazore glede avijatike. .— "Umetno oko" naj bi omogočilo s tartan je in pristan je v kakršnemkoli vremenu.
ROOSEVELT FIELD, L. I.. 3. okt. Thomas Alva Edison, svetovno znani iznajditelj je pojasnil danes pilotu in iznajditelj u Asenur Jordan o vu v Oarden City, L. L, svoje nazore glede avijatike. Ob tej priliki je tudi izrazil svoje upanje, da se bo "umetno oko" tako izpopolnilo, da se bo mogoče dvigniti v zrak ter prestati ob kakršnemkoli vremenu.
Edison ne smatra avijatike današnjih dni še za posebno varno, vendar pa jI obeta veliko bodočnost*
—	Avijatika se šele razvija. — je rekel Jordanovu. — Reči pa moram, <±a nimam 4e nobenega zaupanja v stroje, katere izdelujejo danes. Niso posehno praktični. Imeti moramo stroje, ki bodo lahko zastartali na majhnem prostoru ter pristali.
Jordanov, bivši bolgarski vojni letelac, je povabil Edisona, naj si ogleda razne nove iznajdbe ter tudi helikopter, katerega grade sedaj.
Edison je odklonil, a povabil k aebi Jordanova.
—	Dosedaj smo rešili te dosti problemov in vsled tega bo tudi mogoče r&šita problem "umetnega očesa**. To bo največje važnosti za avi-
ZAVAROVALNICA
_ZA SUHACE
WASHINGTON, D. C . 3. oktobra. Pred kratkim je bila tukaj osnovana zavarovalninska družba, pri kale ri se bodo zamogli zavarovati edi-nde suhači. Družba se imenuje ' The American Temperance Life Insurance Company".
Vodstvo pravi, da bo družba dobro uspevala, kajti ljudje, ki ne pijejo alkoholnih pijač, imajo večjo priliko za življenje.
Tekom precej ostre debate so stavili zastopniki Švedske vprašanje, če ne bodo razveljavljene pogodbe kot na primer Locarno-pogod-ba, če bi bilo amendirano besedilo glede Lige narodov.
Vet juristov v pododseku, med njimi Limburg iz Holandske, je izjavilo, da bi bile take pogodbe izključene, ker bi bila izključena tudi vojna. Proti temu pa sta nastopila Rene Oassin iz Francije in Henry Rolli iz Belgije ter izjavila, da bi bile v takem slučaju poostrene sankcije.
Lord Cecil je izjavil, da smatra druge pogodbe kot vojaške konvencije, ki nasprotujejo duhu Lige narodov ter Kellogg-Briandovi pogodbi.
Amendiranje naj bi se vsled tega takoj odobrilo.
Težko vprašanje odgodenja Lige narodov je bilo zopet zavlečeno, in konca zborovanja ni pričakovati pred scboto.
R-101 BO ODLETEL V INDIJO
izj avo.
Dejanski pa je diktator to že davno storil ter zatrl pred kratkim neki španska list.
Machado je imel včeraj zvečer ter pczno v noč posvetovanja z voditelji v kongresu in pri.~ilil slednje. da so odobrili njegove načrte.
Machado je naložil glavno krivdo sedanjega položaja komunistični agitaciji, morali je pa priznati, da je opozicija namerila tudi na vlado svojo silo, vsled česar je v skrbeh glede miru na Cubi.
Predsedniku je bilo dovoljeno, da se lahko posluži vojaštva, če hoče.
V formalni izjavi glede dijašk h nemirov, tekom katerih je bil en dijak ubit in drugi težko ranjen, je dolžil Machado izključno le komuniste. Sklical je konferenco, na kateri se bo nadalje razmišljalo o stvari.
Splošen nemir se je polastil prebivalstva. Policijske patrule so bile ojačene in vsako gibanje se takoj zatre.
Državna plača je obdana s stražniki. Mesto samo je sorazmerno mirno, in dijaki so se odrekli na-daljnim demonstracijam.
sevanje, odpravo v^eh brezpotreb-nih stroSkov, pospešen je naročil itd. Odločno je pa posvaril kapitaliste pred namero, da bi zmanjšali delavcem plače.
— Z znižanjem plač — je izjavil — ne bodo kapitalisti dosegli izboljšanja razmer, pač pa poslabšanje. Meseca julija je bilo zn žanje uveljavljeno v 20,000 slučajih, meseca avgusta pa že v 24.700 slučajih.
Po Greenovem mnenju bo doved-lo to gotove industrije naravnost v propast.
VLAK SKOČIL S TIRA
MEXICO CITY, Mehika, 3. oktobra — Pri Encarnation de Diaj v državi Jalisco je skočil osebni vlak. Preiskava je dognala, je bil tir namenoma porušen. Par potnikov je bilo ranjenih, toda nihče smrtno.
POGREB PRINCA LEOPOLDA
MONAKOVO, Nemčija, 3. oktobra. — Danes e je vršil pogreb bavarskega princa Leopolda. Pogreba se je u delež'1 tucži predsednik Paul von Hindenburg.
V pogrebnem sprevodu je bilo opaziti oddelke kavalerije, artilerije in infanterije. Vsa poslopja so bila zavita v črnino.
ČEŠKE OPERE PREPOVEDANE V NEMČIJI
BERLIN, Nemčija, 3. oktobra. — Koncem tega meseca so imeh tukaj predstavljala češko opero "Iz mrtvašnice", katero je kornponiral češki komponist Leo Janaček. Obla-
fg
sti so pa predstavo prepovedale, češ. da se ne bo vršila prej, dokler se v Pragi ne neha gonja proti nem-žloUn filmom.
-
. '	i, s .i . ffe '.">"';■-	* l•■<&,,!*•: >!	Vv';
LONDON, Anglija. 3. oktobra. — Največji vodljivi balon na svetu, R—101, bo jutri zvečer odletel proti1 ravljali ter ga zdaljšali za petintri Indiji. Tako je naznanilo danes deset čevljev.
zračno ministrstvo.	i Poskusni polti pri Car din g-tonu so
K VISLICAM SO GA
MORALI NESTI
S AN QUENTIN. Cal., 3. oktobra. 23-letni Gordon S. Northcott. je bil obsojen na smrt na vešalih, ker je na svoji mali farmi v Wineville u-smrtil tri mlade fante. Danes je imel biti obešen, pa se je zgrud i, ko je nastopil svojo pot na morišče. Jetniški stražniki so ga morali odnesti pod vislice.
IZKLJUČENI ŠTUDENTJE
_
GUATEMALA, 3. oktobra. — S tukajšnje univerze je bilo izključenih devet študentov, ki so bih člani radikalne organizacije Revoluclcn Universitaria. Njihovi tovariši so protestirali, vsled česar je dalo vodstvo zapreti oddelke za medicino. inžinirstvo in farmacijo.
LONDON. Anelija. 3. oktobra. — Razprava angleške državne konference se je vršila danes zopet za zaprtimi durmi.
Glasi se. da so debatirali predvsem glede ustvarjenja državnega prizivnega sodišča, ki naj bi razpravljalo o odločbah kronskega sveta.
Glavni delegat in zunanji minister proste irske države je sprožil vprašanje, glede katerega si ni niti on sam na jasnem.
V svojem govoru je rekel:
— Kar se tiče nas, Ircev, je priznanje naše pravice kot neodvisna država večje kot vsa druga vprašanja. Prosim vsled tega državno konferenco, naj opusti vse omejitve.
Irski zastopnik je zahteval med drugim, naj se opusti vsako silo.
Zadnjih šest mesecev so ga pre- se izborno obnesli.
14 MAJNARJEV PONESREČENIH V PREMOGOVNIKU
WALSALL, Anglija. 2. oktobra. — V Grove premogovniku je nastala velika eksplozija. Štirinajst premo-garjev je izgubilo življenje. Eksplozijo je povzročil plin.
V premogovniku je običajno zaposlenih tisoč delavcev.
NESREČNA LJUBEZEN
Tack Pellagero je vdrl v stanovanje bolniške strežnice. Mrs. Julije Bohlmann v Bronxu. New York,-ter jo še enkrat vprašal, če ga hoče za moža. Ko mu je odvrnila da ne, je oddal nanjo dva strela, nakar je smrtnonevarno ranil samega sebe.
Zdravniki imajo le malo upanja, da bi okreval. Mrs. Bohlmann je bila vdova.
Najprej so zahtevali odkupnino, ker je pa niso dobili, so uresničili svojo grožnjo. — Razburjenje v Londonu.
PEKING, Kitajska. 3. oktobra. — Angleški konziflat v Fučovu je danes izvedel, da sta bili usmrčeni angleški mJsijonarki Mi->s Edith Nettleton in Miss Eleanor June Harrison, ki sta meseca julija padli v v roke komunistov v provinci Fun-kien.
Komunistični banditi so zahtevali za jetnici visoko odkupnino. Pogajanja so se dolgo vršila, in £e tekom pogajanj so banditi odrezali Miss Nettleton prst ter ga poslali angleškemu konzulatu v dokaz, da se ne šalijo
Za jetnici so zahtevali stotisoč mehiških dolarjev odkupnine.
Angleške oblast: hočejo dobiti r.a-daljne podrobnosti, predno bodo u-vedle odločilne korake.
LONDON, Anglija, 3. oktobra. Poročilo, da sta bili usmrčeni angleški misijoriarki Nettleton in Harrison, je povzročilo tukaj veliko razb-jrjenje.
M sijcnska družba pravi, da je d > konca upala, da bosta izpuščeni.
— Angleški konzul in tajnik misijonske družbe v Fučovu sta imela dovoljenje plačati zahtevano odkupnino — je rekel pastor W. W. Cash. — Zakaj ni bila odkupni na plačana, nikakor ne moremo razumeti.
in
ADVERTISE "GLAS NARODA'
VZROK SPORA MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN RUSUO
SUka nam kaže ogromne zaloge lesa v petrograjskem pristanišča. Les Je pripravljen u eksport v Združene države. Ameriška vlada Je bila prepovedala uvoz lesa is Rusije, češ, da ga sekajo in nakla-icL Nato je bUa prepoved preklicana, ker ni mogla dok«Titi, da je to res.
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Kaša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j en cev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamod* časa, brez
nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem t dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur.
v Jugoslavijo
Din 500 ......._................... S 9.40
1000 ............................ $ 18.60
2000..............................S 37.00
2500 ..........................S 46.25
5000 ............................ S 91.50
" 10,000..............................$181-80
V Italijo
Lir
1M 200 300 500 100«
S 5.75 $11.30 116.30 527.40 $54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakani«.
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter m pristojbino 78
SAKSER STATE BANK
n COETLANDT STREET
NEW XOBS, H. t
Telephone Barclay 0380 — 0381
■gltl UIMF
'ftlmmmmmmmammmmmmmammmmmm
[
"Glas Naroda"

————^MBWHMMBHMBVpi
Owned tnd Published by &LOVIN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Louis Benedik, Treas.
Place of busmess of the corporation and addresses of above officers: 211 W. UU> Street, Borough o( Manhattm, New York City. N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
SEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 4, 193«
LABQ
SLOVfcNB DAILY
■UH9BS
so privedle Italijo črne srajce.
Praske "Lidove Noviny" priobču- ljenih narodov. Dočim so bili drugi in med naredi, ki hrepene po pra-jejo pod naslovom "Ali slišiš. Sil- tako srečni, da so bile simpatije vse' vičnosti in svobodi. Italija po svoji vio Pellico?" članek, ki se glasi: — ( mlade Evrope na strani njihovega' zgodovini naravni zaveznik zasuž-Ni zadostovalo, da so štiri mlade pokreta za svobodo in zedinjenje,1 njenih naredov Jugoslovene ustrelili. Ni zadostova- ' so si siromašni ■slovenski kmetje u-
rejo prištevati k tem poštenim in častivrednim niti svojih madžarskih zaveznikov, kajti tudi oni S3 všteti v tej sodrgi brezobličnih nevednih in zaostalih narodnosti.)
I*»uadJBvery Day Except Sundays and Holidays
Z* eek> Irto velja list za Ameriko ZaNew York za celo leto $7.00
la Kanado ........................^.„$6.00 f< Za pol leta ...................................43.50
Za pol leta .........................-.........$3.00 ij Za inozemstvo za celo leto........$7.00 i
Zn četrt leta ...............................$1.50- Za pol leta ....................................
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
--—----,--
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
P0L02AJ NA KUBI
Na Kubi j«* zadnjih švst mesifcv precej nevarno vrelo, zdaj ><► pa nastale razmere tako zelo negotove, da je proglasil diktator Gerardo Macliatlo vojno stanje v ogro-y.* niJi okrajih, ]>redvt*>ni v Havaiii, ter odpravil vse ustavnopravne garancije.
To potueuia* da bo eubanski nai od izgubil še tisto malo pravi«- in svobosein, ki jih je imel.
Mar hudo je znan. Posebno delavci ga dobro poznajo, /e <Nln<-kdaj je velik in odočeu nasprotnik organiziranega delavstva ter je proti strokovnemu organiziranju mestnih in podeželskih delavcev na ta način nastopil, da je dal pregnal i s Cube, na stotine delavskih voditeljev.
Razmere na Cubi so se tak » poslabšale, da je nastopila proti njim eelo Ameriška Delavska Federacija ter ob priliki zadnjega MaeJUadovega obiska v Združenili državah protestirala pri Oolidge-u, češ. da "ne sme pustiti v <k»želo tega morilca miroljubuih delavcev."
Kot znano, bi se imel vršiti začetkom tega leta v Havani panameriški strokovni kongres. Ker je pa dobila Ameriška Delavska Federacija zanesljiva poročila, da namerava Maehado večje število eeiitralno-ameriških delegatov aretirati in zapreti, je bil kongres preklican.
Zdaj so pa začeli študentje greniti Maehadi življenje z demonstracijami in protestnimi shodi.
Študentje prirejajo poulične parade, katere so bile prepovedane socijaJistom, komunistom in uacijonalistoin, nosijo zastave in napise ter ž njimi izzivajo Machada in njegovo oblasti.
t ni verze so zaprte, voditelji dijakov na varnem, radikalnosti opozicijonalno časopisje je zatrto.
S tem je pa Maehado še povečal razburjenje. Na Gubi preti prej ali slej izbruhniti splošna vstaja razburjenega prebivalstva.
Da je Maehado pripravljen z orožjem zatreti vsak revolucionarni izbruh, je razvidno iz njegove proklamacije,'
v kateri pravi, da bo izgrednike najstrožje kaznoval.
• <
Alaehado ima pa jako dobrega zaveznika. Imenuje se Stric Ham in ima v Washingtonu svoj glavni stan. Te dni jC namreč Hoover jeva administracija izjavila, da ameriška intervencija na Cubi nc pomenja nikakega vmešavanja v zadeve cubaiiske vlade.
Washington je torej pripravljen priskočiti Maehadi na pomoč, knkorhitro bi slednji jxrtreboval pomoči.
Zdaj se nudi Ameriške Delavski Federaciji najugodnejša prilika, da protestira proti ameriški intervenciji n i Cubi.
lo, da je življenje druge dvanajsto rice strto po dolgi, cbupno dolgi ječi. Ne. mnogim fašistom je bilo treba še nasititi svojo protislovan-sko mržnjo s sramotenjem slovanskega imena, ki je tem bolj osovraženo, čim manj jim gre izped rok, da bi ga do dobra izkoreninili. Do 20,000 jugoslovanskih državljanov Italije se je učilo ljubezni do svoie nove domovine v ječah, nad 2,000 so jih pomorili, do 3.200 hrvatskih in slovenskih šol, čitalnic in društvenih dome v so požgali in opu-' stošili, 14 slovenskih časopisov sc ustayili — in še vedno vztrajajo t?
••slovanski barbari * pri svojem slovanskem barbarstvu in nočejo utoniti v morju fašistične civilizacije.
tirali pot v boljšo bodočnost, samo s svojimi golimi rokami. Šole so »im odrekali, sami so si gradili izobraževalne ustanov? in skrbeli s sam o pomoč; o za !judsko izobrazbo, tako da so že leta 1910. znižali odstotek nepismenih na 14. dočim je bilo takrat v Italiji, že davno osvobojeni in zedinjeni. 32% an-alfabetov. Šele v Jugoslaviji so si Slovenci priborili univerzo. In dočim je zdaj med Slovenci analfa-betizem skoro popolnoma izginil, je ostal predvojni odstotek italijanske nepismenosti skoro neizpre-menjen. Slovenci pa zato ne boco videli v Italijanih neomikanegR naroda. Z lastnim trudom, z lastnimi žrtvami in z lastnim delom
Ali ne utemeljuje to trdovratno so se povzpeli na stopnjo izobraže-klubovanje še preveč gneva tako nosti, s katero se po pravici pri-
mogočnih in vendar tako nemočnih razširjevalcev te čudovite civilizacije?
Listu, katerega urejuje brat mogočnega Duceja. je bilo prepuščeno izraziti ves ta gnev v članku, hi je že znan "Popolno d ltalia" je pšsal 7. septembra v svojem komentarju k tržaškemu procesu c Slovencih takole: Gre za raso, ki je postala bastardna in izgubila fi-zigonemijo s trm, da je pejtala o-rodje v rekah panslavizma, ki je sicer zelo dalekeviden in bister. To je zaostala rasa na meji slovanstva v pravem pomenu besede in avstrijskega nemštva, rasa brez kulture in skoro brez jezika, kajti njihova abeceda je stara šele 100 let. rasa brez narodnosti. A zdaj hočejo trditi, da branijo svojo narodnost, katero so jim ugrabili Srbi \ politične namene. Mar imajo narodnost stenice, ki zlezejo v stanovanje? To je historični položaj in moralna definicija Slovencev, živečih v naših mejah. To je brezoblična snov brez lastne volje, katero lahko gnetemc v poljubni smeri.*'
Ali se 'e treba zgražati nad tem vulgarnostmi? Slovencev se ne morejo dotakniti take žalitve. Temu maloštevilnemu narodu je bilo z neugodnimi zgodovinskim ckol-nostmi. v katerih je nastopal v zgodovini, onemogočeno takoj v začetku povzpeti se do samostojnega državnega življenja in vendar -
merjajo z vsemi drugimi omikanimi narodi. Svesti si svoje kulture lahko gredo res s ponosnim zaničevanjem preko žalitev fašistič- ' nega tiska, ki se odlikuje enako 7. neobzrdano strastjo gneva kakor z i
ne more zreti na te reveže, ne da bi se ji krčilo srce. Someščani, v imenu mednarodne solidarnosti, v imenu človečanstva vas prosimo pomoči za. junake, ranjene v boju za domovino." Kako si je mogla omenjena "lega"' nadeti nalogo, da bo "v Italiji širila misel, da so Italijani dolžni izpolnjevati civilizatorično poslanstvo s tem. da se osvobode kakršnegakoli tiranskega gc?pcdstva in inozemskega protektorata in da se opredele v federaciji." Garibaldi, kako si mogel začeti svoj proglas z dne 4. av-gu-ta 1F.76 z besedami: "Vojna sužnjev proti tlačiteljem. zatiranih proti onim, ki jim jemljejo ime. ki skrunijo njihove žene!" Kako si mogel slovansko sodrgo zagotavljati: "Telesno bolan, pošiljam pozdrav slavnim bojevnikom za vzhodno svobodo!"E
V kolikšni zmoti je bila ta protifašistična Italija! Ona ni razumela raison d'etre, avstrijskega sistema ječ. palice in vešal. ona ni spoznala. da so bili Turki edini pošten in spoštovanja vreden narod na
Dopisi.
nedosegljivo nevednostjo plede te- ; vzhodu od Sredozemskega
meljnih faktov slovenske zgodovine ' in kulture.
Samo tako si lahko razlagamo, i da so megle biti objavljene v li-! stu, ki stoji tako blizu sedanjemu j gospodarju Italije, tele zanimive I trditve: "Tržaški proces je nas na-j učil razumeti, kakšen je bil raison. d'etre Avstrije, predno se je pro-stituirala s parlamentarizmom in predno je začela koketirati s podlimi Slovani. Avstrija je držala na uzdi s pomočjo palice in vešal več stoletij to sodrgo brezobličnih narodnosti, zaostalih in nevednih, ki so me'ile na Turčijo. Uči nas razumeti, da so bili Turki, če odštejemo njihov verski fanatizem, edini pošten :n speštevan narod vzhodno
t
od Sredozemskega morja.
»Edini narod? Fašisti terej
mori a. ne mo-
C'hirasjo, III.
Čeravno se tu in lani p.še o pro-speriteti, ne ve zanjo delavec ker kder nima dela, ga ne debi, če tudi bi ga po dnevi z lučjo iskal.
Nekaj bolje je za žen-ke. ker ako ni dela v tovarni, s: lahko debi hišno delo. Za moške je vsekakor slabše, ker teh pa ne vzamejo namesto služkinj.
Jaz delam v Terra Cotta že več let, pa se še nikoli ni tako slabo delalo kot letos. Za hišne lastnike je tudi slabo. Ljudje ne plačujejo najemnine in je po navadi tudi vsaki dolžan ter so mnc;i izgubili vse. kar so tekom let notri plačali.
Upamo. da se za razstavo tudi Peter Zgaga oglasi. Mi imamo že por vstopnic, ki jih radevolje odstopimo Petru Zga-^i, če bodo vsi f-aviljeni polni. Le s tem. kar je Zgaga povedal, se ne plača hoditi gledat, kajti zavisti in škodoželjnost: "idi sedaj med Slovenci ne manjka.
Pozdrav!	Joe Gradišnik.
Iz Slovenije.
Zanimiv dogodek.
jo v ječah Avstrije, ko se še ni pro-stituirala s parlamentarizmom, ali si slišal ta slavospev metternicho-ve uzde? Italijani, kako ste mogli zapisati na stene špilberske mučilnice: "da questi tenebrosi cobili santificata eol martirio iisci vitto-riosa la Rendenzicne Italiana?" — <Iz teh z mučeništvom posvečenih mračnih celic .je .izšla zmagovita italijanska svoboda*. Mučeniki i-
čeprav ni imel svojega plemstva, talijanske iredente, zdai vam po-
Delavec Tcne. pogumen 17-letni fant iz Podkraja. je doživel dc^o-dek, katerega bo pomnil vse življenje. 14. septembra zvečer se je odpravil v Zagorje kropit nekega mrliča. Pri nas je še stara navada, da dado piti ljudem, ki ponoči čujejo pri mrliču. Tone, ki se je precej časa zadržal pri tamošnjih domačih, je njabrže malo bolj gleboko potegnil. kajti opazilo se je. da je po-
' stal bolj zgovoren. Na pati proti Silvio Peiiico. ki Si trpel za Itali- ( dc71u jc v n£ki go,Lilni videl luč_ kl
čeprav je izgubil višje družabne
sloje, ki so bili v srednjem veku nosilci kulture, je vendar ta narod kmete-/ z uspehom kljuboval ger-manizaciji in italiianizaciji ter si ohranil toliko življenske sile, da je bil vedno zmožen pograbiti prvo priliko, ki se mu je nudila, da se v nacioalnem pogledu dvigne. Zadostoval je svobodnejši pih reformacije, da so Slovenci željno segli pc kulturn;h virih. In tako se
čela ne šele pred sto leti. . * t ze davno v prvi polovici 16. stoletja slovenska literarna tvorba (in fašističnem izobražencu bodi povedano, da se slovenska abeceda nič ne razlikuje od one. katere se je nekoč sam-učil.) In komaj je začela francoska revolucija lomiti stoletne okove evropskih narodov, se iz krvavo požrtvovalne franco-inicijative ni inspiriral
veličuje Italijan avstrijsko palica, ki je vas tako pretepala. Cesare Battisti, ti si se seznanil 1. 1918. v Tridentu z avstrijskimi vešali — danes se vije z itaJjanskih usl občudovanje teh vešal. Garibaldi, kolikšna zabloda si bil s svoUmi prijatelji! Kako si le mogel, ko se je slovanska raja 1. 1875. dvignila proti Turkom, kako si le mogel sim-potizirati s to zaes-talo in nevedne je pri- sedrgo? Kako neki si mogel segla-temveč šati, kako si mogel vzpodbujati, da bi sinovi Italije hiteli na pomoč tej sodrgi? (In mladi Italijani so prihiteli na pomoč! • Kako so mogii takrat 1. 1876. fcvojo vrstniki ustanavljati "Lega per la liberazione e raffratellamcnto del popoli della penisola Slavo-Elencia) (ligo za o-svobojenje in bratstvo narodov slo-vansko-grškega polotoka?) Kako so
i je seveda Toneta izvabila čes hišni prag. Izpil je pogumno še eno I merico, nato pa kmalu zapustil gostilno. Kaj se je godilo potem z njim. mu je bila velika uganka. Zju-i t raj je ležal doma na postelji in je zvecel, da ie prišel domov samo v spednji obleki, brez čevijev in pokrivala. Domači kaker on sam ic , mislili, da so ga na poti ukradli. Šele popoldne so zvedeli, da je ne-j kdo pri neki hiši našel obleko, čev-, Ije in pokrivalo. Dogodek je naj-brže izvršil tako. da je moral Tone i ined potjo malo počivati in zaspa-! ti. Ko se je nialo prebudil, je mi-: slil. da je doma. pa se je slekel. in | zopet zadremal. Jutranji hlad ga je : zbudil, da je šel v spodnji cbieki domov in pozabil obleko.
Pravda za milijone.
Kakcr poročajo iz Becsrada. te-i če med rudarskim poglavarstvom v ! Ljubljani in Josipino Omerzu. so-| rrego trgovca in industrijalca iz Slov/ Bistrice, interesanten spor pred Državnim svetom. Angleška družba, ki eksploatira mežiške svinčene rudnike, je leta 1928 onustila prijavo 114 prostosledov v Mežiški dolini. Prostcslede je nato osebno ! prijavil Daniel Omerzu v imenu
pa gasilci z Homca, Menšga :n Duplice. Vsa štiri društva i o prihitela z motornimi brizgalnanu. V kritičnem času je Lenčkova bila v ava-ji leseni 'koči in je šele alarmirana od tuienja siren prihitela iz nje ter cpazila, da goi.. Pr: gašenju jl- bil
Kakcr se čuje. bo Državno sodišče skoraj razpravljalo o obnovitvenem predlegu. Za ceio zadevo vlada v Bccgradu. a tudi v gospodarskih in upravnih krogih vse države veliko zanimanje. Saj gre za milijonski.-vrednosti. Prcstosledi, katere je Omerzu prijavil, pokrivajo, kakor ze zatrjuje, ogromna ležišča svinčene rude in predstavljajo eksploata-cijsko vrednost mnogih milijonov. Angleško družbo zastopa advokat dr. Mogan iz Zagreba, gospo Omerzu pa dr. Novačan iz Celja in dr. Neuberger iz Zagreba, zadet od vcfinega curka iz br^gul-ne gasilec društva iz Duplice, posestnik Niko Zurbi iz Smarce. Ki je padel zaradi tega v nezavest. Ležal je v nezavesti skoro pet ur in so ga šele z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti, ko so poklicali zdravnika dr. Hočevarja iz Domžal.
Značilno je dejstvo, da zadnje čase skoro vsak teden gori v tamkajšnji okolici. Oblasti so uvedle pcizvedbe, kako je ogenj nastal. Nc-vainost je obstojaia za bližnjo tekstilno tovarno.
pozdrav:
Pozdrav vsem mojim gozdarjem v West Virginiji. Nalep.se pozdravljam moje otroke v Clevelandu, ki so me pogostih in me razveselili pred mojim odhodom v stari kraj ter me spremili na postajo. Ljubi otroci, Frank, Jessie in tvoj mož.
rke
samo se mogli ti navdušeni spozabiti ta- : svoje soproge. Na dotičnem prijav- j mkdar ne bom	pozabil in se
slavni italijanski risorgimento, tem ko daleč, da so klicali: "V Hercego- nem aktu, napisanem v rudarskem j Vam se enkrat zahvaljujem in Vas več tudi narodni preporod Sloven-'vini in Bosni divja vojna med Tur-j uradu v Celju se je Daniel Omerzu Popravljam. °n- zakaJ smo tako cev ter drugih zatiranih in razcep- ti v\ hn^din	crr»=rv-vHctvo ! nAHnkai vnr 7£jWnnifi stnrvnik razdeljeni, meni solze zalivajo oči
LETALO MU JE ODTRGALO GLAVO.
avuii^ismiiKM
Pred kratkim so imeli v Prerovu na Čehoslovaškern letalski dan, katerega je priredila podružnica Masorykove letalske lige. Dopoldne so se vršili poleti z občinstvom. Bilo jih je 70 in sicer na petih letalih Masarykove letalske lige iz Olo-rauca, 69 poletov je šlo gladko, pri zadnjem se je pa pripetila težka nesreča. Ko se je rdeče letalo OK-Ali s pilotom in tremi potniki opoldne spuščalo na letališče, je zadelo 60-letnega krojaškega pomočnika Franca Janouška iz Prerova. Vleklo ga je kakih 20 m po tleh in mu končno odtfg&lc si*vo. Glava j« bila sfc&lpirana in odletela je 04 trupa kakih 6 m daleč. Čepico ne-srečnega mota so našli v trupu letala. Letalo so takoj popravili in
popofcto* so liiKtte z njim zopet le-t*Jl.
Nesreča se je pripetila po Ipivcu
Jancuška samega. Mož je stal na kraju, kjer ga pilot ni mogel videti. brnenje motorja ni slišal, ker je bil gluhonem. Nesreča je napravila na gledalce mučen vtis. toda prireditev se je navzlic temu nadaljevala.
POZDRAV IN ZAHVALA.
Predno se odpeljemo v staro domovino na paxniku "Aquitania", George Boben, yalenUn in žena Mary Silk, pozdravljamo vse sorodnike m prijatelje, posebno moje sestre, brata in njih otroke in se vsem lepo zahvalimo, ki so nas spremili na kolodvor.	j
Zahvaljujemo se tudi Sakser1 State Bank. v New Yorku, ki nam! Je vse tako točno preskrbela za potovanje.
Geo Boben.
---* ■ ■ .--- +----
Naznanilo :ateliem
"CCAS NAR9PA" — Utt flovewkega naroda
Vsled znižanja obrestovanja investicij hranilnic je sklenila: zveza Savings B a n k v New Yorku znižati obrestno mero za vloge
od 41 na 4%
Ker investira nai zavod denar svojih vlagateljev % obveznice (bonde), naz-nanjan*, da bomb tudi nai obrestovali vloge od 1. oktobra dalje po 4%.
SAKSER STATE BANK
«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY
( vini in Bosni divja vojna med Tur- j uradu v Celju se je Daniel Omerzu ki, ki hočejo obdržati gospodstvo,! podpisal kot zakoniti zastopnik ,	| svoje žene. Prijava je bila vzeta na
znanje, a pozneje od rudarskega glavarstva zavrnjena kot formalno ne popolna. Medtem je izvršila prijavo mežiška družba ter so bili pro-stosledi priznani njej. Gospa Omerzu je nato vložil?, tožbo pri celjskem upravnem sodišču, ki je v obširno utemeljeni sodbi izreklo, da 1 je prijava Omerzu pravilna. Proti
I	j tej razsodbi je rudarsko glavarstvo S ! vložilo priziv na Državni svet, ki je p l s sodbo z 9. decembra 1929 prav-
II	dorek celjskega upravnega sodišča S! razveljavil' z motivacijo, da mož v
danem primeru ni mogel podpisati svoje žene kot njen zakoniti zastopnik, »ker je šlo za pridobitev novih pravic. Gospa Omerzu se s to sodbo ni zadovoljila. Vložial je spomladi predlog za obnovitev postopanja. sklicujoč se pri tem^ da niso bili uvaženi vsi dokazi in da je zlasti motivacija v naspreststvu z drugimi sodbami istega sodišča.
Požar v Zgornjih Jaršah. 19. septembra je pričelo goreti pri kočarici Len ček. Tovarniške sirene so takoj alarmirale prebivalstvo in je prvo prihitelo na mesto požara gasilno društvo iz Radomelj, nato

ob pogledu na to, ko zapuščam sina Franka i« hčerko Jossie ter njenega moža Hermana Sluga, ženo in otroke sina Franka, malega Franketa. Stariša, ne pozabita na tega malčka, ki kliče in želi imeti očeta In mamo. Njegov stari oče bi bil srečen vedeti, da ga ljubi in se zavzema zanj enako oče, kakor mati.
Pozdravljam vse moje prijatelje v West Virginiji. posebno Mr. in Mrs. Logar in otroke in vse ostale, posebno mojega nečaka Toneta in njegovo ženo Anico ter malo hčerko in jim želim obilo sreče in zdravje.
Bog živi vse cerkniške fante in želim, da mi čim prej sledite, da se snidemo na 67, Cerknica, Slovenija, Jugoslavija. Poseben pozdrav Tonetu Znideršič.
Kaj pa vi, peclarji v Camdčn on Gauley in Richwoodu, W. Va.. ki belo in rdeče pijete, katerega se tudi jaz ob dobri priliki ne branim? Ali se kaj kmalo vidimo v naši bogi, a krasni Jugoslaviji?
Ob prihodu tja, ne pozabite naslova, Cerknica 67. kjer boste pri-' j azijsko sprejeti.
Frank Lonchar.
MBitn
O. TZ ŽENSKE!
Pred par meseci sem čital kratko peročilo o tem. kar bom skušal :ukajle malo bolj naiircko in podrobno razpreti.
Izvedel sem namreč, da sc je Lai-; /a završ.la na Kcio<kem :ekoni ita. janske okupacije zapadne^a de-La te naše nesrečne zemlje.
L: pa ;e zemlja koreška. skoro vso sem preromal. kar je lež. južno od Drave. Dc.b?r narod živ. tam.
In KL- C >.ce!
Daleč, daleč moraš i*i, da najdeš d: klela, ki bi b:la Korošicam par.
V.del -cm jih ni binkojtni p^ne-dcl;ck v Ziljskl Bistrici, in rečem, da i e le male k;e drugod toliko zdrave ženske lepote, toliko bujnosti, sv?žC5ti in porednega razpoloženja.
Žive -o. razposajene in nagajive, — in 3o^a bodi potoženo — na moralo ne da:o do.^t;
Cc n: bilo v koroški vasi vsako let vet nezakonskih otrok k ji za-kenskih. ze ni bila va-. oziroma njena dekleta, na dobrem glasu
K.r • ivj.-e : i?:m: ? . t.ikc in 'v. la j c kr:
B! j c	na Koroškem, men-
da "u.
arr
okel: Smoli k- sc ^ a 2 knilc in 1 ?
• belimi za-tavaiT V mali prijazni iiv:le iri •tara šestna
indvaj.-i k& k^ j in U3 .ij In pr
devica.
let. ?lke. l Ijnov ( : njih mend j
in sicer v case armade že
1 prihaja l Lah t' deželo, izni krneli-:: hišici so re. najmlajša je bila i. najstarejša pi eno-Vse tri visoke m vil-braz:v pa ko breskev
živel;
teta. nad -
ara
;rn-
dc-et let.
V ti, gub2 ju trke tnd nc c.n m a rs ikak dv_ j-.
Le napol da je:.k j.
S Bih
oiia a k. j učena., in bi ji lahko zavidal >etleT.m mladenič, e videla in slišala, to-& gibal po salvmensko. p so jo grozno rade imele, takerekoč njihova eciina po-
meč in zaslomba.
Biatje o bili na fronti, očeta jim je ubil Italijan.
Tedaj, kot so .:c- dane.-, so bili na Kv.cjkcni liud, ča-.
Nekega veeeia. ko -o v " tr. se-sire in teta pr. miz: sedele, -o ^ ccpria vrata in v-top-lo je p:t ita-lijansluh vulakov, menda ->o bil; oficirji in pole^tf-^a tudi >a:ne Musso-iinijeve žlahte. ker -p 'ako urdo zadali k;t -am Bognasvaruj.
Zahtevati so večerjo m preno?;-sče. če ne
Dekleta so se prestrašila, stara teta bi pa kmalu omedlela.
Začele sc jih pros.t; malo po n:mško. male po iasko 'dve sta znali laški, kjer sta biii že v Trstu> naj jim ne zažgo strehe nad glavo in naj se usmilijo stare tete, ki b: kmalu padla v nezavest ob p-?ledu na "zmagoslavnega ' sovražnika.
Lahi so se pa začeli nekam čudno muzati in kazati zobe. kajti ves Rim ne premore takih signorin kot so bile te tri Korošice.
Eden jim je začel tolmačiti, da je se vedno vojna, grozna in neizprosna, in da .--e je treba pokoriti vojaškim poveljem.
Sestre so jih profile, naj uriza-nesejo ubogi stari teti. s hišo naj pa pc^no kar hočejo, samo da stari teti priza nesejo
Vsaka je prijela enega za roko in ga začela prositi usmiljenja.
Medtem so se pa pogledi ujemali in se sporazumevali počasi.
Dva sta žalostno stala pri vratih in se že odpravljala v sosednjo hišo. vedoč. da sta tukaj takorekoč brez potrebe in sta polegtega čutila veliko pomanjkanje.
—	Vojska je vojska — so se opravičevale deklice stari teti — ne moremo pomagati. — Vojska je hud gospodar. Toda za domovino in za cesarja ni nobena žrtev prevelika.
In že so hotele oditi po stopnicah v gorenje nadstropje ter vsaka svojemu odkazati prenočišče.
—	To je zaradi vas. teta, so ji rekle. — da se vam ne bo nič zalega zgodilo, se je bomo me žrt%-ovale.
Tedaj se je pa teta strašno razjezila. — Tudi jaz se hočem žrtvovati za cesarja in domovino! — je vzkliknila preko brezzobih čeljusti. — Tudi jaz hočem trpeti in vse doprinesti domu na oltar. Vsi mora-ramo trpeti, zakaj bi bila jaz izvzeta?
—	Za menoj fanta! — je rekla onima dvema, ki sta stala na veznem pragu in je odprla vrata v svojo kamro.
(raws
mm
■o » A« n A ioor
■neatapxHMBMai
NEW YORK, SA1TRPAY, OCTOBER i, 19» ——1 1 ■ ii» ..... ii
LARGEST SLO
NAČRT ZA NAMAKANJE SAHARE
LOJZE ZUPANC
Nedelja je. Ljudje so se razlili iz
župne cerkve. Malo je mož — v
Amrriki so Ženske m otroci so za
hip postali, da so zableščale njih
bele cbleke nato so se v gručah
lazili v c i dal jene vasi. Možie so
po lan navadi ostali, da oomo-
dru^njo o važnih dogodkih minulega
tedna. Čudna vzibanost je bila v
pn< 'i Dolgo so <aii in gledali dru*.
drugega. stiskajo slinaste vivčke:
med u-ti. Videti je bil bilo. kako;
i
nejevoljno »o dvignili klobuke, ko je kaplan Krof t a leno pristopical t mimo njih
—	Kaj pa ta spet vpreza? — it Mknil tagovec Judnič in vrgel o-j gorek za njim.
—	Ea. kaj bi ti.sto Rajši naj nam j Suhadoimk pove kako bo z volit- j vami! je zamamljal Ramovš in rkavo pogledal občinskega pisar-
Tt pa kar molii, prise ve k; če 'e jr*zik krbi, si ga za drugo nedeljo z brmjefceem namaži! — je
bruhnil ta'pik.
Ramovš , - e je trpko namrdnil Vsi so mu za smejali, le Sajevec j« \ažno deial
Ker je že o volitvah govoru ■e v nedeljo, da vzamemo
ZUPAN
' K 1.
rek Saj vidu« našimi žulu!
Bi! r:h<
nrupa nedeljo, k asbubnal
e za novi ri Mohor
kan a glav tainik Su-
cbčin-ku župana iz-
Hrk
KCSOV-
zuvrša!
—	Amerikanec! —
—	Kdor zna. pa zna. in Hrk ima tie iti olja. e. napasel se ga je v Ameriki! — se .šepnil Ramovš sosedu.
Nič ki) j prida ne bo iz Hrka. preveč bahav je!
Medtem pa je novcizvojeni župan v občinski hiši govoril odbornikom, zahvaljujoč se jim za izredno čast n zaupanje Sam sebi .se je bil že dovolj načudil in zdaj je grmel s svojim basom -ter motovilil z dolgimi rokami ped strop. Možje s> kimal: z odprtimi usti Nazadnje so se zedmili. da ostane v bodočt i>t; tajnik kakor doslej.
Ko se je župan primerno pošlo-' vil in krenil z reao domov v uro oddaljeni Kosov ec, so ju srečavale babmee in se mrgodile:
—	Glej jo Hrkotko. kako se postavlja z Amerik"1 ncem!
Tajnik je žvižgale premeril tra pred farno cerkvijo in veselo od-.skakljal k "Tičku". kjer se je na vse veselje — opil ...
Vas Kosovec je raztresena na pri so' ni rebri Raztepene, nizke hi- j
let s slamo pokrite Le tu pa tam
KDO KAJ V Ko JOS KOT-ZlAN doma z Dragatuša. Imam pri sebi pismo od njegove sestre, zato naj .se oglasi. — Joseph Sve-tich. 2834 So. Kolin Ave., Chicago. 111.
<3x 2,3&4)
katera zardi do temena, kakor da se sramuje dolarjev, ki jih je gospodar prižuljil v vlažnih ameriških rudnikih in poslal ženi: za krov.
Toda niso samo domovja razbr-cana. Tudi gospodarska poslopja so nametana vse na okoli. Le vinogradi na rebri so opasali vso to vas kakor da se zavedaio svoje oboževane sile
Rosno jutro je dahnilo v vas. Sadovnjaki zelene s svojimi tisočerimi biseri mlademu solncu v pozdrav. Oživeli so ptičji zbori; frfota je prepevajo slavo Vsemogočnemu.
Le vas še krmežljavi. Pač, t ami,? zoha hlapec. Brcnil je prazen koš izpod veza, pl'unil preko rame. zaklel v prazni koš in si ga zehaje oprtil. Dekla, ki se vrača od molže se zaspano ziblje v hišo in potresa polne boke ,
Po>agcma je oživelo v bajtah in ki c - niih. Tenki -vedri modrikastega dima so se kolobarili navpik, gospodinje sj držale z burkljami v peč.
Stari Hrk se je priposuil čez pra"; na dvor. Ko je z očmi pregladil vs žit^e na dvoru in rasi za njin\ s? j" napol okrenil v vežo in po krajcem molku revfknii v zajtrku joče:
—	V i rt je gremo!
Spogledali so se družina, češ: — K.' neki je danes očetu?
Gospodinji ušel vzdih, da se je bo eee presedla na škripajoči klepi.
Prekleto, ali jih je sunilo županstvo! — je zabrundal hlape: Žane v deklo in trdo odložil žlico na mentrgo. cfa se }e Polona ustrašila preglasnih besed in pričela zavijati oči
Mrzlično so vstali, in izginili za podom Za hip vj blisniie njii\ postave v rebri.
Porezali se že pred Pustom Pet. rcženkrancev je zmolila Polona, ko
p birala rc?i. Osclzila se je vinska t rt j kmalu za tem in pričela divje-poganjati svoje mladje Šibje se je rumenilo pod brajdo. tesno v butare zbilo, vse doslej.
Danes te zvremo! — je z mehkejšim glasom pretrgaj, tišino Hrk .trgaje poveže, da se je šibie razsulo po grivi. Hiteli so. privezovali mladike ob kolje, da jim je znaj lepil hedne srajce ob hrbtišča. S hrvaške strani se je vetrje pri-hu\jeno lovilo preko brda. Presledkoma je pošepetavalo Hrku na u-ho. igraje se s srebrnim mahovjem nad njim. Stari Hrk je postal. Neka čudna omleznost mu je zlezla v nabrekle žile. da so roke same o-mahnile. Zazrl se je v dolino.
—	O j, malo >e moram podpreti! — je poltiho šepnil samse bi. ka je lomastil preko raztresenega šib-ja na obronek Segel je pod skalo nastavil in pil nehoma v dolgih požirkih. da je vzpl i usknilo v baril-cu, ko ga je odložii. Sedel je na butaro. Trudno si je podprl komolce ob kolena, spustil sivo glavo med široke dlani in božal z očmi domačijo. Župan Hrk je mislil težke misli.
Ves gizdav. kakršen je bil stari Mchor. se je zguzil v teh mislih ,da je bil podoben krtini sredi grive. Ko se je ogledal naokoli, je videl, da so njegovi že odšli.
So-ed Plimak je odzvonil zdra-vomarijo. ko je odkorakal proti domačiji.
Trideset pomladi ;e že pregiadilo trtje. odkar je Mohor pripeljal mlado ženo na Hrkovino. Lep dan je bil. ko je prijokala. držeč se njegovega komolca, v vegasto bajto. Skoro otrok je bila še takrat Ne* žika, a lepa ko solnce; obsijala j? vso zakajeno hišo na Hrkovini. da se je kar preveč lepote nabralo med ozkimi stenami in planilo skozi vse špranje lesene bajte v topi: dan. Ni se ustrašila revščine, ki ?e je drža1 a mladega Hrka; vsa srenj-je otrpnila, ko so ju vrgli z leče
Kako bi inače? Sam ?e bil mladi Mohor s ?taro teto in materjo, vso sivo in velo. Oh. oča! — Dvanajst " let mu je bilo, ko ga je prekrižal in izdihnil. — Trebalo je močnih rok. da so podprle staro bajto; in , Nežika jo je podprla s šestimi ro-! kami.
i Počakal je mladi Mchor, da je zavekalo v sajasti hiši. potem ga j ;e nci odnesla v Ameriko. Prideš in gres. Košček življenja se ti po-I kaže v vsej nagoti in bolesti. Pri-I šel je in šel. Trikrat je prišel domov in zopet odšel Trikrat je bolest tipala s svojimi nabrušenimi kremplji po njegovem srcu Ko .se ga je v tretie nažrla ameriška zemlja. si je ^pe: zaželel domov. Prepozno. Izbruhnila je vojna, zaprli •o mu pet. Doma se je ubijala žena s sedmimi otrok:, a tu so padale niego%*e brage v nenasitno črno ; žrelo. Ko se jo vrnil, so ga. moža ! izkušenega, izvolili za župana.
Prebivalstvo zemlie se množi m na svetu postaja vse tesneje in resneje. Zato so ljudje 'ljudje že če-sto pomišljali, kako bi se dale naseliti razne ogromne puščave po Aziji in Afriki. V prvi vrsti je predmet sličnih načrtov puščava Sahara. za katero se zanimajo francoski raziskovalci. Vlada je letos poslala v to peščeno morje posebno odpravo, ki naj preišče in ugotovi možnosU namakanja. Že zem-Ijepisci so dokazali, da je Sahara na gosto preprežena z vsahnelimi strugami rek, ki tečejo dandanes globoko ped peskom in ki bi jih bilo morda mogoče izkoristiti. Odprava mora poiskati vse skrite izvirke. jezera in ponikalnice, nakar se bo vlada lotila sistematično ve -likega kulturnega dela. Francoski inženjerji imajo v tem pogledu že veliko izkustva, ker so ob rebu puščave osvojili že znatna prostranstva za poljedelstvo. Ako bi se dale izokristi vse dognane podzemsko vode v Sahari, bi svetovno poljedelstvo pridobili poltretu milijon štiri jaških milj.
Pobudo za to delo so Franciji dali lepe uspehi v Mezopatamiji. kjer s-j v kratkih dveh desetletjih zrastla v prejšnji puščavi obširna polja, ki dajejo letno po dve bogati žetvi pšenice.

otai * i, » a.
. MASARYK NA SLOVAŠKEM
Predsednik Masaryk je bil na svojem potovanju po Slovaški povsod sprejet z velikim navdušenjem. V Zvolenu ie sprejel Masaryk a škof Blaho. ki je naglasil veliko ljubezen predsednika do Slovaška.1 Predsednik je to v svojem odgovoru potrdil ter opozarjal na napredek, ki ga je dosegla Slovaška na vsel1 poljih. V Dobri Vodi je Masaryk v odgovoru na pozdrav načelnika dejal. da je Češkoslovaška sedaj svobodna. da ji pa ta svoboda prinaša tudi obveznosti. Demokracija po_ meni delo. vest in toleranttnost v narodnem, soeralnem in verskem življenju.
V Modrem Kamnu ;e izjavil župnik Horvat v imenu tamošniega madžarskega ljudstva, da Madžari prav tako spoštujejo republiko kakor Slovaki in da so ji zvesti otroci. Predsednik je izrazil svo'e za-
dovoljstvo. da vse ljudstvo skupna deluje na gospodarskem in kulturnem napredku države Izjavil je. da z veseljem sprejema prisego zvestobe madžarskega ljudstva, ter je obljubil, da bo z vsemi silami delal za to. da spravi politično življenje v smer, v kater: bo slonelo državno življenje na enakoprav nosti vseh državljanov. Odgovarjajoč predsedniku ekraia Lučenec je predsednik Masaryk naglasil. £i. a republika in demokracija kot državna oblika jamčita za enakesi 50-cijainih pravic naroda. Republika in demokracija ne smeta •►stat: samo na papirju, temveč mora vsak državljan delali po ustavnih na -čelih. Madžarsko ljudstvo je do brega srca in se je vedno razumelo s Slovaki. Upa da bo ostalo tako tudi v bodoče. Šovinizem, ki io vladal pd starim režimom, ni prihajal cd ljudstva.
POZOR, ROJAKI
Is naslova n* lista, katerega prejemate, Je razvidna, kdaj Vam je naročnina poila. Ne Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem slepičih naših las to polkov.
ARZENIK V BOMBONIH
SEZNAM AKANZIKAN1B KONCERTOV.
30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedkeChicago. 111.
7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke'', Chicago, 111.
14. decembra; gostuvanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111.
Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki ?e-le imeti koncertc, da sporočijo dc 15. septembra na sledeči naslov:
Svetozar B a n o v e c. 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O
V londonskem predmestju Stoke-in-Trent je prošli teden obolelo nenavadno mnogo otrok na za-strupljenju z arzenikom. Števil> obolele dece je zrastlo že bl'zu sto ko se je posrečilo dognati da zastrupljenju vzrek bonbeni. ki iih je izdelovala tovarna slaščic Tunstallu. Policija je v tovarni našla velik zaboj arzenika. ki bi zadostoval, da se usmrti par netisej: ljudi. Ni še ugotovljeno, dali gre za pomoto ali nameravano z astra p Ijenje. Oblast je zaplenila vse bombone, javnost pa opozorila mi nevarnost.
Iz Jugoslavije,
Smrtna nesreta.
< Na cesti Novi Sad-Ine se je pripetila tc-žk^ motocikUitična nosi -" ča. Motorno kolo s pr.kolico. . ka-' terim so se vozili d. a k Strahinja ' Ignjatovič. akademik G oreje Siep-čevič in srednješolec J o van Jakov-: ljevič. se je prevrnilo, ker je bila počila pnevmatika. Ignjatovič je
Dve leti jim je županil. ko ^e je razneslo nekega dne. da je pisar poneveril blagajno in odšel neznano kam.
-- Preveč mu je zaupal! — so šušljali pred cerkvijo.
— Zdaj bo plačal, saj ima s čim — Amerikanec! — so bevskali za-vidneži.
In stari Hrk je plačal. Trideset let gorja v tujini je odtehtalo dveletno. prezaupljivo županstvo.
Trideset let tujine za dveletno cast župana.

VJTA
•• ..v*'.,« ;s as:.. i,: smiemraaasiEEnriw^ ii.
BREZPLAČNI POCK. BOARD OF EDUCATION n ud: brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ftoU ttv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj od 1«. do 12.. soba štv. 30*. ali pa v pondeljek In sredo ob k. do soba 413
POZIV !
Vsi naročniki katerim, je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava lista.
jJtu-atu-atC-ati^S'SrSVj u5 . ■ V. - -
imajo velik uspeh
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, BL T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do. 6. popoldne.
Za vt^jo udobnost svojih klijentev, vsak pondeljek da 7. ure zvečer.
Foalniajaao se vsi kres Izjeme, to stare In stanovitne dtsssfto
Kaka se patu je v stari kraj id aazaj v
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zanioremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovisice brzo-parnike.
Tudi nedržavljani za morejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn Permit) iz Washington?, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje ns Barge Office, New York. N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila, v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vfzeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žarijanov, ki so bili postavno pri-' pnščeni v t« deželo stalno bivanje .
pojasnila se obračajte na in zanesljivo
UMESTEN ZAKON
Znani so neka'cri primeri. pckoplje:o človeka živega. Zdravniški veda pa trdi. da gre v vseh takih primerih z a lahkomiselnost in malomarnost ali pa za preveliko naglico pri uradnem ogledu trupi >..
Toda zdaj je nastopila cela skupina francoskih poslancev z zahtevo, naj izda vlada zakon, s katerim bi bilo splošno določeno, da mera j ^ zdravniki strogo pregledati vsako truplo pred pogrebeni. V Franciji, imajo sicer staro naredbo iz 1. 1866. ki gcvcri o ogledu trupel, toda to po mneiu pslancev ne zadostuje, ker niso izključeni primeri, da pokopljejo človeka živega. Izmed 37 tisoč francoskih občn se drži te naiedbe samo 14. med njimi tudi Pariz. Drugod pa ni obveznega o-gleda trupel. V vseh drugih občinah je prepuščeno sorodnikom, ki lahko povabijo zdravnika, da pregleda truplo, ali pa tudi ne.
Poslanci, ki zahtevajo od vlade ta zakon, navajajo mnogo primerov, ko so pokopali navidezno mrtve. Tako se je n. pr. Prevošt zdramil na operacijski mizi. slavna i-gralka Rachel je pokazala znake življenja tik pred pogrebom, maršala Ornana so med umikom Francozov iz Rusije v zadnjem trenutku rešili, da ga niso živega pokopali. Kardinal Donat je bil že v krsti in se je med prepevanjem pogrebnih pesmi zdramil. To je le nekaj primerov, ki pa dovolj jasno govore, da bi bil zakon o obveznem ravniškem ogledu trupel zelo umesten.
, priletel z glave na rob ploi-nika in
nez?vc;ten obležal. Prepeljali ^o g.;
, bclnico. kjer je p.x poškodbam o »d-
Icgcl. Tudi oba oremHevalca s- a i -; bila težko ranjena in so ju morali
j rrtpeljati v bodnico.
Zagoneten strd iz puške.
Na pristavi Nestorja B;m:.a v koltci Novega Sada je bil izvršen zločin, ki je zahteval človeško žrtev. Stari Nestor .n njegov sin Pavle sta cb devetih zvečer i.: spat Slu<?a Božidar se je ob tem - -u P - s lov ii in šel k počitku v .-„>;> sobo. Nenadoma pa se je za-lišalo močno lajanje psa. S:ari Nes: jr je šel pogledat na dvorišče in • ■ n i^el tam slugo v mlak: krvi ustreljenega v glavo. Stoiilcu .-e niso pr - -li na sled
Ciganski vlomilci pod ključem.
V	okolici Daruvarja je bila ukra-dena blagajna lesnega podjetja
j Croatia" z gotovino v okroglem i znesku 300.000 Din Žandarmer. ; . je sedaj posrečilo pri:i storilcem na sled. Je to cigansko tolpa Mile Šan-darja iz Baranje. Pri ciganki Man ! so našli v papir zavitih 52.000 Din. ' Cigan: so tatvino končno prisnali ter povedali, da so si plen med seboj razdelili. Izročeni so biL sodišču v Daruvarju.
Razočaran slikar.
V	beograjskem paviljonu na Malem Kalemegdanu ie mladi, nadarjeni slikar Mihajlo Petrov priredil razstavo svojih deL Dnevi so
I minevali, a razstave ni obiskalo več kakor 30 oseb. To je slikarja tako razsrdilo, da je začel neusmiljeno i trgati svoje slike. Komaj ga je u-; mirila žena. da ni uničil vseh svo-j jih del. ki jih kritika spošno hvali
BAKSER STATE
bank
K COBTLANDT DUtT
CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(■MOUSB SLOVENE MIHU«)
$2.—
_ /
Aaročtto |» pri
KNJKARN UAS NARODA
ni Wad li Street Nov Ii
•"A kaj mi koristi", — je novinarjem dejal razočarani slikar. — "če me ves svet prizna in me kritiki hvalijo, če pa ni kupcev ."
Skrivnosten umor mlade lepotice.
Komaj se je javnost pomirila zaradi zločina nad nesrečno Danico Milenkovičevo. že jo zopet razburja nov skrivnosten dogodek
Nedaleč od Beograda so potegnili iz Dunava razpadajoče truplo 18. letne Elfride Mihalkove iz Panče-va. Vsi znaki kažejo da je postala žrtev nasilja. Neka znanka pokojni-ce navaja, da je Elfrida na večer pred nestankom srečala v Pančevu nekega akademika, ki študira v Ljubljani. Akademik je pristopil k Elfridi, jo brez besede prijel za roko in potegnil v mrak. Ona je ubogala in govorila sta četrt ure. Ko se tje Elfrida spet pridružila svoji prijateljici in jo ie ta vprašala, kaj sta se razgovarjala. Elfrida zmedena ni mogla odgovoriti, marveč je samo pripomnila, da je za zvečer ob 21. pozvana na sestanek. Ob tej uri so nato trije mladeniči v elegantnem avtomobilu odpeljali El-frido in za njo ni bilo več sledu, dokler zdaj niso našli njenega trupla. Vsestranka preiskava je v polnem razvoju.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar Ban Francisco. Jacob LausMn
COLORADO
Denver, J. Schutte
Pueblo, Peter CuUg. A. 8aft!6.
Sail da, Louis Costello.
Walsenburg. M J. Bayuk. i
INDIANA Indianapolis. Louis Banicn
ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago. Joseph Bllsti, J. BevttG, Mrs. F. Laurlch, Andrew BoiUar. Cicero. J. Fablp^. Joliet. A. Anzelc. Mary Bam bleu. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelicb. Mascoutah, Frank Aug us tin North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb. Waukegan. Jože Zelene.
KANSAS
Glrard, Agnes Mocnik. Kansas City. Frank 2agar
MARYLAND
Steyer, J. Ceme. KltzmlUer, Fr. Vodoplvoe
MICHIGAN
Calumet, M. r. Kobe Detroit, Frauk Stular. Ant. nezlch.
MINNESOTA
Chisholmn, Frank Uouie. Frank PucelJ.
Ely, Jos. j. Peshel. Ft aeauia. Eveieth. Louis OouAs. Gilbert. Loula Vessel Hlbbing. John PovSe Virginia. Fra^k Hrvatlcn
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrao)
MONTANA
Klein, John R. rtom
t
Roundup. M. M Hani in Washoe. L Champa
NEBRASKA Omaha. P Broderlck
NEW YORK
| Go wan da, Karl bternisna Little Falls. Frank UtaU
'OHIO
Barberton. Jonn tfaiant. Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chaa ! Karlinger. Anton Blmclch. Math, i Slapnik.
EucUd. F. Bajt. Glrard, Anton N&gode. Lorain, Louis Balant in J. Kumio Niles, Frank Kosoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Klkeij.
OREGON
Oregon City, J Kohiar
; PENNSYLVANIA:
Ambrldge, Frank JaaAe. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavse. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovec. V. Sto-« vanAek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Prevlč. Louis Jupan« C1Č, A. SkerlJ. Farreli, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fs-renchack. Irwin. Mike Paukbek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. TauielJ. Luzerne, Frank Balioch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. KoprivMk Midway John 2ust. Moon Fun. Fr. Podz^UAek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Viae. A ^ in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesd'rc. 8 tee I ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. gkari). Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovaa Wlllock. J PetemeL
UTAH
Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antos Aval.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik la Joa. Koren. Sheboygan, Johc zuirmau-
WEST ALLIS: Fran k Skok.
WYOMING Rock Springs. Louis Tattchar. DlamondviUs, F. Lnmbart.
til f1IO0F
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 4, 1939
Neljubljena žena*
ROKAM E ' &TUIH1A
Za Glas Naroda priredil C j. P.
(Nadalje Van je J
f
/
Ria se je vsled tegra sklonila k belim rokam "Malvine ter jib poljubila.
Nato pa je pogledala proseče v temne CČi Jttalvine.
—	Hvala vam prisrčna, milostljiva gospa, Jier ste mi dovoliti priti Sc vam! Nobenega človeka nimam na svetu in istric Rolf mi je zagotovil, da ne bom nikogar motila. Tega gotovo ne bom! Če mi dovolite, se bom napravila takoj koristno!
Mehki glas deklice se je takoj prikupil Mialvini. Se predno pa je mogla odgovoriti, je posegel vmes njen mož:
—	Ti nas prav gotovo ne motiš, Ria, vendatr pa nama storiš dobro, da imava krog sebe mlado bitje! Kad ne, Malvfma?
—	Gotovo, — je pritrdila slednja prijazno. t
—	Da se bo Ria takoj domača čutila ter ?tegubila ves stran pred teboj, dovoli pač, da te imenuje takoj teta M? ti vina, kot je že davno nanrajena me imenovati strica Rolfa, — je nai!.aljeval Matern.
—	Gotovo je to najboljše, — je rekla Malvina mirno. — Ker boste živeli od sedaj naprej v naši hiši, ni primer no imenovati me "milostno gospo" ter mojega moža "strica* Rolfa".
Ria se ni pustila premotiti od trpkega okiu a teh besed in le Roll je težko vzdihnil. Kljub temu pa je poljubil hviiležno roko svoje žene.
Ria se je dvorljivo priklenila ter pri tem jjlaho pogledala k go-fpej Ma.Ivini.
—	Če mi dovolite, vas bom rada imenovala "teto Malvino", — je rekla
Malvina je prikimala,
—	Sedaj pa vam bom pokazala vašo sobo, Ria in vsletl tega vas prosto, da mi sledite. Sami morate določiti, kako hočete imeti postavljene stvari. Treba vam je le dati služabnikom potrebna povelja.
Rolf Matern se je nato poslovil od dam, ker je moral završiti še več drugih poslov
—	Po obedu se zopet vidiva, Ria, — je rekel mladi deklici ter ji podal roko.
* i '
Ria se je nastanila v svojem novem domu. Vsa presenečena je bila, ko je vrgla prvi pogled na obe sobi, kateri jd je nakazala teta Malvina. V tej odlični hiši je bil vsak najmanjši kotiček lepo in primerno
opremljen.
Ko je zlagala svoje stvari, ji je postalo lazye krog srca.
Tukaj so bile predvsem vse knjige, katere je vedno čitala s svojo materjo.
Hitro jih je postavila v krasno pregrajo. Nato je odnesla svoje obleke in perilo v solnčno, svetlo spalno sobo.
Ta soba je bila opremljena skrajno mično.
Neumorno je pospravila Ria vse na svoje mesto.
Pri tem je nekoliko pozabila na žalost, katero je čutila ob smrti svoje matere.
Sobe »ta ležale v drugem nadstropju ter zrli na dobro negovan vrt, ki je spadal k vili.
Iz kota -je bilo mogoče videti na velika jezera pri Grunewaldu. Tuhtaj je bilo doMti lep^e kot v majhnem stanovanj-u, v katerem je morala dosedaj živeti s svojo materjo.
Gospa Malvina je poslala Riji pomoč v obliki mlade služkinje. Ta naj bi ji pomagala pri razkladanju.
Tako hitro je bila deklica pri delu. da ji je ostalo še dovolj časa, da meče radovedne poglede na Rijo.
Ta mlada, vitka deklica v žaini obleki je bila skrajno zanimiva.
Med služabniki so vsi govorili o njej, ko je prišla. Niso se toliko čudili novi postavi, ki je prišla naenkrat mednje, temveč temu, da je prišla iz Berlina, ne pa od drugod.
Seveda so se hitro prepričali, da je mlada dama nagovarjala gospoda z "stricem" in "teto".
Padlo pa je v oči, da je gospoda svetnika vedno nagovarjala z "ti *, gospo pa z "vi".
Ljudje so takoj tudi spoznali, da je gospa dosti bolj hladna in zdržna napram deklici kot pa stavbinski svetnik.
V splošnem pa so prišli med služabniki <io zaključka, da morajo računati gospodično Rijo med gospodo in da se ne smejo njej nasproti ! obnašati priprosto.
Ker je bila Ria v žalosti, se je razumelo samoposebi, da ne more! oiti uvedena v družbo.	j
Le par intimnim prijateljem para je bila predstavljena in kadar je imela gospa Malvina svoj večer, je Ria ponavadi izginila.
Malvina Mate m je bila preveč poštena in korektna ženska, da bi zanemarila svoje dolžnosti napram Riji.
Kljub vsemu, kar je storila Ria, je bJo nemogoče, da bi se razvito kako prijateljstvo med obema.
Roif Matern si je prizadeval, kot je mogel ter bil dvojno tako prijazen napram Riji kot ponavadi, a vse zaman.
Ria se je povsem naravno tesneje oprijela strica Rolfa in v svoji nedolžnosti ni niti slutila, da postaja stena med njo in teto Malvino vedno višja.
To pa je dobro čutil Rolf Matern. Neumorno si je prizadeval priti svoji ženi zopet bližje. Obdal jo je z najbolj nežnimi pozornostmi. Skoro kot žen:n je skušal zopet poležati se zanjo, a postala je vedno bolj trpka in poparjena.
Mogoče bi se oba zakonska sedaj zopet našla skupaj, kajti ljubila sta se kljub vsemu.
Navzočnost Rije pa je preprečila polno združenje. Njena prikazen je vedno vzbudila v Melvini za vest na to, kar je pretrpela.
Malvina si je odkrito želela, da bi ta tuja deklica izginila. Največje žrtve bi rada doprinesla, da jo odstrani. Nidkar pa ni izgovorila te želje, ker je vedela, da bi je Rolf ne izpolnil.
Kadar je teta Malvina kramljala ž njo ter pričela skrajno previdno govoriti o prejšnjem življenju Rije, je čutila s finim instinktom, da zasleduje Malvina gotove namene.
Naenkrat pa ji je nepremišljena pripomba strica Rolfa razodela več, kot Je nameraval reči.
Naenkrat je našla Ria ključ k bistvu tete Malvine in pričela je razumevati, zakaj si stojita oba zakonska tako tuje nasproti.
Srce Rije Je pričelo zopet utripati zelo sočutno s teto Malvino in pričela je razmišljati o tem, kako bi mogla pomagati njej in stricu Rolfu
Namenoma je i2brala svoje besede tako, kadar je pripovedovala o ?vojem domu. Lahko Je ostala pri resnici ter morala le par malenkosti povdariti ali pa posebej dvigniti.
Kmalu Je vedela Malvina, da Je prišel Rolf pogosto k njeni "spoštovani gospe j Rctman" in da je bila Ria vedno navzoča pri teh se-sestankih. Rolf Je vedno govoril o možu gospe Rotman ter omenil vedno te dobro o njem. Stric Rolf Je tudi vedno pripovedoval o svoji dragi ženi ter o svojem sinu in njegove oči so se redno iskrile pri takih prilikah
■Loram max * o. t &
Na obisk v staro domovino
samore potovati vsak ameriški državljan la pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom doiel ▼ to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enema naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledečo izlete:
Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France"
preko Havre:
i /
TRETJI JESENSKI IZLET * *	24. oktobra
12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET
Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET
z motorno ladjo "SATURN I A" dne 28. noyembra 1930
Na dalj ni Islet po isti progi:
10. decembra — "Vulcania"
Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tlsoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam k.hko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL
SAKSER STATE BANK
$2 CORTLANDT ST., NEW YORK
Tel. Barclay 9380
IRONUA USODE
V angleškem mestu Nottingham je zaslišal mestni pekovski mojster med nočnim delom sumljiv šum in kar prestrašenih klicev. Tekel je na cesto in komaj je prišel preko praga, je zadel ob truplo mladega
USMILJEN TURCIN
V izložbi velike berlinske zajtr-kovalnice je razstavil lastnik, velikega črnega jastoga morskega raka z otoka Visa. Zvezal mu je škarje z žico in ga z motovozom privezal na skledo, da ne bi utekel. Po
moža. ki je vse polomljeno ležalo ulici je korakal mimo neki turški na pločniku. Pozval je policijo in častnik, ki obisku:e vojno šolo. Za-ta je dognala, da gre za znanega vlomilca, ki se je ponesrečil pri
svojem nočnem poslu, plezajoč poJ in lastnika trgovine obtožil trpin-žlebu iz stanovanja neke bogate j čenja živali. Obtoženec je izjavil stare gospe. V žepih nesrečnika so ' pri tej čudni razpravi, da ni kriv.
gledal je trpinčenega jastoga in ( se je razburil. Stopil je k odvetniku
našli ukradeni denar in nakit. Razen dragocenosti pa je vlomilec i-
Če ne bi jatsoga privezal, bi padel na tla. se pobil in mu povzročil
mel v žepu razglednico ,ki mu jo je škodo. Odvetnik je ugovarjal, da
poslala njegova ljubica. Razglednica je predstavljala okno neke trgovine z rakvami, na oknu pa je bilo napisano: "Zaradi opustitve trgovine se oddajajo rakve po polovični ceni/' Pod oknom stoji neki Škot, ki pri čitanju oglasa vzdihuje: "Škoda, da človek ne umrje o pravem času. Kako poceni bi prišel do lepe rakve." Slika podaja enega izmed premnogih dovttpov na Škote, ki si jih Angleži privoščijo zavoljo njihove priznane sko-posti. Na to razglednico je dekle napisalo: "Dragi John, ne umri še tako kmalu, ker te nisem še zavarovala. Sploh glej, da umrješ v pravem času. Koristi takega postopka lahko posnameš s slike." — KTub temu pa mož ni umrl o pravem času in se šale njegove ljubice nad mrtvim truplom ne čitajo baš veselo.
trpi rak z zvezanimi škarjami hude bolečine. — Mar ne veste, — zbadljivo je vprašal obtoženec, — kako se kuhajo raki? Vržemo jih žive v krop. Kaj je v primeri s tem leža-nje na skledi sredi solate? — Kot izvedenec zaslišani predsednik zveze trgovcev z delikatesami Voight je povedal, da morajo biti raki vedno zvezani že na potovanju po železnici, ker sicer poškodujejo in razme-s ari j o drug drugega. Drugi izvedenec, vodja berlinskega akvarija dr. Heinroth je priznal, da ima usmiljeni Turek prav. Zakon govori o trpin čenju živali s stališča človeka, ki ne mara videti muke, in se ne ozj-ra na vprašanje, koliko dejansko trpi žival sama. Ker se izvedenci niso mogli zediniti, je sodišče preložilo razpravo, da zasliši univ. prof. dr. Bruehla, ki je strokov-j njak za ribe in druge vodne živali.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
(Nadaljevanje.)
Zlatarjev* zlato Življenje slov.
AleSovec. 3. Zvesti sin. Zlatokopi
Izbrani spisi
skupaj ........1.50
.............. .25
... .20 ... .45 ... .45 ... M
Kretanje Parnikov
— Shipping News —
Ženini nate Koprnele ........
Zmote In konec gdt Pavle ....
Zlata vas ....................
Zbirka narodnih pripovedk:
1. del......................... .4f
Zbirka narodnih pripovedk:
U. del ........................40
Znamenje fttirib (Doyle) ....... 30
Zgodovinske anekdote .......... .30
Z ognjem in mečem..............3.—
Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60
Zgodbe zdravnika Muznika.......70
Zlati pantar ................... JHI
Železna cesta ...................1.25
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
L iv. Vojnoanir ali poganstvo.....35
1 it. Hudo bresdno .......... .35
3.	IT. Veselo povesti ............ J5
4.	vz. Povesti In slike .......... J5
5.	sv. Student noj bo. Na« vsakdanji kruh...................... .35
SMSI ZA MLADINO:
"3ANGL)
2.	sv. trdo Tesano. Pripovedke ln pesmi ........................ M
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ M
4.	sv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ .50
5.	ST. trdo vesa&o. Vinski brat .. 0. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti ......................... je
IGRE:
Beneški trgovce. Igrokax T 5. dejanj .80
Cyran do Bergerac. Heroična komedija t petih dejanjih. Trdo re-
...............i..........L70
Edela. drama v 4. dej........... JI
Marta. Semenj v Richmond a. 4
dejanja ...................... .30
Ob vojski. Igrokas v 6tlrlh slikah M Tončkove sajne na Miklaviev večer .Mladinska Igra s petjem v
3. dejanji!* .................. .M
k U Ji drama t 3 dejanjih s predigro, (čapek). res........... .45
Revizor. G. dejanj, trda Tesana .. .75
Veronika DeseniSka. trda Tez____130
Za križ in svobodo, IgroksI v 5. dejanjih....................
J5
Ljodskl oder:
Malvina bi lahko poslušala po Teč ur take otroške povesti, kajti
vedno mehkejše. (Dalje prihodnjič.)
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m Ste
članstvo, pač p« vsi Slovenci t Tail
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
4.	sv. Tihotapec. 5. dejanj .... M
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih iger:
Z naših gora ..................!.—
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
..Neža. Sanje ...................00
13. snopič. Vestaika, Smrt Marije device. Marijin otrok ......
14.	snopič. St. Bočtjmn. Junaška deklica. Materin blaaoslov ....
15.	snopič. Torki pred Dunajem. Fabjola In Neša ............
20. snopič, rijinesa
Sv. Jost; Ljubezen Ma-
.30
JO
JO
JO
S. oktobra:
Republic. Cherbourg. Hamburg Resolute. Cherbourg, Hamburg oktobra:
Vulcanla. Trwt Iverenparia, Cherbourg Columbus. Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Hamburg. Cherbourg. Hamburg S. oktobra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg
Statendam, Buulogn« aur Mer. Rotterdam
Roma, Napolt, Genova
14.	oktobra:
Bremen, Cherbourg. Bremen
15.	oktobra: Mauretania Cherbourg
George Washington. Cherbourg. Ham burg
Albert Baliln, Cherbourg. Hamburg 18. oktobra:
Berlin. Boulogne aur Mer. Bremen
17.	oktobra: Fram-e. Havre Homeric. Cherbourg
RniUiuain. Boulogne aur Mer, Rotterdam
18.	oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Conte Grande. Napol!. Genova
22.	oktobra:
New York. Cherbourg. Hamburg
23.	oktobra:
Dresden. Cherbourg, Bremen
24.	oktobra:
lie de France, Havre Saturnia, Trst
Europa, Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerpen
25.	oktobra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam
29. oktobra:
Heutst-hland. Cherbcurg. Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarfa, Cherbourg
31, oktobra:
Majestic, Cherbourg Augustus. N'apoii. Genova
1. novembra :
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
4.	novembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen
5.	novembra:
Mauritania. Cherbourg
President Harding. Cherbourg. Hamburg
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
6.	novembra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
7.	novembra:
Homeric, Cherbourg Republic. Hamburg
Statendarn, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
8.	novemb-a:
l.eviathan. Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg
9.	novembra:
Conte liiancamano. Napoli, Geno\ a
12.	novembra:
Vulcanla, Trst Aquiiania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg
Aibert Baliin. Cherbourg, Hamburg
13.	novembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
14.	novembra:
France. Havre
Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg
Rotterdam. Boulogne Rur Mer, Rotterdam
Roma, Xapoli, Genova
19.	novembra:
Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hajn-burg
New- York, Cherbourg. Hamburg
20.	novembra:
Lresden, Cherbourg. Bremen
21.	novembra:
lie <1e France. Havre Maje.-tif. Cherbourg
22.	novembra:
liilwauhrf, Cherbourg. Hamburg
23.	novembra:
Corse Grande, Napeli. Genova
25.	novembra:
Europa. Cherbourg, Bremen
26.	novembra: Mauretanla Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg
28.	novembra: S«atuniW. Trst Homeric. Cherbourg Deutschland. Cherbourg, Hamburg
29.	novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
3.	decembra:
Aquitaitia. Cherbourg
President Harding. Cherbourg. Hamburg
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
4.	decembra:
Sluitg-trt. Cherbourg, Bremen
5.
Pari«. Havre
Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoli. Genova
6.	decembra:
Levi:«I ban. Cherbourg
10.	decembra: Vulcanla, Trst Bereugaria. Cherbourg
George Washington. Cherbourg. Hamburg
Conte i'.iancamano, Napoli, Genova
11.	decembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Roma. Napoli. Genova
12.	decembra:
I'e de France, Havre St IjodIs, Cherbourg, Bremen
15.	decembra:
Europa, Cherbourg, Bremen
16.	decembra: Mauretania. Cherbourg
17 decembra:
Presid. nl Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra:
Cherbourg, Bremen 23. decembra: j Albert Baliin, Cherbourg. Hamburg ; 24. decembra:
j Amtrira. <*htrbourg. Hamburg 26. decembra:
Br. men, Cherbourg. Breme«.
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg : £7. decembra: j Paris. Havre I I„evia.than, Cherbourg
31. decembra: j Pre>i'leht Hardir.g, Cherbourg, Hamburg
6 DNI PREKO OCEANA
Naj«iaJ4a in najbolj uQoSna #et aa ootovanjs nr «gromnii> airnlUh:
PARIS
10. okt.;
(6 P. M.)
17. okt.; . (7 P. M.) He de France 24. okt.:
FRANCE
5. dec. (4 P. M.)
14. nov. (7 P. M.) 21. nov.
(7 P. M ) i7 P. M )
Najkrajla pot po Ceieanlct Vsaatto Je v posebni kabtot s vsemi Modernimi Bd<<bnoi/| _ pijafa In ilavna francoska kuhinja liredoo stake cene.
VpraJajte kateregakoli poo tla a eg* mgsata all
FRENCH LINE
i» stats «Tmrr
NIW YOftK. N. Y.
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli* in Piraaaids ........ .80
broširano................... JiQ
Azazel, trdo ves. ................1.—
Balade in romance, trda ves......1.35
Bob za mladi zob. trda vez .... .40
Kraguljtid (Utva) ............ JSS
trdo vezano ................ .80
Moje obzorje. (Gangl) ............US5
Narodna pesmarica .............40
Naries (Gruden), broi .......... ^oi
Primorske pesmi. (Gruden), ves. .35
Slutm (Albreht) broS........... .30
Pohorske poti (Glaser) brofl. .... .38 Oton ZupanČK:	|
Ciciban, trd. ves. ............ Jid
Sto ugank ................... m
M M
\ zarje Vidove, trd. res.......
Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino.' Trdo veznno ....	jM Zlatorog. pravljice, trda ves ....	.«0 Slovenska narodna lirika ............jo
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(PavCič) Klavirski album ..... .75 (Pavčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... .30
5 zvezkov skupaj .. *..........1.25
(Premeri) Tri skladbe ........ JI
(Parma X Bela Ljubljana, valček JO (Parma). Pozdrav Gorenjske j,
valček ................ .75
NOVE FKSMI S SPREHLIEV ANJEM KLAVIRJA
Šest narodnih pesmi (Prelovec) M
MEŠANI ID MOŠKI ZBOR
pesmi (Gram) ....lit
.......75
.75
L la IL av„
• •••fliiiiM« atf
ra (HoSmar) L— (Yodopivee) ....UN
10 moMub Iv mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOB Trije moški sborl (Pavčlč) —i
Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45
SAMOSPEV I:
Stirji samospevi. Izdala Glasbena
Matica .......................45
Naši tunini ..................... jo
MEŠANI ZBORI:
Planinske. IL zv. (Laharnar) .. .45 Trije meftani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45
RAZNE PESMI S SPBEMLJEVA-NJEM:
Domovini. (Foester) .............44
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero In petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečlb roi, mofikl zbor z bariton solum in priredbo za
dvospev ...................... jj®
¥ pepelnični noči (Šattner). kan* tanta za soli. zbor in orkester.
Izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelorec). za mofikl
■bor in bariton solo............ JE«
Kupleti (Grum). Cčeni Mihec,— j tff. Kranjsko lege In navade. No- : -xadovijstvo. 3 zvezki skupaj ..L— Kupieta Kosa Moča (Parma) _ .40
BOŽIČ
v "STARI DOMOVINI"
Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom bodočih božičnih praznikov.
VOLENDAM 9. decembra
ROTTERDAM
13. decembra
Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov naše proge.
Za ]H>ja>ni'ii vpraSajt«* kuteregukol i zastopnika a f i
HOLLAND-AMERICA LINE
24 STATE STREET SEW YORK
v stari domovini
iBOZICl
'4
g M
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil HuSad 1 Koroike slovenske narodne pesmi (SvtkarSlč) L. in 8. *v. skupaj...................
Knjige pošiljamo poštnin« prost«
"GLAS NARODA"
31« W. 18. St,
New York
S
Posebno odplutje parnikov iz New Yorka
DEUTSCHLAND
11.	DECEMBRA
ST. LOUIS
12.	DECEMBRA
Tam vas raka velik sjuvjcni. I>osi*-U ln>sts» pravočasno 7..i
l»>žienp praznike. Hitro potovanje iz Hamburga do dolo-merita v notrsuijo^i. Posebni zastopniki našt* proge bodo spremljali vsak izhn. Preskrbi te si pravočasno prostore.
Za nadaljne jHnlrobnosti se obrnite na kateregakoli lokalnega agenta ali na
Hamburg-American Line
29 Broadway. N*»?. XptJe
i %
%
H g
r