p- ■«' nedelja 31. leto. «sr &|dU0aol Ln ■*(& po»ti: kia .... 42— «*tfi j#t% ... .21— ®* JBCSS* f . . » T— •aa bi»mstvo: •’<% iKc5® 1®<* aiapref K 35— 4a Mi m » 50"-’ . 26— Er- PiaCauu 0'J Licijalna knjižnica .3» pkateu« ustcofibe Sre* SKiSIljatve dea*rjn se n« »umna osir »ti. ^Kl-oClllkl nsj pottlj»J* aaraftalun $o »afeaziitol. -f ® s« računajo po potem prostore in «1-Ljubljana. ira visok ter 45 mm prostor »a eukrpi «u vlCn r.a večkrat popu*;. Oredajm® jej«’ fjirjesa Ss%n Htt. 1». Teista 'stav. ~ %ranaJ8tT® je rb Marljta*.® trj« »,.= 't**'- 3« — Telefon V Že?, 44, -.vi-rš::-™ ~ lahaja wak dan agutraj. Posamezna $t|vjftfca velja 40 vfoarjev. fpKutsoj«* stae iaseroto? i. dr. »e oajj pribit ;>.•* 4t*sv'*w »loplsni«« ali »pank*, — Dopisi apj a« f^sViraJo. — Bokoplal se ne vraisjo. K shodu jugoslovanskega srednješolskega dijaštva v Celju, Leta 1914 se je zbrala srednješolska omladina, združeno v Široko organizacijo okoli „Preporoda“, razpredeno po vsej naši domovini, pro-zeto z globoko ljubeznijo do svojega naroda in jekleno voljo izsiliti in doseči politično svobodo vseh Jugoslovanov ter jih združiti v samostojno državno enoto. Omladina se takrat ni *>ra§ila nobenega dela, s katerim je jjpala dospeli bližie svojemu cilju in *ijub črnožolti okolici je tekmovala v Požrtovalnostf. Ko so se začeli zbirati rnan, od polieaja, M va.P pril^ dne za vrat, ah sodnika, ki vas zasije po SvoHh paragrafih. Mi socialni demokratje vidimo v teh takozvanih zločinih samo obžalovanja vredne sadove kapitalizma; prestopnik se da primerjati z bulami, 1 nastanejo po zastrupljenju krvi.« »Nu, vendar se zbližujeva!« Gost je vrtal 3e v -,y° 8 pogledom v list, tako trdpvratno in zamišljeno da je urednik nazadnje osupnil. v, oJti m tam? Da> da> tudi ta tragedija je zrastla Iz krivičnega družabnega reda...« je hotel začet) predavati. »Kdo ve, kaj je postal' Smučiklasov nezakonski otrok? Enkrat, ko ne bo več zasebne lastnine m bo nadomeščala zakon svobodna ljubezen., ter bodo vzgajali vse otroke brez razlike na troške skupnosu. ..« Ah modrost mu je zastala v grlu apnčo globokega pogleda, s katerim je gost obvisel a njegovih ustih. »Gotovo da,« je zaječal. »Čemu S,t0jte! KaJ je t0?€ In zdajci se je eanp m • ! ’. kakor da mu Je b!isk prešinil moZ-gane. »Tristo hudičev — da nisem prej ugenil!« dušno StS Da Pr*vi p0ti,< rejiel gost rnirn0‘ »Tedaj je resnica? Vi ste — ?« »Pardon. Kdo mi jamči, da ostane moja skrivnost med nama ?« ga je preoil grof z nekam ostrejšim povdarkom. »Sicer pa priznam, da sem vam jo mislil odkriti.« »Ne bojte se; če je tako, bodite mirni!« je mrmral Viktor Mahnč. »Govorite, kakor bi se izpovedovali grobu. Naj vas ne izdam nikomur, častna beseda.« »Saj pravite, da je ne priznate.« »Ah, kaj bi tisto! To je povsem druga reč... Strašno... romantično! Pretresljiva snov za socialno dramo! Zdaj razumem vse — tudi tisto, kar je zmedenega v vašem govorjenju; kdo bi mogel ostati trezen spričo takih dejstev? Pomilujem vas iz dna srca, gospod —« »Grof« je položil prst na usta; »Hvala vam lepa; sami veste, da mi vaše sočutje^ ne pomore. Zdaj gre za to, ali ste pripravljeni, okoristiti se z mojo afero ter kovati iz nje kapital — za svojo stvar?« ' »Brezpogojno.« »Zaupam vam, kljub vsemu; ljudje, ki so si povedali resnico, se ne izdajajo, če niso večji podleži od naju dveh. Dovolite zatorej, da izpopolnim navedbe svojega pisma; povem vam vse, kar vas more zanimeti, saj novega razgovora pač ne bo, Moj čas poteka. .. Izprevideli boste kako in kaj, in kadar nastopi trenotek, ravnajte po svojem preudarku ...« Mahnč je stopil k vratom, prepričat se, ali kdo ne posluša. Nato sta govorila dolga, s pridušenim glasom, stikaje glaye nad pisalno mizo. Mahnč je ponudil gostu svojih slabih cigaret; ostrmel je vanj, odmikal se v znak začudenja, tolkel po mizi, stresal grivo in krilil z rokami. Grofu se je poznalo, da Odkriva mučne zgodbe; pot mu je oblival čelo in oči so mu trpko srepele v zid. Senca okenskega križa se je premikala na urednikovih papirjih. [Pripovedovalec je končal; pogledal je na uro, vstal in vzel svdj klobuk: »Ničesar več vam nimam povedati; še to ni bilo izmed stvari, ki jih človek rad premleva.« »Verjamem, da ne!« je zaškripal naš ljudski tribun iz dna svoje razburkane1 duše. »Toliko podlosti —- toliko gorja! Povest, in bi jo bilo treba zapisati, da vidijo ljudje, kam vodi kapitalizem...« »Napišite jo vi,« se je megleno nasmehnil grof. »Saj zdaj jo veste — zamolčal vam nisem ničesar. Komentar si napravite sami, sami ugibajte, kam meri vse moje delo med vašimi nasprotniki...« »To ni težko; maščevanje bo vredno krivde. Bodite brez skrbi, da izrabim slučaj kakor nihče nikoli.« » Hvala vam; tc je pakt pc milosti božji. Kadar boste videli, da je komedija pri kraju, izprožite svoj top; udarite brez pardona, In zdaj —« Izlegnil je bil roko, pa si je v sredi premislil, rdečica mu jo oblila obraz. »Ne, ne, oprostite; izpozabil sem se. Vi ste pošten človek, in jaz ...« mogoče brzega in velikega prometa, g Katerim se mora nadoknaditi v posameznih slučajih razmeroma nizek po-stotek čistega dobička. Vsakomur bode jasno da bode trgovec, ki v poslovnem letu trikrat napolni in izprazni svoje skladišče z vsakokratnim 5% dobičkom, prav kmalu odvzel vse odjemalce trgovcu, ki bode poleg nacijonalizacije bank in produkcije vpeljava delavne dolžnosti za bogate razrede. Naloga sovjetov je, da prisilijo k delu buržoazijo, posestnike in številno bogato razumništvo, ki naj vsi delajo v praspeh celote. V svrho tozadevne kontrole se vpeljejo delavske računske knjižice. Vsak delavec dobi svojo posebno knjižico, v ka- uuvici vac uujciuditc uguviu, m uuuc , ulidi svojo poseonu Knjižico, v ud- spravi! v istem času le enkrat zalogo I tero se bo zapisovalo konto njego- svojega skladišča s 15% dobičkom. Konsument bode pač raje kupoval za 10% ceneje in se ne bo brigal zato, da imata obadva trgovca od svojega poslovanja na koncu leta enak dobiček. — Vidimo pa, da se naši trgovci na to še ne ozirajo — kapital pridobljen v vojni se ne izrablja intenzivno v produktivno svrho — deloma leži docela mrtev. Naša trgovina se ne razvija tako kot bi se morala, temveč kakor v sanjah tava po sledeh minoiega stoletja, in se ozira na moderne zahteve trgovskega življenja le tedaj, kadar ji tuje podjetje nastavi s svojim procvitom nož na vrat. In tako ne sme iti naprej 1 V boju za svoj obstanek med obdajajočimi nas narodi, nas ne bo reševalo in spasilo samo narodno navdušenje, ne bo nas spasila samo naša narodna pesem in naša kultura — rešiti nas more samo naša gospo-darskasila, naša produktivna moč. Le če bomo mogii postaviti v boj proti tuji industriji našo lastno industrijo proti tujim izdelkom naše lastne, po možnosti iste kvalitete in nižje cene, potem bodemo stali enaki med enakimi — ker prohibitivna carina more pač Ščititi razvoj domače industrije in ji pomagati pri tem, a njena naloga ni in ne sme biti, ustvarjati trajne razmere, ki bi pač branile domačo industrijo pred popolno pro-pastjo, a to na škodo konzumentov. Naša industrija in trgovina mora postati v doglednem času dovolj mirna, da bodo mogla sama brez varstvene carine vzdržati boj s tujerodno industrijo in trgovino. Zato nam je potreben predvsem res strokovno izobražen delavski In trgovski naraščaj, ki se bode pri svojem delu zavedal svojih ciljev in svojih dolžnosti, ne pa kot automat hodil v delavnice in posedal po pisarnah. Sedaj nas ne mori več politična sužnost, početke našega gospodarskega življenja nam kolikor toliko varuje država — vzgojimo si torej delavski In trgovski naraščaj, ki bo sposoben razviti in vzdržati naše gospodarstvo na taki višini, da bode lahko tekmovalo z gospodarstvom svetovnih narodov. Ylada mora skrbeti za zadostno število strokovnih višjih in nižjih trgovskih šol, kjer bo naš delavsko-trgovski naraščaj zamogel dobiti res tehtno strokovno izobrazbo, podjetniki sami pa morajo skrbeti zato, da se bodo mladi ljudje pri njih res kaj naučili, ne pa le, da se bode njih delavna sila kar najbolj izrabila, tudi če bi vsled tega trpeli v svoji strokovni izobrazbi. Savno tako je naloga vlade in podjetnikov, da z informacijami in materljelno podporo omogočajo našim strokovnim lh trgovskim nastavijencem nekaj let bivanja v tujini — vsaj ves trud in žrtve bodo bogato plačane v večji delavni sposobnosti, ki jo bode tem potom pridobil naš gospodarski naraščaj v tujini in ki bode v korist tako posamezniku, kot tudi celokupnemu našemu narodnemu gospodarstvu. Na delo torej, ker nevarnost, da postanemo gospodarska kolonija zapad-uega kapitala in industrijalizma je že jako blizu. —ič. Boljševizem in naša so-cijalna demokracija. (Nadaljevanje.) Po boljševlški teoriji pomeni prehod h komunizmu ureditev družabnega reda tako, da v njem ni razrednih razlik, ni razredov. Vsi ljudje so delavci. In to ne plačani sužnji, ampak delavci v službi družbe. Prvi korak k uresničenju te zahteve pa je vega dolžnega dela. Na temelju teh zapiskov bo šfele imel vsak pravico v določenem lokalu dobivati živila in druge potrebščine. Kdor ne bo delal, ne bo dobil ničesar. Izognejo pa se boljševiki rešitvi vprašanja, a»i bo plačan vsak delavec brez razlike enako, ali vsak po svojem delu in zaslugi Ali bodo strokovni delavci boljše plačani kot navadni, tega vprašanja boljševiki v teoriji niso načeli. V praksi pa ga ni bilo treba reševati, ker pošteno rečeno, v Rusiji se danes pravzaprav nič ne dela. Boljševiki so veliki v uničevanju. Pozitivnega pa niso še ničesar dokazali v Rusiji vlada splošno brezdelje in beda; nikomur se delati ne ljubi. Boljševizem je vse demora- } liziral. Ker se v Rusiji faktično nič ne i producira, za to je zaenkrat tudi j vpeljava splošne delavne dolžnosti \ brezpredmetna. Boljševiki to sami • znajo, zato pa zaenkrat delavne j sile samo registrirajo. Pri vpeljavi splošne delavne doiž- \ nosti služi boljševiškemu režimu kot vzor splošna delavna dolžnost, kakor so jo vpeljali za časa vojske v Nemčiji. Boljševiki hočejo sploh pri vseh svojih reformah posnemati kapitalistične oblike, samo s to razliko, da je bila prej vladajoči razred buržo-azlja, sedaj naj bo pa proletarijat. Pravilna razdelitev potrebščin. Komunistični organizaciji produkcije mora odgovarjati tudi prar vična razdelitev produktov med ljudstvo. V to svrho je treba stroge kontrole in enotnega razdelitvenega načrta. Trgovino je treba podržaviti, J monopolizirati. Privatno trgovino, nje dobiček in spekulacijo se mora odstraniti. Zakon o žitnem monopolu, ki je bil vpeljan v Rusiji med vojsko, je sovjetska republika pustila v veljavi. Organizacijo prehrane hočejo boljševiki izvesti potom konsumnih komun. Da bi bila razdelitev potrebščin enakomerna in kolikor mogoče enostavna, zato je treba tudi preosnovati domače gospodarstvo, ka-i tero je treba združiti, scentralizirati, j pravzaprav nadomestiti domače go-| spodarstvo z družabnim gospodar-i stvom. Boljševiki so trgovino nacijonall-■ zirali. Toda kako? Masa je trgovine j oplenila. Posamezni ki so si prilastilil : zaloge blaga in so potem prodajali j po horendnlh cenah razne izdelke svo-i jim tovarišem, ki niso prišli prepozno j k .nacionalizaciji" zasebnih trgovin, j Organizacija prehrane je pri najboljši volji komunističnih organov ostala do j danes še na papirju. Masa vsled svoje nezavednosti in nediscipliniranosti prekriža vse Jepe načrte. Boljševiki sami priznavajo, da med njihovimi pristaši cvete ravno tako verižništvo kot med meščanskim razredom. Po dr žavl j e n j e zunanje trgovine. Boljševiki upajo, da se bodo obdržali v Rusiji na površju. Na drugi strani pa tudi računajo z dejstvom, da po večini v drugih državah še ne bo prodrl komunistični družabni red. V gospodarskem življenju pa se tudi boljševiška Rusija ne more obdati s kitajskim zidom. Morala bo vzdrževati gospodarske stike z imperijalistično tujino v obliki zunanje trgovine. Rusija potrebuje izdelkov, nudi lahko surovine. Zunanjo trgovino hoče vzeti popolnoma iz rok posameznih trgovcev. Nihče ne bo smel trgovati z zunanjim kapitalističnim svetom. Kakor domačo, tako mora tudi vso zunanjo trgovino Imeti v rokah proletarska država. Ona sama bo sklepala od slučaja do slučaja trgovske pogodbe. Delavstvo mora samo vzeti v svoje roke tudi zunanjo trgovino. Delavstvo dobi kupljene izdelke v roke direktno od državnih organov, ne da bi pri tem posamezniki delali kake dobičke. Kupec bo država, ki bo potom komun razdeljevala te produkte na odjemalce. Tako bo gospodarstvo kapitala poraženo tudi na polju zunanje trgovine. Rdeča proletarska armada. Boljševiki so militaristi. Nasprotujejo antimilitarizmu. So sovražniki pacifizma, katerega propagirajo druge socialistične struje. Držijo parole Fri-deriha Engelsa, enega soustanoviteljev znanstvenega komunizma ki je trdil: „Puška v rokah prolelarca je najboljše jamstvo, najsigurnejše varstvo svobode." Zato so razorožili buržoazijo in oborožili proletarijat. De3organizi-rali so carsko armado, odpravili smrtno kazen, uničili vsako vojaško disciplino. Za svoje pristaše pa so zopet vpeljali splošno vojaško dolžnost, brezpogojno disciplino In smrtno kazen za vsako nepokornost. Armado, smrtno orožje je mogoče uničiti le z enakim orožjem. Zato so buržoazije, boljševiki organizirali razredno armado proletarijata in revnih kmetov. Dolžnost vsakega delavca in revnega kmeta je, da se vežba v rabi orožja. Vpeljane so za proletarijat obvezne vojaške vaje. Trocki je organiziral iz podčastnikov in častnikov boljševi-škega prepričanja poseben kader, ki naj bo temelj proletarskega oficirskega zbora. Tu naj se izvežbajo delavci za častnike rdeče armade. Naloga rmke rdeče armade je uničiti moč lastne buržoazije, zraven pa netiti in podpirati mednarodno komunistično revolucijo. Meščanski življi so izključeni iz rdeče armade. Vzeti buržoazijo v proletarsko armado, bi pomenilo tvoriti most med rdečo, belo gardo. Bur-žoazijci bi tvoriti v proletarski armadi ognjišče veleizdajalcev, organizirali bi vstaje, pomagali bi sovražnim imperialističnim voj3kam. Zato jim boljševiki ne dovolijo vstopa v svojo armado, ampak stojijo na stališču, da je treba odvzeti buržoaziji poslednji brovning. Pri vstvaritvi boljševiške armade se je pokazal Trocki kot velik orga-nizatoričen talent, militarist prve vrste, ki se v svrho vzdržauja železne discipline ne ustraši nikakega sredstva. Rdeča armada je edino, na kar so boljševiški vodje lahko ponosni. Vsi drugi njihovi načrti so se dosedaj v praksi izjalovili. Njihova armada jih še nekako drži pokonci. Militaristično jih bodo njihovi ruski nasprotniki težko . ugnali, če ne bodo dobili pomoči od zunaj. Utonili pa bodo boljševiki v svoji lastni gospodarski anarhiji, Premagala jih bo beda, v katero so pahnili ves ruski narod. (Dalje prihodnjič.) Ljubljani, b) tisti, ki ne morajo biti v Ljubljani, c) tisti, ki smejo biti v Ljubljani in d) tisti, ki ne smejo biti v Ljubljani. Pod prve bi spadali n. pr. uradniki, ki so tu v u-radu, delavci, ki imaio tu svojo službo, dijaki, *;ki hodijo v šolo, nekaj vojaštva, (v kolikor je neobhodno potrebno) trgovci in vsi drugi, ki imajo tu svoj zaslužek in opravilo. Vsi tl morajo biti v Ljubljani, toraj morajo imeti tudi svoja stanovanja. Ne morajo pa biti v Ljubljani n. pr. invalidi, za katere bi se dobilo drugod dovolj primernega prostora, tudi ma-roderji in lahni bolniki voj. bolnice bi odšli lahko drugam (tam bi naj-brže tudi prej ozdraveli) prebivalci mestne ubožnice in hiralnice bi lahko živeli kje na deželi na kakem gradu in bi se ona poslopja porabilo za stanovanja, posebno za dijake. Le spomnimo se, kako hitro se je dobil prostor prej v Avstriji, takrat je dal V3&k, sedaj pa se vsak brani. Ko bi bila vojaška oblast prej rekla izprazniti mest. ubožnico, samostan ali karkoli — vse bi se bilo zgodilo, zdaj pa se vsak izgovarja, in zdaj gre vendar za nas t. j. nekaj se mora pred zimo zgoditi, da pridejo pod streho oni, ki morajo biti v Ljubljani. Našlo bi se še mnogo Iju-dlj, ki ne morajo biti v Ljubljani. Pod c) bi spadali oni, ki 3tnejo biti v Ljubljani, ker imajo tu nujen posel, ne smejo pa biti v Ljubljani (d) razni vetižnikl, ki imajo tu najlepše sobe, da delajo svoje kupčije, odslovljeni nemški uradniki in tuji podaniki in razni drugi sumljivi elementi, ki si drže stanovanja in se jim dobro godi. Te dni bo baje posebna komisija pregledovala stanovanja in b0 strogo pregledala, kje je še kaka soba. Nekaj se jih bo našlo, to jc tovo, če pa hočemo temeljito — v8e” veda provizorično — rešiti to Iti*-0 vprašanje — pa ne pojde drugače, kakor da posežemo po onih stavbah, kjer bo lahko pod streho po več družin in na stotine onih pr.ebivalaev, ki nimajo stanovonja — pa morajo biti v Ljubljani. Zato se nam zdi, d?, bi se po tej klasifikaciji prebivalstva dalo s skupnimi močmi vendar doseči, da bi odšli tisti, ki ne morajo biti v Ljubljani, ker bodo sicer trpeli naši uradi, delo, šola, vzgoja ifl zdravje in potem bodo gledali oni, ki* sedaj nočejo — videti Stanovanjska beda. Iz sedanje stanovanjske mizerije lahko nastane v Ljubljani priti, mesec stanovanjska katastrofa, iz bede bo prišel polom, ako ne bo pomoči. Jesen se bliža, september je tu. Dijaki se bodo vračali v šole, obeta se univerza, ljudje se bodo vračati v mesto, na prostem prebivati bo prehladno — vse bo hotelo biti pod streho. O tem bi se bilo moralo misliti že spomladi, ko so se oglašali razni načrti, med poletjem bi se lahko postavilo nekaj barak in tudi nekaj drugih stavb bi se bilo lahko prilagodilo za stanovanja. Pa je vsak mislil da to ni njegova stvar, in šele zdaj bodo začeli s poskusi t. zv. brzostavb. Med tem pa se bo Ljubljana napolnila In stanovanj ne bo. Stanovanja naših dijakov so bila med počitnicami oddana in naši starši zaman iščejo, kam bi dali svoje otroke, da bi mogli nadaljevati šolo. Univerzo imamo na papirju, njeni profesorji nimajo stanovanj, kaj bo šele z njenimi slušatelji. Železničarji prebivajo v vagonih, drugi leže na Mirju, in že parkrat smo doživeli, da je hišni gospodar pometal upravo kake stranke na ulico, ker se ni imela kam preseliti. Kaj bo iz tega? Nasvetov se je dalo že mnogo — a zdaj je zadnji čas, da se kaj stori. Po našem mnenju bi se dalo prebivalce Ljubljane razdeliti na štiri dele: a) Tisti, ki morajo bilti v Jugoslavija. Narodno predstavništvo. j Ldn. Belgrad, 29. avgusta. Današnja seja narodnega predstavništva je bila izvanredno dobro obiskana. V zborniškem poslopju se je zbrala silna množica ljudi, tako, da je bil vsak prehod nemogoč. Galerije so bile d° zadnjega mesta zasedene. Splošno je vladala silna napetost, ki je vedno naraščala, zakaj podžigale so jo razi® verzije, ki so se širile o političnem položaju in vladnem postopanju. Pojavile bo se govorice, da je padec vlade gotova stvar in-da pride do vojne diktature. Nervoznost je dosegla vrkuneCj ko je prišel v zbornico dvorni maršal Balugdžic. Njegov prihod je ojačil govorice po možnosti vojne diktature. Vse te govorice pa so bile neosnovan* in pretirane. Dejstvo je, da se vrš® danes razgovori o sestavi koncentracijskega kabineta, ki se znajo podaljšal pozno v noč, ker se mora položaj do jutri brezpogojno razjasniti. Kolikor j® znano, se Demokratska Zajednica l radikalci resno razgovarja. Da-li prid® do sporazuma, se ne more pozitivu® trditi. Tudi se sedaj še ne ve, kak® vlogo igrata pri teh razgovorih Narod®1 in Jugoslovanski klub ter ostale manj»e parlamentarne skupine. Položaj se menj® od časa do časa. Vsekakor pa se opaž* v opozicijonalnih vrstah popuščanje, demokrati, kakor tudi opozicija, pa *g' žeta dobro voljo za končni sporazum-Pogajanja z radikalci, j Ldu. Belgrad, 29. avgusta. N* inicijativo radikalcev so se začela p gojanja med radikalci in demokrati tem, da vstopijo radikalci v vlado. Razgovori se danes nadaljujejo. Ostale stranke bi ostale v opoziciji. Seja Jugoslovanskega kluba. j Ldu. Belgrad, 29. avgusta. Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, v k&teri se je razpravljalo o parlamentarnem položaju. Klub smatra tudi nadalje, da je možna sestava koncentra-°ij8kega kabineta z g. Davidovičem na Čelu. V klubu so danes prepričani, da je današnja vlada s svojo izjavo stališče okrepila in da jo morejo zrušiti le proti-parlamentarna sredstva. Razgovor z dr. Korošcem. j Ldu. Belgrad, 29. avg. So-trudnik »Pravde" se je razgovarjal z dr. Korošcem in mu slavil več vpra*-Šanj. Na vprašanje: »Glasovali ate proti sedanji vladi, toda niste pojasnili, za-u L 8*e *° storili. Prosim obvestila, i ^ tolmačimo vaše postopanje,* •* KoroSec odgovoril: „Mi nismo podali izjave zbornici, ker smo svoje mnenje tekom krite opetovano izrazili ‘n je to vsakemu znano.u Na časnikarjevo vprašanje: »Kako mr.c«je imate o vladi po glasovanju in kako stališče h°ste zavzemali sedaj 'napram njej ?“ Korošec odvrnil: ..Svojega sta-‘sča nebomo menjali.** Na vprašanje: »»Verujete li v možnost izpopolnitve sedanje vlade ?“ je odgovoril dr. Ko-»osec: ,.Verujem v možnost izpopolnitve in ako dobi naš klub konkreten Predlog, ga bo resno proučil.** Na prašanje: „A1I je bil z vašo vednostjo »tavljen predsedniku vlade oni anonimni akt opozicije?" dr. Korošec ni odgovoril. Sosedne države. Madžarska. Volitve. e Ldu. Budimpešta, 29- avg. (Dku.-Oku.) Po dosedanjem načrtu bodo valitve razpisane početkom septembra in izvedene še tekom meseca, tako da se narodna skupščina sestane dne 1. oktobra. O novem ministrstvu. Ldu. N a u e n, 29. avgusta. (Brezž.) 0 novem madžarskem kabinetu se tudi dunajsko časopisje, izvzemši klerikalna >,Reičhspost“ in „Deutsches Volksblatt", izraža neugodno. Politični pregled. Uvoz čeških časopisov brez razuire je glasom sporočila ministra a n°tr3nje zadeve dovoljen. p Vlada in opozicija. Blatna osebna očitanja, prekijanja, zavite be-«*ue, to je vse, kar Čujemo iz naših jjPozicijonalnih, osobito iz nekaterih listov, n. pr. »Hrvat", »Ob-y”r etc. Zrna razpora, pravega drže-'■ega povoda za proti pa ne more najti objektivno in pošteno misleč Jugoslovan v tem blatu, ki ga nalagajo demokratom na hrbet. Ne da bi Oemokrate popolnoma odobravali, lahko V8aJ' da 1e demokratsko-socl-maniše zlo» kakor bi tika**. Mi bi šT7?»dna Poli- da je manjše zlo, kot vsak^ druga razu« mogoče koalicijske vlade. Ta nestrpnost, to trmasto strankarsko ne-priznanje, odkod izvira? Tako daleč smo prišli, da opozicija dela proti, kadar se gre za načela, ki jih sama propagira. Vse to so vrši Iz osebne a!\ strankarske mržnje In je menda nAiuli.?a 80 8e v detinski državi tudi nedo«®ia deca. Očitki demo-in wJed,nl5** da J1 ie z« oblast i?n a J®.**. *!aJatl* Padejo na ta na-o" "aočitajočega. Saj se vendar ne gre za osebo, tem- ?a Pr*nc P* Ce orej proti svojim načelom streljajo, je vendar jasno, da hočejo potemtakem sami vladati. To je nepošteni boj! Pa kdo bi se zmenil za poštenost danes, ko vse venži, goljufa, odira. Res je, da bi tem krit,čnem času koalicijska viada najbrže bolj umestna, pa vkljub bi v tem kritičaera času ne smeli dela«. p Amerika in Kitajsko. Ldu. Washington, 29. avgusta. (DunKu). Presnbureau Radio poroča, da je ame-rikanski poslanik na Kitajskem odstopil, kakor se govori, vsled nastopa predsednika Wilsona v šantungškem vprašanju Zagotovil je bil Kitajski podporo Zedinjenih držav kot proti -uslugo zz kitajsko vojno napoved. p Omiljenje internacije Bele Kuna. Ldu Nauen, 29 avgusta. (Brez.) Bivši budinipešlanski diktator Bela Kun in drugi komunistični ljudski komisarji, ki so bili doslej v Hetdlmflhle internirani, se prepeljejo v Karlstein, kjer bodo mogli občevati s svojimi družinami. p Odgovornost enteate. Ldu Praga, 29. avgusta. (Ctu) Londonski poročevalec »Narodne Politike« izjavlja: Danes je ententa za vse odgovorna, kar se zgodi na Madžarskem. S samimi notami se ne more doseči ničesar. Ententa mora danes s vso odločnostjo nastopiti, ako se noče osmešiti. Češki narod more različne pogreške entente odpustiti. Toda v enem ostane neomajen: Habsburžanu ne more nikoli nuditi roko. Tega se od nas ne sme zahtevati. Ne borno odnehali, tudi ako moramo vsem nasprotovati. _____________ Razne vesti. Preprečitev premogovne katastrofe v Evropi. Ldu Nauen, 29. avg. (Brezžič.) »Vorvvžrts* priobčuje poziv vodje so-sijalističnih rudarjev iz Versaillesa k preprečitvi preteče premogovne katastrofe v Evropi, in sicer predno nastopi zima. Skupna naloga vse Evrope je, da se zviša produkcija premoga in da se reši prevozno vprašanje z vzajemnim sodelovanjem in z izključitvijo vseh nacionalističnih in trgovskih vidikov. Prizadete evropske države naj ustanove permanentno komisijo, ki uredi proizvajanje premoga in pa permanentni u-rad, ki bo nadzoroval transportne razmere in pravično razdelitev premoga. Ldu Nauen, 29. avg. (Brezžič.) Generalni ravnatelj KOngeters, zastopnik državne komisije za premog je izjavil napram zastopnikom berlinskega časopisja: Ako se rudarskim oblastim ne posreči, zvišati produkcije premoga, in ako železnici ne bo uspelo, zvišane množine premega izvaža«, pridemo kmalu v položaj, ki ga lahko smatt&mo za polom. Oddaja premoga Nemčije Francoski. Ldu Nauen, 29. avg. (Brezž.) Francoske koncesije Nemčiji v vprašanju oddaje premega (20 mesto 40 milj. ton na leto) nemško časop. pozdravlja z zadovoljstvom. „Vos«ische Zeitung" poudarja, da je baš spričo teh uspehov versaiilskih pogajanj nujno potrebno, takoj zvišati produkcijo premoga in urediti transportne razmere v Nemčiji. List opozarja, da bi sicer olajšava nemške dobavne dolžnosti v sedanjih razmerah ne po-menjala niti konca premogovne stiske v Nemčiji, niti zagotovljene dolžnost-ne dobave same. Veliki uspehi ver-ealskih razgovorov se bodo pokazali v tem, da bo brezobzirno udejsto-vanje dobre volje In javno stvarno razpravljanje odprlo pot k soglasju *lede gospodarskega sodelovanja s rrancijo. Vprašanje premoga tvori *i«u 1mc»t ^“P^h evropskih interesov žlvljenskega pomena. Samostojna renska republika. n J'd£*N,aUe2’. 29*avS* (Brezžič.) O združitvi neodvisnih soc. demokratov v .Kfilnu, Wiesbadnu in Pfaizu, s kapitalističnimi in klerikalnimi življi v svrho ustanovitve renske republike, se poroča listu ..Vossische Zeitung**, da je na programu renske republike stoječa s francoskim kapitalom bogato podprta gospodarska zveza sprejela neodvisne socijaliste za člane. Ti neodvisni socljalisti dobivajo po nenavadno nizkih cenah živila. Francija skuša zapeljati tudi večinske so-cijaliste porenskih pokrajin, da dose- že na ta način zaželjeno rensko republiko, kateri so pa prodajo svojega političnega prepričanja za cena živila odklonili. V sindikalni skupščini wies badenskih neodvisnih socijalistov je izjavil predsednik, da so sindikalisti politični priiaši neodvisnih secijalnih demokratov. Njim je vseeno, ali je njih vlada francoska, španska, angleška ali nemška. Zahtevajo le ..svobodno rensko državo s cenimi živili. Zato je njih geslo: Proč od Berlina 1 Vrnitev vojnih vjetnikov. Ldu. Nauen, 25. avg. (Brezž.) Narodni svetnik Micheiet se v »Jour-nalu de Geneve« odločno zavzema zato, da pošlje ententa nemške ujetnike domov. Formalno bi bile sicer ententne vlade upravičene pridržati vojne ujetnike, dokler odločene tri velesile mirovne pogodbe ne odobre. Ker se pa ne ve, kdaj se to zgodi, bi se moralo prisiliti odseke, ki se imajo ustanoviti glasom mirovne pogodbe, da ukrenejo potrebne korake za odpremo ujetnikov v domovino. Korak k spravi narodov. Ldu. Nauen, 30. avg. (Brezž.) Vest, po kateri je svet aliirancev včeraj sklenil, naj se nemški vojni ujetniki takoj še pred ratifikacijo miru pošljejo domov, objavlja „Vossische Zeitung" z izrazom zadovoljstva, češ da ta prijaznost aliirancev, ki sega preko mitvlh črk mirovne pogodbe, odstranjuje argument narodnega sovraštva in da pomeni korak k spravi narodov. Naši vojni ujetniki se vrnejo. Ldu. Cnrih, 30. avgusta. (CTU.) Sklep vrhovnega sveta zaveznikov, v zmislu katerega naj pričnejo vse države vojne ujetnike brez odloga odpošiljati v domovino, je bil sprejet na predlog Italije, in sicer zlasti na izjavo Italije, da noče kot prva država odposlati vse ujetnike v domovino, ne da bi počakala ratifikacijo mirovne pogodbe. vesti. cin Povratek naših ujetnikov iz Marchtrenka. Predsednlštvo Deželne vlade je prejelo od našega dunajskega poslaništva brzojavko, da odpotuje 828 naših ujetnikov in 13 častnikov iz ujetniškega tabora March-trenk zvečer okoli 7. ure preko Celja v domovino. — »Jugoslavija« se je zavzela prva in takorckoč edina za naše vojne ujetnike, ki so morali vsled svojega junaštva na koroški fronti toliko trpeti v nemško-avstrijskem vjet-nlštvu. Priobčevali smo obupne njihove tožbe in prošnje po pomoči. Sele na našo ponovno zahtevo, naj se ukrene vse potrebno, da se ujetniki vrnejo v domovino, se je zganila naša Deželna vlada. Kakor vedno, hočejo sedaj zopet razni gospodje odkrivati pred svetom svoje »zasluge« za osvobojenje teh ujetnikov, zato je bilo treba, da smo to omenili. Razni izvrševalni odbori te ali one stranke sp prišli pač prepozno s svojimi sklepi | dn NaSi vojni ujetniki v taborišču Marchtrenk na Zgor. Avstr. »Slovenski Rdeči križ* v Ljubljani je prejel seznamek vseh ujetnlkdv, ki se nahajajo v taborišču Marchtrenk. Vsi oni, ki pogrešajo svoje sorodnike s koroške fronte, naj se obrnejo torej na „Slov. Rdeči križ" v Ljubljani, če se morda pogrešanec nahaja v ujetništvu. dn Kaj je z »Akademskim domom" v Zagrebu. Kot se čuje, letos ne bo več »Akademskega doma« v Zagrebu, vsaj ljubljansko podporno družtzo »Akademski dom«, ne bo ta-cega več vzdrževalo v Zagrebu, ampak se je ves inventar društva spravil v Ljubljano. Vprašamo merodajne faktorje, kaj bo z nami, ki smo prisiljeni še nadalje študirati v Zagrebu, predvsem gozdarji. Čez mesec dni se pr.čno predavanja, pa človek še danes ne ve, kje bi potrkal za podporo, brez katere dandanes ne more iti nihče študirat. Za inozemstvo se je razpisalo pet štipendij za gozdarsko Stroko; kaj, ko bi se jih še za Zagreb nekaj? dn Falzifikati dvekronskih bankovcev. V zadnjem času se vedno pogosteje pojavljajo novi dvekronski bankovci, Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifikati. Ker jih samoobsebi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarjamo občinstvo, da jih ne sprejema. Falzlfikate je spoznati deloma iz Številk serij. Pri pravih bankovcih niso tisočice številk višje kakor ena, pri ponarejenih so tisočice nižje In višje, ri. pr. 00217.392 itd. Pri pravih bankovcih so embleme kakor avstrijski orel v nemškem tek.rtu, ogrska krona in črke OMB v ogrskem tekstu jasni. Pri nekaterih manjka valovita inreža na nemški strani. Posebno slabo izdelani so na falzlfikatih ženski obrazi. Rdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo bolj bel kakor pri pravih bankovcih. dn Krelj Katarine iz Deskla, pošta Plave pri Gorici, naj se ogiasi v pisarni »Slov. Rdečega križa« v Ljubljani, Poljanska c. 4/II. nadsir. dn Mlad trgovski sotrudnlk, begunec iz Primorja išče primerne službe v trgovini z mešani blagom in deželnimi pridelki. Natančni podatki se izvejo pri Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani. dn Begunec Franc Veljak iz Trsta, ki je služil od leta 1912 pri topn. p. št. 28 v Gorici, naj takoj javi svoj naslov Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani. d n Ameriški rojaki za našo deco. »Karolinška slovenska katoliška jednota« v Zedinjenih državah je poslala Dežeini vladi za Slovenijo dopis od 3i. julija 1919, kateremu je priložen ček za 10.000 kron v pomoč bedni in hirajoči slovenski deci. Ta človekoljubni dar je lep dokaz o vzajemnem čutu, ki ga goje naši rojaki onostran morja do svojih rojakov v stari domovini. dn Izplačevanje družinskih pristojbin za družine gažistov in aktivnih (daljeslužečih) podčastnikov, ki se nahajajo še v ujetništvu, odstopi likvidatura II. vojnega okrožja pristojnim okrožnim poikovskim komandam (vojnim dopolnilnim poveljstvom). dn Selitveni stroški upokojenih vojaških gažistov bivše avstro-ogrske vojske. Llkvidujoče ministrstvo za domobranstvo na Dunaju je sporočilo z naredbo odd. X, st. 4931 z dne 3. julija 1919, da lahko zaračunajo voj. gažisti bivšega domobranstva, ki so bili upokojeni povodom prevrata, selitvene stroške po določbah § 67 službene knjige K 4, I. del 111. poglavje, na račun likvidačrie mase. dn Glasilo demokratov v Splitu. Kakor poroča »Jutarnji List«, bo začelo izhajati v Splitu glasilo demokratov za Dalmacijo pod imenom »Život* čim preneha črkostavski štrajk. Glavni urednik bo dr. Prvislav Griso-gono, a uredniki grof Stipčevič, Kruno Bego, Marko Nam in Oskar Tartaglia. dn Visokošolcem! Včeraj, 30. avgusta je bila pri deželni vladi de-putacija slov. akademikov, ki hočejo študirati v Švici in je predložila resolucijo naslovljeno na kr. ministrstvo notranjih zadev v Belgradu. V njej prosi naše dijaštvo našo vlado, da preskrbi od švicarske vlade dovoljenje, da sme naše dijaštvo radi slabega znanja francoščine študirati v nemškem delu Švice, t. j. v Zflrfichu, St. Gallenu in Bernu. dn Proslava 50 letnice obstoja »Narodne Čitalnice" v Kamniku, najstarejšega narodnega društva v kamniškem okraju, se vrši v dneh 6. in 7. kimavca t. 1. K redki proslavi 50 letnega obstoja uljudno vabimo vsa bratska narodna društva. Priprave so v polnem teku. Dobrodošla zlasti pevska in sokolska društva. Radi preskrbe hrane prosimo, da nam vnanja društva pravočasno in najkasneje do 2. kimavca opoldne javijo svoj prihod z navedbo števila udeležencev ter event. nastop pri slavnosti. Sprejem vnanjih društev in gostov in slovesen vhod v mesto se vrši ob prihodu dopold. vlaka ob 9. uri. Odbor. dn Krajevni odbor narodnega sveta v Vetrinju pri Celovcu naznanja, da se narodni shod v Vetrinju, ki je določen za 7. sept., preloži za 14 dni. Natančnejše poročilo o tej prireditvi objavimo pravočasno. Danes popoldne ob 15. uri javna telovadba in veselica moščanskega Sokola nasproti Ltonišča. Postaja električne = cestne železnice. = Ljubljanske vesti. 1 Vojni minister Hadžič je prišel v Ljubljano, da nadzoruje čete. 1 »Orkestralno društvo Glasb. Matice" prične v prvih dneh sept. s skupnimi vajami. Redni občni zbor društva se vrši v ponedeljek 1. sept. ob 20. uri v veliki dvorani Oiasbene Matice s sledečim vsporedom: a) poročilo načelnika, b) volitev cdoora, c) slučajnosti. Vabijo se vsi dosedanji Člani; novi člani se sprejemajo pri prvi skupni vaji, ki bo v listih objavljena. Og. abonente sezlje 1919/20 vabi se vljudno naj blagovolijo pred-bliežene vstopnice dvigniti v pisarni tajništva opernega gledališča od 3. septembra od 10.—12. ure dopoldne ter 4.-6. ure popoldne. Prosimo, da se vstopnice zanesljivo dvignejo, ker sezija v dramskem gledališču začne okoli 6. septembra ter kdor nove vstopnice ne bi imel ne more prisostvovati predstavi. 1 Iz gledališke pisarne. Prijave v baletno šolo sprejemajo se od 10. do 12. ure dopoldne v baletni dvorani dramskega gledališča pri gospodu baletnemu mojstru Pohanu ali njegovemu namestniku. 1 Cenjenim gledališkim gg. abonentom. Ker je uprava Narodnega gledališča za to sezljo umetniški per-sonal ki kor tudi orkester spopolnila, ter an gazo val a številnejše osobje se je zaključilo na seji odbora Slovenskega gledališkega konzorcija, da se morajo vsled večjih gaž in stroškov cene za abonnoment sezije 1919/20 za 20 odstotkov na vseh sedež’h zvišati, kar gg. abonenti blagovolijo vzeti blagohotno na znanje. I Iz gledališke pisarne. Ravnateljstvo Narodne opere potrebuje zs otrcške zbore in sodelovanje pri večjih operah in baletu nekaj otrdc, ki bi sodelovali, kakor lansko leto pri uprizoritvah. Vabi se vljudno naj se zglase otroci v dobi 8. — 12. leta, veselega značaja v svrho izobrazbe v gledališki pisarni opernega gledališča od 10—12 ure dopoldne vsaki dan pri gospodu šefrež'-*prju Bučarju. 1 Filatelistični klub za Si venijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v sredo dne 3 septembra ob 8’ uri zvečer v restavraciji hotela »Union*, soba »V rtžcah*. Člani smejo pripeljati seboj tudi goste. I Dijaki realčani (3 in 4. razr.) ki bi se rarfi udeležili izleta na Bled se vnovič poživljajo da pridejo v ponedeljek dopoldne ob 11. uri na sestanek za bufejem Tivolijem. 1 Odbor društva tobačnih trafikantov vabi vse člane in članice na zelo važen sestanek trafikantov v nedeljo 31. avgusta ob 14. uri v restavraciji pri Zlati ribi, Stritarjeva ulica 7 v Ljubljani. Ker je zadeva z ozirom na prodajo tobačnih izdelkov zelo nujna in važna za vsakega trafikanta, se vsi poživljajo, da se sestanka zanesljivo udeleže. 1 Zatekla se je 23. t. m. pod Rožnikom mlada psica, siva, prave pasme na nizkih nogah, ako se lastnik ne zgiasi, se jo proda. — Dobi se jo lahko vsaki dan na Večni poti 7. Dopisi. d Grabštsnj. — Nepričakovano mnogo ljudi je došlo v nedeljo, dne 17. avg. na javno politično zborovanje, ki se je vršilo na primerno okin-čanem prostoru pred cerkvijo. V pri-prostih in razumljivih, pa tudi strokovnjaških besedah sta pojasnila došlim gospoda prošt Einspieler in poslanec Grafenauer načelo ene in druge države. Grafenauer ni tudi zamudil povdarjati, da je nam manjerodnim možno živeti in celo udobno, odcepljeni od baje edinozmožnih, kulturnih Nemcev. Da še več, prepričali smo se, da smo res sami svoji gospodje in da nas nobel sosed uprav neobhodno potrebuje. Stegava zato svoje, po naši krvi omadeževane roke po zopetni žrtvi. Hoče nas imeii, igrati še vedno lačnega gigerla, nas potiskati k tlom In izsesavati nam naše bogastvo. Draga' veleneugledaa žlahta, časi se izpremi-njajo in tudi mi „zabiti Korošci" kakor nas nazivije stric Lačenberger, smo dokaj brihtni, da spoznamo dobroto od nakane, ki nam jo nudiš po sili gospod boter. Dovolj nam je trpljenja, hočemo stopiti samozavestno in pogumno na tvoja kurja očesa In stljati si za bodočnost boljšo postelj, kot smo jo imeli do sedaj. Odkrite besede gospoda dr. Hočevarja, našega s»arega znanca so na3 popolnoma prepričale in nezavedne probudile. In še eno. Z zadovoljnostjo smo konšta-tlrali, da je bilo to zborovanje eno tistih redkih prireditev, kjer se niso steklenice in stoli sukali, in ne punčke na plesišču, kar nam naj bo v trajen spomin in jasen dokaz, da ni slovenski rod tako zloglasen ko so ga nam slikali naši dobri očetje v Celovcu Veselilo na3 bo temveč, če se go spodje še kdaj oglase in se pozabavajo na priprost način med nami. Izrekamo ob tej priliki našo najiskrenejšo zahvalo vsem sodelujočim, osobito g. proštu Emspfelerju, župniku B*yerju, dr. Hočevarju, moštvu 9 čete, 47. pp. ki je s požrtvovalno pridnostjo potna galo okinčati kraj zborovanja, najbolj pa gospodu poslancu Grafenauerju ter želimo skorajšnega svidenja. Vuc Izvirna telefonska in brzojavna poročila , Jugoslaviji*. Proračun dvanajstink sprejet. Belgrad, 30. avgusta. Finančni odbor narodnega predstavništva je sprejel po kratki debati vladin predlog o proračunu dvanajstink za september in oktober. Za predlog so glasovali demokrati in socljalisti. Rekonstrukcija vlade. Belgrad, 30. avg. Med vlado in opozicijonalnimi skupinami se vršijo pogajanja za rekonstrukcijo kabineta. Demokrati so izjavili, da so v interesu uspešnega dela v narodnem predstavništvu pripravljeni razširiti vlado, če tudi na sedanje opozicijonalne stranke. O poteku pogajanj se do sedaj še ni moglo ničesar dognati. Opozlciionalne stranke dolžijo ena drugo, češ da se pogajajo za hrbtom drugih strank za vlado. Radikalci so izjavili, da so pripravljeni stopiti v vlado in so prvotno zahtevali, da morajo socljalisti izstopiti. Demokrati v to niso privolili, nakar so se pogajanja ustavila, ki so se danes vnovič začela. Kakor se v parlamentarnih krogih zatrjuje, je izšia ini-cl jatlva za pogajanja iz radikalne stranke. Med radikalci se je pojavila močna struja, ki odločno obsoja razdirajočo politiko v državi. Ako bodo vztrajali Protič in njegovi ožji tovariši na svojih zahtevah, ni izključeno, da pride v radikalnem klubu do razdora in se siaroradlkalci pridružijo demokratom ali vsaj stopijo v vlado. Belgrad, 30. avg. Na inicijativo radikalcev so se začela pogajanja za rekonstrukcijo kabineta. Pogajanje se vrše med demokrati in socijalisti na eni strani in radikalci na drugi. Položaj se bo razjasnil še tekom današnjega dne. Vesti Ljubljanskega dopisnega urada Povratek naših vojnih ujetnikov. Špilje, 30. avgusta. Danes pop. sta se križala tu vlaka z vojnimi u- jetniki. Nemške smo poslali v Avstrijo, a naši so doŠU iz Marchtrenka. Naše so slavnostno sprejeli. V Mariboru so jih pogostili. V Ljubljano pride vlak v nedeljo, 31. t. m. zjutraj ob 7. uri. Uvoz In Izvoz čez demarkacijsko Črto dovoljen. Ldu Trst, 30. avgusta. Novi tržaški guverner Ciuifelii je izdal na-redbo, s katero se dovoljuje čez demarkacijsko črto uvoz in izvoz vseh vrst blaga, razen onega, ki je v Italiji prepovedano. Nov roman ffmalu načnemo priobčevati nov vele^animiv humorističen roman: „.Domače Sitarjeve Jere." Listnica uredništva. Vsem dopisnikom. Ponovno prosimo, pišite s črnilom in ne s svinčnikom. »Jugoslavija* je jutranji list ter se stavi po noči; pri luči pa se slaba pisava s svinčnikom težko čita ter napravlja nepotrebno zamudo. Pišite torej razločno, čitljivo s črnilom in ne površno, s svinčnikom. V svojih poročilih bodite stvarni, kratki in jedrnati. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani Poslano.* Zvedel sem, da nekdo na prodaj ponuja mojo trgovino z gramofoni in godbenimi stroji v Ljubljani, Sodna ulica št. 5. Opozarjam slavno občinstvo, da sem lastnik trgovine jaz in da dosedaj nisem za prodajo nikogar pooblastil. Toliko v vednost slavnemu občinstvu, da kdo ne pride v škodo. Moja trgovina seveda ni na prodaj. Z odličnim spoštovanjem A. Razbergen * Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti. Proda s©: 'U'- Kf Stropna svetlika, okvirji za slike, male steklenice, umetna palma z mizico, sobica za puže In druge podrobnosti se proda. Vpraša se Kralja Petra c. 29. Celje Kočija se proda pri F. Senica, Dunajska cesta (za Bež!g-adon< 6) 126^ Kredenco, novo, za sc bo prodam. Kus, železničarska h Sa v Kočevju.__________1267 Priporočil se partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo in veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana. Omaro za knjige Iz orehovine, strugama na roko, popolnoma razložljiva ter knjige prodam. Vpraša se Gradišče 7, II. nadstr. 1275 j Kupi aer' jjžj Knpl se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina in cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo. I|8P Rezan In okr«»»* oglje, tramove, drva, kupu-lem vsako množino. L- Re- hoH. Kranj. ____________L1®Z Knpl ae arednjevellka kopalna banja. Pon dbe s ceno na upravo pod P. J. Kupi se stare dobra čeprav p pravila potrebne gosli* Ponudbe pod Oton Hansel Britof pri Kranju. 182> Službe? Slnžbo išče gospodična, začetnica, vejgg slovenske in nemške korespondence, slovenskega tesnopisja in knjigovodstva ter strojepisja. Ponudbe pod »A. M.‘ na upravo Jugoslavije. 127* Iščem šivi jo, vajeno napraviti posteljne odeje iz vate aii perja za dobo dni proti jako dobri plači *a v Zagreb M! Kanders, Zagreb, Stro8mayerova ul. 1. 1218 priporočaj© 5« jledee« domač« turdl^«: Anončni zavod: Drago Beseljak Cankarjevo nabrežje 5 Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gospodavetska cesta 10 Brivnice Franccheti Zdenka Dunajska cesta 20 F. Drganc Frančiškanska ulica Dežniki, solčniki L. Mikuž Mestni trg 15 Elektrotehništvo Zavod za teh. in elektrotehniko Dunajska cesta 22 Lastne tovarne Glince 16 Fotograf ični in reprodukcij. zavod Hugon Hibšer Gospodska ulica 16 Kavarna Josip Ivančič, Zvezda Kongresni trg Kleparstvo Jakob Fliegl Prešernova ulica T. Kom Poljanska c. 8 Krojači Potočnik Feliks šelenburgova ulica 6 Ferdinand Gestrin Poljanski nasip 8 Milan Cankar Sv. Petra cesta 33 Modni salon Marija Gbtzl Židovska ulica 8 in 7 Meh. delavnica Franc Bar Cankerjevo nabrežje 5 Optik Jurman Karl Selenburgove ulice Pisalni stroji Franc Bar Cankarjeva nabrežje 5 Pisarniške opreme Franc Bar Cankarjevo nabrežje 5 Prekajevalnica Jan Chalupnik Stari trg 19 Pohištvo, kupuje Vid Bratovž, dediči Parfumerija in kosmetika Uranus, Mestni trg 11 Urar Peter Gornik Stari trg 20 Skladišče, javno Balkan, Dunajska c. 33 Skladišče, Špeecijsko Dunajska cesta 33 (Telefon 366) Špedicija Uher J & A Šelenburgova ulica 4 špecijal. trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe Wolfova ulica 3 Štampilje Černe, Dvorni trg 1. Trgovina cvetlic Anton Bajec pod Trančo — vrtnarija Tržaška cesta Trgovina s klobuki in perilom na drobno in debelo Gvido Čadež Mestni trg 14 s papirjem Uranus Mestni trg 11 s šivalnim: stroji Josip Peteline Sv. Petra nasip 7 s čevlji Aleksander Oblat Sv. Petra cesta 28 8 špecerijskim in kolonijainim blagom Hinko Stamcer Dunajska cesta 10 z železnino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič Gospodsvetska cesta 10 ■•TT-. z gramofoni in godbenimi instrumenti Rasberger Sodna ulica Zajutrkovalnica trg. Spec. blaga in delikates T. Grošel Poljanska cesta 7 Ženitna ponudba I Samec, trgovec 35 let star želi znanja z gospodično, tudi vdovo od 25 do 30 let staro, z neko iko premoženjem ter znanjem nemškega aii italijanskega jezika. Le resne ponudbe s sliko, ker tajnost zajamčena pod ..Segreto" na uprava lista. >276 Kupim večjo količino ■zlomljenega jelovega in smrekovega lubja (čresla). Ponudbe za dobavo od predajne postije vagona na M. Herlinger, trgovina gradjevntm i rezanim drv o m u Karlovcu, Htvatska. Gospodična s prakso v vseh, v področje blagajniškega poslovanja spadajočih del, zmožna slov. in nemške korespondence, knjigovodstva in strojepisja, prosi primerne službe- Cenjene ponudbe pod „Sirota“ poštno-ležeče, Ljubljana, gl pošta. 1280 Uče se dijak, Srb za Pouk cirilice. Naslov v uprav-ništvu lista. Franjo Paar, Varaždin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1912 Prvahrvatskatrgo-vina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Sladkorja je treba manj ako se vporablja „Canflo“ SH? Za rudokop se lite mlad, po možnosti samski pisar, zmožen zaračunanje plač ter dopisovanja. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prosilci za navedeno poduradniško mesto naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje v katerih je n vesti osebne in dosedanje službene podatke na upravništvo tega lista pod šifro „Rudnik“. 1273 praženo, zmleto, mešano s pravo kavo. Originalni 63 kg zaboj, sortirano, okusno v 1/5, 1/10, 1/20 kg paketirano franku zaboj K 756'—. Poštna pošiljatev 15 kg sortirano franko K 200. — Odpošilja samo, ako se pošlje denar naprej ali po povzetju LANG & C<>mp., Osijek. Brzojavi: LANGCOJIP. Blagajničarka, vešča korespondence in knjigovodstvi!. Ponudbe z navedbo plače na upravništvo Jugoslavije v Ptuju. 1264 Oznanila Union-Propagande Maribor odde ek oglasne odprave Dva kroji,ška pomočnika za veliko delo Išče Pavel leme, krojaški mojster Sp. Šiška, Celovška cesta št. 22. 1265 Modistka, delavka, la moč, katera se tudi temu primemo Plača, se sprejme v trajno delo. — Ker odpotujem prve dni septembra na Dunaj nakupovat modele, se je zglasiti takoj. Modni salon Rozi Fabčič, Rimska c. 6.. 1260 Vsem interesentom se priporoča edina slov. oblast.koncesijonirana »Posredovalnica za obrat z zemljišči": nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila i. t. d. K. Troha, Maribor, Tegethofova ul. 30. J Dopisovanje ia |; | ženita© ponudbe || ALJINOVIC LUJO KRUSIO ERSILIA LJUBLJANA zaručena meseca kolovoza 1919. V Krapinskih toplicah je Wla U. avgusta 1919 ukradena kobila 160 cm visoka, kostanjeve barve, ravnega okroglega života, dolge črne grive, rep košat tu do kolena dolg, na glavi Ima belo liso, nula okrogla kopita, orvo desno kopito rmene (žoite) bav. e. Kobila je vj zd i * 8000 K. Kdor kobilo najde, dobi lepo nagrado, Sporoči se naj lastniku ukradene kobile JURIJ LORBER, Naraplje p. Ptujska gora, okraj Ptuj z dvema ali enem konjem za vožnje se sprejmejo proti dobri plači. Naslov pove uprav-ništvo »JUGOSLAVIJE". Pohištvo. Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki-mo-droci, otomane, spalni in deko-racijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvšitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS Maribor Svoboden ogled! Stolni trg 6. Ceniki zastonj! Vsakovrstne šolske zvezke izdeluje Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Zmerne cene! Točna postrežba! Kontoristinjo popolnoma veščo slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno računarico sprejme za takojšni nastop lesna industrija, Prednost imajo one, ki so perfektne v laščini ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale. Pismene ali osebne ponudbe na „Pannonia“ društvo lesnih industrij-cev, Ljubljana, Šelenbur-gova ul. 7/11. nad Jadransko banko od 10. septembra 1919. Plača po dogovoru. 69SSMsaK3U63DMiBiei on vešča stenografije in strojepisja se takoj sprejme. — Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Oglasiti se je pri gozdni ind. d. d. »CROATIA", Marije Terezije cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure. kostanjev ks kupi v vsaki množini strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. Alfonz Breznik učitelj »Glasbene Matice” In painl strok, dežel, sodišča Ljubljana, Kongresni trg St. 16 (nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka In Izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. 167 Odvetnika dr. Matej Ovsenjak in dr. Franjo Lipold, naznanjata, da sta otvorila v Mariboru, Marijina ulica štev. 10, telefon št. 112* skupno odvetniško pisarno. Največia zaloga manuiakture ter prvovrstnega inozemskega modnega Ulaga. — Velika izbira oblek lastnega izdelka po nainoveiScm pariškem kroju. Drua l^cipi trde in mehka, suha, do 200 vagonov za hitro dobavo po najboljši ceni, tudi proti kompezaciji. Ponudbe z navedbo cene vagona, postavljenega na postaji se prosijo na poštni pre-J 6 dal 89 Maribor. Naznanilo, Og. trgovcem, obrtnikom in vsem interesentom naznanjam, da je g. FRANC ROŽANC deloma vsied bolezni, deloma vsled vpoklica k vojakom izstopil iz tvrdke BESELJAK & ROŽANC ter da boja vodil anončni in irformačni zavod odslej sam. Priporočam se tudi vnaprej naklonjenosti vseh p. n. interesentov, katerim bodem z vso mogočo kulanco postregel. Delo adresarja za Ljubljano se vrši pod strokovnim vodstvom dosedanjega glavnega urednika nemoteno naprej ter bo v kratkem dovršeno. 7, odličnim spoštovanjem atomu in informačni zarod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Štev. 13t. RAZGLAS. Javni vodovod za mesto Kranj in okolico v Kranju razpisuje službo vodovodnega monterja. Mesečna plača 200 K, drag. doklada 250 K in dnevnine za dela izven Kranja po 3 K ter 15% od čistega dobička pri hišnih inštalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919. Javni vodovod za Kranj in okolico v Kranju, dne 23. avgusta 1919. Predsednik: F. POLAK s. r. Razpis javne dražbe. Finančna uprava proda v sredo, 3. septembra ob 8. uri v skladišču južne železnice v Celju 21 tisoč 500 komadov dobro ohranjenih solnih vreč potom javne dražbe. Vreče se bodo oddajale v partijah ali počez najvišjim ponudnikom. Interesentje se vabijo, da si ogledajo blago še pred dražbenim dnem. Kupnino je plačati koj pri prevzetju blaga. Kupec mora blago nemudoma odstraniti iz skladišča na svoje stroške. Natančneja pojasnila daje vodstvo preglednega okraja finančne straže v Celju, pri katerem so tudi na vpogled dražbeni pogoji. Povnrjeniktve ministrstva financ v Ljubljani, dne 31. avgusta 1919. Delegat: Dr. Šavnik 1. r. Srajce, kravate, samoveznice, nogavice. Na debelo 1 Solidne cene! Na drobno! Prva kranjska razpošlljalna SCWAB & BIZJAK Ljubljana, Dvorni trg 3. Pod Narodno kavarno. Veletrgovina vina MILKO JESIH Rudnik — Ljubljana je otvoril novih in starih garantirano naravnih vin Celjani Kupujte kruh in fino luksus pecivo v pekarni FRANJO KOREN A CELJE, Gosposposka ulica. Dobijo se tudi flne preste od 80. avg. 1919. Prodajalci znate« popust. SOTA za kurjavo, izolacjio, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno F.&A.UHER Ljubljana Telgr: Uheraped. Inter. Telefon 117. Ljubljana, Florjanska ulica 36. centralna ležeča plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe poslati na upravništvo tega lista nakar se dobo ustmene informacije. 5 velikih zabojev s slamo se kupi. Osvald Dobeic LJUBLJANA, Martinova cesta St. 15. Priporočamo edino tovarniško zalogo za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blftgo. JOS. P ETE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip, za vodo desno. Več vagonov suhih, zdravih V skladišču v bivši predilni tovarni na dvorišča se prodajajo pšenični otrobi dokler traja zaloga v vrečah po 50 kg. Dobi se lahko tudi večjo množino Vreče je prinesti s seboj. Vhod iz ceste za deželno sodnijo se takoj kupi. Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladalne postaje na GOSPODARSKO ZVEZO v Ljubljani. V vseh krajih Slovenije, pesebno pa v Ljubljani in ljubljanski okolici in specijelno v krajih - Šiška, Vič, Ig-Studenec, Ježica, Medvode, Dobrava, Devica-Marija v Polju in Grosuplje Če razpošiljate 5adje, zelertjaiie, i. t. d. rabite košare, te pa dobite taf^cj, tadi i# najuečjil^ mnbžinal) i> — iščemo = ZASTOPNIKE za novo ljudsko zavarovanje. Osobito pripravno kot postranski posel in lahek zaslužek za gg. učitelje in učiteljice, penzijoniste itd. Začetka provizija, pozneje stalni dohodki. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na upravništvo. o ?trnišea pri ptaja-5Icu«nija, \(i pa iz-delaje tadi draga v pleterske strehe doječa dela. Žaljteuajte penadbe Pozivi se poceni In v dobro«) stanu takoj proda. Ogleda se ga lahko ob vsakern času pri Mihaelu Dečmanu, gostilničarju in posestniku na I-lru. fiici pri Jesenicah (Gorenjsko)- (sodarje) za akordno delo išče tvornica Rrko, Zagreb sveža, 6 orig. zabojev takoj za oddati. Naslov iz prijaznosti v upravnlštvu.