te KAR SKn AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY, NOVEMBER 19, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. i tekovska konferenca je preprečila! Inarodno anarhijo, pravi Hull | °bema zbornicama kongresa je državni tynik zagotavljal, da je položila konfe-fenca v Moskvi temelje bodočemu svetemu miru. ah bi vi sprejeli otroka AmeHkanci so zopet v varstvo r bombardirali nemške naprave v Norveški lull shingt on, 18. nov. — Ameriški državni tajnik Cor- m 'Je imel danes svoj zgodovinski nastop pred obema kongresa, katerima je poročal zaključke konfe-^»loskvi, katere se je udeležil kot uradni zastopnik Lav- Izjavil je, da je on trdno prepričan, da je ta kon-h a temeUe za svobodni svet, ki bo prost razdi-L^narodne anarhije "estiiki • - -- • držj so prirejali sivo-ogromne ova- Je Poudarjal, da zaključi 1,1 velikim p bii, tuje \ j enee v Moskvi kažejo »Celikim'svobodo lju- k pot do miru ill p?teJ vojni. Prvič, da je Mr. Pa 0bema zbornicama ^ skupno. Ko je vstopil ' s° ga kongresniki po-tiaj i alcim aplavzom, kot L ^Predsednika, ali pa Sebn0 odličnega gosta 31 in poslanci, diplo-mskih dežel in vladni » stoje pozdravljali Je šel k odru, kjef r3>vila podpredsednik sPeaker Rayburn. •J Vr navzočim predsta-yburn. ki je izja-0 državnik, ki je tol-l!l potrebe milijonov, , *an morja. ' L avz je zagrmel po JeMr- Hul1 izjavil: C° V vojni »a točko, jl^C^i narodi na ofen-ettl delu sveta. Naši doživljajo poraz za 7 {t Ca,. Je prišel, ko bo 'Us V' l^lamacija ves svet, to- je tudi Str>m besedam, ko je s lllu prepričanje, da ,1Zllled velikih državni-v te dobe. |Wje ili^il. da smo in bo- lM,°jstri svoje lastne rffe" Nk- do Prišli Karanjem drugih na- fcojstri »vanj v efekt Zed. dr-sije in Kitajske, ijhh velesil % U: W e Potrebe več za ra-• jj razne vplive, za Vreznih držav, ka-Vf^klosti delale de- pridobiti moč je izjavil Mr. narodno varnost, za red in mir ter za srečnejšo bodočnost ljudi in to na principih Atlantskega čarterja in izjave Združenih narodov." Mr. Hull je poudarjal, da so se štiri velesile na konferenci izjavile za ustvaritev mednarodne organizacije, ki bo temeljila na principih neodvisnosti in enakosti vseh držav, malih in velikih. To bo temeljni kamen bodočega delovanja take mednarodne organizacije. Mr. Hull je povedal, da ni bilo v Moskvi nobenih tajnih pogodb, in da tudi ni bil govor o kakih mejah, ker to bo prišlo na vrsta šele po končani vojni. -o- Novice iz Willarda Tu je nagle smrti umrl Luka Gabrovec, doma iz Homca, star ob času smrti 66 let. Bil je dvakrat oženjen. V prvem zakonu je bilo pet otrok, v drugem pa šest, kateri so že vsi odraščeni in povečini oženjeni in omožene. Sem v Willard je prišel leta 1913. V Ameriko pa je prišel leta 1903. Bil je član SNPJ. Pogreb je bil v pondeljek 15. novembra. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim soža-lje. -o- Proti zapadu Mr. in Mrs. Cyril Stanonik, 6308 Carl Ave. sta odpotovala danes v Denver, Colo., kjer bosta ostala nekaj časa za spremembo zraka. Dekliško ime Mrs. Stanonik je bilo Dorothy Zugel iz gornjega naslova. Želimo jima prijetno potovanje in bivanje v lepi Coloradi. Dobro srečo, fantje! V državi Ohio je danes odprt lov na zajce in fazane. Katerih bo padlo več, lovcev ali zajcev, ne vemo; pijača se namreč še dobi, nabojev je pa IZ BOJNE FRONTE ft i RUSIJA—Ruske armade v Be-j li Rusiji so zavzele važno že-j lezniško križišče Korosten in j Rečico.. S tem je ostal Nem-1 cem samo 25 milj širok pas, j po katerem se lahko rešijo iz I Gomela. PACIFIK—Ameriške bojne ladje so obstreljevale Buka, 200 milj od Rabaula. Japonske bojne mornarice ni bilo na iz pregled. Marini na Bougainville so nekoliko napredovali. ITALIJA—Silno deževje je s k or o popolnoma ustavilo vse bojevanje v južni Italiji. JUGOSLAVIJA —Nemške vojaške oblasti so zaprle mejo med Italijo in Jugoslavijo, da bi preprečile spojitev italijanskih in jugoslovanskih partizanov. Partizani so nujno apelirali na zaveznike, naj pošljejo mornarico na dalmatinsko obrežje, da jih reši, ker so začeli Nemci z ofenzivo na celi črti proti njim. Nemška bojna sila gre od Zagreba pa do obrežja pri Splitu, kjer prodira šest nemških motoriziranih kolon proti partizanom, da jih po-.ženejo v morje ali pa razpršijo v hribe na zimo. MOLITEV ZA MIR Zveza slovenskih oltarnih društev vabi vse Slovence širom Clevelanda, da pridejo v nedeljo popoldne 21. novembra k sveti uri, ki bo od 3 do 4 v cerkvi sv. Pavla na Euclid aveniji in 40. cesta. Ta zveza je pod vodstvom Rev. Julija Slapšaka, molitev pa bo vodil č. g. kanonik John J. Oman. Pridite v velikem števi lu, zlasti pa članice oltarnih društev. -o- Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Ed ward Kromar, 665 E. 160. St. so dobili krepkega sinčka prvoro jenca. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. S tem dogodkom je postala Mrs. Frances Brezovar stara mamica. Čestitamo! London, 18. nov.—Ameriške I zračne trdnjave so v treh dneh 'že drugič poletele na Norveško in tam uničevale nemške na-i prave. To pot so bombardirale nemško bazo v Kjelleru, 11 | milj severno od glavnega me-ista Oslo. Devet ameriških | bombnikov se ni vrnilo z napada. V torek so bombardirali važno nemško industrijo 80 milj zapadno od glavnega mesta. Tako je postala zdaj norveška industrija, ki dela za Nemce, ki je bila dozdaj puščena pri miru, tarča zavezniških bomb. Tekom noči so pa angleški bombniki napadli Porenje in tudi Berlin, ki je dobil že 17. obiskov bombnikov od avgusta meseca. -o- Londonsko časopisje kritizira izgubo otoka Leros London.—Vse londonsko časopisje je polno kritike radi izgube otoka Leros ob turški meji. Nekatero časopisje zahteva, da poda vlada opravičilo in zatrjuje, da je izguba tega otoka močan političen udarec za zaveznike, ki bo odmeval neljubo v Turčiji, na Balkanu in v nevtralnih deželah, ki bodo dvomile o moči zaveznikov in dvomile tudi o šibkosti nemške bojne sile. "Nekdo je moral napraviti veliko pogreško," piše News Cronicle. Nemci trdijo, da so zajeli na otoku 3,200 angleških vojakov in 5,350 italijanskih. Angleški vrhovni poveljnik na Srednjem vzhodu je general Wilson, v čigar področje je spadala obramba otoka. -o- Očetje v važnih delih bodo 'i i __ nes bomo presoj eva (M10 uspehih in po- w odgovornost ), ' ne samo, da bi do- ttj^Pak da zasigura- \ 11 tfiir po vojni. Xt^' da sta se obe izrekli za to, „ W ela sodelovala z Ik: 'fori i Ml za dosego traj- ^ izjavil državni ^ nisern imel sreče, " ijjpval kaki konfe- ih Več^a VOl^a od žit. ' se doseže spo-' Janje. ičias prihaja, ozemlja vzetega bo morala iti \v?jimi sateliti isto galija °do imeli Združe-s^upen interes za Vabijo na ples Priljubljeno društvo Cleve-landski Slovenci št. 14 SDZ bo priredilo jutri večer prijetno plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Za ples bo igral Pe-conov orkester, članstvo SDZ in ioTf malo. "upamo pa, da ne drugo občinstvo je prijazno vab-bodo prišli prazni domov. i ljeno.____==_____ V Clevelandu je organizacija, ki dela v dobrobit zapuščenih otrok s tem, da jim preskrbi poštene hiše za dom. V Clevelanda je zdaj več kot >t00 takih otrok, katerih dom je radi vojnih ali drugih razmer razrvan in za otroke neznosen. Za ie otroke je treba zdaj dobiti bivališče pri poštenih družinah. Organizacija plača od $20 do $30 na mesec- za oskrbo otroka, kolikor je pač star, za mlajšega manj, za starejšega več. Ako ,je kaka slovenska družina, ki bi hotelu vzeti takega otroka v sokr-bo, naj se zgiasi v War Service Center na Public Square, ali jki naj pokliče Mrs. Albina Novak, ENdi-cott 5882. -O- Narod v Romuniji je silno vznemirjen radi ruskih zmag Bern, Švica.—Na tisoče Ro-muncev oblega konzulate nevtralnih držav, da bi dobili potne liste in da bi šli v inozemstvo. Vse je preplašeno radi nevarne bližine ruskih armad, ki se stalno bližajo romunski meji. Poročilo zatrjuje, da je 30,-000 oseb zaprosilo, za potni list v Turčijo in 35,000 za Švico. Poroča se tudi, da bo prišlo do spremembe pri vladi. Večkrat se omenja ime Julija Ma-niu, ki je vodja kmetske stranke in ki se je vedno boril proti zvezi z Nemčijo. -o- Vladna pomoč bo preprečila dvig cene kruhu Washington.—Dve vladni agenciji sta izvedli potrebne| korake, da se cene življenskimi oproščeni vojaščine potrebščinam ne dvignejo; ena j Prizivna naborna komisija za ima namen preprečiti dvig ce- j okraj Cuyahoga je odločila, da ne kruhu, druga je pa znižala j naborne komisije ne smejo da-cene oranžam, limonam in, ti v razred 1-A onih družinskih grapefruitu. j očetov "pred Pearl Harbor- Direktor za stabilizacijo, jem," ki so se nahajali pri važ-Fred Vinston, je določil $108,- nih vojnih ali potrebnih civil-000,000 kot vladno denarno po-: nih delih ob 30. septembru, moč producentom, da se s tem! Vsi ti morajo biti postavljeni prepreči višje cene kruhu in v razred' 2-A ali 2-B. moki. Istočasno je pa urad za! To velja za vse one naborne (ontrolo cen ukazal,- da se mo- j komisije, ki imajo še na razpo-rajo znižati cene oranžam, li- lago registrirance v razredu monam in grapefruitu od 10 do 3-A, to je one, ki si niso preskr-15 odstotkov, to je na višino od i beli vojnega dela pred 1. okto-jesenske sezone lanskega leta.jbrom, ko so začeli reklasifici- Nekaj več mesa bo v letu 1944 Albany, N. Y. — .Roy Hendrickson, direktor za razdeljevanje živeža, je včeraj zagotovil ameriško civilno prebivalstvo. da bo imelo.v letu 1944 dovolj živil za prehrano. Direktor je govoril zborovanju mlekarske zveze ter izjavil, da bo dobilo ameriško prebivalstvo drugo leto 75 odstotkov vseh živil, ki jih producirajo Zedinjene države. "Kar se tiče redilnosti in koli- ; " J čine bo ameriška hrana v letu 1944 najmanj taka, kot v letu 1943, ako bo letina količkaj dobra," je obljubil direktor. "Civilno prebivalstvo bo imelo približno prav toliko krompirja, riža in sočivja v prihodnjih rišk^mu civilnemu prebivalstvu." Dalje je Mr. Hendrickson povedal, da bodo poslale Zed. države v teh 12 mesecih, ki se jih računa od 1. oktobra 1943, v Anglijo 670,000 ton mesa, največ 12 mesecih, kot v letih .1935 do svinjine, 335,000 ton žita, 271,- 000 ton posušenih jajec, 254,000 ton maščobe in 254,000 ton mlečnih izdelkov. V istem času pa bomo poslali Rusiji 1,098,000 ton žita, 498,-000 ton mesa, 335,000 ton maščobe in olja, vključno 29,000 ton sirovega masla, 146,000 posušenih jajec in 49,0§0 ton mlečnih izdelkov, je izračunal direktor. 1939. Dobilo bo pa več mesa, jajec, graha in fižola. Upam, da bomo v tem oziru dobro preskrbljeni tudi z mlekom. Vse to naj bi nadomestilo pomanjkanje drugih redilnih snovi, kot sirovo giaslo in drugih maščob, sira, rib in raznih konzerv. Dovolj tečne hrane je zagotovljene ame. Rusija se izjavlja proti lemur da bi se ustvarilo majhne države po vojni Moskva, 18. nov.—Uradni list! komunistične sti'anke, Izvestja, piše, da je Rusija proti temu, da bi se po vojni ustvarilo majhne države v Evropi. Rusija je zato proti temu, da se da narodom čas in prilika, da si zamislijo svojo lastno bodočnost, da bo pa absolutno proti ustvaritvi skupine malih držav proti Rusiji. Izvestja navaja tri točke, ki govore proti ustvarjanju zvez iz malih držav in sicer: ' Vlade v ubežništvu, ki nima- Nove vlade, ki se bodo organizirale takoj po osvobojenju dotičnih dežel, ne bodo imele niti oblasti, niti moči odločevati za kake federacije. Šele potem, ko se bo položaj po vojni utrdil in (bodo imele male države zaupanje v svojo neodvisnost, naj govorijo o kaki zvezi v federaciji. Izvestja je skoro gotovo imela v mislih vlade onih dežel, ki so v pregnanstvu, kot je jugoslovanska, poljska, čehoslova-ška in grška, ne pa baltiških jo zvez z narodom doma, ne j . .. morejo garantirati, da govore | provinc, ki jih .le Rusija pn- po želji svojega naroda. svojila leta 1940. _ Naši vojaki Iz Great Lakes, 111. je prišel sinoči na prvi dopust mladi mornar Wali Turk, sin poznane Joe Turkove družine iz 1046 E. 69. St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Nazaj odide v petek 26. novembra. I* M M V pondeljek 22. novembra odide k ameriški marnarici Lud-wig Speh iz 8106 Sowinski Ave., ki je sin Mrs. Frances Judnichi raj iz 1041 E. 74. St. Poročen je že 7 let. Pred odhodom naroča po zdrave vsem prijateljem in znan cem. Mi mu pa želimo vso srečo in pa zdrav povratek k svoji žc ni. K VM Ml Eddy Thomas, sin Mr. in Mrs. Joe in Rose Thomas iz 10724 Olivet Ave. je bil doma za 9 dni. Nazaj v garnizijo je odšel vče- K molitvi članice društva Sv. Reš. Tele- rati družinske očete. Ta odredba ostane v veljavi vsaj toliko časa, da bo kongres armado. sa fare sv. Lovrenca naj se zbe-!° vtem v«c določil kjer se ro nocoj ob 6:30 v Ferfoliatovem vrsi ravn0J zda'' ,d«batf /lede pogrebnem zavodu, članice in ka. bičanja družinskih očetov v detke podružnice 47 SžZ pa ob osmih, da se poslove od pokojne sestre Frances Rus. V soboto ob 10:30 naj se pa udeleže pogreba. Ni vedel, da je nafelj Lastnik restavracije na 12331 St. Clair Ave. je 'bil kaznovan na $125 globe, ker je serviral gostom konjsko meso, ne da bi jim to povedal. Izgovarja se, da je dobil 40 funtov konjskega mesa misleč, da je govedina. To mu je odneslo strožjo kazen. Rev. Gabrovšek je na. konferenci za prehrano Iz Atlantic City, N. J. piše g. Franc Gabrovšek, da se je udeležil konference Združenih narodov, ki zborujejo tukaj za povojno prehrano osvobojenih narodov. Pravi, da delegacija prav pridno dela in da bo kmalu gotova. Pogreb Dane Race Jutri popoldne ob 12:30 bo pogreb Dane Race iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal-varijo. Zapušča tudi brata Ferdinanda. Pridite po med! Vsi tisti, ki ste naročili med pri Mrs. Kogovshek, pridejo zdaj lahko ponj na 15606 Holmes Ave. Odpeljan v bolnišnico Za gospodinje Ali ste že prekopale svoje zelenjadlie vrtičke? Ako jih še niste, dajte, da jih boste še pred koncem tega meseca. Izvedenci trdijo, da je zelo priporočljivo, da se vrt prekoplje jeseni in sicer na ta način, da se ga "preštiha" kolikor mogo-V"Glenville bolnišnico je bil j če globoko in pusti zemljo v odpeljan Vincent Vidmar iz 1165 E. 58. St. TA IMA PA ZELO KREPKE MIŠICE kepah. Na ta način zemlja zmrzne preko zime globlje in se bolj odpočije preko zime. Druga korist jesenskega prekopavanja je pa ta, da se taka zemlja Brano Urbančič je sin pozna- dvige krepkega slovenskega mla- mladi hitreje osuši in je tu Prva obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Antonom Fab-cem v spomin prve obletnice njegove smrti. ne družine. Mr. in Mrs. Marij Urbančič iz 18806 Arrowhead Rd. Pohaja v 10. razred Collin-wood višje šole, kjer je oni dan pokazal, kako krepke mišice in gibčno telo ima zdrav slovenski fant. V šolski telovadnici se je vle-gel na žimnico vznak in potem je pa dvigal telo od pasu navzgor, ena dve, ena dva — nič manj kot 3,000 krat. Dijaki so se zbrali okrog njega in se čudom čudili. Opozorjen je bil na nenavaden dogodek tudi ravnatelj Rope, ki je tudi pomagal šteti elegantne deniča. Ko je Brano nehal, je rekel ravnatelj, da mu ne bi pustil dlje izvajati vaj, ker bi fantu moglo škodovati. Toda Brano je skočil pokonci, kot bi se pravkar dvignil od dobrega kosila. Brano je začel s temi vajami natančno ob 12:30 popoldne in končal jih je ob 2:40. Svetovni rekord v podobnem dviganju ima mornar Metro Sturko, ki je na pravil 4,001 dvigov. Kdor misli, da je to nekaj lahkega, naj enkrat poskusi. di hitreje pripravljena za obdelovanje spomladi. S tem boste torej spomladi vsaj za nekaj tednov lahko prej sadili v tako prekopano zemljo, kot pa v neprekopano. Ta nasvet naslovimo na vas, gospodinje zato, ker je navadno vrt v vaših rokah, ali vsaj precej besede imate pri tem. Sicer paz ni rečeno, da ne bi smeli moški prijeti za lopato ali vile in prevrniti vrt kako soboto popoldne. -o- Kupujte vojne bonde! i v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za. Ameriko In Kanado na leto >6.50. Za Cleveland do poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4 0C Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Xuclid. po r&znaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 __Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $3.30 per jwtr. Cleveland by mall $7.60 per year D. s. and Canada (0 50 lor * months. Cleveland by mail $4.00 for 8 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mali $2.25 for S months Cleveland and Sue lid by carrier $6.50 per year, $3.50 for $ months, $2.1» for > months __Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 273 Fri., Nov. 19, 1943 Kakšen načrt imajo zavezniki za povojno Evropo S prekrižanjem nemških načrtov, da bo mogoče Nemčiji obravnavati in obračunavati z vsako velesilo posebej, je moskovska konferenca definitivno pospešila konec vojne v Evropi. Konferenca seveda nikakor ni rešila vseh perečih vprašanj, zlasti ne onih, ki se tičejo evropskih povojnih mej, bodočnosti Nemčije ter vojaških in političnih problemov Daljnega vzhoda. Toda že s tem, da je bil dosežen sporazum glede nekaterih važnih načel, je bil dosežen važen uspeh ta-ko političnga kakor ekonomskega značaja. Uspehe te konference moramo deloma soditi z vidika ekonomskega in političnega ozadja. Naj na kratko suma-ri^iramo nekaj najvažnejših postavk. !. Ko bodo nemške armade končno poražene in bodo prenehale z bojem, bo v Evropi ostal še vedno doberšen del notranje vitalnosti ali življenjske sile in industrijsko-eko-nomske moči. Ta teza pa seveda ne soglaša z onimi, so bili ali so še mnenja, da bi mogli nacisti vzdržati še skozi leto 1944 ali morda celo še dlje. - 2. Rezultat tega je bil, da je bilo treba prejšnja pričakovanja o dominaciji Amerike nad Evropo ali o povojni mednarodni agenciji znatno modificirati. Pogajevalna pozicija obeh velesil. Velike Britanije in Sovjetske Rusije je namreč postala mnogo jačja kot se je domnevalo,pred letom dni. 3. Ekonomska pomoč in lend-lease dajatve ne bodo igrale po zaključku vojne glavne vloge v rekonstrukciji Evrope. Ustanovitev mednarodne trgovine na komercialni bazi bo izvedena mnogo prej kot se je pričakovalo, ko je bilo še mnogo opazovalcev mnenja, da bo vojna še dolgo trajala. Vpoštevajoč činitelje, ki stoje v ozadju, in čitajoč med vrstami oficielnih naznanil in izjav, je sklepati, da so bili na moskovski konferenci doseženi sledeči zaključki: 1. Proti napredovanju ruskih armad onkraj njenih bivših mej s Poljsko in itumunijo ne bo nobene resne opozicije. Rusija pa bo od svoje strani spoštovala interese Velike Britanije in Zedinjenih držav s tem, da bo privolila v pre-zervacijo ali ohranitev neodvisne romunske države, kjer kontrolira Velika Britanija večino oljnih vrelcev. 2. Rusija ne bo nasprotovala, invaziji Balkana po angleških-in ameriških armadah, zlasti če bi bila ta akcija izvedena istočasno z odprtjem druge fronte in invazijo Francije, Holandije, Danske in Norveške. , 3. V dokončni mirovni uravnavi Balkana bo najbolj občuten angleški vpliv; po likvidaciji nacistov bo vzpostavljena na Balkanu večina starih, neodvisnih, narodnostnih držav. 4. VeJika Britanija bo začasno okrepila svoj vpliv na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v Italiji, na Balkanu pa se bo ojačil po vojni ruski vpliv. 5. Povojna Nemčija bo tudi po vojni ostala narodna celota, toda bo docela razorožena. Njena industrijska ekonomija bo sicer znatno šibkejša, vendar pa še vedno dovolj močna, da bo mogla plačevati Rusiji svoje reparacije. V Rusijo, ki bo imela prvo zahtevo na nemški material, bo poslano iz Nemčije mnogo industrijske opreme, predvsem pa kompletne nemške industrije za izdelovanje orodja. Ako se ne bo moglo formirati nemške vlade, ki bi bila sprejemljiva zavezniškim silam, ali če nastane v Nemčiji civilna vojna, bodo v tem slučaju okupirale Nemčijo čete zaveznikov. Konferenca je bila značilna tudi zaradi vprašanj, ki niso rešena. Ker bodo ta vprašanja vplivala na poznejše razvoje stvari, posebno na DaJjnem vzhodu, in ker bodo dalje predmet nadaljnih diskuzij, naj jih ob kratkem sumarizira-mo. Med vprašanji, ki niso bi!a rešena, so sledeča: 1. Organiziranje povojne medharodne policijske sile in vprašanje restrikcij, ki bi se izkazale za potrebne pri narodnostnih suverenostih. 2. Ustanovitev mednarodnega sodišča. 3. Razširjenje? vojaške okupacije in administracije potom AMG komisije. 4. Priznanje Odbora svobodnih Nemcev, čigar promi-nentni člani bi bili ujeti nemški častniki in izgnani ali ube-žni anti-nacisti. 5. Povojna politika Rusije na Daljnem vzhodu in njena soudeležba v vojni z Japonsko. Glede povojne rekonstrukcije Rusije je bil dosežen provizorični sporazum sledeče vrste: Poražena Nemčija bo morala izročiti večji del svojih strojev, orodja, železniške opreme in drugih transportacij-skih sredstev avtoriteti za reparacije, ki bo dala večino tega Pravkar sem bil v šoli, kjer so imeli naši mali slovenski pevci svoje vaje. Mr. Ivan Zorman s pomočjo sestre Matthew Marie, jih vežba v petju, odkar se je pričela šola meseca septembra. Reči moram, da sem se začudil napredku dobrih dveh mesecev. Vaje imajo le enkrat na teden in že zapojejo več„pesmic tako ljubko, da se človeku srce ogreje pri teh glaskih. Pevci so po večini iz četrtega in petega razreda, torej še zelo mladi. V resnici, g. Zorman je strokov- njak v glasbi in učenju glasbe. Ni vse lahko pri tem, zlasti ne pri tako mladih pevcih, kot so ti. Toda uspeh, ki ga ima, mora biti njemu samemu v veselje, kakor drugim, kateri poslušajo koncerte raznih njegovih pevcev. To ga najbrže pomladuje, da je skoraj eden in isti Ivan vseh štirideset let, kar ga poznam. Naše četstitke g. pevovodji, kakor tudi pevcem. * ❖ * Pravkar nam prinašajo vest, da je Mrs. Rus iz Reno Ave. doma pri svoji hiši zadeta očivid-no od kapi, se zgrudila mrtva na tla. To je nagla smrt, pa ni nepripravljena zanjo. Mrs. Rus je. bila ena izmed onih žen, ki pogosto prihajajo k maši in sv. obhajilu. Njeno življenje je bilo priprava za to smrt, za katero ni vedela, kedaj pride, vedela pa je, da lahko prjde nagloma, kakor je tudi prišla. Soprog je odšel pred njo v večnost nekaj let nazaj. Pokojna je bila sestra Jerneja Tomšiča iz 80. ceste. Vsem žalujočim bodi izraženo naše glo. boko sožalje. * * * Na West Side je .podlegel bolezni naš dolgoletni in zvesti fa-ran, Ignac Štepic. Pokojni je vekrat bjl izvoljen v cerkveni odbor kot zastopnik iz West Side. Delal je vedrio marljivo in vestno v korist cerkve, za kar naj mu bo Bog obilni plačnik sedaj v boljšem življenju, kot ga svet more dati. Tudi njegovim ostalim naše sožalje. * * * To solzno dolino je zapustil Albert Zuban iz Way Ave. Pokojnega je večkrat opominjala srčna bolezen, kateri je konečno tudi podlegel. Zuban je bil še v najboljših letih in oče več nedoraslih otrok. Naj mu bo Bog mi-lostljiv tam, kjer prejme vsak tisto, kar si je prislužil, dočim je živel na zemlji. Prav tako. naj bo Bog tolažnik ostali družini. * * * Kaj pravite, kaj? čez teden dni, to je 27. in 28. novembra, se vrši naš bazar. Nekateri so mislili, da letos ne bomo imeli "velikega bazarja." Pa so se zmotili. Imeli ga bomo in prav velik bo. Dobitkov je že na kupe. Ali je vaš tudi že med njimi? če še ni, hitite poslati kak dobitek, in sicer tak, da ga bo vsak vesel, tudi vi sami, ako ga dobite. Ne pozabite na vstopnice. Ako jih še niste poslali nazaj, storite to čim prej, da bomo mi lažje vknjižili vse to. Ta klic je za vse faarne, neglede kje stanujejo. Bazar bo zopet ena prilika, da pridejo farani skupaj in se spoznajo. Raztreseni po raznih naselbinah, ne veste eden za druzega in vendar ste morda doma iz iste vasi. * * * Zahvalni dan se bliža in z njim tudi "cad party" in "shower" ki ga prireja dr. sv. Reš. Telesa na isti večer. Vabljeni so ljudje sploh, zlasti žene, še posebno pa članice dr. sv. Reš. Telesa. * * * Prihodno nedeljo ima zveza Oltarnih društev skupno molitev v cerkvi sv. Paula na Euclid in 40. cesta (St. Paul's Shrine) po-rekonstrukcijskega materiala Rusiji. Ruska vlada bo dobila! poldne ob 3. Cerkev sv. Paula tudi večji del industrijskih potrebščin, ki jih bo morala po-! je zelo primerna za to, ker lahko vojna Nemčija izročiti avtoriteti za reparacije. Rusija bo | pridete do nje z poulično karo. imela namreč še mnogo let po vojni pomanjkanje vseh indu-l Vzemite Euclid karo in izstopi-strijskih potrebščin, ! te na 40. cesti pa ste tam. Zdravnik je imel veliko opraviti ta dan in ko je čas za uradne ure pretekel se je vlegel, da bi si počil, ko zasliši močno trkanje na vrata. Zdravnik odpre in zarohni: "Kaj je?" "Pes me je ugriznil," jokaje pove dečko. "Kaj ne veš, da so moje uradne ure od treh do sedmih?", ostro vpraša zdravnik. "Da, jaz vem. Pes pa tega ni vedel." * , * * če je g. iLouis Adamič bral oceno njegove nove knjige v Cleveland Plain Dealer ju, ga bo glava bolela tri tedne skup. Oce-nitelj, Mr. Irvin Spencer, mu kar naravnost pove, da njegova knjiga ni druzega, kot propaganda za bolševizem. Lojze bo morda zopet obrnil oči proti nebu in pobožno vzdihnil: "odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Dobro vedo, prav dobro vedo, da ščitijo Slovence v domovini kakor tudi v Ameriki njegovega komunističnega pečata, s katerim išče on in njegovi komunistični pristaši zaznamovati nas vse. Tako je. Adamič bi se bil lahko obdržal v sijaju svoje prve slave če bi bil pameten. Z agitacijo za komunizem je izgubil pri trezno mislečih Slovencih ugled in spoštovanje, pri Amerikancih pa zaupanje. Amerikanci smo še ve dno demokratično usmerjen narod in zato nam je vsaka dikta tura zoprna, pa naj bo fašistična nacistična ali pa komunistična Če Lojze tega ni vedel, se bo pa moral privaditi, ali pa oditi k stricu Stalinu za kakega "šlibar-ja." * * * Hitler vojaku: "Kako je steboj kaj?" Vojak: "Ne morem se prito žiti." Hitler: "Se razume, da se ne moreš." * * * Pri današnjih vsakovrstnih čudnih pojavih ni najmanj čudna neka zajčja vloga, ki jo igre Glasilo K. S. K. J. glede partizanov na eni strani, na drugi pa glede odkritega izraza svojega članstva. Ali morda tudi Glasilo katoliške Jednote hoče, da nas Amerika smatra kot Amerikan- ce Adamičevega kalibra? * * * Naši vojaki se oglašajo do štirih vetrov sveta. George Hunter piše iz Floride, da mu vojaški stan ugaja. William Grozda-nič piše iz Georgia, da je ime drugi dan po pisanju narediti svoj prvi skok iz višine 1200 čevljev. On spada k paratroop-erjem in je postati saržent. Chas. Hočevar iz Maple Heights piše iz Californije in pravi, da je zadovoljen in pozdravlja vse William Chesnik je tudi v Cali-forniji, kjer je vreme prijetno in se zahvaljuje za vse molitve, ki jih tukaj farani opravljajo za vojake. Lawrence Boldina iz Kentucky veseli, da smo imeli tako uspešen 'foot ball team" in pravi, da sedaj spozna, koliko kredita zaslužijo šolske sestre Joseph Zupančič piše iz Kansas in pravi, da je zdrav. Pozdravlja vse. George Holson pravi, da je zelo vesel pisem posebno Fr. Baz-mkovega, (Fr- Baznik ga je namreč poučil o* katoliških resnicah malo pred odhodom, ko je postal katoličan.). Frank Sever (iz Forest City) pravi, da je zadovoljen. On dela v bolnici. Stan Škufca piše, da je nekje v Italiji in se ima še dosti dobro. Martin Hrovat piše, da so nekje v gozdu v državi Alabama. Vojaki spijo kar zunaj, kjer jih krave in druga taka žival obiskuje. Martin je postal Pfc. Joe Miš-maš pa je doli v Virginiji in se od tam lepo zahvaluje Sodality za primern dar. Vsak dan prihajajo pisma, v katerih se vojaki zahvaljujejo za pisma od doma. šele, ko človek pride od doma, začne ceniti pismo od doma NEKAJ O LOVCIH Prikimila je starka zima in ž njo za lovce je dobrina; lovci dovoljenje so dobili, da zverino bodo spet lovili. Bili Habjanov zdaj le premišljuje, ko si svojo puško ogleduje, tudi on dovoljenje je dobil, da zajčke bode spet lovil. Samo če bode sreča mila in puška dobro pogodila, zajčka dva na dan dobiti, brez pointov pečenko narediti. Njegova ženka bode prav vesela, ker brez pointov večerjo bo imela, ako jih bo nalovil prav obilo, prijatelje povabil na kosilo. Pa prav po bratsko jih razdelil in s zajčjo juho jih odebelil. Da se bo pa vse to zgodilo k j o neki bi naboje se dobilo? Bodite mi lepo pozdravljeni in na zajčjo pečenko pripravljeni. Billov prijatelj. in o domačih zadevah, žal, da še do danes nimamo vseh naslovov. Najmanj šestdeset pisem še čaka na moji mizi pravega naslova, katerega domači nočejo, ali pa pozabijo poslati nam. Vojaki se selijo sem in tja. Zato je treba naslove preminjati. Kako malo truda bi vzelo domačim, ako bi nam takoj poslali obvestilo o spremembi naslova. V NEDELJO OB 11. JE SEJA ZA CELOTNI CERKVENI ODBOR. VSI POMOŽNI IN GLAVNI ODBORNIKI NAJ SE SNIDEJO TOČNO OB 11 V CERKVENI DVORANI. -o- Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ vabijo Naše društvo priredi jutri večer, v soboto 20. novembra, plesno veselico v. avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. Kot vedno, se bo odbor tudi tc pot potrudil in postregel udeležencem z najboljšim prigrizkom in pijačo, a za ples pa bo igrai takšen trio, da bodo pete kar sa. me poskakovale od tal. Torej, kdor se hoče malo razvedriti, naj pride v soboto večei v Slovenski narodni dom na plesno veselico društva Clevelandsk: Slovenci št. 14 SDZ. Pričetek ob osmih zvečer. Le pridite in videli boste, da vam ne bo žal, ker boste prijazno sprejeti in postre-ženi. Zato pa vam kličem na veselo svidenje na naši veselici. Matt Penko, zapisnikar. Članicam Zveze Oltarnih društev Da bi On razsvetlil naše vladarje in jim dal pravo pamet, da bi že skoro končali to krvavo klanje, ki danes razsaja po širnem svetu. Obenem pa bomo tudi prosile Jezusa, da blagoslovi naše fante vojake ter jih zopet zdrave in žive pripelje nazaj. Prosile ga bomo, da nam že skoro podeli pravi mir, katerega nam zamo-re samo On dati. Zbirale se bomo v dvorani poleg cerkve in sicer ob pol treh ter bomo potem skupno odkorakale v cerkev in potem zopet iz cerkve. Pridite pa tudi iz Loraina in iz Barbertona, če vam je le mogoče. Upam in pričakujem, da bo udeležba od sv. Vida, od sv. Lovrenca, od Marije Vnebovzete in od sv. Kristine res številna, da bomo napolnile tisto lepo cerkvico, kjer je Jezus vedno izpostav; ljen in nas vedno pričakuje, da ga obiščemo, ga pozdravljamo in častimo ter prosimo raznih milosti za dušo in telo. Pridi-mo in pokažimo se v velikem številu, da nas ne bo sram pred drugimi narodi. Torej na svidenje v nedeljo 21. novembra od 3 do 4 v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti in Euclid Ave. S sesterskim pozdravom, Katie Roberts, preds. Spoštovane članice Zveze Oltarnih društev; sporočam, da smo na zadnji seji sklenile, da se zopet Podamo na božjo pot. ka7"brez~skrbi "bodite""da~ bo prvovrstno, saj so' naše dobre Plesna veselica z večerjo Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi v nedeljo veliko plesno veselico. Tu se vam bo serviralo tudi okusno večerjo in sicer že ob šestih zvečer, kaj ravno bo za večer jo, pa boste že videli, toliko vemo, da bo dobro in glavno pri tem pa je tudi to, da vam ne bo treba premišljat, koliko "pointcev' bo treba štet za eno večerjo. Samo to pomislite in Ker je to edini naš namen, da se zbiramo k skupni molitvi, smo sklenile da poromamo na 40. cesto in Euclid Ave. in sicer v nedeljo 21. novembra. Ura molitve bo od 3 do 4 v cerkvi sv. Pavla. Ker nas je sedaj zdruzenih že šest fara, zato se pričakuje tudi velike udeležbe od strani članic. Pa ne samo članice Oltarnih društev tudi vsi drugi prijatelji in znanci ste prav prijazno vabljeni. Vsa pobož-nost se vrši v slovenskem jeziku in Father Slapšak nam bodo pa poskrbeli, da bo vse v redu in pravilno završeno. Bo približno nekako tako, kot je bilo takrat, ko smo romale na hriček k Mariji. Zato pa vas vse prav prijazno vabim, da j a gotovo pridete v prav velikem številu, saj smo v današnjih časih tako vsi potrebni molitve. Pridite, da bomo skupno molile in prosile Jezusa v Presvetem Rešnjem Telesu milosti in usmiljenja. mamice izurjene in priznane v kuhinjski umetnosti pri pripravljanju jedi. Usedli se boste lepo k mizi in naša brhka dekleta vam bodo s prijaznim nasmehom pAtv dobro postregla. Po večerji pa se bo razvila lepa in neprisiljena domača Zabava in tudi plesali boste lahko ob zvokih Vadnalovega orkestra, Saj veste, da ti fantje vedno tako zaigrajo, da vselej zadovoljijo občinstvo z lepimi valčki in poskočnimi polkami. Na razpolago pa bo tudi tistega 'od zida,' da se ni treba nikomur bati, da bi bil žejen. Torej le pridite, saj malo razvedrila ne škoduje nikomur. Vas vljudno vabi Odbor. -o—- Kjer preširno raste plevel, tam ie prostor, da si napravite vrt, kajti mogočna rast plevela je znamenje, da je tam dobra zemlja. m P-Ti." sem rekel ftgjj < sva drvela proti CoUi^ z neznansko brzino 1» ,. uro, "ki si bil jevkemP ^ pa je tam; ali so v to-jJ vališča kot to zasluzi izmučen človeški rod,a ti seno a'13 jtP morah kam na sen ^ polagati svoje gre® potrebnemu počitku. , "Šema," je rekel M »1 očividno ni n predstojniku nobenega^ eti? danskega spoštovanja kar sva nastopila čeniško pot po svetu, * ot< misliš, da je prav P^'Nna shlanova kempa. l lastnik obesil zadeven -napis, P* bl J* -kdo hotel. In če bi bil zi ,8 * d in bi ne bile ^^^ vrste desk m ce bi bi elektrika ali pl111 "išče bilo postavljeno ^ jedilnici inčebib »T,.......... Varn«,. gasi > ke palca oa^j.^C' "France, kar nen J < da imam zdaj P° » sv £ no sliko kenipe P1^ očmi. Po tvojem »P „ £ morda V^V*1*' 0 spat na Debevčev -bt« Sa Šur, da bi P»de r ve,*" "šur, da bi Pade;;ve,*»j/ tar med konje m ,jt , » ^ io.zeot^! S Maroltovih v Zi« „ : "Ti, tistega Cu* , ^ da jaz poznam, j^. H "Tfai M '- mem. 11 „ t mem. "Kaj ni * * J , kije ženil nase fa ^ ta? Saj menda ves ,, ^ , znal na panose^ >t, ^kisobiii^, pa niso imeli Pn rtiJ0' L rei spoznali s p**^ *v oar, Sov se; spu^iidi! o f neves"1" t je iskal bogat ^ r Nh ta pa dobro h ^ h prislonila za ta i" ■ ie Ju celj je vse o^J ,, .t, t nosil pošto od enf ^ drugega. M^ , t spravil skupaj, « gaj , ne nase'- ^ spravil skup«-"^ če nikdar ne " ^ nas ni slo b je ' bila dota, ljube«e« J • v, rp.ee, S4J. „ •1 ^ Se rece- »J ^ 1 rem kraju so z>v • jeA S čno skupaj vse 21 ^ • ijli JU(1 No čno skupaj »» prr,i Tmo^f ft* videli. V 111 ja "' j llfi tako zateleban1' snedli, pa se to^ snedli, pa se w je v ledenici in P^j # paj fuč in Je- aCu°c ai8h. cVkakojeb;0dSote^^>d kako je Prl® biiž ' " ___^ n 1 130 U . UR - b>iicl ZrTtadoHv trahtar don v. tc ,.„ _.„s kal 1 trfl" e bi s) Lnuu . . t o \ J t,'81 "Pa veš, kaj.le a f K «Ti to si Pa „ irue ,, Mi ida rojen v trd , de vselX J Po gt prekinem, s"Ln«>» *ir' (iS reči. J« ei.»> \ Gr« »te trahtarj - a0jii p, ^ ii., V večje po* -' v K"1 d' V. stavljen v_hl ^ , 3 d rem del?" P taKo kar ima to flj vsaki stvan P1 'je, P ^ - kak°. S1 3«' pričati, niše razen v P ' lePs je t iN lahko »fil ,,, y vž mlC' Ha bi se ° VJ;el če, ne da o e si u s ^ m co Nikdar ^ . l/uko J, -o P1' 1)1V lpoše '".jejiofi :i irugače eP voUe t jr sliši in c t j^, ^ K' • i L-i m Pi«^' ^ i takim P1^' mič„ da če, ne da veJ! kako -;tore spodnje P1 levih?" e ln Fra»ce ifli )e ampak sa, da bi to v ■ P : 16 o!'1 {)'H., -^lei« V? *V,fc 0 .etu, k jffOl milj ».m št®" li i sla®! svoje® Jji "kaj ,rav bi & jo ituls" sne hiši Trebušnik na dunajski lovski razstavi Spisal Janko Mlakar Uolo, vi(iela, da sta sedla ju je nažgala s pi-m odšla pomagat teti i 'at' pr«^^ P°tem ves čas osta-več, • vPrašam Trebušni- Pravim, ves čas; kam «hotela iti, ko sva bila F®a od vožnje in leta- °!'Vldim, sta od Dunaja »alo videla. Ako ne bo-5 34.;no ogledovala mesta, 4* d°ma vedela o dru-;,1°riti» kakor samo o fi in razstavi." , 1)0 Pa hodil todi °glasi se nato Groga. . ^ niti življenja va- io & i-Die iSStl'U' ki mu Ivanka J bi' lit0aJ a v kitajskem jezi-• ne smem, če nočem ! & fenov v P m off?-1, 6a. v nesrečo sprav-( sv« nie že tako ne pu-~ ,1i i itt £e vir jozi Vfe ttcii" • i % be i« ta f CiiJi ,ie lf' Jer tU VSi ljudje le-, bl bili znoreli. Ako •Pim, imam takoj "cga Pod nogami.'Vče-Se samo parkrat malo festoPil, pa sem že Ka °tr°ka pod seboj na Cest° si pa tudi ne ^ti dm»tam VSak hip nie kdo ne povo- S(ja °ma je vse drugače; i .,Se nii ni treba ni-Tukaj bi bilo pa iej0 a bl Po zraku frčal. IL, res lepe, precej več- ... Ljubljani 1C1- Tod ali pa a kaj mi po- y \ sti! Ko je bil li-.i iDri'Jetakoj ukazal Tre- In TL*tuz?sa-Na ta j. vedno kaj novega i,ta!dje so PrihaJali in !%e je bil° vedno kaJ" (if, '. bedela sva lepo W lzi» in nikomur se f \ J °8niti. Kar je res, e bilo prav jid Ji« #0' >tsK>1 i*oif ■•1 t. p° K A ol' sli«1 pit M & of' A W ie« il« ,«i s8 J Vldim, ko pa niso vam, da sem Du-aj sem ga vi- mestni kleti je bi-„počasno?" prekinem sta - - - — pa tam videla kleti j rovanja sem spo- Groga s Trebušni- ''C(ib av nič ne imel zo- ' i,1 s,i kar naravnost v . 'et «i • Da ' Kjer vedno kaj 0 pi'ide in se ni Ur ogniti.' Toda jaz kosilu Peljal svoje s.ZoPet po razstavi. Mo er ^lav z zanimajo Val», kar je bilo res "iiin Zat« sta pa Tre-i toliko bolj za- S 0 emo v paviljon, \ih 'azstavljene živa-S Jelov sveta. Videli ''V, 0 levov, tigrov, ^ač, 'Ha a£ih takih zveri, njimi iudi ljubljanski Rudolfi-num, so poslali veliko starega orožja, s katerim so ljudje v prazgodovinski dobi pobijali zveri. Pač so morali biti naši predniki v starodavnosti drugačni orjaki, da so šli s kame-nitimi sulicami nad velikanske jamske medvede in leve, kakor lovci dvajsetega stoletja, ki čakajo z repetirko, kdaj jim gonjači pripode kako upehano žival pred cev, da jo — zgreše. V mala paviljona Perzije in Kanade smo samo mimogrede malo pokukali. Perzi so menda vse svoje preproge poslali na prodaj, toliko jih je bilo; zviti Amerikanci so pa v tesnem pa-viljončku delali samo kričečo reklamo za svojo "Sibirijo" ob Hudsonskem zalivu. Na levi strani Veselične ceste so si Angleži postavili prostoren paviljon, kamor so nakopičili vse polno reči, ki so z lovom le količkaj v zvezi. Novega pa tu nismo ničesar videli, raz-ven kosten j akov dveh imenitnih konj, ki jih je poslal sam kralj Edvard. Angleži hodijo namreč na lov večinoma na konjih, zato prištevajo menda konje k 'lovnim živalim." Naslednji paviljoni, kakor na kinematograf, ki so v njem kazali razne cesarje na lovu, dalje lepa prostorna stavba, ki je imela namen s svojo raznovrstno vsebino pospeševati obrt in druge različne umetnosti pospeševalne barake nas pa niso nič kaj zanimale. Zato smo si jih ogledali kar od zunaj, Ta način ogledovanja je bil prav posebno všeč Trebušniku in Grogi, ki bi bila najraje vso razstavo,tako 'temeljito' predelala. Nato smo zapustili Veselično cesto ter se podali naravnost v 'Bosno in Hercegovino." Ta paviljon je bil zgrajen v slogu letne hiše mohamedanskega veljaka. Odlikoval se je z mnogimi lepimi dioramami, ki so predstavljale lov v bosniških šumah in močvirjih. Tudi pusti herce-govinski kras je bil zastopan. Takoj na desni strani vhoda v glavno sobo se je branil volkov velikanski medved, ki se je bil za šapo v past vjel. Ravno nasproti tej skupini so pa stopicali dolgonogi ptiči po Utovem blatu. Da smo zvedeli, kdo doli na slovanskoturškem jugu opravlja posel konjača, so razstavili tudi nič kaj okusno konjsko, mrho z beloglaVimi jastrebi. Na galeriji in v stran skih prostorih so bile razstavljene lovske trofeje in orožje iz preteklosti in sedanjosti, same stvari, podobne onim v drugih paviljonih. Edino "pristna" bosniška posebnost sta bila dva Bošnjaka v narodni noši, ki sta se pogovarjala v najlepši de-brecinski mažaršični. Iz turške vile smo prišli po Proč z ozeblinami "Moje noge me nič več ne držijo!" slišimo tožiti ženske, ki morajo veliko stati, pa bodi da so gospodinje ali pa ženske drugačnega poklica. Da se noge tako hitro utrudijo, je največkrat odtod, ker niso čevlji prav. Kdor mora zaradi gospodinjstva ali svojega poklica veliko stati, naj bo obut v pravšne čevlje, ki naj bodo pa taki, da so nogi v oporo, torej ne copate in tudi ne čevlji z visokimi petami. Kogar rado v noge zebe, ta ima pozimi ozebline. Zoper ozebljine so najboljše kopelji, a te je treba že zdaj jemati, preden pritisne mraz. Za to je treba napolniti škaf z vročo vodo, drug škaf pa z mrzlo; v vodo deneš soli ali" pa eukalip-tusovega olja (dobiš v lekarni). Noge izmenoma vtikaš v oba škafa, skupaj deset minut dolgo, na koncu jih vtakneš v mrzlo vodo, nato noge močno zdrgneš z brisalko, utiraš z alkoholom ali kafro. Čim nastopi mraz, je treba obuti tople nogavice in primerne čevlje. Ce se navzlic temu pojavijo kasneje ozebline, potem pomaga, če si noge obribaš s snegom ali če si jih koplješ v vroči vodi, kamor izliješ dve žlički izcedka iz prevretega hrastovega lubja. Zoper ozebline na rokah ravnaš seveda tako kakor z ozeblinami na nogah. Znoj ne noge si zdraviš, če si noge koplješ vsak dan v mrzli vodi, kamor kaneš malo amo-nijaka, ali daš vanjo soli ali boraksa. Dobro je, če si lake noge močno krtačiš, drgneš in posuješ s pudrom. Vsak dan -i preobuj nogavice. Če imaš trdo kožo na stopalih in na peti, si kopiji noge v vroči vodi in si nato trdo kožo obstrgaj in daj potem noge še snkrat v vročo vodo, nakar no->e obriši in si jih namaži z oljem. Slednjič še o kurjih očesih. Vsak dan si kopiji noge v vro-ii vodi, kamor kaneš malo sa-licila. Med kopel j o pa si oti-ščance ostrgaj. Po kopelji daj na kurja očesa vato z vazeli-nom ali oljem. \l SLOVENIJE enih. Krasne di- zložnem klancu v cesarjev lov- tudi kazale, ka- % zalezuje svoj lovci pridejo V 1)0 W 4- . k tega paviljona Je ,S.nežen eskimojski * tako dobro po- se Trebušnik in er ltL Bala if 'j' W HIIIIIIIIIIUIinllll!!!IC<(> ropot: enakomerno bobnanje se je mešalo z žvižganjem in udarci cimbal, obenem se je culo mrtvaško prepevanje in divji, rezki kriki iz tisoč grl, ki so skušali prevpiti hrup instrumentov. Vse skupaj se je zdelo Lione-lu zelo slovesno, a vkljub temu melanholično, in delalo je nanj globok utis. — Ne morem ostati tu, je vzkliknil, saj še zblaznim. Vedeti hočem, odkod prihaja to strašno petje in najti moram Naolo! Ne da bi nadalje premišljal, je hitel po skalnatem hodniku navzgor proti grobnici. PETO POGLAVJE Izginila! V noči, v kateri je bila Mi-sterija ugrabljena, je Kennedy prav dobro spal. Vstal je dobre volje, pripravljen boriti se z največjimi nevarnostmi. Ko je stopil iz svojega šotora, je opazil z zadovoljstvom, da vlada v taboru najlepši red. Možje so napajali svoje konje, prinašali suhljadi za ogenj ali pa žvižgaje snažili svoje orožje. V kotu prepada je straža, pokrita s širokim peruškim klobukom, visokim in koničastim kot sladkornim stožcem, brusila svoj dolgi nož ob kremen, da se je iskrilo. Vsi so ponižno pozdravljali V blag spomin ob prvi obletnici kar je umrla moja ljubljena nepozabna hčerka — edinka Marion Novlan Zatisnila je svoje blage oči dne 18. novembra 1942. Ljubljena hčerka! Odšla si od nas ter nas pustila žalostne in osamljene. Utihnil je Tvoj glas in pesmi, katere si tako rada prepevala, so zamrle za vedno. Kako pogrešamo Tvoj veseli smeh in Tvoje vedro lice. Odšla si tja, odkoder ni povratka. Sedaj počivaš poleg svoje ljubljene mamice, katero si izgubila pred 16. leti! Spavaj mirno — snivaj sladko! Žalujoči oče ANTON NOVLAN Cleveland, Ohio, dne 18. novembra 191/3. Kennedyja in v dobrem razpoloženju, v katerem se je nahajal, si je mislil, da so morda ti banditi s svojimi dobrohotnimi od solnca ožganimi obrazi vendarle poštenjaki. Nekaj časa se je sprehajal mimo njih in čakal Misterijo. Ker je pa čas hitel dalje in se usnjene zavese niso odprle, je sklenil pogledati v šotor. Bil je prazen. Na tleh je ležala Misterijina obleka, njen browning in velik klobuk, ki je spadal k njeni cow-boyski opravi. Vse pa je bilo poteptano in blatno. Po prvem trenot-ku presenečenja je mladi mož skočil iz šotora in začel spraše-1 vati ljudi, toda nihče ni vedel ničesar. Tudi straže niso bile ničesar zapazile. Seveda niso povedale, da so spale, mesto da bi pazile. Na drugi strani pa je bilo nemogoče, da bi bila Misterija ali oni, ki so jo odvedli, mogli zlezti preko navpičnih skalnatih sten, ki so obdajale prepad. Dogodka ni bilo mogoče razložiti. Končno je star stezosledec, imenovan Andres, razložil položaj v par besedah. —Necoxtle ni videti, je dejal. Indijanec je izginil obenem s senoro. Stvar je jasna kot beli dan: Necoxtla nas je izdal. Nihče ni ugovarjal, izdajal-stvo Indijanca je bilo sedaj očividno. —Tovariši, je zaklical Kennedy z gromkim glasom, osvoboditi moramo našo poveljnico. Ona edina pozna skrivnost zaklada. Računam na vašo iskrenost in vaš pogum! Vsakemu, ki me spremlja, dam nagrado sto piastrov, če rešimo senoro. Ta imenitna ponudba je premagala vsako premišljanje. —Predvsem moramp iz tega prepada, je nadaljeval Američan. Izdajalec Necoxtla nas je zavlekel v pravo mišnico. Iz teh skalnih višin bi nas pol ducata Indijancev pobilo s puši-cami v nekaj trenutkih, ne da bi se mogli braniti. Kot bi trenil z očmi, so pospravili šotore, osedlali konje in vsa četa se je odpravila pol milje daleč na vrh griča, čegar obronki so bili porastli z bo-dičevjem in tvorili zavetje. Tu so se posvetovali. Ker ni bilo mogoče dognati smeri, v katero s olndijanci odvdelui Misterijo, je Kennedy sklenil, da si preskrbijo pse. Znano je, da se Indijanci in pred vsem Azteki psov silno bojijo. Španci so dresirali divje doge za zasledovanje ubeglih Indijancev, in zgodovina nam je ohranila ime psa Berecilla, ki se je bil udeležil več bitk, opremljen z ovratnikom, iz katerega so štrlele železne bodice* in ki so ga pri slavnostih nadomestili z z 1 a t i m ovratnikom, okrašenim z rubini. Podaril ga mu je bil španski kralj kot nagrado za njegov pogum. Od takrat sem so se Azteki silno bali psov. Eden roparjev, imenbvan Ignazio, je raz- Pri POPRAVILU vašega MONCRIEF] Furnesa vprašajte vašega trgovca. Prihranil vam bo denar, ako rabite pristne \ MONCRIEF dele za popravo. The HENRY FURNACE Co., Medina, O. "Ako BI MOGLI SAMO VIDETI TE FANTE i V TABORIŠČU" Rack tke Attack with K/a* &o*M "A KO bi jih mogli videti samo enkrat — kako stoje v vrsti in čakajo, da bi telefonirali domov — pa bi ne napravili ponovnega nepotrebnega klica, dokler bo trajala ta vojna. "Morda je ravno vaš nepotreben klic tisti, ki prevzame linijo in preprečuje drugim klicem iti naprej. "Pomnite — na razpolago je samo gotovo število zvez na daljave in ni nobene prilike postaviti nove. "Torej, prosimo, ne poskušajte klicati na daljvo v edinih urah, v katerih so fantje prosti — med 7 in 10 zvečer." ložil to posebnost Kennedyju. Zagotavljal mu je, da na vsak način potrebuje ekspedicijo psov, kajti tako bi tem gotove-je prišla do cilja. Ignazio in Andres sta jahala v divjem diru nazaj v posa-do, da bi poiskala kakega dobrega psa, med tem ko je ostala četa počivala. Odposlanca sta se vrnila sredi popoldneva in privedla seboj rumenega psa, ki je bil križane pasme in ki sta ga bila odkrila z Zorrom. Ignazio je trdil, da ima pes izboren vonj. Chiquito (izgovori čikito) — tako se je namreč imenoval pes — je bil videti zelo inteligenten, in Kennedy je takoj začel ž njim poskuse. Dal mu je vonjati obleko, ki jo je nosila Misterija, in nato so ga vedli k vhodu v prepad. Pes je vonjal semtertja, nazadnje je le našel sled in silil po njej naprej, da mu je Ignazio, ki ga je držal na konopcu, komaj sledil. Jezdeci so šli za njim in četa se je naglo premikala dalje preko suhe in zapuščene pokrajine. (Dalje prihodnjič) WHERE THE FUEL GOES THE OHIO BELL ffi TELEPHONE CO MECHANIZED i DIVISION boras op 18,POO gallons of gaso- Bne ia I how;otco®bat- Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The May Co. s pritličje Zimska oprava, za dečke! Topli s čepicami Mackinaws Modre, zelene in rjave plaid barve mf.ck/,"p0bro toplimi čepicami za dodatno protekcijo- izdelani za trpežno nošo! Mere 6 do 14. Deške Corduroy dolge hla<* Dobro ukrojene corduroy dolge hlače v *Jjyu popularni modri barvi. Mere 6 do 20. Deški Zelan* Snow Suits 1.95 10 Topli in prijetni—kot tudi *varni proti vodi in madežev! Podloga iz finega Bolivia blaga . . . hlače polne mere z ovratnikom in naramnicami! Pletene zapestnice! Samo modre barve, mere 4 do 12. Klobuki iz enakega blaga ... 7.9c Deški Corduroy Kničkers s podlogo 3.29par Močni corduroy knickers s podlogo za trpežno nošo! Samo modre barve, mere 8 do 16. The May Co. pritličje Zal! Ne sprejmemo naročil po pošti ali telefonu! Dekliške krasne "Fruit-of-the-Loor* praznične obleke 1.39 Lepi prints v pr ■ijetnih nošo. Vse blago je prvovrstno ^ d0 stili, ki zelo lepo pristojajo . • • Več novih barv in kombinacij-14 za deklice. The May Co. P^