Največji slovenski
t Združenih državah
VeUa za tsc leto - • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
List'slovenskih idelavcev t Ameriki,
the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.y under Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 63. — STEV. 63.
NW YORK, WEDNESDAY, MARCH 17, 1926. — SREDA, 17. MARCA 1926.
TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
PRIČETEK KOMEDIJANTSKEGA PROCESA PROTI MORILCEM
Včeraj «e je pričel proces proti ljudem, ki so obtoženi umora socijalističnega poslanca Matteot-tija. — Občinstvo ne bo pripusčeno k obravnavi. — Matteottijeva žena noče nastopiti kot priča. — Pisala je pismo "Morilcem Matteottija
»
CH1ETI, Italija, I 6. marca. — Danes se bo pričel tukaj, v malem abruskem mestecu, proces proti morilcem Matteotti-ja. Vlada dolži pet mož, da so leta I 924 umorili socijalističnega poslanca Giacoma Matteotti-ja
Morilci so odvedli dne 10. junija Matteotti-ja iz njegovega stanovanja. Dva meseca pozneje pa so našli njegovo truplo, le plitvo zakopano v zemljo, v nekem grmičevju.
Prvotno je bilo aretiranih pet in dvajset ljudi, a razen petih so bili vsi izpuščeni. Teh pet bodo sedaj "procesirali" v tem oddaljenem, težko dostopnem mestecu, ki leži tisoč metrov visoko na gori, s katere se nudi pogled na Jadransko morje.
Proces bo vzbudil pozornost vsega sveta kot noben drugi proces izza slučaja kapitana Dreyfu-sa v Parizu.
Signora Matteotti, žena umorjenega, bi morala nastopiti kot soobtožiteljica, a spoznala je komedijo, za katero so jo hoteli zlorabiti. V odprtem pismu "na vse morilce mojega moža" je odklonila vsako sodelovanje.
— Mussolini in njegovi pomočniki so storili vse, da spravijo na varno vse svoje pristaše in jim prihranijo vsako kazen. Sedaj, ko so resnični krivci na varnem, hočejo igrati komedijo in jaz naj bi pri tem sodelovala. Jaz pa pravim italijanskemu narodu, da bi morali sedeti na zatožni klopi načelniki vlade, ne pa ti podli, najeti morilci.
Obtoženi so Amerigo Dumini, Albino Volpi, Giuseppe Viola, Ameleto Poveromo in Augusto Malacria.
T ekom procesa ne bo puščeno občinstvo k obravnavam. Vsi dohodi v sodnijsko poslopje bo-do zaprti m zastrazeni, z izjemo enih vrat, skozi katera bodo lahko prišli ljudje s posebnimi izkaznicami. Nastopilo bo petdeset prič.
Civilni proces proti obtoženim za odškodnino je umaknen, ker je družina Matteotti-ja izjavila, da bi bilo vspričo sedanjih razmer brezsmiselno naperiti tak proces.
Običajna kazen za tak zločin je ječa od treh do osmih let, a vspričo pred kratkim izdane amnestije za vse politične zločine, bo doba kazni zelo zmanjšana, v slučaju, da bi bili obtoženi spoznani krivim.
I ukajšnji odvetniki izjavljajo, da gre v glavnem le za to, da se proglasi zadostno dolge kazni, da se ne napravi v javnosti nobenega slabega vtisa, kar bi se gotovo zgodilo, če bi lahko obtoženi takoj zapustili ječo.
V Palm Beachu zmrzu-jejo.
PALM BEACH. Fla. 16. marca. Ž«» |wtr dni vlada v PaJm Beaeh <>bču»tKv mraz. Najstarejši prebivale: izjavljajo, da j* to najdaljši doba turama v zadnjih dvajsetih tetih.
Vveraj je kazal toplomer v .senci stopinj in na šotneu 54. Le malo ljudi je i.m»*fo j»ojfuni iti v vodo. V Mptoinom «o nositi !abk<> povrinike. V ftrotoiih so morali zakuriti.
Obravnava proti morilcu Marshall*!,
Državno pravdništvo bo najbrž že danes zaključilo svcj slučaj proti ki-ropraktiku Marshallu, ki je obtožen Miss Dietrich.
umora
Velika nesreča
v Costa Rici.
PHILADELPHIA, Pa.. 10. mar. ca. — Potem ko jc procesni sodnik v razpravi proti kiropraktor-jn Davki Marshallu radi umora Ane Dietrich dovolil '"tretje" ■priznanj**. katero je podal obrtože-ni pred policijo, -k<>t dokazilu! ma-terijaJ. <ho javni obtoži tel j najbrž .še danes zakltfui-al ->voj slučaj.
MarAaH je primal, da je imel vev let intimno razanerje z dokli-cov lz njejra je hotela 'baje izvleči denar s*,pretil jo. tla hoče izdati vse njegovi ženi. Koneeno je baje skler.il prekiniti vse *tike ž njo ter ji vsled tega odrekel podporo. Da jo navda s strahom, jo je ba je zgrabil za vrat.
— Prijel sem jo za vrat. — se g-lasi v priznanju. — jo stresel nekoliko, a še prediio je bilo to .•končano. sem jo že zadavil. Njena plava je omahnila na - stran in - kušal sem jo spraviti nazaj v življenje, a bilo je zaman.
Marshall poudarja, da ni imel namena moriti. Povsem nehote je šel predaleč. Truplo je pustil preko noči na mazi. naslednjejra- dne je delal od zjutraj do po,poldne, za po-len >z raztelešen jem trupla. Nato pa se je odpeljal na deželo ter ifianeiwl posanne/.nih kosoV trupla. <ilavo je odnesel šele naslednjega dne.
Priče so izpovedale, da se .}e od-pt-ljal Marshall s svojo ženo v gledišče in sicer v istem avtomobilu, v katerem je dan .poprej od-vedel j>osamexne kose tnirpla svoje prejšnje ljubice.
Razvaline starega mesta pri Moskvi.
MOSKVA, Rnmja. 15 marca. — Ru*ki Ktannosk>vei oo izsledili v bližini Moskve ostanke starem luvata. ki je moralo biti zgrajeno najmanj pet sto let pred Krisrtn vim rojevam. Dosedaj «*> izkopali pile, node in itru{?o domače
Atentatorji bodo dobili penzjon.
MOSKVA. Rusija. 15. marca. — Včeraj je minilo petinštirideset let izza easa. ko je bil Us-mreen Aleksander II. Sovjetska vlada je odločila, naj ^e pljuje atentator-jeui — o«nira ženskam in enemu moškemu — dosmrtno peozi-jo. I>obiv»li bodo j>o 112 dolarjev na raesee.
Slavni iznajditelj o pro-kibiciji.
WASHINGTON, D C., 16. marca. — Slavni ameriški iznajditelj Hudnon Maxim je pisal newyor-»kerau poslancu Cellarju pismo, v katerem je odobril njegovo stališče plede prohibicVje ter dostavil: "Vsakdo, ki ima le eno unčo motž-gan v t>voji g-ravi, mora izpre-videti, da je prohibk*«ja velikanska polomij ada.
Velika večina le protijtrohibiciji.
Številke govore odločno proti suhačem. — V Clevelandu so bile dvignjene številne obtožbe proti ljudem, ki so se pregrešili proti prohibi-cijski postavi.
CLEVELAND, O., 16. marca. — Čitatelji lk-?tov po celi deželi niso da-li na zadnji dan «rlaM)vaiija gle-<b- vprašaua, ee naj se sedanjo prohibieijsko postavo razveljavi a i jo obcinži, >uliacem niti najmanjše prilike. <la bi piodrli ts svojimi naizori. Od več kot 111.000 trlasov jih je bilo oddanih za obdržali je sedanje postaA'e le malo več. kot devet ttsoč. Za modifikacijo -postave, da bi balo dovoljeno vino in pivo. je bilo več 'kot 62 ti-oč gla-sov, dočim je bHo za popolno razveljavljene prohdbicije več kot 40.000 g-lasov.
ALBANY, N. Y., 16. -narca. — Pristaši prohibicije so izvojevadi včeraj zvečer v obeh zbornicah zakonodaje začasno zmatro, ko so uničili predlogo za referendum glede vina in piva.
CLEVELAND, O.. 16. marca, — ^Zvezna porota je včeraj Obtožila radi zarota proti prohibicijski po stavi nič manj kot 112 ljudi. Dokument. ki je mogoče najbolj ofo-^eien »kar jih je kedaj objavila kaka zvezna velika porota, navaja 165 javnih kršitev prohibicijske-ga zokona. Med obtoženimi se nahajajo milijonarji, tvora ičarjii, uslužbenci železnic, skladišč, vladni uradnJrki in liutleg-arji v dvanajstih različnih državah dežele.
Sto in tri in devetdeset ljudi je izgubilo življenje tekom velike železniške nesreče. — Costa Rica vlak je padel z mosta v reko.
NAN JOSE. Cost a Rica. 16. marca. — Pri želcizmcskii nesreči na Costa Rica železnici je bilo ubitih v nedeljo 198 oseb, dočim je bilo 72 ranjenih.
Trije želeanšskd vozovi so bali uničeni. Eden je padel z mosta v Varilla reko* dočim sta obvisela dva nad 190 čevljev globokim pre-padom.
Domneva se. da je bi1! vlak prenapolnjen in da je bilio to vzrok nesreče. V vlaku so se nahajali člani neke organizacije, ki je zbirala sklade •za zgrajenje doma za ostale v Ca rt ago. Skoro vsi potniki ?4o bili farmerji in delavci.
Tekom nedelje se je skušalo rešiti ii>oue«srečence ter spraviti trupla mrtvih iz razvalin. Iz Limon iso prišli »zdravniki tin bolniške .strežnice, iker ni 'tukajšnja bolnica do^ti obsežna. Vse krste, ki so bile v mestu na raz]>olago. so bile razprodane, m treba je bilo na-hitro stesafci nadaljne.
Rdeči križ je uvedel kolekto za ranjene in njih družine.
Predsednik republike je »tvoril javne ^binke v listih. Odrejeno je bilo tudi narodno žalovanje, trajajoče tri dni.
Strojnik in uslužbenci vlaka so l>ili aretirani.
Nesreča se je pri|)etila pot milj in pol od tukaj, ined mestoma Santo Dominpro in »San Juan. ko je vozil vlak preko -mosta Varilla reke.
GUAYAQUIL, Ekvador. 16. marca. — Vsled preplav v provinci Oro je utonilo .nekako petdeset 'ljudi. Preplave je povzročila Jubones l-eka po močnem nalivu. ki je trajal osemnajst ur.
Predsednik v gos teh pri notranjemu tajniku.
WASHINGTON, D. C., 16. marca. — Predsednik an njegova žena .-'ta bila danes na večerji pri -tajniku za notranje zadeve, Wortku.
Chapman.
WASHINGTON, D. C., 16. marca — Najvišje sodišče Združenih držav je -zavrnilo jpriziv Gerald Chapmana, na smrt obsojenega zločinca in morilca. Bil je obsojen, ker je ustrelil nekega policista v New Britain, Conn., medtem ko bi moral sedeti v zvezni jetnišni-ei v Atlanti. kamor so ga poslali radi drznega poštnega ropa v New Yorku. Njegovo zvezno ika-zen je preebsednik Coolidge skrajšal, da lahko izvede nad njim država Connecticut -sm-ntno obsodbo. Chapman je vložil iproti temu pri-ziv, vsled česar je bila izvršitev smrtne obtožbe trikrat preložena. Zadnja preložitev je veljavna do 6. aprila tekočega leta.
Sc dniki bodo dobili večje plače.
ALBANY, N. Y., 16. marca. — Poslanika zbornica je danes sprejela predlogo, naj se zviša sodnikom najvišjega sodišča po vsej deželi letno plačo za pest tisoč dolarjev.
Dose daj ho dobivali deset tdsoč dolarjev ca leto.
Velesile so poslale
Kitajski ultimatum. _ t
Združene države in druge velesile zahtevajo razveljavljenje blokade v pristanišču Tien-sin. — Položaj je postal skrajno resen.
PEKING, Kitajska. 16. marca. Združene države in druge sile so na.slovile na kitajski parlament ultimatum, v katerem ga pozivajo, naj razveljavi blokiranje pri-stantšča Tien^in ter odstrani do četrtka ojKj-klne vse ovire prometa v pristanišču in na roki.
rit i m at um -o i>odpisale iste si-*ilc, ki so podpisale protokol iz leta 1901.
ritimatiun je'bil izročen poveljnikom fortov ipri Taku in kitajskim bojnim ladjam, ki so zbrane tamkaj. Združene države, Anglija, Japonska in Italija imajo v kitajskih vodah dosti bojnih la-d-ij.
Protokol iz leta 1901 je vseboval določbe, tikajoče se uničenja utrdb pri izlivu reke Pei. v nepo-sredni bkižini Tieusina. Bloka<la je dosedaj tzabranievala dostop do Pe4c mga z odprtega morja ter imela za posledico, da -so kitajske čete streljale na dva ja]X>nska rušile a.
Kot se je .sporočilo danes zjutraj iz Tokija. je bila poslana japonska križa rka "Hirado" Iz Port Arthurja k izlivu reke Taku. Sogla-sno z nadaljnrm poročilom so (Kiplnle štiri nadaljne ameriške ladjo iz Manile proti Kitajski.
Na stara leta
je začel noreti.
Čeprav je star sto dve leti je Henry vendar zasnubil sto in pet let staro Ido. — Ljubezen v domu za ostarele v New Rochelle-
Da. da, kadar prihaja v deželo spomlad. Ne vpliva namreč le na fantazijo mladeniča, temveč tudi na starejše. V domu za ostarele Zide v New Roehelle je praznovala včeraj Ida Goldberg svoj sto in petii rojstni dan. V tej starosti se človek zopet počuti mladim. Vsaj tako si je mislil Henry Levy, na-daljni prebivalec doma, ki nosi več kot deset 'križev na svojem hrbtu, a očdvidno z največjo lahkoto. ker isi jih hoče še par naložiti. Svojo sosedo, ki je praznovala svoj rojstni dan. je namreč zasnubil. Ida. karteri se je pripetilo to zadnjikrat pred nekako osem desetimi leti. je bila iaprva strašno pre<senečena, a je rekla nato:
—	Henrv, ne govori neumnosti. Pojdi in igraj se s svojtimi vrniti. Ali misliš res. da sem postala stara sto in pet let, ne da bi vedela, kaj je dobro zame?
—	Torej se ne "bova vzela ? — je rekel Henry.
Ida je neikaj časa molčala, a rekla nato:
—	No, počakajva še eno leto. — Mogoče takratt, ko bom -stara sto in šest let.
Nameravan atentat na španskega kralja.
PARIZ, Francija, 16. marca. — Sem je dospelo iporoeHo, da je žipanska! policija izsledila zaroto, koje namen je 'bil usmrtiti španskega kralja. To je že oetrta zarota t cikam desetih mesecev, kamera je prišla policija na sled.
0DG0DEN0 ZBOROVANJE LIGE
Zborovanje Lige narodov je bilo odgodeno do srede. — Brazilski delegat je brzojavil za nova navodila. — Kriza še vedno ni končana. — Zagonetno stališče Brazilije — Snujejo novo Ligo, v kateri naj bi bila tudi Rusija zastopana.
2ENEVA, Švica, I 6. marca. — Francija in Anglija sta sprejeli včeraj kompromisni predlog, soglasno s katerim ne bosta naprosili Švedska in Ce-hoslovaška septembra meseca za zopetno izvolitev v svetu Lige, vsled česar bi se nudila možnost, da dobi Poljska septembra meseca nestalni sedež.
Španski zastopnik je izjavil, da ne bo nasprotoval temu sklepu in Nemcem ugaja ta ureditev boljše kot pa umaknitev le enega člana. Brazilski delegat je še enkrat brzojavil svoji vladi. Njegova dosedanja navodila so se glasila, da mora glasovati proti stalnemu sedežu Nemčije, če ne bo dobila istočasno sedeža tudi Brazilija.
Na neki včerajšnji seji se je odgodilo zborovanje Lige od torka na sredo.
Zastopniki latinsko-ameriških narodov skušajo izvesti pritisk na Brazilijo, da se umakne s svojega dosedanjega stališča. Izjavljajo, da je vstop Nemčije v Ligo velikega pomena; da se tiče stvar v prvi vrsti evropskega vprašanja in da ni ameriški narod upravičen vmešavati se v zadevo ter preprečiti vstop Nemčije.
Razventega se je glasilo, da bo zborovanje Lige narodov mogoče naslovilo direkten poziv na predsednika brazilske republike.
Zastopnik Brazilije je izjavil včeraj zvečer, da bo vetiral sedež v svetu Lige narodov za Nemčijo, če ne bo Brazilija pripuščena. Rekel je, da mu ne puščajo zadnja navodila, katera je dobil od svoje vlade, nikake druge izbire. Tudi Španska je izjavila, da bo izstopila iz Lige narodov, če ne bo dobila trajnega sedeža.
Stališče Brazilije je naravnost zagonetno. Delegate so v splošnem prepričani, da stoji za njenim odporom neka druga sila. Nekateri omenjajo Anglijo, drugi pa Francijo in Italijo.
Ko je bila končana neoficijelna konferenca včeraj zvečer po osmi uri, ni bilo nikjer kakega optimističnega razpoloženja glede položaja. Zastopnik Švedske se ni udeležil včerajšnje seje.
LONDON, Anglija, 16 marca. — V tukajšnjih političnih krogih so strašno razočarani in vznemirjeni glede položaja, ki se je razvil v Ženevi. Tukaj vidijo vnaprej ustanovljenje nadaljne Lige naro-dov, koje članice naj bi ostale Rusija. Nemčija, Turčija in skandinavske dežele.
Jeleni ustavili vlak.
DENVER. Colo.. 12. marca. _ Državni koumsar Par\nn je sporočil včeraj, da je čreda 500 jelenov ustavila prejfcnji teden v bliži-
ni Sulphur Springs	v|.i'.
Čreda .st* je ustavila <na tiru !.»•?• se ni Manila nikamor St r<»j»>vi~l ja ni mosrel naprej. Vožnja >»• j « nadaJjevaLa. ko so potniki pmp r-dili živaLi.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dutm ao nafr cent tlsdež«:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nafrariffh. ki ntmfiajo manj kol en tisoč dinarjev n*nnam» posebej 11 eentor n poštnino in droge stroške.
BaapoftOja na sadnje pošte in izplačaj« "Poštni čekovni ara«".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 ........... t 9.10	500 lir ...........$21.75
300 lir ..........$13.35 1000 lir ......... .. $42.50
id m Ur, nhnaai pa IB
M naročilih, ki sa poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In tzplašaj« f fnbljsarts kreditna ▼ Trota.
Za poiOJatv*. ki presegajo FETTTBOC DXNABJBV aH pa DVATIBOČf
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, ▼rednost Dinarjem In Unm sedaj nI stalna, menja se večkrat ta afeprt-Cakovano; Is tega razloga na« ni mogoče podati natančne ecne vnaprej; mfemamo pa eead tistega dne, ko nam pride poslani denar v raka.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM P18MV IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČAJ3U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1 —
* - "
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Oortbndl «wH	n«« Ter* y
•«>
mdiši
rili I
GLAS NARODA. 17. M ARC A 192G
mirni*
===
GLAS NARODA
. (SLOVENI DAILY)
I las
PREDSEDNIK COOLIDGE

OwMd Md PnbUakad bf cfrvmmc PUBLISHINQ COMFANX
Look Bmdft, lrMMT«r
Pl*e» of bniin— of Iho eorporation and iddrwui of «bor« offieort 83 Cortlacdt Bk, Borough of Manhattan, Now York City, N. Y
SLAB NARODA tU PaopU"
l—uad jivory Day Except 8unday$ and Hobday*.
ta oolo Ula	kit m Amoriko
Komada____ $6.00
la pal lata_______$3.00
Za batrt lata_______$ljf0
Za Nam York aa aala lata — $7.00
Za pol lata____________$3.50
Za nioeamutva aa aala lata — $7.00 Za pol lata_______$340
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Narpda: tekaja vsaki dan ievzemh nadalj in praamtaa.
t>ros podpioo in osebnosti ae ne priobčuje^. Denar naj m .»f« >1: poiiljati po lionoy Order. Pri tpremmbi kraja narodni-1 ' *.t prosimo, da m nam tudi prejftnje bivaliid« nemani. da hitreje
najdemo naslovnika.
u A S
> A B O D A", 82 Cortlandt Btreot New York, tf. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
<t, XADF •, J^juOUHCjar
RESNA KITAJSKA KRIZA
Poslovil sem se od
S pota.
prijaznih
I'ov-uti nepričakovano in neposredno so se pojavili težki oblaki ji„ kitajskem obzorju. Z gotovostjo je pričaikorvati vojaške intervencije protokolskih sil, če ne bo Kitajska taikoj izpolnila zahtev <'nje. Ta nota zahieva takojšnje odstranjene vseh morskih min iz '! i k.mala ter odstranjenje vseh drugih ovir za evropsko-aoiieri- (iira|,(1^"ov ter sem zasedel voz n I /:;nanjo trgovino. Kaj pa je navedla družba mednarodnih. izko- Poulične železnice, ki me je pri-l i'.'-v > im»\ kot opravičilo tza svojo pretiino poslanico? Bolksarsko T>eljala v me."to Ware-n, Ohio. To J "Iho iz leta 1901. ki je napravila vse ovire imenovane vrste za je precej veliko mesto, v katerem P" tiive. Z drugimi besedami, nameravajo protoikolne sile ukra- so razne tovarne, katerih imen pa
Dopisi.
-	i Kitajski I udj zadnji ostanek pravice do samodoločbe.
Kako resen je položaj, j*' razvidno i(z toga. da .so bila izdana ta.i-na powlja na ameriške m druge inozemske bojne ladje, maj se zbe-r.-jo v bližini Taku, glavnega pristanišča Tiensina, da vprizore tam nato skupno akcijo.
Ob istem <-a u pa zagotavljajo v dobro poučenih krofih v zvez-m m glavnem mesiit, da prizadete velesile v tem dučaju ne blufa. .,'», .i« . da Mt h' litino odločile za intervencijo, če ne ho Peking ab-i' n«» j i vnhl v \-m zahteve imperialističnih /zunanjih sil, evroip-
-	mj: .i «im«-ri;cih. R.t.zvent«'<ra pa ni ob sedanjem čaisu nobenega w-
ia, da bi io ros zgodilo, kajti vlada v Pekingu mora računati /. in ■ nim pn ti-tu j-kiia razpoloženjem, ki prevladuje danes mc«l n. .i s in Mrii< <l"in in ki je zavzelo ohseg. ki je brezprimerno vevj; kot p«* j« bil kcuaj poprej.
\ >pnco t« h okoliščin vključuje vojaška intervencija narav-'i oii i ne n« varnosti. (V bo pristanišče Taku. — kot je bilo ti- '^">j»if> • s k !t njeno, — s silo otvorjeuo od združene mornariške zavi .■■:;!-kib držav in Amerike, bodo ogrožena pri tem človeška ;.:cr:.ja. ( • bodo ubiti Kitajci, bo pomcmjalo to mogoče iskro, ki
;n« k. . . - kr. japon-.kc in francoske čete se bodo izkrcale in
nepregledne po-iedice bi se izeimde iz tega.
ne verni. V mestu je okrajno sodišče, takoj za sodiščem pa jetni-šniea. v kateri delajo pokoro vsi tisti, ki niso hoteli ta;ko plesati, kakor jim je stric 8am godci. — Ako hočeš potovati proti Akro-■nu, moraš v Warremi prem eni t i voz iM>ulične železnice. V ta namen je fain zgrajeno vzorno čaika-lišče, v katerem je majhen rastav-rant in kjer prodajajo tudi neo-pojne pijače in smodke. Po kratkem čakam ju je prispela kara iz Akrona ter se je pred čakališčem obrnila. Na prvi poigled je ta izgledal, nla je od večletnega pre-napornega dela že ves izčrpan in izmučen, kajti Ibil je podolben stari L zi. Kakor ima v-a.ko pi-o-
pri tebi. PoLeg tefga 4)oš pa še v strahu, da te ne naloie na barko in odpošljejo tja. odkoder <si prišel, Tako tdbi! Oiiiin pa, ki ne poznajo "sladkosti" dela in ki imajo vsega v izobilju, se ne bo zgodilo nič. Tako vidimo, da je tudi pravica dvojna.
Pred kratkim je doletela nesreča Anion Likarja: revež je bil že ob eno oiko. a sedaj je izgubil še drugo, in sicer pri delu V rovu, kar je res žalo>*tTK>. Je sicer pri uiuštvlh in tudi od družbe bo nekaj dobil, toda vida nip vse to ne bo nadomestilo. — Kar se društev tičeytudi napredujemo, čeprav ne veliko, glavno je, da nazaj ne gremo. Za kaj več pa danes itak ni misliti, ker časi niso več tisti.! kot >*) biti nekdaj.
Rojak Tušar poroča, da se je ustanovilo tukaj društvo ''buniso v" in Pre vie iz Ex porta že povprašuje. kako in kaj. Ce žele tam r.a Exportu pravila in druge informacije. če mislijo ustanoviti enako društvo, je najbolje, da pridi' sem in bo že tu dobil vse podrobnosti.
Trgovec A. »Jarina ima razprodajo. pii kateri daje razne koristne predmete zawtonj onim, ki nakupijo toliko i'a toliko blaga. — Zato, kdor hoče priti pocom ~do teh stvari, naj se požuri.
^ časopisjem smo tudi dobro ne ogla-i. — Z delom se ni hvaliti, preskrbljeni. Posebno se nam do-ker je ibolj »pičlo odmerjeno. V Kan pade Glas Naroda in Petrova ko-sas (' tv so večinoma klavnice. Iona. kjer mar-^ikatero resnico po-kjer delajo največ zamorci. Mehi-'ve. Kaj pa s,tistim stotakom. gle-kauei in Italijani, zato je tudi sla-'de katerega je bilo toliko p-sanja. bo za naš narod. Moj prijatelj mi aii je že poravnan ali ne? č*e ni. j<' praviL kako morajo naš<> žen- potem je tisti človek, ki ga je oh-ske, ki delajo po kla\"nicah, bo-| l.imbrL, čisto .navaden figa - mož! se po(lkuf>ovatd in jim dajati tež-Jt"V ne misli besede držati, kaj <>b-ko zasluženi »denar, kajti drugače, ljubi j a in obeša na veliki zvon! bi jih l>osi <xlsb)vili. Tako so se ženice zbrale, k uprle grozdja, na-
lo nie, ker so kompanijski hiriei' knjalu izigrali vsakega, ki so gaj imeli na piki. Potem so spravili J migre na njihovo .mesto. Seaj iz-lega naša kempa kakor kakšna afriška vas. Lepi časi se nam obetajo, sotrpini. t'e nisi voljan prenašati koanpanijskega biča. ter vržejo na cesto, na tvoje mesto pa afriške zamorce.
Pozdrav vsem sotrpinom
T. P>.
NOVICE IZ SLOVENIJE
i«
• hhRV MILIŠ«. WARN. D. C.
Kake po'sebne akcij«' za slejwe tudi pri nas nismo pod vzeli, toda pravile petdeset galon vina in'pred.no pride do zidanja njih l>o-hajd ž nj:m v l>os(r\-0 klet, da si ma. homo tudi mi prispevali toli-
K umor;, pri Domžalah.
Dne. 19. februarja no pri Sv. Trojici raztelesili truplo samomora osumljenega Andreja Preroka. Pri tej priliki je bilo ujrotov-
v ,	,. ,. i	ljeno. da se Pi-eink ni zastrupil.
no je pac. da si morajo ljudje ku- Kai na Trunk" Krvt vidim r	- i • i i
.. ,	, ,	r» i	iiuns.	\iaam v^enivee da je umrl nasilne smrti.
drav Prosveti. >o se še Hrvatje pričeli. \a	j0 j7n<>l prebito lobanj...
zanimati zanj. Pri nas ni A. S., in kar je pomočilo njegovo ^mrt. vidim ga le. kadar ga kdo v Ex-'že takoj dne 1."». fobr., ko so našli P'»rt prinese, in ob tej firi-liki tudi Preni/k^ so oiwidi nekoliko višje
na neki poti precej krvi. na nezn-
bo snxwnak lahko ž njim mačka ko, da ne bomo meti) zadnjimi, kot preganjal Pa tudi druge ipodkup-|še mi^mo bili nikdar, kadar je slo nine so na dnevnem redu. Žalost- za kako koristno stvar.
povaiti težko delo. — vsem naročnikom Glas Naroda!
Naix>čnik.
Samomor slovenskega orožnika v Macedoniji.
Iz Sv. Nauma v Južni Srbiji poročajo : l>ne 13. januarja je na potu med Gost i varjeni in Žirovnico v ^Iacedoniji izvršii slovenski rojak, orožniški narednik Drago Žilave«, samomor. V obupu si je pognal 'kroglo v glavo in obležal na mas-tu mrtev. Pokojni ŽLlavee je bil energičen in zelo vesten človek. Želja, da sii na jugu jug. države ustvari lepšo bodočnost, ga je gnala rz domače gmude v ro m antično M ace donijo. Ni se strašil elementarnijh neprrlik v visokih gorah jug. Macedouije sredi zime, ni se st rašil zahrbtni i i:i loikavosti jug. sovražnikov, odmet-nikov in kačakov in šel vetlno v bonbo iz vedrim čelom,, nasmehom na licu in železno voljo. Brl je ju nak med junaki. Sila narave mu je končno izčrpala duševne in telesne moči. Kruta usoda mu je v gigantskem boju za obstanek po ti-inila v i-oko samokres, s katerian .si je upih nil za vedno luč življenja. Njegovo truplo počiva v planinskem kraju Tniice, po<l veličastno Šarplanino.
Claridgfe, Pa. j njegovo pisano-polje. Pi-avijo. da Ko bi se vsak tako težJco pri-1 so delavci večinoma zarukami. pa
za : i nov s\ttovni požar. Pričelo se je zasledovamje tujcev, metno -red-tvo svoje križe in težave, tako jih je imela jiaša Liza še čez mero. Imela je vsepolno
K ij pa bi storila Rudija? Ali bi pustila Kitajsko "krščanskim'" i. 'ti m. da jo zakopljejo kot živinče. ali pa bi sanatraJa v svojem !a>;n- m inten da tudi ona poseže vmesf To so*dalekosežna vpra-sMija. ki si jih stavijamo. na katera pa ni danes mogoče še noben odgovor.	*
Nova s vi tova vojna stoji mogoče prinl duruii.	j
Tej vojni pa bi n rez dvoma <sledile revolucije . . .
PIVSKO VPRAŠANJE IN KONGRES
muh. Prvi konec si je vzel za nalogo, da čim prej prirona do svojega cilja. Dragemu .koncu pa je bila poverjena naloga, da pazi. ko 1k> prvi kopec z a vozi I med (grmovje. da se v tem grmovju kje ne izgubi. Potoma mu je bilo dano •delo. da s<« mora z vso svojo težo zaletavati zdaj v desno, zdaj v levo kolo. To nalogo je tudi vestne opravljal ter tako butal zdaj v to, zdaj v dmrgo str^m. da je bito vsak čas pričakovati katastrofe.
Vsel bojazni pred katastrofo je
pravil do pisanja kot se jaz. bi bilo malo dopisov v listih. Odlašal in odlašal sem do darnes. toda naposled bom vseeno poskusil malo napisati. Novic ni haš preveč: včasih se kaj prigodi, pa že ta ali
gospodje >o še bolj Kajti če bi ja-z take klatil, bi gotovo kdo po-gledal za voznika, ki bi me potegnil v umoibolnieo.
Treba je končati, ker napisal sem več 'kot sem nameraval; pa
Aii j^ rrv mogo«~\ kar je rekel zvezni senator Blease. da dobav-l>ijo \ kongr»*s 2gajie pijače ter jih tam zavživajo.' Člani zakonodajnih Zfistop-vlev na«! dežele kršijo torej sami postavo, katero so
^prisegli, da se bodo držali zvezne ustave, kr-11 par deklic v kari park rat .kihnilo, r.jo -ami eno določb« te ustave.	j a smo jo končno veudar brez v.sa
I' »'hiiacija je do\tip. — je rekel senator, — ter bo ostala,; ke večje nezgode priromali v Ak-«i<-kier rie bodo prenehali možje, ki so gla.si>\ali za pnohibieijo, piti ron. Tukaj pridejo vse kare skupaj /vranja. Po tej izjavi bi človek celo lahko prišel na misel, da je na postaji cestne železnice, k iulo glasovanje za pmhibicijo posledica zavživanja žganja. PrijKi- mod
:i je
oni poroča. Z de'.om smo precej" naj bo. ker ne vem. kdaj se zopet
Pozdrav vsem čbtate-N a roil a. in oni. ki ga še
* * * , I"" .1. /j vn ."in .-linn |J | 1J cl .1 unil
preskrbljeni, ker rovi zdaj že pre- ^ ogla-«'mi. — eej obratujejo. Zaslužek je pa bolj. ljem Glas ?
])n"el. ker >o mora vse, razen premoga. iki se g;i v karo naloži, zastonj narediti, in če še tako veliko karo naložiš, ti jo 25 ali pa še manj zapiše. Godrnjati pa tudi nič ne iponiaira. ker če ne boš ti delal. 1 ;o pa drusji, ljudi je zmeraj dovolj, ki gledajo za delo. kar bosi prav dobro vedo. Zato ne samo to da jim vse Ln zastonj narediš, — znajo te tudi .šikanirati. Tako vedno kaj najde, ko pride naoikrog, ali je vozičHk premalo ali preveč naložen, premalo ijHvdpor, druge nepravilno postavljene itd. —
lemo zgrajena. Tu *ii treba pot- Koncem koncev pa, ko greš od de-111 je JO O iK-kein mladem duho\miku. ki je neke nedelje zelo ostro niku gledati in čakati, kje bo ka-
unuel proti gidi navadi popivanja in ki je po2neje izjavil: — Če bi to dobil, ker vse -kare privozijo
• i vi tak, ga mačka kot sem ga imel jasz ono nedeljo, bi tudi pri- j.sem. Kakor hitro je naša .kara ,za-
.1 -ali proti popivanju.	|pustila Warren, nas je vlačila po
Ne. prohibicrja ui nikak dovtip. Čeprav je bistvo humorja med grdem svetu, kjer ra^te samo gr-
•1' an skim in zapeljivim, ne Mscbuje ra^skritje s-enatorja ničesair hu- movje in pritlikavo drevje. Med-"1 ! ^' "ega. Meč« namreč čudno luč na to, kako pojmujejo članTpotoma vidiš-par farmerskih vasi.
pair
uiu'r.„ >\ »jo nalogo. Neki zr.ani izrek se <gla.si,	mora tudi Slednjič se pripelješ do mesta
uralj, eeprav ji suveren, upošteval postave dežele. ScnaDorji in čLa-jvaner. To je lično farmersko me-•M p'»danske /!>'i«Tiiee, ki delajo sami proti postavi, .pa se očividno steče, toda jedila «^port. Vsaka kara mora dobiti pred 'mestno hišo dovtol'ienjeV, da jo 5me odkuriti naprej proti Akronu. Svet med
en: na-_ da ni raven. Ob progi pi-ecej hiš, iz katerih hodijo ljudje delat v Akron in Kenmore. V Akronu sem sede! v karo. ki voza v Ken m ore in Barberfon. Kaj vse sem tam videl, hočem prihodnjič opisati.
John Žust. potovalni zastopnik Rsta "Glas Naroda".
stavljajo n;wl postavo;
!iai*>r Blease	je izjavil, da bo glasoval za prepoved, če
bo prišlo zopet do glasovanja glede prohibicije in da bo utemeljil M '.i	s	ga je storil v smislu svojih voiilcev. nc pa ra- Vaner in Akronom je priln-c
ker ga -smatra pravilniini. To je aelo komodno posrtopau je,' gaja jo mu samo mali griči, »rnator zmaga v vsakem slučaju. Če glasuje z. večino ter je o'irerSlia sprejela, rmajja njegovo stališče. Če pa (glasuje jsmanjšino t"T je o<lr-«4l}»a odklonjena, jsuiaga njegovo prepričanj**. Ali je tako ravnanje dostojno? '
treba bi bilo preiskati, če je govoril Blease resnico. Ni namreč prvie, da s«, je trdilo kaj takega. Pred nedavnim časom je postalo /nano, da >o poaio *vwčer po siibah <k)ongresa močno \|K>pivali. Stvar l».i jr bila takrat potlačena. Čeprav je visakdo nagnjen k temu, da - ti" uje iz razkritega dejstva, je treba vendar pomisliti, da nc i lajo možje, ki se sami ne brigajo za postave, v zakonodajna za -fetopotva. •	\
ZASTAVE
»VILEN« AMCRliKE. SLOVENSKE IN HMVAiKK
RCOALIJC, PREKORAMNICE, TRO-UMIFO&MS ITD
8igumo 25% ceneje, kot drugod.
VIOTOE NAVINfiBK, If
»t OR EE VE ST, CONEMAUQH, PA,
Kansas City, Kan.
Ker sem že star naročnik lista, naj zapišem par vrstic v Glais Naroda. Rad eitam dopise v našem listu, vendar iz Kansasa ga še nisem čital. Kjaj je temu vzrok, ne vem, kajti tu je mnogo Slovencev, zato je čudno, da se nihče
la domov, te še na tipeljnu kdo o-poTori, da imaš par kosov premo-sra s tvojo številko, za katerega ne marajo. Tako da človeka zjezi, da bi vse skupaj popustil m šel drugam. Toda kam? Drugod je ramo tako in morda Se dela ne do. hiš. Ampak bo že prišlo drugače. Še bodo lepo oki-og nas hodili, kakor so žp večkrat!
Predpust je minil, kaikor bo tudi sveti |>ostni čas. Hva'la Bogu. za»bave smo imeli dovolj in tudi drugega ni primanjkovalo. Sedaj »mo še čakamo, da se prikaže toliko zaželjema pomlad, ker zima je bila ntstra. kot. že nc dolgo let poprej.
Tudi brez nesreč ni<=rmo bili. — , Pred par tetini j« nekdo ustrelil \ ietor Severiiiskega. ki je prišel iz Sm>ilht*>na nad njega. Oba sta Hrvata. SeverinsSki je pripadal i: QXPJ'. Morilca so že »pravili pod ključ, in to še istega dne.
S probibicijo je pa tako prS nasi; Ce pri tebi dobe mapari prazno po-s"odo. s .kateri je bilo nekaj, kar si nabrozgal skupaj, pripravi najmanj stotak rn šel boš tudi premišljevati za kratek čaiS, kakšnega okusa je bilo ono, kar so dobili
nimajo, naj ga naroče. ker to je res delavki list, ki je vreden, da ga podpiramo!	U.
Uledi, Pa.
Tudi jaz sem se namenil malo 'poročati v O las Naroda iz naše naselbine.
Z del'»m gre dobro za kapitaliste. Dela se vsak dan. Kompanija napravi vsak dan strahovite, dobičke, ubogi delavec pa še toliko ne, da bi se pošteno preživel, j Kompanija plača 61 centov od vo-j zička za strojem, vozički pa držijo čez 2 toni, tako mora uliogi trpin naložiti 10 vozičkov za -Itfi.lO. Pa če bi dolgo tafco delal, bi šel patnajst let 4>rerano v grob.
Na organizacijo tu ni misliti, ker bita kompanija svoje špijone na vsakem vogalu. Ni še dolgo, ko smo hoteli ustaviti delo, pa ni bi-
vestnem Prem k u pa rano na glavi. Radi te rane. kii je bila zelo sumljiva, je sodišče odredilo raz-telesenje pokojnika.
Orožništvo je ze takrat ugoto-vilo. da so na Premka. ko je odhajal iz gostilne pri Sv. Trojici, neznani fantje metali kamenje. Ravno ist.i fantje so baje takoj po Premkovi smrti raznesli govorico. češ. da se je zastrupil v samomorilnem namenu, ker se je bal karani radi limora -voje žene.
V sled umora Marije Premkove je ljudstvo cngoiveno in razburjeno in se zaito sumi. fla «o neznani ■ljudje Premkn ubili iz maščisva-nja. DosiMla.i so bili aretirani in izročeni sodišču že štiri fantje. V 'koliko so oni j>o pravici osumljeni tezkeiga Kločana, 1k> pokazala šele bodocnoi t.
Požar v Višnji gori.
Pred kraftkim je hartal v zčiprti trgovini trgovca Brinovca požar. Začela je goreti manufaktura v predalh. Ogenj je bil hitro zadušen in tudi škoda ni velika. Tem večje j ki je bilo zato vznemirjenje. katero je povzročil ta novi slučaj. V trgovini je bilo namreč mnogo gorljivih stvari in je bila zato opasnost zelo velika.
OQQQOQQQQ
ALI STE ZMEDENI?
V	t
Ce ste zmedeni in ne veste kako zaustaviti in olajšati kašelj in prehlajenje, odločite se jemati Severova glasovita zdravila, ki so tudi Omenjena. Z njihovo uporabo boste dobili hitro olajšbo.
ZOPER PREHLAD VZEMITE
Severn's Cold and Grip Tablets, 30c.
ZOPER KAŠELJ UŽIVAJTE Se vera1 s Cough Balsam, 25c in 50c. ZA BOLNO GRLO RABITE
Sevcra's Antiscpsol 35c in 50c-
Dobite v vsaki lekarni. W.. F. Severa Co„	Cedar Rapids, Iowa
Iz neke trgovine na Peti Ave. v New Yorku je bilo v pondeljek zvečer ukradeno za pefc tiSi>č dolarjev najliinejše spodnje ženske obleke.
Tatu niso mogli dobiti. Kako tudiPolicija bi morala preiskati vsakogar, ki bi nosil majhen pakotelc pocl pazduho.
Ako ima človek predolg jezik, pride lahko v veliko zadrego.
Saj vaui je menda znana izgod-ba o dveh gospodih, ki sta sedela v gledališču in nista drug drugega poznala.
Ker se zagrinjalo še ni dvignilo in jima je bilo dolgčas, sta začela obirati ljudi.
Pa pravi prvi drugemu: — Poglejte vendar, gospinl, tako grde ženske, kot je ona tam. še nisem videl v svojem življenju.
Nagovorjeni «ja osorno pogleda ter siikne skozi zobe: — Go-srj*>d. ne žalite me, to je moja žena.
Nastala je zadrega v seji zadreg, in ne vem. kako se je 'končala.
Jaz naprimer sem se -nekoč srečno izmazal iz podobne zagate.
Na neki zabavi sem sedel poleg neznane ženske. Pogovarjala sva se o tem in onem.
Naenkrat pravim : — Poglejte, gospa, tisto pokveko, ki- <se motovili pod odro/i.
Ona -me ogorčeno .pogleda in pravi: — To je moj mož.
Obdil me je mrzel pot. toda vse je br'o dobro, ko sem rekel: — Ali ni čudno, trospa. da se je tako grdemu moškemu kot je vaš mož, posrečilo dobiti tako krasno ženo kot ste vi . . .
*
Slavni ameriški i/najditelj Hudson Max i in se je vrnil pred kratkim iz Anglije, kjer je živel več mesecev.
Takoj ko je st-opil na ameriška tla. je ponovno obsodil ameriško proh?bieijo.
Značilne so sledeče njegove besede :
— Tri mesece sem bil v Londonu. pa vam odkritosrčno povem. da sem videl samo tri ljudi nijane od iganja. Stali so sredi ee.
ste ter se prepirali o proh'.bdciji.
*
V	državi Texas je žen-ka postavno upravičena do polovice denarja. ki ga mož zasluži.
V	severnih državah ni-o ženske tako skromne.
*
Nekateri ljudje imajo jako vp-like. nekateri pa jako majhno glave. To ni narzadnje nie -čudnega. Čudno je le to, fla gre v mar--•katero majhno glavo tako strahovito dotfti neiunnosti.
Grki bodo sestavili novo ustavo in sk'er po uzorcu ustave Zdr. drža v.
Ko ^»oilo ti-sti. ki jo boih) pisali, prišli do osemnajstega amenil-inenta. ji«h bodo prsti najbrž tako
boleli, da ne bodo mogli naprej. *
Vprašanje:
Mr. Peter Zgaga. Ne »v York City, N. V. Cenjeni Zgaga:
— Vašo kolono čitam že pet let, a dosedaj rrksem n-iti enkrat opazila, da bi privoščili ženskam kako lepo 'besedo. Ali smo res tako slabe? Tako pokvarjene? Tako zahrbtne in hinavske, da jih morate vedno zmerjati? Jaiz sem stara petindvajset l«t in imam čisto vest, v<si mi pravijo, da sem lepa, pa mi niso mar niti moški, niti denar. Na žemitev nisem še nikoli mislila. Po trgovinah ne <hodim zijat. ne grem ne v gledališče in ne na ples ter sem lansko leto odločno zavrnila tri bogate snubce. Moje edino veselje je delo in zastran-tega neumorno delam od jutra dn večera. -Tako sem raxlovedna, kaj mo boste odtgovorili.
Vas pozdravi j ann vaša neznana
prijateljica	K. L.
*
Odgovor:
Na nevrjetne in neresnične trditve se .ne izplača odgovarjati.




«
ssssss
GLAS NAHODA, 17. MARCA 1926
Henry Mnrger:
LABOHEME
Slike is življenja ciganov.
(Nadaljevanja.)
—	V.sak večer, — pravi dalje tfOJ»l»od Mouloti. Vidite, supoeici-ja: Itazuiuete?
—	Prav dobro, — je rekel Rudolf.
—	C.itarn članek, ki se ne ujema z mojim mnenjem. To nie raz jar. tu grizitn ker, vidite, go-NfHHl Rudolf, mti časqpisi so laž njivi. Da, lažnjivi, — je tulil v »ajvišj<*n fakzetu, — rn časnikarji so rokovrrjači, mazači.
—	T«>da, gOE«)>od Mouton. . .
—	Da, rokovnjači, — je nadaljeval 11 rad n k. — ni »o kriv? ne-sr*i"-«» \>*4i : oni so napravili re-vfj^iicijo m asignate; dokaz je Mural.
Oprostite. __ je dejal Rudolf. — revi hočete Marat.
—	O ne, o ne, — je odvrnil go-hjkhI Mourton; — Murat, ko pa »»eni videl njegov pogreb, ko sem brt majhen. . .
—	Zagotavljam vas. . >
—	Saj so naredili jzanj igrro za eirku*. . .
—	No. prav, — pravi Rudolf.
—	ta je Murat.
—	A kaj vam govorim že celo nno? — je zakričal trdovratni Mouton. — Murat, ki je delal v klet v, kaj ! SujH>zieija. Ali niso 1 Joti rt »o! ic i dobro napravili, da so Z* giljotini raki, ker je bil izdaj-nikf
—	Kdo? Giljotiiikrali ? Iwlajnik* Kaj? — ji» zakričal Rudolf in prijel goi|>oda Moutona za gurab na povrvntku.
—	No, Marat.
—	Ne. ne, gospod Mouton, Mu rat. Razumiva se, za vraga?
(Jo^ovo. Marat je fxxllež. Izdal j«' cesarja Jo-ta 1813. Zato «eni rekel. so vsi ča-oplsi eaiaki, — je nadaljeval gospod Mouton in zojm'1 prišel na tezo o onem. kar je imenovati pojasnilo. — Veste, kaj bi jaz hotel, gospod Rudolf? Torej, supozicija. . . Hotel bi do b»»r časopis. Ne velik. . . Dober! In ki bi ne delal fraz. Tako!
—	Veliko zahtevate. — j« prekinil Rudolf, — časopis brez fraz!
—	Da, seveda; i>oshišajte mojo misel ?
—	Rom.
—	f'asopus. ki bi či«*o preprosto porooal o kraljevem adravju in o zemeljskih tkrfbrotah. Kajti eemu so nam vv vaše novi ne, če ničesar ne razumemo T Supooacija: Jaz Nem na žirpanstvu. kaj ne da? — Vodim imenik, dobro. No. to je. k<# bi prisol ikdo in mi rekel: — <iorf»od Mouton, vi vpisujete u-mrle. no, »tonite to, storite ono. No. kaj je? Kaj je? No, časopisi »jo ista stvar, — je slednjič končal.
Jaano, — je rekel soised, ki je razumel.
In ko jo bil goespod Mouton sprejel čestitke nekaterih gostov, ki -o bili njegovega mnenja, je zopot načel igrati domino.
-— Poleno sem »si ga izposodil.
—	je dej«l in pokaral nia Rudolfa Iti je zopet sedel za mizo, .pri kateri >ta bila Schaunard in Colli-ne.
—	Kak»uo budalo! — jc rcfcel mladima čtovekoana ter jima
pokaral uradnika.
—	Ima pa ta*ii pošteno glavo. ao»»rvi kot koeijska odeja in oči kot vol, — pravi Rckaunard m potegne rz žepa čudovito okajeno pi. pico.
—	/a ^Trafra! Gospod. — pravi IUkJoI/, — imate prav čedno pi
po.
—	Oh! Imam ee lepšo, kadar gr»»m v družbo. — malomarno odvrne Schaunard. — Dajte o:i torej malo tobaka. Cokine!
—	Glej ga! — vzfldikne filozof.
—	nimam nic več.
—	Dovolite, <da vam ponudim.
—	pravi Rudolf in potegne iz žepa zavoj tobaka ter ga položi na mizo.
< \>Uine je m»lil, da mora na to ljubeznivost tudi nefcaj potruditi,
Rudolf je sprejei. Pogovor jc priart na liberatunVl Ko .so vprašati Rudolfa za njegov	ki
i oble-
ka, je priznal svoje razmerje 2 muzami i« je dal prinesti drugič. Ko je hotel narta'kar odnesti .»steklenico, ga je prosil ScJiaunard naj jo izvoli pustiti. Slišal je bil v enem CoUiweovih žepov srebrn glas d-ueta dveh petfrankovskib rtoveen'. Rudolf je kmalu prišel do razmaha, v kakršnem sta bila nje gova dva prijartelja. in jima je tudi napravil svojo izpoved.
Brez dvoma, bi bili prebili noč v kavarni, če bi jih ne bili prišli prosit, naj odidejo. Niso še bfli na-pravili de>ct korakov po cesti — in rabili so četrt ure, da so jih napravili — ko jih jc iznenadila moAna plriha. CoLline Ln Rudolf <ta stanovala na dveh nasprotni!) koncih Pariza, eden v lie- Saint Louisa, drugi na Montmnrtru.
Schaunard, ki je bil popolnoma poMibil, da jc brez utanovani ja. jima je |>omxlil gostoljubnost
—	Pridite 'k menj. — je rekel
—	--tamtjeni tu blizu: prebili bomo vso noč v razgovoru o literaturi in lepih umetnostih.
—	Ti bo« godel. Rudolf pa iia<ni bo deklaaniral tfvoje vertze, — reče Colline.
—	Pri moji veri, da, — je pristavil Schaunard, — moramo se -mejati saj živimo *ajno nnkrept.
iVršedši pred svojo hršo. ki j-r je le s težavo spoznal, je Seliao-nard sunlel za treootck na obceStar ka men in čakal na Rudolfa in Collinea, ki sta bila stopila k vinskemu trgovcu, ki je imel še odprto, da kupka prve elemente za večerjo. Ko sta se vrnila, jc Schaunard večkrat potrkal na vra ta: spomnil se jjo namreč, da je »mel vratar navado, da ga je pu-<til čakati. Vrata so se slednjič r»dprla in očka I>urand, ki se. pogreznjeni v -la-dkiXi prvega span-a. ni ^Kxinnil. da Schaunard ni ve- njegov najemnik, se ni prav nič vznemiril, ko ami je ta zavpi! svoje ime skozi lino.
Ko so prišli vsi trije na vrli stopnic. kar je bilo vsekakor dolgo trajno "m težavno delo, je Schaunard. tki je korakal naprej, zakričal v začudenju, ko je našel ključ od svoje sobe v vratih.
—	Kaj pa je? — je vpra.šall Rudolf.
—	Ne razumem nič, — je mrmral. — ključ, 'ki sem ga bil zjutraj vzel s seboj, najdem v vratih. Oh! Poglejmo. Dal sem si ga bil
v žep. E. za vraga! Tu je še! _
je vzkliknil in pokazal ključ.
—	To jc začarano!
—	Fantajzmog-orija! — je rekel Collmc.
—	Fantazija ! — je pristavil Ru-
dolf.
—	Toda. — je povzc! Schaunard, ki ga je izdajal glas, da se jc ustrašil, — poslušajte!
—	Kaj?
—	Kaj ?
—	Moj piano, ki sam igra. ut 'a mi re do, da si sol. rc. Vražji re. poberi se! Ostal bo vedno na
pa cen.
—	Brez dvoma. ni«de tu doma
—	mu je rekel Rudolf, ki je tiho pristavil na ušesa Collineu na ka tereg^ se je opiral z vso težo: — Pijan je!
—	Kaj pa da. Prvič to ni pia no, temveč flavta.
—	A vi tudi, nasekani ste. moj dragi, — je odvrnil pesmik filo zoru, — ki se je bil usedel vrj> -rtopnic. — To so gosli.
—	Gos. . . ha ! G-lej no. Schau nard. — je jecljal Colline in po te gnil svojega prijateflja za noge
—	ta pa je dobra, ta! Ta gospod trdi. da so gos. . .
—	Vraga! — je zakričal Schau naid v največji grozi. — Moj pi ano še vedno igra; to je začara
no. . .
—	Fantazma. . . gorija, — je tulil Colline, pri čemer mu je pad ia na /tla ^steklenica, Id jo je dr žal v roki.
—	Fantazija, — je zabevska sedaj Rudolf.
V tem; A-rišeu eao se nenadotma odprla vrata v scibo in na pragu se je pokazala oseba, ki je držsla v rokah trveanik s tremi držaji, na
katerem je go reft a sveča v rosa-barvi.
—	Kaj želite, gospodje? — je vprašai in uljudno pozdravil tri prijatelje.
—	Oh, za boga, kaj sem napravil ? Zmotil sem se; nisem tu doma, — je rekel Schaunard.
—	Gospod, sta skupno pristavila Colline in Rudolf iu se obrnila proti miožu. ki jc prišel odpiraj vrata, — opro-tkte najinemiu prijatelju; nabasan je kot kanon. j
Naenkrat pa je blisk svetlobe prešinil Schaunardovo pijanost; čital je a vratih to-le vrsto, napisno s kredo:
"Ptiišla sem trikrat >po svoj novoletni dar. '	Femija".
—	Da, da, eares. doma sem ! — je vzkliknil,- — tu je vendar vi zitka. ki mi jo je pustila Femija na novega leta dan; to so pač moja vrata.
—	Moj Dog. gospod. — je rekel Rudolf, — zares, zmeden sem!
—	Verjemite mi, — je rekel Colliaie, — <]«a isem s svoje strani afetivjio deležee-n znnedenoSti svojega prijatelja !
Mladi mož se ni mogel ubrauiti smeha.
—	Če liočete stopiti k meni za trenotek. — je odgovoril, — bo vaš prijatelj brez dvoma spozna svojo zmoto, čim l>o "\idel prostore.
—	Rad.
In pesnik iu filozof sta prijela Sehaanarda vsak iza eno roko in ga peljala v sabo ali bolje rečeno v MarceRovo palačo, ki jo je Či-tatelj že brez dvoma spoznaj.
Schaunarvl je nemirno ogledoval okdli sebe m mrmral:
—	Čudno je, kako se je olej>ša-!o moje bivališče.
—	No. si sedaj prepričan? — ga jc vprašal Colline.
Toda. Schaniiard je otpazil tpia-no. se n>u približal ter začel udarjati po njem.
—	lie. vi drugi, poslušajte. — je rekel in je udarjal, da so odmevali akordi. . . Izvrstno! Žival je spoznala svojega gospodarja! Oh. vražji .He! Vedno iboš isti, poberi se! Sao sem rekel,,da je to moj instrument.
—	Ne odjenja. — je rekol Colline Rudolfu.
—	Ne odjenja. — je ponovil Rudolf Marceilu.
—	In to. — je pristavil Schan-iiaid in pokazal na zvezdnato krilo. ki je ležalo na stolu. — morda ni to moj okras, kaj!
In gledal je Marcelu pod nos.
—	In (to. — je dejal, — snema-je z »zida sodno odpoved, o kateri smo govorili zgoraj.
Začel je citati:
PREDSEDNIKOVA 2ENA
RUSKI ZDRAVNIK
| Išče se JANE^Z TROHA. ki jc bil pred par leti v državi Michigan. Pri nas je zanj pisano od njegove sestre Marija Troha, Pod-plece štv. 14, Circhina, Frroli, Italy.	(2x 16.17)
F
NIMf MtLLIR. WASH, a C
OBRAVNAVE PROTI ŽIVALIM.
Francoski me-sečnik ''Lorraine" prinaša zanimivo gradivo iz olxrinskega arhiva va-i Contris-seaunt v departementu Marne. L. 1733 so .se pojavile v okrožju ne-številne miši. Uničile so žito na polju iu so ogrožale zaloge moke. — Revohicij<ska Francija te dobe ni verjela v božjo kazen, pač pa v hudodehie čarovnice. Iz iste dobe so ohraniemi podatki o proeesah zojK'.r krave, ki so dajale premalo mlt'ka. zoper popustljivost psov-čuvarjev, zoper prašiče, ki se miso hoteli rediti. Sodnik je navadno obsodil četveronožne zločince na vislice, včasih pa tudi na grmado. Škodljive gosenice, črvi in kobilice so bili po navadi obsojeni v pregnanstvo.
Pre<>ivalei omenjene vasi so vložili tožbo proti mišim. Sodnija je imenovala celo branitelja teh živali v osebi dr. G-riffonda. Po zaslišanju prič je zahteval državni pravdnik smrt za zločinske mrši. Branitelj je prosil milosti, češ. da niso miši krive, da* morajo jesti in se ploditi. Zadostoval bi torej opomin in prognanstvo. Sodnija
STRAŠEN UMOR
»c mu je 'tudi res ]>osrečilo. Odne- Tak° W -kisi V0™^ medrciltskc H.I je 1.200.000 frankov, ki jih je "t**"**"™' Petrova v "Kras-
pa se .je posvetovala o zadevi cel — S tem se gospodu Schaunar-	poletni dan. Kmetje in gra-
ščaki so nestrpno pričakovali odloka. Končno so dobile besedo tudi obtožene miši, ki pa niso niti
hi daje nalog, da izprazni pro-More in jih izroči v dobrem, popravljenem stanju 8. aprila do o-|K)Iudne. Dal sem mu to uradno natznanje s tem spisom, ki stane 5 frankov. — Ha, lia, torej nisem jaz gos|>od Schaunard. ki so mu so<lno odpovedalli ^Stanovanje, ga Pogostili s pečatom, cigar stroški znašajo pert frankov. Iu še to.
—	je nadaljeval, spoiznavši isvoje copate na Marcelovi'h nogah. — to torej niso moje papuče, dar druge roke? Sedaj je vaša vrsta, rjos-pod, — je rekel Marcelu. — razložite vašo prisotnost v biva- stare trsču mojih laixrv!
—	Go5?podje, — jc odgovoril Maj-c«l m se obrnil zlasti na Col-^inea in Rudolfa, — gospod. — in pri tem jc pokazal Schaunarda
—	gospod je tu doma, priznam.
—	Ah! — je vzkliknil Sshau-nard, — ikaka sreča.
—	Toda, — je nadaljeval Marcel, — tudd jaz sem tu doma.
—	Gospod, — ga je prekinil Rudolf, — če pa naš prijatelj spoezna. . . -
—	Da. — je nadaljeval Colline. — Če nas prijatelj. . .
—	In če se vi spominjate, — je pristavil Rudolf, — kako je to. da. . .
—	Izvolite sesti, gospodje. — je 'odvrnil Marcel. — takoj vam bom pojasnil rikrivnost.
—	Kaj če hi namočili pojasnilo?
—	se je drznil" Colline.
*— In malo prigriznili, — je
pristavil Rjudolf.
Štirje mladi ljudje so sedli za mizo in naskočili kos mrzle teleč-ic. pečenke, ki jim ga je bil odstopil vinski -trgovec.
V Melunu naj Francoskem je bil te dni obsojen na smrt* 261 etni Ardrej llamard. ker je umoril neko 72letno starko. Izvršil je zločin z namenom, da starko opleni, kar se
sel je 1.200.000 frankov, ki jih jc .starka hranila v svoji hiši.
Nagib k zločinu je bi'la Ilamar-dova želja po veseljačenju. Izvršil je zločin tako prebrisano, da je ostala stvar celih 15 dni v temi. In med tem je on zapravil ves svoj plen v barih in plesnih d voranah.
rmorjena starka je živela samotarsko življenje. Pravijo celo. da je imela okna vedno zastrta, ker ni hotela, da bi jo ljudje videli v njenem stanovanju. Solnce in svetlobo je prezirala iu je imela pri sebi revolver, s katerim je bila pripravljena braniti vsak hip svoje imetje. llamard je ubil starko z dvema udarcema revolverja poi glavi ter jo je nato odnesel v hlev. kjer jo je zakopal v premogu vem prahu.
Francoska porota jje obsodila morilca na smrt. Ko jc sodišče iz-rekloj isvojo sodbo, ni morilec niti trenil z očesom. Edino, kar ga je nekoliko dirnilo. je bil krik njegove nesrečne materi, ki je padla radi obsodbe nečloveškega sina v aiczavcst in so jo morali od-nesti iz dvorane.
V	iprvi pdlovici februarja končal v Moskvi zdravniški kongres, ki je razvil grozno sliko sedanjih razmer v sovjetski Rusiji. Zdravnika v večjih mestih imajo le 3S procentov predvojnega zaslužka. zdravniki na deželi pa beračijo. Država ne skrbi za bolnice in zdravnik je odvisen od kmetov, (zavarovalnice in vsakogar, ki hoče zapovedati. Neki zdravnik, akulrst, s sijajno 151etno prakso, ravnatelj velike bolnice za oči. je dobil štiri mesece ječe za jvrestop-ke pisarniških slug. Drugi zdravnik mi ozdravil psička žene guber-nijskega komisarja narodnega adwravja in jc tudi dobil 2 tedna ječe radi zanemarjanja službene dolžnosti. Ni čuda. da reče potem navaden ikmet. župan, zdravnbku : — No, ozdravi mi mrho (konja), če .praviš, da anaš ljudi zdraviti. Ce pa pogine, ti ne bomo dali mesec dni nič kruha, boš presneto tenko pijskal. — Nekoč je obdolžila 'bobiiška blaga.fiia celo zdravniško komisijo pijanstva tako, da so jim preiskali želodce.
V	vsej sovjetski Rusiji je 42.000 zdravnikov, med njimi 15.000 brez. posebiih. Istočasno je mnogo nezasedenih zdravniških sftužbenih mest. Stari zdravniki beže z dežele, da ne poginejo lakote in pa ker so siti 'kmečke ošabnosti. Sramujejo so pa tJirdi lastne breapomoči. Novi (zdravniki pa se bojijo iti na kmete. Kmetje tudi upravičeno ne zaupajo mladim zdravnikom. —
NAZNANILO IN ZAHVALA. .
Žalostnim srcem naznanjam so-lodnikom in prijateljem tužno vest. da je po dolgi in mučni 'bolezni zavedno zaspal soprog oziroma oče
FRANK IM>BERDRl.'K.
I'mrl je 3. marca 1926 v Gill Hospital v Steubenville. Ohio. Doma je bil iz Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem.
'Zavarovan je bil pri Southern & Western Life Insurance Co. in član postaje štev. 1 I. S. & T. W. Union.
Pogreb se je vršil po katoliškem ob reklu dne 6. marca na pokopališče v Foleirsbee. \V. Va.
Prav lepo se zahvaljujem sosedom in prijateljem za vse storjene usluge, hvala za krasne vence in cvetlice ter za brezplačno vožnjo z avtomobili.
Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo, počivaj v mira in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Zahijoč i o-t ali:
Julija Doberdruk, soproga. Frank, (4 *eta) in Alfred, (8 mesecev). sinova. V starem kraju zapušča pokojnik
mater, sestro in enega brata. (3x 17.18.19)
na ji Gazcti".
zacvilile. Sodniki so nato obsodili miši i>o enournem posvetovanju na večno prOignanstvo. Med potoma so smele miši grizti le v gozdu. ne pa na poljih. Dali so jim tudi rok za pritožbo na višjo instanco. Te vzklicne obravnave seveda ni bilo. a miši so -se vendar iz-'gubile. -Sodni jsiki zapisnikar pripominja. da so se včasih s-ponmili celo kmetje na miši, ker — niso imele n$ih mačke kaj jesti. . . Te navade na Francoskem še "n'-^o popolnoma. izumrle. Leta 190C so obesili v mestu I>eIemont — dva psa. ki sta baje pomagala pri vlomu in umoru.
- {Dadje prihodn jič.)
Polet preko Mount Everesta.
Francoski letalec Callizo, ki je dosegel z letalom svetovni višin-sk i rekord, namerava v začetku •poletja preleteti Mouitt Everest. V ta namen si gradi posebno konstruirano letalo.
VDOVA 25 LET STARA
z enim otrokom išče službo pri muri družini.
Mary Slama, Box 425, De Kalb, 111.
(2x 17.18)
NAZNANILO.
Rojakom, v Chicago. 111., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino. kakor tudi naročila za o-gla^e in knjige, ki jih ima "Glas Naroda'7 v zalogi.
Ro jakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
Danski kraljevski par obišče Islandijo. *
Iz Kodanja javljajo, da se pripravlja danski kraljevski par letos poleti na obisk Islandije. —r Kralj in kraljica dospeta v Reykjavik 12. julija in njun najmlajši sin Knud bo vršil ob tej priH-ki službo prvega kapitana na kri-žarki "NieLs Juel", s katero se odpeljeta kralj in kraljica na vožnjo po svetu.
Fašistovski indeks.
" lin pero" ;zalrtcva, da c>e postavijo vsa dela zgodovinarja Sal-vemririja. finančnika Nittija iu politika don Sturze na indeks. — Ker ne sme ostati niti sledu o spi-«ih teh mož. predlaga list, naj bi se knjige ne le zalbranile. ampak javno uničile na .grmadi. Fašisti torej ne obnavljajo le »starega rimskega imperija, marveč tudi srednji vek.
Nove najdbe v Pompejih.
Arheologi, ki raziskujejo stare Pompeje so pred kratkim naleteli na 4 skuhpture pocestnih prodajalcev. takozvanih placentarijev. ki so opravljali pred 2000 leti v južni Italiji posle nekakih krošnja rjev. Figure predstavljajo te prodajalce, ki nosijo na pladnju paštete, polže in medene štruklje. z desno roko .pa se stiskaj^L-za gol-tanec in iz ust jim moli jezik. —. Statuete so zelo dobro ohranjene in znani napuljski starinojslovec Maiuri jih uvršča v dobo alek-sandrisske umetnosti.
NAZNANILO.
Rojakom v Sheboygan, Wis.. Kenosha, Wis. in okolici naznanjamo. da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. J. KOREN, katerega to,p!c priporočamo. On je pooblaščen pobirati naročnino m naročila za razne knjige, ki jih ima "Glas Naroda" v zalogi, kakor tudi naročila za oglase.
Uprava "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
91
m
Mokre noge!
Nevarne mokre noge! Ka/.ni nevarni prclilaili, i r katerih pc razvi.icta iti/Iuenca ali pljučnica, imajo svoj izvor v mokrih nogah.
Drgnite podplate močno in temeljito z
PAIN-EXPELLER
Varstvena znamk« Res. L'. S. Pat. Off.
Drgnite, <la 1») k«»2a zaiarcla. da l>odi> podplati rdeči in gorki. Niti pozimi, niti poleti ne imejte mokrih nog! Pain-Exprlicr prodajajo lekarnarji vsepovsod. 35 in 70 centov sicklcnica.
Pravi ima varstveno znamko SIDRO.
F. AD. RICHTER & CO.
BBRRV & SO. 5th STS.
brooklyn. n. y.
B=
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos j c zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cen« mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Strut	N«w York, S. T.
GLAS NARODA, 17. MARCA 1926
BELE ROŽE
SOMAN ¥ DVEH DELIH.
J
if
Za "Glas Naroda" priredil 0. P.
4'J
(Nadaljevanje.)
IWoui obmz sJiužabnika -e uiti niaio izpremenU iu njegove
s»velle oei «»o pričale o teui. da ne ve nieesar.
—	Cjo^kkI mi mora otpro^tili. — je rekel, — jaz stm poznal ljudi, ki *o *e poboljšal1 ter jMv.talt pozneje tlolbri ljudje. Ti pa niso uili iazjijivci Ln i udi ne -i "ahoix'tni. Ta KIom? pa je lagal »ter bil poteg tega m -rah o pet en i j. njega ni moglo nie postati.
—	Tiuii j«-/, mUluu. da ne. — je rekel Spini, ki je uvidel, da ne more •ničesar opraviti. — Hvala vam.
< ela po\cst j.- bil« torej ali izmišljena, kar je bilo najbolj vr-jftii<» \ »priro znax aja Kk^-ja ali pa ni vedel sedanji slnžabnik. .kaj i.- vseboval zaboj. Mogoče pa je vendar vedel, a znal tnoleati. Kdo bi mogel prodreti -»kozi to temo!
Le tu za rt k luči, da prisili o item Sigrid. da postane aijegova, — to je bi'o v>e. kar ji hote! Sp ni Kje pa naj išče ta žarek? Ostala družba ni niee-ar čutila o odnošajrii med obema, vendar pa je videla in motala videti, kako je operni pevec neumorno dvoril leqyi 1 uk^iji. Ediaoie I oriv ;;j ničesar zapazil in ker ni zapazil Bori*, >e m hotel biigati za to aiikuo drug. posebno ker so je vedel pevec po-VM'iu tak* na ter ni dal nobenega povoda, da. bi .se gospodar hiiše jezi! n«nl njim. N« kcga dne je privlekla Fnksija v svojo sobo eelo ko-.■iaro lavorik. iz kate.ih je pričela pleisti venec.
—	Kaj pa je to.' — je rekel Boris, ko je vstopil. Fuksija.
Ali m poKuai lavorik in njih pomena? — ga je vprašala
—	Seveda. — je odvrnil Boris zanieljivo. — Zakaj bi ne poznal Lavorik? Rabi >e jili /a omake in okisane planike. Tivba pa jih je na j prvo posušit i.
1'uksija je vrgla nanj uničujoč | »ogled ter nadaljevala s svojim delom.
1 W>rj,- rekla po kratkem odmoru >*love*sno. — -la/. veni sedaj, kaj je ljubezen. S|H>znala >em veliko <trast.
—	Kje pa? Kaj praviš?	/
Nato »e je hitno nmaAtniJ v kadilno sobo.
—	Fuiksijo boli trebuh. — je izjavil tam na več vprašanj.
l'ar ur {xxzneje pa je izrooila Fiiksija opernemu pevcu veliki venec, katerega je i|>evee hvaležno sprejel.
—	Preveč me časrtite. — je rekel pev^n*. — ko ste me določili, da ovenčam mojstra. — Pri teh besedah je obesil venec na kip Uagneija. ki je iza vzorna I «"a*tv> niesto v godbeni sobi.
—	Bra v«, — je vzklik in 1 knez nehate.
Se istega popoldne je našla Sigrid prHiko. da stopi na dan z delom načrtov, ki -o dozorevali v njeni glavi. Odšla Je v knjižnico, da poišče kuj j » t. r ti;»>la tam kneza, ki je razprostrl na veliki ini-/.\ mogočen perganient. rodovnik -»voje družine, da popravi nekaj jia temelju dokumentov. katere j«- zasledil v arhivu profesor.
1,«- na-pt ej. - je rekel prijazno, ko se je S igri d pri vratih oootavlja .i Xe motiš me. Ravno nasprotno. Zelo bi ti bil hvaležen, če bi hotela držati ta togal. kit >e vedno zvija.
Y>m li me. da ti smem pomagali! — je odvrnila .Sigrid. ki je zardela \<-.M'lja. stopila bližje ter položila svojo roko na per? iram« ur M«-»kt»*m ko ji- knez v prša val posamezne podatke, je ortala Sigi id pred njo leže,'- del rodovnika. ki se je tikal glavne veje knezom IVav nla j j., hilo zaznamovano ime Marcela in njegove dru-::iue.
To je torej gotovo. — je rekel kneiz. ki je odnesel pero in črnilo. — S par |K>tezami je bil rodovnik popravljen.
—	Ali ima tak rodovnik kako vrednost kot dokument? _ je
vpiašala Sigrid, ki j«* š.- vedno držala pergameait.
Ce je. kol ta tukaj, podprt z dokumenti. — je odvrnil knez.
—	Ali l>i >e napriiuer smatralo nameravano izpreinemfbo imena /.i |K)uan janje listin ? — je nadaljevala Sigrid.
'IV» bi bilo odvisno <od okoliščin. V principu pa gotovo.
Ted »j | ni je pokazala Iri> na niesto, kjer je stalo zapisano: Po-ročen 1. maja 18*9 / Iri-. Marijo, grofico Vrbsko itd. — Nato se je ozrla s polnim |*»gledom na svojega -svaka ter rekla s pritajenim glasom, ki se je le malo tresel:
—	<V je J > ponarejanje v tvojih lastnih očeh. ali ni nevredno vpisati v ta pouosiii rodovnik tako veliko laž.'
Knez se je obrnil ter m- za trenutek ozrl presenečeno na svojo svaieinjo.
—	P-Oskižujei s,- «Kstrih uraaov. — je rekel uaito zelo mirno.__
Kaj -h- ti zdi tukaj laž.' Iris je Vrbska.
Sigrid je prikimala, ne da bi povesila oči.
—	Ti boš bre/. dvoma poznal njene pravice do tega imena, _
je rekla počasi in l>o'j pritajeno kot poprej. _ Tega tudi nisem mislila, temvte ime moje matere, ki dela na tem me^tu mučen ntls.
(Zakaj? Pojasni te skrivnostne besede. — je odvrnil knez na
kratko.
Tedaj pa je stopila Si»rid par korakov aiazaj ter .prebledela.
Sv, ti IJojr. kaj -em rekla. — je vzkliknila z grozo, ki je bi-.< pristna. Marcel, ah re-«. me veš. ne sU»ti«. da ni Iris
Prenehala je. kajti Ix^eda ni hotela preko njenih ustnic.
-	l>a ni Iri> tvoja sestra? — je izpopolnil (knez zeko mimo. — I a- |H>tolaži s,., nieesar nisi rekla, kar bi mi ne bilo že davno znano. Kljub Uiuu pa n,i ta vpis nikaka laž, kajti od tvojih 6>tarisev podpisana in o<l oblasti jKrtrjena adopcijska 'listina se nahaja v mojih rokah.
ji- molčala, kot omamljena. Torej je bilo vendar res. kar Ji je »por; «-il Spini. Kdo pa je bHa <|Hntem Ini^? Stopila je zopet bližje ter ponudila knem svojo mnzlo roko.
—	Vesela mmii. da n»seiii nv;e.sar rokla. nič izdaja. _ je rekla s
prisiljeno prisrčnostjo.
—	Kako -1 mogla mislili, da bi me pustil tvoj oče na uejasnem — je odvrnil knez nekoliko hladno.
OpnMi, _ je rekla ter zardela. — nisem premislila vfcega.
Hitro opravljen je stisnil knez podano mu roko ter pričel nato zvijati rodovnik.
—	Bila je želja tvojega očeda in preje tudi tvoje maitere. da ne izveš, da ni Iris tvoja -sestra, — je rekel pri tem. — Kedaj in iu potom koga si izvedela to?
Sigrid je povesila glavo.
-	Nikogar no,V m c*>t ožiti. — je rekla nežno. — Dosti, da vem. Iu. — je do-stavila z mučnim u-mevom. — in jaz občudujem moč tvoje ljurbezni. ki te je dvignila preko tc^a. kar bi stare, plemenite hiše smatrale za madež ua »svojem grbu. KH
Knez. Ici je bil mnonja, da je Sigrid popolnoma poučena, se j
> !*»a.>t, m več. oelookrut, ker meče kamen s kri-J
ZGODOVINSKA OSEBA
MiWmmmmmm

Aretanje parnlkov » Shipping New?
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqult&nla. Cherbourg: Pittsburgh. Cherbourg*. Veen dam. Rotterdam; Berlin, Bremen
22.	marca:
De Grasse, Havre.
23.	marca:
Martha Waahlncton. Tret.
24.	marca:
Pre a. Harding, Cherbouig. Bremen
25. marca:
Columbua, Bremen; Hamburg.
Westphalia
VKS["*OOB a unoikwood. M. T.
Pred kratkim je bil odlikovan s svetinjo častne legije francoski kor-poral Scllier, kateri je dne 11. novembra 1<>18 ob enajstih zjutraj zatrobil'signal ^Prenehajte z ognem!*' Odlikovanje tnu je podelil general Dubenev (desni na sliki). Levo <k1 njega je general Goura'ud. Kog, s katerim je trobil, se uaiiaja v največjem par-iškein muzeju.
vega na nedolžnega, — je rekel. — .Jaz bi nikdar ne prišteval med te brezsrčne duše, Sigrid.
—	O, Marcel, kalvo si moreš mi-liti
—	I voji i>tarLši so dobro poznali predisodke sveta ter so storili vse. da »zavarujejo mlado življenje preti strupenim dihom teh predsodkov, -- je nadaljeval kiez. skoro žalostno. — To je bilo delo ljubezni. kot jih je malo najti v človeški povestuici. Bog daj. da ga rie uniči kak hudoben jezik.
—	Torej ne sluti iris ničesar?
—	Kako naj bi.' Tvoji stariši so ji to .skrbno prikrivali in jaz »em sprejel od njih to naročilo.
(Dalje prihodnjič.)
Novice iz Jugoslavije*
Tragedija dveh črnogorskih emigrantov.
Kakor j>oročajo Lz Splita, so našli v nekem privatnem .stanovanju dva ernogoixka emigranta, lioža Pavičeviea in Mirona BoSkoviča \/. Daniiovgrada. zadušena s plinom. brez vsakega znaka življenja. Poklican je bil zdravnik, ki je ugotovil, da je Bowkmic že mrtev. Pavieevič pa da še kaže znake življenja. V nezavestnem stanju NO «ra pre|>eljali v 'bolnico. Oba »•ta bila na [Krtu v Ameriko t<M* sta zvečer še .jiisala poslovilna pisma svojim rodbinam. Preiskava je dognala, da je cev iza pltnovo razsvetljavo puščala in sta bila nesrečna Črnogorca zastrupljena -plinom.
Petkrat zaročena.
V zaj>ore movosadske policije -r> pripeljali te dni 17-letno Marijo Polak iz Bogatiča. izredno lepo mJadeyko. Svoječa.sno je slnžila v Novf-m Sa*lu kot daktioloigrafinja in je vsled svoje nenavalue lepote kmalu omamila ne samo svojega šefa, temveč tudi imnogo drugih. ki so imeli malo g.lobokejše žepe. Lepega djte se je v avanturi-stinjo zaljubil neki advokat, ki jo je mislil poročiti, eeiprav }>roti volji »voje matere. Nedvomno bi jo tudi poročil, da je m nekega dne pri posertn zasačil v objemu starejšega gosjKKla. Marija je v tem trenutku pograbila dragocenosti svoje matere in večjo svoto denarja, ki ga je ukradla spojim kavalirjem. nakar je pobegndla. Za njo je bila izdana tiraJica. vendar pa j<* do1<»o niso mogli izslediti. Odišla je v Ošjek. kjer se je seznanila s strojnikom l^vpus-i-čenn. kateremu je že prvi dan izvabila večjo s-voto denarja in zopet izginila. V Ša^cu se je avan-turistinji posrečilo, da je oklepa-j rila še dva možka Ln jima ukradla več dragocenosti. Ko je izvedela, da ji je policija na sledju, je pobegnila a* Bogatiie. kjer je sto-pr!a v službo pri neki "boljši družini. Tamkaj so jo končno izsledili rn aretirali. Marija .fe priznala vse svoje sleparije in pustlov-»eine ter izjavila, da se je v pretek t letu nič manj feasor petkrat zaročila.
Smrtna obsodba v Varaždinu.
Pred sodiščem v Varaždinu se je vršila raizprava proti Antonu i aro« liček u iz ^rarn-šovca in Miju Rkarteu iz Biljevca. Obtožena «sta Ha zloicina za vratnega mnora
gospodarskega refeivnta Adolf a Lampla v Marušovcu.
Dne 3. jan. it. ]. >e vračal gospodarski referent Adolf La m pel iz dopusta v Maruše vac, kjer je bil u službe 11 »pri državnem sekve-stu na posestvu viteza Pongraca. Vračal se je okoli 19 na vozu domov. V bližini sela Oalinec sta ne-nadoma skočili pred voz dve moški otsebi. Pnvi je od zadaj skočil na voz in ga dvakrat s sekiro u-daril po glavi. Simrtno ranjeni Latitpel je padel z voza na tla. tu pa j,. „ • <1riii2ri napadailec udaril - kolom po giavi. S pomočjo polici .jvkega p<a t*o orožniki kmalu izsledili storilea tet' prijeli Antona Gradička i" M\ija Škarika. I mor sta izvršila Lz osvetc. ker jc Lam pel kot upravitelj se k ve-stra od'.pust i 1 iz službe očeta Gra-dieka. ki je bil že star iu nesjxrso-ben za delo.
Gradiček je brl obsojen na smrt na vešaiih. mladoletni Škarika pa na 1."» let težke ječe.
Oba obtoženca sta vložilii ničnostno pritožbo. Obsojeni Oradi-čak pri razpravi ni jnukazal nika-kega kesa n ja. nasprotno je pov-darjal. da bi Laanpetta ubil 14 dni kasneje, če ga ne bi ubil kritičnega dne. Zato j«- bil obsojen na smrt na vešaiih, dasiravno ga sam iii pobil do smrti.
Ponesrečil pod lastno streho.
V selu Stovičin pri Mosta ru se je te dni pripetila, nenavadna ne-M-eea. Rodlbina Matka Travunja-uina je bivala v stari, že razjxi-dajoči hiši. Ko je preti kratkim zavladala huda nevihta, se je hiša nenadoma zrušila in pokopala pod ruševinami gospodarja Tra-vunanjina. njegovo ženo in 25-let-:io hčerko. Vse tri so odkopa 1 i mr-tvei z pod ruševin, le 14-letni sin je bil živ, vendar je tudi sin tež-, ko ranjen.
Kivava rodbinska tragedija v Somborv..
Te dni se je vršil v neki M>m-borski rodbini krvav pretep. M. NenadoviČ in njegov sin Trifun sta živela « sorodnikom Milanom NVnadovičem Ln njegovo hčerko Ljuibico že dolgo v htulem sovraštvu. Te »dnii so «se po povratku z Veselice .zojx't sprli, nakar se je kmalni raxvnl meti njimi .strahovit pretep. Obdelovali .-o se se sekirami in palicami. Milan je v obrambi ud »uril svojega sorodnika Tri-funa s tako silo po glavi, da se je zgrudil tta nezavesten ua tja
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Oblo, Cher
bourg-31. marca:
Berengarla, Cherbourg; Suffren. Havre; Arabic. Hamburg; Republic Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg: France, Havre; Volendum, Kuttt-rdam; Alucn-chen. Bremen; Orduna, Hamburg.
7.	aprila:
Mauretaiwu, Cherbouig: Tres. liar-
ding. Cherbourg. Bremen.
8.	apri'a: Thuriiisia, llmnburg.
10. aprila:
P.VIilS, HAVItE; SKUPNI *ZI.ž:T. Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg: Be!genland. Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitania, Cherbourg: George Washington. Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
De Grasse, Havre; Yourck, Bremen. 17. aprila:
Olympic. Cherbourg: Andania, Hamburg, New Amsterdam, Kotter-dam.
20.	aprila:
Columbus, Bremen.
21.	aprila:
IVrengariu, Cherbourg: La Savoie. Havre; I'res. Harding, Bremen
22.	aprila:
Bremen, Bremen.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
2*. aprila:
M a. u retania, Bremen.
29.	aprila:
Berlin, Erem« n.
30.	aprila:
Levil&than, Cherbourg; numeric,
Cherbourg. 22. maja:
PARIS, HAVRE, UUUGI SKUPNI
IZLET.
22. Junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET.
6. julija:
PUKSIDENTE W1I.SON, TRST; I »uro I SKUPNI IZLLT.
Cherbourg; America,
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi pajrniltf na olje
FRANCE — 3. aprila
PARIS 10. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekoče voda za 2, 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja ln pijača.
cfreoeh JRjie
1» STATE ST..	NEW YORK
all lokalni agentje.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO D0B$E NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu Oo Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki p&rniki za vas,—
vključno Majestic '-'največji parnlk na svetu", Olympic, Homeric, Beigen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrneta v Združene države z nmeridkim vLidnlm dovoljenjem. Vpra-ftajte pooblaščene agente alt
WHITE 8 TAB UNI RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
Samomor filmskega režiserja na Dunaju.
V 'kabaretni "Hoele" na Dunaju se je j*>noei usrtrelil pomožni filmski režiser Štefan Fischer. Težko ranjenega -so prepeljali v bolnico. Vzrok samomora je ibila beda. Fischer, ki je bil poprej zaposlen prd "Viti", z liane m filmskem podjetjy. je ho<tel že pred pohlonijrim letini izvršiti omomor. Skočil je v Donavo, a .so ga zadnji hip rešili.
NAZNANILO.
Kojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki jc v Indianapolis, Ind., zastopal naš last nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu.
Mr. Rud mam je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava V Glasa Naroda".
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
-Šele policija je napravila v bo-jaželjni rodbini mir. Trit'una so odpeljali v bolnico, ostale pa v zapor.
Zaprta igralnica v Zagrebu.
Policija je «aprla prostore igral nice v zagrebškem Grand hotelu, češ tla je bila rule tik a dovoljena 1<> ixxl pogojem, da bodo igrali le člaaii Gradjaisskega kluba. V resnici pa so tpnrhajali tudi drugi, ki niso člani tega kluba.
Nova telefonske zveza Beograd-Bukarešta.
Postno in brzojavno ministrstvo je sklenilo, da prične prihodnji mesec v. zjrradnjo nove telefonske pn-oge Hco^rrad -Negot in-Birka t-e-šta. da u postavi novo zvezo z Romun ijo.
Švicarski kapital na Jadranu.
Po. poročilih iz Dubrovnika so dobili Kamikajsnji -hotelirji od švicarske* z veze hotelirjev ponudbe, da odstopijo švicarskemu kapitalu razne hotele orf) Jatlranskein morju. Švicarji namoravajo plasirati kapital in .svoje strokovnjake ter zgraditi več novih hotelov ob Jadranu.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor j« iuMD]en potovati atari kraj, je potrebno, da im m tančno poučen o potnih iist& prt tiMgi. In drngita stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih mmonm dati rmled naje dolgoletne iakninj« Yam bodo gotovo v korlat; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nlka, ki imajo kabine todJ v m
peetavt
ki je stopila v veljavo a 1. jnlljeat 1924, aamorejo tudi nedrbavljai-doblU dovoljenje oatatl r domovin eno leto in ako potrebno tndl delj toaadevna dovoljenja lsdaja gen« ralnl naa»i«nir« komisar v Wash ington, D. O. ProSnJo sa tako do voljenje ae lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, t* m pošlje prosilcu v stari kraj gU bo« nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI BVOJC* IZ BTAfiEGA KRAJA
Kd«r lal« dobiti sorodnika mi »vojca ls starega kraja, naj nas prej plie sa pojasnila. Is JogoaZa vije bo prlpuKenlh v prihodnji) treb letih, od L julija 1924 napre rsafco leto po «71 priseljen oev.
1 TlUkl državljani pa samore) dobiti sem lene ln otroke do lb. le la bre«, da bi bili fteg.T kvoto. T rojen« oeebe se tudi^Se Ste je Je Kvoto. Starin ln otrod od 11. i. ti. leta amerl&ib drisvljanov s teaj« prednost v kroti. PURI4 « poj s sails
voaae liste fes vsi |N
ge; tndl preko Trsta asmoreje J» goslovasi sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
Cortlandt St., Hew T«rk
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v ##Glas Naroda".

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NABODA' NAJVEČJI fltLOVENSBJ DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnik lasih. in mrkih.
Premogovna industrij* v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v New Torku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord C ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v potorno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Ujalmar Branting.
Kitajska.
Sun jat sen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La FoUetta. Doživljaji v džunylji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti. 8 mesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 GOHUNOT STREET
r^fORKdtir