Od tu se lepše uidi
Pomlad je prišla tudi v Kočevsko okolico. Vsako nedeljo je po okoliških travnikih in gozdovih vse živo
Preprečujmo nesreče
7. APRIL - svetovni dan zdravja
Dne 7. aprila 1948. leta je bila ustanovljena svetovna zdravstvena organizacija, katere osnovna naloga je skrb za zdravje prebivalstva vsega sveta. Zaradi tega praznujemo vsako leto 7. april kot svetovni dan zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija si vsako leto izbere geslo pod katerim potekajo zdravstvene akcije za odstranitev ali vsaj ublažitev najbolj perečih zdravstvenih problemov.
Geslo, ki je bilo izbrano za leto 1961 je: »NEZGODE IN NJIH PREPREČEVANJE«.
Po statističnih podatkih svetovne zdravstvene organizacije so smrtni primeri zaradi nezgod že na tretjem mestu, to je takoj za obolenji srca, ožilja in rakom. Na prvem mestu pa so od človekove mladosti pa do zrele dobe, to je od prvega pa do približno 45 leta starosti.
Nezgode niso slučajni dogodki, ki se pripetijo, pač pa je vsaka izmed nezgod zadnji člen verige vzrokov in večino nezgod bi mogli preprečiti. Večino nesreč se zgodi zato, kjer ljudje po nepotrebnem tvegajo.
Nezgode na domu in v njegovi okolici prednjačijo pred nezgodami pri delu in na poti na delo, pa tudi celo pred prometnimi nezgodami. Nezgode na domu in bližnji okolici nastajajo v največji meri zaradi opeklin, urezov, poškodb z električnim tokom, padcev, pa tudi nesreč zaradi utopitev v nezavarovanih vodnjakih in gnojničnih jamah ni mogoče podcenjevati. In ravno te nezgode bi mogli v večino primerih preprečiti z malenkostnimi gmotnimi sredstvi in z malo več pozornosti in iznajdljivosti.
Tudi v občini Kočevje nezgode iz leta v leto vztrajno naraščajo. Tako smo imeli v tričetrtletju preteklega leta, v primerjavi z istim obdobjem leta 1959 in 1958, sledeče število registriranih poškodb pri zavarovanih osebah:
Na 100 zaposlenih
11.7 12,5
12.7
V teh številkah pa seveda niso zajete poškodbe nezavarovanih oseb. Nezgode predstavljajo zelo resen problem, za katerega rešitev ali vsaj ublažitev bo potrebno še mnogo načrtnega dela.
Za proslavo letošnjega svetovnega dne zdravja bodo v občini Kočevje po podjetjih predavanja in razgovori o nezgodah in njih preprečevanju. Ta predavanja oziroma razgovore bo prirejala varnostna služba po podjetjih v sodelovanju z zdravstveno službo in občinsko HTZ komisijo.
Ker pa je vzgoja najbolj aktualna že pri mladini, zato bodo pri proslavi »Svetovnega dne zdravja« sodelovale prosvetno, kulturne ustanove v občini. Po vseh šolah naj bi bila Predavanja o tej temi, višji razredi pa naj bi pisali tudi naloge o ■ nesrečah, zlasti pa o preprečevanju nezgod. Nekaj Najboljših nalog bo nagradil Zavod za socialno zavarovanje, Podružnica v Kočevju.
Ker so nezgode zares zelo velik problem današnjih dni, zato sodelujmo prav vsi v skupni akciji za stalno zniževanje nezgod, ki dnevno prizadevajo naše zdravje in ki nenehno Strežejo po našem življenju.	Šilc Franc
Leto	Zaposleni	St. nesreč	Izgublj.
1958	5.688	668	9.476
1959	5.898	742	9.643
1960	6.403	815	10.879
Dne 23. aprila ob 10. uri dopoldne bo glavna proslava v čast prvih kočevskih brigadirjev na delovne akcije. Proslavo bo organiziral Občinski komite LMS, sodelovalo pa bo tudi TVD Partizan z raznimi športnimi prireditvami. Zbor brigadirjev bo istega dne ob 9. uri pri Občinskem komiteju, od koder bo skupen odhod do samskega bloka, kjer bo proslava. Pozivamo vse občane, da se udeleže proslave, da skupno proslavimo to pomembno obletnico. Istočasno pozivamo tudi vse
udeležila mladina, je bila gradnja vodovoda, letos pa stoji pred nami gradnja športnega doma.
Naša mladina je sodelovala tudi na zveznih delovnih akcijah in prispevala tudi tam svoj delež. Tako je bilo v zveznem merilu zgrajenih 11 železniških prog, ce-
Zbor brigadirjev Kočevske
tiste, ki so kadar koli bili na prostovoljnih delovnih akcijah, zveznih ali lokalnih, da sc zbora in proslave zagotovo udeleže. Tisti pa, ki imajo spomenice, naj se vsaj en teden pred proslavo zglase na Občinskem komiteju LMS.
Vse, ki so bili na delovnih akcijah proglašeni za udarnike, prosimo da prineso na proslavo značke. Nekaterim okoličanom bomo nudili na razpolago avtobuse, da se bodo lahko udeležili proslave.
Mladinske delovne akcije so se- j čevski Reki, pri gradnji ceste Pod-stavni del široke aktivnosti mla- j preska—Draga, gradila cesto v dine. Kočevska mladina je v po- | Partizanskem Rogu, zgradila Sta-vojnem obdobju sodelovala pri dion in športne objekte ter sode-obnovi porušenega Kočevja, pri I lovala še p’ i raznih manjših ak-gradnji zadružnega doma v Ko- i cijah. Zadnja akcija, ki se je je
V ponedeljek je bil v Kočevju občni zbor TVD Partizan. Proti pričakovanju se je ob 19. uri zbralo v dvorani gimnazije okoli 130 članov. Lahko rečemo, da jc bilo zanimanje za občni zbor prav s strani mladine veliko. Žalostno je morda le dejstvo, da v Kočevju ni več kakor 15 starejših tovarišev, ki bi se zanimali za razvoj in delo TVD Partizan.
Po poročilu predsednika tov. Toneta Cuka, ki je kritično ocenil delo odbora v preteklem letu in nakazal delo bodočega odbora v zvezi z 20. obletnico vstaje in 10. obletnico delovanja TVD Partizan, je podal poročilo načelnik Bižal Sašo. Njegovo poročilo je omenjalo delovanje posameznih sekcij skozi vse leto.
sta Bratstva in enotnosti, ki bo zgrajena letos v dolžini 138 km od Grdelice do Skopja, poleg tega pa še pet velikih hidrocentral in več industrijskih objektov. Mladina je sodelovala tudi pri melioracijah in pogozdovanjih. Pri tem je treba upoštevati, da je mladina gradila brez potrebne mehanizacije in da je pokazala pripravljenost v največjih povojnih dneh, ko so na nas pritiskali od zunaj. V času ekonomske blokade je prevzela najtežje naloge petletnega plana. Pri vseh teh akcijah je sodelova-I la tudi mladina borbene Kočevske, ki je tako prispevala svoj delež pri izgradnji naše porušene domovine za boljšo bodočnost naših narodov.
Vse to nam jasno kaže, kakšen pomen imajo še danes delovne akcije in prav je, da ta dan proslavimo čimbolj svečano in tako pokažemo našim starejšim tovarišem, da smo tudi mi mlajši pripravljeni sodelovati pri nadaljnji izgradnji naše domovine.
Občni zbor TVD Partizan
Spoštujmo dogovore
Spet smo bili v Kočevju priča neljubemu dogodku. Prisilno so izselili iz stanovanja stranko, ki je sicer imela odločbo podjetja, da se lahko vseli, vendar po dogovoru podjetje ni imelo pravice razpolagati s stanovanjem. Izselitev je imela za posledico negodovanje vrste ljudi, ki niso seznanjeni z zadevo. Očitki letijo na Občinski ljudski odbor, ki je izselitev odredil.
Že leta 1959 je Občinski odbor odobril delavcem Zidarja kredit za gradnjo dveh stanovanj. Kredit je bil dan pod pogojem, da imenovano podjetje odstopi stanovanje tovariša, ki gradi lastno hišo, in se je vselil že jeseni. V tem smislu je bil napravljen tudi pismeni sporazum. Pri Zidarju se tega sporazuma niso držali in dodelili stanovanje stranki, čeprav so vedeli, da s tem stanovanjem po dogovoru ne razpolagajo.
Občina ima veliko težav pri dodeljevanju stanovanj tistim, ki se morajo izseliti iz hiš, ki jih podirajo zaradi dotrajalosti.
Tudi v tem slučaju je bilo sporno stanovanje namenjeno družini, ki je na lastno odgovornost ostala v takšni hiši, ki jo je gradbena inšpekcija odredila za rušenje. Zato je interes občine do stanovanja, ki ji pripada po dogovoru še toliko večji.
Sledila je prisilna izselitev. Koliko razburjenja bi bilo prihranjenega, če bi se držali dogovora, ki so ga sklenili. Tako pa... Človek, ki pri vsem tem ni ničesar zakrivil, je na ta način ostal brez stanovanja. Iščimo krivca med krivimi. Takšni primeri se ne bi smeli ponavljati.
Med najuspešnejše panoge vj lanskem letu lahko prištevamo namizni tenis. Več tekmovanj je | bilo v okviru mesta in ljubljanskega okraja.
Zelo delovni so bili tudi atleti. Predvsem gre pohvaliti mladinke, katerih je že kar lepo število in bodo ob marljivem delu, kmalu dosegli vidne uspehe.
Tudi odbojka dobiva v zadnjem času vedno več pristašev, razveseljivo je tudi, da predvsem iz vrst delavske mladine.
Tudi telovadcev ne smemo pozabiti; v nedeljo bodo na okrajnem prvenstvu pokazali obračun svojega dela.
Veljalo bi omeniti še predkrat-kim ustanovljeno sekcijo za dviganje uteži. Če bodo člani te sekcije tako marljivo nadaljevali kakor so pričeli, potem lahko pričakujemo, da bomo v kratkem gledali tudi v Kočevju kvalitetna tekmovanja v dviganju uteži.
Ostale sekcije, košarka in rokomet, za katere v lanskem letu ni bilo preveč zanimanja, moramo v letošnjem letu okrepiti s članstvom. Splošno mišljenje je, da ima mladina dovolj možnosti za vključevanje v TVD Partizan, da so vrata vsem nastežaj odprta; zato naj si vsak po svoji volji izbira dejavnost, ki mu ustreza.
Tov. Andrej Arko je po izvolitvi novega odbora, katerega predsednik je ponovno tov. Tone Čuk, in v katerega je vključenih več mladih tovarišev, od katerih pričakujemo, da bodo poživeli delo v
Seminarji so zaključeni
Te dni so v kočevski občini zaključili seminarje za člane Obč. komiteta, člane sekretariatov in sekretarje osnovnih organizacij, direktorje in predsednike DS, ki so člani ZK. Seminar, ki je trajal teden dni je bil v popoldanskih urah v Kočevju. Seminar je bil istočasno tudi v Kočevski Reki. V ponedeljek in torek pa jc bil seminar v Kočevju strnjen za člane iz terena.
Računajo, da se je seminarja udeležil vsak četrti komunist kočevske občine. Razpravljali so o važnih vprašanjih v delu komunistov. Poseben poudarek je bil dan pripravam na Občinsko konferenco ZKS Kočevje, ki bo v mesecu maju.
društvu, prebral program dela za leto 1961.
Program je obširen. Potrebno bo vložiti precej truda, tako s strani članstva kakor novega odbora, da se bo v celoti izpolnil.
Omenil bi le nekaj važnejših dogodkov. Titova štafeta bo v letošnjem letu šla skozi naše mesto 21. aprila dopoldne iz Kočevskega Roga. Dolžnost nas vseh je, da dostojno proslavimo ta dan z masovno udeležbo v štafeti.
Obletnica ustanovitve prve MDB mora biti manifestacija mladine in Partizana. Skozi vse leto pa nas morajo spremljati tekmovanja v čast 20. obletnice vstaje.
Od članov društva in vseh prebivalcev našega mesta pričakujemo polno pomoč in razumevanje v letošnjem letu, ker le tako bomo ob prihodnjem občnem zboru ugotavljali viden napredek na področju telesne kulture v našem kraju.
-WHk
."Ev
vrehe‘)|
Od 10. aprila dalje bo slabo vreme s padavinami. Okrog 11. aprila pričakujemo močan mrzel val — nevarnost pozebe.
JAVNA RADIJSKA ODDAJA ŠKOFJA LOKA : KOČEVJE
NISMO USPELI
»Kličemo Kočevje! Halo, tova-l riš Petrin?« sta napovedovalca RTV Ljubljana poklicala tekmo-' valce iz Kočevja. Ko je tov. Petrin seznanil ostalo publiko z na-j šim mestom, je bil končan uvodni; del radijske oddaje »Poslušaj in' povej nam«.
V soboto 1. aprila je v tej oddaji tekmovalo naše mesto s Škofjo | Loko. Poslušanje radijskega programa so sprejeli dijaki kočevske gimnazije in s tem tudi odgovornost za uspeh. Dijaki so se na
tekmovanje marljivo pripravljali, toda žal je majhna nepazljivost nekaterih, uspeh pokvarila.
Že dve uri pred začetkom oddaje so se tekmovalci \ Kočevju zbrali v dvorani množičnih organizacij. Tovariš Petrin jih je seznanil s potekom'oddaje, tako da so se že preje lahko nekoliko pripravili. Potem pa so polagoma začeli prihajati ostali meščani, ki jih je zanimal izid tekmovanja. Ob 21. uri, ko se je odaja začela, je bila dvorana polna, kar je bilo
Pri napetem premišljevanju ...
slišati tudi po močnem aplavzu, ki je veljal za pozdrav tekmovalcem v Škofji Loki.
Ko se je začel glavni del oddaje* to je predvajanje odlomkov iz radijskega programa, je nastala v dvorani popolna tišina. Tekmovalci so že ob prvih predvajanjih odgovorili na zastavljena vrpašanja, tako da so bili odgovori iz 1. serije pri tov. Petrinu še pred rokom. Velik nemir pa je zajel dvorano pri prvem vprašanju iz II. serije. Povedati je bilo potrebno ime osebe in njen poklic v intervjuju, ki je bil predvajan in kdaj je bil ta intervju. Čeprav lahko rečemo, da je bilo to najlažje vprašanje v tekmovanju, saj je bila to znana ameriška igralka, ki je gostovala z Narodnim gledališčem v Jugoslaviji, ni bilo zanj pravilnega odgovora. Tako je imelo mesto Kočevje dve točki manj kot "Škofja Loka. Čeprav so bili vsi drugi odgovori v II. seriji in III. seriji tekmovanja pravilni, je Kočevje izgubilo, ker so Škofjelo-čani pravilno odgovorili na vsa vprašanja.
Tekmovalci so bili zelo razočarani, kajti kot Škofjeločani.so tudi oni želeli, da bi zmagali in si tako zagotovili gostovanje ljubljanskega jazz ansambla in znanih pevcev popevk. Letos jim žal ni uspelo, vendar upamo vsi meščani Kočevja, da si bomo naslednje leto pri ponovnem tekmovanju s Škofjo Loko z združenimi močmi priborili zmago.
vi-ba
3. aprila je bila v
Ribnici konferenca žena ribniške občine. Dosedanje društvo »Žena in dom« v Ribnici Je vključilo v sodelovanje širok krog žena iz Ribnice in bližnje okolice. Iz oddaljenih vasi pa se žene niso udejstvovale. Precej aktivne so bile žene zadružnice. SZDL jih je vključevala v krajevne odbore Socialistične zveze in Jih vzgajala v napredne poli-tične delavke.
Tudi otroški vrtec deluje, vendar je veliko premajhen. Kolektivi gospodarskih organizacij bi morali nujno razpravljati o tem vprašanju. Organizirati bi morali več tečajev za naše žene — zlasti za strokovno usposabljanje — razširiti šole za starše in vključiti ženo v družbeno življenje. V
Varstvo otrok tudi na vasi
Za družbeno osvobajanje žene bo treba še marsikaj storiti. Z razvojem naših podjetij v komuni raste tudi število zaposlenih žena. Žene si s težavo pridobivajo kvalifikacijo na delovnih mestih, ker nimajo časa za strokovno usposabljanje. Zaradi preobremenjenosti doma, so neaktivne pri številnih važnih odločitvah. Vse prepuščajo možem. Ti ne poznajo vseh problemov zaposlene žene in jih zato ne predlagajo v obravnavo.
Na področju Sodražice so bili storjeni ukrepi za organiziranje šole za odrasle. Razpravljali so tudi o usposabljanju na delovnem mestu. Vendar niti iz proizvajalcev, niti žene, niso pokazale želje za strokovno usposabljanje.
Ni samo krivda moških; da žene ne vstopajo v družbeno življenje bolj odločno in v večjem številu. Iz podatkov je razvidno, da je v upravnih odborih in raznih svetih v naši občini zastopanih le malo žena. Znano pa je, da so bile na kandidatnih listah pred-
lagane številne žene. Pri volitvah pa niso imele podpore niti od žena samih. Veliko dolžnosti do družine silijo žene, da odhajajo po delu domov, za sestanke tega ali drugega družbenega organa pa nimajo časa.
Zelo težaven je položaj naše žene v podjetjih, zlasti v gradbeništvu. Večkrat so priučene za tako delovno mesto, ki pripada moškemu in zato opravljajo dela, ki so pretežka in neprimerna za ženo. —
Sezonske delavke pri »Gradbeniku« živijo v skrajno neprimernih stanovanjih. — V kmečkih gospodarstvih so v ribniški dolini' v glavnem žene proizvajalke in upravi j alke, ker so moški zaposleni kot delavci ali suhorobarji.
Obravnavale so še mnogo problemov. Za razbremenitev žena je bilo v Ribnici že nekaj napravljeno. Vendar še veliko premalo. Na pobudo stanovanjske skupnosti je bil ustanovljen obrat družbene prehrane, ki se bo še razširil. Ustanovljena je bila šivalnica in krpalnica v Ribnici.
ospredje sili tudi vprašanje varstva otrok na vasi, varstvo šolskih otrok, ko je mati na delu. Preskrbeti bo potrebno vzgojni kader za vse to.
Konferenca je pokazala, da žene zahtevajo rešitve problemov, ki so nujni, če hočemo, da bo žena dobila prosti čas za družbeno uveljavljanje.
K. K.
Loški potok ob 20-lelnici
Loški potok zaznamuje več pomembnih dogodkov, ki so se vršili v letu 1941 in so ostali v trajnem spominu. Ti spomini so ostali v srcih vseh poštenih Potočanov, posebno še tistih, ki so se uprli okupatorju že leta 1941.
Leto 1941 je prineslo v domovino, tako tudi v Loški potok, okupacijo, teror, nasilje, uničevanje. V Loški potok je prišla italijanska divizija »RE« ter se razlezla po potoških domačijah in skopem potoškem polju. Okupatorji so se obnašali kot zmagovalci in nosilci zlagane tisočletne rimske kulture. To njihovo kulturo so tudi kmalu pokazali...
Ob prihodu v Loški potok so razobesili svoje zastave, nalepili lepake, proglase in slike fašističnih voditeljev, na katere so s ponosom kazali, češ, to so osvobo-
ditelji. Poštenemu Slovencu se je žali, ostale pa izpustili. Od areti-
Servisi se uveljavljajo
V Kočevju imamo dve stano- I vil nad 120 manjših ali večjih po-vanjski skupnosti: Kočevje-mesto pravil na raznih stanovanjskih ob-in na Rudniku. Stanovanjska jektih. Servis zaposluje povpreč
Lažje delo, večji učinek
Občni zbor sindikalne podružnice Gozdne uprave Podprcska je lepo uspel. Udeležilo se ga je nad 10 delavcev in uslužbencev, predsednik Občinskega odbora SZDL Miro Hegler in predstavnik KGP ing. Janez Trošt.
Iz poročila predsednika sindikalne podružnice razberemo, tla je upravni odbor sindikata imel seje vsaj enkrat mesečno. Večkrat so sodelovali tudi na sejah obratnega delavskega sveta. Imeli so dva množična sestanka, na katerih so razpravljali o življenjskem standardu gozdnih delavcev, nagrajevanju po enoti proizvoda, delavskem samoupravljanju in drugem.
ob vsem tem trgalo srce, mržnja proti okupatorju je rasla iz dneva v dan.
Italijanska soldateska se je v začetku počutila varna. Toda zmotili so se.
Skupina mladincev iz Travnika Karel Mikulič, Franc in Jože Benčina, Ivan in France Lavrič, Alojz Bartol, Ivan Bambič, Rudolf Lavrič in Ivan Sega iz Segove vasi so stopili v akcijo proti okupatorju že 4. maja 1941. V dobro organizirani akciji so v večernih urah sneli italijanske zastave, lepake, proglase in slike in jih uničili.
Ta akcija pa ni bila po volji domačim izdajalcem. Naslednji dan, t. j. 5. maja, so javili okupatorju, kaj se je v noči od 4. na 5. maj dogodilo v Travniku. Italijani so se ustrašili. Do zob oboroženi Italijani so prišli v Travnik in aretirali poštene ljudi. Po zaslugi izdajalcev je bilo areti-1 ranih več Travničanov, med njimi I tudi udeleženci akcije. Mladince, ki so sodelovali v akciji, so pridr-
ranih mladincev so hoteli Italijani zvedeti, če morda še kje tli iskra upora, pa niso nič zvedeli. Odpeljali so jih v ljubljanske zapore, da bi tako preprečili nadaljnje protifašistične akcije.
Vest o omenjeni akciji se je hitro razširila preko potoških meja. Bila je to ena prvih akcij na Slovenskem, signal za okupatorje in njihove pomagače, da postajajo slovenska tla vroča.
Udeleženci akcije smo bili izročeni vojaškemu sodišču II. Armade na Sušaku. 15. julija 1941 smo bili obsojeni. Nekateri so bili oproščeni, ostali pa smo stradali po italijanskih zaporih.
Na občnem zboru Zveze borcev in na seji krajevne organizacije ZB Loški potok smo sklenili, da počastimo veliki dogodek pred 20 leti v nedeljo, 7. maja. Omenjenega dne bo na Hribu proslava v počastitev 20. obletnice vstaje in dogodkov v Travniku. Na proslavo vabimo vse Potočane, pa tudi ostale prebivalce.
France Benčina
skupnost Kočevje-mesto je bila ustanovljena v januarju 1959. Njeno delovno področje zajema območje mesta z naselji Trata in Mestni log. Stanovanjska skupnost na Rudniku pa je začela z delom v decembru 1959. Njen delokrog pa je področje Rudnika.
Stanovanjska skupnost Kočevje-mesto ima naslednje servise in ustanove:	servis za vzdrževanje
stanovanjskih hiš, šolsko kuhinjo »Metka«, radio-elektro servis, kolesarski servis, krpalnico, servis za pomoč hišnim svetom ter otroški ustanovi »Čebelica« in »Kekec«.
Servisi uspešno služijo svojemu namenu. S svojim dosedanjim delom so dokazali, da so nenadomestljivi. Kratek oris dela posameznih servisov nam bo to potrdil. Servis za vzdrževanje stanovanj-
no 18 delavcev. V šolski kuhinji »Metka« je aboniranih 180 otrok. Več kot 300 obrokov malic (enolončnic) dnevno pa nudijo delavcem in uslužbencem. Radio-elektro servis opravlja popravila vseh vrst radijskih sprejemnikov, manjših gospodinjskih strojev in naprav ter inštalira radijske in televizijske antene.
Kolesarski servis se ukvarja s popravilom dvokoles. Servis se nahaja v bivših prostorih Tehno servisa. Prostore so primerno uredili. Zaposleni so 4 delavci.
V »Krpalnici« so zaposlene tri priučene šivilje. Servis za pomoč hišnim svetom opravlja finančna in administrativna dela za 27 hišnih svetov, za ostale hišne svete pa opravlja instruktažno službo.
Otroška ustanova »Čebelica« je bila ustanovljena v septembru
skih hiš je v preteklem letu opra- 11959. Varstveno-vzgojno oskrbo
________________________________^ nudi okrog 40 predšolskim otro-
I kom. Ker imajo premalo prostorov, prijav pa je že sedaj nad 30, bo morala ustanova dobiti nove prostore, da bo lahko zadostila potrebam. Druga otroška ustanova »Kekec« pa nudi oskrbo 70 do 80 otrokom. V »Čebelici« sta zaposleni 2, v »Kekcu« pa 4 vzgojiteljice.
V petih letih
Delovni pogoji gozdnega delavca so težji, kot delavca, ki dela v tovarni. Tudi način življenja je drugačen. Gozdni delavec je ves teden odtrgan od sveta in šele ob nedeljah, ko pride med svoje domače, se lahko sprosti. Da bodo gozdni delavci bolj povezani s svetom, so dobile skupine delavcev tranzisttorske sprejemnike. Želijo, da bi prejemali tudi nekatere tednike.
Z uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda so se povečali tudi prejemki. Novi sistem nagrajevanja bodo še izpopolnili.
Za neizkušenega delavca je delo v gozdovih lahko nevarno. Zato je prav, da se vsakega novega delavca temeljito pouči o vseh nevarnostih pri delu v gozdu, preden začne delati. Delavce je treba poučiti, da bodo uporabljali zaščitna sredstva pri delu. Imeli so tudi več primerov, da so poškodovanci prepozno javljali nezgodo vodstvu obrata. Zato je bilo komisiji za ugotavljanje vzrokov nezgode pri delu težko, večkrat pa nemogoče ugotoviti vzroke nezgode. Umesten je bil tudi predlog, da se vodje delavskih skupin in tisti, ki so zadolženi za nudenje prve pomoči usposobijo, da bodo lahko nudili pomoč v primeru nezgode.
V novem tarifnem pravilniku naj bi spremenili pogoje, po katerih se lahko plača prekinitev
dela zaradi vremenskih neprilik. Dosedanji predpisi določajo, da se do 4 dni zastoja pri delu ne plača. Šele nad 4 dni dobijo delavci plačano v višini minimalne tarifne postavke. Boljše bi bilo, da bi bili delavci plačani vse dni 50 % tarifne postavke. S tem ne bi podjetje nič izgubilo, delavci pa bi prejeli otroški dodatek za vse dni, ki ga‘drugače izgube. j
Iz obširnega poročila upravitelja Gozdneu prave tov. Kalčiča je razvidno, da je kolektiv gozdne uprave dosegel lepe proizvodne uspehe.
V razpravi so se dotaknili raznih problemov. Z uvedbo motornih žag bo delo lažje, učinek je večji in kar je tudi važno — zaslužek bo večji. Motorne žage naj bi čimprej zamenjale na vseh deloviščih staro klasično gozdarsko orodje.
Kmetijski delavci-živinorejci so izjavili, da so njihovi zaslužki spričo težkih pogojev dela prenizki. Predlagali so, da se uredi tudi za njih pravilno nagrajevanje. Za delavce na kmetijskem posestvu primanjkuje tudi stanovanj. Sklenili so, da je treba v Dragi čimprej zgraditi stanovanjsko hišo za kmetijske delavce.
Na kraju so izvolili novo sindikalno vodstvo, delegate za občinsko konferenco ter sprejeli sklepe, ki jim bodo služili kot napotilo za bodoče delo.
Združitev je koristila
Do letos sta se s proizvodnjo žičnih mrež bavili dve podjetji: eno v Sodražici, drugo v Ribnici. Z novim letom pa sta začeli poslovati kot eno podjetje — združili sta se. Ime združenega podjetja je: Pletenine žičnih mrež Sodražica. Sedež podjetja je v Sodražici z obratom v Ribnici. Do združitve je prišlo na pobudo obeh kolektivov v soglasju z ObLO Ribnica.
Novo podjetje je dobilo od teriala, kajti material uvažajo prejšnjih podjetij precejšnjo »do- tudi iz inozemstva, bo 19-članski to« in sicer samo na skladih či- kolektiv plan izpolnil. To pa je stih 8,200.000 din. Podjetje stoji odvisno tudi od drugih činite-na dobrih nogah in ima vse po- j ljev. V sedanjem obratu Ribnica
goje za uspešen razvoj. Sedaj bodo lažje nabavljali material.
Za leto 1961 so planirali 50 milijonov din vrednosti proizvodnje. Če ne bo motenj z nabavo ma-
so uvedli nagrajevanje po učinku v drugem polletju lani. Uspeh je bil presenetljiv. Proizvodnja se je povečala kar za 109 odstotkov. V Sodražici imajo kolektivno nagrajevanje (kolektivno normo). Nagrajevanje bodo izenačili, da bo v obeh krajih enako in uvedli nagrajevanje po ekonomskih enotah.
Podjetje ima ‘precej lastnih sredstev. Ker delovni prostori, Trenutno najpomembnejša na-Wbno v Sodražici, ne ustrezajo loga Gozdne uprave v Podpreski 1 sedanjemu načinu proizvodnj ,
i°‘rmTvJrt ,‘,n
skih površin. Ko bo to urejeno bo- >	....
do začeli s pogozdovanjem. V de-, P1 LU1CU ;	.
setih letih bodp pogozdili letno od 1 Povpraševanje po artiklih k 10 do 15 hektarov. Melioracijske jih izdelujejo, je veliko. Izdelki sečnje bodo zajele letno 20 hekta- so kvalitetni in ker so tudi cerov gozdnih površin, čiščenje pa nejši kot v sorodnih podjetjih, je 15 hektarov. Lansko leto so izdali razumljivo, da bi jih lahko pro-
G ozd o ve urejujejo
za nego, čiščenje in urejevanje gozdov 4 milijone 343 tisoč dinarjev. Za racionalno izkoriščanje gozd-
dali še veliko več.
Vse to sili podjetje k povečanju proizvodnje, kar pa je pove-
nega bogastva so potrebne ceste. V 1 zano z gradnjo in nabavo še ne-letih po osvoboditvi so zgradili v katerih strojev. Ker ima podjetje dragarskih gozdovih več novih močne sklade, bodo to lažje na-gozdnih cest. Skrbijo ,da so ceste pravili, vedno v voznem stanju.
0 se bo število zaposlenih v ribniški občini dvignilo predvidoma letno po 19,6 %. Največ novih delovnih moči bodo zaposlili na LIP, Opekarni in tekstilnem obratu v Jurjeviči.
0 v kmetijstvu se predvideva porast proizvodnje v petih letih za 60 % — proizvodnja naj bi se večala letno za 12 %. Povečanje proizvodnje temelji na organizaciji kmetijsko proizvodnih obratov v okviru kmetijskih zadrug Ribnica in Sodražica — na uspešnem razvoju socialističnega proizvodnega sodelovanja s privatnim sektorjem, vsaj 50 % vseh zemljišč — na uvajanju agrotehnike in na racionalnem izkoriščanju zemljišč, načrtni melioraciji in načrtnem vlaganju sredstev za kmetijske namene.
0 v živinoreji se predvideva porast in sicer za 85 %, povprečno letno za 16 %. Največji porast bo dosežen na kmetijsko proizvodnih živinorejskih obratih: Ortneku, Sodražici, Ugarju in Grčaricah.
^ zaradi spremenjene strukture gradbenih investicij s posebnim poudarkom na stanovanjsko izgradnjo in negospodarske investicije bo potrebno povečati do leta 1965 obseg gradbenih del za okrog 50 % ali 10 % letno. Za izvršitev teh del je gradb. podjetje »Gradbenik« planiralo potrebno mehanizacijo in bo dela izvajalo po sodobnih gradbenih metodah.
0 skladno z razvojem ostalih panog bo naraščal tudi promet v trgovini. Predvideva se v petih letih povečanje prometa za 30 % ali za 6 % letno. Povečanje pa je povezano z izboljšanjem opreme v trgovinah, obnovo inventarja in specializacijo trgovin. V načrtu je nova samopostrežna trgovina, . gradnja sodobnega skladišča in nakup tovornega avtomobila. Za vse to bo treba vložiti 57 milijonov dinarjev.
DOM A11NI PO I SVETU
Stanovanjska skupnost na Rudniku zaposluje 51 oseb. V okviru stanovanjske skupnosti delujejo: sekretariat s knjigovodskim servisom, h kateremu je priključeno tudi skladišče za vse dejavnosti, ter servis gradbene dejavnosti, ki obsega tele dejavnosti: zidarsko skupino, betonarno, opekarno, kamnolom, peskokop, vprego, električarje, mizarski servis, pralnico, samski dom. Imajo tudi otroško ustanovo »Mlada rast« z oddelkoma na Rudniku in Salki vasi.
Tudi stanovanjska skupnost na Rudniku zelo uspešno opravlja svoje delo.
Tone Seliškar med nami
Pretekli teden je pisatelj Tone Seliškar praznoval 61. letnico. Ker smo si dobri prijatelji in znanci, smo mu pionirji že pred praznikom poslali čestitko. 2e večkrat nas je obiskal, se med nami dobro počutil, zato se je tudi tokrat odločil, da bi v krogu pionirjev preživel svoj rojstni dan. Že dopoldne je pisatelj prispel v Kočevje k Ožboltovim. Obiskala ga je skupina pionirjev, mu čestitala in podarila sveže cvetje. V prijetnem razpoloženju so se pionirji in pisatelj Seliškar pogovorili o marsičem. Zelo lepo je bilo, toda morali smo se posloviti. Obljubil pa nam je, da nas obišče sredi maja. Z veseljem ga pričakujemo, saj je med nami vedno dobrodošel.
Pionirji V. a r. Osn. 5.
Jože Šeško Kočevje
PREDSEDNIK TITO V MAROKU
RABAT, 4. aprila. — Predsednik republike Josip Broz Tito se s soprogo in člani delegacije nahaja na uradnem obisku v Maroku. Kakor v drugih afriških deželah, so tudi v Maroku pripravili zelo lep sprejem Ob prihodu v pristanišče Casablanca je pozdravil jugoslovanskega gosta maroški kralj Hasan II. z najvišjimi državnimi funkcionarji. Obisk tovariša Tita v prijateljski deželi bo utrdil vezi prijateljstva in sodelovanja med obema deželama. Od 9. do 14. aprila se bo predsednik Tito mudil na obisku v Tuniziji.
ALBANSKI VOHUNI PRED SODIŠČEM
OHRID, 4. aprila. — Pred okrožnim sodiščem v Ohridu sc je začel proces proti trem albanskim vohunom, ki so opravljali vohunsko dejavnost za albansko obveščevalno službo.
EKSPLOZIJE BOMB V FRANCIJI
PARIZ, 4. aprila. - V prvih jutranjih urah je v poslopju pariške borze eksplodirala bomba. Trije ljudje so bili hudo, nad 20 pa laže ranjenih. Bomba, ki je bila podtaknjena v prvem nadstropju se je razpočila samo nekaj minut potem, ko so borzo zaprli. Na nekem drugem kraju v Parizu so bombo vrgli iz avtomobila v kavarno, katere stalni gostje so muslimani. Trije muslimani so bili ranjeni. V Marseillu je bomba eksplodirala pred tunizijskim konzulatom.
NI DENARJA ZA EICHMANNA
BONN, 5. aprila. — Zahodnonemška vlada ne bo plačala stroškov obrambe znanega vojnega zločinca Eichmanna, ki mu bodo v kratkem začeli soditi izraelski sodniki v Jeruzalemu.
NOVA DELAVSKA STRANKA V NORVEŠKI
OSLO 5. aprila. - V manifestu nove norveške delavske stranke, ki bo nastopila na jesenskih parlamentarnih volitvah je poudarjeno, da bodo poglavitni cilji nove stranke odločen boj proti atomski oborožitvi Norveške, boj za ukinitev oboroženih sil in za nevtralnost Norveške, ki jo bodo zagotavljali Združeni narodi. Sklep o ustanovitvi nove delavske stranke so sprejeli zaradi večletnih trenj v vrstah norveške Delavske stranke, predvsem pa zaradi razlik v glediščih o obrambi politike države oz. oborožitvi norveške vojske z atomskim orožjem.
KENNEDY BO PRIŠEL V PARIZ
PARIZ, 4. aprila. — Ameriški predsednik Kennedy bo v kratkem prišel na de Gaullovo povabilo na obisk v Francijo. Sodijo, da bo Kennedy po obisku v Franciji obiskal še nekatere druge evropske dežele.
KONFERENCA ZA »OKROGLO MIZO« ODLOŽENA
BRUSELJ, 4. aprila. - V Kamini v Katangi naj bi se začela konferenca »za okroglo mizo« o Kongu, pa je bila odložena za nedoločen čas. Po poročilu kongoške časopisne agencije, je predsednik Kasavubu povedal, da je bila konferenca odložena zaradi vojaškega položaja v Kamini in severni Katangi.
LADJEDELNlSKI DELAVCI V TRSTU STAVKAJO
TRST, 4. aprila. — Ladjedelniški delavci tržaškega arzenala in ladjedelnic Sv. Roka so pred petimi dnevi zasedli svoje tovarniške objekte in začeli stavkati. Večina tržaških političnih strank je odločno podprla stavkujoče delavce in enotno akcijo vseh sindikalnih organizacij, ki se skupaj zavzemajo za pravično razdelitev proizvodnih nagrad.
GOSPODARSKA OFENZIVA V BRAZILIJI
RIO DE JANEIRO, 4. aprila. - Brazilski predsednik Quadros je začel gospodarsko ofenzivo na »široki zunanji fronti«, da bi z novimi tržišči odpravil zunanjetrgovinski primanjkljaj. V kratkem bodo odpotovali gospodarski izvedenci tudi v Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, s katerimi so navezali stike šele pred dnevi.
TRI MILIJARDE LJUDI NA SVETU
NEW YORK, 4. aprila. - Konec leta 1961 bo živelo na svetu že tri milijarde prebivalcev. Na leto sc rodi od 45 do 55 milijonov ljudi.
MIR NA LAOŠKIH BOJIŠČIH
VIENTIAN, 4. aprila. — Po poročilih iz Laosa vlada zatišje na skoraj vseh delih raztresene fronte. Poročajo tudi, da imajo iniciativo v rokah čete zakonite vlade in Patet Lao. Sile uporniške vlade si prizadevajo, da bi sc utrdile na sedanjih položajih. Bliža sc namreč monsumsko obdobje, ki bo povečini omogočilo vojaške akcije. V tem obdobju naj bi dosegli tudi - sporazum o ureditvi laoškega problema. Mir v Laosu pa je slej ko prej odvisen od dveh velikih — ZDA in Sovjetske zveze, ki imata svoje interese v tej azijski deželi.
alžirci odložili pogajanja
PARIZ, 4. aprila. — Po sporočilu švicarske vlade sq Alžirci sklenili odložiti pogajanja s Francijo, ki so bila napovedana za 7. april v Evianu. O tem je predstavnik začasne alžirske vlade uradno obvestil švicarske oblasti. Za preložitev pogajanj so krivi Francozi, hočejo, da bi na pogajanjih sodelovali tudi ljudje, ki ne zastopajo nikogar v Alžiriji, oziroma nasprotujejo alžirski narodnoosvobodilni fronti.
8. aprila 1961 • »NOVICE« • Stran S
Prepričanivzmago-razočarani! ‘iSMr
C LANI NK »JAVORNIK« : KOČEVJE 4:2, MLADINCI NK »JA- i rali. V to razburjeno afero so se VURNIK« : KOČEVJE 1:4, SODNIK OŠKODOVAL KOČEVJE IN j vmešali tudi sezonski delavci DAL POVOD ZA NERED	j KGP in »Zidarja«, ki so z fizič
nim nhrax-------1—	-----y”
pristranske odločitve so razburile | nered, gledalce, ki so po končani tekmi proti njemu nešportno interveni-
Muhasto aprilsko vreme je v nedeljo 2. aprila pozdravilo prihod igralcev Javornika in Kočevja na stadion. Ljubitelji nogometa so hiteli na stadion, da si ogledajo zanimivo prvenstveno tekmo v nogometu med Kočevjem in Javornikom.
Na igrišče so pritekli mladinci obeh moštev. Številni gledalci so igralce toplo pozdravili. Mladinci Kočevja so takoj prevzeli pobudo.
uspešno tehnično igro so vedno oolj in bolj ogrožali vrata nasprotnika, katere je »Ginki« že v četrti minuti načel s prvim golom. Mladinci so napadali vedno bolj in tako dosegli v prvem polčasu kar 4 gole prednosti.
Prepričani smo bili, da bodo v drugem polčasu nadaljevali z premočno igro. Kljub tehnični premoči in dvem .enajstmetrovkam niso dosegli nobenega gola. Gostje so dosegli časten gol. Mladinci Kočevja so zmagali 4:1 in si še bolj utrdili v vodstvu. V nedeljo jih čaka najtežja preizkušnja v Hrastniku proti »Bratstvu«.
Ni bilo igralca, kakor tudi gledalca, ki ne bi bil prepričan v zmago članov. To so sklepali iz doseženih uspehov proti Javorniku, saj so jih v jesenskem delu v Rakeku premagali z rezultatom 3:R ravno tako so jih na turnirjih v Kočevju vedno visoko premami. Javornik je z boljšo igro prelagal Kočevje z rezultatom 4:2. Kes moramo upoštevati, da to mo-stvo Javornika ni bilo moštvo iz Prejšnjih let temveč, da v moštvu nastopa kar 9 igralcev iz tamkajš-garnizije. Priznati pa je treba, a so jgrajcj Kočevja dali eno ^ajslabših iger in so tudi dosedaj °bri igraici popolnoma odpove-. ah. Tudi to je zanimivo, da se rP Nekdaj nepremagljiva obramba Kočevja poslabšala in je že kar na dveh tekmah povzročila avtogole in prejela večje število golov. Napad je na obeh izgubljenih tekmah dosegel gole, ki bi lahko prinesli zmago, če bi bila obramba boljša.
Na nedeljski tekmi je bil tudi sodnik Krušnik iz Ljubljane, ki hi uspel pravilno soditi. Njegove
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev v Ribnici je organiziralo 26. marca orientacijski nim obračunavanjem 'povzročilijpohod odM1jibnice do Francetove
Jamarji najbolj delavni
V Ribnici jc bil 3. aprila drugi občni zbor Občinske zveze za telesno kulturo, katerega pa se žal niso udeležili zastopniki vseh športnih organizacij. Delo Občinske zveze je bilo v prejšnjem letu dokaj slabo. Verjetno je bil temu vzrok odbor, ki se ni redno sestajal. Pa tudi društva sama niso dostavljala zapisnikov s svojih sej Občinski zvezi, ki naj bi po njih sklepala o dejavnosti posameznih društev.
V imenu odsotnega predsednika Občinske zveze je podal poročilo tovariš Kržan, ki je med drugim dejal, da je bil odbor slabo izbran. V njem so bili predvsem ljudje, ki se sicer zanimajo za fiz-kulturo, so pa povečini preobremenjeni z drugimi deli.
Najagilnejši med društvi je bil TVD Partizan in Društvo za raziskovanje jam Slovenije — podružnica Ribnica.
Jamarji so prav v zadnjem času dosegli velik uspeh', saj so odkrili največje brezno na Dolenjskem, jamo pri »Tobakovi hruški«. Jamarsko društvo je najmlajše v občini, vendar je eno od najagilnej-ših in se lepo razvija. Največ zaslug za uspešno delo društva ima predsednik tov. Škrabec.
TVD Partizan Sodražica je bilo pred leti zelo delavno, vendar je sedaj športna dejavnost v tem kraju zamrla. Sodražica ima veliko šolske, vajeniške, pa tudi kmečke mladine, ki bi jo bilo treba s pravilnim delom vključiti v športno udejstvovanje.
Na Velikih Poljanah je bilo ustanovljeno novo društvo, ki je imelo vse pogoje razvoja telesne kulture. Verjetno je tudi Občinska gasilska zveza posvetila premalo pozornosti novemu društvu in ga pustila samega pri njegovem razvijanju.
Od strelskih družin Ribnica in Sodražica pa ni zveza dobila nobenih poročil, čeprav so vse možnosti za razvoj tega športa. NK Horac, ki je do občnega zbora
jame v Mali gori. Pohoda se je udeležilo nad 80 članov Združenja. Tehnična komisija je razdelil la udeležence po skupinah. Na kontrolnih postajah so rezervni oficirji dobivali smer poti, obvestila, kje se nahaja »sovražnik« in druga tehnična napotila. Pohod je zelo lepo uspel.
Pred dnevi pa je Združenje organiziralo strelsko ocenjevalno tekmovanje z malokalibrsko puško v Ribnici, preteklo nedeljo pa je tako tekmovanje organiziral pododbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Dolenji vasi. Rezultati tekmovanja so bili še boljši kot v Ribnici. Najboljši
Kd,rUflmli^oieenje vast V^Logd^O od 50 možnih točk. Tudi udeležba je
TVD Partizan Ribnica deloval kot
OB 20-LETNICI VSTAJE
FRANC TRAMPUŠ
UBEŽNIK
uspehe in bo verjetno v bodoče kot nogometna sekcija TVD Partizan lahko napredoval.
Tudi Avto-moto društvo Ribnica je v prejšnjem letu izvedlo več uspelih tekmovanj. Fizkulturna dejavnost v Dolenji vasi pa je po odhodu tovariša Kosa popolnoma zamrla.
Tovariš Kržan je med drugim tudi poudaril, da je treba čimprej urediti stadion in popraviti smučarsko skakalnico pri Frančišku. Na stadionu je potrebno zgraditi slačilnice, kajti le tako bo prišel stadion do svoje veljave.
Ribnica ima vse pogoje, da se ustanovi lahka in težka atletska sekcija. Za starejše športnike pa naj bi formirali kegljaški in balinarski klub.
Na občnem zboru so ugotovili, da je slaba povezanost med Občinsko zvezo in SZDL in bi le-ta morala pokazati več zanimanja za športno dejavnost v občini.
1 Sprejet je bil predlog naj Občinska zveza organizira čim več tekmovanj ter s tem čimbolje proslavi Dan mladosti in obletnico vstaje.
Izvolili so nov odbor, ki bo verjetno imel večje uspehe pri delu in tako prispeval k množičnosti in kvaliteti športa v Ribniški dolini.
M. M.
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Rodile so: Oražem Olga, gospodinja iz Gornjih ložin — dečka Jožeta, Kreslin Marija, delavka iz Mlake pri Kočevju 4 — dečka Darka, Cetinski Ljudmila, delavka iz Kočevja, Tomšičeva 7 — deklico rjojco in Fotivec Olga, delavka iz *Rake pri Kočevju 33 — dečka Stefana.
Umrla je Klun Marija, rojena panter iz Kočevja, Podgorska ul.
stara 72 let.
RIBNICA
Rodila je Jakopič Vera, gospodinja iz Ribnice — deklico Zdenko.
VELIKE LAŠČE
Umrl je Otoničar Karol, socialni podpiranec iz Velikih Lašč, star 56 let.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
NOVAKA ALOJZA iz Mahovnika
se najlepše zahvaljujemo dr. Cilenšku in dr. Klunu, ki sta mu v času težke bolezni lajšala bolečine. Prav tako se najlepše zahvaljujemo tov. Francu Burja za vso njegovo požrtvovalno delo v času bolezni. Hvala vsem, ki so darovali vence in pokojnika spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala tov. Trobišu iz Ujubljane in tov. Zgoncu za poslovilne besede, vaščanom iz Mahovnika, kolektivu poštarjev in železničarjev, Socialistični zvezi, ZB in
invalidski organizaciji iskrena hvala.
Žalujoči: žena Pavla, sin Rudi z družino, bratje in sestre in ostalo sorodstvo.
IZGUBLJENO
1. aprila sem od Starega loga proti Smuki izgubil motorna očala. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi. Naslov na upravi »Novic«.
__ * _
Od Seškovega doma do Črnega gozda (Šohna) je bila izgubljena otroška jopica (drap barve). Najditelj naj jo proti nagradi vrne na upravo lista.
ČESTITKE
Alojzu in Ani Ostriž iskrene čestitke k 30-letnici poroke, družina
CITAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE«
Gi&anie prebivalcev Zahvale Jkvdant J/z^ubljena Jjiehlici
Obranovič, Kočevje, Podgorska ul.
Ljubi mami Justini Kenda za praznovanje mnogo lepega v življenju želijo mož ter hčerki Marija in Jožica.
Dragemu možu Šturnu Alojzu iz Rudnika za 54-letnico želijo vse najboljše žena Zofija, hčerke, sinovi, vnučki, zet Bogdan in stari oče.
Hčerki Sturn Ljubici iz Rudnika želijo za 19. rojstni dan vse najboljše starši, bratje, sestre, Bogdan, Slavko in Duško.
' _ * _
.Vinku Petku, ki služi vojaški rok v Leskovcu, želijo vse najboljše za god žena Mici, mama in družina Žužek.
“NOVICE« - glasilo Občinskega Jdbora SZDL Kočevje in Ribnica. *zdaja in tiska CZP »KOČEVSKI *ISK« v Kočevju. Urejuje ured-^iški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in upra-Td/ v K°čevju, Ljubljanska cesta iao te,efon uredništva in uprave Naročnina je 500 din, polletna oo din in j0 je treba plačati v aprej. Za inozemstvo 1000 din oz. enn1t?5r^*te d°larje. Tekoči račun: r.7!".1’265 PH Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 7. do 9. aprila nemški barvni vistavision film »Grofica Marica«, 10. aprila jugoslovanski film »Hanka«, od 11. do 13. aprila jugoslovanski barvni cinemascopski film »Ljubezen in moda«, od 14. do 16. aprila angleški cinemascopski film »Ključ«, 16. aprila matineja ameriškega barvnega filma »V spomladi življenja«.
SVOBODA, Rudnik: 8. in 9. aprila ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«, 15. in 16. aprila angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«.
RIBNICA: 8. in 9. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Bernardine«, 15. in 16. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Zbogom orožje«
LOŠKI POTOK: 9. aprila italijanski barv. film »Poslednji raj«, 16. aprila italijanski barvni film »Senso«.
SODRAŽICA: 8. in 9. aprila češki film »Karakatit«, 15. in 16. aprila nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«.
VELIKE LAŠČE: 8. in 9. aprila jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«, 15. in 16. aprila norveški film »Devet življenj«.
KOČEVSKA REKA: 8. in 9. aprila ameriški barvni film »Komu zvoni«, 12. aprila švedski film »Nasmeh poletne noči«, 15. in 16. aprila francoski barvni film »Moj stric«.
PREDGRAD: 8. in 9. aprila jugo-slovansko-francoski barvni film »Mihajlo Strogov«, 15. in 16. aprila italijanski barvni film »Odisej«.
OSILNICA: 9. aprila češki film »Volčja jama«, 16. aprila jugoslovanski film »Dalmatinska svatba«.
DOBREPOLJE: 8. aprila italijanski film »Siromašni, ampak lepi«, 9. aprila francosko-italijan-ski barvni film »Črni Orfej«, 12. aprila italijanski film »Lepe, ampak siromašne«, 15. in 16.' aprila ameriški barvni cinemascopski film »Wichita«.
PONIKVE:	13. aprila italijanski
film »Lepe, ampak siromašne«.
bila dobra. Člani Združenja v Dolenji vasi želijo, da bi bila taka tekmovanja večkrat.
V Dolenji vasi se rezervni oficirji pripravljajo na orientacijski pohod, prav tako tudi v Sodražici. V Sodražici bodo organizirali tudi strelsko ocenjevalno tekmovanje.
»Ribnica včeraj« v »Krošnji«
Ob občinskem prazniku je izdal pionirski odred »Antona Majnika« v Ribnici obširno številko svojega glasila »Krošnja«. S to številko se je pionirski odred vključil v Jugoslovanske pionirske igre: »Naš domači kraj včeraj, danes in jutri«.
Ribnica včeraj — pred NOB, je zajeta v tej številki »Krošnje«. Pionirji so zbirali odlomke po zgodovinskih virih, po predavanju tov. Trošta in po pripovedovanju odraslih o preteklosti Ribnice, in jih prispevali za svoj list.
»Ribnici med NOB« se bodo posvetili meseca maja, ko bo izšla v »Tednu mladosti« tretja številka »Krošnje«. »Ribnica danes« pa bodo opisali v juniju, v letošnji zadnji številki. Ker se tekmovanje nadaljuje še v prihodnje šolsko leto, bodo naslednje številke posvetili razvoju ribniške doline v prihodnjih letih.
Tudi v likovnem in tehničnem krožku pridno delajo. Od 6. do 12. aprila bo v velikih izložbenih oknih na pošti v Ribnici razstava najboljših izdelkov. Prikazana bo Ribnica v preteklosti, nekatere ribniške šale in razvoj domače obrti.
Pionirji pevci pa se pripravljajo na velik pevski nastop.
Krojni letaj
S. marcem se je tudi v Kočevski Reki pričel težko pričakovani krojni tečaj. Zanimanje zanj je bilo zelo veliko. Prijavilo se je 50 žena.
Tečaj je organiziralo predstavništvo »Singerja« iz Ljubljane. Tečajnice so razdeljene v dve skupini. Tečaj se vrši petkrat tedensko po tri in pol ure za vsako skupino.
Začetniški tečaj bo trajal mesec dni. Temu bo sledil nadaljevalni tečaj. Predstavništvo »Singerja« je v ta namen odstopilo 12 strojev. Tako tečajnice lahko z modernejšimi stroji pridobivajo praktično znanje, ki je vsaki gospodinji nujno potrebno.
Tečajnice prispevajo za tečaj 2.200 din.
na
ga
Tisti dan jc vedro sonce še ukradlo jeseni in ga dodalo poletju, sijalo je in se lesketalo na gladini potoka. Na slehernem valu. v vsaki smeri, kamor si pogledal, je bilo sonce. Mi smo delali pod jezom, prek katerega je drla narasla voda, mlinčke. Nič ni lepšega, kot delati mlinčke iz Ieščevih vej in rogovil nekaj dni po dežju, ko lije voda čez jez in se steka v suho strugo, ki je polna samo ob povodnjih. Tistikrat smo napravili vsi skupaj en sam velik mlinček in nanj speljali vodo. Umili smo si roke, stopili k strani in gledali. Vsak je hotel še kaj popraviti. Romanu je bil mlinček previsoko postavljen, Jožek ni bil zadovoljen z lopaticami, Janče je hotel, da bi odtrgali z jezu desko, da bi bilo več vode.
Od hiš so se oglasili posamezni streli. Pokukali smo iz jarka. Nič posebnega nismo opazili. V tistih časih smo slišali streljanje vsak dan. Roman je začel potiskati rogovili, katerih se je vrtel mlinček, globlje v zemljo. Mi smo gledali. Dejal sem:
»Desna je previsoka.«
»Ne gre globlje. Spodaj mora biti kamen.«
»Zakaj si potem levo tako globoko zabil?«
»Ne voham, če je kamen spodaj.«
»Potegni levo ven. Jaz bom odtrgal desko na jezu,« je rekel Janče.
Vsi smo se ozrli proti njemu.
»Ali si upaš?« je vprašal Jožek.
»Upam, kaj pa mislite.« Pogledali smo ga. Kar je Janče rekel, to je tudi storil. Bil je večji od nas, imel je pištolo, znal je razdirati bombe, iz polomljenega bicikla je napravil avto, ki smo ga poganjali s pedali in rekel je, da pojde z njim, ko bo vojne konec, v Ljubljano. Mi smo Verjeli, kajti kar je obljubil Janče, je tudi storil.
V trenutku smo odreveneli. Izza ovinka suhe struge se je spognjen, s sunkovitimi skoki bližal moški v pisani obleki. Voda je brizgala izpod njegovih nog na vse strani, bil je prsten po obrazu in rokah, obleka se mu je prilepila na telo in ko jc bil še nekaj korakov od nas, sem slišal njegovo sopenje. Obstal je pred nami. Videl sem, da se mu kolena tresejo. Hotel je nekaj reči, a mu je manjkalo sape za besedo. Z desnico je šel do ust, kot bi si hotel pomagati.
»Fantje — če pridejo — recite — recite, da sem šel čez —« Vzelo mu je besedo. Imel je napet izraz na licih. Trajalo je trenutek, preden je pokazal na vodo. Potem se je z naporom pognal za grmovje, odlomil nekaj vej in nismo ga več videli; samo premikanje vej je prihajalo do naših ušes. Utihnilo je naglo. V šumenju vode je zamrlo sunkovito dihanje, ki smo ga sprva še slišali.
Janče je skočil do jezu in jel razmajavati desko. Mi smo se prestopali v tesnobni napetosti, gledali drug drugega, opazovali Jančetovo početje in se ozirali okrog. Meni se je zdelo, da moškega poznam.
»To je Plevelov ata,« sem rekel.
»Pugljev je. Jaz ga poznam. Zaprli so ga,« Je trdil Roman.
»Držita jezike!« Janče je skočil do nas. »Ali ne vidite?«
Ozrli smo sc v smer, kamor je gledal. Proti nam je teklo nekaj visokoraslih vojakov, zaslišali smo njihovo govorico v tujem jeziku; tisti, ki je šel prvi, se je oziral nazaj in razjarjeno kričal povelja. Cim bliže so bili, tem bolj smo se sestopali v gručo, si dali opraviti v žepih in brskali smrkave nosove. Skušal sem se neprisiljeno vesti. Prvi je obstal pred nami in nas oplazil s pogledom. Tišina je kljuvala, v grlu sem čutil tesnobo, ustnice so vzdrhtevale, pogled je preskakoval od Romana, Jančeta in Jožka na vojake, ki so stali pred nami, roke so postale znojne in obrisal sem jih v hlače. Tisti, ki je prišel prvi do nas, je zarjul. Nismo ga razumeli in skomignili smo z rameni. Brž potem je namignil enemu izmed vojakov, ki se je postavil pred nas:
»Ali ste videli, kam je bežal?«
Njegove besede so imele tuj prizvok. Vsi smo molčali, nobeden si ni upal spregovoriti prvi. Zona mi je polivala hrbet in bedasto sem se nasmehnil.
»Hitro, hitro povejte, če ne...« Govoril je nestrpno. Minil je samo trenutek, ko nas je premeril, potem je stopil pred Jančeta, ga pahnil za korak nazaj, ga zgrabil za vrat in ga stresel:	<
»Povej, kam je bežal?«
Janče je pokazal proti vodi.
»Cez vodo?«
»Mhm.«
»Kako je bil oblečen? Hitro! Hitro!«
»Tako, tako — pisano.«
Rekel je nekaj besed v tujem jeziku. Vojaki so se zavihteli čez jez in zabredli v vodo. Mi smo se razbežali domov. Slišali smo, da je pobegnil Pugljev ata. Ne vem, kako se je rešil. A ujeli ga niso.
Program dela začetnega tečaja je naslednji: spoznati mehanizem stroja in aparatov, izdelava krojev po merah iz papirja in izdelava gotovih modelov iz svilenega papirja.
V nadaljevalnem tečaju je v programu prosto šivanje iz tekstila po krojih, ki jih bodo tečajnice izdelale v začetnem tečaju.
Tečajnice so za delo zainteresirane in so zanj pokazale veliko
zanimanje. Želja vsake udeleženke je, da bo doma lahko sama opravljala šivanje za potrebe družine.
Težave so le v tem, ker nimajo strojev doma vse gospodinje in ker so mnoge prezaposlene z redno službo.
Učiteljica Betka Pokljukar se trudi, da bi tečajnicam čim bolj pomagala pri pridobivanju znanja.
NIL
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA, 8. APRILA:
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Radijska šola -za nižjo stopnjo — 9.25 Vedri zvoki — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Dve ameriški popevki — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico —
12.00	Instrumentalni ansambel Srečka Dražila - 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Po domače vam igrajo mali ansambli — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga —
16.00	Popevke in vedri ritmi — 16.40 Komorni moški zbor iz Ce-
Cestitka
Za strojnega inženirja je diplomiral Miško Briški iz Puca. Iskreno mu čestitajo sorodniki iz Črnuč.
lja — 17.00 Lokalni dnevnik —
17.15	Po kinu se dobimo — 17.45 Pevec Krsta Petrovič — 18.00 Jezikovni pogovori - 18.30 V planinski koči — 18.45 Okno v svet —
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vsakemu nekaj — 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave —
21.00	Za prijeten konec tedna! —
22.15	Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA, 9. APRILA
6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Veselo na pot — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Pihalni orkester JLA — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za otroke — 8.40 Z zabavno glasbo v novi teden —
10.00	Še pomnite, tovariši... — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino — 11.45 Orkester Mantovani — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. del — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Z glasbo po Evropi — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. del —
115.15	Reklame — 15.30 Kar radi I poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Koncertni valčki -. 16.40 Peli so jih mati moja — 17.00 I Radi bi vas zabavali — 17.30 Radijska igra — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 V ritmu počasnega foxtrota — 21.00 Rezervirano za operno glasbo —
22.15	Ples ob radijskem sprejemniku —	23.05 Nočni simfonični
koncert.
Športna tekmovanja
Športni sekciji pri Kovinskem podjetju in LIP v Ribnici sta zelo aktivni. Organizirali sta že dvoboje v odbojki, rokometu in šahu.
Cenjene naročnike, ki so v zaostanku za prvo polletje prosimo, da naročnino čimprej poravnajo.
Uprava »Novic«
V Sodražici bodo gradili
V Sodražici so skoraj že končali B pripravami za zgraditev Zdravstvenega doma. Stal bo na sredi Sodražice in bo moderno urejen. V avli doma bo vzidana spominska plošča z imeni vseh padlih za svobodo.
Z gradnjo bodo pričeli prihodnji mesec. Po predračunu bodo stroški gradnje nad 26 milj. din. Prebivalci na tem področju so se že obvezali prispevati sami več kot 10 milj .din. Za ostali znesek bodo dobili investicijski kredit. Tudi prostovoljno delo bodo organizirali. Doslej so obljubili pre- :
bivalci napraviti skoraj 3.000 prostovoljnih ur in 1.200 vprežnih ur. Dom bo sodobno opremljen in dovolj prostoren za vse ambulantne prostore. Tudi posvetovalnico za matere bodo uredli.
Dom bo za Sodražico in okoliške vasi velika pridobitev. Z kmečkim zavarovanjem, ki so ga uvedli, se je namreč število zavarovancev izredno povečalo, s tem pa so nastale tudi večje potrebe po zdravstveni zaščiti.
Računajo, da bo dom zgrajen že letos.
Slabo urejeno gostinstvo
Ce nameravaš v Drago, pusti trebuh domas ker nimaš v tem kraju z njim kaj početi. Tu nimajo gostišča, kjer bi popotnik, ki ga je zanesla pot semkaj, lahko po-užil kaj toplega.
Dragarski predel je sploh reven s gostinstvom. Imajo dve privatni gostilni na Lazcu in Travi, in to je vse. Gostilni sta kmečki in ne nudita popotnemu človeku hrane, kakršne si želi.
čini želijo, da se te stvari izboljšajo. Ko smo razpravljali z ljudmi o težavah gostinske mreže so bili mnenja, da bi morala tudi občina storiti ustrezne mere ...
Se slabše je s preskrbo mesa. Če si prebivalec teh krajev zaželi meso, se mora napotiti v Loški potok ali Cabar — v oba kraja pa je precej daleč. Menimo, da bi brez kakih posebnih stroškov uredili na Dragi prodajalno mesa. Or-
Čas bi že bil, da se v Dragi, ki ganizirati bi jo moralo sosednje
je središče teh krajev uredi sodobno gostišče. Menimo, da ne bi bilo potrebno graditi novo zgradbo, ker tako zgradbo v tem kraju Imajo. Gostišče naj bi imelo tudi nekaj prenočišč, da bo lahko potujoči človek prespal.
Neprijetno je potovati, še manj pa prebivati v krajih, kjer je gostinstvo še pastorka. Tudi doma-
mesarsko podjetje.
Tudi peka nimajo. Kruh pečejo doma. Tudi prodaja kruha bi se dala urediti na nek način.
Se bi lahko naštevali. V vsem dragarskem koncu ne premorejo brivca, nimajo mizarja, kovača, skratka obrtniki so v teh krajih skoraj neznani. Tako stanje se ne bo moglo vleči v nedogled.
Zakaj tako!
Prejšnji mesec sem potoval z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Dobrepolju. Zraven sem povabil tudi tovariša K. M. iz Kočevja. Namenil se je, da bo iz Dobrepolja potoval v Kočevje s prvim jutranjim vlakom, ker sem sam odpeljal v drugo smer.
V Dobrepolje sva prispela še pred četrto uro zjutraj. Jutro je bilo mrzlo, zato sva stopila do železniške postaje. Vrata v čakalnico so bila zaprta. Potrkal sem na vrata prometne pi-
sarne. Enkrat, dvakrat, nihče se ni oglasil. Predrznil sem se potrkati še tretjič. Uslužbenec postaje se zadre: »Naprej!«. Vstopil sem in povprašal, če bi tovariš lahko ostal na toplem do prihoda kočevskega vlaka? Odgovor: »Zapri vrata in beži ven« mi je zaprl sapo. Posto-jim, kot ga ne bi razumel in vprašam še enkrat. In zopet se je zadrl: »Zapri vrata in se poberi!«
Nisem pričakoval, da so med nami še tako surovi ljudje!
Pionirske igre
V okviru Pionirskih iger so se tudi pionirji na naših šolah udeležili nagradnega natečaja in pisali šolske naloge. Pod naslovom: »Moj rojstni kraj v revoluciji,« in »Partizan pripoveduje«, so obdelali življenje naših ljudi med vojno in napisali tisto, kar so jim pripovedovali bivši partizani. Objavljamo krajši sestavek pionirke iz Loškega potoka.
»TRAVNIK
so požgali«
Rada poslušam starše in starejše ljudi, ki pripovedujejo o gro-' zotah pretekle vojne. Najbolj pa me pretrese, ko pripovedujejo o požigu naše vasi. V Travniku je bila večina ljudi za partizane.
28. julija 1942. leta so odpeljali učitelja iz naše šole Italijani, ob ofenzivi pa so 30. jujija požgali vas Belo vodo, drugi dan pa pobili v Sodolu osemnajst talcev in požgali še ves Travnik.
Ljudje so umikali živino in bežali prpti gozdu. Drugi dan so se vračali na pogorišča. Rusova mama, ki je mati štirih partizanov, je postavila štedilnik ob pogorišču svoje domačije. Rekla je, da ni imela še nikoli tako svetle kuhinje kot tedaj.
Ljudje se vsega tega niso prestrašili, ampak še bolj vneto sodelovali s partizani. •
Rus Marija, učenka VI. r. Loški potok
Rletiljstvo v Laščah
Iz malega obrata »Pletiljstvo« v Velikih Laščah, kjer je bilo zaposlenih sedem oseb, se je razvil velik obrat, ki zaposluje že 46 ljudi. Obrat ima petnajst strojev in je del podjetja »Angora«. V obratu izdelujejo volnene izdelke: jopice, puloverje, kapice in žabice. Nameravajo pa se specializirati na izdelavo pletenin za otroke. Zaposlene so same ženske.
Delavnica ima lepe prostore in delavke se v njej dobro počutijo. Izdelki so kvalitetni. Potek dela je zanimiv. Začnejo s previjanjem, nadaljujejo s pletenjem in koča j o s šivanjem po tekočem traku.
Članice kolektiva se lepo zahvaljujejo vsem, ki so omogočili, da imajo danes v Laščah pletilj-ski obrat.
čevje—Osilnica kratek postanek, v redu, ko avtobus n Ravno prav za kratek razgovor, strmini nenadoma obstane. Stroj
Morda prekratek za vsa dolga leta. ki sta jih s starim Fiatom prevozila po tej cesti.
Sprevodnik Janko Štimec je začel na tej progi že leta 1947. Z istim avtobusom. Bil je tedaj eden najmodernejših, kar jih je imelo kočevski avtopodjetje. Na
je delal normalno, tudi kolesa so se vrtela, vendar na mestu. Avtobus je začel drseti nazaj. Najprej počasi, nato pa vse hitreje. Ustavili smo se po dvajsetih metrih neprostovoljne vožnje tik ob robu največje globeli. Kaj to pomeni ve vsak, ki po-
prednji strani je takrat še nosil zna Čolnarski klanec. Izstopali pločevinasto tablico z napisom smo v sneg tri metre globoko. »Adis Abeba 1939«. To je bil Vendar se je vse srečno kon-znak generalnega popravila, ki čalo. Prvo kolo je zapelo za rob ga je tedaj v Etiopiji opravila in tako obdržalo avtobus na ce-italijanska vojska. Kdo ve, kod sti.«
je od tedaj vse prevozil in ko- Pred odhodom sta mi oba za-liko kilometrov je napravil. Če- trjevala, da sta z avtobusom ze-prav mu po zaviti in luknjasti lo zadovoljna, vendar pa nista cesti od Kočevja do Osilnice ni mogla skriti želje, da bi tudi sa-kaj prida, se za svoja leta še kar ma kmalu dobila nov avtobus, dobro drži. Janko pravi, da so ga tudi potniki že kar vajeni.
Šofer Peter Katern je sedel prvič za njegov volan leta 1951.
Od tedaj pa vsak dan nekaj čez sto kilometrov. »In tvoj najbolj neprijeten doživljaj«, sem ga vprašal.
»Brez Čolnarskega klanca, ki nam jo največkrat zagode, ne bi bilo pravega strahu.
Pozimi leta 1953 sem peljal iz Broda na Kolpi nazaj v Kočevje člane rudniške godbe. Sneg je bil zmrznjen, cesta v Čolnar-
Spoznavaj svojo
ožjo domovino
Pionirski odred »Jože Šeško« Kočevje je napovedal pionirjem osnovnih šol v Fari, Stari cerkvi, Kočevski Reki, Ribnici, Sodražici, Loškem potoku, Velikih Laščah in Dobrepolju naslednje tekmovanje: Pionirski odred, ki še nima imena si bo v etapi »Moj kraj včeraj« izbral ime po zgodovinsko znani in 'zasluženi osebi ali kraju. Hkrati pa bo odred, oseb ali kraj, po kateri nosi ime, predstavil v neki pismeni obliki (življenjepis, krajepis). Prispevke bo ocenil občinski odbor za pionirske igre v ' Kočevju in objavil ter nagradil najboljše delo.
Odbor za pionirske igre je poslal razpis vsem pionirskim odredom kočevske občine za oddajp — »Spoznavaj svojo ožjo domovino«. Pionirji bodo tekmovali posamezno ali v ekipah. Osnova za študij je knjiga Kočevska, ki jo je izdalo Turistično društvo Kočevje. Oddaja bo v maju. Mali kino je pripravil film:	»Povodni mož«
prejšnji mesec. Predstave so vsak drugi petek ob 16. uri v otroški ustanovi »Kekec«. Vabljeni so vsi predšolski otroci in mlajši šolarji.
ZBOROVANJE ZADRUŽNIKOV 9. aprila bo v domu Partizan v Ribnici letni občni zbor Kmetijske zadruge Ribnica. Na občni zbor bodo povabili vse zadružnike iz celotnega območja zadruge. Občni zbor bo izvenel kot politična manifestacija in v znamenje doseženih uspehov.
Kdo zasipa studenec
V	bližini kočevskega strelišča je studenček, ki je že dolgo znan po dobri pitni vodi. Sem so hodili v sušnih dneh po vodo tudi iz Dolge vasi in okolice. Nosili so jo s škafi na glavah, nalivali v sode in vozili s konji ali kravami domov.
Bližnji sosedje uporabljajo vodo za pitje še sedaj vse leto. Večkrat je studenec do vrha zasut s kamenjem, zato je treba napornega dela, da se studenec očisti. Toše je letos že večkrat pripetilo-Zadnjo nedeljo je bil studenec spet zasut, tokrat z velikim kamenjem. Očistili smo ga, v ponedeljek pa je bil spet poln kamenja.
Kdo zasipava studenec? Verjetno šolarji. Prav bi bilo, da bi učitelji in starši posvarili otroke, naj tega ne delajo. Nismo vsi tako srečni, da bi zavrteli pipico in bi voda pritekla. Vodo moramo daleč in težko nositi, zato n a ji mladi ljudje puste studenček poleg strelišča na miru.
A. S.
Mladinski odbojkarski turnir
V	nedeljo 2. aprila je bil v počastitev delovnih mladinskih brigad odigran med mladinskimi aktivi odbojkarski turnir. Nastopilo je osem ekip: Gimnazija, IT AS, KGP, pripadniki JLA, Rudnik, AVTO, Dolga vas in »Oprema«.
Ekipe so igrale na dva dobljena seta, na izpadanje po sistemu. Prvo mesto so premočno osvojili dijaki, ki so vse svoje nasprotnike premagali z 2:0. V finalni tekmi so zmagali proti IT AS tudi z 2:0 in setih celo 15:7 in 15:4. Dijaki so igrali odlično in so bili vsaj za razred boljši od ostalih. Najboljši je bil reprezentant Kočevja Janez Nučič, ki je bil obenem najboljši igralec na turnirju. Tudi ostali dijaki so igrali zelo dobro.
Organizatorji in sodniki so na zadovoljstvo vseh svoje delo zadovoljivo opravili. Finalne tekme je sodil profesor Saša Bižal.
V	zmagovalni ekipi so igrali: Nučič, Kvaternik, Istenič, Mate, Purkart in Kapš.
K. I.
Bili smo na TRAVNI GORI
25. marca smo pionirji osnovne šole na Gori imeli pohod na Travno goro. Udeležili smo se ga vsi. Vreme je bilo lepo, sneg po travnikih ni prav nič motil našega razpoloženja. Veselo smo se kepali in preizkušali, kdo boljše meče kepe. Nekateri pionirji so že po kratkem času dobili na obrazu rožnato barvo. Tudi najmlajši, učenci I. razreda se niso utrudili.
Prišli smo na travnogorske pašnike. Zagledali smo pastirjevo ko-
čo, hlev, senik. Potem smo nadaljevali pot proti Travni gori. S pesmijo smo se bližali proti domu na Travni gori. »Ustavite se«, nas je opozorila tovarišica. Odšli smo v dolino, kjer je kruti sovražnik vzel življenje trem vzornim Ivančičevim fantom. Vsakdo izmed nas je vedel povedati marsikaj o njih. Ze dalj časa poizvedujemo, kakšno je bilo njihovo življenje v mladih letih.
S šopki smo posuli tla pred spomenikom padlih borcev nad domom. Zapeli smo nekaj partizanskih pesmi in obljubili s pionirsko himno, da bomo ostali zvest* priborjeni svobodi. Potem smo od' šli k domu. Temeljito smo si ga ogledali. Okrepčali smo se z malicami in se šli igrat.
Domov grede smo zopet nabirali cvetice, peli in se pogovarjali.
Sele ob slovesu smo spoznali, da smo le precej utrujeni. Staršem smo pripovedovali o lepili vtisih z našega pohoda.
Pionirski odred »Majda Šilc«, Gora

»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
»Kasneje,« je Zucker živčno bobnal po mizi. Gray mu je bral z obraza: ne ve, kaj bi.
»Harry, niste odgovorili na moje vprašanje,« ga je Gray opomnil. »Ali imate dokaze, da ni Eileenina izjava zlagana? Ali je vedela vse tisto, kar bi morilec Beverly Bondove moral vedeti? Nož in...«
»Dovolj ve!« je rekel Zuckcr. »Pravkar je bila tu. Povod je imela za uboj, ugotovili smo nekaj reči, ki vam o njih ne morem pripovedovati. Podrobnosti, ki jih pozna, povsem zadoščajo.«
»In podrobnosti, ki jih ne pozna, morilec pa
bi jih?«
»Kdo pa ve, kaj bi morilec opazil in česa ne? Pomislite: vdrete v stanovanje, se spopadete, ■grabite nož in — no, potem jo popihate. Koliko podrobnosti bi si zapomnili? Eileen se vsega ne spominja, najvažnejše reči pa je jasno pove-dala.«
»Kaj vas pa potem jezi, če je šlo vse tako gladko?« je Gray vztrajal pri svojem. »Nekaj Imata v mislih. Na dan z besedo!«
»Cela vrsta nevšečnosti,« je rekel kapetan Zucker. »Ali ste brali?«
»No, Harry, povejte mi, kaj vas teži.«
»Prekleto! Kar štiri morilce imamo. Zadnjo izjavo smo dobili pred pol ure.« Jezno je zaprl predal. »Ob tem si kar prihranite tisti srečni nasmešek za kasneje. Herrickova hči je bila tam, drugi pa so le brali o zločinu.«
»Glejte, Harry,« je rekel Gray. »Ce je Eileen kriva, je še ni treba zapečatiti. Kaj pa oni trije? Rad bi vedel kaj več o njih.«
»Njihove izjave niso "kaj prida.«
»No, kaj vas potem grize?«
»Nič,« je rekel policijski kapetan. »Zadnjega smo pravkar zasliševali. Nekaj časa sem poslušal, vendar dovolj dolgo: domišlja si. Pojdiva v zašli-ševalnico!«
*
Možic na drugem koncu mize je Graya spominjal na miš. Droban je bil in vihrav, ozkega obraza in suhih lic. Kar naprej si je s kazalcem, rjavim od nikotina, drgnil nos, vmes pa je gledal zdaj enega, zdaj drugega.
»No, Mike, sedite,« je Zucker rekel Grayu. »Nekaj ga bom vprašal. - Ime in priimek?«
Suhi možic se je živčno presedel. »Ferguson,« je rekel in si podrgnil nos. »Sidney Ferguson.«
»Stanovanje?«
»Ali spet vse od kraja? Resnico bom povedal, čisto resnico. Zakaj mi ne verjamete?«
»Poslušam,« je rekel Zucker. »Kaj bi radi povedali?«
Gray je opazil, da je mišji obraz preletel nasmeh zadovoljstva.
»Morilec sem,« je rekel možic. »Sam sem se prijavil, sam!«
»Nadaljujte,« je naveličano rekel Zucker.
»Beverly Bond. Lepo dekle. Ubil sem jo. Potem sem podtaknil ogenj v njenem stanovanju.«
»Zakaj?«
»Rop. Vlomil sem, ona je vzkliknila. Moral sem jo prisiliti k molku. Pa sem jo z nožem.«
»Kje ste našli nož?«
. »S seboj sem ga prinesel.«
»Kdaj se je zgodilo?«
Ferguson se je v zadregi oziral po steni. »Ne vem natanko, nisem gledal na uro. Morda okoli devetih, lahko pa tudi kasneje.«
»Kje je bila žrtev, ko ste odšli? Kam je bila obrnjena? Ali lahko opišete opremo v sobi? Kako je bila žrtev oblečena? Ali je bila plavolaska? Ali kostanjevih las?«
Ferguson se je zapletal. Nad njegovo glavo sta se Zucker in Gray spogledala. Gray je vedel: Ferguson ima vzrok za izpoved, pa jo je navezal na ta umor. Kaj je storil? Ali jc hotel priti v liste? Morda, ali pa tudi ne. Graya je imelo, da bi možica vprašal to in ono.
Še kakih pet minut je Zucker zasliševal »kandidata za morilca«, kakor ga je na tihem označil, potem pa je izpraševanje prepustil detektivoma in pokimal Grayu.
»No, kako?« ga je vprašal zunaj.
»Nekaj ga teži,« je rekel Gray. »Mislim, da...«
»Kapetan Zucker, nekdo bi rad govoril s psihiatrom Grayem,« je rekel urednik, ki jima je prišel nasproti.
»Kar pojdite, Mike jaz moram po opravkih,« je rekel Zucker. »Pustite to reč pri miru,« je še dodal.
»Nemara jo bom res,« se je Gray pikro nasmehnil.
*
»Gray, pri telefonu Daley Quine,« je Gray slišal močan bas. »Philip Herrick mi je zaupal obrambo svoje hčere Eileen. Ce utegnete, bi se kaj pomenila.«
»Prav. Ali pri kosilu? Kar povejte, kje! Ob Pol dveh? Na svidenje!«
*
Velika restavracija je bila polna kramljanja ljudi' za belo pogrnjenimi mizami. Gray se je oziral po Daleyu Quinu, možakarju s sivo levjo grivo in daleč naokoli najbolj znanem advokatu.
»Quina še ni,« mu je rekel natakar, tisti trenutek pa je Gray opazil, kako mu izza mize ob steni maha z roko čokat mož s kostanjevimi lasmi.
»Tudi Pollard čaka nanj,« je dodal natakar, ko je opazil, kam gleda Gray. »Ali boste sedli K njemu?«
Gray je stopil po tekaču med mizami. Pollard se mu je medlo nasmehnil. Kakor po navadi Se nosil obleko po meri, z njegovega obraza in & glasu je Gray razbral zaskrbljenost.
»Kako je z Eileen?« je vprašal Pollard. »Njen oče mi je povedal, pa kar ne morem verjeti. Al' se ji je zmešalo, Gray?«
»Ne vem, kaj naj rečem,« mu je odvrnil Gray. »Quina še ni?«
»Na poti je. Vse skupaj je šlo tako naglo, d» sc še nismo znašli. Kaj boste? Jaz bi martini-*
Naročila sta pijačo. Pollard sc je previdno naslonil na mizo z belim prtom. »Ne razumem#* jc rekel. »Eileen je najbrž čisto iz sebe.«