v Številka 20 Spored od 12. do 18. maja 1940 Izvlečki sporedov inozemskih postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 5 Hamburg: Pristaniški 4. 7 Berlin: 4 RO. 10.30 Breslau: Pevski 4 s klavirjem. 11.40 Stuttgart: Opoldanski 4. 14 Dunaj: Komorni 19.10 Bohmen: 4 sudetske Filharmonije. 0.30 Hamburg: 4 RO. 21 Italija: Simfonični 4 (dirig. Cle-mens Kraus). 10 Beromunster: J. S. Bach: 4 za godalni orkester. 19.30 Horby: Orkestralni in solistični 4. 22.10 Budapest: Komorni 22.15 Bratislava: Klavirski Ponedeljek: 7.05 Dunaj: Orgelski 8.30 Breslau: Orgelski 4-10.15 Frankfurt-iSaarbriicken: Han-dlov oratorij za soli, zbor in ork. 14.25 Stuttgart: Popoldanski 17 Hamburg: Pevski 4 s klavirjem. 19.15 Breslau: Pisan & RO in solistov. 19.15 Frankfurt: Večerni 4-21 Italija I.: Simfonično-vokalni 4-19.30 Horby: Violinski 4-20 Sottens: Orkestralni 4. 20.30 Francija I.: Lirična oddaja. 22.30 Horby: # komorne glasbe. Torek: 7.20 Koln: Jutranji 11 Berlin: Delavski 4. 14.25 Koln: Popoldanski & RO. 16.10 Bohmen: Komorna glasba. 16.10 Stuttgart: 4 RO in solistov. 17 Breslau: 4 narodnih pesmi. 17.15 Italija, skupni spored: Sopra- nistični 4-20.30 Italija II.: Orkestralni 4. 20 Bukarest: 4 italijanke glasbe. 20.10 Budapest: Orkestralni ž. 20.30 Francija I.: Orkestralni 4. 20.45 Beromunster: 4 francoske gl. ,22 Francija I.: Orkestralni 23 Praga: 4 češke glasbe. Sreda: 7.20 Munchen: Delavski 4- 11 Stuttgart: Opoldanski #. 12 Breslau: Opold. & RO in zbora. 12 Koln: | RO. 16.10 Hamburg: $ RO. 19.15 Frankfurt: 4 RO. 20.05 Praga: 4 Dvofakovih skladb. 20 Bukarest: Simfonični orkester. 20.30 Francija I.: & sodobne glasbe. 21 Bratislava: Orkestralni 21.35 Horby: Klavirski 23 Praga: 4 češke glasbe. Četrtek: 10 Frankfurt: 4 pihal. 15 Breslau: Popoldanski 4 BO. 16.10 Stuttgart: 4 RO. 16.15 Miinchen: Pevski dueti s klav. 19.50 Hamburg: Orgelski &,. 20.30 Breslau: Narodne pesmi (zbor in orkester). 20 Bukarest: Simfonični 4 Filharmonije. 20.30 Sottens: Instrumentalni 4. 22 Francija I.: 4 komorne glasbe. 23 Praga: 4 češke glasbe. Petek: 11 Bohmen: Delavski 4- 14 Breslau: Popoldanski i RO. 15 Stuttgart: Popoldanski i. 16.40 Hamburg: 4 RO. 19.15 Munchen: 4 RO. 20 Berlin: & RO. 21 Italija II.: Lažja simf. glasba. 22.45 Italija II.: Soprranistični 4. 17.50 Praga: 4 komorne glasbe. 20.30 Francija I.: Orkestralni 4. 20.45 Beromunster: 4 zbora in ork. 22.15 Bratislava: | komorne glasbe. 23 Praga: | češke glasbe. Sobota: 7.20 Munchen: 4 RO. 13.10 Berlin: Orkestralni 4. 14.10 Breslau: Komorni 4-14.25 Stuttgart: Za delopust. 14.30 Frankfurt: Popoldanski 4. 16.10 Hamburg: Narodne pestni. 16.10 Berlin: Za delopust. 19.30 Dunaj: 4 RO in solistov. 19.35 Bratislava: 4 RO in solistov. LAHKA GLASBA Nedelja: 8 Bohmen: Komorni 17.2C Italija, skupni spored: Pisan i. 19.15: Berlin: Lahka glasba. 22 Italija II.: Plesna glasba. 23.15 Italija I.: Plesna glasba. 17 Bratislava: Pisan 4. 17.30 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 18.25 Praga: 4 zabavne glasbe. Ponedeljek: 9 Hamburg: Lahka glasba. 19.15 Berlin: 4 lahke glasbe. 21 Italija IH.: Plesna glasba. 17 Beromunster: Zabavni 4-17.25 Praga: Pisan 4. 17.30 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 20.30 Bratislava: 4 lahke glasbe. Torek: 9 Hamburg: Lahka glasba. 11 Dunaj: Zabavni 4 RO. 15 Miichen: Zabavni 4 RO. 17.25 Frankfurt: Zabavni 4-19.15 Berlin: Lahka glasba. 22.15 Horby: Kabaret. 22.20 Praga: Zabavna glasba. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sreda: 9.30 Berlin: Pisan ž. 13.15 Italija skupni sp.: Lahka gl. 15 Dunaj: Zabavni 4. 20.30 Italija II.: 4 veselih pesmi z orkestrom. 19.55 Horby: Kabaret. 20.20 Bratislava: Zabavni 4 RO. 23.20 Budapest: Ciganski orkester, četrtek: 11 Dunaj: Lahka glasba. 15.15 Hamburg: Zabavni 4. 16.30 Berlin: Lahka glasba. 20 Berlin: Zabavni 4 RO-18.10 Praga: Pisan spored. 21.25 Sottens: Florentinski maj. 23.25 Budapest: Plesna glasba. Petek: 11 Frankfurt: Lahka glasba. 12 Miinchen: Zabavni 4- 20.30 Breslau: Pisan glasbeni večer. 19.20 Bratislava: Slovaške narodne pesmi. 20.45 Sottens: 4 lahke glasbe. 22.15 Horby: 4 lahke glasbe. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sobota: 10 Bohmen: Pisan 4- 12.10 Munchen: Lahka glasba. 19.50 Hamburg: Zabavna glasba. 20.15 Munchen: Plesna glasba. 21 Italija I.: Plesna glasba. 22 Italija III.: Plesna glasba. 17 Sottens : 4 lahke glasbe. 21 Praga: Operetna glasba. ■ 22.15 Horby: Plesna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganski vrkester. 22.20 Praga: 4 zabavne glasbe. 23.20 Budapest: Ciganska godba. OPERE IN OPERETE Nedelja: 19.15 Munchen: Operni 4- 19.30 Flotonn: »Alessandro Stradel-la« - romantična opera. 14 Francija I.: Prenos iz 1' Opera-Co-mique. 19.35 Praga: B. Smetana: »Libuša« (H. dej.). 20 Budapest: Opereta. 20 Bukarest: Opereta. 21.15 Praga: Z. Fibich: »Š&rka« -opera (H. dej.). Ponedeljek: 19.30 Dunaj: Spevoigra. 20.15 Horby: Opereta. Torek: 20.30 Italija III.: Operetni 4. 21 Italija I.: Puccini: »Turandot« -lirična drama. Sreda: 20.30 Budapest: Donizetti: »Kapljice za ljubezen«. 21 Italija III.: Cilea: »Arlesiana« -lirična drama. četrtek: 19.15 Munchen: Suppe: »Fatinica« -opereta. 20.30 Italija II.: Handl: »Acis in Galathea« - oratorij, ter Purcell: »Fidon in Eneja« - opera. Petek: 19.15 Stuttgart: Operetni 4. 21 Italija I.: Mascagni: »Cavalleria rusticana«, nato 4 Mascagnijevih del (vodi avtor). 19.30 Budapest: Prenos iz Opere. 19.35 Bukarest: Prenos iz Opere. Sobota: 20.30 Italija II.: Dallapiccola: »Nočni polet« - opera, ter Busoni: »Turandot«. Radijski orkester RO Poročila # Koncert # O Plošče Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj). (C« TEDNIK ZA RAD10F0NII0. LETNIK XIL STEV. 20 mf) ®ADIOLIl IBUANA5J (fm SPORED ZA TEDEN OD 12 L DO 18. MAJA 1940 wl) NAROENIMA: Mesečno din 12. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popnsl, hi znaša za četrt leta din 11, za pol leta din 27, za celo leto din 64. Nakazati je torej za četrt leta din 25, za pol leta din 45, za celo leto din 80. Popnst velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-00. Čekovni račun uprave: Ljubljana ŠL 15.228. Osnutki za nove radijske prostore Ze ponovno smo pisali na tem mestu, da bomo naše naročnike sproti obveščali, kako napredujejo dela pri gradnji nove radijske postaje v Ljubljani in relejne v Mariboru ter dela za nove radijske prostore. O delih v Mariboru in Ljubljani, oziroma v Domžalah bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk. To pot se bomo omejili na osnutke za nove študijske prostore. Koncem meseca aprila so bili razstavljeni v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti v Ljubljani osnutki za palačo »Slovenskega doma«, v kateri bodo nameščeni novi radijski prostori. Natečaja za izdelavo načrtov se je udeležilo 18 arhitektov. Osnutke je ocenjevala žirija izkušenih in nepristranskih strokovnjakov. V navzočnosti so bili univ. prof. M. Osana kot predsednik in člani inž. Arh. Josip Černivec, tehn. viš. svetnik pri kr. banski upravi v Ljubljani inž. arh. Vladimir Mušič, mest. gradb. viš. svet. v Ljubljani, inž. arh. Milan Sever, pooblaščeni inženir za arhitekturo v Ljubljani, inž. Janez Umek, priv. uradnik v Ljubljani. Poročevalec razsodišča pa je bil inž. Josip Platner, poobliščeni inženir za arhitekturo v Ljubljani. Razsodišče je ocenjevalo vsak posamezni načrt po 6 različnih vidikih, ki so določali za idealno rešitev vseh vidikov skupaj 100 točk. Ocena razsodišča je bila že objavljena in ponavljamo le, da je prvo nagrado v znesku 20.000 din dobil inž. arh. Tomaž Štrukelj iz Ljubljane, tretjo v znesku 7.000 din, inž. arh. Edvard Ravnikar iz Ljubljane, četrto v znesku 5.500 din, inž. arh. Milovan Kovačevič iz Zagreba, peto v znesku 4.000 din, inž. arh. Milan Erbežnik iz Ljubljane, šesto v znesku 4.000 din, sta dobila gradb. tehn. Franc Kuglič in stavbenik Anton Mavric iz Ljubljane, sedmo v znesku 3.500 din, sta dobila inž. arh. Mirko Kovač in inž. arh. Ivan Vitič iz Zagreba, osmo pa v znesku 3.000 din, inž. Pavel Gosti iz Ljubljane. Gradbeni načrt za »Slovenski dom« je izredno mnogoličen, saj obsega stanovanja, pisarniške prostore, radijske študije, gospodinjsko šolo, knjižnico, čitalnico, predavalnico, kapelo, najemne lokale itd. Nas zanimajo seveda radijski prostori: V ta namen prinašamo dva osnutka, na katerih morajo bralci razbrati razdelitev radijskih prostorov. Zgradba po prvem načrtu naj bi imela dva vhoda: reprezentativnega iz Tavčarjeve ulice, poslovnega pa s Kolodvorske ulice. Ta drugi vhod iz Kolodvorske ulice omogoča v pritličju dostop vsemu osebju radijske postaje k oddajnemu prostoru. Kako so razdeljeni radijski prostori, morejo bralci sami razbrati. Okrog velike dvorane, ki bo služila kot veliki studio so razvrščene manjše dvorane in drugi prostori, ki so potrebni pri radijskem studiu. Upravni prostori uprava, sobe referentov, tajništva, revija itd., so nameščeni v enem izmed nadstropij. Drugi načrt, čigar tloris pritličja tudi prinašamo, ima tudi dovolj svojevrstno in praktično rešitev radijskih prostorov. Iz glavnega vhoda je omo- Tloris pritličja »Slov. doma« po osnutku ing. arh. M. Terpina. Daljša stran gleda na Kolodvorsko ul. 1 . ZA oaamr L..,.___ . pm.M tTUB/O t rrut)) o m O LAt91 LA UAinNicA i VfiA Pitic t NA F NA Po v A □ n on (AKALHKA f ČAKALNICA X Tloris po osnutku ing. arh. Gasparija. M. in inž. arh. Štruklja T. Obcestni hodnik in velika veža so črtkani. Črne točke ob hodniku označujejo strehe, ki nosijo višje etaže za 3 m naprej pomaknjene stavbe v Kolodvorski ulici. gočen dostop v vse radijske oddajne prostore, ki pa so razdeljeni v dveh etažah. Razliko med prvim in drugim osnutkom lahko sami dobro spoznate; vendar je videti prvi načrt bolj posrečeno izpeljan. Kateri izmed nagrajenih osmih osnutkov bo sprejet, o tem bo odločalo razsodišče. Verjetno je, da bodo na podlagi nagrajenih osnutkov napravili skupen nov osnutek ali pa da bodo celo iskali v novo rešitev. Vsekakor pa želimo, da bi bili načrti čim boljši in res reprezentativni po zasnovi in da bi se tudi kmalu pričelo z delom in graditvijo novih studijskih prostorov. Gregorčič - Sattner: SOČI (Koncertni spored 14. V. ob 20.) Za časa svetovne vojne je dobila Gregorčičeva pesnitev »Soči« glasbeno obliko in časovne razmere so povzročile, da je bila sprejeta pri poslušalstvu z nepopisnim navdušenjem. To, kar je Gregorčič proroško napovedal, se je tedaj pričelo uresničevati. V tej drugi svetovni vojni, razmere polagoma nalikujejo tedanjim razmeram: nad valovi iste Soče se v zraku razvijajo razmere, ki spominjajo na ozračje prve svetovne vojne: prerokbe goriškega slavčka sko-roda prično drugič zorevati. »V teh dneh bo zadonela iz naše postaje himna »planinski hčeri« —Soči. Vsa slovenska srca, ki bodo ta večer prisluhnila tem čarnim zvokom, bodo vedela, da znači v teh časih pozdrav »Soči« nam več, kot zgolj običajna skladba slovenske pesmi s spremlje-vanjem orkestra. Pozdravljena, bistra hči planin! Da moreš prodreti v bistvo Gregorčičevega besedila, se moraš postaviti v okolje, ki ga Soča v svojem teku obišče in pozdravlja: pod očakom Triglavom izvirajo prvi kristalni valovi Bovška dolina doživlja svojo otroško in mladostno dobo, kot pričaran v svojo okolico jo pozdravlja Kobarid, s pesnikovim rojstnim krajem Vršno — ji kličejo v pozdrav vile rojenice; vsa nasmejana pridrvi do Tolmina in prav kmalu nastopi pri Sv. Luciji svojo življenjsko pot, po katetri ji je začelo živo slediti pesnikovo proroško navdihovanje. Lepota in prozornost tega »planinskega raja« je nadvse očarljiva: kar najbolj primerna za okvir in spremstvo »planinski hčeri«. Po besedilu in po glasbi je očita dvodelnost pesnitve in skladbe. Prvi del pomeni visoko pesem prelestno-nikovo preroško navdihovanje. Lepo-videnje: »Pa oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan, prihrumel z gorkega bo juga.« Izmed vseh simfoničnih skladb Sat-tnerjevih je »Soči« edina, ki jo je opremil z daljšim vsebinsko-izčrpnim orkestralnim uvodom. Enoglasno za-doni dolgo vzdržani ton E v vseh oktavah: on znači moč, silnost in višino gorskih velikanov, iz katerih dna izvirajo prvi valčki Soče. Slikovito nam skladatelj riše prve viroke, ki se odbijajo in odtrgujejo od prvega vira, preskakujejo manjše in večje skaline, se med seboj spajajo, naraščajo in tvorijo že večjo strugo, po kateri že deluje močnejše življenje. Od daleč v jame melodijo, ki odmeva iz vsestranskega padanja, odbijanja šumenja; vmes poaiazoruje veseli poskočni napev, ki ponazoruje ples vodnih vil. Od časa do časa nam instrumentalne pasaže predočijo krajši in daljši vodopad, na kar se pojavljajo močna stopnjevanja, naznanjajo bližanje jezov in hudournikov. V to slikanje vda-ri poln mešani zbor z vzklikom: »Krasna si, bistra hči planin«, ki variira to misel v številnih sekvencah. Sopranski solo - prevzame besedilo: »Tvoj tek je živ in je legak,« nakar vpade zopet zbor z vzkliki: »Ti meni si predraga znanka«: ki ga zaključi fugiran stavek na isti vzklik: krasna si bistra hči planin. Najbolj vsebinsko dojet in izčrpen se zdi basov solo: A ko prideš na ravnine zakaj te živa radost, mine ? sledi zopet dolgo razpleteni vzklik: Krasna si. Pri besedah: »Ko ti prozornih glo-bočin nevihte divje srd, ne moti«, začne orkestralno slikanje »viharja, ki prihrumel bo z juga«. »Gorje, da daleč ni ta dan.« »Tod sekla bodo bridka jekla.« Zbor in orkester tekmujeta, da bi čim bliže občutila, kar izraža besedilo. Kot prerok iz stare zaveze zadoni basovo naročilo: »Tedaj se spomni bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: Ta čas narasti, vzkipi v tok strašan«. Ista naročila stopnjuje z orjaško silo celotni zbor, na svoj način podprt v orkestru: »Ne stiskaj v meje se bregov, srdita črez bregove stopi, ter tujce lačne zemlje vtopi, na dno razpenjenih valov.« Zbor to naročilo ponovi, nazadnje v enoglasju — ta s pomočjo orkestra doseže silni višek z zadnjim akordom. Orkestralna poigra, ki temu višku sledi, je le bolj formalnega značaja za podčrtan je in za podaljšanje sklepnega akorda. Skrivnostni zvoki glasbil Viola. Viola dolgo časa ni prišla do tiste pomembnosti in veljave kot ji po njeni izrazitosti pristoja. Moč njenega izraza leži v nižjih legah; zvok njenih nižjih strun ima trpko mrko barvo, dočim imajo toni v višini žalo-stno-bolestni, demonski izraz; značaj njene zvočne izrazitosti je v splošnem poln globoke tuge in se prav točno razlikuje, od basov drugih glasbil. — Glede tehnike igranja velja vse tisto,kar glede violine; je večja od violine in ima vsled tega strune uglašene čisto kvinto nižje od violinskih: a, d, g in c. Violo naziramo v alt ključu, le v visokih legah v violinskem ključu. V splošnem manjka njenemu tonu one rezke prodornosti, kot jo imajo violine: odtod prej omenjena zastrtost, melanholičnost, otožnost in stisnjenost. Violončello Strune na violon-cellu so oktavo nižje od strun viole: a, d, g, c, v splošnem ga notiramo v bosovskem, v višjih legah pa v tenorskem ključu. ZVok cella-tako v višjih kot v nižjih legah je mnogo izdatnejši v primeru z violo. Posebno stališče ima najvišja struna —a— ki, zlasti pri igri v legah, naravnost očarljiv zvok da. Violon-cello je važen kot orkestralni instrument, isto tako važen pa tudi kot solističen instrument. V orkestru bodi navadno z basom, ki ga podvaja v oktavi ali enoglasju: velikokrat se razvija ločeno od basa, bodisi da primeša kakšno prav izrazito melodijo, včasih ga pa iz posebnih vzrokov stavimo celo nižje kot bos. Večkrat pa izgleda njegova partija le kot fi-guracija basa. Brez posebnih vzrokov pa cella ne smemo preveč ločiti od basa: ker daje ravno cello basovemu zvoku ono polnost in zvočnost, brez katere bi bas sam donel votlo in bi ga bilo radi nižine težko spraviti v zajemlji-vo enotnost z gornjimi glasovi. Prikladno je cello z basom eno oktavo Radijska kronika K nastopu mladih pevcev iz Amru-ševa smo že v zadnji številki nekaj pisali. Z ozirom na koncert 6. t. m. v ILjubljani (dvorana kina Union), katerega je prinašal tudi radio in z ozirom na okoliščine, v katerih je bil koncert prirejen, je prav, če o gostovanju teh simpatičnih pevcev še spregovorimo. Ce je hrvatska mla- Greta Garbo v svojem novem filmu »Ninočka« priča, da je še vedno med prvimi igralkami na zvezdnem nebu Hollywooda. Odlična režija Ernesta Su-bitscha je uvedla veliko tragedkinjo Greto Garbo v kraljestvo vesele umetnosti. Film bo predvajal kino Union. nižje pisati, da popadata v enoglasju; — V orkestru pridejo violoncelli tedaj do posebne veljave — če jih nastopi večje število 8 do 10 in to zlasti v liričnih pevnih odstavkih. Nič ni bolj v stanu nežnejših in občutenej-ših melodij živeje pričarati kot zbor cellov na — a struni in sicer v legah. Tudi za izraznost skladb religioznega značaja je cello zvok najbolj primeren. Sploh je njegova izrazna prilagodljivost enako številna kot ona pri violini. Dočim leži moč viole v njenih nižjih legah, je glasna zvočna sila violončela osredotočena v njenih višjih legah. Vzlic svoji velikosti violončello ni neokreten instrument: veliki virtu-ozi so dokazali, da tako glede spretnosti kot tudi ne izraznosti prav nič ne zaostaja za violino. dinska pesem bila deležna velikega obiska in navdušenja od strani mladine, moramo povedati, da je bil večerni koncert v Unionu sramotno slabo obiskan. Kaj si bodo mislili Hrvatje spričo take malomarnosti ljubljanskega »kulturnega« občinstva? Vodstvu ljubljanske radijske postaje pa gre priznanje, ker je s prenosom omogočilo, da so poslušali radijski poslušalci lepo hrvatsko pesem. Obenem omenjamo na tem mestu, da smo prejeli več dopisov od podeželskih radijskih poslušalcev, ki so z velikim zadovoljstvom poslušali hrvatsko pesem. Stiki med bratskima narodoma, slovenskim in hrvatskim, ki so že skozi deset in desetletja živahni v vseh pogledih, se v zadnjem času še posebno množe in dokazujejo tisto, kar si vsi najbolj želimo, namreč iskreno, globoko in trajno bratsko vzajemnost med dvema najbolj sorodnima narodoma, ki jima je božja previdnost namenila v družbi še tretjega brata življenje pod streho skupne narodne države. Še bolj kot politični so za takšno vzajemnost važni kulturni in družabni stiki, kajti brez slednjih tudi politični stiki ne morejo biti iskreni in trajni. In gotovo je pomembno, da je vodja hrvatskega naroda dr. Maček svetoval deškemu pevskemu in tamburaškemu zboru »Amruševo«, naj si za prvo svojo turnejo izbere bratsko Slovenijo in naj ji prinese hrvatsko mladinsko pesem. Amruševo se naziva deško vzgaja-lišče zagrebške mestne občine, ki leži kakih 25 km od Zagreba proti Kar-lovcu pod Okičko goro, v bližini dr. Mačkovega posestva v Kupincu. Posestvo je poklonil zagrebški občini pokojni zagrebški župan dr. Milan Amruš in po njem nosi vzgajališče tudi svoje ime. V zavod sprejemajo dečke od 3. do 14. leta, večinoma takšne, ki so brez staršev, nezakonske ali takšne, za katere starši ne morejo ali nočejo skrbeti. V vzgaja- Mladi pevci iz Amruševa, katere smo slišali po radiu 6. t. m. lišču je osnovna šola in ko jo gojenci dovrše, pomagajo pri gospodarstvu in pri gospodinjstvu ter se pripravljajo za življenje. Med šolskimi počitnicami prihaja poleg tega v vzgajališče na počitnice še okrog 200 revnih zagrebških otrok, da se telesno okrepe. Zavod vodi že 17 let ravnatelj Ivan Mallus, Dečki imajo svoj pevski in tamburaški zbor, ki obstoja že 10 let. V Ljubljano so mladi hrvatski pevci in tamburaši, 104 po številu, prispeli v nedeljo (5. t. m.) ob pol dveh popoldne. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki naših oblasti in kulturnih ustanov ter zastopniki hrvatskega kulturnega društva »Napredak« pod vodstvom predsed. g. Harazina Franja, ki je prevzelo organizacijo turneje po Sloveniji. Ko so se odpočili, so se s tramvaji peljali nekoliko po mestu, nato pa v Št. Vid, kjer so dali v ondotni dvorani Prosv. društva svoj prvi koncert na slovenskih tleh. Zvečer so se mali pevci pripeljali spet v Ljubljano, kjer so prespali, dne 6. t. m. pa so si dop. ogledali mesto. Popoldne ob petih so dali prvi koncert v veliki unionski dvorani za ? Giacomo Puccini mladino ljubljanskih šol. Prostorno dvorano je ljubljanska šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva napolnila do zadnjega kotička. Ko so prikorakali na oder simpatični dečki v enotnih oblekcah z liškimi kapicami na glavi, so jih ljubljanski tovariši Nehaj o Milijo V sedemdesetih letih se je pojavila v Franciji nova struja. Bilo je to presenečenje za ves glasbeni svet, kajti pretila je nevarnost, da se »antiko« s tem zatemni. Na odru ni bilo videti blestečih konstumov, krasnih frizur itd., temveč vse je bilo naravno — veristično. Bizet je pokazal s svojo »Carmen« novo smer. Sicer je »Car-men« tedaj propadla, toda čez nekoliko let se je spet pojavila in trium-firala po vsi Evropi. Povzročila je velik hrup med glasbeniki, celo Nietzche se je zavzel za stvar in nastopil proti VVagnerju. Naravno je, da so se pojavili somišljeniki najprej v Italiji, kajti tukaj je vedno najboljši teren za vsako novo gibanje. V devetdesetih letih stoji tu že cela vrsta mladih podjetnih in smelih glasbenikov, ki navdušeni od genijal-nega Wagnerja s pravo južno in vročo krvjo ustvarjajo dela, še danes do-minirajoča na vseh opernih repertoarjih. Najznamenitejši med njimi so Mascagni, Leoncavallo, Puccini in Smareglia. Prva dva sta stopila direktno v stopinje Bizetove dramatike. Mascagni pretira celo in postane popolnoma «sirov«, Leoncavallo ustvarja skrbneje ter je bolj zmeren, medtem ko je Puccini v svoji »Bohemi« za kompromis, je verist, toda v rokavicah. Ne mara krvavih, strastnoblaz-nih motivov, temveč hoče biti eleganten in vseskozi fin. sprejeli s silnim navdušenjem, ki se ni hotelo poleči. Pred koncertom sta pozdravila ljubljansko mladino dva dečka, Slovenec, ki je po rodu iz Vevč, pa ga je čudna pot življenja zanesla v Amruševo, ter Hrvat. Nato so mladi pevci pod vodstvom svojega dirigenta g. Štefanca Pavla pričeli peti pesem za pesmijo s svojega sporeda, ki je bil razdeljen v tri dele. Podali so nam večinoma hrvatsko mladinsko in narodno pesem. V prvem delu je bila na sporedu tudi pesem »Seljački život«, ki jo je spesnil in uglasbil dr. Vladko Maček, ko je bil za časa diktature zaprt v Sremski Mitrovici. V drugem delu so drobni pevci zapeli tudi koroško narodno »Gor čez iza-ro«. Pesem za pesmijo je vzbujala med občinstvom navdušenje. V tretjem delu je nastopil tamburaški zbor, ki je izvajal z občudovanja vredno virtuoznostjo precej težke skladbe. Za zaključek so pevci ob spremljanju tamburašev zapeli koračnico hrvatskih konjenikov »Selja-čke Zaščite« in slovensko himno »Naprej zastave Slave«. In to se mu docela posreči vsaj v »Bohemi« in v »Manon Lescaut«. V »Tosci« in »Fanciulla del West« — priznajmo — so nekateri momenti, ki preidejo v afektacijo ali pa mogoče v kinematograf. In zakaj bi ne ? V klasični dobi se je pevec postavil pred rampo in zapel z virtuozno dovršenostjo arijo z vsemogočimi težkoča-mi, dandanes mu ni tega več treba. Pevec recitira. Od njega ne zahtevamo »bel canto«, temveč igralsko dovršenost. Zakaj je prav za prav Puccini tako priljubljen pri publiki? Večina bo odgovorila, da zlaga krasno glasbo. Da, tega nihče ne taji, toda znani mojster ve, kje leži 50% uspeha. Nekoč se je izrazil v pogovoru z nekim časnikarjem, da zahteva predvsem krasen libreto, ki gane brez glasbe vsakega, potem napiše šele glasbo. Ako prečitamo njegove librete, vidimo, da je to res. »Tosco« je že popolnoma zavrgel in nad njo obupal, prijatelji so ga slednjič pregovorili, da se je lotil dela in ga dovršil. Dolgo Sardoujevo tragedijo je skrčil na tri dejanja, polna groznih dramatičnih momentov in efektne glasbe. — Ako kdo zasleduje Puccinija, bo zapazil, da se v prvih delih v speljavi melodije kakor v harmonizaciji še ni izkristaliziral, že v »Manon Lescaut« postaja jasnejši, v »Bohemi« pa z mojstrsko roko obvlada orkester in formo, potencira vse to v »Tosci«, v »Butterfly« se skoraj vrne k prvi ma-niri, v »Fanciulla del West« pa spoznamo Puccinija instrumentatorja. To je res virtuozno instrumentirano delo, žal, da tekst kaj slabo odgovarja. V najnovejših njegovih operah, kakor v »Le rondini« se vrnemo zopet v Pariz med boheme, ravno tako v prvem delu treh enodejank v »Plašču«. IZopet vidimo pariško življenje. Tam nekje 'daleč živi veseli svet in se zabava, a na bregu Seine resno in težko Svobodna beseda Kdor pozna naš radio od začetka njegovega razvoja do danes, mu mora priznati, da je mnogo ustvaril. K temu je pripomoglo v prvi vrsti vodstvo, v najtesnejši zvezi z njim pa seveda sodelujoči člani. Njihovemu prizadevanju gre vsa hvala. Tekom let so se imeli priliko razviti in doseči lep napredek. Med njimi ima že marsikak poslušalec svoje ljubljence in ti so postali sčasoma prav popularni. Ko jih takole poslušamo, pa obide poslušalce včasih želja, da bi slišali tega ali onega ali pa celo skupino v kaki drugi uri ali točki sporeda. Tako za izvajalce kakor za poslušalce bi bilo dobro in zanimivo, če bi n. pr. kdo iz igralske družine kramljal mesto Manice Romanove in bi ta nastopila mesto dotičnega v igralski skupini, ali če bi zamenjali govornike v mladinskih in otroških urah z drugimi izvajalci, te pa določili na njihovo mesto, bi bilo prav zanimivo. Dolgoletno delo na istem področju ustvarja veliko spretnost, vendar pa je verjetno, da po drugi strani izčrpa začasno ustvarjalne zmožnosti ali pa jih mehanizira. To pa umetniškemu delu nikoli ni v prid. V članih radia, izvajalcih sporeda, je gotovo še marsikaka speča in neizkoriščena zmožnost, ki pa se bo lahko uveljavila najpreje na ta način, če se jih bo skušalo zaposliti s kakim novim delom. Morda bi se našel tudi kdo med pevci, ki bi lahko začasno zamenjal kakega člana igralske družine ali obratno. Možnosti so mnogovrstne — poskus bi veljal in bi nas resnično zanimal. * Kakor že večkrat v dobi našega radia, se je tudi v štev. 19. naše revije načelo v zvezi s prejšnjimi članki o številu radijskih naročnikov vprašanje, zakaj se pri nas število radijskih naročnikov ne dvigne, temveč v nekaterih krajih celo občutno pada. O tem vprašanju se je sedaj samo razpravljajo, nič pa se za rešitev tega vprašanja ni storilo. Lahko bi kot podlago za rešitev tega vprašanja vzeli napr. naročnino v nekaterih državah v zamejstvu, ker po mojem je ravno previsoka naročnina prvi vzrok, da se število naročnikov ne poveča kot bi bilo želeti in kot bi se moralo. Ravno za kmeta in za delavca, katerih ima naš radio menda najmanj med svojimi naročniki, je mesečnih din 25.— prevelik izdatek, če bi se vprašanje naročnine začelo res reševati, bi bilo treba v prvi delo. V temni noči kot pod plaščem greha se izvrši zločin. »Sestra Ange-lika« je vseskozi mistične vsebine. Srednjeveški samostan, mlada nuna, strast in grozota življenja. Puccini konča to trojico s komično opero »Gianni Schicchi«. Ravno v tej operi vidimo, koliko važnosti polaga mojster na dober libreto. Zgodba o zvitem Gianniju, ki opehari na enostaven način vse sorodstvo, je jako zabavna. vrsti razporediti aparate v tri ali štiri kategorije. Tudi to namreč ni pravilno, da mora tisti, ki ima detektor, ravno toliko plačati mesečne naročnine kot oni, ki imajo večje aparate in seveda mnogo več možnosti poslušanja in več užitka. V prvo kategorijo naj bi se uvrstili vsi detektorji z mesečno naročnino din 10.—, V drugo pa bi prišli vsi aparati 1 in 2 cevni, baterijski in taki na tok z mesečno naročnino din 15.—. V tretji pa bi bili aparati baterijski in na tok s tremi cevmi z mesečno naročnino din 20.—. V četrto kategorijo pa bi prišli vsi aparati s štirimi in več cevmi z mesečno naročnino kot je bila do sedaj din 25.—. Prepričan sem, da bi se s takim, ali s podobnim znižanjem in pravičnejšo ureditvijo naročnine ter seveda s primerno propagando število naročnikov našega radia hitro podvojilo. Tako je moje skromno mnenje in mislim, da nisem osamljen. Ko takole pregledujem sporede inozemskih radijskih postaj, vidim, da ima marsikatera tudi telovadbo med svojimi točkami. Pred leti jo je imela tudi naša kukavica. Verjetno je, da je zaradi kakih drugih točk izpadla, najbrže pa se je je občinstvo po nekem času tudi naveličalo. Sedaj pas sodim, bi se je malo spet prav prileglo. Sprememba daje radijskemu sporedu šele pravo mikavnost in gotovo nisem edina, ki bi z veseljem zjutraj vsaj dvakrat na teden nekoliko telovadila. Dnevi so topli, okno je odprto, zrak svež-in zdravju bi koristilo. Mnogo nas je takih, ki se nam zdi, da ima naš radio nekoliko preveč glasbenih in premalo govornih točk. Zato vedno s tem večjim užitkom poslušamo pisane večere, ki nam prinašajo oboje. Za tiste, ki znajo samo svoj materinski jezik, je stvar taka, da lahko poslušajo glasbo tudi s tujih postaj, govorne točke pa samo domače, ker tujih ne razumejo. Zato menim, da bi bilo zelo prijetno, če bi bilo mogoče vnesti med glasbene točke kake govorne. Med posebno pomembne in posrečene prireditve preteklega tedna moramo šteti večer poljske umetnosti. V njem so se združile primerno odtehtane točke: govor, glasba, pesem in recitacija in dale združene res lep večer. Vsebinsko pre- Alphonse Daudet Ob 100 letnici rojstva Rojen v Nimesu 13. maja 1840. Pisal je pesmi, povesti in drame. Znana so njegova »Pisma iz mojega mlina«, (Lettres de mon Moulin). cej široko zajeti govor drja T. Debe-ljaka, tehnično in tudi sicer lepo zapete pesmi Vide Rudolfove, dramatično podana recitacija C. Debevca in kot dopolnilo točke iz poljske glasbe, ki jih je zaigral radijski orkester, so nam dale nazorno sliko o plodnem ustvarjanju poljske umetnosti. Nadvse posrečen domislek prof. Nika Kureta, ustvarili mesto Gašperčka kot osrednjo osebo lutkovnega odra povsem slovensko figuro — Pavliho, je našla pri velikih in malih živahen odmev. Lutkovni oder je umetnostno torišče zase, ki ima izredne svojskosti, v katere je treba šele prodreti in si jih prisvojiti. Lahko je plehko in brez pomena, lahko pa krije v sebi neizmerno bogastvo misli in poduka. Prof. Kuret je v svojem hotenju našel pravo smer in zelo pripravne sodelavce, ki imajo potrebni smisel za karakterizacijo oseb in veliko mero humorja. Lutkovni oder je postal v našem radiu točka, ki se bo mogla dolgo obdržati na sporedu, saj črpa lahko svojo snov iz današnjega časa in najaktualnejših dogodkov, če so prizori prirejeni na način, ki je otroški duši dovzeten, bodo lahko imeli vzgojno korist. O glavni osebi, Pavlihi, ki je bila res dobro igrana, bi mogoče veljal pomislek, da je morda v načinu govorjenja premalo tipično slovenska, toda brez dvoma bosta izkušnja in čas prinesli in izzoreli v pred-stavljalcu te figure igralska svojstva, ki bi še bolj označila Pavlihov slovenski značaj. Preprečujmo radijske Osnove odpravljanja radijskih motenj so dandanes že zelo dobro preiskane tako s teoretične, kakor tudi s praktične strani in zato bomo na kratko opisali sredstva in načine, s katerimi si pomagamo pri odpravljanju motenj. Sredstva lahko delimo v tri glavne skupine: v kondenzatorje, duiilke in oklopnjenje. Najprej si oglejmo, kako si pomagamo s kondenzatorji. Izkazalo se je, da v večini slučajev zadostuje velikost 0.1 mikrofarada in da ta velikost ni tako odločilnega pomena. Samo v izrednih slučajih lahko premajhna kapaciteta nič ne pomaga ali pa še celo poslaibša sprejem. Če n. pr. blokiramo majhen motorček s kondenzatorjem 0.05 mikrofarada, se lahko zgodi, da motnje na normalnih valovih ponehajo, da pa postanejo na dolgih valovih obenem naravnost neznosne. V tem slučaju lahko tvori majhna magnetna tuljava motorčka s čistilnim kondenzatorjem nihalni krog, čigar lastna frekvenca seže že v območje dolgih valov. Seveda se ta izreden pojav opaža samo pri zelo majhnih motorčkih in še to izjemoma. Če kondenzatorje uporabljamo zato, da na kratko sklenemo vir visokofrekvenčnih motenj, moramo skrbeti istočasno za to, da ie upor vseh vez za visoko frekvenco res majhen. Zato morajo biti dovodi h kondenzatorju kratki. Kondenzatorji, ki jih vežemo med ščetke in ohišje stroja, včasih ne pomagajo dosti, ker ima vod od ščetk do glavnih sponk stroja prevelik visokofrekvenčni upor. V takem slučaju moramo še obe glavni sponki stroja vezati preko kondenzatorja na ohišje. IZelo uspešna je dostikrat kondenzatorska vez med negativno sponko in zemljo in to celo v slučajih, kjer je negativni pol že itak uzemljen. Vzrok za to je v prevelikem uporu uzemljitvene veze, ki je za visoko frekvenco skoro neprehodna. Samo v izjemnih slučajih uporabljamo poleg kondenzatorjev še dušil-ke. Dostikrat pa kar vzbujevalne tuljave uporabimo kot visokofrekvenčne dušilke in tako na enostaven in cenen način odpravimo motnje. Oklopljenje je potrebno le v posebno izjemnih primerih, kjer motilec neposredno vpliva na sprejemnik ali kjer je visokofrekvenčna energija motilca zelo velika, kot na primer pri aparatih za diatermijo in podobnih. V teh primerih pa pomaga le zelo vestno oklopljenie. Seveda zadostuje prav tenka pločevina n. pr. 0.1 mm aluminij in ni potreba bogve kako masivnih Oklopov, ki samo zelo podražijo vso napravo. Ko smo si tako ogledali glavna sredstva za odstranitev moteni, poglejmo sedaj še, kako se ta sredstva v raznih slučajih uporabljajo. Največkrat dobimo motnje iz električnega omrežja v sprejemnik. Po električnem omrežju se namreč motnje lahko širijo precej daleč. Nasta- motnje nejo pa na dva glavna načina. Najbolj običajno nastanejo motnje na kolektorjih motorjev ali generatorjev, ki so priključeni na omrežje. Tudi slab kontakt lahko povzroči izdatne motnje. Drug manj običajen vir motenj so visokonapetostni vodi, kjer zrak zaradi previsoke napetosti tli. Take motnje opažamo predvsem ob daljnovodih visoke napetosti in so zelo odvisne od vremena. Motnje, ki jih povzroča tramvaj, so trd oreh za iskalce motenj v območju vseh radijskih postaj. Tu so namreč I. 1. Jim Knox pride v malo mesto Clover City v upanju, da tam obogati. Kupuje zemljišče za gradnjo železnice, a meščani Clover Cityja, ki so si osvojili to zemljo v bojih z Indijanci, nočejo prodati svoje zemlje. 3. Knox hoče kupiti posestvo družine Wilkie; a ker ta noče svojega posestva prodati, pošlje Knox Bum-perja in Gagana, ki zažgeta Wilkie-ovo hišo. Mladi Wilkie pride v gostilno, da poišče požigalca. Tu pride do tepeža. težave v tem, da razen kolektorjev motijo tudi drugi slabi kontakti n. pr. med kolesi in tračnicami, v žaganjaču itd. Za motnje zaradi iskre med dovodno žico in locnjem se še do sedaj ni našla dobra pomoč. Ogljeni odjemalci toka, kot jih vidimo pri ljubljanskem tramvaju sicer precej zmanjšujejo motnje, čisto odpraviti jih pa ne morejo. Medicinski aparati so običajno v bistvu tako narejeni kot oddajna postaja in zato so motnje iz takih naprav prav hude in težko odpravljive. Njih namen je sicer prenašati energijo le od aparata na pacijenta, pa velik del energije pri tem uide tudi 2. Knox se poslužuje tiska in sodišč, ki jih je podkupil. Za načelnika mesta hoče postaviti sodnika Bronsona — slabega človeka. Meščani hočejo izvoliti človeka iz svoje srede Toma Logana. Knox privede v mesto tuje delavce, ki bi naj glasovali za Bronsona. 4. Magge Adams, lastnica gostilne, svetuje Wilkievine, naj ne storita ničesar, dokler se ne vrne Steve Logan, sin starega Logana. Steve je pravnik, on bo branil njihove koristi. Wilkievi tožijo Knuxa, a sodnik Bronson odbije njihovo tožbo. Pesem svobode (Kino »Sloga«.) v bližnje in daljne radioaparate. Motnje zaradi medicinskih aparatov so opažali že na razdalje več sto kilometrov. V zadnjem času so tudi tem motnjam prišli do živega, vendar pa stane njih odprava včasih skoro toliko kot vsa aparatura. H koncu si oglejmo še, kako si naj pomaga lastnik radioaparata, da mu bodo motnje mogle čim manj do živega. Tu moramo najprej poudariti velike prednosti visoke antene. Če je namreč antena dovolj visoka, pride lahko že iz območja manjših motilcev. Seveda mora biti dovod od antene do aparata Oklopljen, sicer pobere on tiste motnje, ki jih ni mogla antena sama. Tudi zemlja ni tako postranskega pomena, kot bi se zdelo, in se dostikrat izplača položiti poseben zemeljski vod glede na to, ali imamo vodovod ali ne. Seveda oba navedena pripomočka odpovesta skoro popolnoma pri zelo močnih motilcih, kot so medicinski aparati in podobno. Zelo uspešno se odpravi motnje tudi z majhnim kondenzatorjem, ki ga vklju- čimo med dovodno žico in zemljo. Še boljše je pa, če speljemo dovodno žico skozi dve dušilki, vendar pa je ta način zelo malo razširjen, ker je precej neroden. Končno je treba še poudariti, da je v mnogo slučajih vzrok motenj v sprejemnem aparatu samem ali v antenskem ali zemeljskem vodu, ki ima Ali že veste... ♦ ... da je v New Yorku vsakih 13 minut poroka in vsakih 6 minut krst; da je vsakih 51 minut zgrajeno po eno novo poslopje? ____da ima navadna namizna svetilka okrog 40 sveč in da ima največja »žarnica« na svetu Lindbergh-Be-acon v Čikagu 2 milijardi sveč? ... da v največji klavnici sveta, ki je v Čikagu, zakoljejo vsako uro 750 goved, 1000 ovac in 1500 prašičev? Da se nahaja istočasno v hlevih klavnice Armour 50.000 goved, 30.000 slab kontakt. Če ostanejo motnje enako močne, če odklopimo anteno in zemljo, tedaj je krivda v aparatu, če pa ponehajo, pa izven njega. Podobno lahko naredimo tudi z zemljo in anteno. Vsekakor se je treba najprej prepričati, ali izvirajo motnje res od kakega posebnega motilca, da ni nepotrebnega iskanja in razburjanja. ovac in 200.000 prašičev. Pri isti klavnici je zaposlenih 25.000 ljudi, ki zakoljejo letno 12 milijonov živali? ... da je v New Yorku oddanih dnevno 10 milijonov pisem? ____da je v New Yorku več Italijanov kot v Rimu in več Nemcev kot v Bremenu? ... da je v znani blagovnici Wool-worth v New Yorku, ki ima 60 nadstropij, zaposlenih dnevno 14.000 ljudi? Majniški večer Ko je Pallieter izpil kavo in pojedel z maslom in hladetino iz rabarbare namazani kruh, je stopil iz hiše in pognojil kos svojega vrta, kamor je hotel posaditi gabez, retlak in cvetno zelje. Zajemal je gnoj iz jame in ga vlival v sod za gnojnico, ki ga je z vozičkom zapeljal na prekopano zemljo. Tu je v širokih curkih razlival gnojnico po tleh, da je bilo hipoma vse ozračje polno njenih dišav. Charlota je zaprla vrata. »Ta si je s kadilom in vonjem sveč pokvarila no...,« ji je Pallieter še utegnil zavpiti. Ko je bila zemlja dobro napojena, si je zadovoljen pomel roke in rekel: »Torej sem le za kakšno stvar na svetu: kar mi je narava dala, ji zopet vračam. Kaj za kaj in nič za nič.« Umil si je roke, sedel s svojo pipo pred vrata in opazoval množico otrok, ki so se igrali. Nekaj fantičev je prišlo bliže in prosilo: »Gospod sosed, povejte nam vendar kaj...« In Pallieter je pripovedoval o »sedmerih škratih« in o »jami z ujeto princeso«. Poslušali so kar z odprtimi usti in vedno več otrok je prihajalo in se rinilo v ospredje. Ko pa je pričel o prašičku z dolgim rilcem in ko so opazili, da gre zgodba h kraju, so zaprosili vsi hkrati: »Povejte še eno...,« in drug čez drugega so naštevali: o »srebrnem križcu,« o »petelinčku na zvoniku« in celo kopico zgodb, kakršne se pripovedujejo, ko se mrači. »Ne, otroci,« je dejal Pallieter, »drugič.« Hotel je vstati, pa so mu ovili ročice okrog nog in ga vlekli za suknjič. »No, lovite!« je rekel in vrgel pest bakrenega drobiža v gnečo. Kakor bi trenil, so ležali vsi na kupu, iskali in se rovali za denar. Pallieter se je smejal in je odšel odvezat svoj čoln. Veslal je proti toku, do parka krog »Ringena«, da je bil ves poten. Ko je prispel tja, se je prepustil toku, da ga je odnesel nazaj; nažgal si je pipo in tako užival blagi večer, ki je legel na pokrajino. Luč zahajajočega sonca se je razlivala kakor zlato čez svet, splako-vala nebo, drla skozi polja, kapljala z dreves, lepela na deblih in zlatila bele krave in bela čela hišic, katerih okna so zažarela. Voda je bila tekoče zlato. Na nebu ni bilo niti oblačka. Netopirji so drhteli kakor črne sence v temneči se modrini, kjer sta sijali dve zvezdi, in tenke megle so vstajale iz vode, se dvigale nad perunike in lokvanje, čez nasip in dehteče travnike. V tej sveti večerni tišini je vzšel rumeni mesec in tam v daljavi je veselo pozvanjal zvonček v beginjskem dvorcu. Tedaj je prekipelo Pallietrovo srce. Bilo je prelepo, da bi molčal; moral je ta tihi mir, to sladko večerno čustvo z besedami izraziti sam sebi in je rekel: Večerni mir in glas zvona, oblak, ki nosi angela. Ave Marija! Besedi, ki postala je meso, odprte hiše siromakov so. Ave Marija! In prepustil se je vodam, ki so ga nesle skozi meglo in sladke večerne dišave. Ko je hotel na breg, je zraven obstal v čolnu in prisluhnil dalnjemu pastirju, ki je trobil na svoj rog. Njegove oči je orosila solza. Potem se je pri porcelanasti luči svetilke lotil branja stare, v perga-ment vezane knjige: »Kako se iz različnih rastlin in cvetlic in vsakovrstnih zelišč pripravljajo balzam in mazila in olje, da se z njimi zdravijo vsakovrstne opekline in rane in poškodbe kakor tudi vsi deli človeškega telesa.« Tako je vedel, kaj mora natrgati in pripraviti, da bo lahko kmetom, be-ginam in revnim ljudem pomagal. Tu pa tam se je ozrl skozi okno po mesecu. Ob pol desetih je zaprl okno, ugasnil luč in odšel v zgornjo izbo spat. Charlota je še mrmrala polglasne molitve. Bil je že v srajci in pripravljen leči v posteljo, pa je še enkrat pogledal skozi okno, kjer sta se pretakali megla in mesečina. Večer je bil miren kakor žlahtno olje. »Greh je zdaj spati,« je dejal, se s komolci naslonil na okno in strmel v noč. Tedaj je zopet zagostolel mlad slavček. Pallieter je poslušal njegovo petje. Spočetka dolgi, tihi glasovi, tako tenki kakor igla; potem so se prelili v veselejše, širše zvoke, v katerih so globoko in polno šumele vode; in mahoma se je meraj močnejše petje razmahnilo v žuboreče žvrgolenje. Tišina noči, ki jo je cul med vsako ponovitvijo, je bila kot del ganljivega speva, ki je postal vedno lepši in lepši. Poiskal je svojo harmoniko, se usedel na stol kraj okna in je v sami hladni srajci zaigral mogočno pesem, polno trdo korakajočih akordov, žvr-golenja visokih not in plesa srednjih tonov; vse to je vrelo drugo čez drugega v radosten marš, ki se je razlegal daleč čez polja, ki jih je oblivala mesečina, v dehtečo noč. Potem šele je legel v posteljo in je mirno za-tisnil oči. Felix Timmermans. Jraviata" Flora: Bog ve, kam se bo Alfred zdaj zatekel, ko nima Violette? Marki: K tehi ne! Flora; Povabila nocoj sem njega in njo ... Marki: Ona je prav storila, bil skrajni je čas, da ga je pustila. Flora: Kako to ? Marki: Pametna ženska se umakne o pravem času. Zdravnik: Od kdaj si tak filozof? Marki: Odkar spoznal sem Floro! (Šum na desni) Flora: Pozor! Ne slišiš? Alfred! Ah! Alfred: (vstopi) Da, dragi moji! Flora: Violetta ? Alfred: Kaj jaz vem! Flora: Bravo moj dečko, bravo! Gaston: Nič ni v zadregi! Flora: Igrajva zdaj midva! (ga pelje k mizi). (Gaston, Alfred in še nekaj gostov sede k ~iizi in prično igrati.) Violetta: (nastopi z baronom) Ah! Flora: (hinavsko) Pozno prihajaš, predraga! Violetta: Opera se je zavlekla ... Flora: (zbadljivo baronu) Ljubi baron, pozdravljen! Zdaj ste mi všeč v resnici. Baron: (tiho Violetti) Germont je tu — ga vidite ? Violetta: (zase) Bog se usmili! (tiho baronu) Vidim! Baron: Obljubite mi, Violetta, da z njim govorili ne boste, ne z besedo, ne s pogledom. Violetta: (zase) Bože moj, zakaj me mučiš, usmili se, bodi z menoj, Gospod1! Flora (hinavsko prijazno) Sedi, Violetta, reci mi, kaj se je vendar zgodilo? Flora in Violeta: (se tiho pogovarjata) Alfred: Sedmica! Gaston: Zopet si dobil! Alfred: Ej, smola pri dekletih prinaša srečo v igri! (Stavi in dobi.) Gaston: Vraga! že spet dobil! Alfred: In bom naprej dobival, bogat nocoj še postanem, jutri pa spet nekoga na deželo sabo vzamem! Flora: Koga? Alfred: Ah, kaj, nekoga, ki tam z menoj je že bil. Morda zdaj, ko bom bogat-- Violetta: O Bože! Gaston: ({»kaže Alfredu Violetto) Ne bodi tak! Baron (jezno Alfredu) Gospod! Violetta: Nikar, sicer odidem! Alfred: Gospod, vi ste me zvali ? Baron (ironično) Vaš oddih na deželi bi rad vam še jaz omogočil. Alfred: Res? Vaš poziv razumem. Violetta: Pokliči, ljubi Bog, me k sebi, usmili se, bodi z menoj, Gospod! Baron: Sto luisdorov na desno! Alfred: Sto luisdorov na levo! Gaston: Dama in fant — dobljeno! Baron: Za dvojno! Alfred: No prav — za dvojno! Gaston: Dama in fant! Zdravnik: 2e zopet! Alfred (se norčuje): Jutri gremo na deželo! Gaston: čudno je to, izgubil nocoj ni niti enkrat! Flora: Ljubi baron, že vidim, na stroške vaše bo živel! Alfred: (baron) Naprej, baron! Sluga: (vstopi) K večerji, prosim! Flora: K večerji! Alfred: K večerji! Flora: K večerji! Alfred in Violetta: Takoj! Violetta: (zase) Pokliči, ljubi Bog, me k sebi! Vsi (razen Alfreda in barona odidejo). Alfred: Kaj bo, gospod, z revanžo? Baron: Trenutno ni mogoče, pozneje se pomeniva. Alfred: Vi določite igro! Baron: Prijatelji čakajo, a potlej? Alfred: Za vas doma sem vedno. Vse prav? Baron: Vse! (Odideta v jedilnico.) Violetta: (nemirna vstopi, kmalu za njo Alfred) Bog ve, če je razumel moje znamenje ? Če ne pride? če me zavrne? Pride, pride, sovraži preveč me, da ne bi tega mi povedal. Alfred: (pride) Kaj želite? Kaj bi radi? Violetta: Beži stran, rotim te, Alfred, radi mene, prosim, prosim! Alfred: Ze razumem. Le ne boj se, mar izgledam res tak lopov? Violetta: Ne, ne mislim! Alfred: česa bojiš se? Violetta: Pred baronom vsa se tresem. Alfred: Obračun krvav ga čaka. Zdaj razumem tvojo zbeganost: za ljubega trepečeš! Z enim samim strelom vzamem ti častilca in branilca! In tega, kaj ne, bojiš se? Violetta: Zate, dragi moj, bojim se, le za tvoje, le za tvoje življenje vsa trepečem ... Alfred: In če padem, kaj to tebi? Violetta: Alfred, b6ži — trpim naj sama! Alfred: Violetta, pojdi z menoj! Ah, pozabiva preteklost, v lepšo pojdiva bodočnost! Violetta: Ah, ne, ne morem! Alfred: Ah, ne moreš? Violetta: Pozabi mene, jaz sem zgubljena, zaznamovana, ah, odidi, pojdi stran, ah, ida te več ne vidim, sveto sem prisegla. Alfred: Komu? Reci! Reci, kdo je bil ? Violetta: On, ki za to ima pravico! Alfred: Baron? Violetta: (se šiloma zlaže) Da! Alfred: Torej ljubiš ga? Violetta: No da; ljubim! Alfred: (steče k srednjim vratom in za-kliče) Vsi sem! Vsi sem! Vsi: (pridejo) Kaj godi se? Kaj godi se? (Dalje.) GLtdel^a 12. maja LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Solistični koncert: trobenta (g. Bojan Kuhar) in klavir (g. prof. Pavel Šivic). vmes plošče 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Emerik Beran: Slovenska maša za zbor, soli in orgle. 10.15: Verski govor (g. dr. Gvido Rant) 10.30: Vsakega malo (plošče): Blon: V brzovlaku, galop. Schaffer: Pošta v gozdu (voj. godba). Jessel: Svatbeni zvonovi (ork.) Bode: Mi-gljanje zvezdic (ksilofon). Mozart: Turška koračnica (ork.) Rixner: Pony. Borodin: Polovska koračnica (simf. ork.) Smetana: Praški karneval (češka filharm.) Hirth: Metuljčki v paviljonu (Jager). Kronberger Mariot: Parada žabjega kralja. Jensen: Mlin (orkester). Bortkievvič: V kokošnjaku. 11.15: Godalni kvartet s kitaro. Sodelujejo: gdč. Fr. Ornikova, gospodje SI. Marin, prof. Ivančič, prof. C. Še-dlbauer in St.Prek: Boccherini: Kvintet v e- molu. Kvintet v D-duru. 12.00: Godbe na pihala (plošče): Som-merfeld: Parada azijatske straže. Voičah: V orientu. Siede: Cvet jablane. Ob tabornem ognju. Kotta-un: Korač. bikoborcev. Konig Bal-four: Poštni rog, galop. Sullivan: Mikado, operetni potpuri. Lewacki: Koračnica Krakovčanov. Wronski : Goralska koračnica. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert opernih napevov. Sodeluje: ga. Ksenija Vidali, ga. Mila Kogejeva, članici ljublj. opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. Weber: Uvertura k operi Oberon. Wagner: Arija Else iz opere Lohengrin. Dvospev Else in Or-trud iz op. Lohengrin. Spomini na Bayreuth, fantazija. Bizet: Arija Habanere iz op. Carmen. Puccini: Arija Butterfly iz opere »Madame Butterfly. Smetana: Fantazija iz op. Dalibor. (Oddaja prekinj. od 14.30—16.30.) 16.30: Pol ure za dijake. 17.00: Kmetijsko predavanje: Delo banovinskega odbora za propagando gozdarstva (ing. Sevnik Franjo). 17.30: Vesel domač koncert (Radijski orkester): Gregorc: Bled, koračnica. Jaki: V cvetočem gaju, valček. Culotta: Majniški praznik, impresije. Ailbout: Mlin v senčni dolinici, idila. Kruger-Hauschmann: Na deželi, polka-intermezzo. arr. Hru-by: Iz veselih dni, potpuri. Johan Strauss: Za dobro voljo, valček. P. Reif: Draga, mala soseda, tango. Gregorc: Vesela gmajna, potpuri slov. narodnih. Fučik: Pomladno sporočilo, valček. Dreyer: Parada štorkelj, karakteristika. 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve. 18.40: Pomladni izlet (plošče): Rix-ner: Škrjanček in kukavica, polka. J os. Strauss: Vaške lastovke, valček. Romberg: Se boš spominjal, pesem. Krička: Kukavica, polka. Siede: Cvet jablane. Noack: Čajanka pri hroščih. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Lepota našega govora (Veljko Petrovič) Bgd. 19.40: Objave. 20.00: Koncert vojaške godbe: Arnič: Koračnica. Fiillekruss: Iz severa, uvertura. Bizet: Carmen, fantazija. Zaje: Duet in finale iz op. Zrinjski. Delibes: Naila, intermezzo. Gregorc: Pozdrav s planin, venček. Hajdrih: Morje Adrijansko, pesem. Verdi: Predigra k op. Traviata. Učakar: Prelepa moravška dolina, venček. Schonherr: Ruski napevi. Korošec: Koračnica. 21.30: Zborovske pesmi (plošče): Bendl: Svoji k svojim (Praški učitelji). Foerster: Ko smo se ločili (isti). Dvorak: Milenka travička (isti). Spilka: Koupim ja si (isti). Meč iz Ferrare (Assoc. Glee. clubs). De Kowen: Lovska pesem. Križ-kovski: Ujetnikova tožba (Moravski učitelji). Bo vet: Planinska pesem (Friburški koralni zbor). Dvojna romanca (isti). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radostni zvoki (Radijski orkester) : Krome: Valček radosti. J. Raha: Cuk se je oženil, iz suite Pokljuka. Kotscher: Madeira, tango. Grieg: Erotika. Gilbert: Potpuri iz operete Sramežljiva Suzana, v. Platen: Podoknica. Engleman: Pri nakovalu, fox. Zimmer: Gozd pripoveduje, valček. Konec ob 23. uri,- BEOGRAD 437.3-686 20 kivv 6.15 Koračnica. Telovadba. O- •• 10 Prenos bogoslužja iz cerkve Kristusa Kralja. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato zabavni $ (Q). 12-45 O-13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.40 O- 14 40 •■ 14 50 O- 15 55 Kmetijsko predavanje. 16.15 Narodni 4- 17.50 Pevski 0. 18.10 Plesna glasba (Q)- l0-10 • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 £ RO. 20.10 Pevski £. 20.50 Prenos glasbe iz kavarne. 21.40 Napovedi. •. 22 Plesna glasba (O)- 22.40 •. 22.50 O- BEOGRAD D. Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji £. 7.45 časopisni pregled. 9.50 Prenos bogoslužja. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •. YUB 49,18 m - 6.100 kc. 10 kw. - 19 £ jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Na- ■ cionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. VUF 19,69 m. 15.240 kc. 10 kw. - 01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m 15.240 kc. 10 kvv. - 03.00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 10 Prenos bogoslužja iz cerkve svetega Marka. 12 Zvonjenje. 12.01 •. 12.15 Q. 13.30 Vesela reportaža. 16.30 •. 16.45 Pisan £ (Q)- 17-45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba (predavanje). 18 Otroška ura. 19 Šport. 19.05 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Orgelski koncert. 20.30 Recitacije. 20.45 £ zagrebškega kvarteta. 21.45 O- 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 Veselo nedeljsko jutro. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Reportaža. 12 •. 12.20 £ narodnih pesmi. 13.50 Simfonična glasba (O)- l4-35 Slovaške pesmi. 15 Oddaja IHlinkove šole. 17 Pisan koncert. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 Politični pregled. 19.25 Plesna glasba. 19.55 športna •. 20 Oddaja za izseljence. 21 O- 22 • . 22.15 Klavirski £. 22.45 Poročila v srbohrvaščini. 23 Ciganski orkester. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7 Češke narodne pesmi. 7.20 •. 7.30 Vesele pesmi. 8 Predavanje. 8.15 Našim materam. 8.40 Delavska ura. 9 4 lahke glasbe. 9.30 O- 9-40 Predavanje. 9.55 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.10 O- 11-20 Predavanje. 11.30 4 Smetanovih skladb. 11-45 Romance. 12.10 •. 12.30 Zabavni spored. 14.15 O-14.50 4 vojaške godbe. 15.20 Mladinska ura (Brno). 15.45 Pisan 4■ 16-45 Predavanje. 17 4 RO (Brno). 17.30 češke narodne pesmi. 18.10 O- l8-25 Zabavni koncert. 19 •. 19.20 Zvonjenje. 19.35 B. Smetana: »Libuša« - n. dej. 20.45 Predavanje. 21.15 Z. Fibich: »šarka« - II. dej. 22 • . 22.20 Kabaret. * ANGLEŠKE POSTAJE II. Val. dolž.: 373.1-804 in 342.1-877. 11 Prenos bogoslužja. 11.35 Plesna gl. (O)- 12 Pisan £. 12.30 Salonski BBC orkester. 13 •. 13.15 Zanimivosti. 13.45 4 okteta. 14.15 Orkestralni 15 O- 15 45 4 seksteta. 6.05 O- 17 • z bojišč. 17.15 Plesna glasba. 18 •. 19.40 Kabaret. 20.30 Kanadski spored. 21 •. 21.20 O- 22 4-22.20 BBC orkester. BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 7 •. 9 Protestantsko bogoslužje. 10 Koncert za godalni orkester (J.S.Bach). 10.30 Pravljice. 10.45 Pomlad v romantiki in ljudski pesmi. 11.05 Tercet rogov. 11.15 Bern. 12 £ RO. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Nadaljevanje 4 RO. 13.15 Predavanje. 13.30 Citre. 13.50 Predavanje. 14.05 •Domača glasba. 14.40 Mladinska ura. 15.05 Stari in novi napevi. 15.25 Zvočna igra. 16.30 Pesmi. 17 Našim vojakom. 18 Katoliški verski govor. 18.30 Violinski 4. 18.55 Naše gore v zgodovini in pravljici. 19.30 •. Šport. 19.48 Orgelski 4- 20.05 Predavanje. 20.30 | RO. 21.05 Zvočna Igra. 22 • . 22.10 O- BGHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Nedeljski 4. 8 Zborovski 4. 8.30 Bruckner: IV. simfonija. 9.45 4 pihal. 11 Dunaj. 11.30 •. 13 •. 14.30 Otroške pesmi. 15 Vojaški 4. 18 Zvočna igra. 19 •. 19.10 Koncert sudet-ske Filharmonije. 21 •. šport. 21.30 Berlin. 23 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 (Hamburg. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 7.10 O- 10 30 Pevski koncert s klavirjem. 11 4,. 11.30 •. 12 Vojaška oddaja. 13 •. 13.10 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 17.12 • v srbohrv. 18.30 O gledališču, filmu in radiu. 19 •. 19.15 Berlin. 19.42 • v srbohrv. 20 O- 20.30 Berlin. 21 •. 21.30 Berlin. 22.27 v srbohrv. 22.45 Zabavni 4 (Berlin); vmes ob: 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •. 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 4 opernega orkestra. 13.45 •. 14 Q. 15.45 Orkestralni 4. 16.30 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Madžarske pesmi. 18.15 Predavanje. 18.45 Violinski 4. 19.15 •. 19.25 šport. 20 Opereta. 21.05 Recitacije. 21.40 • . 22.10 Koncert komorne glasbe. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 Ciganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 8.30 Prenos bogoslužja. 11 Napovedi. Objave. 11.10 Mandoiinski 4. 11.40 Opoldanski 4. 12.20 Napovedi. Objave. 12.30 Nadaljevanje 13 •. 13.20 Nadaljevanje 4. 13.35 Vesela ura. 13.50 •. 14.15 Kmetijska oddaja. 15.15 Vojaška ura. 16.15 Oddaja »Veselje ln delo«. 17.17 Kronika. 18 Valčki (O). 18.30 Nacionalno predavanje. 19 šport. 19.05 Predavanje. 19.20 Pevski 4. 19.45 •. 20 Opereta. 22 Q. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 O- 7.30 Mladinski 4. 9.30 Lahka gl. 11 4 dunajske Filharmonije. 13 •. 14 Komorni koncert. 15 Vojaški 4. 18 O-18.30 Šport. 19 •. 19.30 Flotow: »Ales-sandro Stradella« - romantična opera. 21 • . 21.15 Vojaška glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 Koncert RO. 8.30 Orgelski 4. 9 Dunaj. 10.30 Lipsko. 11 4 dunajskih filharmonikov. 11.30 •. 13 •. 13.15 O- 15 Vojaški 4. 18.30 O- 19 •• 19.15 Lahka glasba. 21 •. Šport. 21.30 Zabavna glasba. 23 •, nato nočna gl. FRANCOSKE POSTAJE SKUPINA A. Pariz PTT 431,7/695 1 kw Bordeaux 278,6/1077 25 kw Lyon 463/648 100 kvv Marseille 400,5/749 100 kw Nlce 253,2/1185 60 kw Rennea 288,6/1040 120 kvv Strasbourg 349,0/859 120 kw Toulouse 386,6/776 120 kvv SKUPINA B. Tour Eiffel 206/1456 20 kvv Grenobl« 014,0/538 15 kw Lili« 347,8/1218 00 kw LlmogM 247,3/895 0.5 kw Montpellier 224/1389 0.6 kw 6.30 O- 6.45 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 O- 8 Branje. 8.30*. 8.45 Kmetijsko predavanje. 9.08 4 zabavne gl. 9.45 Pevski 4. 10 4. 10.45 Predavanje. 11 Zanimivosti. 11.15 Zvočna igra. 11.45 četrt ure za vojake. 12 4 lahke glasbe. 12.30 •. 12.45 Nadaljevanje 4 lahke gl. 13.30 •. 14 Prenos Iz 1' Op6ra-Comique. 17.30 Koncert zabavne glasbe. 18.10 O-18.15 Kabaret. 18.30 Našim vojakom. 18.45 • (A). 18.45 Koncert zabavne gl. (B). 19.30 20 Zanimivosti. 20.30 Zvočna igra. 21.30 •. 21.45 (A). 21.45 4 (B). 23.15 Napevi. 23.30 •. 23.45 Klarinet. 23.45 •. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtiCKEN 1249-2402 17 kw 5 Hamburg. 6 •, 7.05 Zborovski 4. 8.45 O- 10 Orkestralni |. 11.30 •. 11.40 # pihal. 12.45 • v franc. 13 •. 13.45 Otroška ura. 14.30 Otroški 4. 15 Vojaški 4. 17.15 • v franc. 19 •. 19.15 Nedeljski koncert; vmes ob: 20.15 • v francoščini. 21 D. Sender; vmes ob: 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 Poročila v franc. 23 Poročila. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Pristaniški koncert. 7.20 Telovadba. 7.30 O- 8.30 Orgelski 4. 9 Dunaj. 9.30 Kaj prinaša gledališče, film, radio? 9.50 Komorna glasba. 10.30 Prizori z glasbo. 11 Dunaj. 11.30 •. 13 •. 13.10 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 17.15 • v angl. 18.30 Berlin. 19 •. 19.15 • v angl. 19.30 • v danščini. 19.50 Pisan 4. 20.15 • v angl. 20.30 Koncert RO. 21 •. 21.15 • v angl. 23 •. 23.15 Poroč. v angl. 0.15 • v angl. HoRBV 265-1131 100 kw 10 4 (J. S. Bach in I. Handel). 11 Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 13 Pevski 4. 13.15 Recitacije. 13.30 4 lahke glasbe. 14.30 Predavanje. 15 Radijska rapsodija. 16 Otroška ura. 16.30 O- 18 Večernice. 19 •. 19.30 Orkestralni in solistični koncert. 20.20 Zvočna igra. 22 •. 22.15 Lahka glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 8.30 •. Vreme. 8.50 Orgelski 4. 9.50 Vojaška oddaja. 10 Kmetijska ura. 11 Prenos službe božje. 12 Verski govor. 12.20 Pesmi za ples. 13 čas. •. 13.15 Prizor. 13.40 Zabavni kvartet. 19.15 Delavska oddaja. 16.30 Reportaža tekme. 17.30 Pisan koncert. I. 19.25 šport. 19.50 Vreme. 20 čas. •. 20.30 O- 21-30 Orkestralni 4. 22.30 Zvočna igra. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.25 šport. 19.50 Vreme. 20 čas. •. 20.30 O- 21 Simfonični koncert (dirigent Klemens Kraus). 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. HI. 19.25 Šport. 19.50 Vreme. 20 Cas. •. 20.30 Orkestralni 4. 21.15 Lahka glasba. 22 Plesna glasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Hamburg. 6 7.10 Komorna glasba. 8.30 Orgelski 4. 10.30 4 zbora in RO. 11 Dunaj. 11.30 •. 12.45 • v franc. 13 • . 13.15 • v holandščini. 14 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 18.30 • v holandščini. 19 • . 19.15 Binkoštni večer. 20.15 • v francoščini. 20.25 O- 20.30 • v holandščini. 20.45 O- 21 21.15 • v franc. 21.30 Berlin. 22.15 • v franc. 22.45 • v holandščini. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 O- 8.30 Orgelski 4. 9 O• H Dunaj. 11.30 •. 13 •. 13.10 šah. 14.40 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 18.30 O- 18.45 šport. 19 •. 19.15 Operni 4. 21 •. 21.30 Lahka glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 5 Hamburg. 6 •. 7 O- 8 Nedeljski pisan 4. 10.30 Komorna glasba. 11 Dunaj. 11.30 •. 13 •. 14.20 Otroška ura. 15 D. Sender (vojaški koncert); vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Hamburg. 7 O- 8 Mladinski 4. 9 Prizori z glasbo. 10.30 Komorni 4. 11 Orke-stranli 4. 11.30 •. 12 Vojaški 4. 13 •. 14 Otroška ura. 15 Vojaški 4. 18.30 Berlin. 18.45 Šport. 19 •. 19.15 Operni koncert. 21 nato nočni 4 (Berlin); vmes: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO-PARIZ 1648 m-162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 7.45 O- 8.30 •. 9 Otroška ura. 10.30 Pevski 4. 12.15 Klavirski 4. 12.45 Komorna glasba. 13.30 •. 13.45 Violinski 4. 14.30 Orkester kitar. 15.15 Komorna glasba. 16 Pevski 4. 16.30 Zvočna igra. 19.33 Opereta; vmes ob: 20.30 • . 21.15 • v boland. 21.30 • v angl. 21.45 Prizor. 22.15 Pevski 4 s klavirjem. 22.30 •. 22.45 Jazz. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 •. 9 Prenos katoliškega bogoslužja. 9.40 Zvonjenje. 9.45 Protestantsko bogoslužje. 11 Koncert komorne glasbe. 12 O. 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- I4 Predavanje. 14.15 O- 14.30 Predavanje. 15.10 4 mladih. 15.45 Joseph Haydn. Predavanje. 16.45 Q. 17 Protestantski verski govor. 17.15 Orgelski 4. 17.45 Našim vojakom. 18.50 Predavanje. 19.05 O- 19.15 Zvočna slika. 19.40 športna •. 19.50 Napovedi. • . 20 Predavanje. 20.15 Klavirski 4. 20.45 Zvočna slika. 21.15 4 RO. 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Hamburg. 6 •. 6.15 Q. 6.45 Kmetijske novice. 7 4 nemške in franc. glasbe. 8.15 Komorni 4. 9.15 O- H 4- H-30 •. 11.40 Opoldanski koncert. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- 13-45 Otroška igra. 15 Vojaški 4. 18.30 ©. 19 •. 19.15 Berlin; vmes: 201.5 • v franc. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 Poročila v franc. 23 •. 23.15 • v franc. 23.45 Poročila v španščini. 0.15 • v franc. fp&neiUlf&k 13. HKtjiL LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 9.00: Napovedi. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. Feist: Sv. Duh. Mav: Takrat, Marija. Klenienčič: Zemski vrtovi. Kimovec: Šmarnična. Ma-rolt: Blagoslovna. 9.45: Verski govor (g. prior V. Učak). 10.00: Praznični koncert Radijskega orkestra: Humperdinck: Uvertura k op. Janko in Metka. Adamič: Dobro jutro, iz »Otroške suite«. K. Blume: Moji materi, melodija. Urbach: Iz Gluckovih skladb, fantazija. Adamič: V kapelici, iz »Otroške suite«. Prelovec-Bernard: Ljuba si pomlad zelena. Gregorc: Ob Večni poti, valček. Čajkovski: Pesem brez besed. Leopold: Ruski odmevi, potpuri. Ivanovici - Pasher-negg: Donavski valovi, valček. Sie-de,- Vesel intermezzo. Bernard: Vsak po svoje, koračnica po jugosl. motivih. 11.30: Balalajke igrajo (plošče): Por fin toros, španski ples. Grieg: Norveški ples No. 2. Ljadov: Škatljica z godbo. Privalov: Poljanka. Po-teluen. Vo s' dule vogorede. Strgane strune, romanca. Ob kaminu, romanca. Gilet: Koncertni pizzicato. Noč, ruska nar. pesem in varijacije. 12.30: Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli kvartet in Tone Petrov-čič s spremljevanjem harmonike (A. Stanko): Koračnica. Valček. Vesel potpuri. Delaj, dekle, pu-šeljc. Ti si urce zamudila. Starček. Dekle je na pragu stalo. Šaljiva serenada. Gozdna pesem. Kmečka polka. Hribčki, ponižujte se. Ko ptičica na tuje gre. Mlinar. Ko so fantje proti vasi šli. Spomini iz Prage, mazurka. Humoristična polka. Pastirjeva nedeljska pesem. Polka. Pozimi pa rožice ne cveto. Prišla bo pomlad. Adijo, pa zdrava ostani! (Oddaja prekinjena od 14.30—17.) 17.00: Kmetijska ura; Poletna dela v vinarstvu (g. Kuret Vladimir). 17.30: Kvartet sester Stritarjevih (s spremljevanjem klavirja) in Cimer-manov kvartet: Melichar: Tako zaljubljen, fox. Beccuci: Moj zaklad, valček. W.Gabrijel: V lepi Siciliji, tango. Bod moja, bod moja. Danes je taisti dan. Dekle, kdo bo tebe troštal. Delaj dekle pušeljc. Janko-vec: Kadar krvavi srce, polka. Oli-veri: Pridi zopet, slowfox. Stelib-sky: Ti si lep, polka. Fantje vsta-nite. Jager gre na jago. Je pa davi slanca pala. Kako bom ljubila. Schmidseder: Rož hočem, angl. valček. Grothe: Sladka mala Lady, tango. Narodna: Bod moja. Kaj pa ti pobič. Lepo je pomlad. Ljubca moja, kaj si strila. Micika, ali hočeš ti moža? 19.00: Napovedi, poročila. 19.20 Nacionalna ura: O Marijanu pri Splitu (Antun Nizeteo) Zgb. 19.40: Objave. 20.00: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«; Geslo, švikaršič: Mrzva rosa. Prek: Jaz mam tri lubce. Tako tiho je prcapvov. Novak: Buoh oče poj znam. Prek: Dukliedr sm puobč še lodk biv. Novak: Na hribe bom stopov. Prek: Pastirc pa pase ovce tri. Sm se rajtov ženit. Horvat: Še liepša živlonja. švikaršič: Kam pa pobandraš. 20.45: Češka glasba (Radijski orkester: Dvorak: Moj dom, uvertura. Leopold: Praga, potpuri čeških narodnih pesmi. Smetana: Fantazija iz op. Prodana nevesta. Dvorak: Slovanski ples št. 3, 4. Valček v A- duru. Largo iz simfonije št. V: »Iz novega sveta«. Žalna koračnica. Jaki: Byvali Cechove, zgodovinska narodna pesem. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za zabavo (plošče): Thiele: Dijaška zabava (orkester). Arman-dola: Oddih v deveti deželi. Ber-nards: O čem se govori, venček koračnic. Sylva: Z glasbo mi povej, venček. Mackeben; Montmartre. Boulevards. Jane Bos: V mali kavarni na oglu. Lenoir: To vidiš le v Parizu. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. Plošče. •. 10 Prenos bogoslužja iz cerkve Kristusa Kralja. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.45 Zabavni koncert BO. 13.30 Napovedi. •. 13.50 O- 1420 Narodni RO. 14.40 •. 17.45 Harmonika. 18 Predavanje. 18.20 4 RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Dnevna reportaža. 20.10 Violinski 4. 20.40 Marin Dr-žič: »Dundo Maroje« - igra. 21.40 •. 22 O- 22.40 •. BEOGRAD D. Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw. YCJA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •. YUB 49,18 m - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •. YUF 19,69 m. 15.240 kc. 10 kw. - 01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m 15.240 kc. 10 kw. - 03.00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Verski govor. 12.15 O- 17 •. 17.15 £ I. Lhotke. 7.45 Klavirski 4. 18.15 Predavanje. 19 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Prenos opere lz Narodnega gledališča v Zagrebu. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 O- 7.50 •. 8 4. 8.50 Predavanje. 9 Protestantsko bogoslužje. 10 Katoliško bogoslužje. 11 Prenos iz Banske Bystrice. 13 •. O- l4'2® Slovaške pesmi. 14.40 4 zabavne glasbe. 15 Prenos. 16 Zvočna igra. 17.15 4 vojaške godbe. 18 Nemška oddaja. 19 Napovedi. •. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Pisan spored. 20 Zvočna igra. 20.30 Lahka glasba. 21.15 Predavanje. 21.30 Jugoslovanske narodne pesmi. 22 • . 22.15 O- 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, franc. In angl. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7 O- 7.30 4 lahke glasbe. 8.15 4 RO. 18.40 Predavanje. 9 Prenos bogoslužja iz M. Ostrave. 9.40 Predavanje. 9.50 | RO. 10.20 Delavska ura. 10.35 4 zabavne glasbe. 11 Narodne pesmi. 11.30 Iz Smetanovih oper. 12.10 •. 12.25 M. Ostrava. 13.30 Plesna glasba. 14 Kmetijska ura. 14.15 Q. 14.50 Pisan spored1. 15.20 Mladinska ura. 15.40 Brno. 17.10 Predavanje. 17.25 Pisan 4. 18 Predavanje. 18.20 O- 1825 Pevski 4. 19 •. 19.25 FIlm in opereta, isan spored. 20.10 Predavanje. 20.30 Brno. 22 •. 22.15 4 zabavne glasbe (Q)- * ANGLEŠKE POSTAJE H. Val. dolž.: 373.1-804 In 342.1-877. 11 Plesna glasba. 11.45 Orkestralni 4. 13 •. 13.15 Zanimivosti. 13.30 Pisan 14 4 lahke glasbe. 14.25 O- 15-45 Pevski 4. 16.45 O- 18 •• 18-30 Razgovor. 18.45 Igra. 19.15 Pisan spored. 21 •. 21.20 Plesna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telov. 7 •. Objave. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.19 Napov. •. 12.40 4 R. seksteta. 13.30 O- 17 Zabavni koncert. 18 Tolažba v filozofiji. Predavanje. 18.15 Zvočna igra. 19 £ vojaške godbe. 19.30 •. 19.40 šport. 19.45 Zvočna igra. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 O- BoHMEN 1113 12HZ-269.5 100 kw 5 Koln. 6 •. 7 Mladinska oddaja. 8 Komorni koncert. 10 4 pihal. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 •. 13.10 Prizori z glasbo. 14.30 Otroška igra. 15 Vojaška oddaja. 17.45 Berlin. 19 •. 19.15 Pisan večer. 21 •. 21.30 Berlin. 23 •>, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Jutranji 4. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 8.30 Orgelski koncert. 10.30 Komorna gl. 11 4. 11.30 •. 12 Opoldanski 4. 13 •. 14.30 Otroška ura. 15 Popoldanski 4. 16 • . 17 Pisana ura. 17.42 • v srbohrv. 18.30 šport. 19 •. 19.15 Pisan koncert (Ro in solisti.) 19.42 • v srbohrv. 20 O-20.30 Nadaljevanje 4. 21 •. šport. 21.30 Večemi 4. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Zabavni 4 (Berlin); vmes ob: 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13.45 •. 14 Ciganski or- kester. 15 Otroška ura. 15.45 Q. 16.10 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Mladinski zbori. 18 Predavanje. 18.25 Plesna glasba. 19.15 •. 19.25 Glasbeno predavanje. 19.45 Zvočna slika. 20.10 športna •. 20.20 Klavirski 4. 20.50 Predavanje. 21.15 Ciganski orkester. 2:1.40 •. 22 Ciganski orkester. 23 • nemščini, Ital., angl. in franc. BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Pisan 4-12.30 Napov. Kronika. 12.30 Pisan koncertni spored. 13 Radiodnevnik. 13.20 Glasba (plošče). 14 Poročila. Zanimivosti. 18 Književna kronika. 18.17 £.18.50 • v madžarščini. 19 Predavanje. 19.15 Plesna glasba. 19.45 •. 20 Glasbeno predavanje in 2.10 •. 21.30 • £ španske glasbe. 22 O- 22.45 • v franc., nemščini, angleščini in italijanščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 4 Jutranja glasba. 6 •. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Orgelski koncert. 8.15 Q. 9 Klavirski 10 4 pihal. 11 Opoldanski koncert. 13 •. 14 Komorni 15 Pisano popoldne. 18 O- 18.80 Šport. 19 •. 19.30 Narodne pesmi (zbor). 19.45 Veseloigra. 21 •, nato 4 RO. 23 •. 23.10 Nočna, glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Koln. 6 •. 7 Mladinski 4. 9 4 pihal. 11 Hamburg. 11.30 •. 13 •. 14 Veseloigra. 15 Lipsko. 16 •. 16.15 O- 17-30 O- 19 •. 19.15 Koncert lahke glasbe. 21 •. šport. 21.20 4 RO. 23 •, nato nočna gl. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. O- 7 4 (O)- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 Plošče. 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 •. 11.15 Predavanje. 11.45 četrt ure za vojake. 12 4■ 12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Pisan 4. 13.30 Zanim. 13.45 Nad. 4. 16.30 •. 16.45 Pevski 4. 17 Predavanje o gledališču. 17.30 Koncert zabavne glasbe. 18 Predavanje. 18.15 Pesmi. 18.30 četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 Violinski 4 (B). 19.30 •. 19.45 O- '20 Zanimivosti. 20.30 Lirična oddaja. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Branje (B). 22 Nadaljevanje lirične oddaje. 22.45 • (A). 22.45 4 (O). 23.15 Napevi. 23.30 •. 23.45 Branje. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 5 Koln. 6 •. 7.05 Mladinski 4. 7.40 Orgelski 4 (ach). 8.15 O- 9-30 Zvočna igra. 10.15 Handl: Oratorij za soli, zbor in orkester. 11.30 •. 12.45 • v franc. 13 •. 14.30 Prizori. 15 Popoldanski 4. 16 • . 17.25 Veseli prizori. 19 •. 19.15 Pisan koncert; vmes ob: 20.15 • v franc. 21 D. Sender; vmes ob: 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 Poročila v franc. 23 Poročila. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 331.9-904 100 kw 5 Koln. 6 •. 7 Mladinski 4. 9 Lahka glasba. 10.30 Berlin. 11 4 RO. 13 •. 13.10 Pevski 4 s klavirjem. 15 Lahka glasba. 16 •. 17 Pevski koncert s klavirjem. 17.15 • v angl. 17.30 Berlin. 19 •. 19.15 • v angl. 19.30 Poročila v danščini. 19.50 Večerni 4. 20.15 • v angl. 20.30 Prizori z glasbo. 21 •. 2:1.15 • v angl. 23 •. 23.15 Poročila v angl. 0.15 • v angl. Ht)RBY 265-1131 100 kw 9.30 Predavanje. 10 Simfonični (O)-11 Prenos bogoslužja. 12.40 •. Napovedi. 13 4 RO. 13.50 Recitacije. 14.15 Orkestralni koncert. 15 Operetni napevi. 15.30 Predavanje. 16 Q. 17.05 Kabaret za otroke. 17.40 4 lahke glasbe. 18.10 Pogovor. 19 •. 19.30 Violinski koncert. 19.50 Predavanje. 20.15 Opereta. 22 •. 22.30 Koncert komorne glasbe. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 čas. Poroč. Vreme. 9.45 šolska ura. 11.30 O- 12 Borza. 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. 13.15 Citraški orkester. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.15 Orgelski 4. I. 19.15 O- 19-20 Nemščina. 19.50 Vreme. 20 Čas. •. 2:0.30 Delavska oddaja. 21 Sim-fonično-vokalnl koncert. 22.10 Komorni 4. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • iv franc. n. 19.15 O- 19.20 Nemščina. 19.50 Vreme. 20 čas. •. 20.30 Delavska oddaja. 21 Simfonlčno-vokalni 4. 22.10 Moderna gl. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. HI. 19 Kitaristični 4. 19.20 Klavirska glasba. 19.40 O- 20 Čas. •. 20.30 Zvočna igra. 21 Plesna glasba. 22 Q. 22.30 Pisana glasba; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 4. 6 •. 7.10 Komorni 4. 9.30 O- 10 Zborovski koncert. 10.30 Spevoigra. 11.30 • . 11.40 Hamburg. 13 •. 13.15 • v holandščini. 14.30 Otroška ura. 15 Lipsko. 17.30 Berlin. 18.30 • v holandščini. 19 • . 19.15 Berlin. 20.15 • v franc. 20.25 O- 20.30 • v holandščini. 20.45 Plošče. 21 •. 21.15 • v franc. 21.30 Berlin. 22.15 • v franc. 22.45 • v holandščini. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. KoNIGSBERG 291-1031 100 kw 5 Koln. 6 •. 7 Berlin. 8.20 O- 10.25 Pevski 4 s klavirjem. 11 Hamburg. 11.30 • . 13 •. 13.35 Zabavni 4. 15 Popoldanski 4 RO in solistov. 16 •. 18.45 Šport. 19 Poročila. 19.15 Pisana glasbena revija. 21 21.30 Lahka glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 5 Jutr.|. 6 •. 7 Orgelski 4. 8 Lahka glasba. 9.30 Zborovski koncert. 10 4 za klavir z orkestrom. 11 Hamburg. 11.30 • . 11.40 Narodna glasba. 12 Vojaški 4-13 •. 14.30 Zvočna igra. 15 Pevski 4 z orkestrom. 16 •. 18 Vojaški 4; vmes ob: 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 • v franc. 22.45 • v bolgar. 23 •. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 8 Citraški 4. 8.30 Pevski 4 s klavirjem. 11 Koncert. 11.30 •. 12 Opoldanski Koncert. 13 •. 14.15 Otroška ura. 15 4. 17 4. 19 Poročila. 19.15 Večerni konc. 21 •, nato nočni 4 (Berlin); vmes: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 6.55 Program. 7 O-8.08 O- 8-30 H-50 Klavirski 4. 12 £ ženskega orkestra. 13.15 Glasbeni skeč. 13.30 •. 13.45 4 za violino in harfo. 15 Orgelski 4. 16.30 Pevski koncert. 17.15 Komorni 4. 17.55 Ob 100-letnici rojstva A. Daudet-a (predavanje). 18.15 Pevski 4. 19.05 4 orkestra. 19.30 Drama. 20.30 • . 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 21.45 Pevski 4. 22.30 •. 22.45 Pisan spored. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 Nap. O- H Skupna oddaja vseh rad. postaj. 12,2.9 Nap. •. 12.40 4. 17 4. 18 O- 18-15 Predavanje. 18.25 4 lahke glasbe. 18.40 Pisatelj Charles Four-net pred mikrofonom. 19 Q. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Orkestralni 4. 21 Oddaja za izseljence. 21.45 Predavanje. 22 Plesna glasba. 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 O- 6 •. 6.15 4 nemške in francoske glasbe. 8.30 Orgelski 4. 9.45 O- H 11.30 •. 11.40 Opoldanski 4. 12.45 • v franc. 13 •. 13.15 O- l4-25 Popoldanska glasba. 16 •. 16.10 O- 17-15 • v franc. 18 4 nem. in franc. glasbe. 18.45 šport. 19 •. 19.15 Berlin. 20.15 • v franc. 21 •. 21.15 Poročila v franc. 22 4 nemške in franc. glasbe. 22.15 • v franc. 23 •. 23.15 • v fr. 23.45 • v špan. 0.15 • v fr. Tjorek 14. maju LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura; Življenje v Črni Reki in okoliških vaseh v minulih časih (g. Mirko Demšar). 12.00: Jugoslovanski pevci in pevke (plošče): Puccini: Spev iz op. La Boheme (Gjungjenac). Gounod: Spev iz op. Faust. Steiman: Kazbek (Anatol Manoševski). Glinka: Spev iz op. Življenje za carja (M. Vuško-vič). Vilhar: O ti dušo, Veni sviete (M. Zaludova). Massenet: Vision (Nikola Cvejič). Pavčič: Uspavanka (Jelka Iličeva). Bizet: Torerova pesem (M. Rus). Gounod: Valentinova molitev iz opere Faust (V. Janko). 12.30: Poročila, objave. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra; Reissiger: Mlin ob peči, uvertura. Gnecchi V.: Valček iz op. »Virtu d" amore«. R. Schonian: Mozaik, romanca za klavir in godalni orkester. Dauber: Zvoki iz Ru-munije, potpuri iz rumunskih narodnih pesmi. Šafranek - Drabek: Ruska romanca. Joh. Strauss: Po- mladni glasovi, valček. Bernard: Škrjanček, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Vesel drobiž (plošče); Olimp-hant: Rojstni dan male Dolly. Hey-kens: Metuljčki plešejo. Mandt: Nočna vešča. Ailbout: Čajanka v žabji mlaki. Winkler: Južne noči. K. Stahr: Sanje ob modrih havajskih nočeh. Eilenberg: Koračnica škratov. Amers: Mac Gregor na patrulji. Bratton: Piknik malega medvedka. Pryor: žvižgač in njegov pes. Olivieri: Sončni žarek, fox. Jonnason: Valček kukavice. Munsonius: Ploha. 18.40: Vpliv alkohola na mlado dušev- nost. (g. dr. Stanko Gogola). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Prvi Slovan v Vojvodini (prof. Kostka Kovačevič). Bgd. 19.40: Objave. 19.50: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik). 20.00: Koncert slovenske glasbe. Sodeluje: Radijski komorni zbor in pomnoženi Radijski orkester. Solisti: ga. D. Sokova, gdč. V. Rudolfo-va, g. A. Jarc in g. T. Petrovčič. Dirigent D. M. Šijanec. Jenko: Slavnostna uvertura. Sattner: Soči, kantata (Gregorčičevo besedilo), Solisti, meš. zbor in orkester. Adamič: Z Gosposvetskega polja. E. Adamič: Budnica (besedilo C. Go-larja). Mešani zbor in orkester. F. Bernard: Slovenski utrinki, potpuri. Schwab: Zlata kanglica (besedilo O. Zupančiča), Sopran šolo, mešan zbor in orkester. Vidošič: Planinski raj, fantazija po motivih iz Slovenije. 21.30: Vaški umetniki (plošče): Vaški umetniki, koračnica (kvartet ci-ter). Umetnost in narava. Dietrich: Bo že enkrat spet drugače (šra-mel). Slovo od gora. Treplan za ples (Hojerjev trio). Valček Ančka. Sem hodil za Savo (šramel). Naš humor, koračnica. Predi, predi, valček. Prešerna koračnica (citr. trio). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citre igra g. Hebein Marijan: Joh. Strauss: Pesem iz opte. Cigan baron. Grandwald: Rondo. Rich-ter: Largetto. Fachner: Polka-ma-zurka. Ziehrer: Otroci pusta, valček. De Curtis: Nazaj v Sorento. Rezek: Planinske rože, gavotta. Blumlacher: Planinska idila. Pra-setinger: V vetru, koračnica. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. Telovadba. O- •■ 1150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato simfonični $ (O)- 12.45 O- 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.50 4 na violončelu. 14.20 O- l4-4® •• l7-45 Narodne pesmi. 18 Predavanje o kulturi jezika. 18.20 4 na fagotu. 18.50 Plesna glasba (O)- 19-10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 4 komornega radijskega zbora. 20 Dnevna reportaža. 20.10 Pesmi. 20.40 O- al-40 22 Plesna glasba (O)-22.40 •. BEOGRAD II. Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 $ (Radio Beograd). 14.40 •. YUB 49,18 m - 6.100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. .22.40 • . YUF 19,69 m. 15.240 kc. 10 lov. - 01.55 Oddaja za Južno Ameriko. YUG 19,69 m 15.240 kc. 10 kw. - 03.00 Oddaja za Severno Ameriko. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.25 O- 12-55 •. Napovedi. 13.10 Pisan 4 (O)- 13.50Tržna •. 14«.Obj. 16.45«. 17.15 4 RO. 18.15 Iz hrvaške književnosti. 18.45 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 4 skladb Fr. Dugana. .21 Bosanske pesmi. 21.15 Tam-buraški 4. 21.45 Harmonika. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. spor. 7*. 7.15 Za dobro jutro. 10.40 Koračnice. 11.05 Q. 12.02 Opoldanski 4. 13 •. 13.20 Pevski 4. 13.50 Predavanje. 16.15 Slovaške pesmi. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.20 Zanimivosti. 19.30 4 godbe na pihala. 20 Zvočna igra. 22 •. 22.15 4. 23 •v ruščini, nemščini, ital., franc. in angl. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Jutranja oddaja. 10 •. 10.10 O-10.45 ženska ura. 11 4 RO. 11.55 Delavska ura. 12.15 •. 12.30 M. Ostrava. 13.40 O- 16 4 RO. 17 Mladinska ura. 17.20 Komorni koncert. 18 Delavska ura. 18.10 Pisan spored. 19 •. 19.15 Predavanje. 19.25 Brno. 20.15 Predavanje. 20.45 Predavanje. 21.05 4 RO. 22 •. 22.20 Zabavna glasba. 23 Koncert češke glasbe. . * ANGLEŠKE POSTAJE H. Val. dolž.: 373.1-804 in 342.1-877. 11 O- H-45 Zborov 4. 13 •. 13.15 4 kvinteta. 14 O- X4-40 Pevski 4. 15 Lahka glasba. 16.30 O- l6-45 Zanimivosti. 17 O- 17.10 Lahka glasba. 17.45 Predavanje. 18 •. 18.30 Zadnji dogodki na morju. 19.10 Predavanje. 19.20 Plesna glasba. 20.40 O- 21 •- 21-20 4. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telov. 7 •. Objave. O- H Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.19 Napov. •. 12.40 Vesela glasba. 13 Pesmi in plesi z vsega sveta. 16.30 Branje. 17 4 RO. 18 4 komorne glasbe. 18.30 Predavanje. 19 O- 19.15 Mednarodna kronika. Predavanje. 19.30 •. 19.40 4. 20.25 Alphonse Daudet. Predavanje ob 100-letnici rojstva. 20.45 Koncert francoske glasbe. 21.25 Bodensko jezero. Zvočna prireditev. 22 •. 22.10 O- BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 4.30 erlin. 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 8.10 Koln. 9 Berlin. 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14.30 Frankfurt. 16 •. 16.10 Komorna glasba. 17 Češka ura. 18.15 Spominski dnevi. 19 •. 19.15 Berlin. 21 •. 21.30 Berlin. 22 • v češčini. 23 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 4.30 Jutranji 4■ 5 Kmetijska ura. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 7.20 Orkestralni 10 ženska ura. 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 4 RO. 14 Komorni 14.30 Otroška ura. 16 •. 17 Koncert narodnih pesmi. 17.42 • v srbohrv. 18.30 Berlin. 19 •. 19.15 Lahka glasba. 19.42 • v srbohrv. 20 O- 20.30 O- 21 •. 21.30 Berlin. 22.27 • v srbohrv. 22.45 Zabavni 4 (Berlin); vmes ob: 23 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13.30 4 RO. 14.30 •. 16.10 ženska ura. 16.45 • . 17 • v slov. 17.15 Pevski 4. 17.45 Predavanje. 18.15 Ciganski orkester. 18.45 Šport. 19.15 •. 19.25 Kitarski 4. 19.40 Branje. 20.10 Orkestralni koncert. 21.40 • . 22.10 O- 23 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 23.20 Ciganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Pisan 4. 12,20 Napov. Kronika. 12.30 Pisan koncertni spored. 13 Radiodnevnik. 13.20 Glasba (plošče). 14 Poročila. Zanimivosti. 18.02 Predavanje. 18.17 O- i9 Predava-nnje. 19.20 Flavta in klavir. 19.45 •. 20 Koncert italijanske glasbe. 21.10 •. 21.30 Gosli, violončelo in klavir. 22 Kabaret (O). 22.45 • v franc., nemščini, angleščini in ital. HAMBURG 331.9-904 100 kw 4.30 Berlin. 5 Jutranji pozdrav. 5.05 Plošče. 5.20 Telovadba. 6 Poroč. 6.10 O-9 O- 11 Zabavni koncert RO. 11.30 •. 13 •. 14.40 Mladinska ura. 15 Vojaški 4. 16 •. 16.30 Klavirski 4. 18 Prizori. 19 •. 19.30 O- 19-50 Bach: Maša. 21 • . 21.15 Berlin. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). DUNAJ 506.7-592 100 kw 4.30 Berlin. 5 Jutr. pozdrav. 5.05 O-5.20 Telov. 6 O- 6-l° O- 9 Pl. 11 Zabavni konc. RO. 11.30 •. 13 •. 14.40 Mladinska ura. 15 Vojaški konc. 16 •. 16.30 Klav. koncert. 18 Prizori. 19 •. 19.30 O- 19-50 Bach: Maša. 21 •. 21.15 Berlin. D. SENDER 1571-191 60 kw 4.30 Jutrannji 4- 5 Jutranji pozdrav. 5.10 Telovadba. 5.30 4. 6 •. 7.20 Koln. 9.30 Lahka glasba. 11 Delavski koncert. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14.30 Frankfurt. 16 •. 16.10 Hamburg. 17 O- l8-30 O- 19 •- 19-15 Lahka glasba. 20.15 4 RO. 21 •. 21.30 Lahka glasba. 23 •, nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE 6.30 •. O- 7 I (O)- 7 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.45 Plošče. 8 Predavanje. 8.15 O- 8 30 •■ H I5 Predavanje. 11.45 četrt ure za vojake. 12 4. 12 • (Strasbourg, Lyon, Niče, Toulouse). 12.30 •. 12.45 Pisan 4. 13.30 Zanim. 13.45 Nad. 4. 16.30 •. 16.45 4- 17 Branje 17.15 Predavanje. 17.30 Operetna glasba. 18 Predavanje. 18.15 Pesmi. 18.30 Četrt ure za vojake. 18.45 • (A). 18.45 4 komorne glasbe (B). 19.30 •. 19.48 O- 20 Zanimivosti. 20.30 Orkestralni koncert - I. del. 21.30 •. 21.45 • (A). 21.45 Napevi (B). 22 Orkestralni koncert - n. del. 22.45 • (A). 22.45 Komorni 4 (B). 23.15 Napevi. 23.15 • (Pariš P. T. T.). 23.45 Branje. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kw 5 Jutr. pozdr. 5.10 Tel. 5.30 6 •. 6.50 Kmetijska ura. 10 Komorni koncert. 11 Delavski 4. 11.30 •. 12 Breslau. 12.45 • v franc. 13 •. 14.30 Popoldanski 4. 16 • . 17 Kaj prinašajo gledališča? 17.25 O-19 •. 19.15 Več. 4: vmes ob: 20.15 • v fr. 21 D. Sender; vmes ob: 21 •. 21.15 • v franc. 22.15 Poročila v franc. 23 Poročila. 23.15 • v franc. 0.15 • v franc. HAMBURG 251-1195 25 kw 5 Jutranji pozdrajv. Telovadba. 5.30 Koncert. 6 Poročila. 7 ženska ura. 9 Lahka glasba. 11 Frankfurt. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 14.30 Popoldanski 4. 16 •. 16.10 Pisana ura. 17 Pevski 4. 17.15 • v angl. 18.30 Berlin. 19 •. 19.15 • v angl. 19.30 Poročila v danščini. 19.50 O- 20.15 • v angl. 20.30 Prizori. 21 •. 21.15 • v angl. 23 Poročila. 23.15 • v angl. 0.15 • v angl. HoRBY 265-1131 100 kw" 12.05 Harmonika. 12.30 •. 13 4 lahke glasbe. 14.30 O- 17 05 Otroška ura. 17.30 O- 19 •. 19.30 Pesmi. 20 Književna kronika. 21.30 Reportaža. 22 •. 22.15 Kabaret. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 C as. Poroč. Vreme. 9.45 Šolska ura. 11.30 Zabavni kvartet. 12 Borza. 12.20 Delavska ura. 13 čas. •. J.3.15 Orkestralni 4. 14 •. Vreme. 16.40 Otroška ura. 17.15 Sopranistični koncert. I. 19.15 O- 19-30 Angleščina. 19.50 Vreme. 20 Čas. •. 20.30 O- 21 Puccini: »Tu-randot« - lirična drama. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. n. 19.15 O- 19-30 Angleščina. 19.50 Vreme. 20 Cas. •. 20.30 Orkestralni koncert. 21 Zvočna igra. 22.45 O- 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. 0.30 • v angl. 0.45 • v franc. m. 19 O- 19-30 Zborovski 4. 20 čas. •. 20.30 Operetni koncert. 21.30 Citraški kvartet. 22 Plesna gl.; vmes ob: 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Tel. 5.30 4. 6 •. 7.20 Jutranji koncert. 9.10 Otroška ura. 11 Delavski 4. 11.30 •. 12 Breslau. 13 •. 13.15 • v holandščini. 14.25 Popoldanski koncert RO. 16 •. 16.10 Celističnl 4 s klav. 18.30 • v hol. 19 •. 19.15 Berlin. 20.15 • v fr. 20.25 O- 20.30 •. 20.45 O-21 •. 21.15 • v franc. 21.30 Berlin. 22.15 • v franc. 22.45 • v holandščini. 23 •. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 5 O -5.30 4. 6 •. 7 O- 7.50 Zen.ura. 11 Frankfurt. 11.30 12 Breslau. 13 • . 14 Otroška ura. 14.30 4 RO. 16 •. 16.20 Koncert sodobne glasbe. 17.05 O-19 •. 19.15 Prizori z glasbo. 20.15 O-21 •. 21.30 Lahka glasba. 23 •. 23.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 4.30 Jutranja glasba. 5 Jutranji pozdrav. Telovadba. 5.30 4. 5.50 Kmetijska ura. 6 •. 7.20 Koln. 11 Frankfurt. 11.30 • . 12 Breslau. 13 •. 14.25 Otroška ura. 15 4 vojaških skladateljev. 16 •. 16.10 Lahka gl. 17.30 Pevski 4. 18 D. Sender. 19 •. 19.45 • v bolgar. 20.15 • v franc. 20.40 • v bolgar. 21 •. 21.15 • v franc. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 5 Jutr. pozdrav. Telovadba. 5.30 4- 6 •• 7.20 Orkestralni 4. 11 Frankfurt. 11.30 • . 12.10 Breslau. 13 •. 13.15 Lahka gl. 14 Otroška ura. 15 Zabavni koncert RO. 16 •. 16.15 Pevski 4 s klav. 17.05 D. Sender. 19 •. 19.15 Berlin. 19.55 Prizori z gl. 21 •, nato nočni 4 (Berlin); vmes: 21.15 • v ital. 23.30 • v ital. 0.15 • v ital. RADIO-PARIZ 1648 m -162 kc/s 6.30 •. 6.40 O- 655 Program. 7 O-8.08 O- 8-30 •. 11.50 Klavirski 4. 12.15 Vokalni 4- 12.45 Kvartet saksofonistov. Sreda 15. tnaja LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila: 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Veseli bratci (plošče): Kot-scher: Veseli bratci, polka. Vejvo-da: Češka polka. Ruthenfranz: Ka-priciozni fox (2 klavirja). Gnecchi: Valse caprice. Chopin: Fantazija po Chopinu. Rixner: Hopsasa, polka. Winkler: Schampolo, koračnica. Freundorfer: Kmečka dekleta. Planike. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Okrogli slovanski napevi (plošče: Madjak: Lozengrajski junaki, koračnica. Atanasov: 46. pešpolk, koračnica. Beneš: Praška dekleta, koračnica. Beneš f Iz naših krajev, valček. Jedan mali brodič, pesem (VI. Paljetak). Adio Mare, pesem. Izovski: Sledim tvojim stopinjam, tango. Leview: O stambulsko cvetje, orient. fox. Knajzl: Slov. koračnica. Schonerr: Slavija, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: Cesto delamo (reportaža). 18.40: Danska (dr. Božo Škerlj). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Branislav Nušič na zagrebškem odru. (Kosta Domaze-tovič, publ.) Zgb. 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. 13.30 13.45 Violinski 4 s klavirjem. 15 Pevski 4. 15.30 Zvočna igra. 16.30 Pevski 4• 17.15 Komorni koncert. 18 Književno predavanje. 18.15 Komorna glasba. 19 Lahka glasba. 19.45 Komorni 4. 20.30 • . 20.45 Drama. 21.15 • v holand. 21.30 • v angl. 22 Pevski 4. 22.30 •. 22.45 Pisan 4. 23.30 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. Nap. O- H Skupna oddaja vseh rad. postaj. 12.29 Nap. •. 12.40 4. 17 Ziirich. 18 Predavanje. 18.20 O- 18.30 Predavanje. 18.40 O- 19 Predavanje. 19.30 Italijanske in francoske pesmi. 19.50 •. 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Zvočna igra. 20.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 5 Jutr. pozdrav. 5.10 Tel. 5.30 4. 6 •. 6.15 4 nem. in franc. gl. 7.05 ženska ura. 11 4 RO. 11.30 •. 11.40 Nadaljevanje 4. 12.45 • Istem to(rek), sr(eda), če(trtek), 19.87 10 19.85 5-40 20.38 15 RRRF 19.87 25-100 I2R012 CSW4 DJL 19.84 25 HVJ 19.84 5 SP19 19.83 25 TPB11 19.83 20 W1XAL 19.82 10-60 GSF