Štev. 45. V Ljubljani, dne 9. novembra 1911. Leto XXIV. — ■ • -:——-—-—5 Izhaja vsak Četrtek. Cena mu Je B K na leto. (Za Nemfiijo 4 K, ia Ameriko in drupe tuje države 6 K). — Posamezne Številke ee prodajajo ■ ■ ■■ po 10 vinarjev. S prilogami: - Naš kmečki dom. Drnštvenik, Naša gospodinja »Spisi in dopisi te pošiljnjo i UredtnStvn oljuha". Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina. reklamacije in In« sera ti p« 1'pravniS ivn „l>oniolJnbnu. — Ljubljana. Kopitarjeva ulica. — Za živinorejce. Po naših deželah manjka splošno 1 rmc za prašiče. Število naših prašičev je zadnjih deset let silno dvignilo. < se pa letos ne pomaga kmetom, 1k> pet padlo, ker bo za plemenske živali !• malokdo zmogel potrebno krmo. Letošnja škoda bo vsled tega prihodnje leto še zrastla in napredek našega kmečkega gospodarstva bo zopet znatno zdrsnil nazaj. Cena za krmila je silno visoka. Moka za krmo je poskočila od spomladi za 6 kron pri meterskem centu; od 13 do 14 kron na 19 do 20 kron. Pri i'!robih jc šla kvišku celo za 7 K; od 8 do 9 na 15 do IG kron. Ta cena je pa neopravičena; drži se tako visoko samo s pretkanimi sleparijami. Skladišča pri dunajskih železnicah, pa tudi drugod, s i polna krmilne moke in otrobov. Veliki trgovci, ki so to spravili skupaj, so zvezarti med seboj in dogovorjeni, da nihče doma ne bo prodajal tega blaga pod skupno določeno ceno. Ker se pa to blago rado pokvari* zato ga prodajajo združeni trgovci za mnogo nižjo ceno ven iz države, zlasti na Nemško. S tem drže cene doma visoko in si zagotavljajo ogromne dobičke, s katerimi si hočejo bogato pokriti manjše cene, za katere prodajajo ven. Tukaj vidimo, kako ta trgovski kartel naravnost na ostuden način odira kmečko ljudstvo in s lem seveda slabi njegovo gospodarsko moč, zmanjšuje število živine in prašičev ter tako zvišuje splošno draginjo. Po sedanjih postavah se kartelu ne more blizu. Kmečki poslanci zahtevajo v državnem zboru poleg državne podpore še več drugih reči, ki naj bi živinorejca Plede na krmila poslavila na trdnejša tla nroti oderuškim špekulantom. Na kratko jih tukaj naštejemo, da iz njih izprevidijo naši bralci, .kako dosledno in odločno se kmečki zastopniki vkljub silnemu nasprotovanju liberalcev in socialnih demokratov bojujejo za kmečke pravice. 1. Treba je zakona proti kartelom, v katerem bi se take špekulacije, kakršno smo x-avno kar opisali, mogle uspešno nrepovedati. Načrt zakona, ki ga je sestavil poslanec dr. Krek, obsega vse to in bo ne samo za obrtnika in delavca, marveč tudi za kmeta ogromnega pomena. 2. Za zdaj bi se morala prepovedati prodaja močnih krmil v druge države: koruza, ječmen, riževa moka in preše pridejo poleg otrobov tu zlasti v po-štev. Iz Galicije gre letos tudi silno mnogo krompirja na Nemško; doma ga bo pa vsled tega manjkalo in spomladi se mu bo cena neprimerno vzdignila. Zato se zahteva tudi prepoved, naj bi se krompir ne smel letos prodajati čez mejo. 3. Ječmena je po drugih državah obilo. Zato naj bi ga država kupila nekaj tisoč vagonov in ga za lastno ceno oddajala živinorejcem. Da se bo pa res ječmen rfibil za krmo in ne za druge namene, naj se denaturira, to se pravi: nameša naj se vanj takih snovi, ki živini niso škodljive, ki pa vplivajo, da postane ječmen za druge reči neraben. Taka zmes je n. pr. premogov prah, ki prašičem celo basni. 4. Dozdaj se je za krmila dovolilo 50 odstotkov popusta pri železniški voznini. Popust se pa dobi šele potem, ko se je blago že prejelo. Zato zahtevajo kmečki poslanci, naj se ta popust takoj dovoli, da se bo poznal že pri ceni. Ravno tako naj se pristojbina, ki se zahteva na postajah za tehtanje, letos popolnoma odpusti za krmila. 5. Naši poslanci zahtevajo, naj vlada za ječmen in koruzo vrne kupcem carino, ki se mora plačati na meji. Carine brez ogrske vlade ne moremo odpraviti, ko bi jo tudi hoteli. To sc pa lahko naredi, da sc carina pač pobere in gre med skupne dohodke, ki jih imamo z Ogri in za skupne stroške, da se pa potem iz našega državnega premoženja znesek, ki sc je dobil kot carina, kupcem vrne. S tem se seveda cena za toliko zmanjša, kolikor znaša carina. Poslanec Hladnik zastopa v soglasju a Hrvaško-slovenskim klubom to stališče. 6. Pri prodaji krmil in gnojil se zdaj godi mnogo sleparij. Kdor hoče, da ni goljufan, mora dati umetna gnojila in močna krmila preiskati, da zve, koliko imajo gnojilnih, oziroma redilnih snovi. Za majhno reč sc to nc izplača; združeno je tudi z raznimi sitnostmi, ki se jim nihče rad ne izpostavi. Zato pa zahtevajo kmečki poslanci, naj se proti omenjenim sleparijam sklene posebna postava, po kateri bi bil vsak prodajalec pod strogo kaznijo zavezan na blagu, ki ga prodaja, jasno imeti zapisano, koliko vrednosti ima. Tako bi moralo biti zapisano na vrečah z umetnimi gnojili, koliko dušika, fosforove kisline, kalija imajo; ravno tako bi moralo biti pri močnih krmilih, ki se dobivajo od odpadkov pri sladkornih, špiri-tovih in pivovarskih tovarnah, jasno povedano, koliko imajo redilnih snovi. Vsako prevaranje bi bilo potem strogo kaznovano; zdaj pa prodajalcu pravzaprav komaj kaj moreš, četudi si se s preiskavo prepričal, da je blago mnogo manj vredno, nego bi bilo rečeno. K večjemu, da ne kupiš; kazni ni nobene. V Severni Ameriki, na Francoskem, v Belgiji in na Nemškem imajo že take postave. aaannanaaaaaDanaa D a □□naaaaaam. innnaan Političen pregled MINISTRSKA KRIZA. Čudne razmere vladajo v avstrij-skom ustavnem življenju. Nastopi min. predsednik z vlado, ki nima v zbornici nobene zaslombe, nastopa uradniška vlada, parlamentarna ali mešana, pa nič nima obstanka. Vendar tako hitro je zlepa še ni kilo pobral s svojega ministrskega stolca kakor baron Gautsch. Komaj 4 mesece jo vodil, oziroma poskušal voditi razdrapani avstrii-' i parlament k uspešnemu delu, pa ni šlo. Kakor smo že večkrat govorili, je bila ?lavna vladna opora nemška narodna zveza, ki pa je min. predsednika pustila na cedilu, ko je hotol spraviti k večini tudi Čehe. Iz te razprtije sta bili samo dve poti. Ali se Gautsch obrne od Nemcev in si poišče večino iz drugih strank ali pa gre sam. Po avdienci pri cesarju so je odločil za drugo, zakaj prvo se zdi vsakemu avstrijskemu birokratu nekaj nezaslišanega. Da bi enkrat Nemec no bil nri koritu?! Za baronom Gautschom Slovenci nimamo ne jokati, niti so njegovega odstopa ne veselimo. Za nas je njegovo delovanje brez odločilnega pomena. Njegovo delo se ni niti tako daleč razvilo. da bi zavzeli naši poslanci nasproti vladi jasno stališče. Silno zanimivo je pa pri tem slučaju to. Dosedanji min. predsednik Gautsch jo bil tisti, ki si je največ prizadeval, da bi ustvaril zbornico po splošni in enaki volilni pravici in je to tudi dosegel, baron Gautsch jo pa tudi tisti, ki je prišel s svojim parlamentom v ko-lobocijo, iz katero si jc vedel samo z begom pomagati. Na njegovo mesto pa jo prišel ~'-of Stiirgkh, ki jo bil svoj čns eden najhujših nasprotnikov razširjene volilne pravico. Novi ministrski predjed nik jo bil lio svojem prepričanju liberalen Nemec in jo svoj čas nastopal tudi v državnem zboru ostro proti Slovencem. V zadnjih letih pa je postal bolj zmeren in se ga nemški svobodo-miselci nič kaj no vesele. Judovski listi imenujejo celo klerikalca. Novemu ministrskemu predsedniku je menda tudi prestolonaslednik jako naklonjen. Grof Karol Stiirgkh mora rešiti z uradniškim ministrstvom, ki ga jc sestavil, velike naloge: proračunski pro-vizorij, dovoljenje raznih, posojil, obrambna predloga, novi davki, uradniško vprašanje, reforma poslovnika, lokalne železnice in sanacija deželnih financ. To strogo uradniško ministrstvo bo naredilo prostor parlamentarnemu, kakor hitro bo rešeno češko-nemško vprašanje. Novo ministrstvo je sestavljeno takole: predsednik: grof Karol Sturgkh; notranji minister: moravski cesarski namestnik Karol pl. Hcinold; naučni minister: Max Hussarek, sekcijski šef, profesor cerkvenoga prava na dunajski univerzi; poljedelski minister in galiji ški minister Zaloški; minister za javna dela: sekcijski šef Zdenko pl. Forstor; justični minister: Hochenburger; trgovinski minister: sekcijski šef dr. pl. Rdfilor; finančni minister: dr. Meyor; minister za deželno hrambo: fml. Go-orgi. Stališča proti novi vladi stranke šo niso zavzelo. Če bo res strogo nepristranska, mogoče bo tudi našim poslancem z njo sodelovati. Seveda tlako Nemcem in nemškim vladam nihče ne bo delal. Dr. Kramar jo baje že začel pogajanja s Stiirgkhom v imenu Čehov, kar pa drugi Čehi obsojajo. Radi Kra-mara in drugih čeških liberalcev so tudi razmere mod Čehi in Jugoslovani postalo bolj mrzle. Čehi ne kažejo pravega razumevanja za težnje naših poslancev, ki so izvoljeni na katoliški podlairi, mod tem ko so oni izvoljeni od naprednih elementov. DRAGINJSKI ODSEK. V pododsokti se je razpravljalo o predlogih soc. demokratov o zmanjšanju draginjo. Med drugim jo soc. demo-kraški poslanec Schlinger predlagal, naj se napravi v bližini mest državno mlekarsko gospodarstvo, kjer bi se gojile krave za molžo in hi bila potem mosta preskrbljena z mlekom. Upravičeno so se temu uprli kmečki poslanci, ker vemo vsi, koliko stane vsaka stvar, če jo inr država v rokah. Za vsako kravo bi pi avili posebnega uradnika! Dokazano je pa tudi, da v gospodarstvih, kjer se drže kravo za molžo, z zdravjem ni najboljše. Pri glasovanju ta predlog ni obveljal. V draginjskem odseku se je sprejela resolucija, naj sc naroči deželnim vladam, naj ne zahtevajo v vseh slučajih usposobljenostnih spričeval pri pekovski obrti, ker kruh zna peči vsaka gospodinja. Nadalje se je obravnavalo o kartelih, kjer so je pokazalo. kako se pri nas špekulira s sladkorjem. Neka avstrijska t v r d -ka jo zaslužila letos s sladkorjem 17 milijonov kron. Zato se je sklonilo, naj vlada j»ozovc tovarne za sladkor, da znižajo cene. Obenem se sme dovolili 17. Rusije večji uvoz sladkorja. Tudi saharin — neko nadomestilo za sladkor, ki ima SOOkrat več sladkobe nego sladkor — so bo odslej smel uvažati, če bo vlada izvedla resolucije draginjskega odseka. Saharina se je tudi doslej že veliko upeljalo, seveda le kontrabant. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJSKA. Lahi pred Tripolisom tepeni. Zo zadnjič jc prišlo poročilo, da so Turki vzeli Tripolis zopet Lahom iz rok. Poročilo ni zadelo cele resnice, pač pa ji je zelo blizo. Turki silno napadajo Lahe povsod. Oboroženi so moderno in pomagajo jim vsi Arabci, ker so Lahi s svojim obnašanjem odvrnili od sebe arabsko prebivalstvo. Z gotovostjo se povsod pričakuje, da Turki zajamejo Lahe v Tripolisu, katerega so ti s takim veseljem zasedli. Poročila, ki prihajajo z bojišča so silno malo verjetna. Lahi in Turki lažejo, kar se da. Oboji ovirajo poročanje časnikarskim poročevalcem drugih narodnosti, ki so >li nalašč tja, da pišejo za svoje liste resnična poročila. Zato se ne da na pivi pogled nobeno poročilo verjeti, še lo, r,. se isto poroča z več strani, se da napraviti prava sodba. Najbolj zanesljivo p;L je, če poroča Lah sam o svojih izgubah in nesrečah. Tako poročilo je tudi to ki opisuje grozovitost bojev pred Trijio-lisom. V teh bojih je bil en cel konjoni-niški polk uničen, rešilo se je samo l ^ mož! Ranjenih in mrtvih je tudi , ,1 drugih čet na kupe. Poveljnik »Rdoee. ga križa« se je jokal, ko je videl to mesarijo. Arabci so napadli zjutraj presenečene Lahe in jih kar prejezdili. Italijani niso vedeli s kakšnim sovražnikom imajo opraviti. Arabci izborilo streljajo, veliko boljo kakor Lahi. Tako laško poročilo. Druga zanesljiva poročila ti dijo, da so Turki in Arabci zavzeli vse utrdbe okrog mesta Tripolis 111 so Laln le še s težavo branijo. "Ihirški poveljnik je menda že poslal poslance k Italijanom naj se udajo, kar sc seveda ni /eo-dilo. Lahi hočejo boj v Egejskem morju. Ker jim gre v Afriki tako slabo. ■/■■■ le Italijani pokazati Turkom svojo 111. v Egejskem morju. Saj kak uspeh bi radi pokazali zaradi zunanjega ugledu Potrebno jim je pa tudi sicer, ker dar na dan prihajajo novice o novih denar nih polomih raznih družb. Zato se glasi po vseh italijanskih časopisih plas, da mora pokazati Italija Turčiji svojo moč, če ne na suhem pa na morju. Italija naj bi zasedla kak otok v Egejskem morju. Toda tudi tu se Turki dobro pripravljajo in pridno dovažajo vojaštvo, strelivo in živež na razne otoke. Laške grozovitosti. Angleški in nemški časopisi so kar naprej polni poročil o laških grozodejstvih, s katerimi so odvrnili oii sebe vso Arabce. Ker se niso mogli znosti radi svojih izgub nad moškimi, morili so ženske in otroke. Umorili so kavasa — vodnika in tolmača — nemškega konzula, ker je ta usmrtil nekega Laha, z 10 streli iz pušk in v neki oazi — zelenica v puščavi, v kateri je vas — so pomorili vse moško od prvega do zadn ga. Pomorili so veliko čisto nedolžnih, posebno žensk in otrok. Zapirali so jih v skupne joče na kupe in puslili, da s-> tam ginili od vsega hudega. — Tu li kolera razsaja. VSTAJA V »NEBEŠKI DRŽAVI«. Dogodki v državi, kjer imajo za sarja božjega sina — tako ga namnO imenujejo Kitajci, — nič manj ne vlečejo nase pozornosti vse Evrone, kakor Tripolis. Od zmage Lahov jc odvisna k bodočnost Italije, od zmage vslašev ni i vsaj njih glavnih načel in zahtev pa ■> lahko odvisna usoda in bodočnost co>. Evrope. Če sc da Kitajcem ustava 111 s» res reformirajo po naše, se ne bodo do'-go norčevali evropski narodi iz dolgih kit kitajskih in barbarskih narodov na vzhodu, ker bodo ti kmalu močnejši na seli poljih od Evropejcev. Po .številu i namreč že sedaj veliko mogočnejši. Itovolucija, ki jo je započel Sutjat-,Mi, je morala bili izborno pripravljena, e,' ie dosegla lake uspehe. Mesto za icslom se udaja vstašem. Četudi so ladne čele dosegle zadnje čase nekaj -l>eliov, vendar je vlada končno prisi-ena, da se uda. Piše se, da je že dana slava na pritisk vladnih čet in narod-ega svela. Po ti ustavi bo oblast dina-ije silno omejena in ljudstvo bo imelo liom parlamenta priliko povedati svo-žoljo. Princi iz vladarske rodbine no ido smeli imeti državnih služb. Prva . sla v državi so že oddana najboljšim ilajcem, ki so zavzeti za reforme. S m se jo dinastija čisto udala in upati . da s tem ustaja tudi izgubi svoja tla. I aaaac3c3r3c3acric3ac3c3c3can jD" 0 LISTEK D □ Krmar Milanovič. 1'rosto po Ilussellovcm romanu »Krmar Holds\vorth«. (Dalje.) DEVETNAJSTO POGLAVJE. Hčerka. Zvečer si je Milanovič kratil čas s l ;u, da je pisal pismo gospodu Šer-ianu, v katerem mu je natanko po.-o-i al o svojih dosedanjih doživljajih, i 'roti poldnevu drugega dne se je preselil v svojo novo stanovanje v hiši go-Hie Zakotnikove. Ta ga je sprejela zopet kar najbolj prijazno in je bila vsa v skrbeh, da bi i ■ -a ne pogrešal. Postregla mu jc z v- mi mogočimi stvarmi, pri tem pa ■ •.t dolgo in široko razkladala najma-I nkostnejše reči, tako da je Milanovič - del kakor na vroči žerjavici in si žo- I I biti sam, sam zato, da bi nemoten mogel dati duška vsem svojim čust-\ >in, ki so mu v divjem neredu vznemirjali s.'ce in silili na dan. Kakor hi-i"o ga je pa pustila samega, ker jo je kiieala mati, tedaj se mu ni bilo treba \> f zatajevati. Skočil je pokonci, tekal urnih korakov po sobi gori in doli, se vrgel zopet v naslonjač, planil čez tre-iiiitek kvišku, stopil k oknu in hrepe-neče, a z nekim pritajenim strahom zrl proti hiši, v kateri so stanovali Štcfi-čevi. Sedaj, ko je bil v neposredni bližini svoje Vide in sc je smel vsak tre- II u lok nadejati, da jo ugleda iti mimo njegovega okna — morda s hčerkico — sedaj ga je začelo skrbeti, kaj bi bilo, ako bi ga razmere prisilile, da ne bi '"ogrel ostati zvest svojim sklepom, ako bi moral naenkrat vreči proč krinko, pod katero sc je skrival zaradi Vidinega dobrega imena . . . Toda ne, nikdar ne! Tudi sedaj sta zmagala v njem ponos in čast. da je zatrl svoje srčno hre- penenje in takoj zapodil vse samoljub-nc želje. Edino, kar si je smel dovoliti, jo bilo skromno veselje, da jo mogel čuti nad onimi, katero je bolj ljubil kakor lastno življenje, ki se pa tudi ničesar na svetu niso manj nadejali kakor njegove bližine. Take in enake misli so se mu podile po glavi, ko jc dolgo časa stal pri oknu, nepremično zroč v hišo onkraj eoste. Nato jo zopet začel hoditi po sobi in se vstavil pred omaro, ki je bila polna knjig. Izmed mnogih si vzame eno, da bi se s čitanjem nekoliko raztrešči; bil jc nek potopis. Malomarno listajoč nekaj časa po knjigi, jo kmalu nevede in nehote spusti v naročje in se zopet zamisli. Od onega hipa, ko se mu je bil povrnil spomin, pa do danes so bile njegovo misli popolnoma pri drugih rečeh, tako da se jc mogel le par-krat površno in mimogrede spomniti strahovitih dogodkov na morju. Sedaj se jih jc zopet domislil in začel je pre-udarjati, ali ni morda njegova dolžnost, da poišče lastnike »Adrije« in jih podrobnejše obvesti o ladjini nesreči in da poroča tudi o usodi onih, ki so bili v njegovem čolnu in katerih se je sedaj prav natančno spominjal. Brez-dvomno so namreč v Primorju kakor tudi v Ameriki živeli ljudje, ki bi bili radi kaj izvedeli o ponesrečenih znancih in sorodnikih. Tudi sam bi bil rad kaj čul o ostalih čolnih. Toda uvideval je, da so razmere take, da bi mu to utegnilo le škodovati. Vsaka najmanjša vest, ki bi jo izustil, bi prišla v časopisje, in bilo bi nemogoče, da bi ne izvedela tudi njegova žena o njegovi rešitvi in njegovi vrnitvi. »Nc! — Svet naj misli, da sem mrtev!« je zaklical bridko; »moje življenje lastnina preteklosti, voljno hočem nositi križ, ki mi ga je naložil Vsemogočni.« Knjigo je postavil zopet na njeno prejšnje mesto in se povrnil k oknu. Na cesti je stala mala deklica s punčiko v naročju. Bila jc čedno napravljena", imela kodraste plavc laske in v levici je držala kakor skrbna mati svojo punčiko, katero je z desnico božala po licih. Sicer je v tem trenutku oknu kazala hrbet, vendar Milanovič nikakor ni mogel umakniti svojega pogleda od nje. Čez nekaj časa se je deklica zasuk-nila tako, da je zrla po cesti navzgor. V istem hipu je Milanovič z rokami hlastnil po steni, da bi se oprijel. — Kar je videl, to je bil njegov lastni obraz v pomlajeni obliki; obraz, kakor-šen jc bil takrat, ko ga še niso bile spa-čile strašne telesne in duševne muke. Srce mu je bilo tako močno, da mu je hotelo skoraj počiti, in megla mu je zastrla oči, katerih ni mogel odtrgati od otrokove postave. Nato je skočil k zvoncu in pozvonil. Komaj pa so tresoče roke izpustile vrvico, že se je ke-sal svojega dejanja. Kaj si bo gospa Za-kotnikova mislila o njegovi razburje- nosti, kako naj ji razloži svojo zanimanje za tuje dete? Ugriznil sc jc v ustnico in se skušal s silo pomiriti. Ko jo gospodinja vstopila, so mu je to v toliko po ročilo, da jc mogel z mirnim glasom in s prisiljenim nasmehom reči: »Oprostite, da Vas moram motiti, a vodilo, da sem velik prijatelj nežnih otrok. Morda bi mi mogli povedati, če-gava jc ona-le deklica?« Žena. ki ni v tem vprašanju oči-vidno našla prav nič posebnega, je šla k oknu in odgovorila: »A, to jc mala Jelica Milanovičeva, hčerka gospe šlefičeve.« »Tako, tako,« sc začudi Milanovič. »Ni li to ljubka deklica?« je dalje govorila gospa Zakotnikova. »Jaz sem kar zaljubljena v to malo, nedolžno stvarico. Ona je edini otrok v trgu, kateremu dovolim, da sme na moj vrt, kajti otroci so navadno poredni, in kakor hitro jim človek obrne hrbet, že napravijo kako škodo ali nerodnost. Poglejte, to dekletce je pa že kakor mala princezinja! Kako spretno zna pošto-, vati svojo punčiko! Zdi se mi, da pričakuje svoje mamice.« Žena potrka na okno. Deklica pogleda kviško in Milanovič se prestrašen umakne. Gospa Zakotnikova potnigne z roko. Milanovič hoče to preprečiti, a beseda mu ni šla z jezika. »Prišla bo v sobo, gospod Matko. Takoj jo pripeljem sama;« ko je to izgovorila, je že zaprla vrata za seboj in odhitela pred hišo. Komaj je preteklo par sekund, je bila že zopet nazaj. Za roko je peljala deklico, ki se je boječe stiskala k nji, ko je ugledala bledega bradatega moža. »Glejte, gospod Matko, to je moja mala prijateljica, mala Jelica!« zakliče Zakotnikova, poljubi deklico in nadaljuje: »Pojdi, srček moj, ponudi gospodu ročico in pokaži mu svojo lepo punčiko. Kadar bom zagledala tvojo mamico, ti bom povedala.« »Pojdi, ljubo moje dete, pojdi vendar k meni,« je prosil Milanovič. Deklica se je boječe približevala, v sredi pota zopet obstala in boječe ter v zadregi zrla nazaj na svojo prijateljico. »No, le pogum!« jo je ta osrčevala, »čemu se bojiš gospoda? Le idi brez skrbi! Ponudi roko, kakor se spodobi mali gospodični.« Milanovič je pomolil roko in deklica je storila še par korakov proti njemu. Sklonil se je na eno koleno in jo za roko pritegnil k sebi. Nekaj trenutkov je bil kakor onemel; beseda mu ni šla iz grla. Le gledal je svoje dete, gledal ga z očmi polnimi vroče ljubezni in sladkega hrepenenja; njegovi trepetajoči prsti so se krčevito oklepali nežne ročice. Komaj se je premagoval, da je nI privil k sobi in jo poljubil ter tako dal duška svoji bolesti in svoji radosti. (Dalje prili.) smrnt^^Vj^vsrev^^ RHZGLED PO DOIHOUIHT mtmi^mmimmmmmmm Ljubljana in njena poslanca. Zadnji dan minulega meseca so si ljubljanski liberalci izvolili za svojega drugega poslanca Dolfela Ribnikarja, ki bo pa ravno tako malo kot njegov prej izvoljeni drug Reisner zastopal koristi ljubljanskega mesta v deželnem zboru. Zato bodo že poskrbeli naši poslanci, ki ne bodo dopustili, da bi se enostavno prezirale pravice ljubljanskih okoličanov. V »Ljud kem domu« predstavljajo prihodnjo nedeljo, dne 12. novembra, velezanimivo izvirno narodno igro »Di-mež«. Kdor se hoče pošteno zabavati prihodnjo nedeljo, obenem pa se uglo-biti v zgodovino Dimežovih časov, naj ne zamudi lepe prilike. Vstopnice v predprodaji kot običajno v »Katoliški bukvami«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Smrtna kosa. Dne 29. oktobra so pokopali v Trnovem na Notranjskem č. sestro, obče priljubljeno učiteljico ubožnili šolskih sester Marijo Rafaelo Iskra iz Zabič okraj Podgrad v Istri v 32. letu starosti. Vlom v cerkvi pri D. M. v Polju. Dno 30. oktobra popoldne je neki krog 20 let stari uzmovič vlomil v nabiralnik v poljski cerkvi. Ker je pa bil pri tem poslu preveč glasan, ga je čula cerkovnikova žena in poklicala ljudi, ki so uzmoviča izročili v varstvo orožnikom. P ememba posesti. Grad Mokronog na Dolenjskem je prešel v roke šolskih bratov. Poslopje bodo primerno priredili v šolske namene. Pokopali so dne 31. oktobra cerkovnika Jakoba Žnidaršič p. d. Špikarja v Ložu na Notranjskem. Bolan ni bil niti en teden. Poznal ga je gotovo vsak, kdor je kdaj služboval v starotrški dolini. — Na Javorniku na Gorenjskem je pa umrl dne 30. oktobra posestnik in gostilničar g. Simon Jelene, zvest pristaš S. L. S. Svetila jima večna luč! Nagrado 52 K 50 h je dobil od deželne vlade Ferdinand Vovko v Spodn ji Šiški, ker je rešil Cecilijo Sadav z lastno življenjsko nevarnostjo iz Save. Štirideset let župan. Anton Klan-čič, župan v Podpori na Goriškem, praznuje te dni iOletnico županovanja. Zupan Klančič ie bil dolco vr-to let pristaš S. L. S. in deželni poslanoc. Deček utonil. Sedemletni posestnikov sin Janez Grašič s Huj je šel dno 30. m. m. v spremstvu svoje štiriletne sestrice v Kranj. V bližini tovarne za milo je padel črez brv v Kokro in utonil. Cestnega ro*rar'a so prijeli. Na glavni cesti blizu škofiiicc je prijel rtrožnik 261etneifa b usača Dominika Močnika iz Modria v Italiji, ki je v Šmarju napadel več ljudi z roparskim i namenom. Roparja so izročili deželne-■ mu sodišču. Nov most čez Krko. Na okrajni cesti Straža-Toplice bodo podrli stari le-; seni most čez Krko in sezidali mode-! ren železni most. Stroški so proraču-! njeni na 120.000 K. Metliško pošto so okradli dne 1. novembra. V vozu se je peljalo za praznike 10.000 lv denarja v vreči, v katero so bili spravljeni tudi vsi časniki. Ta vreča je bila spravljena v ozadju voza pod ključem. Čez Gorjance pa se je priplazil premeten tat in je odnesel vrečo. Poštnega voznika so zaprli, naj-brže bo pa on pri stvari popolnoma nedolžen, saj drugače ne bi bil prišel z vozom v Metliko. Pridržali so v preiskavi tudi poštnega slugo iz Novega mesta. ki je imel ono noč nočno službo. Vojak umoril vojaka. V noči od 1. na 2. t. m. je vojak Mikec 27. pešpolka z bajonetom zabodel vojaka - novinca Broliha v Anžoko. i gostilni v Sp. Šiški. Zgrudil se je takoj mrtev. Vzrok prepiru neznan. Med »Miklavževa darila« .-pada po običajni vsakoletni navadi v naših d.u-žinah tudi naša »Družinska prati k a«. Haditega naše gospodinje tudi letos ne bodo opustile te lepe navade in bodo takoj sedaj poskrbele za to, da Miklavž ne pozabi na »Družinsko pra-tiko«. Zemlja požrla vprežen voz. V petek, dne 27. m. m., popoldan je peljal Franc Kobal iz -Branice pri Vipavi gnoj v vinograd. Tu zapazi, da se voz pogreza v zemljo. V par trenutkih pogrezne zemlja voz s konji vred. Na klic Koba-lov sc kmalu nabere polno ljudi na kraju nesreče, ki so s pomočjo konjev dvignili ponos.ečeno žival iz globočine. Ogenj na Viču. Dne 29. m. m. je okolu 3. ure pričela goreti klavnica mesarja in posestnika »v Ameriki«. Zahvaliti se je prihitelim sosedom in viški požarni bramhi, da se ogenj ni razširil. Škode ie 2000 kron. Žensko truplo našel. Ludvik Sluga, mizar v Dovjem, jerdne 29. oktobra zjutraj v Belopolju poleg Ilrušice zapazil v grapi truplo ženske brez obleke. Spoznali so v mrtvi osebi slaboumno Ano Lukman, rojeno v Vučjivasi pri Trbižu in pristojno v Ljubljano. Imenovanega dne zjutraj je neopažena bežala proti Dovjem, ker sc je vsled slabosti zgrudila in umrla. Strašen samoumo-. Dne 30. oktobra zjutraj so našli na cesti v Trstu, ki vodi na pokopališče, truplo s strašno razdejano glavo. Prihiteli zdravnik rešilne postaje je spoznal mrtveca za .kletnega agenta Jožefa Baohmanna, ki se je usmrtil s samokresom, katerega je bil nabasal s smodnikom in vodo. Učinek strela je bil tako strašen, cla so našlj kosce možganov v oddalji 20 metrov. Tkalci v prisilni delavnici. De/, h a prisilna delavnica sprejema vsako vrsto preje za izdelovanje platna in delo natančno tako izvršuje, kakor lastnik zahteva. Preja naj se pošlje po železnici-na naslov: Deželna piisilna delavnica v Ljubljani. Izdelano blago se pošli,- Mll dom. Kmečka zveza za ljubljansko okolico ima v nedeljo, 12. t. m., ob 10. nri dopoldne v »Ljudskem domu« (StivH-ške ulice 12) svoj letni občni zbor sir. dečim dnevnim redom: 1. Poročilo od-borovo. 2. Volitev novega odbora. :;. Slučajnosti. Govori načelnik S. L. S. državni in deželni poslanec dr. Ivan sn-steršič. Člani sc vabijo, da se.občn i zbora vsi udeleže. Stalnim zapriseženim sodišHm /• vedenccm za stroje in strojne naprav imenovalo je c. kr. deželno sodišče inženirja Vladimir Remeca, ravnatelji zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. Tečaj za knjigovods'vo na Bledu pripravlja zavod za pospeševanje obrti v zvezi z obrtno zadrugo za blejsko okolico in Bohinj na Bledu. V tečaju se bo podučevalo šest do osem tednov po dvakrat na teden v triurnih predava njih. Učilo se bo nekoliko trgovske korespondence ter enostavno knjigovodstvo, kakor ga rabijo samostojni obrtniki v svojem prometu. Sprejelo se b > v tečaj kvečjem 25 zglašencev in naj - • zglasi za sprejem pri načelstvu obrti • zadruge za blejsko okolico in Bohinj n-i Bledu ali pa pismeno v pisarni zavod i za pospeševanje obrti v Ljubljani. Pouk v tečaju se bo začel 9. novembra ob J. uri popoldne. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brex kakega odbitka. Krilne gre od 8. »raj lo 1. popolene. ie; mm t! Sgoaaaaanaaaanaag § Gorenjske nouice ° § naaaaaanaaaannDai p Ihan. Ne bi pisal teh vrstic, toda način volitve, ki se bo vršila pri nas, mi potiska pero v roko, da spregovorim potrebno besedo pred odločilno bitko. Krivi preroki že dalj časa vprizarjajo svojo modrost ter na tihoma delajo na lo, kako bi spravili nekaj svojih pristašev v občinski odbor. In to so tisti cin-rarji, ki gledajo samo na to, kako bi z zvijačo prišli do odborniških stolcev ler se tako prilizujejo bolj vplivnejšim možem, da bi na ta način prišli do kandidature. Volilci, bodite previdni, .komu daste svoje glasove! g Črnuče. V volilnem imeniku smo našli precej napak. Sedaj vemo, zakaj so se g®sp. učitelj bali, dati nam izpiske delati, da smo si morali iskati pravice pri c. kr. glavarstvu, kjer srno jo i udi našli. Tako se mora poštena naša šminka vojskovati — za pravico; zlepa nain je ne dajo. A ne bojte se, dragi Čr-nučani, to naj vas ne plaši! Tako, kakor sedaj pri nas, se je ljudska stranka morala boriti tudi drugod proti sovražnikom svojih pravic — pa je hvala Rogu zmagala po celi deželi! Zmagali bomo tudi mi, če bomo edini! Ali prav (o edinost bi radi naši nasprotniki razdrli — z lažmi, ki smo jih že zadnjič zavrnili. Nova, ali pravzaprav stara laž je tudi tale: Pravijo in pisarijo po »Ju-iru«, da se župnik peha za Goriška. Topa moža se namreč nekateri, med njimi zlasti gosp. učitelj, posebno boje. Prazen strah! Kolikor poznamo našega gospoda župnika, mu ni za osebe, ampak za načela: njemu je lo za to, in ž njim vsakemu razumnemu poštenemu Crnučanu, da pridejo v občinski odbor možje krščanskega mišljenja in življenja, odkriti značaji, ne hinavci ali brezverci in tudi ne taki kristjani, ki jih liberalci ali socialni demokrati priporočajo. Kdo pa bodi župan, to bodo možje odborniki sami odločili — brez župnika. Da boste videli na svojo oči, da naš župnik govori vselej resnico, borile kar tu-le sledečo izjavo: Izjava. Da zavoženi usta nekatomikom, ki širijo po črnuški občini laž, da se potegujem za županski stolček, in da se gospod župnik samo zame pehajo, izjavljam, da si ne želim ne županske časti in se ne potegujem, marveč odklanjam tudi "dhornifiko mesto, vesel pa bodem in se že zdaj veselim, ko bodo izvoljeni v občinski odbor pravi krščanski možje, vneti za napredek in blagor občine, ne pa sovražniki d u h o v n i k o v in posebej še našega dobrega župnika! Zalo pošteni volilci in volilke, volile le Oiroz strahu pred menoj) one može, ki Vam jih bo priporočila naša ljudska stranka! Z Bogom za ljudstvo! — Ivan « ibašek, posestnik, št. 37. — Tako, sedaj ste prebrali. Tako podiramo mi laž za lažjo našim nasprotnikom. Kaj si bodo te zvite glave zopet izmislile, da ne bi z nami volile? Ali sc morda spre- obrnejo, ko smo jim tako jasno resnico povedali? Nekateri se ne bodo nikoli — zakaj, boste v »Domoljubu« brali drugikrat. Večina pa, to trdno upamo, kar je poštenih, bodo oči odprli — resnici in z nami volili! g Tržič. Iz usnjarskih krogov smo prejeli sledeči dopis: Našim rdečkar-jem ne da žilica miru. Sedaj so se spravili na komando ljubljanskih socialistov na naše strokovno društvo, hoteč je prenesti v Ljubljano. Mi smo se trudili in s težavo znosili lepo vsoto denarjev v blagajno, katera je dišala sodrugom in ki bi jo radi dobili v svojo pest. A ne bo šlo. Če hočejo ljubljanski socialisti denar, naj si ga le sami naberejo, našo blagajno naj puste v miru. Mnogo tržiških sodrugov se odločno upira temu za nas škodljivemu prenosu. g V Tržiču se bodo vršile občinske volitve v nedeljo 19. t. m. od 9. ure zjutraj do 1. ure opoldne. Rdcčkarji se pripravljajo, da si osvoje tretji razred, zato volivci, pozor! Ne pustimo, da bi nam gospodovala brezverska socialna demokracija. g Iz Moravč. Društveno. Nekaj novega. V nedeljo 19. novembra se ustanovi žc dolgo zaželjoni ženski odsek K. slovenskega izobraževalnega društva. Povsod že skoro obstojajo ženski odseki po naših društvih, le pri nas ga dosedaj še nismo imeli. Čuli smo pa, da vlada med našim ženstvom veliko zanimanje za društveno življenje, torej pričakujemo, da bo došlo omenjeno nedeljo veliko žena in deklet na ustanovni občni zbor. Vsa stvar se vrši v dvorani »Ljudskega doma« popoldne po shodu Marijine družbe. Torej žene in dekleta, vabljene ste da pridete na ustanovni shod ženskega oddelka v kar največjem številu; vse potrebno boste izvedele pri ustanovitvi. — Izobraževalno društvo se pripravlja zopet na zanimivo dramatično predstavo. Če ne bo kakih posebnih ovir, so vrši ista v nedeljo 26. novembra. Na to že sedaj opozarjamo. — Podružnica »Slovenske Straže« v Moravčah jo imela občni zbor. Bil je še dosti dobro obiskan. A vendar vsi člani do danes še niso plačali članarine, prosimo, naj to store kar najhitreje. da se denar odpošlje. Redni član plača 1 K, podporni 50 v. Kdor ne more prvo naj stori drugo. Vse se oddaja kot znano — pri tajniku v kaplani ji. g Krašnja. V nedeljo popoldne oh pol tretji uri sc vrši javen ljudski shod pred župniščem. Na shodu poroča naš poslanec dr. Janez Krek o delovanju državnega zbora in o pomenu občinskih volitev. Zato delajmo na to, da bo shod dobro obiskan. Tam pa lahko povemo svojemu poslancu in mu razložimo, kar imamo na srcu in storil bo tudi za nas, kar mu je mogoče. — Občinske volitve so vedno bližje. Ne držimo križem svojih rok, ampak volimo res može v občinski odbor, ki bodo delali za blagor vse občine. Naši možje torej vsi na volišče! Pokažimo, da srno se tudi pri nas že naveličali liberalnega »šlru- kljovanja«. Zmaga ni težavna, če naši ljudje složno nastopijo. Zato na noge, ker gre za dobro stvar! — Učitelj G r m e k, štrukljev najboljši pomagač, se silno poti in leta za pooblastili. On, kot »štrukljovec« že najbrže ve natančno, kdaj se bodo vršile volitve, Volilci, bodite pozorni, posebno pa naj volilke ne oddajo nikomur izmed liberalcev pooblastil, če se še bolj pobožne delajo. Liberalci so namreč tako kunštni, da za klerikalce pobirajo pooblastila, libe-. ralcem jih pa izroče. Vsakega pa, o kte-rem količkaj dvomite, če je naš ali libe-, ralcc, zapodite, pa naj bo »dolg ali pa širok«. g Moravče. Našo mlekarno je prevzel mlekar sam in sicer pod precej ugodnimi pogoji, na ktere še pridemo. Čudno se nam le zdi: zdaj ni šlo, zdaj bo pa šlo. — G r i ž a je hvala Bogu skoro ponehala. — Občinske volitve se vrše 20. novembra. g Iz Radomlja pri Kamniku. Pevski zbor našega Kat. slov. izobraževalnega društva res vidno napreduje, ako-ravno je sestavljen skoro iz samih začetnikov. Navadili smo se že par mič-nih pesmic, ki bodo prav prišle pri predstavi, ki jo bomo priredili v novih društvenih prostorih. Naše izobraževalno društvo je tudi vsakemu po volji, samo naše novoizvoljeno županstvo se ne more sprijazniti ž njim. Do sedaj nismo še nič govorili o občinskih volitvah, ampak toliko pa le opomnimo, da so izpadle tako le po zaslugi krščansko-mi-slečih in za društvo vnetih mož. Čudno se nam torej zdi, da se nam od te strani nasprotuje. Že davno bi imeli društveni dom, ko bi se tudi županstvo z nami strinjalo. To pa opazujemo od tistega časa, ko se je liberalno »Bralno društvo« preosnovalo v »Izobraževalno društvo« in ko je bil časopis »Slovenski Narod « izključen. Povemo toraj, da j© tistim časom v Radomlju odzvonilo in ne bo jih več, akoravno si jih še kdo želi. Svetovali bi torej našemu županstvu, da se soglasno z nami v društvenih ozirili strinja, ker sicer bomo posegli do gotove inštance, ki bo temu t okom prišla. Ker le tako, ako bomo združeno delovali, pridemo do našega cilja v društvu, ki je v korist vsem občanom, nikakor pa v škodo, kakor je mnenje nekaterih, ki diše po liberalizmu. g Koroška Bela. V ponedeljek 13. novembra je odločilen dan za našo ol>-čino. Vrše se občinske volitve, pri katerih se bo,odločilo, ali naj vodijo možje Slovenske Ljudske Stranke ali pa možje nasprotnih zaveznikov občino. S. L. S. koraka z jasnim čelom v boj, dočim se morajo nasprotniki posluževati vseh zvijač in tudi laži so jim dobre. Kdo pa so nasprotniki: to je zveza soc. demokratov - liberalcev - Nemcev. Kaj ne, lepa družbica, saj tvorijo troperesno deteljico. Samo barve tc troperesne deteljice so prav čudne, zelena, rmena in rdeča. Zadnja malo diši po Slovenstvu, pa kaj ko so soc. demokrati vse kaj druzega, kakor pa narodni. In glejte, ti trije zavezniki bi radi vladali občino, to bo lepa vlada. Mislim, da so občani tega gospodarstva imeli do sedaj že dovolj. Treba je malo spremembe. Razlika mika. Volilei bodo že poskrbeli, da se bo tudi sprememba izvršila. Volilei dobro pomislite, komu bodele dali svoje glasove. Vsak naj primerja kandidate nasprotnikov in Slovenske Ljudske Stranke. Niti en trenotek ne bo pomiš-ljal in zapisal bo na glasovnico imena kandidatov Slovenske Ljudske Stranke, zakaj to so možje, katerim lahko zaupamo gospodarstvo občine. Blatili bodo nasprotniki naše kandidate. Lagali bodo o njih, kar že sedaj delajo o gospodu župniku, pa ne verjemite jim. Predno jim zaupate, se o vsem prepričajte in kmalu bodete na jasnem. — Zato pa, pristaši Slovenske Ljudske Stranke, stopite te dni na delo. Odpirajte dvomljivcem oči in agitirajte za Slovensko Ljudsko Stranko. 13. novembra pa vsi oddajte glasove kandidatom Slovenske Ljudske Stranke iu ne bo vam žal. g Kamnik jc naš. Zmagovito jc izšla iz občinskih volitev S. L. S., prodrla je s svojimi kandidati v vseh treh razredih, liberalci pa so docela poraženi. Presenečenje v nasprotnem taboru je veliko, ker niso pričakovali takega udarca. .Mislite si, prej so imeli župana in sploh vso vlado, zdaj pa nimajo niti enega pristaša v odboru. Toda zmagali smo le pod gerentstvom. Trda bi nam bila Sla pod liberalnim županom in napredno komisijo. V živem spominu so nam še letošnje korporacijskc volitve. Takrat smo imeli zasiguranih deset glasov večine, liberalna komisija je pa tako strigla naše glasove, da smo ostali za 11 glasov v manjšini. Hvaležni smo torej gospodu gerentu Žužku, ki je strogo zakonito vodil priprave za volitev in volitev samo. Agitacija je bila na obeh straneh podrobna in burna, samo s tem razločkom, da so liberalci prestopili mejo pravičnosti in postavnosti. Tako je n. pr. Koschier zapretil nekemu delavcu, da ga bo odslovil od dela, ako mu ne da podpisati glasovnice. Pozneje ii> Koschier vzel onega delavca v strah, tla je preklical svoje besede. Da bi mu ne bilo Ireba hoditi po sodniji in morda priti ob delo je delavec dovolil v preklic. Ta slučaj pritiska ni osamljen. Se drugih nepoštenih sredstev so se poslužili liberalci; sramotili so g. dekana po listih in razglednicah, blatili hranilnico na Šutni, smešili naše kandidate. Izdali so sramotilne in huj-skajoče lelake, ki jih je c. kr. okr. glavarstvo zaplenilo, še več: poklicali so samega živinskega dohtarja Kibnikarja iz stolnega mesta v Kamnik, kjer je volivce rotil, naj za Bogo nikar ne dopuste, da bi »krasoto Kamnika oskrunil črni madež«. Da so mamon vpregli v svojo službo, skoro ni treba praviti. V svoji zvitosti so šli na Košiše kupit prašiča. od nekega volilca prvega razreda v trdni nadi, da bo s prašičem vred prišel tudi glas prodajalčev v liberalne roke. Pa so imeli smolo. To so biie mnogovrstne priprave za dan volitev, ki naj bi bil po prerokovanju liberalnih krivih 6' prerokov Veliki petek za S. L. S. Pa je prišlo narobe: bil je ta dan v Kamniku za S. L. S. velikonočni praznik zmage. g Občinske volitve za občino Do-runje sc bližajo. Volilni imenik je razpoložen šele drugi teden, pa se že odigravajo zanimivi prizori, vrše se različne snubitve, sklepajo se razne zveze in kujejo se prefrigani načrti. Občina Dobrunje se od nekdaj lahko pohvali, da je vedno v taboru Slovenske Ljudske Stranke. To je pokazala pri držav-nozborskih, deželnozborskih in občinskih volitvah. Letos, ko bomo volili po novem volilnem redu, pa hočejo nekateri občino potisniti v liberalne kremplje. V Ljubljani so jim vdihnili to misel in izvršiti hočejo to ljubljansko zapoved na način, ki je vse prej kakor pošten in dober. Zanimivo je ogledati si osebe, ki so začele napeljavati vodo na liberalni mlin. Te so v prvi vrsti znani štepanski čudaki in nagajivci. Poznamo jih dobro več časa. Ustanovili so ti možje liberalno Ciril Metodovo družbo, vabili v Štepanjo vas ljubljanskega liberalca Ribnikarja in ga verno poslušali, ob državnozborskih volitvah volili liberalca ali pa socialnega demo-krata, ob ljubljanskih občinskih volitvah volili liberalce, so vedno v zvezi s Tavčarjevimi ribiči, se zbirajo v liberalnih oštarijali, zabavljajo in sc norčuje io čez ustanovitve in prireditve katoliške ljudske stranke in doma uče svoje otroke, naj zmerjajo Orle, ustanovili so Sokola in pristaše S. L. S. pobijajo z vrčki v gostilni in napadajo z noži na cesti Orle. Nekateri so se pa sedaj spremenili v »prave klerikalce«. V župnišču se radi prikazujejo. Župniku na Rudniku sta se predstavila Mrak in Šinkovec iz Štepanje vasi za najbol jša klerikalca kakor povedo ljudje; v So-stro hodijo Mraki, Šinkovci in Čerini v Društveni dom k predstavam, doma ni nikdar nikogar blizu pri podobnih predstavah. Posebno korajžo so vzeli na ramo gospod Verovšek iz Štepanje vasi in še celo njihova gospa Štravsova Tona se vozi okoli agitirat. Postavili so pa za kandidate v Ilrušici samo take može, ki so volili pri zadnjih ljubljanskih volitvah z liberalci. Izborni bodo ti možje. Samo en zgled. Jaka Breskvar ali Gregu r iz Ilrušice je nedavno obdeloval Bajdovca iz Štepanje vasi in še enega pri Rekarju v gostilni. Bil jc Jaka tako prijazen, da sta ga imenovana dva moža morala naznanili sodniji. In nato priteče Jaka s povzdignjenima rokama in prosi Bajdovca kakor se Bog prosi, naj mu odpusti. Torej je moralo biti samo obrekovanje, kar ic Jaka govoril. sicer bi ne bilo treba naznanjati sodniji in Jaku ne nrositi odpuščanja. Drug zgled. Mož, ki hoče postati občinski odbornik, se ga je navlekel, da se je valjal pred gostilno po cesti. Kar priteče k njemu tretji mož, ki tudi hoče poslati občinski mož in nahruli svojega prijatelja: Ti svinja, kaj ti boš občinski mož, ne, jaz bom. Lepi taki občinski odborniki! — Za pooblastili tekajo ti možje; kakor lovski psi za zajci. Odlikuje se posebno Alojzij Cerin. Take sorte možje hočejo zanaprej g0. spodariti v občini. S temi možmi so pa sklenili Sostrčani zakon. Sostrčani, ki veljajo kot zavedni možje Slovensko Ljudske Stranke, so sklonili divji zakon z liberalci in socialnimi demokrati. Vreči hočejo župana Korbarja. r:,!;i) govore. A ne vidijo kar nič pred seboj. S svojo nepremišljeno taktiko bodo <|(JI segli samo to, da bo liberalna stranka prišla na površje. Sostrčani ne poznajo Štepancev, mi pa jih in zato pravimo: Štepanci bodo samo vpili: liberalna stranka je zmagala. — Ljudje, nič so ne becajtel Divji zakon, ki obstoji sedaj med Sostrčani in štepanskimi liberalci in socialnimi demokrati, jo nenaraven. Nič ne verjemite botrom, ki so ga skovali. Ne dajajte jim pooblastil. Sama liinavščina jih druži. V svoji lii-navščini govore le o gospodarstvu, mislijo pa v resnici le na lo, kako bi Slu-venski Ljudski Stranki spodkopali tla. g Dob. Bolezen griža je zaenkrat pojenjala. Zadnji čas je zahtevala dvu žrtvi. V Prevalji je umrl France Bro-dar, v Dobu pa Vida Stare. Oba umrla v najlepših letih. — V ljublj; -ski bolnici je vsled opeklin umrla tukajšnja učenka Hermenegilda Pavli. Bog daj vsem trem večni pokoj in potolaži žalostne stariše! — Dne 30. oktobra smo imeli tukaj občinske volitve. Kakor je že danes navada, sta bili tudi pri nas dve stranki. Dobila je vsaka p > šest odbornikov. Pokazalo sc je pri volitvah, da nekateri ne poznajo edinosti in da preveč gledajo na razne osebnosti. Vsak bi rad svoje kandidate spra\ il v odbor. Možje, zmaga je le v edinosti, le stranka, ki složno nastopa, si je vsta-nu priboriti zmago. Ta mesec bodo občinske volitve na Podrečji, Brezovici iu Kerlini. Povsod se razvija živahna agitacija za in zoper. g Bohinjska Bela. Dne 31. oktolei smo imeli občinske volitve; imeli sni > jih drugič tekom letošnjega leta, ker smo volili po novi postavi že dne 11. julija. Toda zoper takratno volitev sta li li vloženi dve pritožbi in uspeh teh pritožb je bil, da jc c. kr. deželna vlada odredila nove volitve, ne da bi bil i ovrgla ono, kar je bilo dne 11. julija izvoljeno. V naši občini ste župniji Rih-no in Bohinjska Bela, in je bilo razmerje izvoljenih odbornikov: Rrbno '< in 3 namestniki, Bohinj. Bela 12 in <> namestnikov. Zadnjih volitev se volilei župnije Ribno niso udeležili; niti eden ni prišel volit in tako so bili izvoljeni sami možje iz župnije Bohinjska LJeja. Razmerje v občinskem odboru je p'> zadnjih volitvah: Ribno 6 in 3 name.- -niki. Bohinjska Bela 18 in 9 namestili; kov. Vsi izvoljeni občinski odborniki pripadajo S. L. S. g Dobrova nri Ljubljani. O b či n -s k e v o 1 i t v e bomo imeli koncem novembra ali pa v začetku decembra. V I. razredu je 168 volilcev, v II. razredu jc 338 in v III. razredu je 645 volilcev. Vsak razred voli sedem odbornikov; tri pod občine Podsmreko, Šuica in Dobrova po 1 odbornika, tako, da bo imel bodoči občinski zastop 24 odbornikov. j'otreba bo na zaupnem sestanku določili občinske može, da ne bo pri volitvi prevelikih zmešnjav. Upamo, da bomo večinoma ene misli, če izvzamemo nekaj običajnih nezadovoljnežev in godr-ujačev, ki so sc zatekli v »Narod«. — Naše Izobraževalno društvo prav dobro deluje. Imamo redna me-M'čna predavanja. Letos je predaval g. župnik Plantarič dvakrat, g. nadučitelj Fabinc dvakrat in dva gospoda iz Ljubljane. Najzvestejši člani so članice Marijine družbe in Orli. Želeli bi, da se tudi možje tesneje oklenejo naše krščansko socialne organizacije. Le v združitvi in delu je moč in — bodočnost ! — Nova š o 1 a bo stala na zemljišču gospe Poklukarjeve poleg okrajne ceste. Zidali bomo prihodnjo pomlad. Je pa bilo res že potrebno nekaj storiti za naše otročiče, da dobijo primerno vzgojevalnico in učilnico. In kateri oče in katera mati ne ljubi svojih otrok? — Lepo kapelico so posta-\ili v Kožarjih. Blagoslovljena je bila lelos meseca oktobra. Prav postavijo te Kozarčani! g Domžalske novice. »D i m c ž« v Domžalah. Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah je ^ prizorih) dne 29. oktobra narodno igro > Domen«, ki je izvrstno uspela. Pri-1 navija se igra »Dimež«, ki bo posebno za ta kraj zelo zanimiva. Saj ljudje še dobro pomnijo, kako je oče tukajšnjega vinotržca Mullerja, ki jc bil nekaj časa orožnik, uklenjenega pripeljal na vozu »Diineža« v Domžale.— Uzor zvestega posla. Dne 29. oktobra je v Spodnjih Domžalah, hišna številka 4, pri Ralinetu umrla 78 let stara neomo-žena Neža Perko. Nad 70 let je služila pri hiši, najprej kot pestunja in potem kot dekla. Štirikrat jc v teh dolgih le-tih prešlo gospodarstvo od očeta na sina. Vsem jc služila z enako zvestobo in ljubeznijo. Po materino je ljubila posebno otroke, jih varovala in nanje pazila. Zato pa je bil ginljiv prizor ob po-grebu, ko so ti nekdanji otroci, sedaj že sami odraščeni družinski očetje, točili solze hvaležnosti za tako zvestim in blagim hišnim poslom! Ali je šc kje na Kranjskem dekla, ki bi toliko let pri eni sami hiši služila? Blaga pokojnica naj za svojo zvesto službo pri Bogu uživa obilno plačilo! — Občinske volitve v D c p a 1 ji v a s i. V občini Depaljavas, ki spada tudi v faro Domžale, so pri občinskih volitvah v vseh treh razredih izvoljeni tudi sami pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Par nasprotnikov bi bilo rado nekaj mešalo. a so le sami ostali na cedilu. Čast vrlim Depaljcem! g Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Sostrem vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo dne 12 .novembra ob pol 4. uri popoldne. Spored: 1. Vesela deklica. Zložil Ig. Hladnik. 2. samostanska lilija. Silvin Sardcnko. 3. ^fiu-ijin otrok. Igra s petjem v treh dejanjih. DaanaaaanaoaanciaD n a Dolenjske nouice □ □ D ______ gaaanpaaaaaaaar-ir-in d Popolnik Trebnje - Št. Janž. V Trebnjem so pri občinskih volitvah zmagali pristaši S. L. S. Te naj si vze-mo za vzgled volilci šentrupertske občine pri občinskih volitvah, ki se v kratkem vrše. Kmet naj bo gospodar v občini, nc pa liberalni birt. — Vasi Slcpšek pri Mokronogu je velik del pogorel. Zažgali so otroci. Torej pozor, stariši! V Mokronogu pa rasto hiše od tal kot gobe po dežju. Kmalu se ne bo poznalo, da je bil požar, po drugem, kot po tem, da bodo poslopja nova in lepša kot poprej. — V Tržišču so izgubili g. kaplana; odšel je na novo službo v Boštanj. Poleg mnogo odkritih prijateljev jc imel tudi mnogo protiv-nikov, ker resnica kolje oči. — V Št. Janžu so dobili novega župnika in kaplana. Vidi se, da bosta gospoda zelo delavna, kajti takoj po njih prihodu se jc ustanovil Orel in dekliški odsek izobraževalnega društva. K Orlu je pristopilo takoj nad 30 članov. Se pač vidi, da stariši rajši zaupajo sinove Orlu kot pa Sokolu. Tako jc prav! d Iz T.žišča na Dolenjskem. Dne 12. t. m., to je na Martinovo nedeljo, praznuje tukajšnje Katoliško slov. izobraževalno društvo obletnico otvoritve »Društvenega doma«. V ta namen priredi društvo po litanijah v »Društvenem domu« veselico. Društvo se ne straši ne truda nc stroškov, da pripravi svojim prijateljem kar najlepšo zabavo. Na novo preslikanem odru bo uprizorilo dr. Krekovo zgodovinsko igro »Turški križ« s petjem v štirih dejanjih in petimi spremeni. Sama na sebi resna igra je prepletena s popolnoma naravnim humorjem in bo tako vsem ustreženo. Vstopnina jc 40 h za osebo, za društveniko 30 h in je z ozirom na velike stroške, ki jih bo imelo društvo z uprizoritvijo te predstave, jako nizka. Prijatelji društva, na svidenje! d Iz Ambrnsa. Dolgo smo čakali pri nas na občinske volitve. Ko je pa na nje začel pritiskati novi občinski zakon, se jc počasi pripravil volilni imenik na vpogled. Reklamiralo sc jc nad 40 volilnih upravičencev in končno je c. kr. okrajno glavarstvo ukazalo, da naj se vsi listi upravičenci vpišejo v imenik. S tisto reklamacijo se jc doseglo, da ima sedaj občina nad 000 volilcev in tako tudi pravico voliti 24 odbornikov, prej pa jih je bilo samo 18. Dne 26. oktobra se je pa vršila volitev, in sicer v znamenju boja. Liberalna stranka jc z vsemi mogočimi sredstvi delala, da bi vrgla može. ki jih jc postavila S. L. S, za kandidate, pa ni šlo. Možje S. L. S. so bili edini kot skala, ne eden ni prišel od liberalne stranko v odbor. Veseli se te zmage vsak pošten občan. d Krka. Po višnjegorskem sodnem okraju brezvestni ljudje trosijo ne- sramno laž, da sem podpisani v krški občini volil s S. L. S., v muljavski občini pa da sem liberalcem delal re-kurz. Pred vso javnostjo izjavljam, da sem ves čas pristaš S. L. S. in da z lihe, alci, naj bodo te ali one občine, ne maram imeti nobenega stika. Da pa gori navedene laži ne bodo zastonj trosili, razpišem nagrado 1000 kron onemu, ki dokaže, da sem jaz kje liberalcem re-kurz delal ali jih le učil, kako naj se pritožujejo, in sicer dobi 500 K oni, ki to dokaže, 500 K pa »Slovenska Straža«. Prilika je lepa. Ne zamudite jo. — Krka, dne 6. novembra 1911. — Janez Zupan, mlinar in posestnik v Zno-jilih št. 12. d Sodražica. Oče sodraškega liberalizma sc kar ne more umiriti. Moral je že v »Slov. Narodu« raztresti svojo jezo nad domačo duhovščino in neko drugo neljubo mu osebo. Čemu pač toliko nepotrebne pisave? Ker vsa nevo-lja izhaja iz tega, ker več kot zakulisni general ne vladate sodraške občine, kakor ste jo vsaj do leta 1905 vedno vladali, bi bili vsaj pri zadnjih občinskih volitvah ukazali svojim zvestim, da naj sc volitve udeleže, pa bi bilo vse v redu. Liberalci bi bili zmagali, vi ali eden vaših podložnih bi bil danes že župan, vse bi se zopet vrtilo po vaši volji. Danes, začetkom novembra, bi imeli lahko že sledeče nove občinske sklepe: a) Za šolo proračuni in naklade niso nikoli preveliki, za cerkev naj se nič ne da. b) Ker organist in cerkvenik nekoliko po cerkvi diši, zato naj se mu plača, katero prejema od županstva, precej ustavi, c) Ker jc pokopališče v So-dražici občinska in ne cerkvena last, zato se izda strog odlok, da odslej na pokopališče pri pogrebih in Vseh mrtvih dan nihče ne sme stopiti odkrit, ampak pokrit, da sc 2c skoro pokaže Sodražica v napredni luči. Tako namreč oče sodraškega liberalizma že dalj časa prakticira v spodbudo otrok in odraslih faranov. Izmed tistih, ki so mu posebno pokorni in se zlasti boje njegovega biča, ga nekateri že posnemajo. Gotovo prejmejo od njega spominke posebne pridnosti. Značilno za našega očeta jc tudi to, da se zadnji čas prav rad obregne ob našega predsednika krajnega šolskega sveta in njegovo hišo. Mu jo pač neljubo, ker na tem mostu mesto njega ne sedi kak liberalen kimavec, ki bi bil lc gola ma-rijoneta v gotovih rokah in bi imela »Učiteljska' tiskarna« od naše šole bogato žetev. Na njegovo hišo je pa zlasti zato nevoljen, ker se njegov brat ni maral udinjati med liberalne študente in biti večen njegov tlačan, kakor jc nekdo drugi. V kaki obliki jc oče to željo izrazil o svojem času, še razodenomo. Splošno bodi šc povedano, da bi bil v Sodražici najlepši mir, ako bi se ne bila ustanovila »Hranilnica in posojilnica«, ker ravno njena ustanovitev je napotila očeta sodraškega liberalizma, da jc stopil iz rezerve ter prijel liberalno pero v" svojo roko in začel pošiljati dopise v liberalne liste. Čemu toliko ne-voščljivosti? Pomislite vsaj. kaki rcve-- ži bi bili danes mi, ako bi ne imeli svoje hranilnice ter bili od vaše milosti odvisni, kakor so liberalci. nofrasifske novice n Z God. Kakor povsod, začeli so tudi v naši občini pristaši narodno-na-predne stranko posebno agilnost glede občinske volitve razvijati. Kaj radi bi zopet videli sedeti na občinskih stolčkih svoje pristaše, kar sline se jim cede po njih. Na vse kriplje sc trudi za to nekdanji Gočan, sedanji učitelj v Vipavi, in liri tem delu mu pa sekundira nekdanji bivši jako agilni pristaš naše stranke po domače zvani Jožo Birtov, kojega je bogata dodščina po nekem župniku v nasproten tabor spravila. Ta mož, krčmar, skuša z vso svojo govorno spretnostjo, katere se mož dobro zaveda, pri kozarcu sladkega vina p ibo-riti volilcev narodno-napredni stranki. Pri nekaterih se je možu to posrečilo, ker niso ljudje ptička prav poznali in vedeli, da ga je drug polit, veter obrnil kakor pi telina na strehi. Ko so pa bili dolični volilci o lom poučeni, so po večini ta korak preklicali. Vodita pa, gg. Mereina in Jože Biriov, da ne bo dosti kruha izvajine moke, vaju preveč dobro poznamo; osobito g. Me činu bodi povedano, da bo z njegovo potjo na Cerovljah bore malo volilcev pridobil svoji stranki. n Z Vrhnike. N' noči med praznikom Vseh svetnikov in dnevom vernih duš je vlomil nek malopridnež v cerkev sv. Trojico na Vrhniki. Polomil je vse nabiralnike ter pobral denar. — Minulo nedeljo se jo z velikim uspehom predstavljala igra Mlinar in njegova ličil-. Ig a je bila dobro naštudirana; igralci so nastopali v svojih vlogah povečini z občutkom in uinovanjem svoje nalogo. Prvenstvo v pohvali gre vseka-ko Anici in staremu Čornotu. Prihodnjo nedeljo se igra ponovi, in s;cer takoj po končani popoldanski službi božji. Tako bo ustreženo zlasti ljudem iz zunanjih vasi. Prepričani smo, da bo tudi (o pot dvorana polna. Naj nikdo ne zamudi ugodne prilike. n Iz Žirov. Naši liberalci so že skoraj obupali, da bi bil šo kdaj liberalen župan v Zireh. Ka • zdi so jim, da bo na dan volitve treba ili ven iz našo lepe občinsko hišo in da ji bodo na cesti zapeli: Adijo, pa zdrava ostani, župan naprej, sluga čez, bas pa no vem kdo. Pravijo, da bo župan šele zadnji dan pred volitvijo dal raznesli glasovnico in da bo kar sluga ali kdo drugi za njim kar sproti popisal vso glasovnico. No, pa mislimo, da bo že glavarstvo naučilo našega župana postav, ki pravijo (8 18.), da so morajo glasovnice vsakemu volilcu na dom dostavili takoj, no pa zadnji dan. Zato naj vsak sam gre po glasovnico takoj, ko bodo volitve klicano. če bo kdo našim zoper njegovo voljo popisal glasovnice, naj ga le 8' kar orožnikom naznani. Če pa kdo ne zaupa prav, da mu jo kdo napisal pravo može, naj stopi na dan volitev k Jurju nasproti občinski hiši, tam bodo naši možje vsakemu popisali glasovnice, če bi jih kdo ne imel še popisanih. Najboljše pa bo, če zadnji teden pred volitvami pošljejo naši, kateri dan koli, lahko po otrocih, svojo glasovnice v novo Pcčelinovo hišo, pred cerkvijo, kjer bo v bralni sobi celi dan kateri v ■ta namen, tudi v nedeljah po maši. Lahko pa tudi vsak kar sam pritisne na glasovnice štampiljo, ki bo tam na mizi. Pojdite naši možje, posebno okoli takih, ki ne znajo pisati, ali ki se za volitve nič nc brigajo. Vprašajte in poglejte pri vsakem takem, če ima glasovnico prav napisano, da ne bo nobenega takega, ki bi se potlej kosal, ker še sam ni vedel, da je liberalce volil. Takih volilcev bo veliko, posebno s hribov. Zato pozor nanje! Takoj prvo nedeljo po tem, ko bodo volitve klicane prod cerkvijo, pridite vsi, tudi vsi iz le-dinško in vrhovske fare, zjutraj po maši na shod k Pečelinu prod cerkvijo. Tam boste vi sami povedali, katere može hočete voliti v občinski odbor. Takih seveda ne, ki bi še k sejam no hodili, ali pti pri sejali samo molčali. Tudi takega ne, ki še »Domoljuba« ne bere, »Občinske Uprave« pa še nc pozna, samo za občinskega moža bi rad bil, briga so pa samo za to, kar mu drugi povedo. S takimi možmi si nc bomo p'i občini nič pomogli, pa naj bodo ti možje še tako dobri gospodarji in zraven ne vem šo kako bogati. Tam na shodu naj bo torej vsak povedal, če katerega od nasvetovanih mož no mara voliti. Ne pa da bi potlej zabavljal: Teh mož jaz žo ne bom volil. Prej na shodu bi to povedal, pa bi drugo postavili. Seveda vsi ne bodo nikoli po volji vsem! Če bi tudi tebe postavili, ki godrnjaš, ali misliš, da s teboj bi bili pa vsi zadovoljni! če bodo tudi postavili tvojega najhujšega nasprotnika, ki ga ne moreš videti, ti ga moraš voliti, če kaj veš. kaj so pravi s stranko držati. Vso — ali pa nobenega! Če ne moreš voliti vseh naših. Io pojdi raje k liberalcem, takih narobe-mož mi ne maramo. Tudi pijače pri nas no bo nič: če ti jo več za kozarec vina, kot pa za stranko, tak naj le pri liberalcih in mokračih ostane, ti imajo radi tako »može«. Postava pravi, da pri občinskih volitvah tisti prej voli, kdor preje pride v sobo, zato bi bilo prav, da bi samo po 10 volivcev spuščali v sobo. Naši' naj bi oddaljeno spustili naprej, ledinško in vrhovske in sploh s hribov. Liberalci in mokrači so se že zedinili, postavili so že skupne kandidate. Za žitnima mislijo volili Ti-neta Poljanska, kot nalašč za nas! Le škoda njegove vneme za gospodarsko delo. Za podžupana bo »fant od fare« — Primožičev ata s pošto. Tudi dobro! Drugi možje so: žirovski pek, Beštrov Andreje. Princ iz Nove vasi itd. Sami izvoljeni. Vprašajte jih, k a k š n a j o ž i r o v s k a cerkev od z n o t r a j. Kdor od teh bo najboljše odgovoril, naj bo za župana, čudimo pa se, kako pri- dejo med take može tudi: Jernej iz rov, Sedej goropeški, Poljanšek iz Šola, Lovre Matajc, Mavsar, Juieč, Troha| Dobeuc in še nekateri. Za Smuka iz! Krsnika vemo, da ne mara nič imeti opravka s temi možmi in se je odpovedal. Bomo videli, kaj bodo storili drugi. n Spodnja Idrija. Dekliška zveza bo nastopila s svojim spore, dom dno 19. novembra pri veselici, prelepo igro se uče za ta dan. Upamo, da nas bo obilno prišlo k veselici »dekliške zveze«. — Dne 2 6. novembra bo pa treba iti v obilnem številu v Idrijo, ko bo dekanijski shod naših izobraževalnih društev. Ker nismo daleč od mosta, se le pripravimo in še malo po-agitirajmo, da nas bo več šlo! n Iz Spodnje Idrije. Blizu smo že. tistega dneva, ko bomo volili občinske može. Vsi se zanimamo za ta dan, posebno pa socialni demokratje. Di~i jim nekaj, pa ne vodo, kako bi prišli do dobrega, Kakor lovski psi za zajci hodijo rdeči bratje okrog na lov -— za : la-sovi. Kaj bi pa radi? Zupana in občin, ski odbor bi radi imeli — to jim od daleč diši. V Idriji vidijo mestnega župana socialnega demokrata, ki se mu v penzijonu dobro godi na županskem stolu — zato žele, da bi tudi v krneči i občini spodnjeidrijski slovesno posli -vili na županski prestol in na odborni-ška mesta svoje brate socialno demokrate. Krščanskih, dobrih mož, ki s > spoštovani, naj bodo žo kmetje ali rudarji, teh 110 marajo v občinski odbor. Zato jc pa treba veliko truda, laži in obljub, da se kaj glasov nabere za njih zvesto, cerkvi pa nezveste može. In to bo skoro gotovo tudi vzrok, da letajo okrog kakor ponočne vose. posobim okrog žensk volilk — toda njih konec bo vešam i. nak, da bodo prismojeni popadali od luči. Zanimiva je njih agitacija. V največji ljubezni je kon>um s faiovžom. ker pravijo pri ženah voli!-kah: saj smo vsi ono! Tudi verni so in cerkvi zvesto vdani pri agitaciji. Veliko si predrznejo, zato jc dolžin -naša, da povemo resnico vsem voli coni, da jim no bo nihče verjel, ko j >; i -dojo in so hlinijo in pri tem lažejo. Ni šo štirinajst dni, ko se je met al o ponoči kamenje v stanovanje usmiljeni, na Marofu. Kdo jo to naredil? Kdor le kaj bore, pozna listo stranko, ki pobila s knmonji hišo rovožev. hišo bogatinov pa v miru pusti. Imenuje se ta atraiikn socialno demokraška. Vsak so ^pom-ni. da jo bil žo p.od 2 loti ob voglu Ni. rofa nizko ob steni prelep križ. prod katerim so je navadno pošten kristjan iskril. Tudi znamenje krščansko fi križ so izruvali iz stene, in so >o dane-; no ve. kam so ga vrgli. Komu je bil na potu? Socialistom, ki so za vero »moiala za pasjo!). Malo od Marofa naprej .o bila ob neki smreki stara podoba -v. Antona. Sedaj je ni več. Kam je izginila? Neko noč Ra jo kamenjali in z • > so jo podoba pomočni.ka našega, -v. Antona odstranila, kor sv. Anton no mara, nasprotja delati socialistom. Še bi lahko našteli več naukov teli pravovernih socialnih demokratov, ki jim vse svelejše kot katoliška vera, ki se iz vsega norčujejo, kar je kristjanu svetega, vendar za danes samo tole še: »Na glas, v posmeh vsem, ki hodijo še v cerkev so rekli, da bi radi prepeljali farno cerkev v Kanomljo, ker jo v Sp.' Idriji ne rabijo.« (Tako se norčujejo iz rudarjev, ki še v cerkev hodijo.) In ti ljudje, ki to delajo in govore, hodijo sedaj agitirat za občinske volitve in bi bili sami in drugi njih vrste radi občinski odborniki. Tak naj bi bil tudi prihodnji spodnjeidrijski župan. Možje-volilci, žene-volilke, ali jim res verjamete? Če je še kaj mož v naši občini, je dolžnost njih, da gredo tudi okrog, da agitirajo predvsem za to, da fara ne bo tako osramočena, da bi takim ljudem prišla v roke! Na vztrajno delo tedaj! Žalostno je to, da bi bili pri nas nekateri možje radi z mokrači in z nami! Da bi se nobenemu ne zameril. Po pravici povedano, mi takih ne maramo! Ali ves naš, ali pa nič! Dvema gospodoma služiti obenem — ne gre in ni mogoče! Trde so sicer te besede, vendar ' potrebne! Naši somišljeniki in tudi vsi, ki še kaj na krščansko vero drže, se bo-do po njih ravnali pri volilni agitaciji ! in pri volitvah. n Postojna. Volitve delajo liberalcem velike skrbi, posebno milijonar l.avrenčič bo dobil sive lase in krvave žulje na nogah, če ne bodo hitro volitve ] razpisane. Dosedaj so imeli ves občinski odbor v rokah liberalci. Pri občinskem odboru so imeli glavno besedo s: rii* Arko. Razen podobčin ni smel nihče drugi v občinski odbor kakor Po-stojnei in izmed teh so stric Arko določili tiste, ki so mu obljubili brezpogojno pokorščino. Predrzni so tudi dovolj in ošabni, ker venomer vpijejo, da so pravično porazdelili občinske odbornike. Poglejmo! — Vseh volilcev je 1245, davkoplačevalcev je 946 in v postojnskih podobčinah jih je — samo 310 davkoplačevalcev meščanov. Sedaj naj pa kmetje in delavci računajo. Največja napaka naše stranke je bila ta, ker dosedaj ni šc naša stranka nikdar postavila kandidatov za občinske volitve. 1 iberalci so postali toliko predrzni in ošabni, da niso poznali ne kmeta in nc revnega delavca. V kateri podobčini sle pa kaj koristnega naredili? Ali morda v Zalogu, kjer je Dekleva pri zadnjih volitvah obljuboval vodnjak? Ali morda Studenčanom, katere znate samo zmerjati v občinski pisarni? Tudi Strmčani bodo kmalu spoznali blago dušo — strica Arkota. No stric Arko, in delavci, kateri natihem kolnejo draginjo, katera je v Postojni šc posebno velika, ali mislite, da bodo šli zopet z Vami volit in to s stranko, katero misli voditi milijonar Lavrenčič. Liberalci delajo z zvijačo in lažjo. Socialne demokrate so postavili v tretji razred in sicer take, katerih niti. liber. meščan ne more voliti, še manj pa kmet in s tem so hoteli pridobiti delavce. Delavci dobro vedo, da jc volitev tajna in jih ne bodo magnati komandirali. Zanimivo je, kako agitirajo liberalci z lažmi. Slišali smo, da je Lavrenčič v Hreno-vicah odpravljal davke, delal železnico. Kmeta, kateri je žc ležal v postelji, je cukal za podpis in mu obljuboval 100 K, ako mu bodo dopis kaj škodoval. Oh ti milijonar Lavrenčič, kako si postal kmečki in domač. Zdaj, ko je splošno pomanjkanje delavcev, bi se lahko udinjal pri kakem kmečkem gospodarju za hlapca, da bi saj otroke iz postelje metal. Drugi pomožni sluga strica Arkota je Štefin; prav je, da ga sosedje poznajo. Stric Arko so mu gotovo naročili, da mora kaj storiti za liberalno stranko, drugače ga pa volili ne bodo. In Štefin, liberalen sin — kakor so pripovedovali drugi — je letal okrog in lajal, da ne pobira pooblastil za nobeno stranko! Založani ga že poznajo in Grobšani tudi. Majlandčani pa pravimo: dokler bodo imela stric Arkotova teleta in krave več električne razsvetljave kot pa Majlandčani, se bomo vedno borili proti njihovi stranki. Zato pa, kjer sc pokaže sluga stric Arkota, mili jonar Lavrenčič ali pa še morda kak učitelj Zaletel, katerega si še o priliki dobro ogledamo, vzemite cunjo in jih poženite. Mi bomo volili složno | za listo Slovenske Ljudske Stranke. Li- i beralci so pokazali, kaj znajo, usmili- ! mo se jih in privoščimo stricu Arkotu j in njega stranki zaslužen pokoj! — Volilec. Osebe, ki jih pogostokrat mučijo želodečne težkoče, se čutijo zelo olajšane, čc zavžijejo kake pol ure pred jedjo 1 - 2 žlici Franc Jožef-ove gren-čice -- ,.Naravna Franc Jožef-ova gren-čica", piše prof. dr. pl. Nussbaum v Mo-nakovem, »učinkuje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin." 10 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 31. oktobra: 38, 54, 42, 4, 3. Trst, 4. novembra: 11, 19, 18, 87, 79. Line, 4. novembra: 54, 53, 82, 20, 58. Mnenje g. dr. I o n i d i s - a. K a v a k 1 i j a. Gosp. J. S e r r a v a 11 o , Trst. Opozarjam Vas, da je dal poizkus, ki sem ga napravil z Vašim izdelkom Serravallovim Kina vinom z železom na sedemletnem dečku, nepričakovane uspehe. Deček je izgubil kmalu znake malokrvnosti na obličju, moči so se mu povrnile, tek se je obudil, izločenje blata je postalo enakomerno in vsakdanje. Razveseljen po tako dobrih uspehih Vašega, Serravallovega Kina vina z že- lezom, se čutim primoranega priporočati ga od srca kakor edini pripomoček proti malokrvnosti, breztečnosti in telesni šibkosti. K a v a k 1 i j a , 29. oktobra 1909. Dr. I o n i d i s. Apoflo Jfojfinejše vseh zneunK Pri zdravljenju različnih ran se mora posvetiti največ pozornosti dejstvu, da se rana še-le takrat popolnoma zaceli, ko so vse nezdi^ave snovi odstranjene iz rane. Staro, dobro in v to svrho posebno dobro služeče domače sredstvo je dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! Kašelj naduho pljučne katare, posledice iufluence, oslovskega kašlja se odstrani uspešno s Sirolin aorte' hi ozbuja tek in prijetno dISI V lekarnah naj se zahteva izrecno Sirolin „Roche' VaŠCi zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite so ojačijo. Vaše spanje postane zdravo Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid". Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 3191 * v.m um . ». r.l. . ri.N : ,?« » - - ": ■ ' ? ; - t-. rr< "1 r X. i- . ;.•«. * . ~' - ; -.- v v « - - v. ."T -t.- jc H>, < ' Trcv- T-.-c-.v. ..- : s« ■« .-o* . n . - K .Vw i .rv - - w -: . - .v* \ ' S j. - * i • t; r i rrn« v • .-v- x -•>-•■ i • - ? i>t >'vu •< • >V Nr ot« s-v*'. ......O • : ' "V • -w! >t\v »n - >jv v iv> v.*u v* ■■•'v Brinievo olje 53?. ^ i žili:. Josip Pollak, Trgovec, Sv. Petra cesta 9, ■ Ljubljana. 333] \ : \ v \ v -' r,tv No« N tw t\sK* >■v iudllana i, Mostni trg štev. 25 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Vsak čitatrfj ifca čas?pisa dsbi sastm is psštmiie presto stj cesii :i ur, ditane in srebnise, • Pišite se daies es: acjistict m 5 škarje v ta trnke H. SUTTHER, m i. ( Sareivne s«: | < v v >» oVr. iav. p lvauu Zreida, *M«ktv«i 31TS •t ; ,'r, ?;» 4t«nT,(vV,iM V V T*^- \ * > Aloi»ii M.utlatif, Polenja- • vVrV v V'.r*r.'>ko MM a ohrt "ter Jož. Kmšii, SUp*. p IV * fN>lw. 333* v. sAt-s-Vi poatočaik \> .-kriv pr. Jo-s.vy« -Ar Krihe r Gorenj. bat* lU tni Vs'. r* b i-rst/fU r.»pr»- fttff S 1'ii'l! X . v.r sk .•• * :-»k H- ;••.«»• .v v .'V t >«V,> miti'fin • >io«na- frtt« *»r» M. frti«T. j.-co».r» : » -i— z. : 3»imr.o;iljam oro/.ic vn.ik.- vrato, kot pUkl.R JIaiiIIIW:I'Icm, J)iilJ||lK. , I .nil • ca »tur In Flobcrt, »auioki....., [.iitoi- itd. p<> tvoriiiakiii < . :tnli. ('opravila uajccncjs. Zanctljlvliti osebam .lo-vouqIeui u rodna delo« Mplailli. pošiljam tudi Iiolji«* pu.šk", iida bi ao aiiilo kupiti t) dni nu poakuanjo iu ogled, '.'onlki zasUtnj in trnuko. F. Dušek, tovarna ptiAk, Opočno ši. 52 oJ> držuvni železnici, Cofi k o 1024 Sukno in lil čevino za moške obleko razpošilja najceneje Jugoslovanska rupošiijalna R. Slermechi v Ce ju pk^T Vzorci zastonj. — 8.4* izurjenih šivilj za slamnike t dobro plačo in povračilom vožnje išče Miiller & Wornle nasl. tovarna slamnikov in klobukov Monnkovo, VVesteiidstralic 146. 3278 pfpPOFF čaj ii a svetu. cnciacaac3Ei2cac3C3C3C3C3C3C3a B Richler-ieva zdravil, ržena kava [j D ................ ............. " .jbolj inli kot dokazujejo tisofii liiiznalnlli pisem. priloži lop, porabon U »sukemu zavoju no kg so priloži lop, poruoi 0 1'reilinot iz. nikljn, stokiju, lirumi-tran masti, kalero že dolgo t asa zelo rabim za vzdrževanje moje konjske oprave in čevljev. l.adice, 25. avgustu 1007, — I)r. j. Iluyer, zdravnik. Vam je li slabo? Imate bolečine v želodcu ? Glavobo e ? Omotico ? Zaprtje ? Poskusite Orkcny-jevc „rasllinnke kroglice", katere so izi elane edino iz rastlinskih izvlečkov, ne vsebujejo nikakih škodljivih sestavin in so torej najzanesljivejše odvajalno In krlčistilno domaČe sredstvo. Urejujejo prebavo, napravijo red v želodcu in črevfh, vzbuiajo slast do jedi m j h zavolJotC£a Itidi zdravniki radi predpisujejo. Tudi pri zdravljenju debelosti (zborne! Izvirna ško'ljica 90 vinarjev. 3271 Tri škatljice franko K 2 50. Naroča se po novzetju pri izdelovatelju Hug6 Orkcmy-Jcvl lekarni v Budapestl, Thokoly-Stral{e 28. Zaloga: 45. Ako bašljate Sa st« zaslazenl, nahodnl, hrlpavi, ako nimata slasti do jedi, če težko dihate In se ponoči potite, ako čulilc težkoče vpisih, ako Vas mučijo kalarne bolezni, poleni k»že to, da ste sc prehladih ali dobili influenco; zato sc svetuj:, da pravočasno odstranile male (c/.ko.*c, da ne nastanejo težke bolez .i. Temu najbolje odgovarja z zlalo kolajno in častilo diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 11-72 Orkeny-jev ||pOV 5iS8lS s!rup- Mnogo zaliva'nih pisem potrjuje izboren učinek te^a izvrstnega domačega sredstva. Vzorčno steldcuico za 3 K, veliko steklenico za 5 K ali 3 skklcnicc IranUo , .i 15 K naroč te po povzetju pri edin! gla nI zalogi Hugo Orkeny-Jevi lekarni, Buda-pesta, TokiilystraHe 28. Depot 45. V CLIMAX motori na peirolej Zdrufone tovarno za volttitto prodajajo lotos ropot i.-kljuCno po meni 'K'(X1 komadov tnko/vanlli vojaških kocev za konie m cono lo K 4'40 komad in K 8'60 za par (d parov fiatiko na dom) naravnost na taslniko konj. Tt debeli, trajno trpe ni kocl so topli kot koiuhovtua, tonmosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. RazloCno pisana naročila, ki so izvršujejo lo po povzetju ali če so denar poŠt jo naprej, naj so pOSIjolo na STEINER-ievo komisijsko rnzpošiljaluico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na ,-oljo znstonj in franko. Za uciifjj"ja- joio so ,-avo: om v rnili naprej poslani denar. Mnogoštevilna pri.-nnnja in naroČila so došla od kobilarno v Radavcu, Komoniu in Hrodij-ju župnika Udarja 1'utr-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika \Vck1iborgeria llosva. CrilnualdH, Zor-fcovak, Rotter Ltchten, pl. AUoo.-kiuvski-ja Pobro-stani|. Noscnancrja Zg. .Moldava, llalilissa Manki-n-dorf, S,':enka Gerlsdorf, lastnika umetno,|a mlina. ; Hohriinierja in dr. 2S.V> I Nnlcono si obrat. BacHich & Co. tovarna za inolorje »1'NAJ XIX 6. NtiliieaiUdlerstras. 8J.)e. N«isl»ifjli Specialuj tmrn maairhi)« ii dtolaklot t c r j e na svroio ai)f. --S *)07na cen« Kdor rabi dobn In pi »ti obli i n c 7im« | skf tir^ff!f. ri'f f . .i sr.vcc in •trn . netilo, anenc in t>i>m-h«.\i\?»- c«t»r*. »latm. t* f t ilff r ifci : »sil feltft k« »tairc tn gospode Jt*af rtlrt ;i druflf tkanine. na| sc obrrc ; '.upno na krt«?. tvrdko Jaroslav Marck ročna tkalnica 45, v Bistrem pri Novem .lUstu ob Met. (CcSkc. V . .< , qi imam tudi veliko rrr attaakat r pat. «.1 . a kar.atssa itd. m t.~7do>. i ain v «avo h po 4 i m a :> K. prve \ r%tc .-a SO S tranko no po v 7 C u. Vron- vc ooSi\a:o rfvr? In poš . •š'..-' Od ost f ■ v SC v rove 1 • ; . v a jo iansajl ti $«»vmta. .vo: Cunard Line »j- L« naravnost od .tovarniške razpo-šiljalnioe ..Sudetta" Krriftv šiv 42 twsir.Slc;ijal kupite biEOc za moške m ženske obleke m«- tuoi slesKo plamine nm\it mrojti pe raiiiiiili tcvzrašUih ciiifc. O&tiuiki rolo poceni. (Lsr Zrtitviiit vrar« Krasrr it: iiU »mili. V cr.cnO Cc&ko vit. V .VVOiTtU C. Schnurmicher, taui (cejfca) \ 4 .-•»<•< vft-c r na -"hr. -f i- - -v irbert i/ ;:v,. vt k.- s \. 01 ceni aaria it" puntal). Mftf*. k. sf p<*4?c rjKir-1 cA r va^Kv.^ hi trafiko Prov, »r raman »1 orno K" p a 7a potVB^njo Kdor ne ve kaj raj kup »vftjpom ra irnilo\ai\.>k.> darilo, al poseda ri.v x nio.j fflavni cenik « s ,Um . \ kfc:< rrn. K .-»dr Vai daVo|j pnr crrcf* '1 katers f-e poi r nt :Jthtero ya*f. k»M>li l*jš«J«čim sredstvom. Tudi pri oslovskem kašV.u bre?-1 obojno učinkujoče, lidrlov anje in glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni c. in kr. dvor. dobavitelj Praga lil.. M. 363. Pros mo, vprašajte svojega ^d^avn ka l j-tch-cn.n K 2*20. tv r';š: rrou napre ooS ."v K I-OO. J Mekirmer pro; r.apre, ros • «tvl T K. 1»> steklenic prot. nsr-r poSiimv 20 K. f..-t- i; »t s-ras'it ^(»lanttlla it iars*vut nanla V*ab vz se v vseh lekarnah V Ltnbllac;: Riharc SuSBik. dr G Pirrn- los C Mm Spreten Stara, /natm gostilna so da v lepem, prometnem kraju na Gorenjskem takoj v najem. Ponudbe na upravništvo „I»omoljuba- pod štev. ."tlHUi. ! Ceni fotograf, aparati ! Kompletni totognl-aparati Jajo ziUAiiu-eno ,lol,r.- slik,-, s ploicami, pjpirjrm, kemiktlijaml m podukorr v olikost si,k ci > II ,-in K 1-90. n \ l. vin K 3 60. 5-70, 9'70 itd. lj,o.-ti\iiiiv posebej . 1878 Natančne krasne kamere in dvojni nnastigmnti nedosežni in poceni! I5.il.ln T,i :n>.irati in ok - k tis i r.na-nlb t'vr,lk :»,-lo poeoDlI t;lnvnico-i ,i o! - c - -- ; iso.tri.ni nj. ravnotak,. pri!orrc»-tui i-eniki. Hirscliliero 326, Češko. se išče za večji fouarnlSH obrat. ir. ne- Kristjan, 22—28 let oženj en. popolno znanje slo-venskega in nemškem t jezika v govoru in pisavi. došiia in trgovska izobrazi -i. l'o. nutlbe ]iod: »Y. X. 28, W. B. 7905 na Rndolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. »ii Barhant, flanele Itlapo za daniske oMeke. kanafas. cefir. o^-ford, rlntno. eajp ra moške obleke, brisaie. Jepn i robci in vse Uumc izdelke dobavlja potoeraf ?• ftralt ;r H-»Sit Jf *tj lili.. istodobno rporBt kot »L»teru» «tc trcir.i ban ccin ; •f.imi 30 b S i kLT k n > ctt. iiro> : * reflektor in nt v oporabo t.orrp i 1 T—. S :trr ► ■(" oričer ajo sc r.i 5 like. k c c si rt c « :r..tct >'.L'i :t&r.:?crr e n£!t pros! omoooft vsakomur tn i : • pot. trne P." P' c. 10 kr. dTorn it.z JaIi HGkRAD. raipošijalnica ¥ BrLxu ii. 275E Boaato :luslrovan: oitvei ciniki se peti t su: na tablevo l«s:on; :n iranko. r. -sdt It. ! stik antiko, 3 K • K - ?.frn ii« r.-c-o Ml- : rabo - Str- - u po roiko išku sako- Barhant, flanele samo la ostanki 40 metrov 20 k sa boljše hiše b,- m ha; -plktnenr blar..; barvno. 4 — 15 metrov dolgi kosi. dc, ca široko I la co platnene rjuhe kaD&fi-i henl. flanele. oe.fir, oksfnrd. p.»u.: brisačo itd dobite ne povreliu tranie tvrdki " Josipa Zelenv in sinovi tkalnica, češka čersaa. p. Nachod, Češko. Vstanevljene l*7' registrovana zadruga z omejenim poroštvom grešni trg 19 n sprejema hranilne vloge vsak delavnik od Zl3/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - fJ*-' /n /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan I. r. Kanonik I. Sušnik I. r., idravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. l/l —* J S - DIESEL - - SESALNI PLINO -r BENZOL --NASIR0V0OLJE- - BENZIN - -ELEKTRO - MOTORJI 856 /S Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Liubliana, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. s. lcsr l&sr Najboljša In najsijurnejša prilika *a štedenjel Lenarili promet do 31, decembra 1910 če/ 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje »log dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. i LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pojioldan ter jili obrestuje po r-..... brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Šl.Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v I jubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic.hišni posestnik in blagajnik .Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. Tovarna strešnikov F. P. UIDIC J| ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani V « in patent, dvojno zarezani v 782 Na željo pošljemo takoj vzorce in popise. Uradno ure od 9. do 12, cop. in od 2. do t\ pop. l'stnnovl|eno 1832. eventuclno trajna vedno višja stalna plača s priporočanjem edine a. solidnega, p:cizku*ene&i, vporabnetfa predmet.i. Pojasnila prd ,,Reel in rontabe! Žt 71" na anoiuno j i s.in: Heinr. Schalek, Dunaj I., Wollzeilc II. 3:;SJ mlete s stroji na novejše sestave, prekašajo vsako I mkurenco po finosti. ki omogočijo / jako majhno i j ... • • ž i 11 o pobarvati veliko površino, razpošilja po nhkih cenah fidoif ffaupimanft-a nasled. ijubifana j \a kranjska tovarna oljnatih barv, firnc/a, laka in steklarskega bleja. Za Iona slikarskih in pleskarskih predmetov. ltislr. ceniki se dobe brezplačno. Vloge v tekočem računu in vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 62- i ■ Oddctek za vodne m kavene. - Uradne ure od 9. do 12. tiop. in cd 2. do s. pop. Kdor ima otroke, ta ve, kolikokrat si isti tiakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odliske. Zdravniško priporočena, ' zdravilna krema za rane Ii „SIGm/H" ozdravi hitro in za-brani zastrupljenje krvi. Dobi se samo od deteSne lekarne uSlcuenski Bistrici. —*—;— 1 pušiea stane K 1 '20. ZZ TRIE5Č (J^ci/fii/tč yo|tio- ^^^^^^Nizak' rlzlko! Zc-i'/\ V; ij»il mena dovoljena viV^ % S ni*// """ dcnar nazal' ^M^ljf zetju "ali proti naprej- Zahtevajte p« doptsn ct moj olivni cenik 2 4000 slikami, ki >•, P«£lje ;i!loi| ln ptltnine I kg sivega skubljenegn K boljšega K 2 10, po! le iega pr.tnn K 2'80 belega K 4-, finega mehkega puha K prvovrstnega K ?•-, k— in !> CO. Sivega puba K i -belega linena K 10--, prsnega puha Ki: - ot! r>' kg naprei franko. Dovršene napolnjene postelje ;z gostega, trpežnega. rudcCcga modrega ali belega ii'. ■ nanklno) blaga, i pernica 180 cm dolga, 120 cm & rok; z 2 vzglavnlcama, vsako ca. 80 cm doloa, oo cm šir. l zadostno napolnjena 7 novim stvlm, puhastim in Irpc7n 1: posteljnim perjem K m-—. s pol puhom K 20- ,s pub perjem K 24.— Posamezne pornlco K 10--, li-, M 10--. Posamezne vzgtavnice K i -, '1 -. Pernice 200 Krat lin cm velike K 13- I5 -, 18 - , SO'-'Vzglavnlce siir.<70 cm velike K 4\>o, C*—, f,-;o. Spod. pernice iz nojboli gradi« za postelje I80XM« cm velike K 13-- in I r. —, raz-poSitia proti povzetju ali naprej vp'aCllu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. NiKak rlziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati Ilnstr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. M'"^ mmmmmm fl«»«»«» hbhhb družin se oblati i izdelki Iz tkalnice ——=r= *— l'oMl|fttov z:i poskusmo po povzetju vsebujoča m kanafasu Rekordi«! /.a posteljno prevleko > ilu(|0 /.a kuhinjske nredpasniko in obleko za dom. Okslord za navadno srajc gospodo in dt luvsko srajce. Ilclo platno za životno perilo. Dolgost ostankov 3 — 10 m Nvpovolmo še zamenja. Knnposilja po povzetju tkalnica platna JMLIJ KANTOR, RABI pri Nachodu, Češko. — Vzorci vsef zastonj in lranko. vseh drugih izdelkov Vzorci ostankov se no razpošiljajo. NOVA MODA 1911-1912! Sukno za moške, volna in parhent za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. — Vzorce na željo,' pošiljava poštnine prosto. — Naslov: 2974 ilflriiit & Koritnik GORICApSeVcrdl 3< Tovarniška zaloga platna (perila) za celo opremo (balo) nevesti I = Pri n a k u p u blaga — za lepo obleko — za čedno bluzo — je predložitev primerno velike izbire — prav posebne vrednosti, ker sc iz iste, ne da bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, z glavnic — pernic — m o-drocev — zastorov — odej — more s a in o koristiti — če se ima pred seboj na vpogled pravo vrste — da se lahko izbere — kar je. dobro za v porab o. Velika r a z p o š i 1 j alnica: Uratje Lechner v Gradcu razpošilja — namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. ccnike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje. To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev. Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd. FR. STUPICA u LJUBLJANI. Marije Terezije cesta 1. Izdaja konzorcij „Domoliuba". Tiskala KatoliSka tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovee.