TEDNIK LETO Lil, št. 2 PTUJ, 14. JANUAR 1999 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ko bo Ironec sveta ••• Ljudje smo zmeraj nezadovoljni s tem, kako živimo, kaj ima- mo, kaj se nam dogaja ...In iz tega nezadovoljstva izvira želja, da bi bilo nekoč drugače, lepše, boljše. Povsem razumljive so te želje. Malo manj pa je razumljivo, da se v želji, da bi izvedeli, ali se bodo naši načrti uresničili, ali bodo naše skrite želje postale stvar- nost, zatekamo po pomoč k najrazličnejšim vedeževalcem, ki nam potem razkrivajo našo usodo. Vsi smo že kdaj pogledali v kavno usedlino in tam našli tisto, kar smo si želeli (pismo neznane osebe - potem pa je prišla položnica; denar - potem pa smo ga zapravili; srčki - in smo bili znova prepričani, da smo srečali pravo osebo), da o tem, da so horoskopi ena najbolj branih rubrik, niti ne govori- mo (pa čeprav jih marsikdaj piše kdo, ki o tem nima pojma; zgodi se, da "pravi" vedeževalec odpove in potem stopi na njegovo mesto "nadomestek" - to pa je lahko kdorkoli, ki ima vsaj mah nakla- dalskega navdiha; in potem ti nekdo reče: "Ta teden pa mi je ho- roskop res vse uganil!"). No, dokler nam raznorazni vedeževalci napovedujejo kaj lepe- ga, kar nas vzpodbuja k našim prizadevanjem, da tudi sami še kaj storimo za svojo prijetnejšo in prijaznejšo prihodnost, vse lepo in prav. Konec koncev je lepo živeti v pričakovanju veselega doga- janja. Ampak to, kar se dogaja v letošnjem letu (začetek leta je zmeraj priložnost za napovedi; me prav zanima, kdo vse nam bo prerokoval, ko se bo začelo novo tisočletje), ko nas od vsepovsod zasipavajo s podatki, da bo letos konec sveta, pa že presega meje dobrega okusa. Saj veste: Nostradamus je napovedal, da bo konec sveta v sedmem mesecu leta 1999 (razlagalci sedaj ne vedo, ali je uporabljal julijanski ali gregorijanski koledar, ki sta trinajst dni narazen; torej je možno da bo konec sveta 13. avgusta; očitno bomo letos ženin rojstni dan praznovali kak dan prej!). Sveti Ma- lahje leta 1138 zapisal, da bomo imeli za tedanjim papežem (ta- krat je bil na vrhu Cerkve Celestin 2) do sodnega dne še samo 112 papežev; sedanji papež Janez Pavel II. je 110. In potem še Mari- jina prerokba, da bo 31. januarja letos zemljo zadel veliki komet. Vse te (ne)umnosti lahko izveste na Internetu - pripomočku, ki poleg marsičesa koristnega prinaša torej tudi te in drugačne beda- rije. Samo poskati jih je treba na pravem mestu - in uživati ob njih. Dragi moji, če imate torej še kakšen pameten posel, ga le čimprej opravite, kajti usodni dan se bliža. Če ne bo od teh napovedi nobe- ne druge koristi, pa boste morda katero (ali katerega) uspeli prepričati, da skupaj storita ~J j tj kakšen manjši greh; po 13. avgus- - tu bo tako vseeno ... j/ \ Je Čas posta in je čas kolin. Zdaj je čas kolin FOTO: Martin OZMEC SVETA TROJICA / TURISTIČNA PROMOCIJA ŠEPA Naravno in kulturno bo§asivo nepre€enljive vrednosti SVETA TROJICA JE BILA MED PRVIMI TURISTIČNIMI KRAJI V SLOVENSKIH GORICAH, VEN- DAR TEGA ODLIČNEGA IZHODIŠČA NI ZNALA IZKORISTITI Kot smo v Tedniku večkrat pisali, naj bi v bodočem razvoju preoblikovane občine Lenart namenili več pozornosti turizmu. Doslej se je o tem veliko govorilo in pisalo, kam dlje pa prak- tično niso prišli. Zato je ponudba še vedno razdrobljena in predvsem neizkoriščena. Poglejmo primer Svete Trojice (nekdanjega Gradišča v Slovenskih goricah). Sveta Trojica je že od nekdaj znan turistični kraj in se je v bistvu tudi razvila zaradi verske- ga turizma. Takrat so to bila po- pularna romanja v znamenito cerkev Svete Trojice, ki so ohra- nila sloves in tradicijo vse do današnjih dni. To božjepotno cerkev vsako leto ob spomla- danski in predvsem jesenski »kvaiernici« obišče večtisočglava množica ljudi, vernikov in dru- gih obiskovalcev od blizu in daleč. Župnijska cerkev s frančiškanskim samostanom, v katerem so uredili bogato samos- tansko knjižnico, je tudi eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Slovenskih gori- cah nasploh. Zato je tako rekoč razpoznavni znak trojiške turis- tične promocije, ki je kljub pri- zadevanjem domačega turis- tičnega društva in zagnanih posameznikov iz drugih društev in organizacij šele na samem začetku. Letos upajo, da se bodo stvari premaknile in da bo tu- rizem dobil večjo veljavo v raz- vojnih programih preoblikovane občine Lenart, v kateri je po lanski delitvi ostala krajevna skupnost Sveta Trojica. Obiskovalci tega kraja torej radi obiščejo tristolpno cerkev, katere manjši zahodni del je iz let okoli 1640, večji vzhodni del pa je sto let mlajši. Jože Curk v lenarškem zborniku med drugim piše, da njeno dvoransko obliko- vano notranjščino krasijo strop- ne slikarije Jakoba Brolla iz let 1883-1884, bogatijo pa oltarji, katerih veliki iz let 1752-1757 je iz graške delavnice Maksa Schot- niga, enako kot sočasna slika sv. Trojice. Neobaročno dopolnjena prižnica z reliefi evangelistov je iz let okoli 1740, štirje kipi cer- kvenih očetov pa so iz leta 1759. Cerkev svete Trojice je vredna ogleda, samostanski bratje frančiškani pa velikodušno pri- povedujejo o bogati zgodovini, ki naj bi jo odslej v krajevni skupnosti Sveta Trojica bolj vključevali v celovito turistično ponudbo. Ta vsebuje tudi obiske drugih krajevnih znamenitosti, kulturnih in naravnih spomeni- kov, med katerimi naj omenimo ostanke nekdanjih kamnolomov v Oseku, gozdni kompleks z lovskih domom v Dobravi in se- veda bogato ponudbo lovskega in ribiškega turizma. Po cerkvijo je namreč akumulacijsko jezero, ki ga s pridom izkoriščajo za ribištvo in deloma še za rekreaci- jo. Kljub množici najrazličnejših študij je trojiško jezero lep pri- mer, kako slabo je izkoriščena naravna danost, ki bi lahko kraju in okolici prinesla veliko dra- gocenih tolarjev. Zanimiv je tudi stari trški del z zgradbami, ki so še lepo ohranje- ne. Naselbina se je razvila pod samostanom, na stičišču cest iz Maribora, Radgone in Ptuja, in je bila od konca 17. stoletja os- rednja slovenskogoriška božja pot. Zato se je naselbina razvila v večjo tržno oblikovano vas in je dobila leta 1872 status trga. Ne- gativno so na razvoj vplivale jožefinske reforme, po teh refor- mah pa so k razvoju kraja in nje- govi blaginji znova veliko pripo- mogli promet, sejmarstvo in se- veda romanja. Staro trško jedro je pri Sveti Trojici še danes lepo ohranjeno in vredno ogleda. V eni od zgradb je živel in delal znani zdravnik in naturalistični pisatelj dr. Alojz Kraigher, ki je napisal^ znameniti roman Kont- rolor Škrobar. Pri njem se je pred prvo svetovno vojno za krajši čas ustavil tudi Ivan Can- kar, v tej zgradbi pa je bil doma tudi pisatelj Ivo Brnčič. Še nekaj pomembnih mož se je rodilo pri Sveti Trojici in v okolici,med njimi v Zgornjih Verjanah jezi- koslovec in narodni buditelj Oroslav Caf. Že tretje desetletje je Sveta Trojica (po vojni do leta 1992 Gradišče v Slovenskih goricah) središče literarnega gibanja piscev začetnikov. V kulturnem domu je na ogled manjša razsta- va, nekateri pa resno razmišljajo tudi o literarnem muzeju. Vseka- kor dovolj razlogov, da turis- tično ponudbo kraja obogatijo in celovito zaokrožijo. M. Toš 2 četrtek, 14. januar 1999 - TEDNIK 3W UUBUANA/ PREDSEDNIK UPRAVE MERCATORJA Z NOVINARJI Mertafor bo mar€a star 50 let TUDI LETOS AKTIVNOSTI ZA POVEČANJE TRŽNEGA DELEŽA Prejšnji petek se je predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič srečal z novinarji. Srečanje je bilo namenjeno pregledu rezultatov uresničevanja poslov- nega načrta v letu 1998, predstavitvi načrtov Mercatorja v letu 1999 in v letu 2000, ko naj bi Mercatorjev poslovni delež že presegel dvajset odstotkov; še leta 1997 je znašal 16 odstotkov. Po oceni vodstva Mercatorja je pomenilo leto 1998 zanje izziv, preizkus pripravljenosti in spo- sobnosti za uresničevanje ciljev do leta 2000. Koncern Mercator je decembra leta 1998 zaposloval 8000 delavcev. Poslovanje je pre- seglo pričakovanja, saj sta višina ustvarjenega dobička in amorti- zacije presegla načrtovano ra- ven. Tudi zato je bila vsem za- poslenim prejšnji mesec izplača- na "božičnica" v bonih, vnovčlji- vih v Mercatorjevih trgovinah. V tem trenutku je lastniška struktura Mercatorja, ki se je v obdobju 1995/97 spreminjala, naslednja: fizični lastniki imajo 34 odstotkov, pravne osebe 23 odstotkov, pooblaščene investi- cijske družbe 17 odstotkov. Slo- venski odškodninski sklad 11 odstotkov in kapitalski sklad IPZ 15 odstotkov. Mercatorjevi cilji za povečanje tržnega deleža v slovenski trgo- vini so se pričeli uresničevati v letu 1998. Izvedli in začeli so vrsto aktivnosti za povečanje tržnega deleža, med drugim tudi kapitalske in druge oblike po- vezav z maloprodajnimi trgovs- kimi podjetji. Gospodarski načrt za leto 1999 je v bistvu nadalje- vanje uresničevanja dolgo- ročnega razvojnega načrta. Med najpomebnejše usmeritve sodi- jo: dosledno izvajanje dogovor- jene enotne in skupne poslovne politike na področju financ, na- bave in prodaje, poenotenje poslovnih ftinkcij v pridruženih trgovskih družbah, uresničevan- je nadaljnjih racionalizacij pri stroških, širitev asortimana iz- delkov s trajno nizko ceno in iz- delkov v trgovsko znamko Mer- cator, zaključek postopkov za pridobitev certifikata kakovosti, nadaljevanje prestrukturiranja proizvodnih programov in sana- cija vseh netrgovskih družb. Tudi v letu 1999 delničarjem še ne bodo izplačali dividend, saj bo dobiček še namenjen ures- ničevanju naložbene politike. Ena od pomembnih novosti v poslovanju Mercatorja v tem letu je tudi nakupovanje izdel- kov za osnovno preskrbo prebi- valstva z uporabo omrežja inter- net. To naj bi se zgodilo že v teh dneh. Poskusna trgovina bo Mercatorjev diskont na Slo- venčevi ulčici 25 v Ljubljani. V poizkusnem času bo preko Inter- neta mogoče kupiti okrog 2000 izdelkov. V prejšnjem letu je up- rava Mercatorja sprejela tudi nov, izpopolnjen projekt fi-anšizinga, ki bo prejemnikom franšize zagotovil celovit servis v okviru grosistične in malopro- dajne mreže ter drugih spremlja- jočih funkcij. V sistem želijo pri- tegniti predvsem samostojne male trgovce, ki že poslujejo ali imajo namen urediti lastno pro- dajalno. Julija lanskega leta je imel PS Mercator odprtih že 588 ma- loprodajnih enot. V tem letu se bo število še povečalo, saj so si zagotovili več lokacij za gradnjo novih nakupovalnih centrov in hipermarketov v Kranju, na Je- senicah, v Kamniku, Novem mestu in Novi Gorici. MG .LENART/JUBILEJ, KI NE BO SEL V POZABO Desetletnka mesta OB PRVI OKROGLI OBLETNICI RAZGLASITVE LENARTA ZA MESTO BODO PRIPRAVILI BOGAT PROGRAM PRIREDITEV Središče Slovenskih goric praznuje letos desetletnico razglasitve za mesto, na kar so Lenarčani izjemno ponosni. Kljub temu da so med manjšimi in mlajšimi slovenskimi mesti, se lahko pohvalijo z nekaterimi uspehi, a bi ti lahko bili večji, če bi prevladovalo več posluha za skupno delo in krepitev funkcije Lenarta kot osrednjega naselja osrednjih Slovenskih goric. V zadnjih desetih letih se je Lenart kljub gospodarski krizi, ki je občutno prizadela zlasti in- dustrijo, lepo razvijal. Jubilej bodo proslavili z na- jrazličnejšimi prireditvami, ki naj bi dosegle vrhunec v okviru praznika krajevne skupnosti ju- nija letos. Sicer pa so zlasti v mestnem odboru Lenart prepričani, da je treba prvo ok- roglo obletnico zaznamovati iz- razito delavno, zato so že izdelali program prednostnih opravil za letos. Med njimi naj omenimo dokončno ureditev mestnega parka z igrišči, začetek urejanja bodočega športno-rekreacijske- ga centra Polena, ureditev dre- voredov in zelenic, obnovo pročelja na Mestni hiši - Ro- tovžu, preselitev tržnice na novo lokacijo in obnovo vsaj enega vodnjaka v mestnem središču. Lenart je bil namreč v preteklos- ti znan po vodnjakih, a so zdaj že povsem pozabljeni. Med prednostnimi nalogami, za katere se zavzema mestni od- bor Lenart, je tudi ureditev Cmureške ceste, priprava doku- mentacije za gradnjo novih mrliških vežic, ureditvenega načrta za mestno središče in ure- janje prometnega režima ter par- kirišč, ki jih v Lenartu že pri- manjkuje. Predsednik mestnega odbora Janez Erjavec je pove- dal, da bodo letos skrbeli tudi za ureditev prometnega režima v stanovanjskih delih mesta in poskrbeli za vzdrževanje kande- labrov. Pričakujejo ustrezno po- dporo občine Lenart, ki naj bi zagotovila denar za financiranje iz proračuna. Na območju mesta se namreč zbirajo prispevki iz naslova plačila mestnega zemljišča in ta denar naj dobi mesto nazaj, meni Janez Erjavec, ki v okviru ureditvenih progra- mov daje prednost začetku ure- janja SRC Polena in Mestne hiše. Poleg že omenjenih prednostnih nalog pa pričakuje- jo ustrezno podporo še za razširi- tev knjižnice, ureditev okolice kulturnega doma in za obnovo pročelij na starejših zgradbah v mestnem središču. Zavzemajo se za spoštovanje veljavnih odlo- kov pri izdajah soglasij za gradnje ali obnove objektov v mestu in predlagajo, da naj KS in mestni odbor vendarle dajeta soglasja ob posegih v prostor na območju mesta Lenarta. Na srečanju članov mestnega odbora so že postregli tudi z dru- gimi načrti mesta Lenart, ki pos- kuša dobiti večjo vlogo in po- men tudi v bodočih regionalnih dimenzijah. Lenart je namreč že dalj časa kandidat za središče morebitne regije Slovenske gori- ce in tega namena pri Lenartu niti ne skrivajo več. Mesto od vsega začetka odlikuje ugodna prometna lega, a je Lenart v pre- teklosti v glavnem nikoli ni znal izkoristiti. Tudi bližina državne meje z Avstrijo je bila velikanska priložnost, a prav tako ni bila povsem uresničena. Nekaj po- dobnega velja za prometne po- vezave, zlasti tisto od Cmureka preko Lenarta do Ptuja in naprej do Rogatca. Je pa mesto v zadnjem deset- letju veliko postorili za lep in urejen videz in zato ne prese- neča, da so lani dobili posebno priznanje Turistične zveze Slo- venije v ocenjevanju manjših mest. Ta prizadevanja bodo na- daljevali tudi letos, ko bodo proslavili prvi okrogli jubilej. Osrednje slovesnosti naj bi bile v okviru krajevnega praznika, 17. junija. To je datum, ko je bil Le- nart leta 1196 prvič omenjen v pisnih zgodovinskih virih. M. Toš MARIBOR/VOLILNI OBČNI ZBOR MARIBORSKE TURISTIČNE ZVEZE Ocena dela in pnznan\a za kakovost v turizmu v hotelu Piramida v Mariboru je bil v ponedeljek 10. volil- ni občni zbor Mariborske turistične zveze, v katero se vključujejo turistična društva, turistične zveze in druge društvene organizacije, ki s svojo dejavnostjo pospešujejo razvoj turizma na območju upravnih enot Maribor, Pesni- ca, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart in Ormož. Oce- nili so delo in aktivnosti v letih 1994/98, sprejeli programs- ke usmeritve za obdobje 1999-2003 in dopolnjena pravila delovanja ter podelili priznanja za kvaliteto v turizmu. Srebrno priznanje je iz Ptuja prejela gostilna Amadeus Vladi- mire Korošec, podelili pa so ga tudi gostilni Ambiente Danice Dobrotič iz Zabovcev v občini Markovci. Bronasto priznanje za kvalitetno delo v turizmu pa so s Ptujskega prejeli: Jože Munda, predsednik TD Polenšak, gostil- na Stanislava Šegule iz Polen- cev v občini Dornava, gostilna Darinke Rižnar iz Juršincev v občini Juršinci in Marija Veli- konja, predsednica TED Liikari iz Dornave. Skupaj so za leto 1998 podelili 26 priznanj za kva- litetno delo v turizmu na obmo- čju že omenjenih upravnih enot. V obdobju od leta 1994 do 1998 so članice Mariborske turi- stične zveze izvedle "^^rsto akti- vnosti in prireditev ter drugih akcij, s katerim se je obogatila turisti^a ponudba Podravja. Precejšen premik pa je bil v tem obdobju zaznaven tudi pri regio- nalni turistični promociji, saj je v zavest turističnih delavcev prodrlo spoznanje, da je predsta- vitev oziroma promocija ponu- dbe skoraj tako pomembna kot ponudba sama. Izboljšala pa se je tudi kakovost promocijskih ak- tivnosti. Izvedenih je bilo več aktivnosti na projektu vinsko- turistične ceste Slovenije v okvi- ru programov celostnega razvoja podeželja. Po navedbah doseda- njega predsednika MTZ Antona Rousa pa je osnovna izkušnja dosedanjega delovanja Maribor- ske turistične zveze predvsem spoznanje, da turistična društva in občinske turistične zveze pot- rebujejo za svoje še uspešnejše delovanje strokovno, posveto- valno in drugo pomoč. Zato bo v bodoče potrebno njihovemu delu in pogojem za delo posveti- ti še večjo pozornost kot doslej. V 41-članskem dosedanjem izvršilnem odboru Mariborske turistične zveze so s Ptujskega delovali Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, Vekoslava Gojčič, direktorica Term Ptuj, in Jože Munda, predsednik TD Polenšak. Član predsedstva MTZ je bil Albin Pišek, nadzor- ni odbor pa je vodil Franc Her- cog iz motela Podlehnik. Eden od osnovnih ciljev delo- vanja Mariborske turistične zveze na osnovi regionalne turis- tične strategije v obdobju do leta 2003 je podvojiti število turistov z 200 tisoč v letu 1997 na 400 tisoč v letu 2003. To naj bi med drugim dosegli s spodbujanjem in soustvarjanjem pogojev za razvoj turizma kot sestavnega dela kakovosti življenja s temel- jnimi, ekološkimi, kulturnimi, športnimi in razvedrilnimi mo- tivi. Pri sooblikovanju učinkovi- tega in kakovostnega razvoja tu- rizma v regiji bo MTZ sodelova- la z javnim in zasebnim sektor- jem, z državnimi organi, občina- mi in drugimi institucijami. Tudi v novem obdobju bo orga- nizacija prostovoljno združenih turističnih društev, občinskih zvez ter drugih društev in orga- nizacij. Po zakonu o pospeševan- ju turizma je turistična društve- na organizacija oblika civilne družbe v turizmu, ki na enakop- raven način skupaj z drugimi sooblikuje turistično ponudbo, za katero pa je tudi predvidel po- goje njenega financiranja. Ker pa zakon sam po sebi ne zago- tavlja izvajanja turistične druš- tvene aktivnosti, bo potrebno tu- ristični društveni organizaciji zagotoviti boljše pogoje za delo v obliki finančnih sredstev, pros- torov, javnih pooblastil in kon- cesij. Novo v dopolnjenih pravi- lih MTZ je to, da je postala pri- dobitna društvena organizacija, ki se z gospodarsko dejavnostjo ukvarja kot dopolnilno de- javnostjo, in sicer z založniško in izdajateljsko dejavnostjo, z orga- nizacijo seminarjev, posvetovanj in kongresov, turističnim posre- dovanjem ter s turističnoinfor- mativno dejavnostjo in drugimi dejavnostmi. Podobno kot na Turistični zve- zi Slovenije tudi na čelu Mari- borske turistične zveze ni prišlo do kadrovske zamenjave. Zvezo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Anton Rous, poma- gali pa mu bodo trije po- dpredsedniki: mag. Jože Prot- ner, član sveta MO Maribor, Ja- nez Ribič, župan občine Duplek, in Milan Gumzar, župan občine Benedikt. Predsedstvo bo imelo po novem sedem članov, prej 16, upravni odbor 25, v njem pa bo iz Ptuja le Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, v nadzornem odboru bo kot član deloval Jože Munda iz TD Polenšak. Albin Pišek bo tudi član komisije za ocenjevanje kakovosti v turizmu in za priz- nanja, Ptujčan Peter Vesenjak pa bo vodil komisijo za razvoj tu- rizma, katere članica bo tudi Ve- koslava Gojčič iz Term Ptuj. MG Srebrno priznanje za ptujsko gostilno Amadeus Vla- .dimire Korošjsc, .___________ _______________ Foto: Črtomir Goznik. GORNJA RADGONA / POMURSKI SEJEM SE PREDSTAVI Tri pomembne sejemske prireditve v MESTU OB MURI SE BODO LOTILI TEMEUITE PREUREDITVE SE- JMIŠČA IN ZAČELI GRADITI NOVO SEJEMSKO DVORANO Direktor Pomurskega sejma Iz Gornje Radgone Janez Erjavec ne skriva zadovoljstva nad lansko sezono, ki je bila vsestransko uspešna, in poudarja, da mora Pomurski sejem storiti nove odločilne korake v smeri korenite prenove sejmišča in sejemske infrastrukture. Velik zalogaj bo le- tos ureditev lastninskih razmerij in odnosov, povezovanje s poslovnimi partnerji ter sodelovanje z občino Gornja Radgona. Vodstvo Pomurskega sejma je na prvi letošnji tiskovni konferenci celovito predstavilo načrte te družbe za letošnje leto s poudarkom na urejanju sejmišča. Kot je povedal direktor Janez Erjavec, bodo letos pripravili tri večje sejemske prireditve. Najprej bo na programu sejem gradbeništva; trajal bo od 13. do 17. aprila. Druga in osrednja letošnja sejemska prireditev bo že 37. mednarodni kmetijsko-živilski sejem od 21. do 29. avgusta. Na njem pričakujejo rekordno število razstavljavcev iz domovine in tujine, ki bodo predstavili nove dosežke na področju kmetijstva in kmetijske tehnologije. Zadnja sejemska prireditev v Gornji Radgoni bo sejem sadja, ki ga pripravljajo od 10. do 14. novembra. V tem času bodo organizirali še tradicionalno martinovanje in okronali novo slovensko vinsko kraljico. Sicer pa je vodstvo Pomurskega sejma na čelu z direktorjem Janezom Erjavcem predstavilo tudi obsežne načrte v zvezi z urejanjem sejemskega prostora. Tako naj bi začeli kmalu graditi novo dvorano, saj jo Pomurski sejem nujno potrebuje. Nadaljevali bodo tudi urejanje drugih infrastrukturnih objektov in naprav, zlasti parkirišč in zunanjih razstavnih prostorov. Prednostna naloga Pomurskega sejma pa bo odkup sejemskih površin od Slovenske razvojne družbe in Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane. Naprodaj naj bi bile površine, ki predstavljajo kar polovico vrednosti sejmišča v Gornji Radgoni, kar je za delniško družbo Pomurski sejem velik zalogaj. Če bodo z nakupom uspeli, bodo poiskali nekaj strateških poslovnih partnerjev in nadaljevali razvoj sejmišča, računajo pa tudi na ugodna posojila, brez katerih načrti ne bodo uresničeni, je še dodal Janez Erjavec. Lansko leto je ocenil kot poslovno in tudi sicer uspešno, napovedal pa je tudi dobro sodelovanje z občino Gornja Radgona, ki prav tako podpira napore in prizadevanja za postopno ureditev sejmišča, tako da bi Gornja Radgona postala zares sejemsko slovensko mesto. M. Toš TEDNIK /e naslednik Ptulskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor op Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmiaoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-telinični urednik). Propaganda: Oliver Težak, ^041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj; •e- (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik. si E-pošta: nabiralnik@ra dio - tedn ik. si TEDNIK - Četrtek, 14. januar 1999 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo NOVA iS ZNOVA MAJBOUŠA Po mnenju bralcev Business Central Europe, specializirane ekonomske revije ugledne založniške hiše Econonnist iz Londona, je Nova Ljubljanska banka najboljša slovenska banka. Revija pokriva ! območje t.i. srednje Evrope, izhaja od leta 1993 in ima okrog sto i tisoč bralcev. V kroniki je objavljena tudi lestvica vodilnih I srednjeevropskih bank, ki jo je pripravila revizorska hiša Deloit- j te&Touche. Poleg NLB, ki je na 11. mestu, sta na lestvico uvrščeni I Nova Kreditna banka Maribor kot 34. in SKB, ki je zasedla 35. mes- I to. Kot najboljše slovensko podjetje je bil ponovno izbran Lek, ki je j tesno prehitel Krko. Naziv vodilni gospodarstvenik leta pa so bralci i prisodili Marku Voljču, predsedniku uprave NLB. MESTNE (ETRTI Z NOVIMI VODSTVI i----■-- ¥mestnih četrtih mestne občine Ptuj so ofDravili konstituiranje sve- tov in izvolili vodstva. Za predsednico MČ Jezero je bila izvoljena i Marija Cvetko, MČ Breg vodi Janez Rožmarin, MC Center Boris i Krajnc, MČ Panorama Jože Štafela in MČ Milan Ostrman. 25. OBRTNIŠKI PLES Vmotelu Podlehnik bo 6. februarja že tradicionalni, 25. obrtniški ples. To je najstarejša prireditev Območne obrtne zbornice Ptuj. MAG. BORIS ZMAZEK ■■ NAJBOUŠi MENTOR Znastveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je ocenilo dosedanje petletno delovanje na področju spodbujanja znonstveno-razisko- volnega dela. Pregledali so aktivnosti vseh sodelujočih v tem obdob- ju, izluščili pogostost sodelovanja in rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih mladih raziskovalcev. Za najboljšega mentorja so izbrali i mag. Borisa Zmazka iz ptujske gimnazije, med osnovnimi šolami Po- dravja, Pomurja in Priekije pa je bila najboljša OŠ Olge Meglic. M mm m mestna občina za prvo PORODNICO ^^ot je znano, je prva mamica letošnjega leta postala Mojca Bedžuh iz Prešernove ulice v Ptuju, ki je rodila deklico Kajo. Ob , srečnem dogodku sta jo v ptujski bolnišnici 8. januarja obiskala tudi župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in vodja ptujske podružnice N KBM Boris Čekov ter ji izročila hranilno knjižico z začetno vlogo 1 00 tisoč tolarjev. Kot je napovedal vodja podružnice, bodo takšne pozor- nosti deležne tudi vse bodoče prve porodnice v prihodnjih letih. V SOBOTO NA PTUJSKI TV Ogledali si bomo lahko pn/i del posnetka 8. Orfejčkove parade, ki je največja prireditev ob dnevu samostojnosti na Ptujskem. Na I programu pa je tudi poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". REPNA MESEČNA KRONIKA Na dornavski KTV bo v soboto ob 20. uri redna mesečna kronika. Tokrat si boste lahko ogledali novice o dogajanju v decembru. Ponovitev oddaje bo v ponedeljek ob 20. uri. (MS) ________ Pripravila: MG Izvedeli sme IVANJKOVCI / IZGLASOVALI SAMOPRISPEVEK 71 milijonov v petilt lefih V krajevni skupnosti Ivanjkovci lani izvoljeni svet krajevne skupnosti ni dolgo čakal, da bi začel delo, saj so minulo nedeljo poleg referenduma o termoelektrarni izvedli tudi referendum za samoprispevek. In ta je uspel. Od 1836 vo- lilcev jih je glasovalo 53 odstotkov. Od teh jih je bilo za sa- moprispevek 55 odstotkov. Od desetih.volišč je samopris- pevek pogorel le na dveh voliščih - na Runču in v Cerovcu. Predsednik sveta KS Franc Gorjak je uspeh pripisal dobremu delu sveta v preteklosti, iz tega izhajajočemu zaupanju krajanov in dobre- mu programu. V naslednjih petih letih načrtujejo, da bodo zbrali 71 milijonov tolarjev. Sistem zbiranja bo enak kot minula leta - 2% od plač, 1,5% od pokojnin in 6% od katastrskega dohodka. Kar 82 odstotkov zbranega denarja nameravajo vložiti v komunalno de- javnost in infrastrukturo. Denar bodo razdelili po novem ključu, in sicer bo vsak krajevni odbor prejel dve tretjini denarja glede na šte- vilo kilometrov neasfaltiranih cest, tretjino pa glede na število voli- vcev v kraju. Ostalih 18 % denarja pa bo razdeljenih tako, da bo 8% bo šlo za krajevno samoupravo, 5% za obnovo kulturnih spomeni- kov, predvsem vaških kapel, in 5% za skupne potrebe društev in dvo- rane. Pri tem bo vse porabljeno za materialna sredstva, nič ne bo na- menjeno za plače. Lani izvoljeni svet krajevne skupnosti Ivanjkovci sestavljajo Jakob Peršak, Srečko Kociper, Janez Gorgner, Bojan Rajh, Jože Miško, Tanja Vaupotič, Franc Škorjanec, Franc Polak in Srečko Rozman. Predseduje jim Franc Gorjak. vid OSANKARICA / SLOVESNOSTI V SPOMIN POHORSKEGA BATALJONA PomenAm me/nifef naše zgodovine 8. januarja je minilo 56 let od smrti borcev Pohorskega bataljona, ki so v neenakem boju z Nemci padli pri Treh žebljih nad Osankarico. Na ta dan so svoj čas v Slovenski Bistrici praznovali občinski praznik, od 1991. leta pa je to spominski dan. Čeprav se dogodek že časovno odmika, pa je spomin na pohorske junake še vedno živ. 7. januarja, na predvečer obletni- ce, sta občina Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo pripravila spominsko proslavo, ki so se je ob svojcih padlih borcev udeležili še preživeli borci, predstavniki sosednjih občin ter borčevskih or- ganizacij. Slavnostni govornik slo- venjebistriški župan dr. Ivan Žagar je govoril o številnih po- membnih mejnikih slovenske zgo- dovine ter poudaril, da je je bil boj Pohorskega bataljona eden večjih vmesnih členov v nizu pomem- bnih zgodovinskih dogodkov, ki so pripomogli k naši samostojni Sloveniji. V kulturnem delu so sodelovali Jana Jeglič, ki je povezovala pro- gram, skupina VOX iz Pliberka na avstrijskem Koroškem, delavci za- voda za kulturo ter harmonikar Domen Jevšenak iz Stranic. 8. januarja se na žalni komemo- raciji pri Treh žebljih nad Osanka- rico zbere iz leta v leto več obisko- valcev. Zdi se, kot da postajajo Tri- je žeblji ta dan vsaj za nekaj časa spravni prostor strankarsko sprtih Slovencev. Letos so se četi slo- venske vojske iz bistriške vojašnice, županom in njihovim predstavnikom iz Slovenske Bist- rice, Ruš, Oplotnice in Maribora pridružili še svojci padlih, predstavniki borševskih organiza- cij ter še živeči partizani, ki so tod med vojno delovali. Kulturni pro- gram je povezovala Jana Jeglič, med drugimi pa so na poslednjem bojišču bataljona peli pevci moškega pevskega zbora Obrtnik s Spodnje Polskave. Žalne komemo- racije pri Treh žebljih so se ude- ležili še Borut Pahor, predsednik ZLSD, generalni sekretar SDS Anton Krkovič ter dr. Ludvik Čanžek, predsednik Združenja svobodnih partizanov Slovenije. Prihod na Osankarico so mnogi obiskovalci izkoristi še za obisk muzeja "Partizansko Pohorje", ki je v sklopu gostišča Osankarica. Vida Topoiovec Bistriški župan dr. Ivan Žagar polaga venec na spomenik Pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico. Foto: VT 4 četrtek, 14. januar 1999 ■ TEDNIK PTUJ / PSIHIATRINJA TUGOMIRA MUDNIC O VIAGRI Viagra y našSi lekarnah že pred pomfadffo VIAGRA JE SREDSTVO ZA PERORALNO OBLIKO ZDRAVLJENJA TEŽAV S POTENCO, Ki OB SPOLNEM VZDRAŽENiU PONOV- NO VZPOSTAVUA OKVARJENO EREKTILNO FUNKCIJO S POVEČANJEM DOTOKA KRVI V PENIS Tugomira Praničevič-Mudnič, dr. med., specialistka psihi-' atrinja, je ena prvih slovensliih psihiatrinj, ki se jej odločila za zasebno ordinacijo. Kot zasebnica dela že odi leta 1992, psihiatrinja pa je že veliko dlje, z ljudmi dela že i 23 let. V njeni ordinaciji v domu krajanov Bratje Reš sej dnevno oglasi veliko pacientov, vsak je zgodba zase. Žal, ' poudarja, se s slabšanjem gospodarskih in posledično so-1 cialnih razmer povečuje tudi obisk v njeni ambulanti.; Vedno več je tako imenovanih primerov socialne psihiatri-1 je (sekundarnih bolnikov), ki praktično jemljejo stro- kovnjaka pravim psihičnim bolnikom. Država tako prak- tično breme svojega slabega dela prelaga na psihiatre ozi-j roma zdravstvo nasploh. j Za vsakim odpuščanjem dela- vcev, zapiranjem obratov, pre- meščanjem in podobnimi pri- meri se večajo stiske ljudi in nas- tajajo problemi, zaradi katerih je obisk psihiatra nujen. Ljudje so depresivni, obupani, ne vidijo več izhoda brez strokovne pomoči. "Si lahko zamislite travme ljudi, ki so na primer skoraj celo delovno obdobje vo- zili traktor, sedaj, tik pred upo- kojitvijo, pa jih zaradi njihove invalidnosti premestijo na de- lovno mesto, kjer bodo delali drobne kovinske predmete?" Obisk psihiatra ni več tabu, kot si to nekateri še predstavlja- jo. Med drugim so njegovi obis- kovalci tudi vsi, ki se želijo iz takšnih ali drugačnih razlogov predčasno upokojiti. Borza se jim izteka, prestari pa so, da bi si našli drugo zaposlitev oziroma se zanje nikjer ne najde delo. V zasebno specialistično psihi- atrično ambulanto Tugomire Praničevič-Mudnič prihajajo ljudje praktično iz vseh koncev Slovenije. Veliko jih je tudi s haloškega območja; tu so še zlas- ti prisotne stiske ljudi, posebej mladih, ki živijo brez življenjskega partnerja ali bodisi zgolj s starši. V omenjenih pri- merih se vse posledice socialnih in drugih stisk lahko odrazijo tudi na nezmožnosti doseganja in ohranjanja zadostne erekcije penisa za zadovoljivo spolno ak- tivnost. V takih primerih, seve- da ob prisotnosti potrebne spol- ne vzdraženosti, bo viagra lahko tisto čudežno zdravilo za zado- volj^ivo spolno življenje, ki bo ponovno vzpostavila okvarjeno erektilno funkcijo s povečanjem dotoka krvi v penis. Ne bo pa v pomoč v tistih primerih razslo- jenih družin, ko moški žene nima več rad in ob njej tudi ni spolno vzdražen. V teh primerih bo vloga psihiatrinje najprej v tem, da bo poskušala pomagati pri urejanju medsebojnih odno- sov, pri vzpostavljanju takšnih medsebojnih odnosov med za- koncema, ki bodo zagotavljali spolno vzdraženost. VIAGRO BO TREBA PLAČATI Največ impotentnih pacientov prihaja k dr. Mudničevi iz gine- kološke ambulante. Kot psihiat- rinja bo namreč Tugomira Pra- ničevič - Mudnič na recept lahko kot zdravilo predpisovala tudi viagro, ki bo v naših lekarnah na voljo že sredi prihodnjega mese- ca. Zdravilo je namreč prestalo vse potrebne preizkuse in ga je Urad za zdravila Republike Slo- venije že registriral. Žal jo bodo morali tisti, ki jo potrebujejo, plačevati, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove- nije ne bo pokrival iz sredstev obveznega zavarovanja. Viagra je namenjena samo moškim, čeprav imajo ženske pri njenem uspešnem delovanju veliko vlo- go, ki se kaže v emocialnem od- nosu do partnerja, čustvenosti, komunikaciji. Tablete viagre so z modrim obložene tablete v ob- liki romba z zaobljenimi robovi v 25, 50 in 100 mg izvedbi. V enem zavitku - škatlici bodo štiri, cene pa bodo gibale od pet tisoč tolarjev naprej za škatlico, odvisno od odmerka. "Pri vseh problemih z erekcijo je potrebno izključili organski faktor. To lahko opravimo s preiskavami pri urologu. Impo- tenini niso samo starejši, tudi vedno več mladih ima probleme s tem. Mladi niso več tako seksu- alni, kot so bili nekoč, od seksa jih namreč odvračajo tudi razne bolezni, kot je aids in podobno. V mojo ambulanto prihaja veli- ko mladih, ki živijo odmaknjeno in ki imajo velike probleme v komunikaciji. Na primer cel te- den mladenič živi v pričakovan- ju, da bo šel. na veselico in se srečal z dekletom, ko pa bi se moral "dokazati", odpove. To so velike travme. Je pa problem im- potentnosti zelo individualen in ga tako tudi rešujemo. Ker v psi- hiatriji obravnavamo človeka kot kompletno osebnost, segment erektivnosti ni nekaj, kar bi reševali izolirano. Upora- ba viagre ni nepomembna tudi iz vidika narodove reprodukcije. Podatki o padcu natalitete v Slo- veniji so alarmantni. Na drugi strani pa so gospodarske razme- re takšne, da natalitete ne spodbujajo, ker mladi ne vidijo perspektive, saj se gospodarski sistem še naprej sesuva. NA DAN NAJVEČ ENA TABLETA Pred prihodom viagre bi rada opozorila na nekaj zelo pomem- bnih dejstev, predvsem glede njene uporabe. Dosedanje izkušnje iz njene uporabe so po- kazale, da je priporočljiv odme- rek pri odraslih 50 mg tableta, ki jo je treba zaužiti približno eno uro pred spolno aktivnostjo. Glede na učinkovitost in glede na to, kako jo prenašamo, lahko odmerek povečamo na 100 mg oziroma zmanjšamo na 25 mg. Največji priporočjivi odmerek pa je 100 gr. Na dan naj bi upora- bili največ eno tableto. Pri sta- rejših naj bi bil prvi odmerek na- jprej 25 mg tableta. Viagre naj ne bi uporabljali bolniki s sistems- kimi boleznimi, prav tako tisti, ki imajo hude kardiovaskularne motnje, kot sta angina pectoris ali huda srčna odpoved, pa pri bolnikih z dednimi degenera- tivnimi motnjami mrežnice, kot so retinitis pigmentosa. Velika previdnost je potrebna tudi pri bolnikih s hudimi jetrnimi okvarami, hipotenzijo 90/50 mm Hg, pri vseh tistih, ki so pred kratkim doživeli možgansko kap ali miokardni infarkt. Zelo pomembno je vedeti, da je potrebno pred vsako odločit- vijo za farmakološko zdravljenje s pomočjo anamneze in telesne- ga pregleda diagnosticirati erek- tilno disfunkcijo in tudi ugoto- viti vzroke zanjo. Preveriti velja še posebej kardiovaskularno stanje bolnikov, ker je s spolno aktivnostjo povezana določena stopnja kardialnega tveganja. Viagra (sildenafil) ima namreč vazodilatacijske lastnosti, ki povzročajo blago in prehodno znižanje krvnega tlaka. Previd- nost je potrebna tudi pri bolni- kih z anatomskimi deformacija- mi penisa. Ker pa ni podatkov o varnosti dajanja sildenafila bol- nikom z motnjami strjevanja krvi ali aktivno peptično razje- do, je tudi pri slednjih potrebno j pretehtati razmerje med ko- \ ristnostjo in tveganjem." Viagra je bila 15. septembra lanskega leta registrirana v Ev- ropski uniji in je bila po tem da- tumu naprodaj že v večini držav, ki so vanjo vključene. Dosedanji klinični poizkusi so dali pozi- tivne rezultate, zato je viagra tudi dobila zeleno luč za upora- bo. Po strokovnih spoznanjih naj bi jo potrebovalo okrog deset: odstotkov moških od 18. leta na- prej. Med za zdaj ugotovljene nezaželene učinke njene upora- be sodijo v največji meri glavo- bol, zardelost in omotica, možna sta tudi dispepsija in zamašen nos, možne pa so tudi blage in prehodne spremembe vida, v glavnem barvno bleščanje ter tudi povečana občutljivost na svetlobo in zamegljen vid. Po- gosta uporaba viagre pa lahko povzroči bolečine v mišicah. MG Viagra - čudežno zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije Tugomira Praničevič- Mudnič, dr. med., speci- alistka psihiatrinja TEDNIK - Četrtek, 14. januar 1999 5 PO N4Šfff KRAJIH FILMSKI KOTIČEK Mulan ^Kdaj ste si nazadnje ogledali ri- sanko? Moja izkušnia sega še v čase nedeljskega Ziv-žava, ko smo otroci uživali ob Čebelici Maji ter Tomu in Jerryju. Z leti tudi ri- sanke niso več to, kar so bile. Du- hovite, poučne ter uro In pol traja- joče mojstrovine pritegnejo tjdi marsikaterega odraslega, ne samo naše najmlajše. Mulan je pametna kitajska deKli- ca, ki pa družini zaradi svoje živahnosti in iznajdljivosti ni v po- nos. Ker zato ni izbrana med ne- veste, vredne najboljših snubcev, je družini celo v sramoto. Njena pogumna narava pa se izkaže, ko je star in bolehen oče vpoklican v vojsko. Preoblečena v dečka po- maga rešiti svojo domovino pred zlobnim hunskim vladarjem. Duhovita, v srce segajoča risanka vas bo nasmejala in razvedrila hkrati. Še nedolgo tega je veljalo, da risanke vsebujejo več elemen- tov nasilja kot kakšen film za odrasle. Toda časi so se na srečo spremenili. V Mulanu so upošte- vane vrednote, kot so čast in žrtvovanje za drugega, nesebična pomoč ter ravnanje po svoji vesti. Otroke skuša naučiti celo nekaj o spolni neenakopravnosti - to je to- rej risanka z visoko didaktično vrednostjo, pri kateri se bodo ot- roci temeljnih življenjskih vred- nost učili, ne da bi sami to vedeli. In zakaj naj bi si jo ogledali vi? Morda bi se tudi sami radi razved- rili ob prigodah pogumne deklice ali pa vas samo zanima, kake je napredovala tehnika od Pipija in Melhijada dalje. Če niste dovolj pogumni, da bi si v kino šli ogle- dat risanko sami, potem vzemite s seboj kakšnega malčka ter sebi in njemu privoščite veselje, ki ga oba zlepa ne bosta pozabila. nataša žuran Nagmdno tunstiino vprason/e Tudi na Ptujskem potekajo pospešene aktivnosti za ustanovittev lo- kalne turistične organizacije, kot jo predvideva zakon o pos- peševanju turizma. Pismo o nameri o njeni ustanovitvi naj bi župani občin na Ptujskem podpisali že 6. februarja, ko se bodo v Ptuju pričele otvoritvene slo- vesnosti 39. kurentovanja. Sicer pa je v tem trenutku pozornost pos- večena še zadnjim pripravam na letošnje kurentovanje, ki ob od 6. do 16. februarja. Kot kaže, bo letos karnevalska dvorana na desnem bregu Drave, na prostoru nekdanje Surovine, ki se je končno izselila. Cerkev na fotografiji izpred štirinajstih dni je cerkev sv. Petra in Pavla v Ptuju (minoritska cerkev). Nagrado za pravilni odgovor bo prejel Aljaž Petek iz Trajanove 9, 2251 Ptuj. Čestitamo! Cerkev na današnji fotogafiji je iz okolice Ptuja. Prvič se omenja že leta 1577. Sedanja cerkvena stavba je bila zgrajena v letih 1870/71. Ime zavetnika cerkve je pri Slovencih zelo priljubljeno, poznamo ga tudi iz bajk in ljudskih pesmi. Po zavetniku cerkve je imel dobil tudi kraj, ki se v pisnih virih omenja že leta 1215. Nagrada za pravilen odgovor bo propustnica za letošnje kurentovanje, ki bo omogočila prost vstop v karnevalsko dvorano v času od 6. do 16. februarja (le na pustno soboto bo potrebno doplačati za večerjo), zraven pa še kataltfg ptujske turistične ponudbe. Nagrado prispeva glavni organizator letošnjega kurentovanja, GIZ Poetovio vivat Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 22. januarja. lEDNIKOVA KNJIGARNICA Razstava starejših slikanic v mladinskem oddelku Slikanica je običajno zvrst mla- dinske, otroške knjige, v kateri se navadno prepletata in do- polnjujeta besedilo in ilustracija - slika. Prve prave slikanice so nastale pred dvesto leti, svetov- ni razmah pa so doživele v dva- jsetem stoletju, še posebej po letu 1945. Na naših tleh so prve besedilno in likovno izvirne slikanice nas- tale v tridesetih letih izteka- jočega se stoletja. Med začetni- ke slovenske ilustracije za mla- de bralce štejemo Saša Šante- la (Vladimir Nazor: Veli Jože, 1908), Ivana Vavpotiča (Ksa- ver Meško: Mladim srcem, 1911 do 1914) ter Gvida Birol- la in Maksima Gasparija (Fran Milčinski: Pravljice, 1911). Leta 1917 je izšla klasična slovenska povest Frana Levstika Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja. V letih med obema vojnama je število ilustriranih knjig za mlade počasi naraščalo, za kar je skrbela založba Mladinska matica. Med ilustratorji velja omeniti po- membne može domače likovne scene in uveljavljene umetnike : Božidarja Jakca, Maksima Sedeja, Franceta IVIilieliča in Nikolaja Pirnata. Seveda se prve ilustrirane knji- ge za mlado bralstvo temeljito razlikujejo od današnjih ilustri- ranih knjig, ko se s knjižnim sli- karstvom ukvarja cela plejada likovnih umetnikov ter so tudi tiskarske zmožnosti izjemno napredovale. Danes si težko predstavljamo ilustracije v črno- beli tehniki, ki je bila v začetku povsem običajna. Slikanice, pravzaprav knjige za mlade bralce, starejšega leta izida premore tudi Knjižnica Ivana Potrča; hrani jih študijski oddelek knjižnice, nekaj pri- merkov pa je varno shranjenih v domoznanskem oddelku. Iz slednjega je tudi večina knjig, ki so še do konca januarja razstavljene v mladinski knjižnici. Večje število knjig za mlade bralce, ki še neobdelane čakajo v domoznanskem od- delku, prihaja iz zapuščine Iva- na Potrča. Pisatelj je dolga leta urednikoval pri založbi Mla- dinska knjiga, ki je bila usta- novljena leta 1945 in je dobršen del svojega programa namenila knjigam za otroke. In katere knjige so razstavljene? Razstava je razdeljena v tri sklope: v prvem so najstarejše knjige, v drugem so slikanice iz petdesetih in v tretjem iz šestdesetih let (skromni razstavni prostor temeljito nare- kuje številčno majhnost razsta- ve!). Tako so razstavljene Hubadove Pripovedke za mla- dino, ki so bile natisnjene leta 1888 na Ruju (W. Btanke). Knji- ga ima barvno ilustrirano nas- lovnico - kolorirana grafika. Iz leta 1908 so Hubadove pripo- vedke za mlade bralce, ki jih je v Ljubljani založil in prodajal Ja- nez Giontini. Med častitljive pri- merke sodi tudi zgodovinska čitanka Vlada Klemenčiča Iz starih in novih časov, ki jo je ilustriral Hinko Smrekar in je izšla leta 1908. Za obiskovalce knjižnice je zanimiva tudi revija za mlade Naš rod, ki je izhajala pred 2. sv. vojno. Zbornik otroških in dijaških prispevkov iz leta 1934 sta uredila literata Josip Ribičič in Albert Širok, ilustracije so prispevali otroci sami. Zelo zanimiva je tudi izvir- na izdaja Ostržka iz leta 1924. Iz petdesetih let so slikanice: De- vet povesti. Ropotalo in ptice, Palčiča, Ročne lutke. Rojstni dan. Vile, Okoli in okoli. Nekate- re slikanice iz tretjega dela razstave so še vedno na voljo za izposojo, nekatere starejše izdaje pravljic pa so dobile mo- derne ilustracije in novo obli- kovno podobo (npr. Juri-Muri v Afriki Toneta Pavčka). POVABILO NA VELIKO PRAVLJIČNO URO Danes vabimo ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča ( Mali grad, Prešernova 35) ot- roke od PETEGA LETA DALJE na pravljično uro PLAŠČEK ZA BARBARO. ullana klemenili 6 četrtek, 14. januar /999- TEDNIl MASveri tb^harski nasveti Omake Prazniki so za nami in z njimi tudi bogato obložene mize naj- različnejših dobrot. V tem času najbrž kuhamo v nekoliko manjših količinah in tudi glede na izbor manj jedi, zato je mogoče čas, da vsi, ki radi pripravljate omake, slišite nekaj o pripravi dobrih omak. Pravimo, da so omake zgoščena tekočina, ki jedi harmonično do- polnjujejo. Vse dobre omake dela- mo večinoma iz fondov. Da jih danes poznamo toliko, se lahko zahvalimo Francozom (čeprav vse omake niso francoskega izvora). Po glavnih sestavinah lahko oma- ke delimo v različne skupine. Tako poznamo svetle, temne, ste- pene ter druge omake, kot so oma- ka vinegrette, druge solatne oma- ke, s kruhom zgoščene omake, pa- radižnikove omake in piknik omake. Med omake spadajo še začimbne sadne omake in sladke sadne omake ter druge sadne omake. Nekatere omake, kot so ketchup in gorčica, pa danes upo- rabljamo predvsem kot začim^bo. Okus, videz in konsistenca oma- ke so velikokrat odvisni od osno- ve - fonda, iz katerega omake pri- pravimo. Pri pripravi fonda je po- membno, da izberemo sveža, do- bro očiščena živila, jih počasi in odkrite kuhamo več tir, med ku- hanjem pa odstranjujemo odvečno maščobo in pene. Osno- ve ali fonde začinimo zelo zmer- no, da obdržijo čim bolj nevtralen okus, kar omogoča pripravo raz- ličnih omak. Ko je osnova kuha- na, pustimo, da nekaj časa stoji, da se drobni delci usedejo na dno, nato jih precedimo. Tako pri- pravljene fonde hranimo v hladil- niku. Glede na-okus omak se razliku- jejo tudi osnove. Najpogosteje pri- pravljamo temno osnovo ali fond, telečjo osnovo ali svetli fond, per- utninski, ribji, divjačinski in ze- lenjavni fond. Pri jedeh zasledimo največ rja- vih omak, te pa potrebujejo za za- livanje rjavi fond, ki ga pripravi- mo tako, da si najprej pripravimo telečje kosti, jih razsekamo na manjše kose, narežemo telečje obrezke, ter očistimo in grobo narežemo jušno zelenjavo; upora- bimo vsaj por, korenje zeleno in peteršilj. V večji kožici, gostinci pa v prekucni ponvi, segrejemo manjšo količino maščobe, upora- bimo olje, ki prenese višjo tempe- rattiro, in prisipamo telečje kosti in obrezke ter pražimo do svetlo rjave barve. Nato dodamo nareza- no jušno zelenjavo, prav tako te- meljito prepražimo, in če se je na- bralo več maščobe, jo odcedimo. Dodamo še malo paradižnikove mezge ali svež paradižnik ter pražimo do zaželene barve. Nato zalijemo z malo hladne vode in pražimo tako dolgo, da voda izpa- ri; zalivanje in izparitev vode po- navimo vsaj dvakrat. Zalijemo z belim vinom in večjo količino vode ter počasi kuhamo vsaj 3 ure. Po dveh nrah kuhanja dodamo začimbe, timjan, lovorjev lis in narahlo solimo. Pri kuhanju rjavega fonda mora- mCi še upoštevati, da kosti res na- sekamo kar se da na majhne kose in uporabimo čim večjo posodo, da se vse sestavine hkrati pražijo. Pazimo pri praženju pora in česna, kajti če ju pražimo predol- go, ne bomo dobili zaželene aro- me, pri večjih količinah dodanega pora in česa pa dobi fond grenak okus. Pri pripravi večjih količin fonda je primerno, da fond, ko smo ga že odcedili, še nekoliko pokuhamo oziroma zreduciramo; s tem dobi močnejšo aromo in ga za zalivanje uporabljamo v manjših količinah. Tako lahko fond lažje shranimo v hladilniku. Rjave omake lahko zalivamo z že pripravljeno rjavo osnovo, vendar jih pred uporabo lahko še dodatno prekuhamo in na koncu iz- boljšamo z raznimi dodatki oziro- ma oplemenitimo, na primer z masleno kocko ali čisto škrobno moko. S tem dosežemo, da omaka ni tako tekoča in postane bolj pro- zorna. Osnovno rjavo omako lahko pri- pravimo iz rjave osnove tako, da jo pred serviranjem zgostimo. Inačice te omake so: rjava krepka omaka, ki je zelo polnega okusa in jo ponudimo zraven mesa ali jo uporabimo za temelj drugim oma- kam, omaka z grenko pomarančo, vražja omaka, omaka maderia, rdeča vinska omaka, temna para- dižnikova omaka, omaka z gorčico, poprova, omaka z go- molj kami in podobne omake; o njih boste slišali prihodnjič. RJAVI FOND Za 5 litrov rjavega fonda potre- bujemo - 1,5dl kakovostnega olja - 3 kg telečjih kosti -1 kg telečjih obrezkov - 0,5 kg jušne zelenjave (očiščene) - 5 dag paradižnikove mezge -0,51 belega vina, 81 vode - sol, timijan, lov- orjev list Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 207. NAD ] Zdlroiv družina in duševno mdntvle 68. nadaljevanje Družina shizofrenega bolnika - 9. nad. Shizmatična in popačena družina - 8. nad. Komunikacija v družinah shizofrenih - 3. nad. Danes si oglejmo način ko- municiranja v smislu mistifi- kacije. Mistifikacija v aktiv- nem smislu pomeni poskus za- megliti, prikriti, maskirati in popačiti vse, kar se dogaja (npr. motivacija, čustva). Z njo lahko pri neki osebi dosežemo, da na koncu sploh več ne ve, kaj se dogaja in v čem je sploh bistvo konflikta. Zanimivo je, da se človek pri tem večkrat sploh ne čuti zmedenega in sf>eljanega od pravih proble- mov na navidezne. Fopačenost njegovih zaznav je lahko to- likšna, da čuti v sebi bodisi lažen nemir bodisi lažne kon- flikte. Lep primer mistifikacije je mati, ki utrujena od celodnev- nega dela ne reče svojemu otroku, ki je ves zaverovan v igro: "Trudna sem, zato želim, da greš spat," ali preprosto: "Čas je za spanje," pač pa :"Vem, počutiš se trudnega in bi rad šel v posteljo, ali ne?" Drug tak primer so starši, ki zavrnejo nesrečnega otroka (ki je stalno priča družinskih pre- pirov), češ: "To je normalno, tako je v vseh družinah;" ali pa mu odvrnejo, da sploh ne more biti nesrečen, saj so vse naredili zanj in mu izpolnjuje- jo vse želje. Mistifikacija je v družinah shozofrenih visoko razvita tehnika. Njeno posebno vari- anto predstavlja že omenjen "otrok kot grešni kozel"; po- dobno kot mistifikacija služi temu, da se starši izognejo pra- vemu spoznanju o sebi in svo- jemu ponesrečenemu zakonu. Refren, ki se sliši v teh družinah, se glasi potem iz dneva v dan: "Kako srečni bi bili, če bi bil ti v šoli uspešen če bi si redno umival lase če bi se lepše oblačil ..." itd. Sera sodi tudi nepretrgano od- krivanje in opozarjanje otroka na osebnostna območja, ki se jih komaj zaveda ali so izražena le v mejah normale, a so nezdružljiva z njegovo si- ceršnjo osebnostjo (npr.: "Glej, kako si egoističen in pokvar- jen."). Searles je leta 1959 trdil, da je prav slednji način eden od šestih, s katerim lahko na- redimo nekoga norega, saj mu počasi spodkopavamo zaupan- je v samega sebe. Naslednjič pa še o araorfnera in fragmentnera komimiciran- ju. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / ^ V VRTU ^ Vrt v mrasiMU Podobno preteklim zimam po vremenskih razmerah tudi ta nekoliko muhasta. Opravila v vrtu je onemogočila že v začetku novembra, sedaj, januarja, ko bi okrog oglov moral stiskati mraz, pa se obetajo otoplitve, ki bodo omogočile nekatera opravila. Sicer pa januarska odjuga še ne bo znanilec prihoda pomladi, saj vremenski pregovor pravi: "Toplota v januarju in vlaga zimi v februarju na noge pomaga!" V SADNEM VRTU je leska ena izmed najod- pornejših sadnih vrst na zimsko pozebo, izjem- na pa je tudi glede začetka vegetacije, saj vzcveti že pozimi, če pride do nekajdnevne občutnejše otoplitve. Njeni brsti v času cvetenja prenesejo do -18C mraza, moški cvetovi, ki rod- ne veje obraščajo v obliki mačic, pa lahko v času mirovanja vzdržijo do -22C mraza, ne da bi pomrznili. Prav zaradi takšne odpornosti pa lahko krajša januarska otoplitev lesko vzpodbu- di k vegetaciji. Na njeno zgodnjo vegetacijo se pripravimo tako, da jo obrežemo še pred tem, zato izrabimo že januarske toplejše dneve, ko les ni zmrznjen, da opravimo vzgojno rez. Le- sko vzgajamo v obliki grma ali v drevesni obliki. Pri grmasti vzgojni obliki vzgojimo iz korenin- skega vratu 3 do 5 ogrodnih vej, razporejenih v obliki kotla, pri čemer mora biti notranjost grma zaradi boljše osvetlitve prazna. Pri drevesni obliki vzgojimo deblo v višini 60 do 80 cm, veje pa naj bodo v drevesni krošnji enakomerno raz- porejene, kot je to pri drugih sadnih vrstah. Prednost grmaste oblike je v večjem pridelku, ker ima grm lahko več rodnega lesa kot dreve- sna krošnja. Drevesna oblika pa je dostopnejša pri negi krošnje in košnji trave. Kaj se dogodi z leskovim grmom ali drevesom če zanemarimo rez? Lastnost leske je v primerjavi z drugimi sadnimi vrstami ta, da se ogrodne veje močno zgostijo, s tem pa se zasenčujejo. Takšne krošnje ali grmi rodijo samo na obodu, v sredini pa zrastejo gosti in dolgi poganjki ter se zaradi gostote ne obrastejo v rodni les. Prikrajševanje enoletnih poganjkov ni priporočljivo, saj vsaka močnejša rez zavlačuje rodnost; poganjki se bodo pričeli brez krajšanja obraščati z rodnim lesom, če ne bodo zasenčeni. Izrezujemo pre- goste poganjke, starikave in izrojene veje in veje, ki so svojo rast usmerile navpično ali v no- tranjost grma ali drevesne krošnje. Pri leski po- ganjkov ne krajšamo, temveč veje izrazujemo pri osnovi. Značilnost leske je, da ne glede na vzgojno obliko na koreninskem vratu in pri osnovi glavnih korenin rastejo številni korenin- ski izrastki. Odstranjujemo jih že poleti med ve- getacijo, če pa tega nismo počeli takrat, je to sedaj zamudno in precej naporno, toda nujno potrebno opravilo. Koreninski izrastek na kore- ninskem vratu odrežemo tesno ob deblu, po- ganjke iz zemlje pa izkopljemo in odrežemo pri osnovi. Če tega ne opravimo sproti, grm po ne- kaj letih zdivja in postane neroden. V OKRASNEM VRTU sredi zime reženno okrasne drevnine in grmičevje, ki cveto šele po- leti ali v jeseni. Zgodaj spomladi cvetočih drev- nin, kot so forsitija, magnolija, vrbe salixi, pru- nusi in podobne, ne režemo, ker bi v tem prime- ru slabše cvetele. Režemo jih šele, ko odcveto. Rez posameznih vrst okrasnih drevnin je od- visen od njihovih rastnih in oblikovnih lastnosti. Z rezjo odstranjujemo izrojen in ostarel les, po- lomljene, poškodovane in bolne veje in po- ganjke, ki prekomerno zgoščujejo in zasenčuje- jo notranjost grma ali krošnje. Ker se vegetacija grmovnic, vzgojenih v živih mejah, prične neko- liko prej, je striženje, še posebej če so potrebne pomlajevanja ali preoblikovanja, potrebno opraviti v času mirovanja. V ZELENJAVNEM VRTU na prostem, tudi če pride do občutnejših otoplitev, v prsincu ne se- jemo nobenih zgodnjih vrtnin, ker v tem obdob- ju zemlja v nobenem primeru ne doseže po- trebne toplote za kalitev katerega koli vrtnega semena. Je pa v tem času priporočljivo ob od- jugi in primernem stanju zemlje na njej opraviti pripravljalna dela, da se bo do spomladansko setve vrtnin še dovolj sesedla, kar je osnovni pogoj za dobro kalitev. Če nameravamo grede gnojiti s preperelo kompostovko, je prosinca najprimernejši čas za njeno presojanje, urejanje kompostišča in gnojenje z njo. Kompostišče, v katerem so kompostirani organski odpadki že strohneli in prepereli, presojamo. Presejano kompostovko enakomerno razgrnemo po v je- seni globoko prelopatani zemlji in jo z vrtalkas- tim rahljačem pomešamo z vrtno prstjo. Tako prerahljano in pomešano setveno plast z grabljami poravnamo in pustimo vplivu vreme- na vse do pomladanske setve. Nestrohnele or- ganske odpadke in ostanke pri sejanju kom- post ovke porabimo za mešanje s svežim kom- postom, ki smo ga pripravili iz ostankov in od- padkov vrtnin v pretekli jeseni. Tega namreč se- daj prekopljemo ter mu dodamio kamninsko moko, apneni prah in mineralna gnojila, da po- spešimo procese preperevanja organske snovi in življenje drobnoživk. Ko takšen kompostni kup izoblikujemo, naj ne bo višji od 80 cm, da ostane za trohnenje dovolj zračen. Na površini ga pokrijemo s kompostovko ali vrtno zemljo, spomladi pa ga bomo zasejali z vrtninami, ki kompostišče dobro zasenčijo. Sredi zime pre- sejana kompostovka, v kupu prepuščena na- daljnjemu zorenju in preperevanju, je za spom- ladansko presajanje lončnic in setev v korita mnogo boljša kot pa sveža, šele takrat pripravl- jena. Miran Glušič, ing.agr. TRIJE KRAUI / BODO LETOŠNJO SEZONO USPELI RAZREŠITI ŠTEVILNE PROBLEME ? O problematiki RTC Trije kralji na Pohorju je bilo prelitega že veliko črnila. Tudi zadnjo jesen so bili Trije kralji ponovno skrb Bistričanov, tudi iz sramu, ker ne morejo presekati tega gordij- skega vozla, povezanega z njmi, še posebej ko je obsežne gozdove, kjer so speljane smučarske proge in obe vlečnici, dobil denacionalizacijski upravičenec. Večni problemi so tudi z najemniki planinskega doma, ki ga ima v upravljanju Planinsko društvo Im- pol Slovenska Bistrica in je deloma v lasti Planinske zveze Slovenije ter nekaterih podjetij iz bližnje in daljne okolice (celo iz Svetozareva). Sedanja najem- nika (ki jima je PD Impol zaradi neplačane najemni- ne že odpovedalo "gostoljubje") imata pri upravljanju doma vrsto problemov in smole. Ko sta pred štirimi leti prevzela dom v upravljanje, je bil ta v slabem stanju. V želji, da bi ga uredila, sta v obnovo vložila znatna sredstva. Problem je hipotekami kredit bivše Hmezad banke iz Žalca, ki ga ne odplačujeta. Ob tem sta imela v prejšnjih sezonah smolo tudi z vremenom in z vlečnicama, last Impola. Že lansko leto so pote- kala pogajanja med Impolom in lastnikom vrnjenih gozdov, vendar ugodne rešitve ni bilo. Ob tem je Im- pol vložil še zahtevek za revizijo postopka denacio- nalizacije za zemljišča, na katerih so speljani smučišča in vlečnici. Delovna skupina za reševanje problematike vlečnic Trije kralji se je v lanskem ok- tobru sestala s predstavniki Impola, se pogovorila o vseh težavah ter s sklepi seznanila tudi lastnika zemljišč gospoda Klariča. Z vlečnicama bosta upravljala oba sindikata Impo- la - SKEI in Neodvisnost ter skrbela za njuno varno obratovanje. Vendar pa Impol ni bil pripravljen skle- pati najemne pogodbe z lastnikom zemljišč zaradi stroškov usposodobitve žičnic in stroškov obrato- vanja v sezoni 1998/99, zato je predlagal, da naj jo sklene občina in poravna omenjeno najemnino. Po temeljiti analizi vsega povedanega, zapisanega in sklenjenega so na zadnji seji stare sestave občin- skega sveta v začetku lanskega novembra sklenili, da najemnino za zemljišče poravna občina in sklene s podjetjem Grilovo najemno pogodbo za dobo enega leta. Zanimivo je, da je bila rešitev problematike RTC Trije kralji zapisana tudi v predvolilnih obljubah vseh treh županskih kandidatov. Volitve so za nami in obljube se lu-esničujejo. Kot smo izvedeli, so na Treh kraljih 30. novembra že pognali manjšo žičnico, večjo so usposobili do božiča, tako da so se Bistričani in drugi za božične praznike že veselo smučali. Impol je za družbo BIMM, sedanjega upravljavca planinskega doma, zaradi dolgov vložil predlog za stečaj in ta je po najnovejših informacijah že stekel. Kljub vsem zapletom pa je dom odprt in normalno obratuje. Vida Topoiovec Krvodajalci 29. DECEMBER - Slavko Laura, Gorišnica 139, Radovan Me- saric, Slape 17, Milan Prapotnik, CMD 17. Ruj, Franc Čagran, Žamenci 6, Darko Žnidarič, Gorišnica 40/b. Evgen Muhič, Gorišnica 46, Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č, Milan Dre- venšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Miran Kozoderc, Podlože 3, Franc Galun, Majšperk 83, Marjan Valenko, Moškanjci 19, Bo- jan Mere, Soviče 12, Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo, Alojz Milošič, Jadranska 7, Ptuj, Zvonko Kolar, Apače 188, Drago Arnuš, Kraigherjeva 9, Kidričevo, Vinko Rep, Podlože 70, Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b, Jerneja Bombek Godec, Ul. 25. maja 19, Ptuj, Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj, Katica Smolinger, Lovrenc na Dr. polju 8, Dušan Štumberger, Ul. 5. prekomorske 5, Ruj, Vinko Hvaleč, Osojnikova 25, Ptuj, Jože Kolarič, Podvinci 120, Ignac Kozel, Skorba41/a, Dušan Meno- ni, Lovrenc na Dr. polju 1, Miran Gajser, Kajuhova 11, Ki- dričevo, Robert Bezjak, Bukovci 168, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Jožef Svenšek, Kicar 54, Anita Slana, Stojnci 102, Milan Fajt, Draženci 82, Anton Planinšek, Župečja vas 2, Janko Zamuda, Tibolci 55, Renata Perhač. Mestni Vrh 7, Živko Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Anton Vidovič, Lovrenc na Dr. polju, Boris Rodošek, Lovrenc na Dr. polju 5, Stanislav Hostnik, Tržeč 20/c, Ivan Bauman, Lovrenc na Dr. polju 1, Martin Leskovar, Žabjak 7, Daniel Jeza, Kajuhova 11, Kidričevo, Ivan Milošič, Jablovec 56/a, Borut Šalamun, Nova vas 101, Boštjan Savšek, Tomšičeva 98/k, Jesenice, Mladen Raca, Tovarniška 6, Ki- dričevo, Franc Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1, Franc Majcen, Zagorje 16, Drago Smolinger, Golobova 8. Ruj, Silvo Zaje, Apače 13, Zdravko KrošI, Savinsko 38, Boris Gorišek, Skrblje 3/a, Milorad Lazič, Potrčeva 48, Ptuj, Roman Lešnik, Gerečja vas 103, Aleš VrabI, Ormoška cesta 87, Ruj, Aijoša Lovišček, Malečnik 36, Drago Furek, Hajdoše 39, Drago Vrtič, Dornava 136, Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18. TEDNIK - Četrtek, 14. januar 1999 7 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / V ŠOLSKEM CENTRU O NOVOSTIH V UČNIH NAČRTIHj Gmdnla nove gimnta^e še pred pokijem Obisk državnega selu-etarja z ministrstva za šolstvo inj šport Alojza Pluška prejšnji teden v ptujskem Šolskem| centru je bil delaven; na njem so se šolniki nekoliko] podrobneje seznanili z novostmi v učnih načrtih, ki jih j pripravlja ministrstvo. Oboji so se namreč znašli v fazi vpeljevanja novih programov v srednjem izobraževanju, na pogovoru pa naj bi ocenili uresničevanje novih učnih načrtov. S prenovljenimi učnimi načrti prihajajo v slo- venske gimnazije precejšnje spremembe, v ospredju pa je kvaliteta. Sicer pa smo v Šolskem centru lahko slišali, da na šolskem mi- nistrstvu niso pričakovali, da bodo novi učni programi že na začetku dobri, zato jih uvajajo postopoma. Na gimnazijskem področju se nadejajo temelji- tejših posodobitev, čeprav kakih posebno velikih sprememb v posameznih programih ne bo, je poudaril državni sekretar. Ome- nil je še, da bodo na Ptuju v no- vem šolskem letu pričeli pro- gram računalniški tehnik, s ka- terim bi se dalo tudi tržiti. Želje po vrtnarski šoli na Ptuju ostaja- jo samo želje, kaj več na šolskem ministrstvu zaenkrat ne obljubl- jajo, nekaj prenov pa bo v programu ekonomski tehnik. Gimnazija mora po besedah državnega sekretarja biti zah- tevna, še zmeraj dovolj ustvarjal- na in ne preveč storilnostno na- ravnana. Največja reforma v učnem načrtu, kot poudarja državni sekretar, je prenova slo- venskega jezika; prenovljene materinščine so se lotili že na 12 gimnazijah po Sloveniji, med njimi pa ni ptujske. ZA NOVO GIMNAZIJO DOBRA MILIJAR- DA TOLARJEV Ko na eni strani govorimo o novih učnih načrtih in številnih spremembah, ki se obetajo v predmetniku gimnazije, je na drugi strani še zmeraj aktualno vprašanje glede gradnje nove gimnazijske zgradbe na Ptuju. V lanskem letu se je ob tem zaple- talo, do pričetka gradnje pa kljub številnim pogovorom in obljubam ni prišlo. V prvem pol- letju letošnjega leta naj bi gradnja gimnazije vendarle stek- la, je obljubil državni sekretar Pluško, saj je to ena od prioritet- nih gradenj . Se ta mesec bodo pripravljeni dokumentacijski papirji, arheološka dela na gradbišču pri Šolskem centru pa so tako že lep čas končana. V državnem proračunu so sredstva za gradnjo zagotovljena, pravi Pluško, del po bo primaknila tudi mestna občina Ptuj; sicer pa je po prvih podatkih vrednost naložbe dobra milijarda tolarjev. Nova gimnazijska zgradba bo po zagotovilih državnega sekretarja dokončana v dobrem letu dni, saj naj bi ptujski gimnazijci šols- ko leto 2000/20001 pričeli v no- vih prostorih, kjer bo na razpola- go 28 oddelkov, poleg vseh spremljajočih prostorov pa še nova telovadnica. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Meta Puklavec pravi, da se bo z gradnjo nove gimnazijske zgradbe marsikaj spremenilo, novi gimnazijski prostor pa bo ustvaril primerljive pogoje z drugimi slovenskimi gimnazija- mi. Kljub prostorski stiski delo na ptujski gimnaziji ni nič manj kvalitetno opravljeno in tudi re- zultati gimnazijcev niso nič slabši, poudarja ravnateljica in dodaja, da so dobra gimnazija z bogatim metodičnim delom. Prepričana je, da bo kmalu prišlo do podpisa dokončne po- godbe o gradnji nove gimna- zijske stavba; sicer pa bo letošnje leto pomembno za ptujsko gimnazijo, ki slavi 130-letnico. Tatjana Mehorko Državni sekretar Alojz Pluško: "V prvem polletju letošnjega leta naj bi gradnja gimnazije ven- darle stekla." Že čez nekaj mesecev bo za poslopjem Šolskega centra veliko gradbišče. SLOVENSKA BISTRICA / PRVI INGOLIČEV VEČER Veieff ki postaja fradkionalen Pisatelj Anton Ingolič si je z Izredno bogatim opusom ter razmeroma enostavnim realističnim slo- gom pridobil široko bralno občinstvo. Spodnjepolskavskega rojaka se bodo v Slovenski Bistrici odslej spominjali s tradicionalnim Ingollčevim večerom. Prvi je bil 5. januarja v spomin na dan, ko s^^ je pred 92 leti rodil. Zakaj Ingoličev večer, se je vprašal in si hkrati odgovoril ravnatelj bistriškega Zavoda za kulturo Stane Gra- dišnik: brez dvoma zaradi pisateljeve veličine, saj je vsebinski razpon svojega pisanja raztegnil od doma na ves svet, med mlade, k izseljencem, celo v zgodovino. Anton Ingolič se je lotil vseh zvrsti pripovedne proze, napisal je tudi dva potopisa in več iger, ki pa pomenijo v njegovem pisanju le obrobno dejavnost. Je eden najplodovitejših pisateljev, napisal je 70 knjig, od tega jih je več kot 40 prevedenih v številne tuje jezike (Tajno društvo PGC celo v deset jezikov), med njimi tudi v kitajščino, kot je z vso spoštljivostjo omenil predstavnik Društva slovenskih pisateljev novinar in pisatelj Zdenko Kodrič, ko je obujal spomine na njuna srečanja. Po- vedal je, da je bil Ingolič človek tihe skromnosti. Literarni zgodovinarji, ki spodnjepolskavskega pisatelja uvrščajo med socialne realiste, vsega o pisatelju še niso odkrili. Tu so še drobne zgodbe, pravi književni bi- seri, in preteči bo moralo precej vode, da bo literarna teorija ugotovila, kam jih uvrstiti. Od kdaj ideja, da pisatelj svoje bogato knjižnično gradivo zapusti občini Slovenska Bistrica? Že 1988. leta so med Ingoličem in predstavniki občine Slovenska Bistrica potekali pogovori o trajni obeležitvi pisateljeve- ga spomina, vendar za časa življenja v vsej svoji skromnosti ni želel javne promocije in hvale. Ob kasnejših obiskih Slovenske Bistrice se je Anton Ingolič prepričal o zavzetosti in skrbi, ki so jo Bistričani že takrat ka- zali na področju kulture. S pisno oporoko je kmalu zatem prepustiti vse svoje knjižnično gradivo z avtorski-, mi deli in opremo vred občini Slovenska Bistrica, hčerki Aldi pa od vse bogate knjižne dediščine le eno knji- go - Sveto pismo. S tem je dal trajni pečat izrednega kulturnega dejanja in zavestne presoje, da dediščinb svojega življenja prepusti domačinom. Njegovo spominsko sobo v drugem nadstropju bistriškega gradu je v sedmih letih po njegovi smrti (umrl je 11. marca 1992) obiskalo že najmanj 25 tisoč obiskovalcev. Prijeten večer, namenjen spominu na pisatelja Ingoliča, so popestrili pevci moškega pevskega zbora Obrtnik s Spodnje Polskave, učenci osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, delavci Zavo- da kulturo, ki so brali odlomke iz nekaterih pisateljevih del, ter učenci in profesorji bistriške glasbene šole. ___ ___ Vida Topolovec FRANC FIDERSEK / O DOGODKIH PRED 80 LETI L/v6f odio, kaj si rekel XII. OB DVAJSETLETNICI Naj dodam nekaj iz svojega spomina v letu 1938. V decembrski številki mladinskega glasila NAS ROD, ki je izšla nekaj dni pred takratnim držav- nim praznikom 1. decembrom, je izšel uvodnik pod naslovom "Ob dvajsetletnici". Na eni sami strani je bila v izbranih stavkih opisana 1300-letna zgodovina Slovencev; ne spominjam se, ali je bilo objavljeno ime avtorja. Drugo jutro me je vprašal razrednik zadnjega razreda takrat imenovane "višje narodne šole" v Žetalah Ernest Rečnik, ali sem se pripravljen v dveh dneh naučiti tistega besedila na pamet, da bi ga potem zrecitiral na proslavi državnega praznika. Pristal sem, saj sem tisto besedilo prebral že med odmorom in me je močno pritegnilo. Zgodovino svetovne vojne sem iz starih revij in letnih koledarjev poznal v mnogih podrobnostih, ki jih v šoli nismo slišali. Odstavek v tistem uvodniku me ni zadovoljil, saj je bilo o tej svetovni moriji zapisano le naslednje: "Dnevi pa so bili še težji. Prišla je svetovna vojna. Pognani v blazen boj smo se borili bratje proti bratom in umirali vsepovsod za tuje gospodstvo. In ko je bilo najtežje, je prišla nenadoma rešitev ... Mi smo se tedaj združili z brati Srbi in Hrvati v skupno državo." Zvečer sem doma dodal nekaj stavkov s podatki, kdaj je katera od držav centralnih sil skle- nila premirje. Posebej sem si privoščil Nemčijo, ki je bila spet strah in trepet, in omenil, da se je "njen meč, s katerim je grozila celemu svetu, skrhal, mo- rala ga je vtakniti v nožnico in 11. novembra skle- niti premirje". Potem sem nadaljeval s tistm o združitvi z brati ... in tudi tu dodal: "Čeprav smo stisnjeni na ozko tretjino nekdanjega slovenskega ozemlja, a vseeno upamo v boljše dni." Končal sem z zadnjim odstavkom avtorja tistega uvodnika: "Mi mladi se tega zavedamo, se moramo zavedati. V nejasnih dneh, ki se nam bližajo, bomo morda prav mi kovali našo usodo." Za tako napoved piscu ni bilo treba daru jasnovidca, temveč le stvarna ocena razmer v Evropi. Marca tistega leta je bila k nacistični Nemčiji priključena Avstrija in zastava s kljukastim križem je vihrala na naši meji. Začel se je pritisk na Češkoslovaško. V okviru sokolske organizacije so tudi pri nas vpisovali prostovoljce, ki bi po potrebi odhiteli pomagat bratom Čehom. Toda na konferenci v Mnchnu 29. 9. 1938 sta predsednika angleške in francoske vlade Cham- berlain in Daladier popustila Hitlerju, ki mu je stal ob strani Mussolini, in prepustila Češkoslo- vaško na milost in nemilost Hiderju. Takšne so torej bile razmere v Evropi po 20 le- tih, čeprav so ljudje leta 1918 s prepričanjem govo- rili, da ne bo nikoli več vojne. Takratna jugoslo- vanska država je utrjevala tudi našo severno mejo, že prej pa je bila zgrajena "Rupnikova linija proti fašistični Italiji". Zadnjo obrambno linijo naj bi predstavljala reka Dravinja, dva bunkerja v iz- gradnji sem tam osebno videl. Ko je bila ta obram- bna linija v glavnem končana, sem verjel velikemu naslovu v časniku: "Trdna meja - varna domovi- na". Kako, smo starejši kmalu spoznali, mlajši pa lahko spoznavajo iz novejše zgodovine. Tako na hitro se je vse skupaj aprila 1941 zrušilo. Togo zanašanje na izkušnje iz prve svetovne vojne je bilo maja 1940 vzrok tudi za poraz francoske in angleške armade. ROJSTVO IZVIRNIH DIKTATUR Za konec naj navedem še nekaj, kar se je rojevalo ob koncu svetovne vojne in je imelo usoden vpliv na nadaljnja dogajanja v 20. stoletju. Zgodovina je pomeda s tremi cesarji - ruskim, nemškim in avstro-ogrskim, čez nekaj let je odšel tudi turški sultan in Turčija je postala republika. To in enostranski "versajski" mir sta ustvarila ugodna tla za vzpon treh velikih diktatur, da vrste manjših in stranskih niti ne omenjam. Lenin je oktobra 1917 (po našem štetju 7. novembra) začel in izpeljal boljševiško revolucijo v Rusiji. Imel je izostren čut za izjemne okoliščine, ki so ga pripeljale na oblast. To oblast je z vso brutalnostjo potem nadaljeval Stalin. Boljševiška revolucija je s svojimi revolu- cionarnimi idejami, temelječimi na marksizmu, močno vplivala na skrajšanje vojne. Dalo se je zre- volucionirati milijone vpoklicanih civilistov, ki v strelskih jarkih niso hoteli več umirati. Konec prihodnjič SL. BISTRICA / KNJIŽNICA GOSTILA PESNIKA TONETA PAVČKA 1^ je sfo vimio «1M ofcrogfo Tik pred božičem je bilo v slovenjebistriški knjižnici Josi- pa Vošnjaka srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom, pes- nikom za staro in mlado, kot bi sam dejal, enega izmed ambasadorjev IINICEFA iz Slovenije, tudi v počastitev njegovega sedemdesetega življenjskega jubileja. Tokrat je bila velika čitalniška dvorana knjižnice nabito polna. Več kot polovica obiskovalcev je bila mladih, saj je ravno njim na- menjenih veliko Pavčkovih pes- mi. V počastitev njegovega življenjskega jubileja sta v letu 1998 izšli dve pesniški zbirki. Prva je antologija pesmi za otro- ke z naslovom Deček gre za soncem, druga pa Upočasnitev; kot je povedal pesnik, si je slednjo podaril za svoj jubilej, "za tistega, ko nazaj ne moreš več, lahko greš samo še počasi naprej in je zahvala za vsak dan na tem svetu". Srečanje s pesnikom je bilo ne- pozabno doživetje za vse. Tako smo izvedeli, da se je rodil na dan vinskega patrona sv. Mihae- la pred sedemdesetimi leti v Št. Juriju na Dolenjskem. "Tisto je- sen je mošt, kot so vedeli pove- dati botri, prekipeval od moči in kljubovalnega vrenja. Pa je ne- mara od tod ostalo v novorojen- cu nekaj zanosa, radoživosti in prekipevajoče vitalnosti do danes. Rojen sem v lepih krajih Dolenjske, najbolj pisani slo- venski pokrajini, ožarjeni z mehkobo in njeno opojnostjo, kjer ritem valovi od griča do griča, od vinograda do vinogra- da, od kupice do kupice, vse je okroglo, lepo živahno in nekoli- ko zastrto z melanholijo. Bil sem kilavo dete, ki so mu ob rojstvu držali svečo. Potem je ta otrok rinil skozi življenje in tako pre- rinil vse do današnjega dne." In ta dolenjska deželica je po- tem vrela iz njega v različnih ob- likah in portretih. Med njegovi- mi najlepšimi, pisanimi v ver- zih, sta portreta dveh žensk, mame Špančkove Ane in njego- ve učiteljice. Prvi je nastal iz ve- like ljubezni in spoštovanja do matere, ki je delala od dnine do dnine, od jutra do večera, z večno lakoto po zemlji in neiz- merno ljubeznijo do vseh. Drugi pa je nastal iz neljubezni in je posvečen njegovi nekdanji učiteljici, ki je umrla v visoki starosti 92 let. Ko je bil v bol-. nišnici na neki operaciji, mu je po naključju prišel v roke časo- pis z njeno osmrtnico. Potem je ta portret napisal v grozi, da se ne bi srečala pri sv. Petru v nebe- sih in bi ga potem učiteljica po- novno vlekla za ušesa in ga po- novno poučevala, kot je to počela v času njegove na- jnežnejše mladosti. Veliko je povedal tudi o svojih zadnjih zbirkah, še posebej se je dotaknil antologije pesmi za ot- roke Deček gre za soncem. Mar- sikoga je zanimalo, kako lahko s takšno lahkoto piše za otroke "kuštravih"let. Povedal )e, da to lahko počneš tako dolgo, dokler v tebi živi mule, ki bi iz nagaji- vosti zdaj zdaj naredil nekaj takšnega, česar odrasli ne počnejo. "Sicer pa, če bom živel tako dolgo kot moj rojak Štukelj, bom še kaj napisal. Saj pravijo, da nam gre na stara leta na otročje," je bolj v šali kot zares sklenil svoje srečanje s sloven- jebistriškim občinstvom. Čisto zaresno slovo pa še le ni bilo, saj smo se kasneje na hodniku srečali še z glasbeno umetnostjo in seveda s kozarčkom nazdravi- li prihajajočim praznikom. Vida Topolovec TEDNIK - Četrtek, 14. januar l'^'^'' 9 PO NAŠIH KRASIM PTUJ / NOVI VOLKSVVAGNOV SERVISNO.PRODAJNI CENTER PODJETJA DOMINKO NA ZADRUŽNEM TRGU Korak pred potrebami, dva koraka pred zahtevami Podjetje Dominko, d.o.o., je na Zadružnem trgu v Ptuju odprlo novi servisno-prodajni center Volksvvagen. Celotna naložba je veljala več kot 250 milijonov tolarjev, dela je iz- vajalo 20 izvajalcev, delna porušitev in pregraditev nekdanje poslovne stavbe Elektrokovine pa je potekala pod nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Podjetje Dominko, ki sta ga 20. novembra 1989 ustanovila Anton in Jožica Dominko kol podjetje za zastopniške in storitveno- proizvodne dejavnosti, je že leto pozneje, februarja 1990, v Prešer- novi ulici odprlo prodajalno rezervnih delov programa Volkwagen in Audi ter gum in avtomobilske kozmetike. Dve leti zatem so z izgradnjo Mercedes servisa prodajo rezervnih delov preselili na novo lokacijo Ob Stu- denčnici 4, osnovni dejavnosti pa so pridružili poskusno prodajo vozil VW. V letu 1993 so prodali prvih devet vozil VW, januarja 1994 pa so podpisali pogodbo s firmo Porsche Inter-auto iz Ljubljane o ekskluzivnem zasto- panju in prodaji vozil VW in Audi ter prodaji rezervnih delov na območju Ptuja in Ormoža. Še isto leto so prodali 67 vozil VW. Pro- daja je vztrajno naraščala, tako da so v lanskem letu iz programa VW prodali že 223 vozil, od tega na- jveč - 108 - golfov, 78 polov in 30 passatov. Poleg tega so lani proda- li 36 avtomobilov iz programa Audi: 18 vozil Audi A4, po 9 mo- delov A3 in A6, poleg tega pa za skoraj 74 milijonov raznih rezervnih delov. Poleg 22 zaposlenih v Avioservi- su in trgovini Anton Dominko, s.p., ki je bila ustanovljena že leta 1976 in opravlja servisiranje ter prodajo vozil in rezervnih delov firme Mercedes, je 22 oseb zapos- lenih tudi v novem servisno-pro- dajnem centru Volkswagen podjetja Dominko, d.o.o. Ob dela- vcih v upravi so v novem VW cen- tru strankam na voljo 3 prodajalci vozil, 2 prodajalca rezervnih de- lov, 4 avtomehaniki ter avtokle- par, avtoličar in avtoelektrikar. Na skrbno pripravljeni sloves- nosti ob odprtju novega prodajno- servisnega centra VW se je zbralo blizu 400 gostov in poslovnih partnerjev iz tujina in domovine. Po nagovoru direktorja Porsche Slovenije Norberta Windischa in ptujskega župana Miroslava Lu- cija sta vrvico pred novo pridobit- vijo svečano prerezala ustanovitelj in direktor firme Zvonko Domin- ko ob pomoči Norberta Win- discha. Zvonko Dominko je pou- daril, da njegova vizija življenja potrjuje davno izrečeno misel, da stati na mestu pomeni nazadovati, da lahko preživi le tisti, ki živi s časom, zato se bodo v podjetju Dominko vedno trudili, da bodo korak pred potrebami časa in dva koraka pred zahtevami kupcev. Slovesnost so kulturno obogatili člani moškega komornega zbora Ptuj ter trio flavt Natalije Frajnkovič. -OM Pomembne delovne dosežke in novi servisno prodajni cen- ter VW je okoli 400 zbranim gostom in poslovnim partnerjem predstavil direktor Zvonko Dominko Vrvico pred vhodom v novi prodajno-servisni center VW sta družne prerezala Zvonko Dominko in Norbert VVindisch. Foto: M. Ozmec ZGODBA, KI BI SE LAHKO KONČALA TUDI TRAGIČNO Pretepen zaradi petard Kaj vse se lahko pripeti zaradi na videz majhnih in nedolžnih zelenih pokajočih igračk - petard. Celo to, da nekomu popustijo živci in da bi lahko prišlo do najhujšega... Zgodilo se je v najdaljši noči, v prvi uri letošnjega leta v srednje veliki vasi na Dravskem polju. Dva fanta ug- lednih staršev, pridna srednješolca, odlična učenca, si- cer nerazdružljiva prijatelja, sta veselje po novem letu izražala malce po svoje, nekoliko preveč objestno, s pol- nočnim sprehodom po vasi in metanjem petard. Zagoto- vo sta počela stvari, ki niso bile primerne, saj sta petarde metala tudi v poštne nabiralnike, ker je bilo pač ful kul, ko je pok na silo odprl vratca, pa tudi lepše je počilo. Zagotovo je to nerazumljivo in nedopustno dejanje, pa tudi samo pokanje marsikoga ujezilo, a v prvi uri nove- ga leta se zaradi tega nihče ni pretirano razburjal, saj so povsod svetile rakete, povsod je pokalo in se veselilo. Enemu od vaščanov, premožnemu trgovcu sredi vasi, sicer prav tako uglednemu in pridnemu človeku, pa je, kot kaže, zaradi tega zavrela kri in zgodilo se je nekaj, čemur bi, milo rečeno, lahko rekli vsaj izguba samo- kontrole. Na balkonu svoje hiše je trgovec pritajen opa- zoval in čakal, da mladeniča prideta pred njegovo hišo. Ko je eden od njiju vrgel petardo tudi v njegovo nabiral- no cev, ki jo ima večina namesto nabiralnika, ju je sprva le glasno nadrl. Ko pa je videl, da s svojim početjem nadaljujeta tudi pri drugih hišah, pa se je za njima pripeljal z avtom. Enega je s pomočjo občana us- pel ujeti in mu primazal le nekaj zaušnic, drugi pa je njegovo ukvarjanje z drugim mladeničem izkoristil in zbežal po poljski poti. A vaškega trgovca je to hudo uje- zilo, zato se je v želji, da bi kaznoval še njega, zapeljal za njim. Kmalu ga je dohitel in ga sredi polja premlatil z okrog meter velikim lesenim kolom. Kot je pozneje povedal mladenič, ga je možakar udri- hal po glavi, po rokah, po nogah, po vsem telesu, tako da se je od bolečin kar sesedel. Z roke mu je strgal tudi drag spomin, birmansko uro; pa kdo bi ob bolečinah mislil na to. Fant ga je v smrtnem strahu z dvignjenimi rokami prosil, naj neha, in šele čez nekaj trenutkov je prošnja med kriki zalegla. S težavo in ves v solzah se je mladenič priplazil domov, kjer je zbeganim staršem po- vedal vse, kar seje zgodilo. Takoj so poiskali zdravniško pomoč, za vse modrice in udarnine po telesu pa so si priskrbeli tudi zdravniško spričevalo, saj se bo zadeva, po dečkovi izjavi in kot je bilo pričakovati, končala na sodišču. Hvala bogu, da se je vse skupaj končalo tako, kajti lahko bi se tudi drugače, morda celo tragično. Kot kaže, so razjarjenemu vaškemu trgovcu popustili živci, zaradi česar se ni mogel obvladati. Tolkel je in tolkel in kateri od udarcev s kolom, po glavi, recimo, bi bil lahko tudi usoden. Na srečo ni bilo tako. V pogovorih z vznemirjenimi vaščani - v trgovini, gos- tilni in kar tako ob cesti - sem ugotovil, da so bolj kakor pokajoče početje mladeničev obsodili trgovčevo nekont- rolirano dejanje. Nihče nima pravice pobesneli in prete- pati, pa četudi gre za "kaznovanje" nečednega početja. Zaradi tega so nas tudi poklicali in zaradi tega je ta zgodba tudi nastala. Na srečo je to zgodba, ki se ni končala tragično; mar- sikdo bo o njej premišljal in jo po svoje komentiral, obe- nem pa trdno upam, da se kaj takega ne bo nikomur in nikoli več pripetilo. M. Ozmec PTUJ / SUROVINO POSPEŠENO "SELIJO" Bo karnevalska dvorana na prostoru nekdame Surovine? Za preselitev Surovine z loka- cije na Bregu je bilo v lanskem letu nič koliko datu- mov, čeprav je njena nova zgradba v industrijski coni v Budini oziroma v Puhovi uli- ci bila zgrajena že septembra. Kot vse kaže, je sedaj njeno pre- selitev pospešilo nezadovoljstvo oziroma pisno izražen protest dveh občanov (napisala sla ga v imenu prizadetih občanov z območja bližine avtobusne posta- je v Ptuju) županu mestne občine, upravni enoti Ptuj, Poetoviu vi- vat, ministrstvu za notranje zade- ve v Ljubljani in še komu, ki se že nekaj let ne strinjajo s postavitvijo karnevalske dvorane na lokaciji parkirišča za avtobusno postajo, za kar so imeli v prejšnjem man- datu več vprašanj tudi svetniki Liste KS mesta Ptuja, ki so odgo- vorne v mestni občini tudi spraševali o tem, kdaj je bila spre- jeta odločitev o njegovi spremem- bi v prireditveni prostor. Kot je tudi znano, je predlanski pogovor prizadetih krajanov s pri- reditelji, predstavniki mestne občine, mestne četrti Center in ta- jništva mestnih četrti (sestanek je bil 23. septembra 1997) dal oblju- bo oziroma zagotovilo (verjetno ne s figo v žepu), da bo kurenlo- vanje '99 na drugi lokaciji, niso pa povedali kateri. Ker pa so občani s prizadetega območja pohiteli, pred leti so bili namreč že izigra- ni, tudi obljube o varovanju nji- hovih interesov o zmanjšanju hrupa ob lanskem kurentovanju naj ne bi bile izpolnjene, so napi- sali več dopisov, v katerih so na- vedli svoje nasprotovanje lokaciji za avtobusno postajo. Lokacija je Bregu je tako rekoč sedaj tik pred zdajci (kureniovan- je '99 bo od 6. do 16. februarja) izhod v sili, ki pa, kol kaže, ni po volji bližnjim prebivalcem tega območja. Prva nasprotovanja so bila že izražena. Pri vsej tej kolo- bociji pa ni jasno, zakaj listi, ki so obljubljali novo lokacijo, niso med letom postorili prav ničesar, da bi do nje prišli. Javnosti vsaj tega namena niso nakazali, verjet- no pa reševanje tako aktualnega vprašanja, če so ga želeli tudi v resnici zadovoljivo rešiti, ne bi skrivali. Tako jim ostane le, da se s prizadetimi občani strpno pogo- vorijo in v največji možni men zaščitijo njihove interese, še pose- bej pa omejijo hrup. Oblast pa naj se končno zamisli, kaj bo naredi- la, da bo zadovoljivo rešila vprašanje zagotavljanja primernih prostorov za kurentovanje in dru- ge večje prireditve, ki jih na- vsezadnje v Ptuju organiziramo že nekaj desetletij, kakovostne rešitve pa od nikoder. Ob tem pa naj bi bile prireditve eden od po- membnejših členov ptujske turis- tične ponudbe. Če drugega nič, bi nas moralo strezniti dejstvo, da bo prihodnje leto v Ptuju že 40. ku- rentovanje, ko naj bi mesto gosti- lo tudi vse kurentom podobne skupine iz evropskega združenja karnevalskih mest. GIZ Poetovio vivat tega vprašanja že ne more samo rešiti, pogoje tako za podjet- niško kot storitveno delovanje ustvarja občinska oblast. Najvišji organ odločanja v mestni občini Ptuj pa je mestni svet. Ta bo tudi moral z županom vred zadovolji- vo odgovoriti občanom na to in podobna vprašanja, tudi o gradnji kulturne dvorane. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bilo območje nekdanje Surovi- ne za postavitev karnevalske dvo- rane pripravljeno do 20. januarja. MG Območje Surovine na Bregu pospešeno praznijo. Posnetek je nastal v nedeljo, 10. januarja. Foto: Črtomir Goznik 10 Četrtek, 14. januar 1999 - TEDNIH OD roO IN fAM PTUJ / NA »ZAJTRKU« PRI PREDSEDNIKU UPRAVE PERUTNINE Perutnina ostof o fioffroffS0 LETOS ZA NALOŽBE 30 MILIJONOV MARK • OSREDNJA INVESTICIJA BO V KLAVNICI Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser s člani uprave seje v torek srečal z novinarji, ki prorčajo s ptujskega območja, v njihovi novi gostilni na Novem trgu 2. To je bila hkrati priložnost, da se jim je za- hvalil za njihovo v glavnem korektno poročanje o delu Per- utnine, ki se je pokazalo v njeni boljši prepoznavnosti v ožjem in širšem prostoru Slovenije. Bila pa je io tudi pri- ložnost za pogovor o predstavitvi poslovnih rezultatov v letu 1998 in o napovedih za poslovno leto '99, v katerem bodo samo za naložbeno dejavnost porabili 30 milijonov mark. To je samo za enajst milijonov mark manj, kot je znašal njihov lanskoletni izvoz. Glavna obnova bo potekala v klavnici, ki je sicer stara le osem let, vendar jo želijo temeljito prenoviti in tako v tehnološkem pogledu celo prehi- teti tehnološko najbolje opremlje- ne perutninske klavnice v Evropi. V bodoče naj bi tudi imeli eno samo valilnico, opustili bodo tisto na Turnišču. Sicer pa naj bi do leta 2000 podjetje posodobili v vseh pogledih, da bo pripravljeno na izzive doma in v Evropi. Lansko leto je bilo še eno uspešno leto za ptujsko Perutni- no. Rezultati niso zaznavni samo v številkah, temveč tudi v prisot- nosti v okolju, na področju kultu- re in v htunanitarnih aktivnostih. Zadovoljni so, ker jim je uspelo ohraniti tržni delež prodaje v Slo- veniji in ker so bili njihovi izdelki na vseh preverjanjih doma in v tu- jini ocenjeni za najboljše. S tem jim je uspelo obdržati odločilno prednost. V lanskem letu je Perut- nina Ptuj pridobila tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Kot krono svojih prizadevanj v zaokroževan- ju ponudbe živil Perutnine Ptuj za zdravo in naravno prehrano Slovencev pa štejejo odprtje gos- tilne, mesnice in delikatese PP v centru Ptuja, s čimer je mesto pri- dobilo tudi v turističnem pogle- du. Kar zadeva Pivko, ostaja ptujska Perutnina njen največji individu- alni lastnik z deležem 38,29 od- stotka. "Podjetje se je pričelo po- gajati s predstavniki Pivke. Naša želja je, da bi na osnovi dogovorov na skupščini skupaj začrtali pos- lovno politiko. Pivki želimo do- povedati, da nismo tisti, ki smo opravili sovražni prevzem, kot so v tem podjetju nekateri še vedno prepričani. Mnenja smo, da je vsak nakup nakup. Pivko smo pri- pravljeni podpreti, da se bo lahko pridružila Perutnini in postala so- dobno podjetje," je med drugim o konkretnih ciljih glede Pivke v torek povedal predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Gla- ser. Svojo prepoznavnost bo Perut- nina tudi v bodoče na domačem in tujih trgih gradila na proizvo- dih, ki predstavljajo tržno nišo. MG KOG / ŠTUDIJSKI KROŽKI lo boliše raiumevmje v dmini v soboto je na Kogu potekalo prvo srečanje v okviru študij- skih krožkov na temo V enaindvajseto stoletje z boljšim ra- zumevanjem v družini. Pogovor je pripravila dr. Mateja Kožuh Novak, gostja pa je bila prof. dr. Jana Bezenšek, pre- davateljica sociologije družine, vzgoje in izobraževanja na mariborski univerzi. Po uvodni besedi o pomenu, vlo- gi in oblikah družine se je razvil živahen pogovor. Prisotni so raz- glabljali o razlikah med zaljublje- nostjo in ljubeznijo, o tem, da se premalo zavedamo, koliko je treba vlagati v odnose v družini, in da so pogosto pričakovanja preveli- ka. Ena večjih težav je tudi po- manjkanje komunikacije v drtižini, pogosto pa nesporazume povzroča dejstvo, da moški in žen- ske živimo v različnih svetovih in da svoje želje izražamo različno, da se pogosto ne razumemo, ker se ne poznamo dovolj. Pogovarjali so se o stereotipih moškosti in žen- skosti, ki jih vsiljujejo mediji in ki pačijo resnično podobo. Seveda niso mogli mimo razvez, ki jih je tudi v Sloveniji vedno več, čeprav še vedno manj kot znaša evropsko povprečje. Seveda ima tudi živl- jenje na kmetiji svojo problemati- ko. Ločitev je izjemno malo, saj ženska največkrat nima solast- ništva na posestvu in ob ločitvi os- tane brez vsega. Veliko kmetij je tudi večgeneracijskih, kjer skupaj živi več generacij. Takšno življen- je je lahko lepo in vsem članom olajša delovni vsakdan. Največje težave, ki pa se pri tem pojavljajo, so povezane s skupnim denarjem, dilemami okrog prepisa kmetije otrokom in socialno varnostjo za starejše. vki SEDEM {NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Sramofa mli ponos? Slovenija je doživela še en "škandal". Tokrat ga je povzročil oddelek častne čete Slovenske vojske, ki se je udeležil slovesne razglasitve Slovenke leta. Strum- no postrojeni vojaki pred poslop- jem ljubljanske Opere, kjer je po- tekala slovesnost, so znova sprožili najrazličnejše slovenske strasti in obtoževanja v obsegu, ki daleč presega pomen kakršenkoli častne čete. V Slove- niji vsak dan bolj dokazujemo, da nočemo "normalnega" življen- ja, da kar naprej potrebujemo najrazličnejše napetosti in strese. Seveda ni nič narobe, če raz- pravljamo tudi o tem, kam, na kakšen dogodek in kakšne prire- ditve sodi častna četa slovenske vojske, vsekakor pa je hudo čudno, če to postaja kar ne- kakšen vsenacionalni problem, s katerim se na veliko ukvarjajo malodane vsa javna glasila in malodane vsa javnost, vključno s predsednikom republike. "Dežurni nacionalni čistuni" očitno samo čakajo, da bodo sprožili obtoževalne alarme. Vsa- ka, še tako očitna nepomemb- nost jim pride prav za "preplah", prepir in zgražanje. Tudi če bi so- glašali s tistimi, ki so trdno pre- pričani, da častna četa ne sodi na takšno prireditev, kot je Slo- venka leta, ne mislimo, da bi bilo iz tega treba delati vsenacionalni škandal. Poskušamo razumeti tudi pojasnila tistih, ki so si "voj- sko" na prireditvi zamislili kot ne- kakšno posebno "počastitev" slovenskih žensk. O vsem je moč razpravljati, iskati argumente za in proti. Toda tega v Sloveniji očitno nočemo. Zato bi morali vse vnaprej predpisati, morali bi imeti natančna pravila, kam "častna" vojska sme in kam ne. Še toliko bolj zato, ker smo imeli škandale s častno četo že tudi pred tem, ko je nekdanji obrambni minister Janez Janša "sklenil", da se častna četa ne bo udeležila osrednje državne pros- lave dneva upora. KDO PIJE - fCDO PLAČA Slovenske novice poročajo, da je bila Emilija Baranja iz Prek- murja, mati dveh obolelih otrok, ki ves svoj čas namenja negi dveh nemočnih bitij, osrednja osebnost slovesne podelitve priznanja Slovenke leta 1998. Slovenko leta so izbrali bralci Jane. Na slovesni zaključni prire- ditvi pa je veliko pozornost po- vabljencev zbudila napričakova- na navzočnost oddelka gardne- ga bataljona Slovenske vojske. Strumni fantje so bili deležni predvsem presenečenih pogle- dov, saj konec koncev vsi vsaj približno vedo, na kakšne slove- snosti sodi vojska. Prav gotovo tistega večera pred ljubljansko Opero ni nihče pričakoval lepih, bleščečih uniform postavnih vo- jakov, čeprav ni mogoče reči, da ideja ni izvirna. Strumni postavitvi elegantne čete se je čudil celo predsednik Milan Kučan, ki se je udeležil prireditve. Delo piše, da na ministrstvu za obrambo navzočnost desetih vo- jakov utemeljujejo s prisotnostjo predsednika Kučana in s tem, da je izbor Slovenke leta namenjen ženskam, ki so tudi matere in ro- jevajo sinove, ki so vojaki Slo- venske vojske. "Ob tem na mi- nistrstvu za obrambo niso odgo- vorili, ali je primerno, da na ko- mercialni prireditvi sodeluje obo- rožena častna straža, ki sicer iz- kazuje čast najvišjim državniškim obiskom. Kako naj si takšni obi- ski zadržijo svojo pomembnost, če ista častna četa sodeluje na prireditvah, ki niso državnega, narodnostnega pomena? Vprašanja, na katerih prireditvah naj častna straža sploh sodeluje, se je zastavljalo že pred časom, ko je bilo sporno, ali naj straža sodeluje na slovesnostih, ki jih prireja zveza združenj borcev NOB, ali ne. Takrat so pristojni obljubljali izdelavo pravilnika, a ga doslej še niso pripravili," opo- zarja Delo. V posebnem komen- tarju pa še dodaja: "Strumni voja- ki pred Opero so stali v pozdrav vsem osebkom, ki so hiteli na žur, od predsednika države do raznih frajerjev in frajlic. Kaže, da se da častno četo, predvideno samo za izkazovanje najvišjih državniških časti, najeti že za vsako športno prireditev ali sindi- kalno veselico, tako kot muziko in mažoretke. Ta profanacija Slo- venske vojske se je zgodila prav na predvečer obletnice Zavrča. torej dne, ko je kombi z menda kar nekaj milijonov mark vredno obveščevalsko opremo v tej vasi "zašel" čez hrvaško mejo in so ga tam kajpak zaplenili. V tej luči jo torej kaže jemati kot svojevrstno počastitev obletnice, saj bo Zavrč še dolgo ostal v spominu Slovencev kot simbol države, v kateri se ne ve, kdo pije in kdo plača..." PAMET IN RAZVOJ Komentator Slovenskih novic pa ugotavlja, da je to, da je "bila na prireditvi Slovenka leta, po- polnoma zasebni akciji sicer ug- lednega časopisa, častna enota slovenske armade, je onkraj meja razuma. Pomeni namreč, da je mogoče častno stražo, te v uniforme in najvišje državne oz- nake nakrancljane vojake, najeti. Za cekin ali kar tako. Ce imaš to- rej denar ali kakšno zvezico, po- kličeš začasnega vojnega mini- stra Marinčka, gospo ministrsko kandidatko Ribičevo ali načelni- ka generaištaba Podbregarja in si kot kakšen renta car, kot ci- ganski orkester, naročiš cel ba- taljon, četo ali vod ... Najbolj za- nimivo v tej t^edni, nori, do slo- venceljskega absurda prignani zgodbi pa je, da o udeležbi gar- distov na Slovenki leta ni odločal kakšen nepomemben stotnik ali majorček, ampak, kot je bilo naj- prej sporočeno, sam samcat ko- legij obrambnega ministra. Men- da so zeleno luč prižgali zato, ker je bilo rečeno, da bo na prireditvi tudi vrhovni poveljnik, predsed- nik države Milan Kučan. Pa je bil ravno slednji nad cirkuško pred- stavo najbolj besen. Ker je bister pob, ker mu je hitro potegnilo in ker nekako ve, kaj je čast Repu- blike Slovenije. V kolegiju obrambnega ministra pa so očitno sami kreteni in debili. Po rentanju gardistov ni namreč prav nobenega zagotovila, da Marinčkova združba že jutri ne bo napovedala vojne Italiji ali Zambiji, ukazala z izraelskimi havbicami streljati na luno ali pa poslati proti Zagrebu še enega vohunskega kombija ... Kaj bo po tej vrhunski sramoti in oslariji ukrenil premier dr. Janez Drnovšek?" Ob vsem tem pa komentator Dnevnika ugotavlja, da smo "Slo- venski vojski zadnja leta očitali, da se preveč zapira v.vojašnice in vse manj živi s prebivalci ter je tako vse manj njihova. Očitno pa so se časi spremenili, vojska se poskuša vse bolj odpreti in s svo- jo prisotnostjo dati slovesni pečat tudi kje, kjer morda njena navzočnost ni povsem razumlji- va, vsaj če lahko tako razumemo postroj dela vojakov častne čete gardnega bataljona Slovenske vojske ob razglasitvi Slovenke leta ... Ob zadnjem, nekoliko ne- rodnem koraku častnega postro- ja pa lahko Slovensko vojsko vseeno pohvalimo. Danes so po- gosti odprti dnevi v vojašnicah, tehnične predstavitve na terenu, novinarji lahko iz prve roke spoz- navamo delo vojakov ... S tega vidika sodelovanje vojske na Slo- venki leta ni sporno in ga lahko pozdravimo, vprašanje, na kate- rih pnreditvah naj bo častna eno- ta navzoča, na katerih pa ne. pa še vedno ostaja..." Jak Koprive KMZECA VAS / SREČANJE ČLANOV IN SIMPATIZERJEV ZLSD Podelili priznanja za dosedanje delo Ponovoletnega srečanja članov in simpatizerjev ZLSD iz Slovenske Bistrice se je minuli pe- tek v gostišču Kidrič v Križeči vasi udeležilo več kot 70 ljudi. Analizirali so lanske lokalne volitve in podelili priznanja. Gost večera je bil Borut Pahor, predsednik ZLSD Slovenije. Po besedah predsednice občinskega odbora ZLSD Slovenska Bistrica Ljubice Zgonec - Zorko je ZL tretja stranka po porastu števila svetnikov v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica. Tako imajo v tem mandatu v Slovenski Bistrici štiri svetnike in v Oplotnici svetnico. Večer je bil primeren še za pode- litev strankarskih priznanj. Članom in simpatizer- jem, v občinskem odboru v Slovenski Bistrici jih imajo evidentiranih več kot 200, so podelili tri bro- naste, dva srebrna in en zlati znak. Bronaste so preje- li Majda Padežnik in Avgust Leskovar iz Oplotnice ter Janko Kidrič iz Križeče vasi, srebrna Rudiju Vorši iz Slovenske Bistrice ter Francu Maliju iz Poljčan in zlatega Petru Štefaniču iz Slovenske Bi- strice. V kulturnem programu so sodelovali Marko Cvahte kot Jurij Vodovnik in dvojčice Kidrič. Med gosti smo opazili tudi mariborskega župana Borisa Soviča. Vida Topoiovec ORMOŽ / PROJEKT PHARE O razvoju obilne v ponedeljek so se na še eni iz niza delavnic programa Občinske svetnice in svetniki za razvoj demokracije, ki je v znesku skoraj dva milijona tolarjev soflnanciran od delega- cije Evropske komisije, zbrali predvsem svetniki ormoškega občinskega sveta. Tema pogovora je bila možnost vpliva svet- nikov na hitrejši razvoj občine Ormož. Uvod v delavnico je pripravila moderatorka srečanja dr. Mateja Kožuh Novak ob pomoči dr. Jožeta Bešvirja. Gostje krožka so bili dr. Jana Benko, državna podsekretarka RS za evropske zadeve, župan in poslanec Vili Trofenik ter Ivan Kukovec, predsed- nik Obrtne zbornice Ormož. Dr. Mateja Kožuh Novak je predstavila reztiltate ankete, ki so jo izpolnili svetniki in v kateri so bili pozvani, da formtilirajo naj- večje težave v občini. Daleč največ (13) glasov je prejela komunalna infrastruktura, sedem glasov je prejel problem pri vodenju občine - nekompetentni občinski svet in nesoglasja med županom in občinskim svetom. Šestim se je navečji problem zdel slabo razvito malo gospodarstvo in nezaposle- nost, trem nizka izobrazbena struktura v občini, prav tolikim se je zdel največji problem po- manjkanje doma za ostarele, dva sta videla težave v nerazvoju tiuiz- ma, eden pa v kulmri in družbe- nih dejavnosti. V razpravi, ki je sledila, je bilo lepo videti, da je največji problem pomanjkanje strategije, orientaci- je, prioritet. Svetniki so izpostavl- jali vsak svoje področje in vsak je imal po svoje tudi prav, vendar je bilo pogrešati kompetenmo sliko celotne situacije in jasno formuli- rane cilje, ki bi bili v interesu čimvečjega števila občanov. Zupan Vili Trofenik je obljubil, da bo osnutek strategije razvoja občine dodelan v prihodnjih ted- nih, napovedal je tudi razvojno konferenco. Poudaril je, da se občina lahko v veliki meri ukvarja le z infrastrukturo in prostorom, da pa nima v rokah vz\^odov za oblikovanje gospodarske politike; to je v rokah firm in njihovih last- nikov. Te pa so v največ primerih v lasti tujcev, tako da so sogovor- niki tujci. Nekaj krepkih je izre- kel tudi čez programe Phare, ki da niso kaj prida učinkoviti in sc sami sebi namen. Ivan Kukovec je opozoril, da so edini domači sogo- vorniki lastniki malih firm in drobnega gospodarstva, zato bi kazalo to panogo razvijati in vzpodbujati. V kmetijstvu pa vidi rešitev predvsem v dopolnilnih dejavnostih. Zanimiva je bila tudi trditev Toneta Luskoviča, ki je v razpravi, ali je kmetijstvo lahko razvojna komponenta občine, o tem podvomil. Dejal je, da kme- tijstvo s takšno lastninsko struk- turo in programom ne bo vodilna dejavnost, da se bo moralo marsi- kaj spremeniti, in kljub temu da kmetijstvo daje kruh velikemu številu ljudi, pa po Luskovičevera mnenju takšno kmetijstvo ni raz- vojna komponenta ormoške občine. Gostja dr. Jana Benko je svetni- kom natrosila kopico nasvetov in idej kako lahko uspešneje konku- rirajo na številnih natečajih za državna sredstva ter še števili]f druge možnosti, ki jih izven cen- tra države občine le redko poz- nanjo in izkoristijo. vki SPODNJE PODRAVJE S PRLEKIJO Referendum po prtiakovanitn ni uspel Nedeljski predhodni zakonodajni referen- dum o predlaganem financiranju izgradnje Ter- moelektrarne Trbovlje 3 je pokazal, da je v Slo- veniji kar dobrih 78 odstotkov tistih, ki so prišli na glasovalna mesta, proti predlaganemu načinu financiranja, za predlog pa jih je bilo slabih 20 odstotkov. V volilnih enotah Ruj in Maribor je bilo proti blizu 86 odstotkov glaso- valcev in glasovalk. V volilnih okrajih enote Ruj jih je bilo največ proti v prvem ptujskem volil- nem okraju, dobrih 92, in v Lenartu blizu 92 od- stotkov. Volilna udeležba je bila v Sloveniji 27,24-odstotna, na našem območju pa naj- boljša v Ormožu, dobrih 37, in najslabša v Gornji Radgoni, dobrih 20 odstotkov. I.k. TEDNIK - Četrtek, 14. januar l'''J'> 11 PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / KRITIČNO STANJE V OSNOVNIH ŠO^H V udavi šol zaostaiamo za Sloveniio i ri ptujske mestne šole - Mladika, Ljudski vrt in šola Olge Meglic - sodijo med tiste redke v Sloveniji, v katerih otroci že sedaj ne obiskujejo pouka po državnih standardih. Za razliko od večine osnovnošolcev po državi imajo še zmeraj dvoizmen- ski pouk. Tako seveda nobena od treh šol še zdaleč nima po- gojev za uvedbo devetletnega pouka, ki naj ga po sedanjih za- konodaji uvedli v vsej državi leta 2003/04. Prav tako je za se- danji pouk in za devetletko povsem neprimerna šola na Gra- jeni, kjer preživijo nekateri učenci večino časa v šoli v temačnih in vlažnih kletnih prostorih. Kljub upadu števila rojstev bo potrebno štiri ptujske osnovne šole za devedetni pouk temeljito pripraviti. Investicije v šolski prostor zahtevajo (na grobo izračunano) 2 milijardi tolarjev ali, če želimo ptujskim osnov- nošolcem nuditi izenačene pogoje z vrstniki po Sloveniji do leta 2003/04, 400 milijonov tolarjev letno. To pa so za ptujski pro- račun zelo veliki zalogaji. NOVA ŠOLA ZA UČENCE OLGE MEGLIC? Zato je toliko pomembneje najti čim boljšo rešitev za dilemo, ki se nerazrešena vleče skozi mestne politične oblasti že nekaj let. Gre za vprašanje, kako oblikovati šol- sko politiko v občini, ali bolj po domače, kako velike naj bodo šole in kje naj stojijo. V tem sklopu se skrivajo odgovori na vprašanja, ali še dograditi šolo v Ljudskem vrtu, ali prenoviti obstoječo zgradbo šole Olge Meglic v Prešernovi uli- i ci, ali morda namesto le-te zgradi- ' ti novo na drugem mestu. Obstaja pa celo misel (in študija na občini) o gradnji dodatne, torej četrte šole na levem bregu Drave. Kakorkoli obračamo ta vprašanja, ostaja dejstvo, da niti ena od obstoječih (skupaj z Grajeno štirih) šol ni pripravljena na devetletni pouk in bo potrebno v vsako izmed njih še vložiti znatna sredstva. SKUPNI ŠOLSKI OKOLIŠ NEZAKONIT z gradnjo pa je tesno povezano vprašanje šolskih okolišev, ki; prav tako že nekaj let razbiu-ja] predvsem starše prvošolcev in, tudi vodstva šol. Vsaka osnovna- šola vpisuje v prvi razred namreč otroke iz svojega šolskega okoliša, pa tudi iz drugih, če ima za to| proste zmogljivosti. Del mesta j Ptuja je skupen šolski okoliš za tri mestne osnovne šole, kar je lani povzročilo zaplete, saj se je za osnovno šolo Ljudski vrt odločilo veliko^^ več staršev kot za preostali dve. Šola je zato morala uvesti četrto vzporednico, medtem ko je šola Olge Meglic zmanjšala število prvih oddelkov s treh na dva od- delka. Po zakonu lahko starši iz skupnega okoliša tudi letos \pišejo otroke v katerokoli od treh šol, vendar bodo imela vodst- va šol v skladu s pristojnim občin- skim uradom pravico otroke pre- razporedili na druge šole, če bodo zmogljivosti presežene, so zapisali na oddelku za družbene dejavnos- ti občine Ptuj. Občinski svet nam- reč še ni na novo določil šolskih okolišev v mestu, čeprav so ti vsa- ko leto ponovno velik problem za občane, še vedno pa velja tudi državna določba, da lahko iz skupnega šolskega okoliša čipata otroke samo dve šoli, ne pa tri kot na Ptuju. Torej je stanje na Ptuju, ki ga podpira občina, itak nezako- nito. Našteta vprašanja bi pravzaprav morala biti rešena že zdavnaj. Tako pa za šolo Olge Meglic, ki je za investicijo na vrsti prva, in to že letos, še ni niti odločeno, ali jo bodo adaptirali ali prenesli na novo lokacijo. In to za investicijo, ki je na vrsti letos in za katero bo porabljenih približno 500 ali 600 milijonov tolarjev! O vseh teh vprašanjih odloča se- veda mestni svet, torej politika. Vendar pa se gotovo največ ukvar- jajo z njimi tisti, ki jih problemi vsakodnevno zadevajo - ravnatel- ji. Kaj menijo o naštetih vprašanj- ih ravnatelji treh mestnih šol na levem bregu Drave? STARŠI MENIJO, DA JE KRIŽIŠČE ŠE ZMERAJ NEVARNO Sonja Purgaj, ravnateljica Mla- dike: "Potrebno je na novo razde- liti šolski prostor, vendar bi lahko to napravili šele, ko se bomo na Ptuju odločili, koliko šol potrebu- jemo in koliko oddelčne morajo biti. Šele takrat bomo lahko določili, iz katerih ulic bodo učenci obiskovali katero šolo. Ka- kor kaže vizija, naj bi bilo v mestu vsako leto 8 ali 9 oddelkov, tako bi se morali sedaj najprej odločiti, katera šola bo tri-, katera pa dvo- oddelčna. Vsi trije ravnatelji smo se z g. Vidovičem, vodjem oddelka za družbene dejavnosti, sestali in do- govorili, da bomo za prihodnje šolsko leto imeli dve trioddelčni (op. Mladika in Ljudski vrt) in eno dvooddelčno (op. šola Olge Meglic) šolo, za naprej pa je odvis- no od tega, ali bo mesto šlo v adaptacije obstoječih šol ali v gradnjo nove šole. K nam sodi sedaj del Rimske ploščadi in Potrčeve ulice in pa seveda ves del na južni strani železniške proge. Starši, ki so na drugi strani železniške proge, me- nijo, da sta železniški prehod in celotno križišče nevarna, kljub temu da je sedaj urejeno. Starši še vedno mislijo, da bi otroci morali hoditi v čim bližjo šolo, vendar se moramo zavedati, da šol ne more- mo prestavljati, prav tako ne mo- remo natančno načrtovati, v kate- rem okolju se bo število otrok večalo in v katerem manjšalo. Za letos smo se dogovorili, da se morajo otroci iz skupnega šolske- ga okoliša, ki so se vpisali v Ljud- ski vrt, vpisati v Mladiko, kjer imamo trenutno najboljše pogoje za pouk. Po zimskih počitnicah bomo dokončno usposobili man- sardo in od takrat naprej bo pouk v Mladiki enoizmenski. Ravnatelji smo se veliko pogo- varjali o gradnji nove šole oziro- ma odaptaciji Olge Meglic. Nagi- bamo se k temu, da prostor v Prešernovi ulici ni najprimer- nejši, saj se šola ne bo mogla širiti. Zato bi bilo dobro zgraditi šolo zimaj mesta, otroci iz starega dela mesta pa bi sodili k Mladiki. Se- veda pa se zavedamo, da je zgrad- ba v Prešernovi ulici velika in bi jo bilo potrebno izrabiti za kaj drugega. Tudi Mladiko bo potrebno za devetietko še dograditi. Potrebuje nekaj specialnih učilnic, dosti ka- binetov, jedilnica ni primerno urejena.... KAŽE, DA BOMO PRENOVILI SEDANJO OLGO MEGLIC Ervin Hoj ker, ravnatelj šole Olge Meglic, tudi podžupan MO Ptuj, zadolžen za vprašanje šolstva: "Šolske okoliše je potreb- no čim prej urediti, saj do zadrege pri vpisu ne sme več priti. Šolski okoliš je potrebno urediti tako, da odpravimo skupni šolski okoliš, ob določenem časovnem razmaku in veliki migraciji občanov bi pa seveda lahko prišlo do razporejan- ja učencev. Zavzemam se za to, da do nerešljivih vprašanj in do spo- ra med šolami in spora s starši ne bo več prihajalo. Voljo staršev smo pri vpisih otrok doslej vedno upoštevali in jo bomo tudi v prihodnje. Šolski okoliš bo urejen tako, da bo šola imela določeno kapaciteto in bo glede na to imela dodeljen okoliš. Najverjetnjeje bo upoštevana vol- ja staršev v tej smeri, da otrok, ki bo gledal skozi okno eno izmed šol, ne bo več šel mimo te šole v šolo dva ali tri kilometre daleč, to- rej tako, da bodo otroci šli v naj- bližjo šolo. Vendar pa vedno najbrž ne bomo imeli možnost iz- birati, saj so šole pač postavljene, kjer so. Z vidika staršev bi bilo potrebno zgraditi blizu blokov še eno šolo. Ker pa vemo, da je otrok samo za 8 ali 9 oddelkov, pomeni, da več šolskega prostora ne potre- bujemo. Torej lahko z današnjimi kapacitetami pokrivamo tudi de- vetletno šolo. Ob treh šolah, ki jih imamo, torej ne potrebujemo še ene nove šole. Investicija v Olgi Meglic bo vplivala na investicije v vseh šolah. Nekajkrat sem že povedal, da bi bilo prav, da gremo v gradnjo nove šole, vendar samo v primeru, da se obstoječe šole ne da urediti v moderno šolo po sodob- nih standardih. Pred kratkim pa smo se pogovarjali z arhitekti in državnim sekretarjem. Skupaj smo ugotovili, da bi današnjo Olgo Meglic lahko obnovili, in si- cer tako, da bi jo razširili na stav- bo nekdanjega dijaškega doma in še v del mesta po hribu navzdol proti Dravi. Tam bi porušili vse, kar je gradbeno in funkcionalno neuporabno, in zgradili potrebne šolske površine. Pridobili bi novi vhod v šolo, parkirišče, veliko te- lovadnico, primerno število novih učilnic ... Tako bi morda odprli več možnosti za reševanje proble- mov v drugih šolah. Vendar se mora o tem odločiti mestni svet. Zaenkrat lahko investicijo le pri- bližno ocenimo. Znašala bi pri- bližno 500 milijonov, kar je toliko kot gradnja nove šole. Vendar bi tudi to bila tako rekoč nova šola." ČIM PREJ DO ČIM VEČ ŠOLSKEGA PROSTORA Tatjana Vaupotič^ ravnateljica šole Ljudski vrt: "Šolski okoliši so velik problem, saj imamo tri šole poleg svojih šolskih okolišev še skupen šolski okoliš, iz katere- ga se otroci usmerjajo na katero- koli šolo. Tako imamo vrsto orga- nizacijskih problemov. Najti pra- vo rešitev za vse, bo težko. Vseka- kor je potrebno skupni šolski oko- liš razbiti in napraviti skupnega za samo dve šoli. V mestu je ven- darle potrebno imeti delni skupni okoliš, saj število otrok niha. Ra- zumem starše, da jim ni prav, da morajo otroci mimo ene šole v drugo, vendar moramo vsi skupaj razumeti, da šole niso na kolesih in se zato lahko zgodi, da bo mo- ral otrok tudi v prihodnje mimo ene šole v drugo. Šola Ljudski vrt ima trenutno več predvpisanih otrok, kot jih lahko sprejme. To je ena najtežjih stvari, saj moramo staršem pove- dati, da otrok ne more obiskovati te šole, pač pa jih je potrebno usmeriti na drugo šolo. Starši si izredno prizadevajo, da bi učenci obiskovali šolo, do katere jih pri- pelje varna šolska pot. Že drugo leto se spopadamo s tem proble- mom. Tudi letos smo morali od- kloniti precejšnje število otrok. Za dobro razdelitev šolskega okoliša je potrebno najprej opra- viti demografsko analizo. To občina sedaj ima. Na podlagi le-te je potrebno oblikovati šolske oko- liše. Seveda pa je potrebno, da se najprej oblikuje občinska šolska politika. Brez temeljite analize šolskega prostora ni mogoče do- bro rešiti šolskih problemov. Moje osebno mnejne je, da smo se v mestni občini Ptuj znašli pred velikim problemom. Nobena šola še ni pripravljena na prehod na devetletni pouk. Najbližje je Mla- dika, tako Olga Meglic kot Ljud- ski vrt, pa seveda naša podružnica na Grajeni, ki dela v resnično iz- jemno težkih razmerah, pa nismo pripravljeni. Graditi četrto šolo v Ptuju se mi zdi tako odgovorna poteza, da jo je potrebno zelo do- bro premisliti. Otrok bo v pri- hodnje vedno manj. Kaj napraviti s šolo Olge Meglic? Veliko je raz- logov, ki govorijo, da bi to šolo prestavili na novo lokacijo, veliko pa je tudi takih, ki temu nasprotu- jejo. Vsekakor bo morala odločiti stroka in finančni izračuni. Zara- di kritičnega stanja, ki ga imamo v občini v zvezi s šolskim prosto- rom, je potrebno investicije zasta- vili tako, da bomo v najkrajšem času pridobili čim več novega šol- skega prostora." Milena Zupanič Število otrok v mestni občini Ptttj zadnja leta močno upada. Tako bo po podatkih občinskega oddelka za družbene dejavnosti v šol- skem letu 2003/04, ko naj bi bil po vsej Sloveniji uveden 9- letni pouk, pričelo obiskovati tri mestne šole še samo 183 prvošolcev. V primerjavi z letošnjo generacijo • prvi raz- red obiskuje v šolah na levem bregu Ptuja 215 otrok - jih bo torej čez pet let za več kot raz- red manj. V letošnjem letu imajo šole Ljudski vrt. Mla- dika in Olge Meglic skupaj devet prvih razredov, takrat pa bo otrok, če bodo optimal- no razporejeni, samo še za se- dem. Sicer pa opažajo podoben upad novorojenih tudi dru- god Hajdinsko šolo, denimo, je pred sedmimi leti pričelo obiskovati 39 prvošolcev, le- tos samo 24, breško 44, letos 37, v Markovcih pa so pred šestimi leti vpisali 67 prvošol- cev, letos pa samo 45. ^ ervin hojker, ravnatelj oš olge meglic in podžupan mo ptuj, zadolžen tudi za vprašanje šolstva kam bova pa midva hodila v šolo? tatjana vaupotič, ravnateljica oš ljudski vrt sonja purgaj, ravnateljica oš mladika ZDAJ V KULTURI KIDRIČEVO • Srečanje pihalnih orkestrov V soboto zvečer je bilo v dvorani Pan v Ki- dričevem enajsto območno srečanje pihalnih or- kestrov. Nastopilo je pet orkestrov, ki so s svojimi nastopi navdušili poslušalce. Najprej so nastopili učenci glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja pod vodstvom Marjana Rusa, sle- dili so godbeniki iz Podlehnika pod vodstvom Mi- lana Feguša. domačini iz Kidričevega, ki nastopa- jo v okviru Taluma, pod vodstvom Štefana Garko- va, ormoški pihalni orkester, ki ga vodi Slavko Pe- tek, ter ptujski pihalni orkester s solistom Mihom Roginom pod vodstvom Antona Horvata. Spored je povezovala Nada Kotar, uvodoma je , nastopajoče pozdravil kidričevski župan Alojz šprah. priznanja pa je ob koncu podelil predsed- nik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen. Strokovno je srečanje spremljal Igor Tršar iz Skla- da za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ljubljane, ki bo orkestrom posredoval pisne strokovne oce- ne. ffl PTUJ. Muzejski vil(end za otrolce v soboto, 16., in v nedeljo, 17. januarja, med 9. in 15. uro je za otroke vseh starosti odprta muzejska risalnica in čitalnica na ptujskem gradu. Ob risanju in branju je tema tokratnega vikenda dokumentar- ni film. Otroci si lahko ogledajo različne dokumen- tarne filme, ki se navezujejo na muzejsko ali tudi širšo zgodovinsko problematiko. V zdaj že skoraj predpustnem času se številno posneto gradivo na- vezuje na maske, šemljenje in običaje tega letne- ga obdobja (po tej plati je muzejska dokumentaci- ja izjemno bogata), drugi del gradiva, ki je na og- led, pa govori o občih temah (umetnosti, arheolo- giji, glasbi, različnih zgodovinskih dogodkih). Vabljeni! Martin Šteiner PTUJ / GIMNAZIJCI POMAGALI PRIZADETIM Ni nam vseeno! Kot vemo, je leto 1998 zaznamovalo v Sloveniji veliko narav- nih katastrof. Ob potresih je močno deževje povzročilo še po- plave in s tem veliko materialno škodo, pa tudi skrbi in žalost. Vemo, da bo to škodo težko popraviti, zato smo se ptujski gimnazijci odločili, da pri tem pripomoremo po svoj- ih močeh. Dijaška skupnost gimnazije je ob zaključku leta organizirala za- bavo s srečolovom in tako združila prijetno s koristnim. Ker ni bilo veliko časa, saj so bile počitnice in prazniki pred vrati, smo se gimnazijci dela lotili takoj. Ptujski trgovci, podjetniki in dru- gi so nam prijazno priskočili na pomoč, saj so tudi sami sočustvo- vali s prizadetimi, in zbrali smo kar lepo število različnih dobit- kov. V tednu pred božičem smo začeli prodajo srečk za srečolov. Ko smo uživali ob Zoranu Predi- nu in se predajali navdušenju in zabavi, nismo pozabili na vrstni- ke, ki so se znašli v težavah, pa čeprav smo to pokazali le z naku- pom srečk. Denar, ki se je tako zbral, smo nakazali na žiro račun Rdečega križa. Zavedamo se, da je naš prispe- vek le kamenček v mozaiku, ven- dar je iskren in upamo, da je komu pomagal. Z organizacijo srečolova smo ptujski gimnazijci pokazali, da nam ni vseeno ob tuji nesreči, hkrati pa smo opozorili, da smo tudi mi aktivni in domi- selni. Jernef Šoštar 12 Citrh k. 14^ januar 1999 - TEONI( PO NASm KKAilH MARIBOR / FILATELISTICNE ZANIMIVOSTI 80 lef prve slovenske znamke v pr\ih dneh letošnjega leta, 3. januarja, je minilo 80 let, od- kar sta v Ljubljani izšli znamki za 10 in 20 vinarjev; to sta znamki iz znamenite serije verigarjev, ki jih štejejo za prve slovenske znamke. Kot so povedali na Pošti Slove- nije, je prvi znamki natisnila ti- skarna Blaznik in nasledniki v Ljubljani v tehniki kamenotiska. Na znamki je upodobljen suženj, ki trga verige - spone suženjstva in je obsijan s sončnimi žarki svo- bode. Po tem motivu je celotna serija dobila ime verigarji, čeprav so v njej tudi znamke z drugimi motivi. Znamke verigarjev so zaradi omenjene tematske redkosti in svojstvenosti vzbudile pozornost po vsej Evropi, saj so na večini ta- kratnih znamk prevladovali državniški motivi, na primer državni grbi, glave vladarjev. poštni rogovi, golobi pismonoše ter antični simboli in alegorije. Avtor osnutka prof. Ivan Vavpo- tič je za izvirnost prejel celo po- hvalo in čestitke švicarskega stro- kovnega tiska. Suženj, ki trga verige v zarji svobode s silhueto Triglava v ozadju, je jasen simbol, ki je pou- darjal dejstvo, da se je slovensko ljudstvo dokončno otreslo tisočletnega germanskega jarma. Na znamkah je poleg opisanega motiva še napis DRŽAVA SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). Ime je sicer skrito v kratici, ven- dar je to prvi primer uporabe imena Slovenija na kakšni znam- ki. Pa tudi sicer so bile te znamke prvotno veljavne le v Sloveniji, šele kasneje tudi v drugih delih nekdanje monarhije, ki so bi vključeni v takratno državo SHS. Le v Srbiji in Črni Gori se niso nikoli uporabljale uradno. Pomembno je tudi, da so veri- garji nastali po nalogu slovenske poštne uprave, saj je osnutek zan- je naredil slovenski umetnik, ki mu je za osnovni motiv sužnja požiral slovenski telovadec Stane Derganc. Zaradi pomanjkanja papirja, barv in tiskarskega materiala ter zaradi razmer po 1. svetovni vojni so omenjene znamke tiskali v ju- goslovanski tiskarni v Ljubljani ter v tiskarni A. Reisserja na Du- naju. Sicer pa so bili verigarji v uporabi od leta 1919 do 1921, ko je končno izdala znamke nova država Jugoslavija. Prvo ime Slovenija se je sicer v celoti pojavilo na znamkah že maja 1919, ko so v Poštni direkci- ji v Ljubljani ročno potiskali večjo količino avstrijskih znamk različnih vrednosti z napisom: SHS Slovenija 29.10. 1918 v spo- min na takrat ustanovljeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker pa se ministrstvo za pošto v Beogradu z napisom ni strinjalo, je uporabo znamk pre- povedalo, tako da te znamke niso bile nikoli v poštnem prometu. Tudi drugič se napis Slovenija pojavlja na znamkah kot pretisk, m sicer na znamkah, ki so bile v rabi ob koncu druge svetovne vojne na območju Slovenije. Gre za redne znamke III. Reicha, pomožno izdajo nemških okupa- cijskih znamk za Ljubljansko po- krajino in redne madžarske znamke iz let 1943 in 1944. Po- polnoma samostojen napis Slove- nija pa se je na znamkah znašel šele na znamki, ki jo je izdala Slo- venska pošta 26. junija 1991, dan po razglasitvi samostojne države. Znamka je bila natisnjena v stro- gi tajnosti v tiskarni Delo, zobčana je bila v Avstriji, od tam pa prepeljana nazaj v Slovenijo. Na tej znamki je upodobljen osnutek slovenskega parlamenta, kot si ga je zamislil veliki arhi- tekt Jože Plečnik. Od osamosvojitve do danes je slovenska pošta izdala že 246 znamk, od tega 62 rednih in 184 priložnostnih. V tem kratkem času so znamke samostojne Slo- venije prejele že nekaj pomemb- nih mednarodnih nagrad. Generalni direktor Pošte Slove- nije mag. Alfonz Podgorelec je ob tem poudaril, da poštna znam- ka ni le sredstvo za označevanje plačane poštnine, ampak ima tudi bogato sporočilno vrednost. Zato slovenske poštne znamke ne pris- pevajo le k promociji Slovenije, ampak tudi k oblikovanju identi- tete države Slovenije. Znamka kot spomin in sporočilo pa lahko ima tudi turistični pomen. In prav zaradi tega želi s ponudbo storitev in prodajo raznih arti- klov na vseh svojih 550 enotah Pošta Slovenije sodelovati kot sestavni del ttiristične infrastruk- ture in prispevati h kakovostne- mu razvoju turizma. Njihova pri- zadevanja ne ostajajo neopazna, sa je Turistična zveza Slovenije Pošti ob jubileju podelila priz- nanje za prispevek k promociji Slovenije skozi poštne znamke. Vsem, ki bi radi o tem in še o čem v zvezi s Pošto Slovenije iz- vedeli še kaj več, ob koncu doda- jamo še naslov predstavitvene strani na Internetu: http://www.posta.si -OM Prvi dve iz serije verigarjev, znamlii za 10 in 20 vinarjev. ODrODINTAM... Županov ponovfdefni sprejem I Majšperški župan Franc Bezjak je v želji, da bi i tudi v letošnjem letu nadaljevali dobro sodelovan-1 je na vseh področjih, pripravil tradicionalni pono-1 voletni sprejem. V sredo, 6. januarja, je ob 13. uri najprej sprejel župane sosednjih občin, direktorje | sodelujočih firm in poslovne partnerje, ob 16. uri pa predstavnike vseh društev in organizacij v občini ter župnijskega urada. Prijaznemu vabilu so se odzvali župani in podžupani devetih občin. Franc Bezjak se je vsem zahvalil za dosedanje so- delovanje in izrazil upanje, da bo v tem letu še te-1 snejše. S svojimi gosti se je zadržal tudi v krajšem pogovoru, kulturni utrip pa sta prispevali učenki | majšperške šole Sabrina in Lucija Cep. -OM ZAGOJltl • 62. letna konferenta gasikev Med prvimi v letošnjem letu so se minulo sobo- to, 9. januarja, na 62. letni konferenci sestali člani prostovoljnega gasilskega društva Zagojiči. Kot je povedal predsednik Bojan Vojsk, je v društvu tre- • nutno 77 članov, dobro pa sodelujejo z vsemi so-| sednjimi gasilskimi društvi v okviru Gasilske zve- ze Gorišnica, pa tudi s tamkajšnjim društvom j upokojencev. V lanskem letu so se dobro odrezali; na državnem gasilskem tekmovanju, sodelovali pa| so tudi na društvenih tekmovanjih. Na konferencii so se dogovorili o aktivnostih v letošnjem letu, iz- volili delegata za konferenco gasilske zveze Gorišnica, jubilantom in zaslužnim članom pa so| se oddolžili s priznanji. Konferenco so zaokrožili z gasilsko veselico. -OM MAJŠPERK \ Obilnski svet prvii v novi sestavi Majšperški župan Franc Bezjak je prvo sejo občinskega sveta v novi sestali sklical za danes, v | četrtek, 14. januarja, ob 19.uri. Po irvodnem delu naj bi svetniki imenovali odbore za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo, družbene dejavnosti ter za zaščito in reševanje. Imenovali naj bi tudi | komisijo za pripravo statuta in poslovnika, nad- zorni odbor, sprejeli sklep o imenovanju podžupa- na občine Majpšperk ter o določitvi najemnine in vzdrževanje grobov. Če bo ostalo še kaj časa, se bodo ob koncu posvetili še pobudam in vprašan- jem članov sveta. -OM PTUJm Vrednostne kartiie za modro €ono v Komunalnem podjetju Ptuj, ki s koncesijo mestne občine opravlja prometno dejavnost v| mestnem jedru, so te dni pričeli prodajo vrednost- nih kartic, s katerimi bodo uporabnikom parki- rišč v modri coni omogočili brezgotovinsko plačevanje parkirnine. Kot je povedal vodja pos- lovne enote Janko Bohak, je vrednost na posa-1 mezni magnetni kartici 5.000 tolarjev, ob prveraj nakupu pa je treba doplačati še 500 tolarjev za stroške izdelave. Vrednostne kartice lahko kupite pri blagajni Komunalnega poietja ter na parki-J riščih v Lackovi in za avtobusnim postajališčem. | -OM ZAVRČ / KRAJANI REŠUJEJO TEŽAVE Z OBMEJNO CESTOl Že letos M Eelene cesfe I Krajani ob bodoči trasi obmejne ceste - tako imenovane "zelene ceste" - v zgornjem Turškem Vrhu si že več let prizadevajo za gradnjo normalne ceste v tem delu Haloz. V pe- tek, 8. januarja, je iniciativni odbor sklical že drugi sestanek krajanov, lastnikov vikendov in lastnikov posameznih parcel ob tej cesti. Na sestanek so povabili tudi novega župana občine Zavrč Mirana Vuka, predsednika komisije za gospodarstvo g. Petroviča ter svetnika Zvonka Težaka. Za začetek gradnje "zelene ceste" so krajani predlagali, da se v tem letu začne asfaltiranje okrog 1.300 m dolgega odseka od regionalne ceste do transformatorja pri sv. Mohorju. Asfaltirali bi po trasi obstoječe ceste v širini treh metrov. Kra- jani so se tudi dogovorili o načinu zbiranja sred- stev: vsako gospodinjstvo bo prispevalo 120.000 SIT (v desetih obrokih), tista gospodinjstva, ki imajo več vozil, pa še prostovoljni prispevek. Prav tako bodo prosili še druge občane občine Zavrč za prostovoljni prispevek in vse, ki so pripravljeni prispevati za hitrejši razvoj tega dela Haloz. Župan Miran Vuk je pozdravil pobudo kraja- nov in izrazil upanje, da se bodo v tem letu ure- sničile njihove dolgoletne želje. Seveda bo po- trebno vse delo, ki ga ne bo malo, peljati hitro in | racionalno. Izdelati je potrebno projekt, ki bo us- klajen z idejnim načrtom celotne "zelene ceste" ter finančno konstrukcijo. Lojze Šešefc PTUJ / DAEMOBIL IZPOLNIL OBLJUBO Mattzl v Muril^m^ Novo mesto in Ir Sv. Troiidi Tako kot je bilo pričakovati, se je v sredo, 6. Januarja, okoli 17. ure proti sedežu DAEMOBILA ob Dravi 3a v Ptuju valila množica korejskih avtomobilov z vozniki in sopotniki, ki so bili polni pričakovanj. Nič čudnega, daje bilo parkirišče pred nekdanjo Poetovio natrpano do zadnjega kotička, kajti ljudi je pravibil izredno zanimiv dogodek. DaemObil je namreč izpolni obljubo iz svojih reklam v leti 1998 in v velikem finalu podeli tri avtomobilske nagrade - velik malčke, matize. V žrebanju so sq delovali vsi kupci novih Daewo(| jevih avtomobilov, ki so se za na kup odločili v kateri izmed pos lovnih enot v Ptuju, Slovensli Bistrici ali Novem mestu. Po budnim očesom tričlanske komi sije je 6-letni Matjaž pred oko! 600-glavo množico iz skrinjic izvlekel tri lističe. Novi lastnil^ matizov so postali: Zdenk Krajnc iz Maribora, Felicita Raj ter od Svete Trojice in Silvo Kij lovič iz Novega mesta. Vse, ki v žrebanju niso imel sreče, pa so na ogled novo odprte ga servisa in pred odhodortii glasbo razveseljevali člani mladj ptujske glasbene skupin, Kvint&Ton. I -OH Množ/ca je nestrpno čaloia direl