Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liberta (Ul. Carmnerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. PoSt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovim
LIST
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 450 — poUetna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale II. gr.
ST. 569
TRST, ČETRTEK 21. OKTOBRA 1965, GORICA
LET. X3V.
(Potie&m Si	SiliLMjfed
Vsak dan beremo in slišimo o odločnih obsodbah vojne kot sredstva, ki naj bi odločilo v sporih med narodi. Vojno obsojajo državniki vseh držav, tudi najbolj o-boroženih; obsojajo jo najvišji voditelji obeh svetovnih blokov in tiste množine »nevezanih držav«, ki je še pred kratkim veljala za nekak tretji svetovni tabor; obsojajo jo tudi najvišji predstavniki Cerkve, papež in koncilski očetje, da ne omenjamo Združenih narodov in raznih drugih uglednih mednarodnih organizmov. Vsi odklanjajo in obsojajo vojno ter se zavzemajo za mirno reševanje sporov.
Vprašanje pa je, če je to danes realistično. Nedvomno je obsojanje vojne pravilno, ker ga narekujejo moralni, politični, gospodarski, človekoljubni in vsakovrstni drugi razlogi, odgovarja pa tudi religioznemu pojmovanju človekovega poslanstva na zemlji, ki naj ne bi bilo v uganjanju nasilstva nad sebi enakimi, ampak v tem, da dela dobro in da živi po moralnih zakonih. Vendar pa ostane vse to obsojanje vojne in poudarjanje človeškega hotenja po miru gola teorija, če ni pogojev, da bi mo pli zares preprečiti voine. Taki pogoii pa danes gotovo še ne obstojajo. Zato bi po menilo, da bi se vdajali iluzijam, če bi ve rjeli, da je danes na svetu možno reševati spore med državami brez vojn. Iluzije pa so na splošno nevarne in zlasti še v med narodni politiki. V njih prihaja do izraza hudo pomanjkanje smisla za stvarnost.
Stvarnost današnjega sveta pa je v tem, da sicer obstojajo Združeni narodi, kate rili glavni zbor prav zdaj zaseda v New Yorku in na katerem je slišati veliko go vorenja o svetovnem miru in o tem, da je treba reševati vse spore z »miroljubnimi« sredstvi. Toda istočasno je glavni zbor ZN skoraj soglasno le z dvema nasprotnima glasovoma, pooblastil Veliko Britanijo, da lahko z vsemi sredstvi, torej tudi s silo orožia, prepreči sedanii beli rodezijski vladi. da proglasi Rodezijo za neodvisno državo. Neglede na vprašanje, če ima rodezijska bela vlada pravico do tega ali ne. na pomeni ta sklen Združenih narodov očitno čeprav indirektno priznanje, da mednarodnih sporov danes še ni mogoče reševati brez orožja. In pogosto prav tisti, ki nai-več govore o »mirnem« reševanju snorov prvi sežejo no orožju, kadar se znajdejo v sporu s kako drugo državo ali stranko To ie dokazala ored kratkim Tndiia in to je dokazala tudi filokitaiska KP v Tndo neziii. In to so dokazali tudi Združeni narodi sami, ko so z orožiem zavzeli Katan-go in napravili konec njeni neodvisnosti
Pozivanje k (»mirnemu« reševanju mednarodnih snorov bo ostalo gola teorija vse
(Nadaljevanje na 2. strani)
KORAK NAPREJ
V BENEŠKI SLOVENIJI
O	hudih razmerah, v katerih živijo slovenski verniki že dolga desetletja v farah Beneške Slovenije, se je že dosti slišalo in pisalo. Razmere v cerkvah in v verskem življenju so se trajno slabšale po nastopu ašizma. Posvetne oblasti in, žal, tudi cerkvene so preganjale jezik vernikov iz cerkva. Ljudstvo ni več slišalo v svojem jeziku ne pridig ne molitev ne petja. Pri cerkvenih obredih se je čutilo zapostavljeno in tuje. Celo katekizme in sveto pismo so jemali otrokom iz rok. Verske knjige in molitvenike so morali duhovniki skrivati po podstrešjih ali kje za oltarji. Res, kot pravi »Čedermaci«. Vse te krivice so se godile s tihim in celo javnim pristankom videmske kurije.
Položaj se tudi po drugi vojni ni izboljšal. Ob nadškofovih vizitacijah je bilo prepovedano opravljati določene mašne molitve v jeziku vernikov, kot določa cerkveni koncil. Verniki so trpeli, še bolj pa njih dušni pastirji.
Končno so ponovno pogumno nastopili duhovniki sami proti žalostnemu in nepravičnemu ravnanju in za pravice slovenskih vernikov in njih pastirjev. Pred dobrim mesecem so predložili političnim či-niteljem videmske pokrajine posebno spomenico, ki do dna razgalja, kakšne krivice se godijo vernikom in duhovščini v Beneški Sloveniji.
V	spomenici se pritožujejo, da smatrajo javni organi za protiitalijansko čuteče tiste duhovnike, ki se v dušnem pastirstvu poslužujejo poleg italijanščine tudi slovenske govorice. Tem duhovnikom odtegujejo tudi javne podpore za cerkvene potrebe. Na ta način se ustvarja sovražna in krivična diskriminacija med duhovščino in sc ponižujejo tisti dušni pastirji, ki na podlagi kanoničnih določb in v duhu italijanske
ustave uporabljajo v pastirski službi jezik, domačega ljudstva.
Verno ljudstvo in njegova duhovščina sta morali prenašati po vojni poniževanje od strani šovinističnega lista »II Tricolore« in celo od demokristjanskega pokrajinskega glasila »11 nuovo Friuli«, ki je kar na kratko zapisalo v eni izmed predlanskih številk, da v videmski pokrajini sploh ne obstaja kaka slovenska manjšina.
Takšne krivice, povzdigujejo dušni pastirji svoj pogumni glas, morajo v današnji dobi izginiti.
S podobno spomenico so sc obrnili tudi na pristojno cerkveno oblast, ki je imela na žalost tudi dolgo časa gluha ušesa za take pritožbe.
Napori dušnih pastirjev ki skušajo z vso gorečnostjo ohraniti svojim ovčicam vero očetov, spoštovanje do božjih in svetnih postav in s tem tudi ljubezen do lastnega jezika, niso ostali brez uspeha. Višja cerkvena oblast v Vidmu je spoznala upravičenost njih zahtev in da ni duhovnik, ki moli z verniki v njih jeziku, zato že protidržavni element. Kakor drugod po vsem svetu, tako imajo tudi slovenski verniki v slovenskih in jezikovno mešanih farah videmske nadškofije pravico, da se uveljavijo koncilske določbe o cerkvenih obredih v ljudskem, materinem jeziku.
Pravica je končno zmagala!
Videmska nadškofijska kurija je zadnje dni izdala odredbo, da so dovoljeni verski obredi v domačem jeziku vernikov v vseh farah, kjer žive Slovenci.
Verno ljudstvo je z veseljem sprejelo to vest, čeprav je prišla nekoliko kasno. Zahvaljuje se nadrejeni cerkveni oblasti, še posebej pa svojim dušnim pastirjem, ki z neustrašno gorečnostjo branijo jezikovne pravice vernikov v cerkvi in pri službi božji.
Magnago o zahtevah Južnih Tirolcev
Predsednik južnotirolske Volkspartei, Si 1-vius Magnago, je v invervjuvu za milanski ilustrirani tednik »Oggi« razložil načrte svoje stranke glede Južne Tirolske. Rekel je, da hočejo Južni Tirolci, da dobi bo-censka provinca upravno in zakonodajno avtonomijo z vsemi pristojnostmi, ki jih ima zdaj dežela Tridentinska-Gornje Poadi-žje, posebno na gospodarskem in socialnem področju. Magnago je dejal da se tem zahtevam ne morejo odreči in da se bo Volkspartei borila naprej za dosego teh ciljev.
Na vprašanja glede terorizma na Južnem Tirolskem je Magnago dejal, da se hoče Juž-notirolska ljudska stranka samo z uporabo zakonitih sredstev boriti za dosego ciljev, ki jih ima pred seboj. Magnago je tudi izključil možnost, da so med odgovornimi voditelji stranke ljudje, ki gredo na roko teroristom. Rekel je, da misli, da so imeli prvi atentati le namen opozoriti svetovno javno mnenje na spor glede Južnega Tirala, medtem ko imajo tisti, ki streljajo na karabinjere in vojake, namen preprečiti sporazum med Italijo in Avstrijo.
Ameriška pobuda v Vietnamu
RADIO TRST A
« NEDELJA, 24. oktobra 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kralj morja«. Napisal Emilio Salgari, prevod in dramatizacija Desa Kraševec. Zadnji del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.30 »Praznični uhani«, enodejanka, napisal Riceardo Selvatico, prevedla Marija Kacin. Igra Slovensko gledališče v Trstu, režira Adrijan Rustja; 18.30 Izbor iz oddaje »Plošča za poletje«; 20.30 Iz slovenske folklore: »Sjekaj, sjekaj smrečicuo, de boš uarjedo barčicuo«; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe.
« PONEDELJEK, 25. oktobra 1965, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Liki ik naše preteklosti: »Jaka Štoka« — napisal Franc Orožen; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Pcglavia iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Razmah časopisja in društev«; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Ernst Krenek: »Johnny igra«, opera v dveh delih.
o	TOREK, 26. oktobra 1965, ob: 11.45 Sodobni mo-t‘vi: 12.15 Naš vrt, pripravila Bogdana Černigoj;
18.30 Konccrtisti naše dežele: Organist Emilio Bu-solini; 19.00 Plošče za vas — queiz oddaj i; 21.30 Humoreske nreteklega stoletja - Alfred Hedcn-slierna: »Veliko ogledalo lete Luize«; 22.50 Nova glasba.
• SREDA, 27. oktobra 1965, ob: 11.45 Tržaški motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravlja Marjana Prepeluh; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenska klavirska glasba; 18.55 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje — pripravlja dr. Rafko Dolhar; 20.35 Z italijanskih festivalov popevk: 71.00 S:mfon:čni koncct. V odmoru (približno ob 21.35) Obletnica meseca - Rado Bednarik: »Muratova smrt pred 150 leti«, e ČETRTEK, 28. oktobra 1965, ob: 11.45 Ansambla »The Lettermen« in »Flecsus«; 12.00 Iz slovenske solklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Sjekaj, sjekaj smrečicuo, de boš narjedo barčicuo«; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulia Simoniti; 21.00 »Grof Monie-Christo«. Napisal Ale-xandre Dumas, prevod in dramatizacija Dušan Pertot. Zadnji del. Igra RO., režira Jože Peterlin; 27 40 Slovenski solisti. Tenorist Dušan Pertot, pri klavirju Gojmir Demšar.
. PETEK, 29. oktobra 1965, ob: 11.45 Italijanski pevci in ansambli; 12.1.5 Pomenek s poslušavkami - pripravila Marjana Prepeluh: 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 »Ob deseti obletnici smrti Josipa Slavenskega« — pripravila Danijela Nedoh; 19.00 Pevski zbori Furlaniie-Julijske kraime: 19.15 Zlata žlica, nrinravlia Tone Penko: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Faidii Vršaj; 21.00 Koncert o-pcrne glasbe: 22.00 Saba pripovednik - Aldo Mar-covecchio: »Moralni spisi«.
. SOBOTA. 30. oktobra 1965. ob- 11.45 Orkestra John Douglas in Rene Touzet; 12.15 Največ, najviše. naidlie: 15 00 Glasbena nridaia za mladino, pripravlia Dušan Jakomin. 16 00 »Volan«. Oddaia za avtomobiliste:	17.20	Dnini	Vatikanski koncil.
Poročila in komentarii; 17.30 Lepo pisarne, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Martin J-vnikar;
18.30 Panorama iazzn Besedilo Sergio Portaleoni; 19.00 Poieta: Milva in Frank Sinatra: 19.15 Družinski obzornik. Urednik: Tvan Theuersebuh: 30.35 Teden v Italiji: 70.45 ženski vokalni oktet »France Prešeren« iz Kranin. vodi Peter Tipar: 21.00 Pol ure pri Georgeu Ger«h\vinu; 7.1.30 Vabilo na ples;
72.30 Konceti za violino in orkester.
74. oktobra, nrflrl'P • Pafael Piko
75. oktobra, nonedeliek: Darja. Krizant
26. oktobra, torek: Demetrij, F.varist
27. oktobra, sreda: Antoniia. Sabina
78. oktobra, četrtek - Simeon Sabina
79. oktobra, petek: Ida. Namis 30. oktobra, sobota: Sonia, Alfonz
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legišn • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Položaj v Vietnamu se stabilizira v smislu, da prehaja pobuda v roke ameriških sil in da se omejujejo gverilci vedno bolj na posamezne protisunke, ki naj dokažejo, da so njihove sile še vedno močne. Kot pravijo novice iz Južnega Vietnama, koncentrirajo gverilci svoje moči vedno bolj v delti reke Mekong, ki je s svojimi močvirji in gostimi goščavami najprimernejše zatočišče zanje in jim lahko nudi s svojimi riževimi polji tudi največ hrane. Redko naseljeno notranjost dežele pa zdaj že jasno obvladujejo ameriške sile. Te nadzorujejo zdaj tudi približno eno tretjino Me-kongove delte.
Nedvomno je, da so zadobile gverilske sile že hude udarce in da se v glavnem le še branijo. Toda Američani jih s svojim letalstvom in s pogoni po džunglah neprestano preganjajo in potiskajo proti vedno novim skrivališčem, pri čemer se poslužujejo tudi novih tehnik vojskovanja, zlasti nestrupenih plinov, s katerimi prisilijo skrite gverilce, da zapustijo svoje rove in votline.
Vsiljuje se misel, da je Severni Vietnam ze izgubil ali da bo vsak hip izgubil dragoceno priložnost, da se še s pozicij moči pogaja z Američani. Nadaljnji porazi bodo zelo oslabili njegovo stališče, tembolj, ker Kitajska vedno bolj jasno kaže, da ne misli aktivno poseči vmes, morda iz bojazni pred veliko vojno z Američani, morda pa iz taktičnih razlogov, ker varuje svoje sile za kak morebitni kasnejši spopad, če ga predvideva.
Slrategični bombniki »B-52«, ki imajo oporišče na otoku Guam, so bombardirali te dni džunglo Ho Bo v pokrajini Binh
FANFANI SI JE OPOMOGEL
Iz New Yorka poročajo, da si je zunanji minister Fanfani hitro opomogel od operacije na nogi, ki so jo izvedli zdravniki v ponedeljek zaradi poškodbe, katero je za-dobil 9. oktobra pri nesrečnem padcu. Sam je že odgvoril na voščila, ki so mu jih poslali predsednik Saragat, Nenni in druge italijanske osebnosti. Voščila je dobil tudi od predstavnikov raznih držav na glavnem zboru Združenih narodov.
Fanfanija nadomeščajo zdaj kot predsednika glavnega zbora Združenih narodov podpredsedniki, ki se pri tem menjavajo.
NOVA NEMŠKA VI.ADA
Nemška zvezna republika bo imela spet koalicijsko vlado krščanskih demokratov in liberalcev. Sporazum med njimi je bil dosežen po dolgih pogajanjih. Vodilni politik liberalne stranke Mende bo ostal minister za vsenemška vprašanja in zvezni podkancler.
KONVENCIJA PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
Socialna komisija Združenih narodov je v trek sprejela mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasnega zapostavljanja. Osnutek te konvencije je pripravila komisija za človeške pravice.
četrti člen konvencije, ki obsoja propagando za diskriminacijska gibanja, je povzročil živahen spor, ker je Sovjetska zveza hotela, da bi v tem členu obsodili hkrati antisemitizem in sionizem.
| Duong, približno 50 kilometrov severnoza-i hodno od Saigona, kjer sc baje skrivajo pomembne sile vietkonških gverilcev. Južno od mesta Ninh pa se je zaradi strelov iz avtomatskega orožja zrušil neki ameriški lovski bombnik, ki se je udeležil oboroženega ogledniškega poleta nad Severnim Vietnamom. Oba letalca so ujele severno-vietnamske sile. S tem letalom vred se je dvignilo število ameriških letal, ki so bila od februarja letos sestreljena nad severnim Vietnamom, na 116, kot je te dni javilo ameriško poveljstvo v Vietnamu. Vlada v Hanoju pa je v svojih poročilih pomnožila to številko s 6.
Številni ameriški senatorji so obsodili sedanje demonstracije levičarjev v Združenih državah proti vojni v Vietnamu in odobrili sklep ministra za pravosodje Kat-zenbacha, da bo uvedel preiskavo o uničenju naborne nozivnice po nekaterih demonstrantih. Ti ljudje izpodkopujejo predsednikova prizadevanja za rešitev vietnamske krize s pogajanji in nudijo argumente Hanoju in Pekingu — pravijo ti senatorji.
 c--
STAVKA »BOGATEGA« SIDIKATA
Po vsej državi so 48 ur stavkali uslužbenci državne družbe ENEL in drugih električnih podjetij. V Trstu so se stavke udeležili uslužbenci ACEGAT-a. Delavci zahtevajo novo delovno pogodbo s plačnimi in normativnimi izboljšavami.
Stavka je bila nepopularna, delno zaradi nevšečnosti za potrošnike in industrijo, delno pa tudi zaradi boljšega položaja delavstva iv g., oektorja v piiuien s položajem delavstva na drugih gospodarskih sektorjih. Povprečna letna plača uslužbencev ENEL-a znaša namreč okrog dva milijona lir.
Delavstvo ENEL-a se je vsekakor premalo oziralo na splošen položaj italijanskega gospodarstva in na povprečno raven delavskih plač v Italiji.
POTREBEN BI BIL VZGLED
(Naclnlievnr e s /. strani)
dotlej, dokler ne bo vsaj ena država dokazala. da je možno tudi ozemeljske sporo med državami in narodi mirno rešiti Do-zdaj ta dokaz v modernem svetu še ni bil podan. Skoro vse vojne pa se začnejo prav zaradi ozemeljskih sporov ali zato ker se skuša ena od spornih strank s silo polastiti oblasti na ozemlju, ki ii ne pripada. Primera za to sta indijsko-pakistanska vojna in vojna v Vietnamu. Zato naj bi avtoritativne mednarodne ustanove rajši poskušale. da s konkretnimi predlogi, z arbitražo ali s prigovarjanjem pripravijo države v sooru. da zares mirno rešijo svoi ozemeljski snor, kakor da spuščalo v svet sterilne pozive k miru. ki vzbujaio le občutek kot da je vsakršno mirovno prizadevno končno zaman.
Dokler se ne bo zgodilo, da bo kakšna državo iz moralnih razlogov, iz uvidevnosti ali iz iskrenega sooznania, da nima orav. orostovolino odstopila druid državi kos svoieea etničnega ozemlja, do katerega nima pravice, hodo vsi taki mirovni pozivi brezuspešni Tu bi bil potreben vzgled. vsaj eden vzsled. Da bi se lahko skli-cevali nani v druerih takih mednarodnih sporih. Doslej pa takega vzgleda ni. E. Z.
| TEDENSKI ROr.EDAP^FK |
Sukarnove utvare
Predsednik Sukarno je imenoval za novega vrhovnega poveljnika indonezijske vojske generala Sukarta, ki je bil eden glavnih pobudnikov ofenzive proti upornikom. Nadomestil je generala Pronota ki ga smatrajo za naklonjenega komunistom.
V intervjuvu po radiu Džakarta je Sukarno izjavil, da je nekaj zvestih vojakov njegove telesne straže rešilo njega in njegovo družino. V intervjuvu ni navedel drugih podrobnosti, vendar pa se je dal iz te izjave sklepati, da je bil indonezijski predsednik med kratkim uporom v smrtni nevarnosti.
V Indoneziji se nadaljujejo ostre protikomunistične manifestacije. Dvajset tisoč ljudi je na zborovanju v Džakarti zahteva-
lo	prepoved indonezijske komunistične partije, katere voditelj Aidit je izginil že 28.
SESTANEK O MEJNIH PREHODIH
V	Trbižu bo 15. novembra mednarodni študijski sestanek o mejnih prehodih in cestah, ki so važne tudi za Furlanijo-Julij-sko krajino. Med drugimi bosta navzoči odposlanstvi iz Jugoslavije in Avstrije.
Govorili bodo tudi o carinski službi na bloku pri Kokovem in o izboljšanju tega prehoda, dalje o razširitvi državne ceste preko Pontebbe ter o gradnji avtomobilske ceste ob Beli.
Južna Rodezija tvega gospodarski bojkot
Vlada belcev v Salisburyju je napovedala, da bo proglasila neodvisnost Južne Rodezije brez dovoljenja Velike Britanije. Ta je sicer pripravljena podeliti neodvisnost deželi, a hoče, da bi bili prej vključeni črnci v vlado. Britanska vlada grozi s sankcijami, če bodo beli naseljenci v Južni Rodeziji odločili po svoji glavi.
Britanski listi pa poročajo iz Salisbury-ja, da se rodezijski gospodarski krogi ne bojijo bogvekaj morebitnih gospodarskih sankcij Velike Britanije, če bi se odnosi še zaostrili. Rodezija prideluje in izvaža zlasti tobak in sladkor. Lani je izvozila za 39 milijonov funtov šterlingov tobaka, od tega 46 odstotkov v Veliko Britanijo. Na tobak odpade ena petina rodezijskega izvoza. Rodezija in Velika Britanija imata pogodbo, po kateri bo Velika Britanija do leta 1968 kupovala letno okrog sto milijonov funtov rodezijskega tobaka.
Druga panoga, ki bi morda zašia v težave zaradi britanskega embarga, je sladkorna industrija. Ta industrija se šele razvija ter ima preferenčne tarife v okviru Com-momvealtha.
Vprašanje je, če bi druge članice Com-monvvealtha sledile Veliki Britaniji v gospodarskih sankcijah proti Rodeziji.
BEGUNCI S KUBE
Kubanska vlada je baje predlagala ameriški vladi zamenjavo antikomunistov, ki so zaprti na Kubi z enakim številom komunistov, ki so zdaj zaprti v raznih državah Latinske Amerike.
Kubanski begunci v Združenih narodih pa se boje, da bo Fidel Castro preklical dovoljenja za odhod vsem tistim, ki hočejo zapustiti Kubo, če njegovi nasprotniki ne bodo prenehali s poskusi, da vržejo njegov režim.
septembra. Nekateri so menili, da je že na Kitajskem, drugi pa so trdili, da vodi odpor proti vojski na srednji Javi. Vendar so ga te dni ujeli, enako Untunga.
Glasnik indonezijske vlade je zavrnil obtožbo kitajske komunistične vlade, češ da je okrog 40 indonezijskih vojakov v soboto preiskalo in opustošilo prostore kitajskega veleposlaništva v Džakarti. Kot je izjavil pomočnik indonezijskega zunanjega ministra Harsono, ni bilo v prostorih kitajskega diplomatskega predstavništva nika-ke preiskave.
Po mnenju nekaterih opazovalcev je treba smatrati to ostro kitajsko protestno noto za dokaz, da se je odnos komunistične Kitajske do Indonezije odločno spremenil, medtem ko je Peking doslej smatral to državo za eno svojih najtesnejših zaveznic.
V	okviru protikomunistične kampanje so oddelki indonezijske vojske v Džakarti nekaj ur preiskovali urade indonezijske agencije Antara in zaplenili mnogo dokumentov. Preiskave so izvedli tudi v uradih komunističnega lista »Harian Rakjat« in dveh drugih skrajno-levičarskih dnevnikov.
Vojaške oblasti so naznanile, da so samo na področju Džakarte aretirale doslej nad 1300 ljudi, ki so obtoženi, da so bili zapleteni v ponesrečeni poskus državnega udara z dne 30. septembra. KoL poroča dnevnik API v Džakarti, je postala zdaj vas Pedjampang glavno središče komunističnega odpora. Komunisti so se po poročilih, ki jih prinaša ta dnevnik, organizira-
li	v ilegalne skupine, ki imajo približno številčno moč enega bataljona vsaka, in skušajo povzročati kaos in prevrat na tamkajšnjem področju.
Agencija Nova Kitajska je objavila v sredo dolg komentar o dogajanju v Indoneziji, v katerem kar odkrito kaže, da Kitajci niso zadovoljni s protikomunistično aktivnostjo, ki jo razvija indonezijska voj- i ska. Kitajska agencija trdi, da vlada v Džakarti teror po poskušanem državnem udaru 30. septembra.
Sukarno pa igra še vedno dvoumno vlogo in pziva k politiki narodne »enotnosti«, to je k sodelovanju med nacionalisti, mo-hamedanci in komunisti, na kateri dozdev-! no sloni njegova vladavina, čeprav se je : ta »enotnost« slabo izkazala.
Počasno Johnsonovo oklevanje
Predsednik Johnson, ki je bil pred kratkim operiran na mehurju, je preživljal zadnji čas nemirne noči in je slabo spal. Vendar so zdravniki zadovoljni s potekom njegovega okrevanja. Toda popolno okrevanje bo zahtevalo več časa, kot so predvidevali, to je več kot šest tednov, čeprav ni prišlo do kakih pooperacijskih komplikacij, je izjavil neki glasnik Bele hiše.
V	ponedeljek se je predsednik Johnson prvič nekoliko sprehodil po vrtu bolnišnice.
Vendar pa se predsednik kljub šibkosti ne vzdržuje dela in je objavil med drugim izjavo za slovesnosti na čast Krištofa Kolumba. V njej pravi med drugim: »Ko častimo Krištofa Kolumba, častimo nekaj več kot sam človeka, častimo odlike, ki so ga napravile velikega: pogum, požrtvovalnost, odločnost in preziranje nevarnosti. To so odlike, ki jih cenimo vsi Američani. Te odlike so pripeljale prve priseljence na te obale in so gnale pionirje proti Zahodu; pripravile so Lindberg do tega, da je preletel Atlantski ocean, in nas zdaj ženejo k temu, da raziskujemo vesolje.«
KREISKY O NEUČINKOVITI POMOČI TUJINI
Avstrijski zunanji minister Bruno Krei-sky, ki je zdaj na obisku v Združenih državah, je izjavil, da Avstrija ne bo pristopila k Skupnemu evropskemu trgu, da se ji ne bo treba odpovedati svoji suverenosti.
Izrekel pa je željo po spojitvi Skupnega evropskega trga in Evropskega področja za svobodno trgovinsko izmenjavo v en sam velik gospodarski in trgovinski blok, ki bi obsegal vse demokratične države v Evropi.
Kreisky je tudi izrazil mnenje, da pomoč nerazvitim državam ne zaleže veliko, kajti »ta denar gre v glavnem za velikanske ministrske avtomobile in za razkošne vladne palače v takih državah«. Edini program pomoči tujini, ki je doslej funkcioniral — je dejal Kreisky — je bil Marshalov načrt po koncu druge svetovne vojne.
Rekel je tudi, da namerava ostati Avstrija nevtralna med Združenimi državami in Rusijo, čeprav je avstrijska vlada prejela ameriško pomoč, ne pa ruske. Končno je Kreisky izjavil, da je mnenja, da demokratične in komunistične države lahko živijo v mirnem sožitju, če ne bo nobenega dvoma o tem, da so »oni komunisti, mi pa demokrati.:, kot je pripomnil.
De Gaullovi tekmeci pri volitvah
Predsednik francoske krščansko - demokratske stranke MRP (Ljudskega republi-j kanskega gibanja), Jean Lecanuet, je uradno sprejel kandidaturo sredine za predsed-1 niške volitve, ki bodo 5. decembra.
Lecanuet se je tako pridružil že znanim kandidatom za predsednika. Ti so: Fran-cois Mitterand, kandidat levice, Pierre Mar-cilhacy, neodvisni kandidat, Pierre Antier, prav tako kandidat neodvisnežev in kmetov, ter Tixier-Viguancour, kandidat skrajne desnice. S tem so določeni predsedniški kandidati vseh francoskih političnih skupin. Izjema je le degolistična stranka, ki še ni uradno naznanila svojega kandidata, četudi v zadnjih dneh še posebno zagotavljajo, da bo ponovno kandidaral De Gaulle. O tem v tujini tudi nihče ne dvomi, ker je De Gaulle preveč željan oblasti in
preveč zaposlen s svojo — čeprav precej kratkovidno — politiko »francoske veličine«, da bi že zdaj izpustil oblast iz rok, ko se čuti še dovolj krepak.
 •---
NOV VETER V BRAZILIJI?
Dva dogodka naznačujeta, da se notranja politika v Braziliji po znatnem uspehu, ki ga je dosegla opozicija pri zadnjih volitvah, spreminja v smislu liberalizacije. Za ministra pravosodja je bil imenovan bivši brazilski veleposlanik v Washingtonu Juraci Magalhaes, medtem ko se bivši guverner države Guanabara, Carlos Lacerda, močni mož brazilske desnice, in eden iz-n ' 'avnih ncsilcev upora v letu 1964, s katerim so odstavili predsednika Goularta, hoče baje umakniti — vsaj začasno — iz političnega življenja.
M 'T'tZfihh(*t/ii-------------------------------------------
Deželna komisija odobrila:
Zakonski osnutek o omikanem sožitju
Prva zakonodajna komisija deželne zbornice, ki je pristojna za zadeve predsedni-šlva, financ in proračuna, je prejšnji teden odobrila zakonski osnutek, ki vsebuje kazenske določbe za zaščito narodnih manjšin. Osnutek je predložil predstavnik Slovenske skupnosti dr. Škerk. O njem bo v kratkem razpravljala deželna zbornica. Ker se je zanj že izrekla večina, vse kaže, da bo sprejet, nakar ga bo deželna vlada v smislu 26. člena deželnega statuta predložila v odobritev rimskemu parlamentu. Besedilo edinega člena zakonskega osnutka je naslednje:
PREDLOG O SKLICANJU IZREDNE SEJE
OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
navali in odobrili resolucijo, ki so jo predložili svetu. Svetovalci opozarjajo hkrati župana, da bo v kratkem potekel rok za vložitev priziva na Državni svet, o katerem je govora v resoluciji. Dalje predlagajo svetovalci, naj bi na seji razpravljali tudi o resoluciji proti nameravani razširitvi industrijske cone. Resolucija se glasi:
»Občinski svet občine Dolina ponovno ugotavlja, da Industrijska pristaniška ustanova še vedno ponuja nesprejemljive cene za zemljišča, ki jih jt prefekt razlast.l na njeno ime in v korist mednarodne velekapitalistične petrolejske družbe SIOT.
Občinski svet obsoja tak način mešetarjenja Industrijske pristaniške ustanove, ki je v korist samo mednarodn m velekapitalističnim petrolejskim krogom in v škodo domačemu prizadetemu prebivalstvu. Izguba lastne zemlje, prepojena z znojem naših dedov, ki nas je ohranjevala skozi stoletja, ima in bo imela za slovensko manjšino zelo hude in morebiti tudi usodne posledice.
Zaradi tega občinski svet občine Dolina ne more iti mimo te nevarnosti in poz.va vse javne organe, organizacije, stranke in posameznike, naj odločno nastopijo in naj zahtevajo odgovarjajoče povračilo škode.
Istočasno poziva vse občane in vso javnost naj odločno zavrne vse zainteresirane posege raznih ljudi, ki jih pošilja Pristaniška ustanova in družba SIOT med naše ljudi z namenom, da bi jih zavedli v zmoto ter privedli do popuščanja pri obrambi svojih pravic.
Občinski svet smatra istočasno, da jc ra/lašče-\anjc nezakonito in nesocialno, da se kršijo načela in točna določila republikanske ustave, da se kršijo številni členi osnovnega zakona o razla-ščevanju št. 2359 od dne 26/6/1865, da sc kršijo vsi členi zakonov št. 1741 od 2/11/1933 in št. 1303 od 20/7/34 ter še razna druga zakonska dolo/ila.
Zaradi tega sklene, da se takoj vloži priziv na Državni Svet predvsem z zahtevo po takojšnji prekinitvi del in po razveljavitvi razlastitvenega pre-fekturnega dekreta z dne 8. 7. 65 ter po razveljavitvi začetega postopka za razlastitev nepremičnin v 2. seznamu objavljenem v Uradnem niku Tržaške pokrajine št. 39 z dne 24. 8. 65.
V	ta namen izrecno pooblašča župana, naj takoj podpiše vse potrebne listine in pooblastila.
Občinski svet sklene tudi, naj župan ne izda nobenega dovoljenja družbi SIOT, odnosno družbi BECHTEL, v zvezi z gradnjo naftovoda, dokler Državni svet ne reši vloženega priziva.
Občinski svet sklene nadalje, da bo takoj nastopil pri tržaškem prefektu ter pri glavnem inženirju inšpektorata za javna dela z zahtevo, naj ne izda nobenega nadaljnega ukrepa v zvezi z začetim razlastitvenim postopkom za drugi seznam zemljišč, objavljenim v navedenem uradnem vest-n:ku št. 39 z dne 24. 8. 1965.«
»Členoma 291 odnosno 415 kazenskega zakonika, ki je bil razglašen s kr. odlokom z dne 19. oktobra 1930 št. 1398, sel dodata naslednja člena:
291 bis) Vsakdo, ki javno žali tradicijo, jezik ali kulturo narodnostnih manjšin, se kaznuje s kaznimi, ki jih predvideva člen 291.
415 bis) Vsakdo ki javno hujska k narodnostni nestrpnosti ali sovraštvu, se kaznuje s kaznimi, ki jih predvideva člen 415«.
Predstavnik Slovenske skupnosti je v obrazložitvi zakonskega osnutka navedel številne razloge, zaradi katerih je moral predložili omenjeni osnutek. Poudaril je zlasti dejstvo, da sta bila žaljenje in netenje sovraštva do Slovencev dozdaj nekazniva; zato je nujno, da dobijo take kršitve omi-Kanega sožitja dosleden odgovor v kazen-
nje — je zaključil dr. Škerk — obsojata tudi 15. člen mirovne pogodbe in 3. člen Londonskega sporazuma.
Kot običajno sta se pri glasovanju izrekla proti osnutku predstavnika liberalcev in misovcev.
Za zaščito razlaščencev
V	preteklem tednu je deželna zbornica obravnavala tudi interpelacijo, ki jo je vložil predstavnik Slovenske skupnosti v zvezi z razlaščanjem zemljišč za gradnjo izhodišča naftovoda v Dolini. Dr. Škerk je v interpelaciji poudaril, da ima Ustanova industrijskega pristanišča po svojem statutu pravico zahtevati razlastitev zemljišč le v industrijske namene. Naftovod pa ne spada med industrijske naprave. Dalje je slovenski svetovalec podčrtal, da Ustanova industrijskega pristanišča oziroma družba SIOT nista dostavili prefekturi podrobnega načrta za gradnjo teh naprav, kakor določa zakon. Dr. škerk je tudi naglasil, da urejuje gradnjo naftovoda poseben petrolejski zakon, ki ne predvideva trajne zasedbe zemljišč, temveč le za rok, ki ga določa posebno ministrstrsko dovoljenje. Predstavnik Slovenske skupnosti je še naglasil, da je cena, ki jo ponuja Ustanova industrijskega pristanišča, mnogo nižja od resnične vrednosti zemljišč. Nato je dr. Škerk vprašal deželno vlado, ali namerava nastopiti pri prefekturi in industrijskem pristanišču ter ju pozvati, naj spoštujeta zakon, tako da se zaščitijo zakonite pravice lastnikov zemljišč.
ru, kljub temu bo pa posredovala, če jo bodo vse prizadete stranke za to zaprosile.
NAŠE SOŽALJE
Dr. Guidu Botteriju, šefu oddelka za poročila pri tržaškem radiu in političnemu tajniku tržaške KD, je p-ed nekaj dnevi umrla mama. Ob tem hudem udarcu mu tudi naše uredništvo izraža gioboko občuteno sožalje.
BARABSKI PODVIG
Barabe, ki so ostale doslej neznane, so v nedeljo razbile s kamni 19 šip na slovenski šoli pri Sv. Ivanu, kjer imajo svoje prostore slovensko učiteljišče, gimnazija, osnovna šola in vrtec. Šipe so razbijali baje dvakrat, popoldne in ponoči.
Kot je povedala neka priča, so opravili la »junaški« podvig trije pobalini v starosti kakih 13-14 let, gotovo sadovi vzgoje svojih »junaških« starih očetov »škvadri-stov«, med katerih najbolj junaška dela spada požig I»Narodnega doma«. Upati je samo, da vnukom ne bo dano veliko priložnosti za tako junaško požigalsko in morilsko kariero in da se bodo morali tudi v
I	zrelih« letih zadovoljiti samo s šipami.
POTREBEN JE POSVET S STROKOVNJAKI
Na področju devinsko-nabrežinske občine, kot tudi v ostalih občinah na tržaškem Krasu, so funkcionarji družbe SIOT začeli pred dnevi obiskovati posamezne lastnike zemljišč, po katerih nameravajo napeljati cevi za naftovod. Vzrok in namen teh obiskov bi moral biti popis škode, ki bo na zemljiščih nastala z zgradnjo naftovoda.
Ker smo zvedeli, da predmet razgovorov s prizadetimi lastniki ni samo popis škode, temveč tudi dogovor o višini odškodnine za vknjižbo služnostne pravice, s podpisom preliminarne pogodbe o pravicah in dolžnostih obeh pogodbenih strank, svetujemo lastnikom zemljišč, naj se ne prenaglijo s podpisovanjem preliminarne pogodbe, ampak naj se prej posvetujejo z izvedenci ustanov in organizaciji, ki so bila nalašč za to ustanovljena.
OBČNI ZBOR Z. C. P. Z.
V	nedeljo 24. oktobra t I. ob 17.30 uri bo v Trstu, ul. Donizetti 3/1 občni zbor
ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Vljudno vabimo vse pevovodje in organizatorje zborov, včlanjenih v zvezo, da se občnega zbora udeležijo.
Odbor Z.C.P.Z.
Grmek:
LOVSKE NESREČE
Letos sc podi po naših hostah precej različne zverjadi. O krdelih divjih merjascev se je že dosti pisalo in slišalo. Pojavlja se pa tudi plemenitejša zverjad, kot na primer srnjaki in druge.
Mnogi naši domačini imajo tudi zapisan lov. Vnet lovec je bil Jožef Karlič iz sosednjih Hlodičev. Pred časom je šel s puško v lovišče, toda namesto plena je na žalost našel smrt. Po vsej verjetnosti mu je spodletelo, pri tem se je puška sprožila in ga je smrtno ranila. Učakal je komaj trideset let. Smrt mladega moža je pretresla vso okolico.
Matajur:
ŠTUDENTOVSKA POT
Bridek jc študentovski kruh; to resnico že poznamo. Po naših krajih so pa poleg tega tudi pota dijakov do šol težka in včasih skoraj nemogoča.
V	našem kraju je trinajst fantov, ki obiskujejo šole v špelru, bodisi srednjo ali
Skupina svetovalcev Slovenske skupno-
sti v Dolini je naslovila na župana pismo,
v katerem ga poziva, naj čimprej skliče sejo občinskega sveta, na kateri bi obrav-
skih sankcijah. Netenje narodnostne mrž-
Odbornik za industrijo in trgovino Mar-pillcro je odgovoril, da je deželna vlada! vest. | posredovala za prav'v n rešitev spora. Žal pa do tega še ni prišlo. Deželna vlada ne more prevzeli vloge razsodnika v tem spo-
POKRAJINSKI SVET
Na prvi seji po umestitvi je pokrajinski svet v soboto zvečer poslušal načelne izjave predsednika Chientarolija. V polurnem govoru je podal načrt za usmeritev in delo bodočega petletnega poslovanja. Glede slovenske narodne manjšine je predsednik poudaril, da zahteva njena prisotnost spoštovanje in varstvo njenih upravičenih zahtev na demokratičnih temeljih in v duhu idealov nove Evrope, združene v miru in bratstvu narodov. V tem duhu hoče pokrajinski odbor uveljavljati geopolitični položaj Gorice kot mosta do sosednjih dežel.
Načelna izjava zveni lepo in temelji na pravilnih odnosih do manjšine. Vsekakor pa bi želeli, da bi se predsednik bolj stvarno izrazil, kako naj se spoštovanje in varstvo naših upravičenih zahtev konkretno izvajata. Odvisno je torej od pokrajinskega odbora, da bo svoje namene od slučaja do slučaja jasno in ne samo v lepih načelnih besedah tudi dokazal.
V posameznostih, ki se tičejo odborove-ga načrta, je predsednik poudaril potrebo izboljšanja linanc. Drugo je izpolnitev pokrajinskega prometnega omrežja. Omenil je cesto v Brda in na Kraško planoto; skrb za avtocesto v Ljubljano in Trbiž; za trži-ško pristanišče in za letališče v Ronkih. Odbor bo skrbel za zdravstvene naprave, posebno za izboljšanje umobolnice. V petletnem načrtu je predsednik Chientaroli omenil tudi olajšavo voj-.ških služnosti, izboljšanje socialnega skrbstva in šolskih naprav, v kolikor spadajo v pokrajinsko področje. Vse te pobude bo odbor povezal v enotno smer.
V odgovoru na načelno izjavo so opozi-cionalni svetovalci dejali, da ni v načrtu leve sredine nič novega, češ da je vse to točke postavil na dnevni red tudi prejšnji odbor. V razpravo so posegali tudi drugi svetovavci, med temi predstavnik SDZ Kranner.
Programska izjava je bila na koncu seje sprejeta s 15 glasovi; osem je bilo nasprotnih, misovec se je vzdržal.
Jz
- HunalfrUa dolina
pa trgovsko. Daljava do tja jim pa mnogokrat onemogoča, da bi redno obiskovali pouk. Redne avtobusne vožnje se lahko poslužujejo le dvakrat v tednu. Tista dva dneva morajo hoditi peš le do postajališča na Jeronišču; ostale dni jih pa čaka šest kilometrov dolga pot do občinskega središča v Sovodnjah. Sest tja in šest kilometrov popoldne domov, jih je dvanajst. Ob lepem vremenu še gre, pozimi je pa trda. Od trinajstih dijakov imajo možnost, priti
v Špeter le trije. Ostalih deset pa je prisiljeno izostajati od pouka, seveda v veliko škodo za končni uspeh. O zadevi so vložili nekateri pokrajinski svetovavci pritožbo. Upamo, da bo oblast poskrbela tudi tem uka željnim dijakom kako možnost prevoza.
Ker smo že pri cestah, pripominjamo, da se bo začela graditi nova cesta od vasi Matajur navzgor do Bajte. Dela se bodo izvršila na račun vojaške uprave, kot je sporočil podtajnik Pellizzo pokrajinski turistični ustanovi. Cesto bodo začeli delati, brž ko bo ugodno vreme. Z njo se bo v našem okraju pospešil turizem in šport.
OBČINSKA SEJA
V	ponedeljek so se zbrali občinski svetovavci k seji, na kateri je podal župan Michele Martina v imenu odbora načelne izjave o bodočem petletnem delu. Njegov govor je trajal eno uro in se je dovolj izčrpno dotaknil vseh področij občinskega upravljanja.
Nas zanimajo v prvi vrsti besede, katere je novi župan izrekel o sožitju s slovensko manjšino. Rekel je, da je »v preteklosti zbudilo mnogo problemov v občinskem odboru vprašanje sožitja med italijansko večino in slovensko jezikovno manjšino«. Ob tem naj bo dovoljena skromna pripomba, da ne gre več govoriti o »minoranza lin-guistica*«, marveč o slovenski etnični skupini z vsemi narodnostnimi in ne samo jezikovnimi svojstvi. Župan Martina je nato pogumno izjavil, da so prejšnji težki časi vsekali marsikatero skelečo rano, ki se bo šele v poznejših rodovih zacelila. »Zdaj pa smo pred novimi časi, katerim namerava-
Peč:
ROJSTVA — SMRTI — CESTE
Prejšnji teden je umrla gospodinja Marija Petejan, vdova Malič. Učakala je 78 let, moža pa je že zgodaj zgubila. Tegobe življenja je niso plašile, akrono je vzgojila svojega sina Rudija in je uživala spoštovanje pri vseh sosedih. Bog ji bodi dobrotljiv plačnik!
Stari umirajo, mladi se pa rode. V mladi družini našega soseda Ožbota Erminija je povila gospa Laureta kar dvojčka. Želimo, da bi otroka krepko rastla v ponos in veselje staršem!
Na našo občinsko upravo moramo nasloviti še neko prošnjo ali bolje poziv. Asfal-
tirati bi namreč morala cesto od pečan-. j skega pokopališča mimo rupenskega do; glavne ceste. Po vaseh so ceste deloma že j urejene in asfaltirane. To pa še ni dovolj,! ker je treba tudi vasi povezati med seboj.! Omenjena cesta je pa tem bolj potrebna' popravila, ker morajo hoditi po njej naši malčki v otroški vrtec v Rupo. Mnoge dru- J zine pa ne pošiljajo otrok v šolo prav zaradi te ceste, ker je polna grušča in blata, j Skoraj polovica otrok ne obiskuje vrtca prav zaradi slabe ceste. Nedopustno je da hira šolstvo zaradi zanemarjenih cest! Dodamo še, da bi se moral zravnati zadnji ovi-ejik. Občina bi mogla najti za to potrebna sredstva, ker Dolenji konec v Rupi itak še ni prišel v poštev za popravo in se lahko tisti denar obrne v ta namen.
Rupa:
RAJNIM V SPOMIN
Pred kratkim smo zopet molili na dveh svežih grobovih. Pri Robinkičevih je umrl stari gospodar Ivan Cotič. Učakal je 80 let. j Imel je veliko družino in dosti težav v življenju. Bog mu daj zdaj mir in pokoj! j
Pokopali smo tudi Kokelj Ivano, po do-1 mače Nuto. Živela je sama v svoji hišici in je učakala visoko starost. Umrla pa je pri Usmiljenih bratih v Gorici. Naj ji sveti večna luč!
mo iti lojalno, pogumno in s čutom stvarnosti naproti. Prisotnost upravnikov, pripadajočih slovenski jezikovni skupini, v večini in v odboru, pomeni premostitev teh starih ovir. Hočemo odkrito spoštovati jezikovni zaklad, značilnosti, izročila kulturo slovenske skupine, ker sodimo, da ne pomeni njena navzočnost člen delitve, ampak družitve v naši človeški stvarnosti.« Še nadalje je župan razčlenjeval te misli, da bo občina, v kolikor je to v njenem delokrogu, pomagala razvijati tradicijo in navade meščanov ' slovenskega jezika. Reke), je tudi, da je treba zavrniti vse obupne nacionalistične namere, da bi jezikovne skupine hujskali drugo proti drugi ali da bi jih skušali osamiti. Le na ta način, je nadaljeval, bodo meščani slovenskega jezika znali ceniti novi duh in se vključili v živo in delujoče telo skupnosti. Proti koncu jj izrazil stvarno misel, da »bodo dokazala .stvarna dejanja, porojena iz take političn > usmeritve, v volji za sodelovanje, poudarek soglasja in sožitja, katerega si želimo, da bi Gorica znala nuditi domovini.«
Izvajanja novega župana v odnosih da slovenske etnične skupnosti nosijo pečat krščanskih in občečloveških načel. Sprejeti jih moramo z zadovoljstvom na znanje, čakamo pa na dejanja.
Zupan je nakazal dosti programskih smernic za odborovo delo. Naštejmo najvažnejše: za kulturno in gospodarsko povezavo s Slovenijo in Koroško; urbanistični načrt in nove gradnje. Poudaril je, da. bo potreba na novo preučiti zakon 167, da ne bodo oškodovani ne posamezniki nc skupnost. Glede industrijske cone je na vajal, da bo morala priskočiti država na pomoč. Pri šolskem vprašanju je župan omenil potrebo po novi stavbi za slovenske šole. — Glede tega vprašanja bodo morali zaslišati tudi slovenske starše in šolnike. Dotaknil se je tudi drugih upravnih zadev in je zaključil, da mora občinska politika gledati v bodočnost.
Po enournem govoru so voditelji političnih skupin podajali svoje izjave. V splošnem so se strinjali z županom. Opozicija je podčrtala nekatere neskladnosti med sklenjenim sporazumom strank in županovimi besedami.
SMRT KOSI
Včeraj popoldne so pokopali znanega go-riškega gostilničarja Stanka Obljubka. Umrl je po dolgi bolezni v starosti 70 let. Zapušča ženo in štiri odrastle otroke.
Rajni Obljubek se je izučil za učitelja. Fozneje pa se je preselil iz rojstnega kraja v Brdih v Gorico, kjer si je postavil na Blančah hišo in gostilno, ki je postala znano shajališče goriških meščanov. Blagemu Stanku želimo večni mir!
V	sredo so pokopali v Štandrežu tudi znano goriško zdravnico Vilmo Dominko, por. Gregorig. Njen oče je bil znani kmetijski strokovnjak in urednik predvojnih kmetijskih glasil v Gorici. Zdravnico je zadela kap, ko je sprejemala bolnike v svojem ambulanti na Travniku. Naj počiva v miru!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA „DOBRI” IN »HUDOBNI” PISATELJI
Govorice, ki so krožile pretekle dni v Stockhol- nikarja, ki je na skrivaj objavil na zahodu knji-
rriu, so se izkazale za resnične. Nobelovo nagrada je res dobii znani ruski pisatelj Mihaj:l Šolohov.
Šolohov uživa svetovni sloves zlasti s svojim romanom »TIHI DON«, ki ga je napisal še pred stalinistično dobo v Rusiji in je za to delo prežeto s spontano iskrenostjo. Iz njega diha ča- neposredne izkušnje. Take višine ni dosegel Šolohov v nobenem naslednjem delu, ker je moral seve-ca že paziti, kaj je zapisal.
Nedvomno predstavlja Šolohov enega izmed vrhov sedanje ruske literature, vendar pa spada njegovo delo že v preteklost, ki se zdi povsem tistem, kar je sledilo, že daleč. Zato je vzbudila podelitev Nobelove nagrade Šolohovu nekoliko presenečenja v svetovnih literarnih krogih. Ne zaradi tega, da bi šolohov nagrade ne zaslužil, pač pa zaradi tega, ker je že davno povedal, kar je imel povedati. Kaj bi lahko danes še povedal svetu?
Po vsem tem se zdi, da je Švedska akademija skušala obnoviti ravnovesje, ki g i je dozdevno porušila s podelitvijo nagrade Borisu Pasternaku.
£o pod naslovom »Moskva kliče«
Aretirali so baje še nekega tretjega lite/.Ma.
Po govoricah je to baje prevajalec Jevgenij Belov, ki pa so ga zaprli, kot so javili nekateri angleš.d ] za Kafke dolgo časa niso smeli omenjati v čeških
RAZSTAVA TIEPOLOVIH RISB
10. oktobra so odprli v Vidmu razstavo Tiepo-lovih risb, ki Jo je organizirala ustanova za videmske prireditve. Razstava je v dvoranah »Log-ge del Lionello«. Pokroviteljstvo razstave ima deželno odborništvo za prosveto in kulturne dejavnosti. Razstava obsega 118 Tiepolovih del zbranih iz muzejev in zasebnih zbirk po vsem svetu.
KAFKA JE ZDAJ DOBER TUDI ZA CEH L
Znano je, da imena znanega književnika Fran-
Iz literarnih krogov v Moskvi se je zvedelo, da so v Moskvi zaprli dva pisatelja, in sicer l.terar-riega kritika Andreja Sin javskija, ki je napisal pod psevdonimom Abram Tertz romane in satirične novele. Ena od teh je bila letos julija objavljena v Združenih državah pod naslovom »The Make-peace Erperiment« in dosegla dober uspeh. Sinjavski je bil prijatelj pokojnega pisatelja Pasternaka in je sodeloval pri reviji Novii Mir. Njegov zadnji prispevek v tej reviji je bil objavljen v marčni številki. Zdaj ga obtožujejo, da je na skrivaj pošiljal svoja dela v objavo v tujino.
Drugi aretirani pisatelj je nekdo, ki je znan samo pod imenom Daniello. Gre baje za nekega čas-
študenti, v umobolnico, in sicer zaradi njegovega »nasprotovanja režimu«.
CENE KRANJC SE JE SPET OGLASIL
Pri državni založbi Slovenije je izšla zbirka črtic pod naslovom »Zgodbe o čebelah«, ki jih je napisal Cene Kranjc, ki se sicer že dolgo ni oglasil kot pisatelj.
Ilustracije je narisala Lidija Osterc. Ta je knjigo tudi opremila.
»NESMILECNO ŽIVLJENJE«
V zbirki Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je objavil Ivan Potrč izbor svojih novel pod naslovom »Nesmilečno življenje«. Nesmilečno je prleški narečni izraz in pomeni neusmiljeno. Novele je uredil in jim napisal uvod Mitja Mejak.
Likovne priloge in oprema so delo slikarja Jalna Oeltjena. Ta slikar je doma iz Frizije v Severni Nemčiji, a že dolga desetletja živi na Štajerskem, kjer se je popolnoma udomačil.
Rimska Opera je odprla svojo letošnjo sezo-
zgodovinah književnosti, ker so ga označevali za »malomeščanskega dekadenta«. Danes pa obstaja v njegovem rojstnem mestu Pragi celo »Društvo I-ranza Kalke«, njegove knjige tiskajo v velikih nakladah in uradni »Vodnik po Pra^i« omenja Maiselovo ulico, v kateri se je leta 1883 rodil Kafka, ter dodaja, da je bil ta »velki češki književnik« sicer pesnik »odtujevanja, strahu in negotovosti«, istočasno pa tudi verovanja v človeka in v smisel življenja, ki ga je nov literarni naraščaj ponovno odkril. Le nekaj korakov dalje stoji tudi rojstna hiša znanega reporterja Egona F rvvina Kischa.
Kafkov grob na novem judovskem pokopališču v Pragi obiskujejo danes mnogi ljubitelji del tega velikega pisatelja, ki je umrl leta 1924. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike in so že davno dobila svetovno priznanje.
Koroški pesnik Miško Maček je izdal pesniško zbirko »Ujeti krik«. Njegovo pravo ime je Karel Smolle in je že večkrat nastopil v reviji »mladje«. Lepa je oprema Valentina Omana, delo pa
no 16. oktobra z Verdijevo opero »Don Carlos«, je izšlo v samozaložbi s pomočjo Janežičevega
V	letošnji sezoni bo uprizorila 13 oper in 7 ba- sklada; natisnila ga je tiskarna Družbe sv. Mo-letov.	I horja v Celovcu.
V okviru kulturne izmenjave
Trideset profesorjev in učiteljev, ki poučujejo je bilo za šolsko leto 1965-66 dodeljenih tudi šest na slovenskih šolah na Tržaškem ,se je malo pred I štipendij slovenskim profesorjem in učiteljem na
__________________________________________________'začetkom šolskega leta vrnilo 7. desetdnevnega se-, Tržaškem, da bi se izpopolnjevali v slovenskem
j minarja, ki je bil v gradu Podvin pri Radovljici jeziku in slovstvu na ljubljanski univerzi Stipen-ONDINA OTTA V »PRODANI NEVESTI« j na Gorenjskem. To je bil že drugi seminar za disti so 1. oktobra že odpotovali v Ljubljano. To Mariborska opera je uprizorila za začetek no-i slovenske učitelje na podlagi sporazuma o kul- so profesorji^ in učitelji slovenskih šol pri Sv. ve sezone Smetanovo opero »Prodam nsvesta«. i turnih izmenjavah, ki je bil sklenjen v okviru me- Jakobu, na Katinari, na trgvski akademiji in na Z njo je počastila njeno stoletnico. Premiero je šane italijansko-jugoslovanske komisije lani juli- klasičnem l.ceju. pripravil dirigent Jakov Cipci z asistentom Bori- ja.	j
som Švaro. V operi je pela glavno vlogo Tržačan-,	Predavanja so se nanašala na organizacijo šol- i
ka Ondina Otta-Klasinc.	I	stva v Sloveniji, na reformo osnovne, srednje in i	BRAT	PROTI	BRATU
-r	I strokovnih šol, pravorečje, slovensko povojno li-	.	..
SEZONA V »VERDIJU«	teraturo, upodabljajočo umetnost od impresioniz- . španski pisatelj in esejist Salvador de Mada-
Operna sezona Verdijevega gledališča v Trstu ma naprej in na filmsko in glasbeno ustvarjal- naga je prispel te dni iz Oxforda v Milan, da je se bo začela 10. novembra z Verdijevo opero »Lui- nost. Predavali so profesorji ljubljanske univer- Prisostvoval -svetovni krstni predstavi svoje mo-fca Miller«, končala pa se bo ob koncu marca s Puccinijevo opero »La Boheme«. Na repertoarju je enajst oper in gostovanje londonskega »Festival Balleta«.
,, Luteransko klet“ rešujejo
ze in akademij ter strokovni sodelavci republiške- d,erno traged,je v treh dejanjih s španskim naga zavoda za napredek šolstva.	8 ovom »VlYa la muerte« (Naj živi smrt) Na t -
V okviru sporazuma o kulturnih izmenjavah skovn/ konferenci, ki jo je priredil v Milanu, je
med obmejnima področjema Italije in Jugoslavije 'zJavl ', d\mu :>e da a ,mo lv. za *? tel° Spa,?.stka
državljanska vojna. Naglasil je tudi, da je rešitev
■.........................................    j	problema v tej njegovi tragediji in vsega španske-
I ga položaja v priznanju k svobodi. Rekel je, da
I je in ostane nasprotnik sedanjega avtoritarnega
j španskega režima, da pa nadomestitev tega reži-
! ma s komunizmom tudi ne bi pomenila nobene
»Ljubljanski dnevnik« je prinesel pred krat- rije — dragocen in ohranitve vreden kulturni sr.o- lešitve. Drama prikazuje tragedijo dveh bratov, ki
kim zanimivo reportažo o delu umetnostnih zgo- menik. Slikarije na stenah so bogate po svoji mo- s-e borita v nasprotnih taborih.
dovinarjev in restavraterjev slovenskega Zavodi tlviki, še posebej zanimiv je obok s „pametnimi * Na tiskovni konferenci je govoril tudi o pulza spomeniško varstvo, ki skušajo rešiti od vlag: in nespametnimi devicami«, na luteranski izvor rnovanju umetnosti. »Umetnost bi morala biti v močno ogrožene freske v takoimenovani »lutrov- slikarije pa kaže izbira motivov in rozete, ki moč- obvladovanju materije, da se postavi v službo ski kleti« v Sevnici, 'kjer so se pred stoletji zbi- no spominjajo na Lufov pečat. V Lutrovski kleti duha, in namen mojega dela je v tem, da si pri-rali slovenski protestanti iz okolice, da so imeli je bila le nekaj kasneie — če so predvidevanja zadevam, da bi španski narod spoznal pomen v njej službo božjo. Ta klet, oziroma molilnica umetnostnih zgodovinarjev točna — grobnica last- grozot in tragičnih posledic državljanske vojne,« predstavlja tako izredno zanimiv dokument slo- nika sevniškega gradu Inocenca Moskona, pozneje je rokel.
venske umetnostne zgodovine in prav zato je re- pa so del poslopja uporabljali kot vinsko klet in Salvador de Madariaga je imel v Milanu tudi stavratersika akcija, s katero jo skušajo rešiti shrambo za poljske pridelke.«	,	predavanje o temi »Knjige, ki so ustvarile Evro-
tem pomembneiša. V reportaži, ki je opremljena. ^ sy±ar.. bodo z (vsaj ^ ,aika) ^ zap,e_ p0«.
s temi fotografijami, ie rečeno:
»Na pobočju sevniškega gradu stoji neznana stavba z izgledom enonadstropnega gospodarskega
tenim postopkom sneli s sten in jih nato utrjene! spet pritrdili nazaj, delno odmaknjene od z vlago'
uuuauM.up.iegi KuspuiuusK*. prepojenih sten, predvsem slikarije pri tleh. Naj-poslop]a in opazovalca zmoti le lep renesančni 1	,	■«	■	'	.	.	.
■	............ -	---	-	pomembnejše kemično sredstvo pri utrjevaniu je
»BOŽANSKA KOMEDIJA« V SLOVENŠČINI
portal, čist v svojih oblikah in vendar toliko skro- .	.	•[	,	,	.	■	,	»,	,	...	J	■ V zbirki Bela krizantema, ki jo izdaja Cankar-
men, da ne izda bogate notranjosti. Ko pa pre- *da>	^	Mva	afo	'	zaIožba v U^ni. * «šel drugi del Dan-
stopiš prag, se znajdeš sredi obokov, lokov in pi- B	k	j	tejeve »Božanske komedije«, katero je prepesnil
lastrov, od tal do stropa poslikanih z dragoceno, Delo s številnimi kemikalijami v mrzli vlagi Alojz Gradnik. Knjigo je uredil in ji napisal opornic da močno zbledelo in vse predolgo propada-	lutrovske kapele je vse	prej kot prijetno in vendar	toe romanist	Niko Košir.	Opremil	jo	je	Matjaž
nju prepuščeno stensko slikarijo.	pravijo restavratorji:	»če imaš staro umetnost	Vipotnik.
To je ..lutrovska klet” v Sevnici — polovica	rad, potem tudi dosti	preneseš, da jo skušaš re- Zanimanje	za	italijansko literaturo	se	kaže v
pritličja navideznega gospodarskega poslopja, ki je	šiti. Res je dela, in to	preciznega, mnogo več, kot	Sloveniji tudi	v	številnih	prevodih	modernih ita-
bilo po mnenju umetnostnih	zgodovinarjev skrivna	bo vidnega efekta,	toda vsaj pred nadaljnjim	lijanskih avtorjev. Tako	je zdaj Prešernova druž-
luteranska molilnica v zadnjih dveh desetletjih	propadanjem se bo	lutrovska klet dalo rešiti.«	ba izdala v svoji zbirki	»Ljudska	knjiga«	rcmai
16. stoletja in ki je zaradi	svoje edinstvenosti — Za to odkritje se	že zanimajo, kot smo zvede-	Mara Soldatija »Pisma s Caprija«.	Roman	je pre.
reformacija se nasploh ni	navduševala za slika-	h, tudi luteranski zgodovinarji v tujini.	vedel Tržačan Miroslav	Ravbar.
GOSPODARSTVO
ZDA prve v jugoslovanskem izvozu
V	prvih osmih mescih 1965 je znašal jugoslovanski izvoz 824 milijard dinarjev ali 17 odstotkov več kot v istem času lani. Uvoz je dosegel tisoč 80 milijard ali 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju.
Novost je letos ta, da so Združene države zasedle prvo mesto v jugoslovanski zunanji trgovini, katero je imela doslej Italija. Računajo, da bodo jugoslovansko-ame-riške izmenjave letos narasle na okrog 190 milijonov dolarjev, kar je 25 odstotkov več kot lani.
Jugoslavija izvaža v Združene države zlasti tobak, svinec in pohištvo; na jugoslovanski tobak odpade en odstotek izdelave ameriških cigaret. Dvignil se je izvoz izdelkov električne industrije, polizdelkov iz bakra in aluminja ter pohištva in oblačil. Po drugi strani se je jugoslovanski uvoz povečal predvsem zaradi obsežnih nakupov pšenice.
Združenim državam sledijo v jugoslovanski zunanji trgovini po vrstnem redu Italija, Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija.
POZNA HIBRIDNA KORUZA NI PRIPOROČLJIVA
Pozna hibridna koruza rodi navadno obilo in oiblna je tudi listnata krmska masa. Letošnje leto pa je pokazalo, da za naše kraje niso pozne sorte, ker slabo dozorijo.
Zato pa bo moral naš kmet izločiti iz pridelovanja vse pozne sorte hibridne koruze, to je vse take, ki zahtevajo za popolno dozoritev več kot 140 dni ali skoraj 5 mesecev. Za naše kraje so za redno pridelovanje najbolj primerne sorte, ki potrebujejo 100 do 135 dni za razvoj od setve do zoritve, kot drugi pridelek (po žitu) pa sorte z rastno dobo 85 do največ 100 dni.
To si moramo zapomniti kot nauk letošnjega leta.
POMORSKI PROMET JS
Pomorski promet v javnih skladiščih v Trstu je septembra znašal 163 tisoč ton ali 3 tisoč ton več kot istega meseca lani.
V	prvih devetih mesecih letos je dosegel milijon 449 tisoč ton, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju lani.
V	Italiji zavzema vinogradništvo po svojem pomenu 3. mesto med gospodarskimi panogami kmetijstva. Na prvem mestu je žitarstvo, katerega letni pridelek predstavlja vrednost kakih 700 milijard lir. Letni dohodek iz živinoreje — prirastek na mesu, dohodek od mleka, volne in ostalo — presega 600 milijard lir donos iz vinogradništva pa znaša okrog 500 milijard lir.
Z vinogradništvom se ukvarja v Italiji približno 2.2 milijona kmetijskih obratov. Na njih je 1.1 milijnov hektarjev vinogradov (sklenjeni nasadi trt), v katerih predstavlja grozdje edini pridelek. Mešanih nasadov, kjer je grozdje stranski, a važen pridelek, je okoli 2.3 milijonov ha.
Grozdje pridelujejo predvsem za proizvodnjo vina, le kakih 6%> pridelka je na-
Glasnik jugoslovanske vlade je izjavil, da želi postati Jugoslavija polnopravna članica GATT-a (Splošnega sporazuma o trgovini in carinah) še pred zaključkom pogajanj v okviru Kennedyjeve runde.
Jugoslavija je zdaj začasna članica GATT-a.
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKA
TRGOVINA
Italijansko-jugoslovanska trgovina je v prvih sedmih mesecih letos znašala okrog 101 milijardo in pol lir. Tako se je zmanjšala za 18 milijard v primeri z istim časom lani.
Jugoslovanski izvoz v Italijo se je zmanjšal približno za tri milijarde in pol, uvoz pa za 14 milijard in pol.
BRIŠKO VINO V PERU’
Gradimir Gradnik na Plešivem pri Kr-minu, nečak pesnika Aloizija Gradnika, se že več časa peča s pošiljanjem domačega vina v Peru, kjer se je naš Bric dobro vpeljal. Povpraševanje je vedno večje.
G. Grad. Gradnik je znan vinogradnik in njegova vina dobijo visoka odlikovanja na vseh razstavah, kamor jih pošlje. Na zadnji razstavi v Tržiču je bilo odlikovanih več sort njegovih vin in zato je dobil že odlikovanje »Oskar«.
V	Ljubljani je bila na Gospodarskem rajstavišču od 2. do 10. oktobra 12. mednarodna razstava »sodobna elektronika«.
Član prireditvenega odbora in predsednik elektro tehnične zveze Slovenije prof. Mirjan Gruden je izrekel prepričanje, da je jugoslovanska elektronska industrija dostojen partner tujim proizvajalcem, ker se nekateri njeni izdelki lahko mirno kosajo z izdelki uglednih inozemskih družb. »Lahko trdim — je dejal prof. Gruden — da gremo skoraj vštric z inozemstvom. Glede tehničnega napredka ne zaostajamo dosti.
mizno grozdje. Zelo majhen odstotek pridelka služi za pridelek suhega grozdja, predvsem rozin brez pečk.
 •--
SLAB IZVOZ NAMIZNEGA GROZDJA
Glavni trgi za italijansko namizno grozdje so zlasti Nemčija, potem Avstrija, Švica in Belgija. Ostale države pa prav malo.
Glavne izvozne sorte namiznega grozdja — razne »Regine« — so v Nemčiji in v Avstriji dosegle prve dni oktobra okoli 100 lir za kg, v Švici in v Belgiji nekaj več, sorti »Italia« in »Schiava,< pa 140 do 150 lir za kg.
Povpraševanje po grozdju ni posebno živo.
Prekop z atomskimi eksplozijami
Ameriški atomski fizik Teller je izjavil, da bi lahko izkopali nov prekop med A-tlanlskim in Tihim oceanom preko srednjeameriške ožine s podzemeljskimi atomskimi eksplozijami. Dejal je, da je prepričan, da bi mogli to storiti brez vsakršne nevarnosti, če bi bil dosežen politični sporazum med državami.
Profesor Teller je s svojimi raziskavami pomagal pri izdelavi prve ameriške atomske bombe. Zdaj je mnenja, da bi ne bilo potrebno spreminjati pogodbe o prepovedi atomskih preizkusov, če bi hoteli z atomsko silo izkopati prekop, ampak da bi mu mogli dati samo nekoliko širše tolmačenje. Po njegovem bi lahko povzročili s podzemeljskimi atomskimi ekplozijami verigo podzemeljskih votlin na najožjem delu zemeljskega pasu med obema ameriškima celinama.
MEDNARODNI ČEBELARSKI KONGRES
V	BUKAREŠTI
Letošnji mednarodni čebelarski kongres je bil že 20. in se je vršil v Bukarešti. Prisotnih je bilo nad 2000 udeležencev iz 48 držav.
Med kongresom je bila prirejena Prva mednarodna čebelarska razstava, na kateri so prejeli nekateri udeleženci iz Italije nagrade za prekrasne fotografije, poštna uprava pa nagrado za uspelo izdajo poštnih znamk z motivi iz čebelarstva.
Po zaključku kongresa se je vršil občni zbor Apimondie oziroma Svetovne zveze čebelarskih organizacij. Soglasno je bil sprejet predlog, naj ima Apimondia svoj sedež v Rimu.
Druga stvar pa je seveda naša poslovna in komercialna sposobnost.«
Nato je prof. Gruden spomnil na številno mednarodno udeležbo na elektronski razstavi. Med uspehi domačih industrij je omenil zlasti napravo za avtomatsko upravljanje obdelovalnih strojev (RIZ), takoime-novano planarno tehniko, ki jo uspešno razvija Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani, nadalje napravo za daljinsko upravljanje globinskih peči v železarnah ter izdelke jedrskega instituta »Jožef Štefan«.
»Lahko celo rečem — je zaključil prof. Gruden — da nekateri izdelki uglednih tujih proizvajalcev sploh niso konkurenčni domačim, niti tehnično niti komercialno.«
 ■---
VRAČAJO SE K ZEMLJI...
Državni statistični urad poroča, da se je po dolgih letih zvišalo število zaposlenih v kmetijstvu, medtem ko se je do sedaj vedno nižalo. V letošnjem letu je narastlo število v kmetijstvu zaposlenih ljudi za 150.000, od 4,961.000 na 5,111.000. Na prirastku so moški udeleženi za 2/3 ali s 100.000, ženske pa s 50.000.
Bilo bi pa preuranjeno sklepali, če je ta pojav stalen ali ne, ker se valovanje delavskih mas lahko kmalu preusmeri, posebno v taki dobi, kot je današnja, ko tehnologija kar meče na dan nove iznajdbe, ki omogočajo izdelovanje do sedaj neznanih predmetov v velikih množinah, za katere je potrebnih mnogo novih tovarn in delavskih mas.
Pomen vinogradništva v italijanskem kmetijstvu
{-‘lektfimbka im!) lava v MjuMjaai
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Šolski zakon ministra Gentileja je uvedel v ljudsko šolo veronauk, toda poučevali gai niso duhovniki, temveč učitelji in učiteljice.
V	Rimu so med drugim odprli tečaj za učitelje in učiteljice, ki hočejo dobiti diplomo kateheta. Tečaj je trajal dva meseca, predavanja pa 3 ure na teden. Vsega skupaj je bilo torej 24 ur pouka, nakar so tečajniki dobili katehetsko diplomo!
POŠTNI USLUŽBENCI SO NA VRSTI
Vlada je začela odpuščati iz službe mnoge poštne uradnike, poduradnike in pismonoše.
178.
Dr. E. BESEDNJAK
Koga je zadela kruta usoda, je dobil čez noč odlok, ki se je navadno glasil: »Po nalogi ministra Vam naznanjam, da ste v smislu kraljevega odloka z dne 25. I. 1923 št. 87 bili predlagani za odpust iz službe, in sicer iz naslednjih razlogov: Vaše delo je bilo zelo pomanjkljivo.
Do 30. tega meseca mi' lahko dostavite svoja opravičila, toda pod pogojem, da so pisana lastnoročno in v italijanskem jeziku.«
Na podlagi takih odlokov je zgubilo že na desetine družinskih očetov svojo službo.
ŠOLSKA DOBA SE JE ZVIŠALA
Tik pred koncem leta 1923 je vlada sklenila raztegniti učno dobo ljudskošolske mladine v vsej državi do končanega štirinajstega leta.
Tako so se stare pokrajine kraljestva povzpele na stopnjo novih pokrajin. Razlika je
ostala še v tem,	da	so se morala v starem
kraljestvu zadnja	tri	šolska leta	uporabiti	za
pouk v nadaljevalnih in strokovnih šolah, medtem ko se je pri nas začel strokovni pouk šele po 14.	letu starosti.
Naši otroci so	se	torej učili	delj časa	in
več ko oni iz starih pokrajin
SREDNJE ŠOLE SE POITALIJANČUJEJO
Dne 27. decembra 1923 je izšel kraljevi odlok, ki je uničil slovenske, hrvatske in nemške srednje šole.
Člen četrti tega odloka se je glasil: »V drugojezičnih srednjih šolah in učiteljiščih se bo vršil pouk, počenši z letom 1923-1924 v italijanskem jeziku.
K italijanskemu pouku se bo prešlo postopno in začeti se mora s prvim razredom nižjega tečaja.«
Člen četrti novega Gentilejevega ljudsko -šolskega zakona je ubil slovensko in hrvat-sko ljudsko šolo, člen četrti srednješolskega zakona istega ministra — filozofa uničuje slovensko, hrvatsko in nemško srednjo šolo.
Uspeh stoletnega boja Slovencev in Hrvatov za narodno šolo in osvoboditev na kulturnem polju je hotel filozof Gentile uničiti v par letih. Žalostno in težko se je bilo boriti narodu v dvajsetem stoletju v kulturni državi za najbolj preproste pravice, a narod Slovencev in Hrvatov se je boril za svojo šolo, dokler ni zmagal.
VLADA IN NEMCI
Na Silvestrov večer leta 1923 je rimska vlada brzojavno odpustila iz državne službe veliko število Nemcev na Tirolskem Priza-
dete so bile v prvi vrsti sodnije in pošte.
Glasilo tirolskih Nemcev »Der Landsmann« je napisalo ob tej priliki sledeče besede: »Naša domovina je bila anektirana, kakor se je govorilo, samo zaradi tega, da je prišla država do svojih naravnih mej.«
»Zemlja se je priklopila, toda ljudstvo hočejo pohabiti in oslabiti, hočejo duševno, kulturno in narodno izkoreniti. To ljudstvo mora postati šibko in slabo, da se ne bo moglo niti boriti za svoje pravice.«
(Dalje)
—0—
Naše pravice pred sto leti
Boj goriških Slovencev za jezikovne in narodnostne pravice traja že več koL sto let. Zanimiv je odmev, na katerega so naletele slovenske zahteve pri takratnih voditeljih italijanskih sodeželanov.
Domoljubni Italijani so imeli pred sto leti več razumevanja za naše pravice, za uveljavljanje slovenščine v šolah in v uradih, kakor marsikateri današnji sodeželan italijanske narodnosti.
»V Novicah« iz leta 1861 beremo o županskih volitvah v Gorici. Na seji je govoril starostni predsednik con te Mels-Collo-redo. Med drugim je izvajal: Različni smo si po narodnosti. Ne da bi koga zaničevali, hočemo živeti v mirni spravi. Nemci so bili dozdaj v višji časti, toda ali se sme Italijana zaradi narodnosti prezirati? Rav-notako moramo spoštovati in ceniti delavnega in umnega Slovenca! Nihče med nami naj ne misli, da je on prvi. Ne spodobi se, da bi kdo druge poniževal ali zaničeval. samega sebe pa poviševal.
»Novice« pripominjajo, da poštenemu in lepemu nagovoru starostnega pred-
(Nadaljevanie na 9. strani)
Tedaj se je zazdelo, kot da se je posvetilo v Vandeleurjevih možganih, ker se je glasno zakrohotal.
»Ah, zdaj razumem!.< je rekel. »To je Scrymgeour. Imenitno, gospod Scrymgeour. Zdaj vam bom pa jaz v par besedah pojasnil vašo zadevo. Vi ste s silo vdrli v moje stanovanje, morda s slabim namenom, gotovo pa ne na moje povabilo, in poleg tega ste padli sem noter v hipu, ko sem v veliki zadregi s tem svojim gostom, ki je padel med večerjo v nezavest, ter me prihajate nadlegovat s svojimi neumnimi protesti. No, povem vam, da vi niste moj sin, in če že prav hočete vedeti, ste samo nezakonski sin mojega brata in neke prodajalke rib. Kar mene zadeva, vas mi ni popoloma nič mar, in skoro bi dejal, da ste mi zoprni. In sodeč po tem,,, kako ste se obnašali, sodim, da vaša vzgoja ni mogla biti mnogo drugačna, kot je vaša zunanjost. Za zdaj pa bi vas prosil, da me čimprej rešite svoje navzočnosti, če bi ne bil tako zaposlen,« je pristavil in podprl svoje besede s strašno kletvijo, »bi vam dal še nekoliko občutili težo svoje palice.«
Francisu je bilo zelo nerodno. Najrajši bi bil pobegnil od tam in še hitro, če bi mu bilo mogoče, toda ni vedel, kako naj spet izgine iz hiše, v katero je bil tako nesrečno vdrl. Tako je stal tam kot kakšen bebec.
Miss Vandeleur je prva pretrgala molk.
»Oče, ti govoriš v jezi,« je rekla. »Mr. Scrymgeour je morda res napačno storil, da je vstopil v to hišo, toda to je storil z dobrim in poštenim namenom.«
»Hvala lepa,« je odvrnil diktator. »S tem si me ravno spomnila, da moram povedati gospodu Scrymgeouru še neko drugo stvarco.,< Obrnil se je k mladeniču in nadaljeval: »Moj brat je bil tako prismuknjen, da vam je določil mesečni dohodek, in tudi tako prismuknjen in predrzen, da mi je prišel predlagat poroko med vami in to gospodično. Ta pa je imela on večer priložnost, da vas je videla in presodila, in tako imam čas, dragi gospod, da vam lahko povem, da s prisrčnim studom zavrača ta predlog.«
Ton, s katerim je stari izgovoril te besede, je bil, če je bilo to sploh možno, še bolj žaljiv od besed samih. Francis se je za-
36 m
P». L. STEVENSONI
Zgodba o hiši z zelenimi polkni
čutil okrutno osramočen in ponižan. Ves pretresen si je zakril obraz z rokami in izbruhnil v jok.
Tedaj mu je prišla na pomoč miss Vandeleur.
»Mr. Scrymgecur, ne ozirajte se na grobe besede mojega očeta,« je vzkliknila z jasnim in trdnim glasom. »Jaz ne čutim do vas nikakega gnusa. Nasprotno, ne želim drugega, kakor da bi imela priložnost, da bi vas bolje spoznala. Verjemite mi, da ne čutim do vas drugega kot usmiljenje in spoštovanje.«
Tedaj je mr. Rollcs krčevito zganil roke, kar je prepričalo Francisa, da mu je bilo dano samo uspavalno sredstvo in da začenja zdaj njegov učinek popuščati. Mr. Vandeleur se je nagnil k njemu in opazoval njegov obraz. Potem je dvignil glavo in dejal:
»No, končajmo že s temi čenčami. In ker ste vi, gospodična Vandeleur, tako zadovoljna z njegovim obnašanjem, bodite tako prijazna, vzemite svečo in odpeljite tega bastarda k izhodu.«
Gospodična ga je naglo ubogala.
Ko sta bila sama na vrtu, je vzkliknil Francis:
»Zahvaljujem se vam iz vsega srca! To je bila najbolj žalostna noč mojega življenja, vendar se je bom vedno rad spominjal.«
»Rekla sem tisto, kar mi je narekovala vest, in do tega ste imeli pravico. Tako mi je bilo hudo, ko sem videla, kako ravna 7. vami!«
Prispela sta do vrtnih vrat. Miss Vandeleur je postavila svečnik na zemljo in vtaknila ključ v ključavnico.
(Dalje)
| ŠPOKTINI PREGLED
Nogomet v „Borovem” 8. športnem tednu
FINALISTA V NOGOMETU: »PRIMORJE«
IN »BREG«
Za prvenstvo nogometnega turnirja na letošnjem f. Slovenskem športnem tednu »Bora« v Trstu se bosta borili enajstoriei »Primorje« in »Breg«. V nedeljo je namreč »Primorje« zmagalo nad glavnim tekmecem v svoji kvalifikacijski skupini, to je nad »Zarjo« iz Bazovice s 5:3. Tekma pa je
l	ila odločena šele z enajstmetrovkami, ker se je končala v rednem času neodločeno in sta imeli tako obe moštvi enako število točk, in tudi razmerje v golih.
Pri »Primorju« so nastopili: Bogateč, Luksa, Sloka, Šegina, Husu, Cuk, Frassinelli, Kralj, Per-tot, Bukavec in Rebula.
Pri »Zarji« pa: Križmančič I„ Križmančič S., Komar, Metlika, Renčelj, Grgič, Ražem, Žagar, Križmančič V., Marc in Križmančič L. — torej moštvo »Križmančičev«.
Gole so zabili Šegina (P.) v 20. minuti prvega polčasa iz 11-metrovke, Ražem (Z) v 20. minuti drugega polčasa, pri streljanju enajstmetrovk v
Naše pravice pred sto leti
(Nadaljevanje z S. strani)
sednika vsi odborniki navdušeno ploskali. Po govoru so prešli na volitve. Za župana je bil izvoljen z 22 glasovi znani domoljub Carlo Favetti. Tudi on je imel lep in zelo spravljiv govor.
Smisel za slovenske pravice se je pokazal tudi v prvem goriškem deželnem odboru. Podrejeni deželni uradniki so isto leto razposlali vsem županstvom, (udi slo-venskim po zgornjem Krasu, okrožnice o prenočevanju in prehranjevanju vojaščine ob velikih vajah. Okro/.nica je bila sestavljena samo v italijaščini. Na mnogih županstvih vsebine niso razumeli in so vrnili, okrožnico deželnemu odboru, češ, prej so nam oošiljali samo v nemščini pisane o-krožnice, katere smo odklanjali mi in po vsej pravici tudi italijanska županstva. Z enako pravico postopamo tudi sedaj in zahtevamo slovensko dopisovanje z deželno upravo.
Na odborovi seji 12. julija so imeli odborniki to zadevo na dnevnem redu. Slovenski odbornik Andrej Winkler io je goreče branil. S stvarnimi razlogi in dokazi je nridobil na svojo stran odbornika in poznejšega žunana dr. Carla Doliaca in deželnega glavarja conte Paceia. Po dolgotrajnih razpravah in prepirih ie pristala n-, nrr>H|/vrr vrlina odbornikov. Končno ie obveljal sklen, da mora deželni odbor dopisovati s slovenskimi županstvi v slovenskem jeziku.
Tako ie bilo pred sto leti. Pa danes?
Dostavimo še. da so slovenski podrepniki že takrat prejeli od višjih oblasti nauk, nai se ne sramu ieio svojega iezika.
Županstvo v Kamniah na Vipavskem ie namreč poslalo goriškemu deželnemu odboru nemško pisano vlogo trlede delitve občinskih zemliišč. Preielo pa je odgovor z dne 31. iuliia 1862, št. 732 v čisti in lepi slovenščini, da »se bo vloga s posebnim nasvetom deželnemu zboru ob prihodnjem niPTOvem zasedanju predložila.,
Kai nai rečemo k temu? — Da ie deželni odbor v Gorici že pred sto leti začel do-nisovati s slovenskimi županstvi tudi v slovenščini. čeprav so se nekateri naši roia-ki sramovali materinščine — kot se je danes po sto letih.
• obeh podaljških pa Križmančič (Z), Šegina in Kralj (oba P), Križmančič L. (Z), Frassinelli in Per-'ot (oba P.) Tekma je bila napeta, a nervozna in raztrgana. »Primorje« sc je izkazalo kot bolj učinkovito, »Zarja« pa kot tehnično boljša, a neodločna.
■—•—
SAMOZAVESTNI VRATAR »SIMPATIČNEGA« MOŠTVA
Na Nizozemskem imajo nogometno moštvo, ki se ponaša z dokaj nenavadnim in precej dolgim imenom:	»Simpatični igralci vedno zmagujejo«.
O tem, da so igralci tega kluba simpatični, bi se dalo razpravljati, nobenih dvomov pa ni o tem, da ekipa stalno ne zmaguje, ker le malokatero moštvo se lahko »pohvali« s tako katastrofalnimi porazi, kot so jih deležni ti simpatični Holandci.
Društvo »Simpatični igralci vedno zmagujejo« ima dve enajstoriei: v mladinski brani njihova vrata 16-letni Fred Wierda, ki vsekakor sodi med najbolj zaposlene nogometne vratarje na svetu. Nasprotni napadalci naravnost pobesnijo, kot se zdi, ko ga zagledajo v vratnicah. Zato je tudi vsaka tekma bolj podobna streljanju s strojnico proti njegovi mreži kot pa pravemu, spodobnemu nogometu.
Kdo bi se torej čudil, če je pred nekaj ledni Wierda od stotine strelov spustil v svojo mrež.o le — dvajset golov. Tekma se je končala namreč s porazom 20-!. Toda eno zadnjih nedelj je bilo še huje: bombardiranje njegovih vrat s strani napadalcev moštva CSCA je bilo totalno: končni re zultat je bil zato 49-0.
Fred Wierda je tako prejel v dveh srečanjih 69 golov. Toda fant si zaradi tega ni delal skrbi. .Mirno je obtožil vse svoje soigralce, da mu premalo pomagajo pri obrambi vrat, ter je zagrozil, da bo zapustil moštvo, če se odnos soigralcev do njega ne bo spremenil. Za prejete gole naj bi bili torej krivi igralci v polju, nc pa on.
Društveno vodstvo se je ustrašilo vntarjeve grožnje in je hitro ukrepalo. Da bi jim spretni vratar ne ušel kam drugam, so ga premestili v prvo, člansko ekipo. Upajo, da bo našel tam več razumevanja med soigralci. Zato so tudi prepri. čani, da v bodočih lekmah ne bo spustil v svojo mrežo več kot kakšnih — deset golov.
Razgovor mod nami
Moj mol mi ne pusti, cla bi si pobarvala lase. Kleni pa naravna barva mojih las ne ugaja.
Neva
Nekateri moški pač nimajo smisla za »nedolžne« ženske kaprice. Ni pa umestno ob teh prilikah govoriti o pravicah in dolžnostih. Ponavadi ženska s svojo diplomacijo pripravi moža, da ne icagira prehudo ob kaki taki novosti; seveda taki napori niso vedno kronani z uspehom. Najbolje je, da sc dobro	pogledate v	ogledalo,	saj	morda barva vaših las	le ni	tako	strašna.	Pazite na
nego las in imejte	vedno	lepo	pričesko,	pa	boste
zadovoljna s seboj.	Sicer	pa. me ženske	ne	sme-
mo ugajati le same sebi, ampak tudi svojim možem, kajne?
Slišala sem, da obstoja neka »grozdna kura«, ki je odlična za zdravje. V čem obstoja?
G. S.
, Ker smo v mesecu, ko je grozdja na pretek, sem nameravala malo obširneje pisati o tem sadju, o njegovih izrednih kakovostih in o blagodejnem vplivu, ki ga lahko ima na naš organizem; zato vam rada odgovarjam in sicer pričnem kar z grozdno kuro, ki bo verjetno zammala marsikatero našo bralko.
Če nc moremo obleči jesenskega kostima iz lanskega leta, ker smo se med zadnjimi počitnicami malo zredile, je odličen tale recept: en dan ali dva na teden jejmo samo grozdje. Rekle bo-
BODOČI MOJSTRI
V	znani športni šoli oziroma v centru, kjer se vzgajajo mladi italijanski športniki vseh disciplin, v Covercianu pri Florenci je v teh dneh zbranili 43 še prav mladih nogometašev. Fantiči so se zbrali 'i7 vse Italije in se pripravljajo na prihodnje tekme in turnirje.
Kot v vsaki taki šoli je delovni in vadbeni spored zelo pester. Mladi nogometaši se morajo naučiti elemente taktike, tehnike, preigravanje, streljanja, zaustavljanja itd. V okviru tega učenja sa imeli pred nekaj dnevi na sporedu tudi poigravanje z žogo, oziroma kot pravijo V italijanščini »palleggio«.
Dečki so morali pod vodstvom trenerjev in vaditeljev podajati sami sebi žogo z glavo in z nogami tako, da ni pri tem nikoli padla na tla. Va-ia nikakor ni lahka in tudi veliki mojstri usnjene žoge se morajo potruditi, da vztrajajo v njej določen čas. Toda spretnost teh dečkov je osupnila vse strokovnjake.
Mali Francesco Galtarossa iz Padove je obdržal žogo v igri celih 55 minut. Njegov prijatelj Bruno Zanella iz Turina pa ga je takoj za tem posekal: žoga se 1 uro 9 minut 19 sekund ni dotaknila tal. Toda pravi svetovni rekord za svojo kategorijo je postavil Sabino Spano iz Barija: eno uro in 13 minut je šla žoga od glave do noge, nato pa so morali vso stvar ustaviti, saj bi bil drugače dečko ostal brez tople večerje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965-66 OTVORITVENA PREDSTAVA Ivan Cankar HLAPCI
Režija: BRANKO GOMBAČ
Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ PREMIERA: V četrtek, 28. okotbra, ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
PONOVITVE: V soboto, 30. oktobra ob 21. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI). V sredo, 3. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI A-BONMA). V četrtek 4. novembra ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA). V petek, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA). V soboto, 6. no-\embra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO). V nedeljo, 7. novembra ob 16. uri.
—•—
Rezervacija vstopnic za vse predstave na Telefon 734265 vsak dan od II. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blaga:ni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom predstav.
sie, da grozdje redi. To drži, če ga uživate poleg običajne hrane; shujšale pa boste, če se omejite en dan ali dva samo na grozdje. Zakaj? Kilogram zrelega grozdja nam da približno 750 kalorij, dva kilograma torej 1500; in ker potrebujemo na dan povprečno 2 tisoč 200 kalorij, bo v dneh, ko bomo jedle le grozdje, naše telo seglo po rezervah.
Hkrati grozdje pospešuje prebavo, nam čisti kri ter pospešuje izločevanje vode, ki se je nabrala v tkivih.
Kura z grozdjem je preprosta: dva kilograma dobro umitega grozdja, porazdeljena na tri ali štiri obroke; eno uro po obroku grozdja popijmo kozarec mineralne vode ali lahkega čaja. Izberimo belo, dobro zrelo in zdravo grozdje ter ga po-iejmo z lupinami vred, če ga želodec prenese. Če pa ga slabo prebavljamo, lahko namesto kilograma celega grozdja popijemo liter grozdnega soka, a takoj, ker ni dobro, če stoji. Grozdni sok, ki ga po hranljivosti primerjajo materinemu mleku, prenašajo tudi naibolj občutljiva jetra.
S to kuro lahko vztrajate okrog osem tednov ali celo več.
MARTINA
Na italijanskem in mednarodnem tekstilnem trgu sc je pojavila nova sintetična tkanina, imenovana »euroacril«. Njene prednosti so: lepe in trpežne barve ter dejstvo, da se z lahkoto opere z milom in vodo. Iz novega vlakna bodo izdelovali blago za športne, ženske in moške obleke, otroške obleke, pa tudi zavese, preproge ter pletenine.
ŽENA EM DOM
N o
r» C3
S-g-
rt 'd'
^ TO d % <; d. rt o •- cr
- JV)
*	g.?1
° £• s*
< N O Q §
^ rt TJ *-J O <- C Q- Cl« CA<
»3 r' o* 2".
(/> 5? 3- £
&g!»’
ta
a ru
" S
■— d-
o
"‘■d a °
3 d-
ca’
di o cr
rt a.
.<3
0
3 ^ sr
o< " rt,
01 tj
ca a C/)
0) ta a n a
— 3 N<
n o ^ ■o' * §•«3
a n d a 3-- — o —
3' o 52
ca< ST.c
w tete \ m- >f	Jiš8? te te ite
	■■ '—			
f (
?r a
j^3 !--•'< 3
d-
d 9- ca
CA 'A N • —• CT
o p d n>
rt) ca ČZ. ta O -• 7T
r* <! 3 a C rt) a. d- d- 3 — d — 3
N 3 £ d-"3 «_. D d O j- —
a 3-
TO 3
’ rt
o cr < ca ca n
o
<
d CA
a °
S|
rt. ta '
£.-• fl>’ t_
“• 3*
3 3
C
-.3 3 n.
o
a
< 3. rt
o g
d- 3
o
o
3* **	<1
2. ^ o
E S? 3. ’
ST2 d C/J CA 3 ^ 3 «-*• •	3 rt)
3	3 n<
-• _< d rt ~ 7n rr a S- n' o ^ a'
2. P p-TJ
SE* »
•	3	3 C
r- ? 8L
o
•3 o
S« o
S-a
O
CA
3°
d- CA
-• rt 8?
3
rt
pd "3
p S
d o
-° N J?
3 H
rt d
r n d K> o a •—•rt 3 / cr JJ
"003 ,
rt
3
5L* o c
>5 _t TO 3
. ca rt
b* S2 w 3 B
3 0 £L an _ rt	—	o	5«	m
—•	3	T3	a-	<“	3
<	O	3
£N a 3 1
S2	to	'	3	K.
o w •a
-    ca
rt TJ
p? N 2
o o 52.3 '
_ rt ca< 3 s*r c
• rt
•9
< rt n d1
rt n
“ TO 3
d d „
to g
rt d-
* ?r 9
*S^ A 1
/