Spedlzlone In abbonament« postalt PoStnina plačana v gotovim Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 61. V Ljubljani, v ponedeljek, 13. marca 1042-XX. Leto Vil. likltoCoa pooblaMVoka ca oglatevan)« ttalltanskeira In tajegt Utora Limone PubbUcitt Itailao* & A- Milana Uredotltvo la sprava &opltar|eva t, Ljubljana Dedaaone Ainminiatraziooe loptlir|en I, Lnbiana ConceMlonart« smIuIti pet I« pnbbllciU dl provenienca ttaltane ed eatera: Unione PubbUcitt Ital lana ti A. liilana Vojno poročflo št. 652: Obsežni letalski in podmorniški nastopi Uradno vojno poročilo štev. 552. pravi: Na področju okrog Mekilija spopadi patrol. Pri letalskem napadu na našo črto ]e protiletalsko topništvo zadelo angleško letalo, da je treščilo na tla. Ker so se vremenske razmere zboljšale, so osne letalske sile razvile obsežno in zmagovito delovanje. Pri letalskih napadih na Tobruk je bila hudo poškodovana tovorna ladja srednje velikosti, nemški lovci pa so uničili angleško letalo. ' Skupine italijanskih lovcev so pri zasledovanju večjega oddelka angleških letal prisilile ta letala k spopadu v zraku na drugi strani utrjene črte in so brez lastnih izgub sestrelile 8 »Curtissov«. Druge skupine naših letal so južno od Ain el Gazale napadle zbrana oklepna vozila ter jih nekaj desetin zazgale ali onesposobile za boj. Iz tega nastopa se eno naše letalo ni vrnilo. Prav tako je bilo močno bombardiranih nekaj posebnih ciljev na Malti in posebej letalskih oporišč v La Veneziji in Halfaru. Izbruhnilo je mnogo požarov. Izkazalo se je, da so nemška letala sestrelila en »Spitfire«. Sovražnik je bombardiral Bengazi in povzročil znatno škodo na nekaterih civilnih poslopjih. Med prebivalci je bil eden ubit, trije pa so bili ranjeni. Ena naša podmornica se ni vrnila na oporišče. Naše podmornice, ki nastopajo na zahodnem Atlantskem moriu, so potopile nadf^niih 20.000 ton sovražnega ladjevja, med drugim 10.000 tonsko petrolejsko ladjo »Racine«. HiTeijev govor o koncu zime v Rusiji in o odločilnem poletnem napadu Spominska slovesnost na čast nemškim in zavezniškim padlim vojakom v Berlinu Berlin, 16. marca. s. Nemško ljudstvo je vče-idj svečano proslavilo spomin na padle junake v svetovni vojni in v sedanji vojni. Višek lega spominskega dne je bil v resnem in genljivem obredu vojaškega značaja v berlinski palači Zeughaus, kjer je svetišče nemške vojaške slave. Slovesnosti je prisostvoval Hitler z najvišjimi častniki oboroženih sil ter z vsemi ministri in državnimi voditelji. Navzoči so bili tudi poslaniki prijateljskih držav. Ves prostor v dvorani so zasedli ranjenci iz berlinskih bolnišnic ter velika množica sorodnikov padlih vojakov. Povzel je besedo tudi Hitler, da je izrekel najvišje priznanje in kar najbolj živo hvaležnost za žrtve, ki jih dajejo junaški nemški bojevniki I za usodo velike Nemčije. Nato je omenil, da so 1. | 1940 prvič v tem prostoru slavili padle nemške vojake. Tedaj je nemška oborožena sila bila zapletena v vojno zoper stare sovražnike, ki so za vsako ceno hoteli sprožiti sedanji spopad. Prav te dni poteka Iv Franciji razprava, za katero je značilno, da pri njej manjka sleherna heseda obtožbe zopet tiste, ki so odgovorni za sedanjo vojno; krivci so pri tej razpravi obtoženi le, da niso vojne zadosti pripravili. Tudi tu smo priče miselnosti, ki se zdi v prvem trenutku nerazumljiva, ki nam pa še z druge strani in z drugimi dejstvi osvetljuje vzroke, ki so sprožili ta novi svetovni spopad. Hitler je potem obračunaval s podjarmljevalno politiko zahodnoevropskih držav ter njihovih zaveznikov v službi mednarodnega judovstva. Ordil je. da so ti pripravljali voino proti Nemčiji od leta 1936. Sovjetski napadi na polotoku Kerču odbiti Novi nemški uspehi na morju ob ameriški obali — 70.000 ton sovražnikovih ladij potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Kerču je sovražnik z močnimi silami in s številnimi tanki nadaljeval svoje napade, ki so bili z velikimi izgubami za nasprotnika zavrnjeni. Uničenih je bilo novih 42 tankov. Severovzhodno od Taganroga in v donski kotlini so nemški, slovaški in hrvatski oddelki zavrnili močne sovjetske napade. Na srednjem odseku ja bil že tri dni obkoljeni sovjetski oddelek uničen. Na odseku pri Petrogradu je težko topništvo obstreljevalo sovjetske zveze in vojaške naprave v Petrogradu. V času od 13. do 14. marca je sovražnik izgubil 148 tankov. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim po-Točilom, so nemške podmornice v nadaljevanju svojih zelo uspešnih operacij proti angleški in ameriški oskrbovalni plovbi prizadejale sovražniku nove hude izgube. V vodah Zahodne Indije so potojiile 12 tovornih ladij s 70.000 tonami, med njimi 3 petrolejske ladje. Ena na- daljnja ladja ja bila torpedirana in poškodovana. Nemške podmorniške sile so po tem takem od pričetka svojih operacij vzdolž vzhodnih obal ameriške celine in na Atlantskem morju uničile 151 sovražnikovih tovornih ladij s skupno 1,029.000 tonami. Med njimi je bilo 58 petrolejskih ladij s 442.000 tonami. V Rokavskem prelivu je naletel oddelek nemških torpedovk, iskalcev min in brzih čolnov na močnejše angleške pomorske sile. Iz rušilcev, naglih čolnov in drugih enot sestavljeni angleški oddelek je bil napaden ter je bil angleški rušilec tako hudo poškodovan, da je računati z njegovo izgubo. En angleški brzi čoln je bil najbrž uničen, trije drugi pa zažgani in poškodovani. Angleške sile so se naposled umaknile iz boja. Naše sile so postopale po načrtu ter so svojo nalogo izpolnile brez lastnih izgub. Na polotoku Kerču je oddelek napadalnih čet pod vodstvom poročnika Stiemanna dne 13. in 14. marca uničil 14 sovražnikovih tankov. Pri operacijah v zahodnoindijskih vodah se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Bauerja. Vojna na Daljnem vzhodu: Angleške priprave za obrambo otoka Ceylona Rim, 16. marca. s. V Londonu so snoči uradno objavili, da se je britanska vlada zaradi sedanjih razmer odločila postaviti otok CeyIon pod najvišje nadzorstvo častnika, ki bo imenovan za vrhovnega poveljnika na Ceylonu.. Za to nalogo so izbrali podadmirala Geolfreya Laytona. Vse civilne oblasti ter vojaške, letalske in pomorske sile bodo podrejene Laytonu, ki bo odgovoren za obrambo Cey-lona in urejeval vse civilno in vojaško delovanje. Bern, 16. marca s. Brzojavke, ki so jih švicarski listi dobili iz Londona, govorijo o naglih pripravah za obrambo otoka Ceylona Tjakaj so dospele indijske čete, ki jih razvrščajo po vseh vo- Predsednik madžarske Madžarske in Budimpešta, 16. marca. s. Madžarski narod je včeraj slavil obletnico madžarske neodvisnosti. Po vseh mestih so bile ljudske manifestacije, na katerih so govorniki vladne stranke poudarjali pomen te obletnice. V Budimpešti se je madžarska mladina, ki je včlanjena v organizaciji za vojaško predpripravo, zbrala na Trgu junakov, kjer je korakala mimo podregenta, ki je poklonil organizaciji »Levente« Častno zastavico. Predsednik ministrskega sveta De Kallay je imel pri tej priliki tudi govor po radiu. V njem je med drugim dejal, da so Madžari morali zgra^ biti za orožje, kajti noben srednjeevropski narod ne more biti neodvisen in ne more živeti v blagostanju, dokler ne bo ruski komunizem strt. »Obstanku naše države« — je dejal De Kallay — »so vedno grozili vzhodni sosedje z uničenjem in zasedbo. Prepričan pa sem, da bo naša mladina pri-Sla zmagovita iz tega boja in da bo našla svoj narod složen in delaven. Fašizem in narodni socializem« — .je nadaljeval De Kallay — »bosta nnagala. Madžarska ni več sama in neoborožena kakor je bila leta 1918.* Potem se je govornik ha vil s splošnim polo- jaško važnih točkah na otoku. Pri tem seveda ne pozabljajo na protiletalsko obrambo. Brzojavke omenjajo tudi globok vtis, ki ga je napravilo v Angliji vojno poročilo vrhovnega mornariškega poveljstva glede angleških, ameriških in holandskih izgub v pomorski bitki okrog Jave. Angleško javno mnenje sodi, da te izgube pričajo o prekašajoči japonski sili. List »Sunday Gra-phic« ponavlja, kako so zaveznikom potrebni novi topovi, oklepni vozovi in čete v mnogo večjem številu kakor je bila količina orožja v borbi proti Japonski doslej. vlade o vojnih nalogah njene mladine zajem na Madžarskem, nakar je naslovil na madžarski narod strog opomin ter razložil sedanje gospodarske težave. Dejal je: »Čeprav se ni treba bati pomanjkanja, je vendar potrebno izogibati se vsaki potrati ter se trdo boriti proti vsem težavam in se do kraja zavedati dolžnosti, ki jih narekuje sedanji trenutek. Danes« — je končal svoja izvajanja de Kallay — »je Madžarska z neomajno vero v zmago vpregla proti razkrajalnim silam boljševizma vse svoje sile ob boku Nemčije in Italije.« Potem je omenil zmage, ki so jih Nemci dosegli 1940 na zahodnem bojišču, nalo pa se je z besedami živega občudovanja spominjal orjaških nalog, ki so jih nemške oborožene sile rešile naslednja leta v boju zoper judovsko bogataško zaroto, ki se je spravila v napad, ker je upala, da bo premagala in podjarmila vso Evropo. Toda nemški bojevniki in nemški narod so dokazali kakor V preteklosti, da znajo s svojo požrtvovalnostjo in neomajno vero biti kos vsakemu dogodku in zmagovito priti iz vsakega spopada. Hitler je potem nadaljeval: »Toda to pot se je bilo treba boriti ne samo zoper mogočno sovražnikovo orožje in zoper navidez neizčrpljivo reko ljudstev in najbolj divjaških plemen, temveč se je bilo treba boriti tudi zoper najstrahotnejše trdote naravo. Danes zares lahko naznanimo, da smo premagali zimo, kakršna se ni v srednji in vzhodni Evropi ponovila že štirinajst let. Odpor, ki so ga dajali na tem bojišču nemški in zavezniški vojaki v štirih najhujših mesecih, docela opravičuje vse upe za bodočnost ter je brezpogojno poroštvo za prihod n jost, pa naj se zgodi kar se hoče. Edino upanje, ki je kremeljskim oblastnikom še ostalo, je bilo to, da bodo s pomočjo narave lahko sprožili za nas usodo, | kakršna je doletela Napoleonove vojske leta 1812. 1 Toda nemški vojaki so prestali tudi to preskušajo in prestali so jo tudi hrabri zavezniki, ki bodo prihodnje poletje udarili na sovražnika do njegovega popolnega uničenja. Boljševiški velikan, čigar strahotno grožnjo poznamo vso šele zdaj, ne sme nikdar več stopiti — in to je naša neomajna volja — na blagoslovljene evropske poljane, temveč bo moral svojo končno mejo postaviti zelo daleč od njih.« Hitler je potem omenil bučne japonske zmage na Daljnem Vzhodu. Dejal je, da je Japonska, kakor Nemčija in Italija bila prisiljena odgovoriti na nezaslišana in neznosna izzivanja skupnega sovražnika. Zatrjeval je, da je treba to vojno nadaljevati, dokler ne lx> dosežen zanesljiv in trajen Predsednik slovaške vlade bo v kratkem obiskal Rim, Bukarešto in Zagreb Bratislava, 16. marca. s. Predsednik slovaške vflade in zunanji minister dr. Tuka je zbornični komisiji za zunanje zadeve zanimivo poročal o slovaški zunanja politiki v vseh treh letih obstanka slovaške države. Poudarjal je, kako pravilna je bila politika, ki jo je izvajala Slovaška, ko se je z enodušno voljo postavila ob bok državam Osi v boju za novo Evropo zoper oblast demokratskih in bogataških držav. Omenjal je žive, odkritosrčne in prijateljske odnošaje mlade republike z državami Osi ter je svoje važne izjave končal s sporočilom. da je od italijanskega zunanjega ministra dobi'1 povabilo, naj obišče Ttim, od maršala Antonesca povabilo, naj obišče Romunijo, od Paveliča pa vabilo za obisk v Zagrebu. To sporočilo so vsi navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. Nemški admiral o usodnem pomenu sedanje vojne za svet Berlin, 16. marca. s. Na povabilo zavoda za preučevanje mednarodne politike, je pomorski strokovnjak časopisa »Votkischer Beobachter«, admiral Liitzow, imeli predavanje o bitki za Tiho morje. Začel je z zmagovitimi japonskimi osvojitvami, ki so z jasnimi znamenji pokazale angleško šibkost in propadlost. Zanimivo in na široko je govoril o pomorski vojni, ki jo mornarice trojne zveze bijejo na treh oceanih in na Sredozemskem morju. Svoj prikaz je končal s trditvijo, da se države trojne zveze ne bore zato, da bi same nadomestile angileško krivično oblast, temveč, da bi ustvarile na svetu nov red. Poudaril je tudi, da je usoda k dvojici Cavour-Bismarck postavila dvojico Mussolini-Hitler in to za blagor človeštva. Številni poslušalci, med katerinni so bili tudi zastobniki oblasti, so govorniku toplo ploskali. Boj proti prevratnikom na Portugalskem Lizbona, 16. marca. s. Portugalska legija, ki so ji pred kratkim zaupali civilno ozemeljsko obrambo ter nadzorstvo nad prevratnimi poskusi, je te dni oživila svoje različno delovanje. Mogočni oddelki zelenih srajc so včeraj korakali po glavnih ulicah v prestolnici. Danes bo legija začela z vrsto radijskih oddaj. Prvi govor bo imel finančni minister Costa, ki bo razpravljal o pomenu legije kot branika pred komunizmom. Hkratu so sklenili ojačiti varnostno akcijo zoper prevratne agente, ki jih, kakor je znano, nabirajo demokratične in bogataške države, da jim služijo na Portugalskem. Ob tretji obletnici nemškega protektorata nad češko in Moravsko Govor predsednika dr. Hache o potrebi popolnega sodelovanja z Nemčijo mir, t. j. dokler ne bodo uničeni sovražniki takega miru. Končal je govor s tem, da se je spoštljivo spomnil slavnih nemških in zavezniških padlih vojakov ter izrekel brezpogojno prepričanje, da njihova žrtev ni bila prazna in da ne bo pozabljena. Na koncu slovesnosti je položil venec cvetja na spomenik padlim vojakom na ulici Unter den Linden. Praga, 16. marca. s. Ob proslavi tretje obletnice ustanovitve protektorata nad CeSko in Moravsko te včeraj po radiu govoril predsednik dr. Hacha. Poudarjal je, da je zgodovinski 15. marec za protektorat postal znamenje varnosti in rešitve spričo grozečega vojnega požara, ki je tako hudo zadel toliko narodov. Medtem ko se prebuja zavest nove Evrope, dobiva 15. marec vedno višji in pomenljivejši značaj. Danes je namreč že simbol priključitve protektorata k socialni, gospodarski in Določila za 23 letnico ustanovitve bojevniških fašijev Rim, 16. marca. s. Uradni list fašistovske stranke prinaša določila za praznovanje 23. obletnice od ustanovitve bojevniških fašijev. Obletnico bodo slovesno praznovali po vsej Italiji, sanseipol-cristi in stražni starešine bodo mladim fašistom obujali spomin na trde ure skvadrizma in na žrtve padlih, ki so 23. marca 1919 začeli novo razdobje v zgodovini sveta. V Rimu bodo na balkonu Beneške palače ta dan izobesili zastave državnega vodstva stranke. Častno stražo bo imela stotnija skvadristov, vse-učiliške milice in Gil-ove akademije. Sprevodu, ki bo nesel zastave in znamenje fašistovskega doma v Beneško palačo in nazaj, bo poveljeval mestni zvezni tajnik. Po vseh organizacijah v državi bodo kratke proslave, pri katerih bodo govorili skvadristi. Slovesnosti se bodo na častnem mesfu udeležili ranjenci ter rodbine padlih in bojevnikov. Na sedežih organizacij bodo ta dan izobešene zastave. > Vesti 16. marca Na zadnji seji ministrskega sveta v Rimu je bil sprejet tudi sklep, da je treba pri vseh javnih stavbah 2 odstotka nameniti tudi za dela iz likovne umetnosti, ki morajo te 6tavbe krasiti. S tem so hoteli pomagati kiparjem iti slikarjem. Kitajska vlada v Čungkingu je uradno sporočila, da je treščilo na tla letalo, ki je vozilo v Cung-king načelnika angleškega vojaškega odposlanstva pri Cangkajš-kovi vojski, generala Denny-ja. Z njim se je ubilo še 12 ljudti. V Vatikanu so včeraj v navzočnosti sv. očeta pre- brali odlok kongregacije za obrede, ki potrjuje dva čudeža, prihajajoča vpoštev za beatifikacijo blaženega Contarda Ferrinija, profesorja za rimsko pravo na raznih italijanskih vseučiliščih. Hitler ie za državnega tajnika v ministrstvu za delo imenoval dr. Hansa Engela . Angleško-ameriško pomorsko poveljstvo se je šele zdaj odločilo priznati izgube v pomorski bitki za Javo. Pri tej bitki je bilo potopljenh 12 holandskih, ameriških, angleških in avstralskih vojnih ladij: križark, rušilcev in torpedovk. Poročilo potrjuje, kako točne so vse navedbe v japonskih uradnih vojnih poročilih. Angleška vlada je po sporazumu z delavskimi organizacijami izdala ukrep, da 6mejo delavci v vojni industriji izostati z dela samo, če so bolni. Za vse druge izostanke bodo kaznovani. Iz Berlina poročajo, da nemški posilanik v Ankari, Papen, najbrž ta teden še ne bo odpotoval v Berlin, ker je bil pri nedavnem atentatu lahko ranjen. Do hudega spopada je prišlo med indijskimi vladnimi četami in med skupino domačinov v I andjabu. Osem Britancev je bilo ubitih, 14 pa rajijenih. Podobno je bilo tudi v Madrasu. Tam je bilo ubitih osem Indijcev, 21 pa ranjenih. V Ankari nič ne vedo o lem, da hi imel angle- ški zunanji 'minister Eden namen odpotovati v Turčijo. Pripominjajo, da bi se stališče ankarske vlade in položaj v Turčiji nič ne spremenil, če bi tudi prišlo do tega obiska. Londonske oblasti so ustavile vse kredite za oskrbovanje purkov z okrasnim cvetjem in drevjem. Javni pnrki bodo promrejeni v zelenjadne vrtove, kjer bodo sadili fižol. Poplave na Madžarskem Budimpešta, IG. marca. s. Donava je zaradi taljenja snega tako hudo narasla, da se poplava še bolj vznemirljivo širi. Mnogo ozemlja blizu Csongrada in Bekeša na veliki madžarski ravni je docela pod vodo. Inženirske čete in civilni oddelki so silno zaposleni z reševanjem prebivalstva. Upajo, da je po ukrepih, ki so jih izdali za varnost ljudstva, število žrtev prav majhno. kulturni ureditvi Nemčije. V protektoratu se prebuja živa zavest in globoko občudovanje nad zmagoslavnim razvojem Nemčije, tako da prebivalstvo protektorata prehaja od zamisli glede pasivnega varstva vedno bolj v dejansko sodelovanje. .. . Predsednik Hacha je potem opominjal češko ljudstvo, naj se pridruži nemškemu delu, da ne bo več premagan nasprotnik, marveč voljni sodelavec Nemčije. Mi želimo črpati nove sile iz na-rodnosocialističnega nauka in politike, ki sta nemški narod povzdignila do tolikšne moči in njegove čete privedla do toliko zmag. Novi svet je že u in njegova oblika se krepi iz dneva v dan. £ato je treba delovati v skladu s to ugotovitvijo Ub spominski slovesnosti 15. marca — je zaključil predsednik Hacha — se > naše misli obračajo proti velikemu stvarniku nemške države in njegovim nepremagljivim armadam. Mi smo prepričani o končnem zmagoslavju njegovega veličastnega dela. Verujemo v novo Evropo in upamo, da bo bodočnost našega naroda, za čigar usodo smo mi najbolj odgovorni, bolj srečna. -im odo zanimali tudi naio bralce, Nekaj o nalezljivih boleznih Značilnosti nalezljivih bolezhi v iplofincm so islodnje: Vse nalezljive bolezni povzroče bole--enske kali ali klice. To so majhna, nevidna živa niija, večinoma enocelična, ki merijo po velikosti le komaj nekaj tisočink enega milimetra, pri nekaterih boleznih pa celo komaj nekaj desettisočink enega milimetra. Težko se je boriti proti sovražniku, ki napada zahrbtno, skoraj nemogoče proti Inkemu, ki ga sploh ni mogoče videti. Zaradi teh iustnosti bolezenskih kali je mogoča borba proti njim le na podlagi znanja in poznavanja stvari. Laik brez zdravniške izobrazbe mora vedeti: 1. da obstajajo nalozljive bolezni, da te bolezni povzročajo nevidne bolezenske kali ln da »e fe kali prenašajo na različne načine na druge ljudi; 2. da se je mogoče obraniti bolezenskih klic, nko vemo, kftko se prenalajo od človeka do človeka in kje napadajo in 3. da je najvažnejšo in naJuspeKtiejlSe sredstvo in pomagalo V borbi proti nalezljivim boleznim najstrožja higiena in čistoča ter izolacija, torej izločitev nalezljivo bolnega človeka iz ostale okolice. Druga značilnost nalezljivih bolezni je, da potekajo vse v smislu akutnega obolenja, torej z znaki, ki se nenadoma pojavijo s splošno pobitostjo oelega telasa in navadno naenkrat z visoko vročino. Tretja značilnost nalezljivih bolezni Je, da po veliki večini, vendar ne v vsakem primeru, zapuščajo delno ali pa celo trajno imuniteto, to se pravi, da bo ljudje, ki so preboleli določeno nalezljivo bolezen, imuni, torej za isto bolezen nesprejemljivi. 1’olcg navedenih značilnosti delimo nalozljive bolezni se takole: 1. Akutne nalezljive bolezni, na pr.i davica, SkrlatinkA, ošpice, pegavi legar, trebušni legar, griža, gripa itd.; 2. kronične nalezljive bolezni na pr.: jetika, različna kožna obolenja, kronični revmatizem ita.; 3. nalezljivo bolezni na ranah, na pr.: krčevita odrevenelost ali tetanus in številni drugi prisadi na ranah; 4. po starosti delimo nalezljive bolezni v take, ki napadajo ljudi ne glede na njih starost, in take, ki napadajo predvsem človeka v mlajših letih in Jih znto Imenujejo otroške nalezljive bolezni; 6. spolne bolezni, ki se prenašajo večinoma med odraslimi ljudmi, napadajo pa tudi nedorasle in to od dojenčkove dobe dalje ne glede na starOst in spol. :>ko pridejo otroci slučajno v dotiko s kužnimi snovmi. V naravi Človeka je na srečo urejeno tako, da se vsaj delna imuniteta, torej nekaj časa trajajoča odpornost proti nekitn otroškim nalezljivim bo-Ihzrttm podeduje, oziroma preneso od matere na otroka vsaj sa neko kratko dobo. Zaradi tega Opažamo, da se na pr. davica v dojenčkovi dobi za-ladi podedovane odpornosti pojavijA zelo redko; /a Škrlatinko pa na pr. vemo. da se ta odpornost kaže nekako do 5 leta starosti, torej za dobo, ko je otrok 'še slaboten in bi bile take nalezljive bolezni posebno nevarne. Današnja zdravniška veda ima za borbo proti nalezljivim boleznim na razpolago raalična cepiva, ki so dobro preizkušena in Uspešna. Taka cepljenja delimo V protilaktlčna Cepljenja, to se pravi, cepitno proti določenim boleznim povsem adrave ljudi, da jih tako popolnoma ali VbaJ deloma napravimo nesprejemljive za nekatere nalezljive bolezni na br. cepljenje zdravih otrok proti kozam, dalje cepljenje zdravih otrok proti davici in škr-latinkl. Istotako cepljenje odraslih proti tifusu in grlii, kar se VrSI obvezno po odredbah zdravstvenih Oblasti v določenih prilikah, ki nudijo večjo nevarnost ta razširjenje takih bolezni, posebho v , vojski In v vojnih prilikah tudi pri civilnem pre- ' blvalstvu. Posledice, ki jih taka Cepljenja puščajo, so večkrat neprijetne, splošna potrtost in visoka vročina, nad čemer se nevedni ljudje hudujejo, Čel do sedaj sem bil zdrav, sedaj to me pa cepili, zato pa sem bolan, Toda tako reaktivno obolenje po cepljenju je le začasno in kratko, kvečjemu eden do tri dni in nikdar smrtho nevarno. Ce ve* . mo, da nas tako cepljenje obvaruje težke in smrtne bolezni, potem pač radovoljno prenesemo mA* lenkOBtne posledice takega cepljenja. Nalezljive bolezni napadajo v večjem obsegu ljudi v prilikah, ki 10 «i razširjenje takih bolezni najbolj ugodne. Kadar se kaka nalezljiva bolezen razširi v večjem obsegu, govorimo 0 epidemlj.i Epidemije posameznih nalezljivih bolezni se posebno pogosto pojavljajo v vojnih prilikah. Pogoji za tako razširjenje so: 1. v velikih množinah natrpani ljudje v skupna, pogostokrat neprimerna in nehigienična bivališča; 2. pomanjkljiva higiena, nečistoča takega bivališča; 3. zaradi slabše hrane zmanjšana odpornost proti nalezljivim boleznim; 4. zaradi prenatrpanosti povečana možnost prenašanja bolezenskih kali. V sedanjih prilikah se posebno rade razširjajo naslednje nalezljive bolezni: bolezni iz tlfu- sne skupine, različne griže, kolera, mums in pa končno najbolj nevarna nalezljiva bolezen: pe* gavi legar. Pegavec Je akutna, epidemično 6e pojavljajoča nevarna nalezljiva bolezen, ki 6e razširja najrajši v poznem zimskem času ter ograža predvsem ljudi, ki živijo v neugodnih higienskih ln socialnih razmerah. Za prenašanje te bolezni od človeka do človeka je nujno potrebna uš in to predvsem uš, ki živi v obleki, ne tako pogosto glavnata uš, laeiščria uš. Potek: Oboleli človek ima v 6voji krvi ne-številno bolezenskih kali. Te bolezenske kali merijo polovico dolžine ene tisočinke milimetra. Uš, ki snu bolnikovo kri, zaužije obenem tudi bole. zenske klice, ki 6e potem dalje množijo in razvijajo kot zajedalci v črevesju uši. ki jih nekako pet dni po okužbi začne izločati z ostalimi odpadki iz svojega črevesja. Torej so izločki glavni in skoraj izključni vir te bolezni. Ti izločki se izpremenijo v prah in v obliki prahu jih ali vdihamo, ali pa 6e v obliki prahu naselijo v očeh, kjer 6e prerijeio 6kozi očesne sluznic* in pridejo tako v kri. Nevidne izločke okužene uši lahko tudi Človek s prsti, ali kako drugače prenese na hrano, oziroma v usta ter ee tako okuži. Iz tega sledi, da je edino uspešno preprečevalno sredstvo proti tej bolezni popolna odstranitev uii. Znaki bolezni Inkubacija traja 11 dni in niha od 9 do 14 dni. Inkubacijo imenujemo tisto dobo, v kateri je človek sicer že okužen, vendar še ne kaže nobenih znakov bolezni in sploh niti ne sluti, da 6e razvija v njem nevarna kal. Ta doba torej pri tej bolezni traja 14 dni. To je važno vedeti zato. da vemo, kako dolgo moramo sumljivega človeka ločiti od ostalih ljudi. Bolezen sama prične nenadoma z močno mrzlico, visoko vročino, e težko pobitostjo celega telesa, z občutkom popolne Izčrpanosti, glavobolom In trgajočimi bolečinami v sklepih. V nekaterih primerih bolezni se pojavlja značilna rdečica in zariplost obraza, občutljivost oči proti svetlobi, čemur se pridruži tudi močan nadušljiv kašelj ln vročinski Izpuščaj na ustnicah. Pri stalnem naraščanju vročine se pojavi četrti do šesti ali celo osmi dan poseben, značilen eksanktem, neke vrste pegasti Izpuščaj, kl se v dveh dneh razširi po vsem životu, pri čemur ostane navadno obraz Čist. V razliko od navadnega trebušnega legarja ali tifusa se pri pegav-cu omenjeni Izpuščaj pojavi vselel tudi na dlaneh In podplatih. IzpuMaij obstaja Iz malih, nabreklih, bledo rdečih, pozneje rjavkastih pegic, ki v poznejših dneh pokažejo v svoji sredini majhne neznatne pikčaste podkožne krvavitve. Telesna temperatura doseže 40 do 41 stopinj Celzija, iila bije komaj občutno in Zelo hitro. Končno ostaja temperatura stalno enako visoka In splošno 6lanje ee izredno naglo 6labša. Značilen Je splošen nemir bolnika in neukrotljivi nagon pO gibanju. Sedaj nastopajo že deliriji, delne omračitve uma s težkimi pri- vidi, mučna nespečnost. V lažjih primerih 6pk>šen nemir, drgetanje rok, nog in pnstov. Včasih se pojavi neutolažljivo spahovanje ali riganje. Popolna oslvelost in izpadanje las 60 pogoste posledice pri onih srečnih bolnikih, ki bolezen prebolijo. V drugem tednu bolezni je najbolj ogrožen krvotok. Naenkrat lahko pade vročina pod normalo, človek bi mislil, da je vse odleglo, toda bolnik pobledi, srce in celi krvotok odpove, radi česar nastopi neizbežna smrt. Nevama komplikacija v tej bolezni je pljučnica, ki 6e zelo rada pridruži. Znaki popuščanja bolezni se pojavijo navadno proti koncu drugega tedna in sicer najčešče okrog 12. dne, ko začne vročina postopno popuščati, dokler se v nekaj dneh popolnoma ne izgubi. Često se opazi kot posledica naglušnoeti, ki lahko 06tane za vse življenje, živčna razdražljivost, težka utrudlji-voet, drgetanje po telesu, občutki izredne slabosti in izčrpanosti ter nemožnost ostrega in zbranega mišljenja ostajajo navadno kot posledični znaki še dolge mesece. Zdravljenje je zelo otežkočeno. Pravih specifičnih zdravilnih 6red6tev ni, razen cepiva, ki ga pridobivajo iz pomorjenih ali oslabljenih bolezenskih klic, tega zdravilnega cepiva pa je danes še mnogo premalo, komaj toliko, da cepijo z njim zdravniško in 6tcežniško osebje. Nauk teh odlomkov naj bo, da posvetimo čim-več pozornosti stanovanjski in telesni higieni! V grško-rimski rokoborbi so zmagali Italijani Včeraj sta se v Ziirichu srečali meddržavni reprezentanci Italijanov in Švicarjev, da se pomerita v grško-rimski rokoborbi. Zanimanje za nastop je bilo veliko, pa en zaman, saj so bil« borb« r«s lepe. Zmagali so Italijani, brez kakšnih večjih naporov. Švicarje so odpravili s 5:2. Tako so Italijani znova potrdili, da so tudi v tej panogi športa * doma. Vsak nekaj časa na vrhu - Zdaj je Torino Včeraj se je po celi kraljevini nadaljevalo Italijansko nogometno prvenstvo. Bilo je to 20. kolo. Včeraj se je Romi nudila prilika, da se vrne na svoje mesto na čelo tabele. Na svojih tleh je sprejela nestalno Florentino. Njena naj-hujšn tekmeca Torino in Venezia sta morala na tuje po kostanj. Venezia je bila še bolj na slabem, ker je naletela na nevarno Bologno, dočim je utegnil Torino spraviti izkupiček v svoj žep. Igral je namreč proti Modem. Navedene tri tekme so bile včeraj vsekakor najvažnejše. Naše domače športnike je posebno še skrbelo, kako se bo Triestlna obnesla v Na-poliju. Tisti, ki se na moštva spoznajo, so bili mnenja, da Je Triestlna sedaj v nestalni formi in da nima v Napoliju nič izgledov na uspeh. No, pa so včeraj Triestinarji tudi svoje rekli. Glavnih lest parov je takole igralo. Roma je v resnici zmagula na domačih tleh nad Fio-rentino in dobila nadaljni dve točki. To bi bilo že dovolj za prvo mesto, kar se Rome tiče. A Imel je Še Torino svoje prste vmes. Sicer je res, da je šel v goste, toda zmagal je. In to še precej visoko. Modena mu ni bila kos, Kakor pa je bilo pričakovati, je Venezia izgubila v Bologni. In tako so je vcoraj stvar tako zavrtela, da je Torino vsaj za teden dni zasedel firvo mesto. Prav tesno pa mu sledita Roma n Venezia. Tako tesno, kakor je on njima. Tekme postajajo Zaradi tega vedno bolj zanimive, posrnno kar se tiče prvih mest. Oni na repku se bodo že kako uredili in domenili, kdo bor sftčal v B ruzred. Situacija na koncu tabelice je mnogo bolj čista kot v začetk” Rezultati v A razredu Milano — Lazio : Ambrosiana 1:0. Livorno — Livorno : Liguria 2:0. Modena — Torino : Modena 3:0. Najpoli — Triestina : Napoli 1:0. Bologna — Bologna : Venezia 2:0. Torino — Juventus : Atalanda 1:1. Genova — Genova : Milano 1:L Roma — Roma : Florentina 1:0. Po petem povratnem kolu pa je vrstni red naslednji: Torino 28, Roma 27, Venezia 26, Ge« nova 23, Juventus 22, Bologna in Lazio 21, Ambrosiana in Triestina 19, Milano, Atnlanta in Livorno 18, Florentina in Ligitria 17, Napoli 14, Modena t2. Rezultati v B razredu Tudi v B razredu so bile včeraj vse tekirte na sporedu, To je bilo drugo povratno kolo. Bari Še Letos že do 40 razprav proti navijalcem Ljubljana, 16. marca. Splošen pregled nam pokale, da je bilo na okroinem sodliču pred kaeenskim sodnikom-po-edirteem leto* do 15. ftiatea i« do 40 raftprav proti navijalcstn cen, ki so bili v«jid«l obtoženi po Slenu 7 protidraginjsk« uredbe o cenah zaradi prekoračenja maksimalnih cen, kajti mnogi prodajalci živil nikakor n« morejo doumeti, da ni dovoljeno živila prodajati nad maksimalnimi cenami, pač pa pod temi, kar j« bilo Že mnogokrat izredno poudarjeno v vseh uradnih cenikih, ki kratko navajajo, da je dovoljeno prodajati živila pod uradno določenimi Maksimalnimi denarni. Izgovarjajo se pač, da so si vračunali zakonito dovoljeni dobiček 33 odstotkov, ker bi drugače imeli izgubo, ko so neka živila, kakor krompir, mleko, jajca itd. kupovali po višjih cenah na debelo. Kazenski sodnik-poedlneo je do 13. t. m. obsodil v tem letu 17 prodajalcev živil po gori omenjenem členu na (kupno kazen HA dni zapora in 1.900 lir denarne kazni, izrekel Je od teh le 9 pogojnih sodb na dobo 1 leta. Oproščenih je bilo 14 obtožencev v smislu S-& 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov. Ostale razprave so bile preložene, da *e izvedejo dopolnilni dokazi in tasli- šljo razne priče. Med obsojenimi io bili nekateri obtoženci, ki so prišli le v drugič pred sodnika zaradi navijanja oen. Prav zanimivo vprašanje je nastalo glede zaračunavanja stroškov dostave mleka na dom. Neki posestnik i Posavja je etranki-odjemalkl mleka, stanujoči v mestu zaračunal dostavo mleka na dom ln je zato povišal ceno mleku nad maksimalno ceno 1.70 lir na 2 liri za liter. Razprava je bila pre-ložena> Obtoženec se je skliceval na raZne razbremenilne okolnosti in na strokovnjake, da je sam upravičen računati posebej dostavo mleka na dom. Neka prodajalka mleka V središču mesta je bila obsojena na 10 dni zapora in 200 lir denarne kazni, ker je mleko računala po 1.80 lir liter. Bila je že zaradi mleka svoj čas obsojena na primerno zaporno in denarno kazen. Izgovarjala se je, da ie v ceni mleka vračunala tudi stroške za voznika, ki ji je vozil mleko do mlekarne. Kazniv je tudi oni prodajalec, kdor prodaja pod roko brez živilskih nakaznic razna najnujnejša živila, ki so pod laporo in kontrolo Prevoda. Tako je bila neka prodajalka obtožena, da je prodala 2 strankama surovo maslo in sladkor po nadmaksi-matnih cenah, pod roko in brez živilskih nakoanic. Razprava je bila preložena. vedno vodi, toda samo z eno točko raz'llte pr.J Vicenzo in Padovo. Tekme so se končale včeraj takole: Savona: Savona—Alusandria 5il, Barii Bari— —Pro Patria 3i0, Pratoi Prato—Pescara lil, VI-cenza: Padova—Vicenza 1:0, Udine: Udinese—R«g-giana OiO, Fiume: Pisa Fiumana 2:1, Luccai Luc-chesa—Fanfulla 0:0, Novarai Novara—Brescia 2:0, Siena! Spezia—Siena 1:0. Vratni red do naslednje nedelje. Bari 29, Vicenza, Padova 28, Novara 27, Brescia in Pescara 24, Alessandria 23, Fanfulla, Spezia 22, Udinese 20, Savona. Pisa 18, Stena 16, Pro-Patrla, Prato 14, Fiumana 13, Reggiana 12, Luc-chese 6, Nemčija je zmagala v meddržavnem telovadnem troboju Kakor smo v našem časopisu že omenili pred več dnevi, je bila včerajšnja nedelja tista, ko »o se v Berlinu sestali najboljši telovadci i* Nemčije, Italije, Madžarske In Finske. Zanimanje za to telovadno srečanje je bilo posebno v nemški prestolnici Selo veliko. Na tekmovanje pa so prišla samo tri državna zastopstva. Manjkali so sijajni finski telovadci. Zanimivi telovadni nastop je bil v znameniti berlinski fcportnl palači. Tekmam Je prisostvovalo več kakor 10.000 gledalcev. Telovadne mojstre je nosetil tudi sam voditelj nemškega športa von Tschammer und Osten. Naslov prvaka v tem meddržavnem triboju 6i je priboril mladi Nemec Hel-muth Bantz. Najimenitnejše so bile njegove vaje, ki jih je izvajal na konju, bradlji in pa v prostih vajah. Strogi sodniki so mu prisodili 117,2 točki. Samo za dve desetinki točke slabši je bil njegov rojak Willy Stadel, ki si je pridobil le 117 točk. Že iz navedenih dveh rezultatov Je dobro videti kako lepa borba je morala to biti. Vrstni red ostalih tekmovalcev pa je naslednji: Pataki (Madžarska) 116,6; Toth (MadŽ.) 115,4» Viarkoe (Madžarska) 114,2; Ougllelmettl (Ital.) 114.1; Graueh (Nem.) 118,6; Kfoetsch (Nem.) in Amideo (Ital.), kl sta dosegla enako število točk 113j*t Perečo (Ital.V 118,31 Fiaravatitl (Ital.) 112,4 ltRadnji je btl Madžar Mogyejrossy, kl Ja spravil skupaj ill,7 točk. • i »V# il.-., , . . j Novice Iz Ribnice Poroka. Danes sta se poročila V Župnijski cerkvi v Ribnici gdč. Arko Ivanka, p. d. Rajhova, in g. Mirko Mohorič, občinski uradnik In organist. Uglednemu paru želimo na življenjski poti obilo blagoslova in 6reče! Radič in špinača Včeraj smo na našem trgu prvič v letošnjem trgu imeli priliko kupiti radlč in špinačo. Gospodinje eo se za oboje skoraj trgale; pa tudi ni čudno, če pomislimo da je bilo v zimskih dneh le težko dobiti na trgu zelenjavo. Zdaj so nač taki Sasi, da zelenjave ni. To so najbolj kritični Časi za naše gospodinje, ko svojim domačim no morejo postreči e svežo zelenjavo. V prihodnjih tednih in fheseelh bo to znatno boljše, saj bo prišla na trg kmalu tudi domača solata, domači radič in Špinačo, razen tiste, ki jo pripeljejo iz južnih krojev. Včeraj so, kakor rečeno, pmpeijali vertike količine krasnega tržaškega in goriškega radiča in svežo špinačo. Pa tudi cvetače je prišlo dovolj na Pripeljani radič In špinača pa sta bila še precej draga, in meščani, posebno ne preveč denarni, komaj čakajo kdaj bodo Trnovčanke ln Krakovčanke pripeljale svoje pridelke, ki za uvoženimi mti malo ne zaostajajo. Na mizo bodo vedno bolj prihajale zdaj zelenjadne jedi, kl si jih že skoraj Vsi zelo želimo, Earl Derr Bigjters UMA 80 ) Cliarli« ln njegov Šef sta se spogledala in skupaj stopilA v vežo. — »TarneverrO,« j« rekel Set polglasho. »Saj sem vedet Oglejte si njegove čevlje.« Chan Je trmasto odkimal » glav«i »Tu nekaj fll t tedu,« jo vntrajal. »NI v reduf Neumnost! Kaj vam pa Je. Charller« iPopolnom« napačno,« Je nadaljevali Cltan. »Človeka, kl ima takšen alibi, ne boste mogli kar tako prijeti. Vse zlomljene iglo sveta vara ne bodo prav nii pomagale.« »Po vašem mnenju Je vs* stvar šel* v povojih?« »Doslej Že. Toda Jaz le nisem pri kraju svojih močL Pu* stite me. da premislim. Za to mora biti nekje kaka raalaga. Oh, počakajte! Prašim, stopit« spet nazaj noter!« Skupin« ob Ulici Je polna pričakovanja pogledala. »Prosiim, ostanite Se trenutek na svojih sedežih,« je prosil dlan. »£eit hip bom Se nazaj.« skozi stranska vrata je Smuknil v kuhinjo in na kratko go StreŽaJ Je pogledal navzgor ▼ svestl sl krivde. »Tisočkrat t prosim za odpuščanje! Nikakor ni bilo prav in kaj takšnega *1 ne bi upal dovoliti v nobenem dobrem gospodinjstvu, toda včeraj je bilo vse skupaj tako brezglavo ln mi nismo nič večerjali I Zato smo so usedli h kavi — saj stno je zares bili potrebhi...«i »Kdo Je eedelf« »Ana in jaz, sir.« »VI in Ana sta s« usedla fcem za mino, ko so drugi gostje odšllf Kje sta sedeli vuf« »Tam zgoraj, kjer sedi zdaj mr. Martino, sir.« »In Ana — kj« Jo sedela Ana?« »Sedela Je tu, #lr!< In Jessop je položil svojo roko na Tar-neverrov naslanjač. Trenutek je strmel Chan s steklehimi o?mi v strežaja. Potem j* globoko vzdihnil, kakor da bi po dolgem ipotovahju zagledal pred Seboj oilj, »Kje je fcdaj Ana?« J« vprafcal. »Mislim, drbc v gvoji sobi agoraj.« Charlie Je prikimal ln ukazali Spencerju: »Privedite ml nemudoma to žensko.« Potem se je nbmll k sedečim. »NaS kratki poskus je končanj prosim, pojdite spet nazaj v stanovanjsko sobo.« Vstali so in molče odkorakali skozi vežo V nasprotno sobo. Charll« in njegov šel st« počakala pod stopnicami, let ni zinil besedice, pa tudi za Chana je kasalo, da se mu ne <1 jubi govoriti. voril a Wu Kno llingom. Molk se je pogreznil nad družbo v je- Tedaj se je zgoraj pojavil Spencer v spremstvu Ane. Počasi sta dilniol in celo nedolžni SO boječe in tesnobno gledali predse, prihajala navzdol. Z nenavadno žarečimi očmi Je gledal Chan v Tedaj Je prilel nazaj Charlie, nenavadno živahen in z odločnim.oči sobarice, ki je hladno in Odločho vračala poglede. , Lataiom na obrazu. »Pojdita j menoj,« Ja rekel, Jo odvedel y sobo In nekaj tre-' »JesMp!« Je zaklical. |nutkov zamišljeno gledal na njene noge. Nosila je črne visoke Strel*] Je otitno prastraha »topil bliS*. »Prosim, goapod čavlj*, ki »o se skladali a preprosto črno obleko. Desna noga Je komisar*« i bila videti v Členku nekoliko močnejša kakor leva. »Jsssop, ali so potem, ko m gospoda odili pro2, sedeli drugi »Ana, Jaz Imam do vas svojevratno Željo,« j« rekel Chan. ljudje f»ri miri?# 1>AU bi sesuli »voj desni Čevelj,« | Brez besede se Je usedla In začela odvezovati Čevelj. Pojavili se je Tameverro ln se postavil detektivu ob stran. Zdelo se je, da Chan tega ni opazil. Vzel je Ani težki čevelj iz rok, ga obrnil in s svojim žepnim nožičem prerezal gumijasti podplat. Pokazal »e je drobni konec zlate igle. Z zmagovito kretnjo ga je dvignil navzgor. »Vi vsi ste priče!« Je vzkliknil in se obrnil proti Ani. »Res ste bili neprevidni. Ko ste poteptali orhideje, niste prav nič opazili tega dokaza za vašo krivdo. Če ljudje ne bi bili tako nepazljivi, bi bilo moje delo silno težko.« Ogledal 6i je čevelj natančnejše. »Ob straneh vidim usnjate trakove,« je nadaljeval. »OSividno za zaščito členka. Ali se vam je primerila nezgoda?« »Jaz — jaz sem si — tflotnila členek, prad davnim Sasom,« Je komaj sllino odgovorila. »Zlomila?« je Vzkliknil živo Chan. »Kdaj? Kakof Ali niste plesali na nekem odru, ko ee je to zgodilo? Gotovo — tako se je zgodilo! Vi »te bili nekoč — žena Dennyja Mayal« Ana Je stopila korak proti njemu. Njene oči so trmasto Žarele in bile negibne, toda njan temni obraz je prebledel kot pesek na obrežju Waikikija. Itiri in dvajseto poglavje. Tenčioa Je padla. Charlie se je obrnil na Tarneverra, v čigar očeh j^ bral nehoteno občudovanje. Smejal so je. »Postal 6eitt nekam okoren,« je rekel. »Ta ženska ni slučajno tu. Ko ste se vi naselili t Hollywoodu kot jasnovidec, sta rabili — kaj? Vohune, vohune, kl so vse povsod prisluškovali in va« prinašali na nos vse brbijarlje iz filmske naselbine. Zena Valega brata Je doživela nezgodo in ni bila več sposobna, da bi le naprej izvrševala svoj poklic. Ostal« Je eama brez Sredstev. Vi ste jo poklicali k sebi. Kaj je bilo naravnejše ko io. Pomagali ste ji do alužbe, d« bi vam mogla biti v pomoč.« Uradni razglasi Določba za prihajanja in odhod iz Ljubljana Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi (Ionu S. kr. ukaza * dne 3. maja 1941-XIX St. 201, glede na svoje naredbe z dne 6. februarja 1942-XX St. 17, z dno 17. februarja 1942-XX It. 28 in z dne 27. februarja 1942-XX št. 32, smatrajo? za umestno, da se zadevni predpisi vzporedno in izdajo v skupnem besedilu in po ustreznem sporazumu z voj. oblastvom, odreja: V H© osebo v starosti nad štirinajst let morajo imeti za odhod z ozemlja obMns Ljubljana, _ kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna Črta, ali pa za prihod r to ozemlje redno propustnico in smejo prehajati edinole preko nadzornih postaj ob cestah In železniških progan, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam. St. Vidu, Klečam, Ježici, TomaJevenm. Hrastju, Zalogu, Do-brunjam, Škofljici in Studencu-Tgu. Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej •menjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naBtetih, se uporabi orožje. in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponofl, t. j. od 20. do 6. ure, pa brez poziva. Člen 2. Prepustnica se isda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora, izvzemši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih alf poveljništvlh: a) v občini Ljubljana pri okolišnih policijskih stražnicah, b) v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjein postajnem poveljništvu kr. karabinjerjev. Člen 3. Propustnica mora biti kolkovana s kolkom L 0.50 in opremljena s fotografijo, če pHza-detl nima osebne izkaznice ali kake druge po členu 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX st. 7 enakovredne listine. Podatki listine se morajo vpisati v propustnico. Člen 1,-Posebna propustnica po tej naredbi se ne zahteva od oseb. Iti imajo redno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhatanje z niega. Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana znotraj kontrolne črte iz člena 1., pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljana znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez propustnice ali z zastarano propuitnico, se takoj zapre in se kaznuje. Če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ih v denarju od 100 do 3000 lir. Za sojenje takega kaznivega dejanja je pristojno vojaško vojno sodišče. Clen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1Q42-XX Št. 17, z dne 17. februarja 1942-XX it. 28. ifl Z dne 27. februarja 1942-XX št. 32. Ljubljana, dne 9. marca 1942-Xa. Visoki komisar ca Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. r ;,rBa$adilo za prisego županov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X Št. 291, na podstavi kr. uredbe z dne 26. dec. 1941-XX št. 1583, s katero se razteza Veljavnost osnovnih zakonov Kraljevine na ozemlja, priključena » kr. ukazoma r dne 3. maj« 1941-X1X št. 291 in z dne 18. maja 1941-XfX Št. 452 in glede na svojo naredbo z dne 24. Januarja 1942-XX št. 12 odreja: Clen i. Besedilo Člena 10. naredbe t dne 24. januarja 1942-XX št. 12 še zamenjuje z naslednjimi Prezzi ImbeMIblll Ouslita insuperabite Produzione della piu grande fabbrlca italiati« Ifondatt rtel 1920) Chledet« prezzl o cempioni e............ I A N I 1AMI DA fcASOl REZILA ZA BRITVI RfeZlIA Neprekosljive cene • Nedosežna kakovosl • Proizvodnja najvaisja italijanske rvornioa |urt#fwvt|«n« Ist* 1920) Zahtevajte eene In vzorce ne ..»••• • INDUSTRIA LAMINATI ACCIAIO A CA Ul (MEHONK) Caaelfa postale 41 UHldo ttsccale * MILANO Potabna pliarna v MILANU Via s. Mana »„ iai. to.itr Via t. Marta 11, teL so.sir »Zupan in podžupan morata pred nastopom svoje dolžnosti priseči pred Visokim komisarjem ali funkcionarjem, ki ga on odredi, takole: .Prisegam, da bom zvest Kralju, Cesarju In Njegovim Kraljevskim Naslednikom; da se bom zvesto ravnal po ustavi in drugih državnih zakonih; da bom izpolnjeval svoje dolžnosti marljivo in z vnemo za občno blaginjo in v korist uprave in spravljal svoje vedenje, tudi zasebno, vedno v sklad z dostojanstvom svojega položaja. Prisegam, da nisem In tudi ne bom član združenj ali strank, katerih delovanje bi se ne skladalo z dolžnostmi mojega položaja. Prisegam, da bom spolnjeval vse svoje dolžnosti samo v korist nerazdruiljive blaginje Kralj«, Cesarja in domovine.’ člen 2. T* naredbi sfopl v veljavo na dan objave v »Službenem lista« z« Ljubljansko pokrajino. * iubljana, dne 4. marca 1942-XX. Visoki komisar n Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Cena enotnemu obedu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. meja 1942-X1X št. 291. glede na člen 4. naredbe z dne 7. oktobre 1941-XIX št. 124, glede na člen 2. naredbe z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 in glede na naredbo ■ dne 5, marca 1942-XX št. 87, odreja: Člen 1. Cene enotnemu obredu za večerjo ob sobotah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah i gostinskih obratih se določajo takolei v obratih posebne kategorije ..... 'L. 15.50 V obratih L kategorije ...............I- 13.50 v obratih IL kategorije ...............L. 11.— ▼ obratih UL kategorije ...............L. 8.73 v obratih IV. kategorije ...............L. 5,— če se ne vzame druga jed, se zgoraj določen'- cene znižujejo za 4 lire v obratih posebne in I. kategorije, za 3 lire v obratih II. kat., za 2.75 lire v obratih III. in za 2 liri v obratih IV. kategorije. Clen 2. Ostale določbe Iz naredbe t dne 29. oktobra 1941 -XX št. 140 ostanejo nespremenjene. člen 1. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. marca 1942-XX. VisokJ komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. Ukinitev postanka pri vseh potniških vlakih na postaji Ljubljana—Rakovnik PrlčenSl * nedeljo, IS. marca t. 1., se ukinejo do nadaljnega na postaji Ljubljana-Rakovnik postanki pri vseh potniških vlakih. Potniki iz Ljubljane, namenjeni na Dolenjsko, bodo morali vstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor in oni na Dolenjskega, namenjeni v Ljubljano, bodo morali izstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor. Isto Volja tudi ta odpravo prtljage. Ljubljana čez nedeljo Ljubljana, 16. marca. Tudi v soboto hladno vreme ni jenjalo, še več: pričelo je naletavati babje pšeno in pršiti. Ker se je živo srebro vrtelo blizu ničle, mita babjo pšeno in pohleven dežok pripomogla, da so se ceste in hodniki spremenili v imenitno drsnice. Posebno t asfaltom tlakovane ceste. Ljudje so hodili, pa čeprav ee jim je še tako mudilo, sila previdno in počasi. Mnogim je šlo sicer po sreči, pri tem »o seveda pazili, kar se da, marsikdo je pa tudi padel. Na srečo poledic«, ki Je trajala celo soboto in še v nedeljo v zgodnjih dopoldanskih urah, ni terjala kakšnih večjih nesreč in poškodb, da bi morali posredovati naši vestni reševalci. Sicer pa je bila včerajšnja nedelja pusta, čeprav smo že sredi marca, ko bi že moralo sijati prijetno pomladansko sonce. Vreme 40 mučenikov •— na ta dan je bilo namreč lepo sončno — se je začelo Že nekam kujati. Mislimo ipa vendar, da vreme v naslednjih dneh ne bo postavilo na glavo starega izročila, ki pravi, da bo 40 dni takšno vreme, kakršno je na »dan 40 mučenikov. Ljubljančani so ostali včeraj doma, £e dopoldne so bile razprodane vstopnice zo vse kino predstave, pa tudi vse gledališke pred-i stave so bile zasedene do zadn jega kotička. ( Tisti, ki jim ni za kino ali gledališče, so jo ■ ubrali v gostilnico, kjer so kaj malega pojedli i in zalili večerjico z nekaj dečki dobrega vinca. Novice ii Države Podružnice Rimske banke v Dalmaciji. V okviru raznih gospodarskih ukrepov, ki naj bi uredili mirno gospodarsko življenje v Dalmaciji, se nahajajo tudi ustanovitve novih podružnic Rimske banke v dalmatinskih mestih. Tako bodo nove podružnice začele kmalu poslovati v Splitu, Šibeniku in Kotorju. Tako se bodo novopriključeni kraji čim prej vključili v gospodarski okvir države. Trgovanje med Dalmacijo in Hrvatsko. Da bi se spravili v svol naraven tek trgovinski odnožaji, med italijansko Dalmacijo in Hrvatsko, Je bilo po sporazumu sklenjeno, da bo hrvaška vlada položila pri svoji narodni banki znesek 80 milijonov kun za finansiranje izvoza iz Hrvatske v Dalmacijo, po drugi strani pa Je italijanska vlada položila znesek 12 milijonov lir za podpiranje izvoza iz Dalmacije na Hrvaško. Zgodba otroka, ki ni hotel k svoji materi. Pred beneškim kvestorjem sta se nedavno zglasili dve ženski. Ena je bila tridesetletna in je nosila v naročju dojenčka, druga, stara okrog 50 let, je vodila za roko sedemletnega dečka. Obe sta imeli isto stvar na srcu. Sedemletni deček je bil _ otrok mlajše ženske, pa ga je kmalu po rojstvu morale zavoljo revščine oddati v sirotiŠČe, od tam pa ga je v/.ela v rejo starejša ženska. Deček 6e je bil svoje dobrotnice tako privadil, da se od nje sploh ločiti ni hotel in jo je zmerom imel za pravo mater. Ko pa se je iprava njegova mati oglasila, da bi ga vzela, je deček sploh poznal ni. Tudi nobena beseda ga ni ganila in odločno je odklonil, da bi odšel z njo. Toda tudi nad njegovo dobrotnico, drugo mater, je prišla stiska, in ženska se je morala, čeprav nerada, odločiti, da bo dečka Izročila ali pravi materi ali pa »irotišču. Tako se je tudi ona znašla pred predstavnikom oblasti in skušala doseči, da bi ji otroka začasno vzeli in oddali v zavetišče, kajti z malo pokojnino po svojem možu, ki je bil gondoljer in je pri reševanju nekega utopljene« utonil, pa zato dobil srebrno vojaško kolajno, ne more več živeti obeh. Kvestor je poskušal dečka izročiti njegovi materi, toda otrok se je tega tako odločno branil, da se je kvestor nazadnje odločil in ga izročil v oskrbo nekemu zavetišču. Za nos potegnjen bogataš. Prav poučno zgodbo je doživel bogat milanski industrijec, ki je s svojim denarjem prišel do poznanstva z 20 letno Annamarijo Magazzini, ženo nekega gostilničarja. Zaljubljeni starec se je dal speljati na led, kajti mlada Žena mu je zatrjevala, da se je od svojega moža ločila in misli ostati pri njem. Bogataš ji je za visok denar uredil krasno stanovanje, poiem pa ji nakupil še zlatnine za 50.000 ildr, gotovine pa ji je dal nad 100.000 lir. Mlada znanka ga je znala pod različnimi pretvezami izmozgavati in nazadnje ga jo navlekla celo s tem, da se je njen oče ubil, ker da je (poneveril veliko vsoto pri svojem delodajalcu in bogataš ji je dal 40 tisočakov v ta naimen. Silno razočaran pa je bil industrijec, ko so mu prijatelji prinesli na uho, da ga mlada žena vara in da ne le da ni ločena od svojega zakonskega moža, temveč tega moža celo redno ipodpira in je ves od njega iztisnjeni denar porabila za olepŠanie in ureditev moževo gostilne. Bogataš je oba zakonca ovadil kot goljufa, toda pred sodiščem ee je zgodba razjasnila, obtoženca pa sta bila oproščena. Turlnska hranilnica darovala 7,000.555 lir za dobrodelne namene. Turlnska mestna hranilnica je velik in dobro vpeljan denarni zavod, ki ne posluje le v mestu svojega sedeža, temveč tudi v drujfih pokrajinah Piemonta. Za stoletnico obstoja jo uprava hranilnice sklenila darovati 7,000.000 lir za razne dobrodetile ustanove ln podporna društva. Razen tega je namenila poseben znesek tudi za podeljevanje nagrad za vnete in napredne kmetovalce, k,i se bodo najbolje izkazali pri bitki za žito. V treh vrstah... Preteklo nedeljo Je spodnještajerska mladina zbrala po raznih mestih za zimsko pomoč 250.000 mark. Koroški dnevnik v svoji nedeljski številki v daljšem Članku obravnava, kako koristno je sočivje in da ga bo treba od leta do leta več. Ne samo, da bo treba obdeluti javne in zasebne vrtove, ampak bo morali biti obdelan tudi vsak košček tovarniške plodne zemlje in pa obširne gmajne, ne le na Koroškem, marveč tudi na Gorenjskem, kajti podnebje v obeh deželah je kakor nalašč za gojenje sočivja in zelenjave. Razen dovoljene količihe semen bo na razpolago kmetovalcem tudi umetno gnojilo, da bodo zemljo še bolj poplemenitili. V Stnncžičah pri št. Vidu so imeli pred dnevi prvo zborovanje narodno socialistične stranke. Govoril je vodja krajevne skupine. Govor je bil preveden tud,i v slovenščino. Koledar Danes, ponedeljek, 16. marca: Hilarij, m. Torek, 17. marca: Jedert, d.- Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Vadnici državne učiteljske šole v Ljubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole sporoča, da prično učenci in učenke obeh vadnic prihodnji ponedeljek, dne 16. marca (učenjke) oziroma torek, dne 17. marca (učenci) z nadaljevanjem pouka. Pouk bo v nekoliko skrajšanem obsegu v učilnicah 1. deške ljudske šole na Ledini. Za vadnici so določeni naslednji dnevi in ure: 1. deška vodnica r torek, sreda, četrtek in petek popoldne od 14.45 do 18; 2. dekliška vadnica: ponedeljek, torek, četrtek in sobote od 11.15 do 14.30. — Ravnatelj Ivan Prijatelj. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hiSo! Kupite jo, stane ie 3 lire! Pobiranje smeti po Ljubljani je bilo na nekaterih krajih moteno ter je zato zastalo. Mestno poglavarstvo zato o>pozarja_ V6e prebivalstvo. da mestni smetarji pobirajo smeti po stalnem vrstnem redu. Če torej smeti na določeni dan niso pobrane, jih bo smetar gotovo pobral takrat, ko tisti okraj spet pride na vrsto. Stanovalci okraja naj pa potrpe in pripravijo zaboje s smetmi za prvi naslednji redni dan pobiranja. Če smetarji ne pridejo, se to vedno zgodi samo iz opravičljivih razlogov, ki niso odvisni od poslovanja mestnega cestnega nadzorstva. Opominjamo pa, da je nedopustno puščati polne zaboje s smetmi po več dni na cesti, ker je to proti higienskim predpisom. Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 10. marca: zaprto. Torek, 17. marca ob 17.30: >Lepa pustolovščina.« Red Torek. Sreda, 18. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt.« Red Sreda. Četrtek, 19. marca ob 14: »Princeska in pastirček.« Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17.30: »Zaljubljena iena.« Izven. Znižano cene od 12 lir navzdol. Opera: Ponedeljek, 16. marca: zaprto. Torek, 17. marca ob 17: »Orfej in Evridika.« Premiera. Red Premierski. Sreda, 18. marca ob 10.30: »Evgenij Onjegln.« Red B. Četrtek, 19. marca ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« Izven. Drama pripravlja v režiji g. Milana Košiča premiero Bernauerjeve in Oesterjeve veseloigre »Konto X«. Avtorja jo imenujeta veseloigro o ljubezni in drugih nemodernih rečeh. Osrednji lik je vodja advokatske pisarne Izidor Srakoper, komična vloga Velikega formata, ki nosi vse dejanje. Delo je doživelo na najrazličnejših odrih rekordno Število repriz. Nenavadno zabavna vsebina ln dobro karakterizirane osebe dajejo igri mnogo mikavnosti. Igrali bodo: generalico —- Gorinškova, Ull, njeno hčer — Starčeva, Oskarja, njenega sina — Blaž, korvetnega kapitana, očeta — Bratina, odvetnika Šolarja — Nakrst, Izidorja Srakoperja — Gorinšek, Piškurja — • Košič, njegovo leno — Rakarjeva, Zamorška — Košuta. Abonenti«reda Torek bodo imeli v torek ob 17.30 uprizoritev Flersove, Cailavetove in Reyeve salonske komedije »Lepa pustolovščina«. Igra ima svoj naslov po begu neveste tik pred poroko. Za-pletljaji, ki nastanejo s tem, da ji sledi njen mladostni prijatelj, so humorni in ustvarjajo razne nepredvidene situacije in presenečenja. Režiser: J. Kovič. Pavla Golie mladinska igra »Jurček«, katere prva letošnja uprizoritev bo v nedeljo, 22. t. m., slika dogodivščine revnega dečka, ki doživlja skupaj s tremi popotnimi godci razne zgodbe. V igri nastopajo bajna bitja: Veter, Nevihta, Snežak, ¥ozdni možički ter živali: kamela, ,opica in pes. 'ravljični svet bo dal mladini skupaj z učinkovito glasbo, ki jo je komponiral Bojan Adamič, obilo zabave. Režiser in inscenator: inž. arh. B. Stupica Abonenti reda B bodo imeli v sredo ob 10.30 na kar posebej opozarjamo, uprizoritev Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« v naslednji zasedbi: Larina — Poličeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Španova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremln — Lupša, Filipjevna *— Golobova, Triquet — B. Sancin, stotnik — Skrabar, Zarecki — Dolničar. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, koreograf: inz. P. Golovln. 1 iSBBBiaaaiis S. t. ven Din« KRIMINALNI ROMAN I Policija, ki je prihitela tj«, ie mogla ugotoviti sledove ne le na stezi, k1 je držala k hiši. pač pa tudi na stopnicah pred vrati in na hodniku. Ura še ni bila osem zjutraj, ko aam je Markham sporočil novico o novem umoru v Greenejevi hiši. Šele koinaj sem vstal in pravkar pil kavo v knjižnici, ko je prišel. Currle, perzvesti sluga, je ob njegovem prihodu kar osupnil. , »Hočete poklicati Vanceja, Van Di-ne?« mi je dejal, ne da bi me l eilC samo besedo pozdravil. »Zgodilo se je nekaj zelo hudega!« Odhitel sem klicat Vanceja, ki je naglo prispel, oblečen kar V domacO-haljo. »Dragi Markham, kaj je vendar, Nikdar me še nisi tako zgodaj obiskal?« »To ni obisk,« je ve" zbegan odgovoril Markham. »Chester Greene je ubitil« Vanče si Je prižgal cigareto, se obrnil h Currieju, ki je bil n« klic takoj skočil bližje, »ter mu naročil: »Pripravi kavo.« Potem se je usedel k ognju in sprašujoče pogledal Mark-hama: »Spet isti skrivnostni tat, vsaj 19 tako se ml zdi! Zares vztrajen človek je to. moramo reči. Ali je srebrnina izginilafe »Ne, ostala ie nedotaknjena, Vanče,« Je odgovoril Markham in se grenko nasmehnil. »Zdaj mislim, da lahko brez nadaljnjega opustimo misel na kakšnega tatu. Bojim se, da je tvoj Suni u^f&viSeH; da, res, tvoje bistro oko, ali recimo intuicija te nikdar ne vara...l Sproot je telefoniral novico malo pred polnočjo. Stražar pri Osrednjem uradu je poklical Ilefitha. ki je prispel h Greenejevim približno pol ure pozneje Heatb pa mi je telfefohi-ral okrog sedmih zjutraj. Odgovoril sem mu, da se mi je mudilo in da iato nisem mogel ugotoviti kaj dosti podrobnega. Vem samo to, da je bil Cne-ster snočl ubit ob isti uri ko julija, ne dosti po pol dvanajstih.* »V svoji sobi?« fe vprašal Vanče in pri tem srebal kavo, s katero mu je bil postregel Currle, »Zd,i se mi, da je bil Ileath dejal, da g« J* našert v spalnici.« »Ali je bil zadet od spredaj?« »Da, v srce in sicer čisto od blizu.« »Silno ranimlvo. Posnetek Julijinega umor«,« je pomrmral zamišljeno Vanče. »Stara hiša je hotela novo Žrtev. Toda, zakaj je moral biti to vprav Chester? Kdo je prvi ugotovil »ločin?« »Narednik nam Je sporočil, da se Je bil *ločin odigral okrog ipol dvanajstih, kmalu potem, ko so se bili vsi domači podali vsak v svojo sobo. Šibila, ki je tedaj še brala, je slišala strel. Vstala je, nekaj trenutkov poslušala, potem pa stekla po stopnicah V stanovahje za služinčad. Prebudila je Sproota in potem sta se skupaj vrnila v Chestrovo sobo. Vrata so bila odprta ln luč prižgan«. Chester Je sedel blteu mize. Sproot se mu je približal in ugotovil, da je mrtev. Oohi* tel je takoj iz sobe, jo zaklenil s ključem ter obvestil o dogodku policijo in dr. Von Blona. ,Jaz sem prižel pred zdravnikom, ki ga ni bilo doma In ni mogel priti tire} kot Šele okrog ene', ml je dej a tleath. ,Zato mi Je bil« dana možnost pogledati malo *a sledovi stopinj. Tudi tokrat sem ugotovil, da j« bil nekdo prišel v hišo in potem spet odšel malo prej, preden je bil izvršen zločin. Po; klal 6em stražarja in mu naročil, naj pokliče Snitkina, enega mojih najbolj slh policistov. Ko smo šil za stopinjami, smo odkrili mokre madeže in potom n« glavnih vratih prav takšno. Če* pet minut me Je Snltkln poklical na cesto. Naročil sem mu, naj premeri vse sledove, kolikor se le d*'. .Toda zdaj je boljše, če gremo brž tja...« »Tudi Jaz?« »Da, želim, da greš * menoj.« — Markhamov glas je Dil povsem iskren. »Tudi jaz to Selim,« Je dejal Vanče ter naglo stopil iz sobe, da se obleče. Od Vancejeve hiše, ki je stala ob Cesti 8 a, pa do Greenejevih je bilo z avtomobilom le nekaj minut daleč. Našli smo policijskega stražnika pri mrežastih vratih, drugi pa je bil malo vstran. V sprejemnici *e je Heath živo razgovarjal z nadzornikom Moranom, ki je bil pravkar prišel. Policista sta čakala n« ukaz prav blizu okna. Hiša je bila pogreznjena v globok molk. Nobenega družinskega Člana ni bilo na vzočnega. Narfcdnilc je bil videti, kakor da Je izgubil svojo običajno surovost. Stisnil je Markhamu roko ter ljubeznivo pozdravil Vanceja. Zastrmel le jc vanj s ^preplašenimi očmi: »Imeli ste vi prav, gospod Vanče, Zločinec nadaljuje ■ svojim delom in ne moremo reci, do kod ho prišel.« Narednik je skočil v Chestrovo sobo, kjer pa ni našel nič drugega nenavadnega kot umorjenca, sedečega na svojem stolu. Čez kakšne pol ure se j[e vrnil v jedilnico, kjer sta ga čakala Sproot in Šibile. Njuno zasliševanje se je šole komaj začelo ,ko je prišel dr. Von Blon. »Vrnil sem se z njim gor,« je dejal Heath, »ln on je nadaljeval s pregledovanjem trupla. Hotel je Še Ostati, toda jaz sem bil proti temu. še nekaj minut je (tovoril e Šibilo, potem pa ie je poslovil.* Po Von Blonovem odhodu sta prišla še dva policijska agenta. Spet sta po tekil dve url zasliševanja domačih. Toda nihče, razen Šibile, ni izpovedal, da bi bil slišal strel. Gospe Greenejeve niso zaslišali. Bolniška strežnica gospodična Craven jo je našla spečo la narednik se je odločil, da je ne bo motil. Kakor je strežnica potem še izpovedala, je spala tudi Ada, ki je šla spat malo po deveti url. Rex Greene je v svojih različnih odgovorih zašel v protislovja. Dejal je, da je bil še po enajsti uri zbujen, torej do tedaj, ko je nehalo snežiti, deset minut pozneje pa da se mu je zazdelo, da sliši pritajen šum, kakor da je nekdo previdno odprl vrata. Stvari ni pripisoval nobene važnosti in se je je spominjal samo Zaradi tega, ker je Heath tako siliil vanj z vprašanji. Malo prej, preden je zaspal, pravi, da je pogledal na uro, ki je kazala enajst in pet in dvejset minut. »Če je Rex govoril resnico,« je razlagal Heath, »bi bil moral slišati dvajset minut pred umorom, da so se odprla vrat«. Tisti trenutek ni nihče vstal. Poskušal sem ee poglobiti v to nenavadno stvar, pa se je vselej premeteno izognil viprašanju. Njegova ura kaže natančno toliko kot moja. Pa naj že bo tako ali drugače, vrata bi bil lahko zaloputnil veter in Rex bi si bil lahko mislil, da sliši r sobi ropot, ki je v resnici prihajal s ceste.« Ko je končal zasliševanje, se Je vrnil v svoj urad, stražo pa pustil tam. V prvih jutranjih urah se je vrnil h Greenejevim ter odredil, da mora vsak ostati v svoji sobi. kjer je Sproot po navodilih, ki jih je prejel, vsem postregel z zajtrkom. un Andre jčkov 3 o ž e m Žalost in veselje Risal Jote Beranek zzs. Besedilo priredil Mirko Javornik R o m o n v slikah milimi n K 472. Zavila sta čez dolinico k potoku, kar za njima nekaj zasumi. Viljem se ozre in vidi Indijanca Hoaksla, ki je stal, kakor da nečesa pričakuje. Vprašal ga je, zakaj ne spi in če morda česa potrebuje. Indijanec je odkimal. V '4 ! & Vprašala sta ga, koliko je ura Pogledal je na zvezde ter jima povedal. Viljem ga je poslal po kozarec vode studenčnice Kakor brzonoga srna )e stekel sin gozda po rosni travi. Noge so se mu komajda dotikale tal pri lahni, gibčni hoji 474. »Ali ni zal dečko, ta rdečekožni Hoaksla?« je rekel Viljem lomažu, ko mu je Indijanec prinesel vodo. »Zvest služabnik ie in znanec v New Yorku mi ga je dal za spremljevalca nalašč, ker je zelo prebrisan in vajen vseh gozdnih steza.« Kako je v Ameriki z bencinom in konzervami Amerikanci se morajo odpovedati konzervam, ker so Angleži izgubili Singapur Ameriški petrolejski magnat TTarold Tckes .ie izdal odlok, da morajo podjetja, ki prodajajo petrolej in druge podobne proizvode, v bodoče omejiti svojo prodajo kar za 25 odstotkov. V Karaib-6kem morju in v Mehiškem zalivu 6e petrolejske ladje naprej potapljajo, in 6pričo tega so morali biti izdani zelo 6trogi ukrepi, piše v eni svojih zadnjih številk »La Stampa«. Med 28. lebruarjem in 1. marcem so morali priglasiti svoje avtomobile vsi tisti, ki se z njimi vozijo po 6vojih poklicnih poslih. V bližnji bodočnosti bo uvedena splošna omejitev porabe bencina in z 2. marcem 60 že začeli veljati zelo 6trogi predpisi glede vožnje z avtomobili. V Združenih ameriških državah so imeli pred vojno kakšnih 30 milijonov avtomobilov vseh vret. Dejstvo, da bo odslej dovoljeno posluževati 6e avtomobila le tistim, ki ga nujno potrebujejo pri svojem poklicnem po6lu, kakor tudi dejstvo, da je bila omejena potrošnja bencina* je zbudilo v deželi veliko nezadovoljstvo. Naeledmji ukrep, ki je prinesel v deželo pre-fpjšnje spremembe in seveda tudi godrnjanja, pa ie tudi tisti, ki prepoveduje v bodoče prodajati ne- katere vrele najpotrebnejših živil, kakor: kave, tobaka, mesa in sočivja v pločevinastih škatlah. Računajo, da bo od 1.100 takšnih tovarn, kolikor jih je v Združenih državah, 300 takoj zaprtih, druge pa bodo morale zmanjšati svojo delavnost' za o0 do 80%. V Združenih državah 60 doslej izdelali na leto do deset milijard konzervnih škatel za meso, sočivje, zelenjavo, sadje, mleko, ribe, tobak. Povprečna potrošnja konzerv, ki odpade na vsakega posameznega Amerikanca, je dvajsetkrat večja kot v Evropi. Na 6totme milijonov konzerv 60 izvozili v najraznovretnejše dežele sveta, zlasti pa še v Azijo in v države Južne Amerike. Cernu /dat ta nenadna prepoved? — se sprašuje člankar v »La Stampi«. Kositer je iz železa in cinka. 50 odstotkov surovega cinka porabijo v Ameriki samo po raznih tovarnah, kjer izdelujejo konzerve. Zdaj, ko se je Nizozemska Indija z Malajskim polotokom vred vdala Japoncem, je cink v Združenih ameriških državah dokaj redka kovina. Amerkanci se morajo zato odpovedati konzervam, oziroma točneje rečeno, živilom v konzervah, ker so Angleži izgubili Singapur. To je bila nepričakovana posledica enega njihovih porazov. Slavna, a tudi žalostna preteklost kozakov Stalin je sicer poskusil znova sestaviti nekaj kozaških polkov, toda njegovi kozaki niso več tisto, kot so bili še leta 1914 t Nemški poročevalec iz Bukarešte je napisal zanimivo poročilo o ruskih kozakih, slovitih no svojih pevskih zborih, pa tudi po svoji veliki ljubezni do svobode. Takole piše: Raznovrsten je bil sloves, ki so si ga pridobili kozaki v svetu in se je v teku zadnjega stoletja večkrat menjal. Glas o njih je Sel prvič nekoliko dlje preko ruskih meja v dobi Napoleonovih vojn. Takrat so zasloveli po vsej Evropi. Napoleonovi vojaki, ki so se na svojem begu skušali rešiti smrti, so vedeli, da so bili kozaki njihovi najstrašnejši in najnevarnejši sovražniki. Posledica tega je bila, da so se vsi tisti, ki so hrepeneli po osvoboditvi izpod francoskega imperialističnega jarma, začeli navduševati 7.11 kozake in v njih celo videli romantične prvo-boritelje za svobodo. Od 19. stoletja dalje pa je svetovna javnost smatrala kozake za neke vrste, biriče, ali kot orodje, ki se ga je pri svojem nasilju posluževala avtokraticna in reakcionarna vlada. Predstavljali so si kozaka vedno z bičem v roki in na konju, kako se zaganja v množice dijaštva in delavstva, ki se je drznilo izražati svoja prava čustva in razpoloženja ter malo pode-monstrirati. Po prejšnji svetovni vojni so kozaki postali sloviti tudi po pevskih zborih in lavorik. In res je — piše »Centraleuropa« zgodovina kozakov nenavadno pustolovska. Ko so si tudi na tem polju pridobili sijajnih »Centraleuropa« — pustoli je v 16. stoletju v moskovski Rusiji preprosto ljudstvo postalo suženj, je mnogo ruskih kme- tov, ki so hoteli na vsak način ostati svobodni in niso hoteli ukloniti hrbta carski birokraciji, zbežalo v neizmerne stepe jugovzhodne Rusije, v kraje ob Črnem in Azovskem morju ter v deželo ob spodnjem toku reke Volge. Tu so počasi ustanovili svoje kozaške skupine, čisto svobodne, ki so jih vodili njihovi poglavarji, imenovani »atamani«. Izvolili so si jih sami iz lastnih vrst. Kozaki so bili v neprestanih vojskah s tatarskimi tolpami in drugimi azijskimi ljudstvi. ki so prispela s severnih kavkaških step in od obaile Kaspiškega morja ter ogražala kozake. Peščica kozakov je osvojila zahodno Sibirijo Eno največjih del, ki so ga izvedli kozaki, je bila osvojitev zahodne Sibirije. Te ogromne dežele je zavzela tako rekoč majhna peščica kozakov iz Povolžja proti koncu 16. stoletja. Poveljeval jim je tedaj neki ataman Jermuk Istočasno s postopno razširitvijo ruskega carskega imperija, so tudi kozaki prišli počasi pod Moskvo in izgubili svojo svobodo. Gotovo je, da si jih carska Rusija ni kar tako podvrgla. Izbruhnile so številne vstaje, ki pa so bile v krvi zadušene. Vendar pa se je kozakom le še posrečilo ohraniti svojo samostojno upravo. Vse od prvih začetkov so imeli pri kozakih obvezno vojaško službo Vsak kozak od 18 do 38 leta je moral iti k vojakom. Obvezna pripravljalna služba je trajala tri leta, aktivna pa pet let. Vsa druga leta pa je bil kozak v rezervi. Vsak kozak je moral imeti svojega konja in svojo sabljo. Strelno orožje jim’je dala njihova država. V nadomestilo za to pa so bili kozaki oproščeni taks. Skoraj vse kozaške armade — bilo jih je enajst — so imele tudi svoje pehotne polke in svojo artilerijo. Imeli 60 tudi kadetske zbore in častniške šole. V družabnem oziru so se kozaki delili na plemiče in kmete Iz vrst prvih so prihajali častniki, kmetje pa so mogli postati le navadni vojaki in nič več. Zemlja je bila skupna last vseh in je bila od časa do časa znova porazdeljena med posamezne skupine novih kolonistov. Bogati ljudje pa so nasprotno imeli svojo lastno zemljo, ki so j« lahko tudi zapustili kot dediščino Svojim potomcem. Leta 1914. so imeti kozaki, kakor rečeno, enajst armadnih zborov med katerimi je bil največji tisti, v katerem so bili tako imenovani »donski* kozaki. Stel je 1,300.000 vojakov. Njemu so po pomembnosti sledili >kubanski< kozaki z 900.000 vojaki ter tjereški kozaki s samo 200.000 borci. Vseli kozakov je bilo tedaj nekako 3.7 milijona. Danes lahko rečemo, da kozakov v tistem nekdanjem smislu ni več. Neprestani boji z boljševiki in kruta preganjanja, s katerimi so začeli kmalu po prevzemu oblasti Sovjeti, kakor tudi kolektivni sistem, ki so ga v Rusiji uvedli po boljševiški revoluciji, so skoraj popolnoma zatrli krepki ruski rod kozakov Stalin je sicer poskusil znova sestaviti nekaj kozaških polkov, toda ti kozaki niso več tisto, kar so bili še v prejšnji svetovni vojni. Na Švedskem fe zavladal nov mraz in je na zahodni obali padel toplomer na 38 stopjf^pod ničlo, česar tudi n&jst&rejči ljudje ne potpffij^i Združene drlnve bodo ustavile vse pošiljatve v francosko Afriko, dokler ne bo sk]f?njf;fia zadovoljiva pogodba s francosko vlado., Iz Buenos Airesa poročajo, da je veliki angleški potniški parnik »Queen Maryc, ki je pripeljal s seboj 10.000 angleških in ameriških vojakov v spremstvu petih vojnih ladij, odolul iz Ria de Janeira v neznano emer. Slabi časi za vražarje na Japonskem Iz praznoverja ni več dovoljeno spreminjati imen Juponska vlada je v zadnjem času izdala zelo stroge ukrepe, ki imajo namen, zatreti med praznovernim ljudstvom vse mogoče vraže, ki so se vprav na Japonskem tako razširile. Ja- f»onci so sploh znani kot precej praznoverni judje, ki kaj hitro verjamejo še tako smešnim vražam. Iz srednjeevropskih virov pišejo, da se novi japonski ukrepi nanašajo zlasti na prerokovanje s palčicami. Na Japonskem se je bilo namreč silno razpaslo takšne vrste prerokovanje. Bodočnost so prerokovali po tem, kako se paličice razporede, če jih čarovniška roka za-žepe po tleh. Lahko padejo tako, da predstavljajo na primer kakšne številke ali druga znamenja, ki jim vedeževalci znn''o vsakemu dati svoj pomen Da se je japonska vlada odločila krepko na prste vedeževalcem, pa je imi-,, drug vzrok. Pogosto se je namreč dogajalo, da je tisti, ki mu je vedež prerokoval kakšno nesrečo ali kakšno drugo nevšečnost, hitro spremenil svoje ime, da bi ga potem nesreča ne mogla »poiskati«. Japonski praznoverci so namreč prepričani, da se je na ta način le mogoče izogniti čemu neljubemu, kar je bilo prerokovano iz tistih skrivnostnih paličic. In ker so ljudje v tako velikem številu začeli spreminiati svoja imena, ie nastala po raznih japonskih imenikih prava zmešnjava. laponska vlada je zato z enim svojih zadnjih ukrepov strogo prepovedala, da bi kdo spreminjal svoje ime, posebno še zaradi kakšnih vraž. Vojna je torej na Japonskem zadela tudi vražarje. DOBRI Franco bi rad zvedel, kaj se je zgodilo po njegovem odhodu, ali je polfcija nadlegovala strica in Luizo. Gledal je in gledal, a ni videl živ? duše ne na terasi, ne na vrtu, ne pri oknu verande. Vse je bilo mirno in tiho. Prenehal je veslati, rad bi vid^I kako znamenje življenja. Doktor Aliprandi je odprl vratca na krmi ter prosil, naj vesla, da se ne bo izdal. V tem trenutku se je prikazala ob vrtni ograji Len s kozarcem v roki. Pogledala je čoln in stopila v verando. Stric P "ter je na verandi, to je običajni kozarec mleka, ki mn ga vedno prinesejo, nič se ni torej zgodilo. Franco je začel veslati in doktor Aliprandi je zaprl vratca. Pluli so mimo vrta, mimo hiš v Orii, čoln je zavil v pristanišče carinarnice. Biancon, ki je z dežnikom lovil linje, je zagledal čoln, odložil svoj trnek in se šel poklonit grofici. Toda namesto nj? je dobil doktorja Aliprandija, ki ga je tako vznemiril s slabimi novicami o grofici, da je začutil potrebo, da pokliče tudi Pepino in ji stvar sporoči. In Pepina, sirota, je uprizarjala pod dežnikom majhno komedijo sočustvovanja. Mož in žena sta vzpodbujala Aliprandija, naj hitro opravi in se vrne. Carlascia mn je dovolil, da sme ob povratku pluti naravnost iz Gandrie v Cres-sogno. Doktor se je obrnil k Franco in rekM; »Naprej 1« Franco je nepremično prisostvoval razgovoru in držal roke na veslih. Upal je, da bo zvedel kaj o svojih prijateljih in o svoji hiši. Toda nihče ni zinil o policiji, o zaporu, o begu, kakor da bi stala Rlberova hiša na Kitajskem. Čoln se je počasi oddaljil od pristana, se zaokrenil proti Gandrii, izginil in se izgubil v megli onstran meje. Ob obrežju v Luganu j? doktor Aliprandi odprl vratca in povabil Franca, naj vstopi. Malo sta se poznala, a objela sta se kakor brata. »Ko bo prišel dan za grmenje topov,« je rekel Aliprandi, »bom tudi jaz poleg.« Sklenila sta, da se bosta tu poslovila in da bo izstopil najprej Franco sam; zakaj v Luganu je bilo polno vohunov in doktor je moral vsekakor imeti nekaj ozirov. Doktorju se tudi ni nič mudilo. Bolj nujno je bilo, da najde brodnika kakor zdravnika. Franco si je potegnil kapneo čez oči, izstopil in šel v gostilno »Pri kroni«. N^kaj ur kasneje, ko je čoln že odplul, je šel malo naokoli, da bi zvedel novice od koga iz Valsolde. Napotil se je proti lekarni Fontana in srečal na hodniku prijatelja, ki sta vprav prihajala iz lekarne s starim možem. Padla sta mu okoli vratu in jokala od ginjenja. Tudi ona sta šla iskat novic. V lekarni so govorili, da so Franca ujeli. Kakšno veselje, da ga najdeta tu, kakšno veselje, da čutijo svobodno zemljo pod nogamil Naj mi bo dovoljeno, da se spomnim starega moža. ki je spremljal Pedraglia in odvetnika, čudno podobo iz Inganskih dobrih starih časov naših očetov, umetnika, ki je vreden, da se mu odkrije drugi umetnik, ki je šel tako blizu mimo njega. Bil je to neki Sartorio, slikar, pesnik in igralec na kitaro, ki ste ga v teh časih večkrat lahko videli ko j-? kolovratil po temnih i ulicah Lugana, z lepo belo brado, z belim klobnkom, pomaknje-' nim malo na desno oko, v lepi črni obleki ]n s cvetko v gumb-1 nici. Zelo nbog, a zelo snažen, viteški do dam in do preprostih žen, vedno pripravljen, da zapoje ljubezensko pesem ali za brenka na kitaro, oboževalec svojega mesta. Živel je ob kruhu, siru in vodi. Stikal in tekal je za tujci ter jim izkazoval čast v imenu Lugana. Vedno je imel polno teh opravkov, vedno se gibal med vilo Ciani, hotelom Park in vilo Chialiva. Hotel Park je bil zanj osmo čudo sveta. Pomagal je pri njegovem slovesnem I odprtju in je bil na to zelo ponosen. Prav posebno rad j