PoMnlna plačana v gotovini! Maribor, sobota 14. januarla 191? Stav. 11 Loto vil. (X»v.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafoa uredništva 3440, uprava 24*6 Izhaja razan nedelje In praznikov vsak dan ob ta. url / Velja mesečno prejeman v upravi Bil po poStl 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi pa seniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani i Postni čekovni račun SL 11.400 99 JUTRA' 99 Maribor in slovenski Korotan NEKAJ MISLI OB OBISKU KOROŠCEV. Z zgolj -trgovskega in gospodarskega tališča je Maribor neizmerno veliko izgubil tistega dne, ko je plebiscitno ozem-ije na Koroškem pripadlo republiki Avstriji. Potrebno zaledje, ki za trgovsko-Sospodarski razmah Mariboru proti se-yeru prav gotovo manjka, bi z ugodnim 'zidom plebiscita našemu mestu proti za-Padu bilo odprto in skoro brez konkurence zagotovljeno v tako izdatni meri, da bi se pretesna bližina naše severne "leje ne občutila tako hudo. Trgovske Zveze Maribora in našega Podravja sploh s Spodnjo Koroško so bile v starih časih zelo važne, živahne in mnogovrstne. Pri tem je bila bilanca za Maribor in Slovenske gorice močno aktivna. Ko-rošci so pač dovažali v mesto ali skozenj v nižje ležeče kraje ob Dravi, Savi ali Ponavi na splavih in »šajkah« lest drva. oglje. Iz 1. 1848. je znano, da so revolucionarni puškarji iz Borovelj poslali v zadelanih šajkah cele zaboje pušk skozi Maribor ogrskim ustašem. Maribor ie bil zlasti za Podjuno glavno nabav tailno mesto in bi bil to v še višji men Postal za celo glasovalno ozemlje A., če b; to bilo pripadalo naši državi. V tem Primeru bi bi! pridobil Maribor in obenem z njim Slovenske gorice in drugi Paši vinorodni predeli obsežen in hvaležen trg, ki bi pokupil redno vsako !e-Jo vše ‘one vinske pridelke, ki jih je pri tanih razmerah čestokrat tako težko Vnovčiti. Istotako se mora tudi reči, da bil Maribor kot naše severno kulturno in narodno središče napredoval na ^•■aj in na znotraj mnogo hitreje in in-"nzivneje, če bi vsaj Podjana bila v njegovem kulturnem in narodnem območju. Zgodovina je hotela vsaj za sedaj drugače. Na Mariboru, na našem jugoslovanskem, pa je, da porabi prav vsako Priliko za poglobitev in razširjenje odnosov med sabo in 'slovenskim delom Koroške. Razumljivo v tem pogledu je, da je flaše mesto že ponovno pokazalo svojo "eomajno ljubezen do onih koroških nabili bratov, ki jih je nemila usoda v Podani, v Rožu, ob Zilji in Vrbskem jezeru gori do Gosposvetskega polja pustila pod 'Ujerodno politično in kulturno silo. Drava, ki odi Dobrača, znamenitega ^igija koroških Slovencev, počenši neprekinjeno teče po slovenskem ozemlju, "amaka Ziljanom in Rožanom, Gorjanam, Poljancem in Butarjapom, pa tudi ^odjuncem pod'Peco polja in njive, gozdove in livade, se z njimi veseli in trpi «ot njihova »huda frava«, ta Drava se Vali mirno in dostojanstveno, resno tn Ponosno tudi skozi naše mesto, ki se S|ečno solnčni v ljubkosti Slovenskih gode in pravljični idili tajinstvenih pohorskih gozdov. Viden znak medsebojnih jasnih vezi, ki so globoko zasidrane v tatečih srcih, se izražajo v enotnem ho- tenju in kipe kvišku iz iste ubrane narodne pesmi, veže naša in koroška Drava, po kateri nosi ena najlepših jugoslovanskih banovin svoje blesteče ime, naš svet in ljudstvo s svetom in ljudstvom koroških Slovencev, po mojih vodah in valovih prinašajoč dan za dnem nam bratske pozdrave iz senčnih gozdov in dobrav, s solnčnih hribov in višav, kjer dela in se poti, orje in koplje in neizmerno ljubi podedovano domačo grudo, pesem in molitev še vedno slovenski naš koroški ratar. Po nemih, brezsrčnih kamenitih mejnikih, ločeni od krvnih bratov, s katerimi jih veže isti materni jezik, ista vera, ista pesem n poezija, ista miselnost, duša in srce, — koroška govorica sega še danes do Falske peči — bi koroški SlQr venci, četudi še tako utrjeni v stoletni borbi za svoje samobitno narodno življenje, lahko postali suha veja na sicer tako vejnatem in košatem drevesu slovenskega im jugoslovanskega narodnega telesa, ako bi nani vlival vedno noVe-ga, osvežujočega življenskega soka baš naš obmejni, jugoslovanski Maribor. Potrebno je to, ker bi vsaka bolezen, rana in izguba, ki bi zadela še vedno zdravo in živo telo koroških Slovencev, pomenilo bolezen, rano in izgubo na našem lastnem telesu, ki ga gotovo vsi dobri patriotje želijo ohraniti zdravega in krepkega. Pesnikov, pevcev in tkalcev, kakor je bil pohorski Jurij Vodovnik, je imela Koroška več, prav za prav vsaka dolina in kotlina. Drabosnjaku, Andreašu, Lisič-njaku so pomagali drugi neznani, nezapisani, duhovniki, učitelji, delavci, kmete, tkalci in mlatiči, ves narod. To patriarhalno žvljenje je minilo tudi za koroške Slovane; prav na njem pa slonijo glavni stebri njihove slovenske, domače tradicije. Prav ob zadnji uri je še otel gimn. profesor I. Šajnik, doma iz Borovelj, neprecenljivi zaklad koroških narodnih pesmi pozablejnju in s tem rešil neusahljiv vrelec, ki vre iz njega vedno novo, sveže življenje za bodoče rodove naših bratov in sestra na Koroškem. Gojiti narodno pesem ob Zilji, na Brnci tik pred Beljakom, v Kotmarlvasi ob Vrbskem jezeru tik pred Celovcem, okoli Klopinj-skega jezera pred pragom in vrati v Peco, kralja Matjaša grad, in v Rožu, po-meni pri današnjih razmerah žrtvovati vse, denar, službo, udobno življenje, pozabiti nase in svoje koristi, nesebično delati za ohranitev in dobrobit slovenskega življa na Koroškem, pomeni boj In borba s pomočjo nežne, n silovite pesmi, ki bo zmagala, ker sovražnik nima enakovrednega orožja. V tej borbi stoje vsi funoslovani na strani naših pevcev in bratov s slovenskega Korotana, med prvimi pa naš Maribor. Prihod Koroščev v Maribor NAVDUŠENO POZDRAVLJANJE NA V SEJ POTI DO MARIBORA. — SPREJEM V RUŠAH IN V MARIBORU. — OBISK NA SLOMŠKOVEM GROBU. — KONCERT. MARIBOR, 14. januarja. Slovenski koroški pevci so doživeli danes na vsej svoji vožnji iz Slovenjgradca skozi Dravsko dolino do Maribora iskren, res bratski sprejem in pozdrav. Posebno prisrčno so jih pozdravile Ruše, kjer jih je pričakovalo poleg šolske mladine in mnogoštevilnih zastopnikov in predstavnikov narodnih društev tudi mnogoštevilno občinstvo, v imenu katerega jih je pozdravil župan g. Davorin Lesjak. Vlak je naglo nadaljeval vožnjo in prispel ob napovedanem času ob 12.42 na mariborski glavni kolodvor, kjer jih je že pričakovala tisočglava množica, v pozdrav pa je zaigrala godba. Ko so pevci izstopili, jih je v lepih, izbranih besedah, prežetih narodnega ponosa in bratske ljubezni pozdravil najprej v imenu mariborske mestne občine župan g. dr. Lipold, nakar sta izrekla topel pozdrav in iskreno dobrodošlico v imenu mariborskih pevskih zborov stan koroški narodni borec g. Janko Arnuš, v imenu Koroškega kluba pa okrožni sodnik g. dr. Čemer, ki je zaželel dragim bratom z onstran Karavank najprijetnejše bivanje v Mariboru, iz katerega naj bi odnesli na Koroško čim prijetnejše vtise. Na peronu je bila navzoča poleg mnogoštevilnega navdušenega meščanstva tudi vsa mladina tukajšnjih srednjih šol, Po sprejemu se je formiral izpred kolodvora 7, godbo na čelu veličasten sprevod, ki je odšel po Aleksandrovi cesti. Slovenski in Gosposki ulici ter preko Slomškovega trga na staro mestno pokopališče na grob škofa dr. Slomška, kjer je položila lep venec in je imel lep na> gOvor g. dr. Tomažič. Po poklonitvi s« je sprevod med vzklikaniem in navdušenim pozdravlian?em s strani meščanstva vrnil v mesto. Koncert bo drevi ob 20. uri v Unionu. Japonska bo šla svoja pota PREDRZNA IZJAVA JAPONSKEGA VOJNEGA MINISTRA. UKREPI DRUŠTVA NARODOV SO ZA JAPONSKO IRELEVANTNI. OKUPACIJA JEHOLA. TOKIO, 14. januarja. V poučenih krogih se zatrjuje, da je angleški poslanik predvčerajšnjim po nalogu svoje vlade posetil zunanje ministrstvo in opozoril na angleške interese v severni Kitajski. Konferenca je trajala dalje časa. TOKIO, 14- januarja. Japonski vojni minister general Arači je izjavil delegaciji inozemskih novinarjev, da je Japonski popolnoma irelevantno, kakšno stališče bo zavzelo Društvo narodov v mandžurskem vprašanju, ker bosta Japonska in Mandžurija šli v tem oziru po lastni poti. Na neposredno vprašanje glede nadaljne akcije je vojni minister izjavil, da se bodo dogodki v provinci Jehol razvijali tako, kakor bo potrebno, to se pravi, da bo pokrajina priključena Mandžuriji. Japonska in Mandžurija bosta storili vse, da vzpostavita red in mir na celokupnem področju mandžurske države in koraki, ki jih bosta v tem praven storili, se ne tičejo nikogar, razen njiju. Ta izjava se smatra kot napoved novih spopadov v Jeholu, računa pa se, da se bo vendarle skušala najti mirna rešitev. Gotovo pa ie, da bo Japonska zahtevala od Kitajske, da mirno izprazni pokrajino Jehol, česar Kitajska vsekakor ne bo storila in je zato novo krvoprelltje neiz-ogibno. Japonska vojska Je že pričela novo ofenzivo. Posledice tihotapljenja orožja RAZBURJENJE V PARIZU IN LONDONU. ZA FRANCOSKO-ANGLEŠKO DE* MARŠO V RIMU. - PISANJE LISTOV. Rekonstrukcija Schleicherjeve Strasser vstopil v državno vlado, je treba^ brezpogojno računati z odgoditvijo državnega zbora. V primeru pa, da bi vlade BERLIN, 14. januarja. Po včerajšnjem državni zbor Izrekel državni vladi neza- izgovoru državnega kancelarja gene- upnico, je takojšnji razpust neizogiben. fala von Schlelcherja z voditeljem nem-. Te vesti so povzročile v krogih narodnih Sitih nacionalcev Hugenbergom so se raz socialistov vdl"o vznemirjenje. širile prav resne vesti o rekonstrukciji "eniškega državnega kabineta. Kot popolnoma gotovo se smatra imenovanje NOVA RUSKA OPOZICIJA. MOSKVA, 14. januarja. Iz po telegraf-. skl agenciji Sovjetske unije objavljene Gregorja Strasserja za državnega pod- j resolucije centralnega komiteja kontrol- jtoncelaria. Nlegovo imenovanie naj bi se Jžvršilo že prihodnji teden. V političnih Jroglh se smatra to Imenovanje kot ne-*"k poizkus tomedlranja narodne socia-lisfčne stranke. Verzija o vstopu Hugen-"6rgn in -".mMa v vlado se smatra kot ne komisije komunistične stranke se do-znava, da se je pojavila v stranki močna opozicija P^ti nadaljnji industrializaciji ter za zonetno uvedbo kapitalističnega sistema. Ta opozicija se pobija sedaj s tem, da se njeni vn^+elji izključil PARIZ, 14. januarja. Skoraj vsi francoski listi pišejo obširno o tihotapljenju italijanskega orožja preko Avstrije na Madžarsko In zahtevajo, da se store aa Dunaju, v Budimpešti In tudi v Rimu naj-energičnejši koraki. »Ponuiaire« zahteva skupno francosko-angleško deraaršo v Rmu. Listi zatrjujejo, da orožje, ki je bilo poslano v Hirtenberg In v Steyr, ni nekdanji vojni plen, ampak je popolnoma novo, izdelano v ItalHansklh tovarnah orožja v Veroni. V Hirtenbergu se Izdeluje za to orožje le muijJcija, naročena od madžarskega ministrstva za trgovino in Industrijo pod krinko proraču- na za »državne popravljalnice«, ki znaša več milijonov pengov. Nadalje zahtevajo Usti, da se Avstriji ne izplača posojilo Društva narodov, dokler se ta afera popolnoma ne, razčisti. Tihotapljenje italijanskega orožja pre^ ko Avstrije na Madžarsko je pa vzbudilo veliko pozornost tudi v Angliji ter zlasti v državah male antante. Vse te države nastopajo pri vseh akeliah v tej aferi popolnoma enotno. Na Dunaju so izvršile demaršo, toda z odgovorom ki so ga dobile, se ne zadovoljujejo in izgleda, da stvar še ne bo tako gladko likvidirala. neresna. Kakor hitro bi namreč jejo iz komunistične stranke. Krfxa grSke vlade ATENE, 14. januarja. Ker jo ostala na seli zbornice Caldarlsova vlada’ z 91 nanratn 105 glasovom v manjšini, je Caldaris sporočil predsedniku republike demisijo celokunne vlade. Krizo je Izzval v prvi vrsti bivši ministrski predsednik Venbelos. ki le na seji zbornice strahovito kritiziral politiko dolgov Caldarisove vlade. Zaradi te krize odpade nameravano Caldariso-vo not vanfe v London, kamor je namer? ministrski predsednik odpo- tovati. da komerira z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom o vprašanju ureditve grških dolgov, Položaj ie sedaj tak. da bi bil Venize-los pripravljen podpirati rekonstruirano Caldarisovo vlado le v primeru, če bosta za ministra vojne in ministra mornarice imenovana dva starejša častnika. POROD BOLGARSKE KRALJICE SOFIJA,, 14. januarja. Bolgarska kraljica Ivana je rodila včeraj hčerko. Mati In otrok sta popolnoma zdrava, Dnevne vesti Polovična vožnja v Maribor in nazaj je dovoljena z rešenjem g. ministra za promet št. 107211/32 za vse posetnike Zimskošportnega tedna od 12. do 25. januarja 1933. V Maribor se peljete brez vsake legitimacije s celo karto. Pri Pmtniku ali Spart-Roglič, Grajski trg 1 dobite potrdilo (10 Din) za brezplačen povratek. Krvava rodbinska drama v Selnici ob Dravi Radi ljubosumnosti je v pijanosti posestnik Seršen streljal na svojo ženo in si sam pognal kroglo v srce. Vest o krvavi rodbinski drami, ki se je odigrala včeraj popoldne pri posestniku Antonu Seršenu na Boču pri Selnici ob Dravi, se ie naglo raznesla po vsej soseski. Pri Seršenovih baje že delj časa ni bilo vse v redu. Mož je bil zelo ljubosumen na svojo dosti mlajšo ženo. Prepiri med zakoncema so bili skoro na dnevnem redu. Ko je včeraj popoldne prišel mož nekoliko okajen domov, sta se z ženo zopet skregala. Pograbila ga ie strahovita jeza, v kateri je poiskal samokres in oddal na ženo štiri strele, ki je pa niso vsi zadeli in je le obstreljena in lažje ranjena zbežala iz hiše. Nato pa je v duševni zmedenosti nastavil samokres na prša in sprožil. Ko je videl, da ni smrtno zadet, si je pognal kroglo še v glavo. Pa tudi drugi strel ni bil smrten. Ko so prihiteli ljudje, so našli njega nezavestnega, a ženo okrvavljeno in objokano. Z nekim osebnim avtomobilom so prepeljali ženo v mariborsko bolnišnico, dočim so spravili moža tja mariborski reševalci. Nevarno ranjeni Seršen se bori s smrtjo, dočim bo žena že jutri zapustila bolnišnico. Odlikovanje. S kraljevim ukaztom je odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. stopnje g. dr. Fran Kovačič, upokojeni bogoslovni profesor v Mariboru. Čestitamo! Promocija. Na beograjski medicinski fakulteti je promoviral za doktorja vsega zdravilstva Mariborčan g. Viktor Tominšek, sin gimnazijskega ravnatelja v pokoju g. dr. Josipa Tominška. Mlademu doktorju in ugledni rodbini naše iskrene čestitke. Častno priznanje. Vrtnarskemu podjetju Ivana Jemeca je bila izročena te dni krasna umetniško izdelana diploma kot priznanje za razstavljene vrtnarske proizvode ter celotni okusni aranžma razstavnih prostorov ob priliki jesenskega Mariborskega tedna. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 je interesantno predavanje o Vjetemici, največji jami Jugoslavije. Predavatelj g. univ. prof. dr. Seliškar iz Ljubljane bo razkazoval na podlagi mnogih prekrasnih skloptičnih slik lepote tega podzemskega naravnega čudeža, govoril o njenem nastanku in o skrivnostnem živalskem življenju, ki je bogato tudi v tej večni temi. V petek govori g. dr. Henrik Tuma o Beneških Slovencih. Moška podružnica C. M. družbe naznanja svojemu članstvu, da je prijateljski sestanek Cirilmetodarjev, ki je bil določen po sklepu obeh odborov za drevi v Narodnem domu, preložen na poznejši čas. Predsedništvo podružnice pa obenem prisrčno vabi članstvo obeh organizacij, naj se udeleži koncerta koroških pevcev drevi ob 20. uri v unionski dvorani in bratskega sestanka po koncertu. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da bo dne 4. februarja 1933 ob 11. uri dopoldne v pisarni referenta inženerije poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani prva ponudbena licitacija za zgraditev skladišča in ostalih prostorov v Celju. Pogoji so na vpogled v navedeni pisarni. Čebelarska podružnica z Dravskega polja izreka svojemu poslancu g. Antonu Krejčiju iskreno zahvalo za izposlovano podporo v obliki čebelarskega orodja V vrednosti 450 Din. Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Mkiafi-kova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Prvi temelj azila za tuberkulozne v Mariboru. Pobiranje prostovoljnih rednih mesečnih prispevkov, ki se je pričelo te dni, je že pokazalo, da je akcija za zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru našla v naši najširši javnosti pravilno razumevanje. Navzlic krizi kažejo ljudje smisel, požrtvovalnost in sočutje do svojega bližnjega, ki trpi pod demonom tuberkuloze. Mora se pa tudi priznati, da je akcija prilagodena težkim časom, ker je določen tako nizki minimalni prispevek, da ga pri dobri volji lahko zmore vsak, kajti finančni efekt se bo pokazal le s čim večjim odzivom vsakega posameznika. Pretežna večina hišnih posestnikov in najemnikov sledi rade volje človekoljubnemu apelu lige, vendar pa se najdejo tudi taki, ki nimajo smisla za to hvalevredno akcijo naše Protituberku-lozne lige. Upamo pa, da bodo tudi ti kmalu uvideli plemeniti namen društva in ne bodo več odklanjali prispevka, kakor ga dajamo skoro dnevno beračem. Kakor rečeno, pa se akcija vendar lepo razvija. Mesečni rezultati inkasacije bodo objavljeni v časnikih. Oni hišni posestniki, ki ne soglajašo z načinom pobiranja prispevkov, se naprošajo, da dovolijo inkasantu lige, da sam določi v dotični hiši zaupnika, ki bo pri najemnikih pobiral mesečni prispevek v minimalnem iznosu enega samega dinarja. Razumljivo je namreč, da se inkasacija pri posameznih najemnikih ne bi obnesla, ker bi režija preveč stala. Polnilna peresa z zlatim In navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Svetosavska proslava. Na dan sv. Save 27. t. m. bo mariborska pravoslavna cerkvena občina priredila svojo tradicionalno svetosavsko proslavo v vseh prostorih Uniona. Poseben odbor za to proslavo bo poskrbel, da bo svetosavska proslava letos v Mariboru najslovesnej-ša izmed vseh elitnih prireditev in da se bo v Unionu letos zbralo vse, kar čuti narodno. Odbor upa, da bo našel popolno razumevanje in vsestransko podporo mariborskega občinstva. Telovadno akademijo priredi Sokol Maribor II dne 15. januarja ob 19. uri v dvorani br. Renči ja na Pobrežju. Zdravo! Podražitev kruha. S ponedeljkom 16. t. m. so sklenili mariborski pekovski mojstri podražiti cene kruhu za 50 par pri kilogramu. Od ponedeljka dalje bo veljal kilogram belega kruha 4.50 Din, črnega pa 5 Din. Kot vzrok podražitve navajajo podražitev moke in pa 3 odstotni poslovni davek, ki ga morajo plačevati. Sklep mariborskih pekov ne bo našel odobravanja v teh hudih časih, ko je mnogim le še kruh glavna hrana. Zadnje zborovanje učiteljskih upokojencev, ki je bilo v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu, je poteklo v živahnem razpoloženju. Najprej je zbranim upokojencem obrazložil akcijo za gradnjo lesenih hiš železniški uradnik g. Tumpej, jim razkazal raane načrte in omenil tudi finančno plat akcije. Zborovanja se je udeležil tudi šolski upravitelj g. Hren iz Studencev, ki je v svojem nagovoru bodril navzoče k čim agilnejše-mu društvenemu življenju. Predlagal je opozoriti podeželske upokojence, naj se vpišejo v društvo. Ob zaključku so zborovalci določili društvene poročevalce. Nabrali so med seboj tudi lep znesek za »Učiteljski dom«. Sklenili so, odslej prirejati svoje sestanke v dvorani Nabavljalne zadruge. Spomnili pa so se tudi umrlega tovariša nadučitelja Zemljiča. Društvo bo sestavilo album s slikam! in kratkimi podatki posameznih članov, da bo na razpolago ob njihovem zatonu. Javna zahvala. Izvedeli smo, da nudi g. Ljudevit Vlahovič, mesar in gostilničar v Mariboru, Aleksandrova cesta 38, vse leto, zlasti pa v zimskem času vsak dan okrog 20 brezposelnim delavcem brezplačno hrano. V času, ko se vodi v Mariboru akcija za zgradbo azila za tuberkulozne, sta se spomnila g. Vlahovič in njegova dobrosrčna žena najbednej-ših med bednimi ter sporočila Protitu-berkulozni ligi v Mariboru, naj jima pošlje jutri v nedeljo 60 (šestdeset) tuberkuloznih bolnikov na brezplačni obed. Gospodu Vlahoviču kakor tudi njegovi ženi izireka Protituberkulozna liga v Mariboru za Človekoljubnost in dobrosrčnost najiskrenejšo zahvalo! Planinski ples _ priljubljena prireditev mariborskih planincev, ki je zbrala vsako leto pri »Unionu« veselo srenjo naših planincev, njih prijateljev in sploh vso veliko družino mladih in starih, se vrši tudi letos dne 1. februarja zvečer pri »Unionu«. Veselični odbor je že na delu, da nudi vsem obiskovalcem za ta 14. planinski ples vse najboljše in vendar najcenejše na zabavi, blagodati dobre kuhinje in kleti. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru priredi v nedeljo 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Orel« v Mariboru svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter računskih revizorjev. 2. Proračun za leto 1933 ter določitev članarine za to leto. 3. Volitev odbornikov ter treh računskih revizorjev. 4. Slučajnosti. Vstop je dovoljen samo članom društva in hišnim posestnikom. Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda naj se prijavijo v društveni pisarni (Gregorčičeva 8) vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. Oder Sokola I, kadetnica. Jutri v nedeljo 15. t. m. uprizori Sokol I v inženirski podčastniški šoli Kralja Petra I (kadetnica) znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Vršili se bosta dve predstavi. Pričetek prve ob 16. uri, pričetek večerne pa ob 20. uri. Lutkovno gledališče Sokola-matice v Narodnem domu igra jutri v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri zadnjič v sezoni veseloigro v treh dejanjih »Gašperček razbojnik«. Občni zbor Sokola II Pobrežje bo v nedeljo 15. januarja ob 14. uri v dvorani br. Renčlja. SOKOL MARIBOR I — kadetnica ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski1* Julrl v nedeljo, 15. januarja ob 16. url nop. in oo 20. uri zv. Ktao Union: od četrtka dalje sijajna vesela opereta »Žena in diplomat«, polna krasnega petja, glasbe in sladkih melodij. V glavni vlogi: Marta Eggert, Maks Hansen, Paul Morgan in komorni pevec Leo Slezak. Grajski kino: Nepretirano najboljša in najveselejša zvočna opereta »Zvezde z neba«. V glavnih vlogah so šarmantni Gustav Frohlich, ljubka Liane Haid itn pa kralj vseh komikov Szoke Szakall. Ta res krasen in zabaven film je imel povsod največji uspeh, film se nikakor ni mogel prehvaliti, naval na blagajne pa je bil ogromen in si iz teh razlogov dovoljujemo nasvetovati, da si preskrbite vstopnice. Pripravlja se: Soampolo s Paulom Horbigerjem in DoIIy Haas. Sejem za prašiče. Včerajšnji sejem za prašiče je bil zelo slab. Pripeljanih je bilo samo 31 prašičev. Tudi kupčija je bila slaba. Prodanih je bilo 19. Cena: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 120— 150 Din, 3 do 4 mesece stari 325—360 Din, 5 do 7 mesecev stari pa 400—450 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 6.50—7 Din, mrtve pa po 9.50 do 10 Din. Pojedina klobas domače koline 14. in 15. v podružnici Paulič, preje Misleta, Cvetlična ulica. Mariborska meteorološka postaja. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.8 stopinj pod ničlo; tlakomer je kazal pri 14.2 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 742.3; vlaiga 21; snega je padlo 3 milimetre; piha mrzli se vernik. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, hladno vreme z mrzlimi vetrovi. »Franz JoseioVa« grenčica da povsem izvrsten občutek in čisto glavo. Poskušen roparski napad? Včeraj popoldne so se zglasili pri tukajšnji mestni policiji trije možakarji: Anton Lah in Matija Rakuša, posestnika v Zgornji Polskavi, in šofer Jakob Kavčič iz Spodnje Polskave ter prijavili, da so jih napadli okrog 14. ure trije moški. Ko so se peljali na tovornem avtomobilu iz Dravske doline, so jih ustavili trije moški na cesti med Selnico in Brestemico z dvignjenimi rokami. Ker je šofer mislil, da jim preti morebiti nesreča, je ustavil vozilo, nakar je izstopil posestnik Lah in jih vprašal, kaj hočejo. Ne da bi odgovorili na vprašanje, so zbežali s ceste v bližnii gozd i Narodno gledališke Repertoar. Sobota, 14. januarja. Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti). Nedelja, 15. januarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Ponedeljek, 16. januarja. Zaprto. Torek, 17. januarja ob 20. uri »Nevihta«. Red C. Znižane cene. Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. uri se poje Leharjeva divna opereta »Zemlja smehljaja«, delo povsem operne glasbe in pestrega dejanja, ki se je mariborskemu občinstvu zelo prikupilo. Veljajo znižane cene. — Večerna predstava bo velezabavna revijska opereta »Pri belem konjičku«, ki je bilo 6 njenih prvih predstav popolnoma razprodanih. Preskrbite si pravočasno vstopnice! Ostrovskega drama »Nevihta«, poleg »Revizorja« in »Ženitve« najbolj igrano delo ruskega repertoarja, ki tudi v Mariboru splošno ugaja, se ponovi v torek 17. t. m. ob znižanih cenah. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev« pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z 'uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve* dočijo, da »Franz Joselova« voda dobro služi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Delavnica tovarne »Iris« v plamenih. Davi okrog tretje ure je izbruhnil ogenj v delavnici tvornice »Iris« za medeninaste izdelke in zrcala v Zerkovski ulici na Pobrežju. Ker je bila v delavnici precejšnja zaloga lesenih zabojev in lesene volne, se je ogenj naglo širil. O požaru so bili najprej obveščeni pobreški gasilci, ki so bili že v 10 minutah na kraju požara in so takoj stopili v akcijo. Kmalu nato so prispeli tudi mariborski gasilci z brizgalno iji potrebnimi pripravami. Gasilcem se je posrečilo ogenj lokalizirati in rešiti vse dragocene stroje,' ki so bili v nevarnosti, da jih uni$ ogenj. Vendar pa je škoda, ki jo je povzročil požar, precejšnja, ker je delavnica pogorela skoro do tal. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Domnevajo, da je nastal radi kratkega stika, ni pa izključeno, da ie bil podtaknjen. Vlom. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v izložbeno okno mesarja Viherja na Ruški cesti in odnesli več kilogramov prekajene svinjine v vrednosti okrog 560 Din. S plenom zo izginili breZ sledu. Ropar v cerkvi sv. Jurija ob Pesnici« Pretekli četrtek zvečer se je nezman vlomilec splazil v cerkev sv. Jurija ob Pesnici. Po večernem zvonenju je cerkovnik zaklenil cerkev in vlomilec se je spravil nad tabernakelj. Z vlomilskim orodjem je skušal odpreti tabernakelj. V tem hipu pa je vstopil v cerkev organist, ki je bil pozabil note na koru. Ko je vlomilec opazil organista, se je prestrašil in pobegnil brez plena. Vlom je bil prijavljen orožnikom, ki zasledujejo drznega cerkvenega roparja. I Z 1 A V A. Ker so se razširile govorice, da sem opustil svojo pekarno in ustavil tudi dobavo kruha Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Mariboru, izjavljam, da to ni res. Vzdržujem svojo pekarno v celotnem obratu dalje. Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic nisem jaz ustavil dobave kruha, temveč ga zadruga mora od 1. januarja letos nabavljati od nove pekarne Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru. Dobavljal sem 50 let kruh Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic v popolno zadovoljstvo in ni bilo ob letnih zaključkih nikoli nobenih diferenc. GUSTAV SCHEGBAUM PARNA PEKARNA MARIBOR ''Maribor «, dne J4. T. H>33. Stfrao. 3: Tragedija razočarane žene morilka svojega moža pred sodiščem. — posestnica neža Novakova IZ STREZETINE PRI ORMOŽU OBSOJENA NA 4 LETA TEŽKE JECE. Veliki kazenski senat mariborskega .okrožnega sodišča je obravnaval danes dopoldne že drag letošnji primer, ko se fe zakonska žena spozabila tako daleč, da je v trenutni zmedenosti poiskala sekiro in jo zavihtela nad glavo svojega može. Skesano in bledih lic je stopila »red sodnike 431etna posestnica Neža Novakova iz Strezetine pri Ormožu, obtožena, da ie 20. septembra lanskega leto udarila svojega moža Tomaža, ko jo $Pal, petkrat z veliko sekiro po »lavi, da k bil pri priči mrtev. V razpravni dvoraini je bila grobna tišina, ki jo je edino motilo ihtenje in Vzdihovanje obtoženke, ko je državni tožilec. čital obširno obtožnico, iz katere Posnemamo potek krvave vaške tragedije. Posestnici Neži Novakovi, ki je dobro gospodarila na svojem majhnem posestvu v Strezetini pri Ormožu, je pobrala •■noža svetovna vojna. Težko je prebolela njegovo izgubo in v svojem srcu ie sklenila, da mu bo zvesta do groba. Edito sin, ki ga je imela, je bil njena edina uteha in pomoč pri delut Ker pa je bila Neža še postavna žena, se je le z naj-, Večjo težavo in odločnostjo ubranila številnih snubcev, ki so jeli trkati na njena Vrata. Nekaj let se je Neža dobro držala. Končno pa jo je le premotil neki tooški in ji zmešal glavo. Neža je padla to posledica ljubezni je bila — hčerka. Od takrat pa ni bila več tako ponosna, zato je iskala izhoda, kako bi izbrisala sramoto, ki je prišla v njeno hišo. Ker $e snubci in ženini niso oglašali več tako pogosto, je skoro obupala nad svojo usodo. Dne 31. julija je bil v Ptuju sejem. Tem se je Neža Novakova spoznala z vdovcem Tomažem. Dogovorila sta se, ih mesec dni pozneje je bila že poroka. Ker je bil Tomaž brez premoženja, poleg tega pa je imel še štiri otroke iz prvega zakona, mu Neža za nobeno ceno to hotela prepisati polovice posestva. Sklenila sta tudi, da ostaneta pri hiši oba njena otroka, 171etni Martin in 5letna nezakonska Micika ter Tomažev 8!etni Mirto, ki je bil najmlajši izmed njegovih otrok. Kmalu po poroki pa se je naselil v hiši razdor in prepir. Mož je zahteval, . da mora sin Martin od hiše, žena Neža ©a da mora od hiše 81etni Mirko. Poleg toga je pa bil Tomaž lenuh, ki ni rad delal in mu je šlo vse drugo po glavi. Tihotapil je razno blago in pri tem kradel sosedom ter grdo ravnal s svojo ženo. Večkrat jo je tako pretepel, da je morala iskati zaslombe pri sosedih. Kakor pravijo priče, tudi Neža ni ostala Tomažu dosti na dolgu. Razumljivo je, da med Tomažem in Nežo, ki sta se poznala le kratek čas Pred poroko, m bilo globljih čuvstev. Je-* sta se drug drugemu odtujevati in dudo sovražiti. Obtoženka je navedla tu- di, da jo je že samo prisotnost njenega moža razburjala, in če je bil mož doma, je včasih večkrat solila jed. Vplivalo pa je na njeno duševno razpoloženje tudi to, ker se je čutila mater. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je imel Tomaž 17, septembra kazensko razpravo. Obtožen je bil neke tatvine ia žena je upala, da ga ne bo več nazaj. Zato mu tudi ni hotela dati denarja za vožnjo in je moral Tomaž peš v> Maribor. Ker pa je bil obsojen na 3 mesece le pogojno, se je podal iz Maribora zo-oet peš domov. Ko je 20. septembra pozno večer potrkal na okno, je bila vsa presenečena. Tomaž je zahteval večerjo, in ker ni Imela ničesar pri roki, jo je »el zmerjati in nastal je srdit prepir. V hudi jezi je Tomaž zapodil Nežo iz hiše. Odšla je v bližnji gozd, in ko se je vrnila, je mož že trdno spal. Tedaj se je v njeni duši porodila strašna misel. Odločila se je, da se enkrat za vselej iznebi svojega moža, ki ji je tako zagrenil življenje in je radi njega doživela tako razočaranje. Vstala je iz postelje, odšla v shrambo in poiskala veliko sekiro. Postavila je k postelji, v kateri je spal mož, tudi stol, da bi bili zamahijaji bolj sigurni, stopila nanj in zavihtela petkrat težko sekiro nad spečim možem. Na njegovi glavi so zazijale globoke rane, iz katerih ie brizgnita kri pomešana z možgani. Neža je bila tako rešena Tomaža, ki ga je zadnji čas tako sovražila... Kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, je po krvavem dejanju oblekla mrtvega moža m ga zavlekla 200 korakov od hiše. Naslednje jutro je odšla v Ivanjkovce in javila orožnikom, da leži njen mož mrtev blizu hiše. Rekla je, da ga je rtadbnže nekdo ustrelil. Sodna izvedenca, ki sta prišla še isti dan na kraj umora, sta ugotovila, da je imel Tomaž srajco narobe oblečeno. Našla sta tudi krvavo sled, ki je vodila dO hiše in v hiši krvavo posteljo in sekiro. In Neža je po kratkem oklevanje vse priznala. Pa tudi pri današnji razpravi je morilka Neža svoje dejanje skesano priznala. Pb kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil obsodbo: Neža Novakova je kriva in se obsodi na 4 leta težke ječe. Ker bo v kratkem porodila, so jo izpustili in bo morala po dveh mesecih nastopiti svojo kazen v Begunjah. Razpravo je vodil okrožni sodnik g, Lenart, votanti pa so bili okrožni sodr niki gg. Zemljič, dr. Tombak, dr. Kotnik in dr. čemer. Obtožnico je zastopal višji državni pravdnik g. dr. Jančič, obtoženko pa je branil odvetnik g. dr. Štor. 'pomlnlalte se (Ni Koroško imenoslovje Nekaj o imenih doiin in krajev, ir. katerih pridejo koroški pevcu Izrazi »Ziljska, Rožna, Podjunska dolina« med domačim ljudstvom niso v rabi, so skovani po nemškem zgledu in torej nedopustni. Pravilno pravimo in povsem zadošča, če rečemo: Zilja, na Zilji; v Rožu, iz Roža; Podjuna. Ta tri imena so Slovenci prevzeli skoro gotovo od svojih prednikov, bržkone Keltov. »Zilja« je nastala iz prvotne besede »Gila« {gl ■nemški »Geil«); »Pod-juna» iz imena »Juenma, Juna« (n. »Jann«); »Rož« pomeni prvotno in med narodom tudi še danes samo ozemlje občin Podgorjane, Sv. Jakob (»Podgrad«) in Rožek. V starih listinah se imenuje »Rasa«. Iz te besede je nastal nemški »Rasegg«, pozneje »Rosegg« in slovenski »Rožek. Rožak« in »Rož«. Brnca na Zilji nam pove, da je uasta-la vas na blatni, močvirnati in glinasti zemlji, na «brni, brnji, brniei«, ki jo je naplavila Zilja. Št. Jauž v Sp. Rožu ima svoje ime po župnem patromi. To ime je sicer še ie kakih petdeset lot splošno v veljavi. Svetnik, ki mu je župna cerkev posvečena, je izpodrinil prvotno sta-to slovensko ime »Gostinja ves«, ki je bila prej v rabi v različnih, popačenih oblikah, kakor priča nemški »Gansdorf« in slovenska »Gosirvja ves«. Škorcljan je skrčena oblika za »sv. Kancijau«, ki ima glavni oltar v župni cerkvi. Vas leži ob Klopiniskem jezeru blizu Klophija, ki nas spominjata na »klop« in »Klopni vrh« na Pohorju. »LJIbuče«, tako pravilno pisane, (iz »Ljtibuče«) nedvomno pričajo, da ie oblika nastala iz istega korena kot imena Ljubelj, Ljubno, Ljubljana. Imenovane štiri vasi leže južno od Drave; »Kotmaraves« pa severno od nje na takozvanih »Hmarah«, t. j. »Gorah«, kojth prebivalci se imenujejo »Gorjanci«, »Horjanci«. »Horjanke« in »Horjančioe«. Pravilno bi morali pisati »Hotimira vas«. Pevci iz Kotmarevasi so »kotmirški« pevci in se upravičeno lahko ponašajo, da so iz vasi kneza Hotimirja, ki je v 8. stoletju vlada! karantanskim Slovencem. Dr. Frane Mišic. Ptuj Tatvina. Pred približno dvema mesecema so porezali in odnesli neznanci šibje na vrbovju, katerega goji ptujska ple-tarna ob desni obali Drave nedaleč od mesita. Šele po dolgem trudu je orožnikom uspelo storilce izslediti, ki so med tem že bili del šibja spleli v razne ple-tarske predmete in te prodali. Bilo jih je osem, samih kočarjev iz bližnje ptujske okolice. V sredo so stali pred sodnikom, a so samo delno priznali svoje početje. Obsojeni so bili vsak na 21 dn: zapora, povrh pa morajo skupno plačati še 3000 Djn odškodnine prizadeti pte-tarni. Vlom. V prostore elektrarne v Medvedcih pri Majšperku je bilo te dni vlomljeno. Po raznih znakih domnevajo, da ic vlom delo enega samega človeka, ka- teremu so orožniki že za petami. Vlomilec je it elektrarne odnesel voltameteci in amperometer in s tem prizadel last-i uikii elektrarne inž. Fedorju Majšu škodo v iznosu 3000 Din. Spor radi živilskega trga. Poročali smo že, da je občinska oblast v Ptuju odredila, da se morajo mesarji, ki imajo stojnice na trgu, pa prodajavci mleka to mlečnih izdelkov preseliti na novi živilski trg. V kratkem bi morali nato slediti ostali, tako da bi novi trg v polni meri vršil svojo nalogo. Proti ternu pa so se odločno uprli nekateri trgovci m obrtniki, ki imajo svoje trgovine odnosno obrtne prostore v hišah, ki so v večji ali manjši bližini starega trga pred mestnim gledališčem, in ki bi, kakor sami trdijo, pretrpeli s to premestitvijo občutno škodo v svoji prodajni konjunkturi. Tl gospodje se pri svoji zahtevi, naj ostane tržišče vsaj delno na starem prostoru, opirajo na neko obljubo, ki jo je baje dal znani že pokojni ptujski župan Orni« ob priliki zidanja sedanje občinske hiše na Florjanskem trgu. Do tokrat je namreč služila v ta namen hiša, ki še sedaj stoji na starem trgu nasproti mestnemu gledališču. Tedaj Jc Ornig obljubil, da se tržni prostor pred staro občinsko hiša ne bo nikamor drugam premestil. — Dejstvo je, da ta stari trg kot tržni prostor ne ustreza svoji svrhi, saj leži na visečem svetu, premajhen je in ovira promet; občina pa je za dela za novi živilski trg porabila že okrog četrt milijona dinarjev; in ga namerava še dalje izgraditi. Da se to vprašanje končnoveljavno reši, je ptujski župan g. Ladislav Jerše sklical izredno sejo upravnega odbora za včeraj, v petek. Poljčane Izsleden tat, prav za prav še tatič. Poročali smo. da je bilo služkinji Roziki Gmšovarjevi ukradenih 265 Din. Orožnikom se je posrečilo tatu, ki je še mlad šolar R. V., še isti dam izslediti. Mladi pokvarjenec je sprva tajil, a je končno le prizna! ter vrnil nekaj ukradenega denarja. O mladem potuhnjencu smo pisaii že pred dnevi, ko se je več dni potepal po okolici še z nekim drugim pajdašem in jemal, kar mu je prišlo pod roko. Vsekakor je zrel za poboljševafanco! Ustanovni občni zbor JRKD za občino Poljčane je bil v nedeljo. Izvolil se je tale odbor: Oton Zeilhofer (predsednik), Simon Prešern (podpredsednik), Štefan Detiček (blagajnik), Ivan Kovič (tajnik) ter odborniki: Alojz Krajnc, Ludvik Varl, Anton Zorko, Viljem Kugler. Rajmund Savski in Jotžef Korošec. Organizacija šteje okoli 80 članov. Smrtna kosa. Umrl je te dni v Lušefiki vasi 721e»tnl Valentin Golob, ki se je zadnji čas zadrževal pri Fermplškovih v Lb-šečki vasi. Zvečer je hotel iz hiše, pa je omagal pred pragom hi se zrnštl n* tla. Prenesli so ga v posteljo, kjer je kmalu izdihnil. Naj v miru počiva! Otroška prireditev Studeničaoov bo jutri v nedeljo ob 15. uri. Med odmori igra, salonski orkester. Pridite! Emil Droonberg: Zimska noč med volkovi (Kon*e> Za trenutek je Fuller občutil to tišino kot pričetek nepoznane žsloigre. Potem Pa se je zopet osokolil in bil_ zopet praktični, samozavestni Eddy Fuller, brzo-toyni paznik v prelazu Crows Nest. Nad seboj je namreč zagledal pretrgano žico. &kaj se je pretrgala, ni mogel ugotoviti. Mraz sam tega ni mogel storiti, ker s® je pri napeljavanju žic pazilo na to, da niso bile popolnoma napete in so se mogle v mrazu skrčiti, ne da bi se raztrgale. Toda mraz in vihar. ol>a skupaj sta pač napravila škodo. Splezaj je na drog in najprej poročal ravnateljstvu. Nato je poklical svojo ženo. »Tukaj sem popolnoma veder in dobre volje. Gelo zelo veder v tem prekletem mrazu. In nikjer nobenega volka! Škodo to>m popravil v pol uri. Potem se vrnem domov. Kbj počne fantek?« »Spi.« »Bog blagoslovi malčka! Še dobro, cla mu zopet ne nagajajo zobje. Torej prijavi pošten zajtrk, kajti, ko se vrnem kupov, se bo pač že danilo. Good by!« Tam preko im gozdnem robu je sčdel potepajoč se volk v sneg, dvignil glavo proti nebu in dolgo, žalostno tulil v tiho noč. Odgovorilo mu je pet, šest suhih volčjih postav, ki prej ndso bHe vidne. Sedaj pa so se njih obrisi ostro odražali od golega, zmrzlega gozdnega grmičevja. Edidyju je pričelo srce hitreje biti. Nehote je segel za pas, da se prepriča, če je brovning še vedno v toku. Še enkrat je poklical svojo ženo. Dejal ji je, da bo popravljanje trajalo dalje časa, kakor je prvotno mislil. Hotel je Pristaviti še nekaj šaljivih besed glede izpremetnbe zajtrka. Toda, ko so volkovi tenova zatulili, je v nenavadnem strahu segel po orožju in popolnoma pozabil, kaj je hotel še reči. »Eddy!« je zopet poklicala s preplašenim glasom njegova žene. »Kaj ti je? Zakaj ne odgovoriš?« »O, nič posebnega. Samo samo po žicah sem pogledal.« »Ali vidiš volkove, Eddy?« »Volkove? Prav nobenega. Želel bi...« Njegove besede so se izgubile v zateglem tuljenju volkov, ld so ga zavohali in se zapodili po snegu proti brzojavnemu drogu. Aparat je ujel volčje zavijanje in ga prenesel po bakreni progi na ušesa ženske v koči. »Ah, Eddy, slišala sem jih!* je vzkliknila vsa prepadla. »Tako?« ji je odvrnil. »No, potem pa pazi, če boš slišala tudi to-le!« Žena je bojazljivo prisluhnila in čuta strel iz pištole. »Ali si slišala? — WeH. enega je že manj.* Eddy se je zlagal, ker v resnici je le obstrelil eno izmed zverin. Pri tem pa mu je zdrknila pištola iz otrple roke in padla v sneg. Kljub temu se ni izdal in se je smejal. »No, sedaj poglej bojazljivo drhal. Be-že, da se kar kadi za njimi. Toda enega imava. To je deset dolarjev preobje in pet dolarjev za kožuh. Za ta denar lahko kupimo še različne stvari za fantka in zate. Kaj pa dela? —■ Še vedno spi? — Prav! — Poljubi ga namesto mene.« Pritisnil si je aparat na lice, da bi ne oula zloRnega renčanja in zmagoslavnega tuljenja volkov. Zbrali so. se pod drogom, se poganjali «apj in si z vročimi jeziki oblizavali gobce. Njih sapa je kakor bela megla puhtela v mraz iz njih lakotnih žrel. »Poljubila sem fantka namesto tebe,« je sporočila žena. »AH prideš sedaj domov?« ♦Pridem.« »Ali pa si tudi ali riirht? Tvoj slas * veni tako čudno. »To je naibržc od mra#a ali česa dru- gega. Fuller je iretrgal zvesto. Vendar je pr* inišljal, ali bi morda le ne bilo bolje, ako bi povedal ženi resnico. Sedaj bo čakala In čakala ure in ure, dneve m dneve — potem bo kdo našel njegove k rampi j*. Ta misel ga je izpodbodta. Ne, tako daleč pa še nismo! Njegovi predstojniki so splošno priznavali, da je pri popravilih izredno iznajdljiv. Ali bi ne mogel uporabiti svoje iznajdljivosti sedaj za to. da si reši žh-'ienje? Zagledal se je v suhe, sestradane postave volkov pod seboj; njih rebra so se razločno odražala na njih upadlih bokih. Sedeli so v snegu in strmeli z zeleno svetlikajočimi se očmi vanj. Z režečimi se gobi in iztegnjenimi jeziki. Ko da bi vedeli, da jim mora plen prej ali slej pasti v kremplje. Hipoma se mu je v možganih rodil« nova misel. Pogled mo je obvisoj na dveh svetlikajočih se debelih bakrenih žicah, ki sta tekli na iK»sebnih drogovih nekaj korakov stran vzporedno z brzojavno progo. Daljnovod električne centrale, ki je oskrboval nekatere kraje v skalnatem gorovju z električnim tokom Stopetinpetdesettisoč voltov; se te pretakalo po vsaki teh žfc. Ko bi k mogel tjakaj! Stran 4 Bai Wart6orsft »V E Č E R NI K« Jutra V ifo a r i b o r a, ga ali si ga nisem?« »Pusti me!« je zamrmral Caharija in se bolno in žalostno zastrmel v belo cesarsko cesto, ki je brzda Pod kopiti konj in kolesi voza. »Vidiš,« je povzel Matevž, »taki časi so prišli, da Postaja belo, kar je bilo črno in črno kar je bilo belo. Človek je človeku volk in nič več ni usmiljenja in nič več ni strahu božjega. Antikrist je vstal, zlato tele je Postavi! na altar in ljudstvo se mu klanja in ga po božje moli. Boga zahvali, da si star in da ti ne bo dano dočakati tistega, kar bo še prišlo, kajti Bog jim ne bo prizanesel. Udaril bo od vzhoda do zahoda in kri bo brizgala iz kamenja in ogenj bo švigal iz tal. Kaj nisi še slišal prerokovanj Šembilje? Stara sva in ne bova dolgo, aimpak za otroke nama bodi žal! Moj se je že sprevrgel po njih —- nič ni moj sin.« »In moj!« je zavzdihnil Caharija. «Mar misliš, da je boljši kakor tvoj? V svet mi je pobegnil, za kruhom, za srečo, kakor je dejal, pa ni našel ne kruha ne sreče. Bolan se je vnnil, in zdaj, ko je zdrav, se zopet odpravlja. Stroji so mu zmešali pamet, vzeli so mu vero v Boga in ljubezen in spoštovanje do očeta. In zdaj je prišlo še to, še to...« Debela solza se je potočila Gahariji po velem licu. Z rokavom si jo je obrisal in sklonil glavo globoko do kolen. Prevzela ga je neskončna bolest, da je v prividu začutil izpolnjevanje prerokbe: Gore so se majale, skale so grmele v dolino, reke so prestopale bregove, svet se je rušil. Nad vsem tem pa je na zlatem prestolu kraljeval sam strašni Antikrist in peklenski stroji so ropotali okoli njega in žrli ljudi, trgali jim z jeklenimi kremplji srca iz teles, drobili jim lobanje, lomili in mečkali ude in mrtvinčili duše. In dolina od št. Vida do Otošč ni bila več dolina, bila je velikansko žrelo ostudnega zmaja s sedmimi glavami — sedmimi naglavnimi grehi... XI. France je sedel pred bajto in je strmel v daljavo. Por.:'ad je dihala v dolino in toplo je sijalo solnce čez Kras. Po žilah mu je zopet valovila ozdravljena in prenovljena kri in podžigala hrepenenje po velikem življenju tam daleč onstran bregov. Zdaj, ko je vedel da pojde, da mora iti, mu je dušo prepajal nemir pričakovanja, ki se je mešalo s skrbjo za očeta, za sestro in rodni dom. Ko je odhajal-prvič, ni mislil na to; še spomnil se ni, da bi se utegnil oče kdaj postarati in da bi mogla propasti njegova rodna domačija. Tedaj se mu je zdelo, da življenje stoji, da je bilo vedno tako in bc na vekomaj, brez spremembe, brez starosti, brez smrti... Zdaj je začutil jasno in razločno, da se drevi z neznansko brzino nekam daleč, daleč in odnaša s seboj vse: njega, očeta, sestro, ljudi, stvari, reči in ves vesoljni svet. Oče se je postaral, osivel je do poslednjega lasu, obraz se mu je nagubal, oči so mn povodetnele in ves je postal šibek in slaboten. Sestri so se pričele risati v poprej napetogladka lica rahle črte docvetelosti, sijaj njenih oči je izgubljal prejšnji odsev in ustnice so ii bledele. Pa tudi on sam je bil ves spremenjen. Nenadoma, da ni vedel kako in zakaj, je doumel, da je' prekoračil sredino in da se bliža drugi polovici. Ob sencih Mali o Razno JA. NE POZABI. jja lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči. ka kor nakit, zlatnino, srebrnino obleko, pohištvo itd. in naj-čenejše kupiš v Grajski starinarni. Trg svobode 1 4000 SEDAJ KO PRIHAJA ZIM,. *n vaših koles ne boste več fabili. nudi se vain prilika, da Jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklatl. vse kro Sljiene ležaie zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi fcopet popravljena, kakor no ta. Shramba koles in motor-iev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno hi solidno delo Srezkonkurenčne cene. Pri-Poroča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo ha dom po kolo! __________3889 PUSTNI KROFI najfinejši, dnevno sveži, sa-ino 1.— Din komad. Pekarna Čebokli. Glavni trg. _______42 DRSALKE BRUŠ1 in ponikla dobro mehanična •delavnica Justin Gustinčič Tattenbachova uliča 14. 21 »PRIJATELJ GOSPODINJE« le patentirani štedllni obroč. katerega dobijo ceni. interesenti na dvodnevno poizkuš njo brezobvezno. Svoj naslov in čas obiska izvolite sporočiti zastopniku I. Bratošu. Maribor. Meljska 38. 132 NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem otvo-rila branjarijo in trafiko ob Bregu št. 16. nasproti Kafer-jevega kopališča, preje Spa-rovic. Prosim cenj. odjemalce, da ostanejo še za v naprej moji stalni odjemalci. — Za obilen obisk se priporoča Agica KAMENIK._________________147 GOSTILNA ROBIN. Studenci. V nedeljo, dne 15. januarja, domače jeterne klobase in pečenice. Prvovrstna vina. Radio-koncert. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 154 MOŠKI TOPLANCI s petami 30 Din. ženski 20 Din. Prevzamem raznovrstna popravila, kakor tudi snežne čevlje in galoše po najnižjih cenah. Samo LOVEC, čevljar, Glavni trg 4, dvorišče. 164 NAGELJČKE. šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179 FUREŠ v gostilni »Pri zlatem levu« danes in jutri. Pečene, jetrne in krvave klobase. Prvovrstno vino, pekerčau! 167 SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64. vrata 1. 153 OPREMLJENO SOBO s predsobo oddam takoj zakoncema ali boljšemu gospodu. Glavni trg 3. 158 NOVI POKLICI!! Za ženske, moške — mesto, dežela. Sprejema novo go- spodarsko podjetje. Ponudbe pod »Vegetarija« na »Mar-stan«, informacijski biro. Maribor, Slovenska 22. Vpisnina 10 Din. 173 DIJAKA (injo) sprejmem v centru. Naslov v upravi »Večernika« 159 OPREMLJENO SOBO takoj oddam gospodu za 150 Din. Pobreška cesta 21. blizu Magdalenskega predmestja. 162 LOTA-POSTELJE. otomane, solidno in poceni! —■' Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7. 136 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrimska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl. OPREMLJENO SOBICO takoj oddani. Magdalenska ulica 46. Stanovanje 3 SOBNO STANOVANJE s kopalnico in sobo za služkinjo oddam s 1. februarjem. Noslov v upravi Večernika. 89 Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Ob železnici 6. II. nadstr 121 DVE LEPI PRAZNI SOBI. pripravni tudi za odvetniško pisarno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Vprašati: Fok-ter, Aleksandrova c. 6/II. 146 SOBO IN KUHINJO oddam. — Gozdna 65, Pobrežje. 172 Prodam ČEVLJARSKI ŠIV. STROJ kakor tudi čevljarsko orodje in kopita, prodam poceni radi opustitve trgovine. — Rutnik, Aleksandrova cesta 61, Maribor. 150 ODDAM SOBO s prostim vhodom in z električno razsvetljavo s 15, januarjem. Koroščeva ul. št. 5/II levo. 148 so se mu belili prvi lasje in izraz v -obličju mu je postajal drugačen, ves tuj. Začutil je beg časa, minljivost življenja, propadanje onega, kar je bilo in po rajanje nečesa novega, nepoznanega ih v globoko skrivnost potopljenega. (Se bo nadaljevalo.) ŠTEDILNIK s pečnicami prodam. Vprašati Mlinska ul. 32/11. 156 OSKRBNICA 38 let stara, z dolgoletnimi službenimi spričevali, samostojna v vseh hišnih poljedeljskih opravkih, prvovrstna v živinoreji, zelo poštena, marljiva, išče primerno službo. — pisma pod: »Zanesljiva« na upravo »Večernika«. 170 VEČJO KOLIČINO SENA v balah prodam. — Vprašati: Frankopanova ul. 15. 160 MALA PARCELA na prodaj na Bolfenkovi cesti. Oddam v najem tudi njivo. — Vprašati Cvetlična ul. 9. 161 DVE KUHARICI pridni in pošteni, z dolgoletnimi spričevali' želita nastopiti službo samostojnih gospodinj pri majhnih družinah; Naslov v upravi »Večernika« pod značko »Marljivi«. 176 PISALNI STROJ. malo rabljen, modern gramofon in 30 plošč proda Gusel. Frankopanova ul. 55, Maribor. 164 Posest lokal POSESTVO. malo oddam v najem. - Fekonja. Krčevina—Maribor. 149 LOKAL s pomožnim prostorom oddam. — Stritarjeva ul. 7, Maribor — Hoste. 151 MALO POSESTVO v Pobrežju se da z zemljo ali samo z velikim vrtom v najem. Ugodno za upokojenca ali rokodelca. — Več pove Schwarz, Pobrežje. Zrkovska cesta 17. 169 Pouk ENGLISH LESSONS Miss Oxlev, Krekova ul. 18/11. 165 , Službo Me NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni pouk. trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 4321 ZAČETNICA išče zaposlitve kot natakarica, sobarica ali slično. Zna tudi šivati. Geni. dopise na upravo »Večernika« pod »Takoj 20«. 152 Spomnite se CMD1 Opravilna številka E IX 3206/32 12 Dražbeni oklic Dne 6. februarja 1933 dopoldne ob 10. uri bo^pri podpisanem so jišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška kniiea 1. k. o. Sp. Radvanje II. del Tezne vi. št. 66, 219 2. k. o. Razvanje vi. št. 174 3. Digoše vi. št. 446 4. Počehova vi. št. 75 Cenilna vrednost ad 1. Din 270510— jn Din 232.200---ad 2. Din 87-888-— ad 3. Din 8.694-— ad 4. Din 1 lt .085*— skupno Din 9.070-— Najmanjši ponudek ad 1. Din 180.340-— in Din 154.800"— ad 2. Din 58.592 — ad 3. Din 5.796-— ad 4. Din 77.390'— § V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišša v Mariboru. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 5. decembra 1932. Opravilna številka E IX 3536/32 10 Dražbeni oklic Dne 8. februarja 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Pivola vi. št. 14 Cenilna vrednost: Din 2303*38 Vrednost pritikline: Din 181*75 Najmanjši ponudek: Din 1538*10 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. I Okra”no sod Sfe v Mariboru« odd. IX. dne 5. decembra 1932 POSOJ U! CH F.Z.Z0.P. UMOR. HBFBDHI HM jstauovliena . 1882. Stanje hianilnih vlog b*' milijonov Din »’ezemii zaklad' nad 7I/, sriliionov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Opravilna številka E IX 4047/32 Dražbeni oblic Dne 6. februarja 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1. k. o. Jurski vrh vi. št. 22, 4 2. k. o. Pesnica vi. št. 55 Cenilna vrednost : ad 1. Din 88.368*75 in Din 47.604*60 ad 2. Din 9.339*75 Vrednost pritikline Din 7945*— (ki je zgoraj všteta) Najmanjši ponudek: Din 97.008*74 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 5. 12.1932. Sniiiji pur! Pred nakupom Vaših čevljev za smučan,e si is* oglejte izložbe pri KROISU na Koroški cesti 18 Včeraj je umrla gospi Jožefa Klavora stara 89 let Pogreb bla-gopokojnlce bo v nedeljo ob 15 15. uri. Žalujoči ostali. zadnje novosti ZartiEiniizinjMe kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranilnim knjiži-3832 cam) samo v trgovini s pohištvom Ernest Zelenka, unča 10. oktobra št. 5 bogata izbira barv ,n Crepe mongol Din 55'", 50’-, 45** Crepe georgette . . Din 60”" Crepe satin . . . „ 95"* Crepe marocaine . . lf 95"* Crepe *,Baumrinde“ . #f 95"* Svila za perilo in podloge Tekstilana BUdefe'dt Maribor, Gosposka ulica 14 Radi nizkih transportnih stroškov prodajam dober in cenen premos samo iz rudnika Stanovsko pri Poljčanah. 100 kg dostavljenih na dom Din 40'-. Kopališka ulica 20, nasoroti Narodnega doma Radi prezidave skladišča na prodaj v trgovini s pohištvom Ulica 10. oktobra št. 5 po zelo znižanih cenah: SO spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jadilnlc iz trdega lesa 20 ppram za kuhinjo SO otoman, kakor tudi madrace, žične vložke, zavese, stole, mize Itd. tor vsakovrstno pohištvo Kot plaCilo sprejmem tudi hranilne knjižice! 3383 Za platno seziio najpraktičneje svileno perilo Svileni Male Dini8* toinelt gladke so-Homtineie s omami.. 40*- „»-. 23*- svilene nogavice svilene rokavice cvetlice za ples C BOdefeldt Maribor 57 Gosposka ulica 4-6 POCENI! dobro blago Zorni co, lostc nce, modemi vseh vnt, svetilk«, senčnik , krogle vseb bin, 1121 aparate, .e pri m0t0rie JOS. TICHY IN DRUG MARIBOR, »LOVENšKa ULICA 1« Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 19.960/3185—1932. V Mariboru, dne 4. januarja 1933. Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev plinske in vodovodne napeljave v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. lavno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. januarja 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za plinsko napeljavo . . . Din 133.284.63 2. za vodovodno napeljavo . Din 167.060.45 Skuoai: Din 300.345.08 Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpre- membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. „ Mariboru-Krževin« Porotnikova ulica št 4 III. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. 'V Devina, Praprotnucova ulica it. 9 III. 1932. 139 Sodna cenilna vrednost znaša okroglo Din 124.000*—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah" in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Priložnost usodnega nakupa Pri okrožnem sodišču v Mariboru soba št. 11 se vrši dne 18. januarja 1933 ob 11. uri dopoldne dražba in prodaja 1 vile'z vrtom tri MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. V Mariboru, dne 4. januarja 1933. Clta:te ..Večerni)'**! Velika predpustna d: odela svile! Trpinovem bazariu! Flamisol, Maroquain, Mongol, Crepp-Satin, Taftalin in Crepp dc Chin po 15, 25 in 35 Din meter v llllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllilllilllillin I el (I! 11111 i 1111 i 111 i 11111111111111111111 i 11111111) t (111111111111111111111111111H11 f 111111 f 111111111,1111111111111) i j t ^ ! Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prei IUZ.NOSTAJEKSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju * Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnico izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle ločno in kulantnc \% -ellliiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiniinr iimiiniiiiiiiiiiniiiniiMiiniiiiimiiiniiiniiiiniiiiiinmiiiniiii'1"" Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: IMDIVOJ PFHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru