Uroš Tršan1, Barbara Perić2
Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov
nadledvične žleze – sistematični pregled
literature
Surgical Removal of Solitary Metastasis of the Adrenal Gland –
A Systematic Review of Literature
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: zasevki nadledvične žleze, kirurška odstranitev nadledvične žleze, indikacije za varno
odstranitev nadledvične žleze, laparoskopski pristop, tarčno zdravljenje
Solitarne zasevke raka v nadledvični žlezi odkrijemo pri tretjini ali več bolnikov z rakom
in so pogosto znak sistemsko napredovale bolezni. Najpogosteje so to zasevki pljučnega
raka, raka ledvice, debelega črevesa, dojk in melanoma. Sodobno sistemsko zdravljenje
pogosto omogoča učinkovito zdravljenje bolnikov s solitarnim zasevkom nadledvične žleze,
v izbranih primerih pa lahko preživetje učinkovito podaljšamo tudi s kirurško odstranitvijo
žleze. Zaradi majhnega števila bolnikov s solitarnimi zasevki v nadledvični žlezi in hete-
rogenosti raziskav je indikacije za varen, učinkovit in v zdravljenje časovno pravilno umeš-
čen kirurški poseg težko oblikovati. S pregledom sodobne literature, namenjene kirurški
odstranitvi solitarnih zasevkov nadledvične žleze smo skušali oblikovati priporočila in
opredeliti morebitne pomanjkljivosti področja.
aBSTRaCT
KEY WORDS: metastases of the adrenal gland, surgical removal of the adrenal gland, indications for
safe removal of the adrenal gland, laparoscopic approach, targeted treatment
Adrenal metastasizes are found in a third or more of cancer patients and are often a sign
of systemically advanced disease. Most often, these originate from lung, kidney, colon,
melanoma, and breast cancer. Modern systemic treatment often enables effective treat-
ment of patients with adrenal tumors, and in selected cases, survival can be effectively
extended by surgical removal of the gland. Due to the small number of patients with tumors
in the adrenal gland and the heterogeneity of research, it is difficult to formulate indi-
cations for a safe, effective, and timely surgical intervention. By reviewing the modern
literature on the surgical removal of solitary adrenal tumors, we tried to formulate recom-
mendations and define potential shortcomings in the field.
1 Uroš Tršan, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; trsan.uros@gmail.com
2 Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., Onkološki inštitut, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
311Med Razgl. 2023; 62 (3): 311–18 • doi: 10.61300/mr6203007 • Pregledni članek
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 311
UvOD
Zasevki v nadledvični žlezi se pojavljajo pri
številnih  bolnikih  z  rakom  različnih  pri-
marnih histologij in so pogosta naključna
obdukcijska najdba. Kar v tretjini obdukcij
v nadledvični žlezi naključno odkrijejo pri-
sotnost  zasevkov  različnih  rakov  (1–3).
V žlezo najpogosteje zasevajo pljučni rak,
rak ledvic, rak debelega črevesa, rak dojk in
melanom. V raziskavi so Moreno in sode-
lavci  v  vzorcu  317  bolnikov  po  kirurški
odstranitvi  nadledvične  žleze  zabeležili
največ  zasevkov nedrobnoceličnega plju-
čnega raka (46,7%), raka debelega črevesja
(13,6%) in raka ledvic (11,7%) ter nekoli-
ko  manj  zasevkov  raka  dojke  (3,5%)  in
melanoma (3,5%). Preostalih 21,1% je bilo
rakov druge etiologije (4). Običajno najdba
zasevka v nadledvični žlezi nakazuje raz-
sejano maligno bolezen, zato je zaradi slabe
prognoze večinoma indicirano zgolj palia-
tivno in podporno zdravljenje. V izbranih
primerih je ob solitarnem zasevku nadled-
vične žleze, ki je v današnjih časih zaradi
boljšega radiološkega slikanja, obravnave
osnovne maligne bolezni in nadzora čeda-
lje pogostejša najdba, smotrno razmišljati
o kirurški odstranitvi nadledvične žleze.
Za zdaj zaradi majhnega števila opisa-
nih primerov solitarnih zasevkov nadled-
vične  žleze  in  heterogenosti  raziskav
indikacije za varno kirurško odstranitev nad-
ledvične žleze niso jasne (1). Namen tega
dela je predstaviti pregled literature, name-
njene kirurški odstranitvi solitarnih zasev-
kov nadledvične žleze, na podlagi rezultatov
oblikovati priporočila in opredeliti more-
bitne pomanjkljivosti področja.
METODOLOGIJa
Pregled literature smo opravili s pomočjo
baze PubMed. Uporabili smo iskalni gesli
»adrenalectomy« in »metastasis« in članke,
objavljene med 2003 in 2023. Iskalnemu
nizu je ustrezal 101 članek. Kot vključitvena
kriterija smo vzeli vsaj 10 vključenih bol-
nikov v raziskavo in obravnavanje izključno
zasevkov v nadledvični žlezi brez primar-
nih rakov nadledvične žleze. 
Izmed najdenih smo izključili 90 član-
kov; od  tega  je bilo 25  takih, ki  je  imelo
vključenih premalo bolnikov, 39 jih je bilo
izključenih,  ker  so  obravnavali  tudi  pri-
marne malignosti nadledvične žleze, v 13
primerih  kirurške  odstranitve  nadledvi-
čnice niso obravnavali kot posamezno spre-
menljivko, 11 je bilo sistematskih pregledov,
dva  članka  pa  sta  predstavljala  robotsko
metodo. Kriterijema je ustrezalo 11 raziskav
(tabela 1).
REZULTaTI
V pregled literature smo vključili 11 raziskav,
od tega je bilo devet retrospektivnih in dve
prospektivni. Tri raziskave (Tanvetyanon in
sodelavci, Krumeich in sodelavci, Moreno
in sodelavci) so vključevale bolnike iz razli-
čnih medicinskih centrov, ostalih osem pa
je imelo bolnike iz enega samega centra. Tri
raziskave so obravnavale nadledvične zasev-
ke samo enega tipa primarnega raka, med-
tem ko so preostale obravnavale različne
etiologije  zasevkov.  Vse  raziskave  razen
ena so beležile, kakšen tip kirurškega pose-
ga je bil opravljen. V tabeli 1 je predstavljen
delež laparoskopskih pristopov. Celokupno
preživetje  so  opazovale  vse  raziskave.
Povprečen čas do pojava zasevkov je obrav-
navalo osem raziskav, sinhron pojav zasev-
kov  pa  beležilo  sedem  raziskav  in  ena
raziskava,  ki  je  vključevala  zgolj  bolnike
z metahronim nastankom zasevkov. Obrav-
navali smo tudi delež bolnikov, ki so imeli
izolirane zasevke v nadledvični žlezi. Te je
obravnavalo  sedem  raziskav.  Podatki  so
predstavljeni v tabeli 1.
Potek in zaplete kirurških posegov razi-
skave navajajo zelo različno. Tako Drake in
sodelavci v 30-dnevnem obdobju po kirur-
škem posegu niso zabeležili smrti, imeli pa
so šest zabeleženih zapletov. Podrobno so
potek kirurških posegov zabeležili Piédrola
in sodelavci; povprečen kirurški poseg je tra-
jal 150 minut (razpon od 90 do 206 minut),
312 Uroš Tršan, Barbara Perić Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze …
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 312
313Med Razgl. 2023; 62 (3):
Ta
be
la
 1
.P
re
gl
ed
 la
st
no
st
i r
az
is
ka
v,
 k
i s
o 
bi
le
 v
kl
ju
če
ne
 v
 ra
zi
sk
av
o.
 IZ
– 
in
te
rv
al
 z
au
pa
nj
a 
(1
–1
1)
.
R
az
is
ka
va
Ti
p 
št
ev
ilo
št
ev
ilo
%
 
P
re
ži
ve
tj
e
P
ov
pr
eč
en
 č
as
D
el
ež
 s
in
hr
on
ih
Z
go
lj 
iz
ol
ir
an
(l
et
o 
ob
ja
ve
)
ra
zi
sk
av
e
bo
ln
ik
ov
ob
ra
vn
av
an
ih
la
pa
ro
sk
op
sk
eg
a
do
 p
oj
av
a
od
kr
it
ij 
za
se
ve
k
vr
st
 ra
ka
pr
is
to
pa
za
se
vk
ov
(%
)
v 
na
dl
ed
vi
čn
ic
i
(%
)
Z
er
rw
ec
k 
in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
65
ve
č
50
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 4
8 
%
(2
01
2)
 (5
)
(9
5 
%
 IZ
 =
 3
0–
58
 %
)
/
27
66
H
ow
el
l i
n 
so
d.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
62
ve
č
66
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 3
1 %
22
 m
es
ec
ev
18
85
(2
01
3)
 (1
)
Z
he
ng
 in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
47
ve
č
21
sr
ed
nj
e 
pr
ež
iv
et
je
 2
9,
7 
m
es
ec
a
/
13
/
(2
01
2)
 (9
)
(9
5 
%
 IZ
 =
 2
9,
5–
38
,9
)
Z
ip
pe
l i
n 
so
d.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
15
en
a
10
0
m
ed
 p
re
gl
ed
om
 p
o 
v 
po
vp
re
čj
u
26
 m
es
ec
ev
/
/
(2
02
0)
 (1
1)
24
 m
es
ec
ih
 p
o 
op
er
ac
iji
 6
7 
%
 ž
iv
ih
Ta
nv
et
ya
no
n
re
tr
os
pe
kt
iv
na
11
4
en
a
40
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 2
5 
%
9 
m
es
ec
ev
42
10
0
in
 s
od
. (
20
08
) (
8)
(I
Z
 7
–3
6)
 z
a
si
nh
ro
ne
 in
 1
1
m
es
ec
ev
 z
a
m
et
ah
ro
ne
V
az
qu
ez
 in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
16
6
ve
č
17
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 3
1 %
1,
3 
le
ta
/
36
(2
01
2)
 (2
)
K
ru
m
ei
ch
 in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
12
2
en
a
/
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 3
5,
2 
%
11
 m
es
ec
ev
/
/
(2
02
2)
 (7
)
Pi
éd
ro
la
 in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
12
ve
č
10
0
2-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 5
5,
6 
%
/
vs
e 
m
et
ah
ro
ne
25
(2
01
0)
 (1
0)
D
ra
ke
 in
 s
od
.
pr
os
pe
kt
iv
na
62
ve
č
95
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 3
7 
%
2,
5 
le
ta
27
37
(2
01
9)
 (3
)
(9
5 
%
 IZ
 =
 2
4–
50
)
M
or
en
o 
in
 s
od
.
re
tr
os
pe
kt
iv
na
31
7
ve
č
46
29
 m
es
ec
ev
 
18
,5
 m
es
ec
a
23
/
(2
01
3)
 (4
)
(9
5 
%
 IZ
 =
 2
4,
7–
33
,3
)
R
us
so
 in
 s
od
.
pr
os
pe
kt
iv
na
17
4
ve
č
41
5-
le
tn
o 
pr
ež
iv
et
je
 4
0 
%
9,
5 
m
es
ec
a
36
52
(2
01
9)
 (6
)
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 313
bolniki so v povprečju izgubili 60 ml krvi
(razpon od 15 do 150 ml), kirurški zapleti
so se pojavili pri 3% bolnikov. Podoben čas
posega so zabeležili tudi Zippel in sodelavci
(130 min). Howell in sodelavci so zabele-
žili smrt kot posledico kirurškega posega
nadledvične  žleze  v  3%  primerov,  enak
odstotek so zabeležili tudi Moreno in sode-
lavci, medtem ko so Zerrweck in sodelavci
smrt zaznali v 9%. Ostale raziskave poda-
tkov o poteku in zapletih kirurških posegov
niso predstavile.
RaZPRava
Pregled literature zadnjih 20 let, namenje-
ne kirurški odstranitvi solitarnih zasevkov
nadledvične žleze, je pokazal, da je pri skrbno
izbranih bolnikih kirurška odstranitev smi-
selna in varna. V nadledvično žlezo najpo-
gosteje zasevajo pljučni rak, melanom, rak
ledvičnih celic, rak debelega črevesja, sarkomi
in rak sečnega mehurja. Raziskave kažejo, da
je srednje preživetje pri vseh oblikah mali-
gne  bolezni,  ki  je  zasevala  v  nadledvično
žlezo, višje po kirurški odstranitvi zasevka
nadlevične  žleze,  kot  če  tega  kirurškega
posega ne bi opravili. Najbolj raziskana tipa
teh bolezni sta pljučni in ledvični rak (1, 7).
Načrtovanje vsakega kirurškega pose-
ga zahteva razmislek, kaj lahko s posegom
dosežemo  in  kakšni  so  možni  zapleti.
Glavni  cilj  kirurške  odstranitve  zasevka
v nadledvični žlezi pri maligni bolezni je
podaljšanje preživetja posameznika, zato je
smiselnost posega  odvisna  od  možnega
podaljšanja preživetja. Howell in sodelav-
ci so pokazali 5-letno preživetje po odstra-
nitvi nadledvične žleze v 31% oz. srednje
preživetje 30 mesecev, kar je dlje, kot bi pri-
čakovali pri posameznikih brez kirurškega
posega (okoli 12 mesecev, odvisno od tipa
rakavega obolenja). V raziskavo je bil vklju-
čen visok delež bolnikov s pljučnim rakom
(41%) (1). Podobne rezultate navajajo razi-
skovalci iz Francije v raziskavi, ki je poka-
zala  45-%  5-letno  preživetje  oz.  srednje
preživetje 48 mesecev pri 65 vključenih bol-
nikih. Boljše preživetje, prikazano v razi-
skavi,  lahko  pripišemo  večjemu  deležu
raka ledvičnih celic, ki  ima za razliko od
pljučnih rakov statistično značilno boljše
preživetje (5). Na podlagi raziskav so dolo-
čili nekaj kliničnih spremenljivk, ki podpi-
rajo odstranitev nadledvične žleze. Slabše
preživetje po posegu so namreč zasledili pri
bolnikih, katerih primarna maligna bolezen
je bil pljučni rak, zasevki, prisotni ob odkri-
tju primarne bolezni (t. i. sinhroni zasevki),
in interval brez bolezni (angl. disease-free
interval, DFI) krajši od 12 mesecev (1–3, 6). 
Nadledvična  žleza  je  pogosto  mesto
zasevanja nedrobnoceličega pljučnega raka,
ki je bolj agresiven od drugih rakov, ki zase-
vajo v žlezo. Bistveno nižje 5-letno preži-
vetje bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim
rakom je zato pričakovano (1, 3).V svoji razi-
skavi so Howell in sodelavci navedli, da je
bilo srednje preživetje po kirurškem pose-
gu  ob  nedrobnoceličnem  pljučnem  raku
17 mesecev,  5-letno  preživetje  pa  27-%.
Srednje preživetje ljudi s primarnim rakom
izven pljuč je bilo 47 mesecev, 5-letno pre-
živetje pa 38-%, kar je statistično značilno
boljše kot pri nedrobnoceličnem pljučnem
raku (vrednost p = 0,033) (1).
Kljub  vsemu  pa  je  tudi  pri  zasevku
pljučnega raka v nadledvični žlezi smisel-
no pomisliti na kirurško odstranitev žleze.
Vazquez in sodelavci so v svoji raziskavi
pregledali podatke svojih bolnikov z raz-
sejano  boleznijo,  ki  so  jim  med  letoma
1992 in 2010 odstranili nadledvično žlezo
(skupaj  166  bolnikov),  in  jih  primerjali
z bolniki iz baze podatkov National Institute
of Health Surveillance Epidemiology and
End Results z enako osnovno boleznijo, pri
katerih odstranitev zasevkov nadledvične
žleze ni bila opravljena. Primerjali so pre-
živetje  po  enem,  dveh  in  treh  letih  po
odstranitvi zasevka pljučnega raka v nad-
ledvični žlezi. Rezultati so pokazali, da je
preživetje bolnikov po opravljenem pose-
gu bistveno višje od preživetja bolnikov brez
posega. Celokupno preživetje po treh letih
314 Uroš Tršan, Barbara Perić Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze …
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 314
je bilo 52-% pri bolnikih po posegu in 25-%
pri bolnikih brez posega (2).
Kljub zanimivim rezultatom so zaključ-
ki opravljenih raziskav s pomočjo podatkov
o bolnikih s pljučnim rakom neenotni. Ena
od  možnih  razlag  neenotnih  rezultatov
temelji na različnih poteh zasevanja plju-
čnega raka; zasevanje po limfatičnem dre-
nažnem sistemu med pljuči  in retroperi-
tonejem naj bi predstavljalo manj agresivno
obliko regionalnega razsoja, medtem ko naj
bi bila prisotnost kontralateralnega zasev-
ka v nadledvični žlezi posledica hemato-
genega razsoja, ki je agresivnejša oblika, in
tako razlog za slabše preživetje (1). V času
napredujoče  molekularnogenetske  opre-
delitve afinitete tumorskih celic do posa-
meznih predilekcijskih mest (in organov) ter
vloge  imunskega  sistema  pri  nastanku
zasevkov  tovrstna  razlaga  verjetno  nima
večjega pomena.
Vazquez in sodelavci so raziskali tudi
preživetje posameznikov, katerih osnovna
maligna bolezen je bil rak ledvic. Ugotovili
so, da je tu preživetje boljše kot pri pljučnem
raku; po treh letih je preživelo 72% bolni-
kov  po  kirurškem  posegu.  Prav  tako  so
tudi pri tej bolezni ugotovili, da je kirurška
odstranitev zasevkov nadlevične žleze sta-
tistično značilno izboljšala preživetje posa-
meznikov,  saj  je  bilo  3-letno  preživetje
brez kirurškega posega 27-% (2).
Kot je bilo mogoče pričakovati, se je čas
pojava zasevkov izkazal za negativen napo-
vedni dejavnik. Prisotnost sinhronih zasev-
kov v nadledvični žlezi (odkritih sočasno
z osnovno boleznijo) napoveduje bistveno
krajše preživetje kot pojav zasevkov več kot
šest  mesecev  po  odkritju  primarnega
tumorja (t. i. metahroni zasevki). Sinhroni
zasevki namreč kažejo na višjo mero agre-
sivnosti  primarnega  tumorja  in  hitrejši
potek bolezni ter zgodnejše razsejanje (1, 6).
Dolžino  DFI metahronih  lezij  upora-
bljamo  kot  mero  agresivnosti  primarne
lezije. Običajno je opredeljen kot interval
med primarno diagnozo  in  zaznavo nad-
ledvičnega  zasevka  ne  glede  na  druge
zasevke. Daljši kot je interval, manj agre-
sivno je primarno maligno obolenje, indi-
kacija za odstranitev nadledvične žleze pa
je bolj utemeljena. Žal pa so raziskave še
neenotne glede opredelitve DFI. Do naspro-
tujočih rezultatov prihaja predvsem zara-
di neenotno uporabljene cut-off vrednosti
dolžine DFI. Howell in sodelavci so ugo-
tovili, da so bolniki z DFI, večjim ali ena-
kim 12 mesecev, imeli statistično značilno
daljše  srednje  preživetje  kot  tisti  z  DFI,
manjšim od 12 mesecev (srednje prežive-
tje 41 mesecev z večjim DFI in 13 mesecev
z manjšim DFI od 12 mesecev) (1).
Tanvetyanon in sodelavci so opazova-
li izid kirurške odstranitve izoliranih sin-
hronih in metahronih zasevkov nadledvične
žleze pri nedrobnoceličnem pljučnem raku
in prav tako ugotovili daljše preživetje po
opravljeni  kirurški  odstranitvi  zasevkov
posameznikov  z  metahronimi  zasevki.
Bolniki  z  metahronimi  zasevki  so  imeli
namreč srednje preživetje 2,5 leta, medtem
ko so imeli tisti s sinhronimi zasevki sred-
nje preživetje po kirurškem posegu 1 leto.
Kljub slabši prognozi sinhronih zasevkov
pa so beležili 25-% 5-letno preživetje, kar
je podobno oz. celo boljše kot preživetje bol-
nikov s paliativno kemoterapijo (8).
Zanimivo pa  je, da za razliko od časa
pojava zasevkov količina drugih zasevkov
nima tolikšnega vpliva na prognozo bole-
zni. Howell in sodelavci so namreč ugoto-
vili, da ni statistično značilnih razlik v pre-
živetju po odstranitvi nadledvične žleze pri
bolnikih z izoliranim zasevkom in pri bol-
nikih z oligometastatsko boleznijo, ki imajo
dobro urejene in nadzorovane ostale zasev-
ke. Podobne najdbe so dobili tudi Zerrweck
in sodelavci, ki so ugotovili, da so imeli bol-
niki  z  nadzorovanim  oligometastatskim
rakom  ledvičnih celic,  ki  je bil  reseciran
sočasno  ali  pred  kirurško  odstranitvijo
zasevkov nadlevične žleze, primerljivo pre-
živetje tistim z odstranjenimi izoliranimi
nadledvičnimi zasevki (1, 5).
315Med Razgl. 2023; 62 (3):
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 315
Ustrezno izveden laparoskopski poseg
nudi  enake  ali  celo  boljše  rezultate  kot
odprta resekcija, saj manjša obseg poškod-
be  tkiv  in povzročiti manjši  stres,  kar  je
posebno pomembno za posameznike z raz-
sejano boleznijo. Skrajša se  tudi čas bol-
nišnične oskrbe in pospeši rehabilitacija. Do
sedaj je bil laparoskopski pristop zlati stan-
dard zgolj za kirurške odstranitve benignih
tvorb nadledvične žleze, kdaj je tovrsten pri-
stop smiseln pri malignih obolenjih, pa še
ni jasno dokazano (9, 10). Zheng in sodelavci
so v svoji raziskavi ugotovili, da je bil lapa-
roskopski poseg sicer koristen, vendar ni
povečal  preživetja  v  primerjavi  z  odprto
resekcijo. 
Tudi  laparoskopski  pristop  je  lahko
precej  zahteven  in  odvisen  od  kirurgove
spretnosti. Posegi lahko trajajo dlje in so
povezani  z  večjo  izgubo  krvi,  kar  vodi
v nadaljevanje posega na klasičen, odprt
način (9). Pogostost prehoda na odprt kirur-
ški pristop so beležili Drake in sodelavci.
Od 62 laparoskopskih pričetkov posegov so
zaradi zapletov le v dveh primerih posto-
pek spremenili v odprt kirurški pristop (3).
Piedrola in sodelavci so v svoji raziskavi
beležili 10 laparoskopskih posegov, v pov-
prečju so posegi trajali 150 min (razpon od
90 do 206 min),  bolniki  so  izgubili  pov-
prečno 60 ml krvi (razpon od 15 do 150 ml)
in ostali po posegu v povprečju tri dni (raz-
pon od 3 do 5 dni) v bolnišnici. Pri vseh so
dosegli uspešne odstranitve brez pozitivnih
robov  in  zaključili,  da  je  laparoskopska
metoda varna metoda in primerljiva z odpr-
tim kirurškim pristopom (10). 
V zadnjih letih se razvija tudi robotska
odstranitev nadledvične žleze, ki pa se še
ne uporablja rutinsko (9).
Nove možnosti  zdravljenja  nekaterih
primarnih tumorjev, ki zasevajo v nadled-
vično  žlezo,  so  v  zadnjih  letih  bistveno
izboljšale celokupno 5-letno preživetje bol-
nikov. Primer takega zdravljenja je razvoj
imunoterapije in tarčne terapije (zaviralci
kinaze  hitro  pospešenega  fibrosarkoma
(angl.  B-rapidly accelerated fibrosarcoma
kinase,  BRAF)  in  zaviralci  z  mitogenom
aktivirane protein kinaza kinaze, ki aktivi-
ra z zunajceličnim signalom uravnavano
kinazo (angl. mitogen-activated protein kina-
se/extracellular signal-regulated kinase,MEK))
zasevkov kožnega melanoma (KM). KM je
zanimiv zaradi razvoja odpornosti na zdra-
vila. Vsak zasevek KM ima namreč lahko
drugačen odgovor na imunoterapijo, ki je
odvisen od  lokacije  zasevka,  tumorskega
antigenskega bremena in bremena muta-
cij. Zanimivo je, da so predvsem zasevki KM
v  nadledvični  žlezi  zaradi  neznanih  raz-
logov  pogosto  neodzivni  na  sistemsko
zdravljenje in delujejo kot področje, ki je raz-
meroma zaščiteno pred sistemsko terapijo.
Kirurško  zdravljenje  tako  ostaja  pogosto
edina  učinkovita  metoda  zdravljenja.
Pričakovati je mogoče, da bo v prihodnosti
zaradi izboljšanja celokupnega preživetja
bolnikov  z  zasevki  KM  ob  napredovali
sistemski terapiji kirurško zdravljenje celo
pogosteje indicirano (11).
Zippel  in  sodelavci  so  opisali  mini-
malno invazivno kirurško zdravljenje bol-
nikov  po  imunoterapiji  in  zdravljenju
z zaviralci kinaze B-Raf in MEK ter ugoto-
vili, da je kirurški poseg varen in povezan
z  izboljšanim  srednjeročnim preživetjem
bolnikov v primerjavi z bolniki brez kirur-
škega zdravljenja. Zanimivo je, da so kar pri
petini bolnikov v povprečju po 20 mesecih
sledenja po posegu  (razpon od 19 do 22
mesecev), odkrili kontralateralno ponovitev
bolezni v nadledvični žlezi. To še dodatno
podpira hipotezo o nadledvični žlezi kot pre-
dilekcijskem mestu zasevanja KM in hkra-
ti  mestu,  ki  je  na  sistemsko  zdravljenje
rezistentno (11).
Rezultati  dosedanjih  raziskav  odstra-
nitev nadledvične  žleze  zaradi  solitarnih
zasevkov  raka  so  sicer  spodbudni,  vendar
imajo raziskave številne omejitve. Poglavitna
omejitev je pristranskost izbora bolnikov
(t. i. selection bias). Bolniki, ki jim je pred-
lagano kirurško zdravljenje, so namreč obi-
316 Uroš Tršan, Barbara Perić Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze …
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 316
čajno  v  dobri  telesni  pripravljenosti  in
imajo  ugodne  lastnosti  osnovne  bolezni.
Izsledki  raziskav,  ki  kažejo,  da  kirurška
odstranitev  zasevkov  nadlevične  žleze
podaljša  preživetje,  so  tako  lahko  zgolj
posledica selektivnega izbora tistih bolni-
kov, ki imajo že v osnovi daljše pričakova-
no  preživetje.  Dodatna  omejitev  je  tudi
majhno število vključenih bolnikov v veči-
no raziskav in heterogenost skupin glede
na osnovno diagnozo maligne bolezni. Ker
so zasevki v nadledvični žlezi redek pojav,
v prihodnje ne moremo pričakovati kako-
vostnejših prospektivnih  raziskav, name-
njenih vplivu kirurškega posega na preži-
vetje bolnikov.
Omeniti velja tudi omejitve naše razi-
skave; iskali smo namreč zgolj po eni bazi
člankov, se omejili na članke, ki so objavljeni
v angleščini oz. imajo dostopno angleško
različico.  Omenimo  lahko  tudi  heteroge-
nost raziskav in izbor posameznih vzorcev
bolnikov. Zavedati pa se moramo tudi pri-
stranskosti objav raziskav. Revijam je namreč
običajno bolj v interesu objaviti rezultate
raziskav,  ki  statistično značilno pokažejo
nova spoznanja, in ne raziskav, ki tega ne
uspejo  dokazati,  pa  čeprav  so  tudi  ta
pomembna za klinično uporabo.
ZaKLJUČKI
Na podlagi pregleda literature je mogoče
sklepati,  da  je  kirurška  odstranitev  nad-
ledvične žleze smiselna, vendar pri skrbno
izbranih bolnikih. To so posamezniki s posa-
meznim  zasevkom  nadledvične  žleze  in
možnostjo popolne odstranitve, sam histo-
loški tip osnovne maligne bolezni vpliva na
prognozo bolezni, vendar raziskave kažejo,
da je kirurški poseg smiseln ne glede na tip
raka. Preživetje je daljše po pojavu meta-
hronih zasevkov kot po sinhronih. Poseg je
smiseln predvsem, če je interval do pono-
vitve  bolezni  daljši  od  12 mesecev  in  je
osnovna bolezen dobro vodena. Na podla-
gi raziskav ni mogoče trditi, da predstavlja
laparoskopski pristop prednost pred odpr-
tim.
317Med Razgl. 2023; 62 (3):
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 317
LITERaTURa 
1. Howell GM, Carty SE, Armstrong MJ, et al. Outcome and prognostic factors after adrenalectomy for patients
with distant adrenal metastasis. Ann Surg Oncol. 2013; 20 (11): 3491–6.
2. Vazquez BJ, Richards ML, Lohse CM, et al. Adrenalectomy improves outcomes of selected patients with
metastatic carcinoma. 2012; 36 (6), 1400–5. 
3. Drake FT, Beninato T, Xiong MX, et al. Laparoscopic adrenalectomy for metastatic disease: Retrospective cohort
with long-term, comprehensive follow-up. Surgery. 2019; 165 (5): 958–64.
4. Moreno P, de la Quintana Basarrate A, Musholt TJ, et al. Adrenalectomy for solid tumor metastases: Results
of a multicenter European study. Surgery. 2013; 154 (6): 1215–22.
5. Zerrweck C, Caiazzo R, Clerquin B, et al. Renal origin and size are independent predictors of survival after surgery
for adrenal metastasis. Ann Surg Oncol. 2012; 19 (11): 3621–6.
6. Russo AE, Untch BR, Kris MG, et al. Adrenal metastasectomy in the presence and absence of extraadrenal
metastatic disease. Ann Surg. 2019; 270 (2): 373–7.
7. Krumeich LN, Roses RE, Kuo LE, et al. Survival after adrenalectomy for metastatic lung cancer. Ann Surg Oncol.
2022; 29 (4): 2571–9. 
8. Tanvetyanon T, Robinson LA, Schell MJ, et al. Outcomes of adrenalectomy for isolated synchronous versus
metachronous adrenal metastases in non-small-cell lung cancer: A systematic review and pooled analysis.
J Clin Oncol. 2008; 26 (7): 1142–7.
9. Zheng QY, Zhang GH, Zhang Y, et al. Adrenalectomy may increase survival of patients with adrenal metas-
tases. Oncol Lett. 2012; 3 (4): 917–20. 
10. Pascual Piédrola JI, Rincón Mayans A, Tolosa Eizaguirre E, et al. Laparoscopic adrenalectomy for metachronous
metastasis. Experience in 12 cases. Actas Urol Esp. 2010; 34 (2): 201–5.
11. Zippel D, Yalon T, Nevo Y, et al. The non-responding adrenal metastasis in melanoma: The case for minimally
invasive adrenalectomy in the age of modern therapies. Am J Surg. 2020; 220 (2): 349–53.
Prispelo 19. 7. 2023
318 Uroš Tršan, Barbara Perić Kirurška odstranitev solitarnih zasevkov nadledvične žleze …
mr23_3_Mr10_2.qxd  26.9.2023  9:26  Page 318