61
6-2006
Alpinisti~ni
odsek Kamnik
 Irena Mu{i~
predstavljamo
Kar te`ko je za~eti predstavitev odseka, ki 
ima za sabo tak{no zgodovino kot Alpinisti~ni 
odsek Kamnik. V tem odseku se je namre~ v 
preteklosti dogajalo veliko lepega, prijatelj-
skega in, kot nam {e vedno polaga v u{esa na{ 
Metod Humar, »tist’, k’r je dobr’ za dru{´no«. 
Uspehi, vrhunski plezalni vzponi in u`ivanje 
v gorah pa se vedno dru`ijo s tragi~nimi zgod-
bami, smrtjo in bole~ino. Vsega je bilo veliko, 
zlasti bole~ine je vedno preve~. 
Za~etki
Alpinisti~ni odsek Kamnik pri podru`nici 
SPD Kamnik je bil formalno ustanovljen 27. 4. 
1937; to je bilo logi~no nadaljevanje aktivnosti 
plezalcev v 30-ih letih prej{njega stoletja. Kam-
ni{ke Alpe po I. sv. vojni seveda niso imele tak{-
nega obiska plezalcev in planincev kot v dana-
{njih ~asih, le drenovce je pot v~asih zanesla tja 
gor. ̂ e se leta 1932 v Kamnik ne bi preselil vnet 
alpinist Karel Bi{ko, ki je bil ~lan Turistovskega 
kluba Skala in je na{el v doma~inu Pavlu Kem-
perletu navdu{enega somi{ljenika, se v tem 
mestu mogo~e ne bi pisala tak{na alpinisti~na 
zgodovina, kot se je. Plezanje se 
je za~elo. Pomembno je bilo leto 
1939, v katerem je naveza Bine 
Benkovi~-Pavle Kemperle pre-
plezala dotlej najte`ji problem 
v Kamni{kih Alpah, ostenje 
Rzenika, in sicer po sredini 
njegove SZ-stene. Verjetno {ir{i 
plezalski javnosti tudi ni znano, 
kdo je izumitelj lesene zagozde 
za {ir{e razpoke: to je Pavle 
Kemperle, ki jo je prvi~ uporabil 
v Glavi Planjave.
Po II. svetovni vojni
Odsek je zopet za`ivel leta 
1946, naveze so plezale v la`jih, 
z juga dostopnih smereh v Kamni{kih Alpah. 
Skale ju`nega pobo~ja Starega gradu nad Kam-
nikom pa so postale poligon za izpopolnjevanje 
tehnike. V tistem obdobju so poleg Kemperla 
in Benkovi~a plezali tudi Adolf ^ebulj, Lojze 
^ebular, Albert [tupar, Anica Bregar … Orga-
nizirana je bila tudi prva odprava AO Kamnik 
leta 1952 v Visoke Ture in Lien{ke Dolomite. 
Tja so se lepo pripeljali kar s kolesi. Odsek je 
poskrbel tudi za literarno raven delovanja in je 
leta 1951 izdajal svoje glasilo Glas gora; urednik 
je bil Adolf ^ebulj. @al pa je delovanje odseka 
v letu 1955 popolnoma zamrlo. 
Vzponi in padci
Plezanje pa ni zamrlo in `e ~ez dve leti so 
se odseku pridru`ili obetavni plezalci, ki so v 
naslednjih letih veljali ne samo za vrhunske 
kamni{ke, temve~ slovenske alpiniste. Pavle 
[imenc in Tone [karja sta preplezala novo 
Levo varianto v ju`ni steni Kogla, prvi kamni-
{ki vzpon VI. stopnje. Da pa tudi avanture ne 
bi manjkalo, so alpinisti poskrbeli z vzponom 
po Slovenski smeri v Steni kljub –23 °C, popol-
Na Planjavi 29. januarja 1961: skozi Wissiakovo grapo na vrh 
in sestop v Repov kot. Od leve proti desni: Pavle [imenc, 
Miha Habjan in Metod Humar.   Tone [karja
6-2006
62
ni neizku{enosti v zimskem plezanju ter slabi 
in nepopolni opremi; po 3 dneh so jo kon~no 
zapustili. Tega si v dana{njih ~asih ne moremo 
ve~ niti predstavljati. Po nekaterih reorganiza-
cijah v odseku in nakupu prepotrebne opreme 
se je v kamni{kem od-
seku plezalo zelo dobro, 
primerljivo s preostalim 
slovenskim prostorom. 
Metod Humar, Tone 
[karja in Pavle [imenc 
so le tri imena vrhun-
skih alpinistov, ki so 
zaznamovala plezanje 
in ustvarjala zgodovino 
AO Kamnik v 50. in 60. 
letih 20. stoletja, poleg 
tega pa bili tudi prvi 
Slovenci, ki so samo-
stojno plezali velike 
ledne stene Zahodnih 
Alp. Zelo dobre vzpo-
ne sta opravljali tudi 
Helena Lu`ar in Jo`ica 
Trobev{ek. Leta 1963 je bilo prvi~ organizi-
rano tekmovanje v smu~anju na Kamni{kem 
sedlu v spomin na ponesre~enega alpinista in 
re{evalca Alberta [tuparja; nato je potekalo 
kar 25 let z nazivom [tuparjev memorial. V 60-
ih letih se je kon~no tudi tedanjim jugoslovan-
skim oziroma slovenskim alpinistom odprla pot 
v Himalajo in leta 1965 so se Metod Humar, 
Pavle [imenc in Tone [karja udele`ili II. od-
prave JAHO (Jugoslovanska alpinisti~na hima-
lajska odprava). Njihov cilj je bil 7902 m visoki 
Kangba~en, ki `al ni bil dose`en; je pa Metod 
Humar z Ljubom Juvanom in dvema {erpama 
osvojil Jalung Ri, 7538 m visoki vrh v grebenu, 
in tako postavil slovenski vi{inski rekord. @al 
se je v letu 1966 zgodila smrtna nesre~a Draga 
Ger{aka in Ceneta Gr~arja, ki je nekatere tako 
prizadela, da so celo prenehali plezati. Kriza se 
je nato nekoliko umirila in ~lani odseka so leta 
1967 prvi~ od{li v Paklenico; tam so se sezna-
nili s plezanjem v trdnem in ostrem apnencu. 
Poleg nesre~ pa aktivnost odseka po navadi ne-
koliko zavre tudi menjava generacij. Ta je po-
tekala v naslednjih nekaj letih in kon~no minila 
leta 1971. Tistega leta sta Janez Kosec in Bojan 
Pollak posnela prvi kamni{ki alpinisti~ni film
Tri spominske smeri v Ve`ici (film o plezanju
v spomin na Ano Klasinc - Huniko, Miho Laha 
in Marjana Per~i~a). Poleg odprav v Zahod-
ne Alpe, na Kavkaz in v Paklenico se je za~-
elo tudi nekajletno sodelovanje Kamni~anov 
s Poljaki iz Kluba Wysokogorskim iz Katowic. 
Pavle [imenc pri prvenstvenem vzponu v 
severni steni Dolgega hrbta leta 1962   Tone [karja
Odprava AO Kamnik na ljubljanski `elezni{ki postaji ob odhodu v Chamonix 
leta 1961. Od leve proti desni: Metod Humar, Helena Lu`ar, Tone [karja, Pavle 
[imenc, Marko Volj~, Jo`ica Trobev{ek in Miha Habjan.   Tone [karja
63
6-2006
70. leta so plezalsko za-
znamovali Bojan Pollak, 
Jernej Koritnik, Tone 
Trobev{ek, Du{an Pod-
bev{ek, Janez A`man, 
Stane Klemenc, Marjan 
Kregar, Janez Benkovi~, 
Irena Marku{ in Mari~-
ka [krlep, ~e omenimo 
le nekatere iz mno`ice 
dobrih plezalcev odseka 
in zelo odmeven vzpon 
Bojana Pollaka, Stane-
ta Klemenca in Ceneta 
Kramarja; 1. zimsko po-
novitev Zajede v [itah 
leta 1974. Bojan Pollak 
pa je `e leta 1973 na roke 
napisal plezalski vodni~-
ek za podro~je Koro{ice, 
ki je pomenil tudi nov 
pristop k taki literaturi, saj je bila poleg opisa 
smeri narisana tudi shema, vse vi{ine pa so 
bile premerjene z vi{inomerom. Sredi 70. let 
je pri{la tudi dokon~na odcepitev Alpinisti~-
nih sekcij Dom`ale in Menge{ od Alpinisti~-
nega odseka Kamnik, saj sta glede na {tevilo 
in kvalitetne plezalce postali (pre)mo~ni in 
dosegli pogoje za samostojno delovanje. Konec 
sedemdesetih so Kamni~ani za~eli plezati tudi 
po zaledenelih slapovih; med prvimi je bil na 
vrsti Sinji slap, ki sta ga preplezala Janko Plevel 
in Du{an Podbev{ek. 
Klasi~ni alpinizem ali prosto 
plezanje?
Naslednje desetletje je zaznamoval 
prehod od klasi~nega alpinizma k izzivom 
prostega plezanja, spremenila se je tudi 
temeljna vrednota alpinizma: cilj je bil 
manj pomemben kot na~in, kako je bil 
dose`en. Plezalci so se za~eli preizku{ati 
v smereh z oceno, vi{jo od VI. po lestvici 
UIAA. @e leta 1983 je Danilo Golob pre-
plezal Ameri{ko smer v Sivnici (VII+, 20 
m) v gojzerjih, Marko Prezelj pa je tri leta 
pozneje prvi izmed Kamni~anov zmogel 
vzpon VIII. te`avnostne stopnje (Marija 
Pomo~nica v Koglu). Tudi Zahodne Alpe 
so bile prizori{~e dobrih vzponov, saj je 
Janez Benkovi~ z Matja`em Wiegele-
jem leta 1988 splezal na Walkerjev steber v 
Grandes Jorasses in tako kot prvi Kamni~an 
zmogel trilogijo Alp: severno steno Eigerja in 
Matterhorna ter Grandes Jorasses. 1987 leta pa 
je Marjan Kregar osvojil Daulagiri, edini slo-
venski »zimski« osemtiso~ak. Marko Prezelj, 
Rado Nadve{nik, Matja` Wiegele in Toma` 
Humar so za~eli in tudi v 90-ih letih nadalje-
vali bero najte`jih vzponov. Najvi{ji vrhovi na 
svetu so bili {e vedno aktualni in v letu 1991 
je bil najve~ji alpinisti~ni dose`ek prvenstveni 
vzpon Marka Prezlja in Andreja [tremflja (AO
Na enem od sprejemov med alpiniste, kjer je vedno veselo   Marko Prezelj
Pe~enje hrenovk - zimski bivak 
pod Raduho   Vladimir Habjan
6-2006
64
Kranj) na Ju`ni vrh Kang~endzenge. Vzpon sta 
opravila v ~istem alpskem slogu in zanj prejela 
priznanje Zlati cepin, ki ga vsako leto pode-
ljuje mednarodno zdru`enje Groupe de Haute 
Montagne za najbolj{i alpinisti~ni dose`ek. 
[e en Zlati cepin je pri{el v roke ~lana AO 
Kamnik, in sicer Toma`a Humarja, ki je leta 
1996 skupaj z Vanjo Furlanom (AO @elezni~ar) 
preplezal SZ-steno Ama Dablama, 6828 m. 
Odsek je leta 1990 zgradil prvo plezalno steno v 
{portni dvorani v Kamniku, po 15 letih (konec 
leta 2005) pa jo je nadomestila nova, moderna 
stena na podstre{ju Doma kulture. Sprva je bilo 
{portno plezanje za ~lane odseka samo dodatni 
trening za doseganje vrhunskih alpinisti~nih 
dose`kov, Uro{ Perko pa je dokazal, da to ven-
darle ni le trening. Prebil je led – IX. stopnjo 
po lestvici UIAA – in za~el plezati v te`kih 
{portno-plezalnih smereh do 8a ter postal prvi 
Kamni~an in eden redkih Slovencev, ki so pre-
plezali smer X. stopnje. Pojavil pa se je tudi 
rod mlaj{ih plezalcev: Klemen Mali, Damijan 
Ko~ar, () Matej Mo{nik … ki so opravljali 
vzpone v slogu svojih predhodnikov.
@ivljenje in delo AO Kamnik danes
Kak{no je `ivljenje odseka zdaj? Vsak ~etr-
tek imamo v prostorih PD Kamnik redne se-
stanke, ki se jih ~lani, 
tako mlaj{i kot malo 
starej{i in najstare-
j{i, kar redno udele-
`ujemo. Po uradnem 
delu je pogosto na vrsti 
tudi kak{na predstavi-
tev aktivnosti ~lanov z 
diapozitivi ali digital-
nimi fotografijami. Al-
pinisti~na {ola, ki jo je 
letos vodil Matja` [er-
kezi, nadaljuje tradicijo 
izpred ve~ desetletij. 
Za~ne se vsako jesen 
in traja do junija, vanjo 
pa se vpi{e precej{nje 
{tevilo novih, plezanja 
`eljnih mladih, ki nato 
na predavanjih in ve-
likem {tevilu skupnih 
tur, tako zimskih kot 
letnih, spoznavajo ~are gora. Kot je v `ivljenju 
navada, se nekateri mladi za~nejo kaliti v vr-
hunske plezalce, kakr{en je pri nas zdaj Matej 
Kladnik, drugi pa skrbijo za prepoznavnost 
odseka na drugih podro~jih ({ola, tabori …). 
Vsako leto se organizirajo tudi plezalni tabori 
v tujini in doma, kot je npr. Pipa miru na Koro-
{ici; na Koro{ici je vsako jesen tudi nogometna 
tekma. Kot vedno je med prvomajskimi praz-
niki aktualna Paklenica, vsak januar je pohod 
na Grintovec v spomin na vse preminule kam-
ni{ke alpiniste … V poznih decembrskih ve- 
~ernih urah pa na Kamni{kem sedlu vsako leto 
poteka tudi sprejem novih alpinistov (letos jih 
je kar 5!) med ~lane AO, ki pomeni tudi lep 
konec leta in dru`enja med prijatelji. Pohvaliti 
se moramo, da je sodelovanje odseka in planin-
skega dru{tva vzorno. Ne nazadnje tudi zato, 
ker je sedanji predsednik PD Kamnik Ivan 
Resnik hkrati ~lan alpinisti~nega odseka. 
Sedanji na~elnik Alpinisti~nega odseka 
Kamnik je Matja` [erkezi, na{ uradni naslov pa 
se glasi Alpinisti~ni odsek Kamnik, [utna 42, 
1240 Kamnik. Ve~ o pestri zgodovini odseka si 
lahko preberete v knjigah 1893–1993 Zbornik 
Planinskega dru{tva Kamnik, 1993, PD Kamnik 
in prva podru`nica slovenskega planinskega 
dru{tva, Zbornik II. 2003, 2003, PD Kamnik. 
Spletno predstavitev pa {e pripravljamo. m
Vzpon s te~ajniki na Veliki Klek   Matja` [erkezi