NHOH 01 IUUINH >110 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKEF i ..... j ilZKORIŠČANJE ! DEL. ČASA (nadaljevanje) i i t Na osnovi podatkov, objavljenih v prejšnji Naši smučini, je naša služba PAS (plansko analitski sektor) potegnila sle- ■ deče zaključke: ■ • Ne da bi pri spremembi stroškov upošteva^- , li zunanje vplive, moramo še marsikaj i storiti, če hočemo, da se bo produktivnost J na opravljeno uro dvignila. I . I 1. Odpraviti- je treba maloštevilno zased- j bo pri nočnem delu tako, da se čimprej i odpravijo ozka grli v proizvodnji ali pa v skladu z morebitnimi potrebami | bolj izpopolni tretja izmena, seveda j s predhodno odpravo ozkih grl (večja | potreba električne energije, 12,5 % nočni dodatek, manjši efekt dela itd.). Podobno velja tudi za drugo izmeno. 2. Nadurno delo je treba zmanjšati na minimum. I I 3. Izredne plačane dopuste, posebno pa I razne prekinitve dela, kot so zaseda^-nja delovskih svetov, obratni sestan- ' ki in podobno, se da zmanjšati s tem, j da se jih prenese izven delovnega časa.| I 4. Služba varnosti pri delu in zdravstvo- J na služba morata vložiti največ truda j v to, da se zniža previsoko stanje bolnikov, da se dopolni nekaj neureje- j nih delovnih pogojev in da se stalno | izpopolnjuje zaščita pri delu. ■•■reba je! tudi poostriti kontrola nad bolniki itd. ! (JANUAR - JUNIJ) ’Jeithauser Avgust Bolovanje ne povzroča samo izpada efe- J ktivnih ur, temveč tudi problem, kako izpolniti delovno mesto z novinci ali s premeščanjem ljudi j to povzroča če- J sto zanemarjeni verižni problem. I 5. Opravičeni izostanki naj se v glavnem i odpravijo, in sicer tako, da se dosled- ! no izpolnjuje predpise o izhodih iz i podjetja med radnim delovnim časom. : i 6. Neopravičeni izostanki naj se odpravi- ! jo z ostrimi disciplinskimi posegi. Ti j naj se v znatni meri upoštevajo tudi pri^ merilih nagrajevanja, za vsako posamez- i no poimensko kršitev naj se obvešča ce- ! lotni kolektiv. I Ne bo odveč, če si še enkrat v drugačni obliki ogledamo, kako izkoriščam® zelo dragoceni delovni čas: po skupno obračuna- j nih urah je bilo mesečno zaposlenih 584,3 -J ljudi, od tega je opravljajo redno delo j 481 ljudi ali 82,6 %, razlika 101,3 ljudi j 17,4 io pa odpade na plačane in nepla^-čane neopravljene ure. I I ! Z vlaganjem naporov bi lahko zmanjšali v i strukturi neefektne ure na absolutni mini— * mum za največ 5 °/o, če upoštevamo povečanje I števila prostih sobot. S tem znižanjem pa ne smemo biti zadovoljni , ker nam samo uvedb uvedba treh prostih sobot v mesecu, oziro- I ma uvedba 42-umega tedna poslabša sliko za ! cca 14 %. Iz tegasslddi, da moramo te re— ‘ zerve iskati v glavnem drugje. Našli jih bomo v boljšem in pospešenem tempu rednega dela, kjer so neomejene rezerve. Treba pa je začeti takoj, vmes pa še marsikaj spremeniti, oziroma dopolniti. 7. Izdelati je treba program o načinu sprejemanja nove delovne sile s pra^ vilnim razmeščanjem na delovna mesta. Ljudi je treba razmeščati na delovna mesta tako, da so psihološko in moralno pripravljeni in sposobni opra*-vljati zadane naloge, -.asili*«; ;h- in :>rei3ešcaiije ;j« trcbs, othr.i»- viti. 8. S psihološkimi vplivi je treba utrditi samoiniciativno disciplino vsa^ kega posameznika tako, da se odpravi zamujanje prihoda ne delo, predčasno zapuščanje delovnega mesta (pred odmorom in pred koncem izmene), postopanja med delovnim časom, nekoristne debate, delavci morajo prihajati na delo sveži in zdravi, tempo dela pa mora biti enakomeren, kot se to z&r-hteva na delovnem mestu itd. 9. Pospeševati je treba izobraževanje zaposlenih^ kakor tudi sinhronizacijo posameznih operacij proizvodnega procesa, uvajanje tehničnih norm, izboljšanje odnosov med ljudmi (vodstvenih do neposrednih proizvajalce®:), poostrg jevanje discipline itd. 10. Resno je treba pričeti s priučevanjem in izobraževanjem kadra, saj je dobrji polovica zaposlenih že dalj časa v podjetju, ne da bi se med tem kaj stro kovno izpopolnila. K večjemu učinku bo direktno in indirektno pripomogla prekvalifikacija delavcev. S tem bodo sredstva za deli (stroji, naprave itd.) trajnejša, nezgode se bodo zmanjšale, delo bo bolj strokovno in kvalitetno opravljeno, manjše bodo tudi časovne izgube itd. .1. Kadrovska služba so mora zanimati za način življenja vsakega člana kolektiva izven podjetja, v kakšnih pogojih in okoliščinah zivij v slučaju nega- tivnih razmer naj svetuje in nudi moralno podporo, ker je ta način v večini primerov učinkovitejši kot materialna podpora. I j i 12.* V vsakem članu kolektiva je treba vzbu diti čut odgovornosti,,po drugi strani pa ga pripraviti do čimboljšega gospodarjenja i vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago in s katerimi dela. Za tehnične izboljšave in pa razne prihranile (materiala, izdelave itd.) naj bi pripadala stimulativnejša na- i grada. I i v I Se vrsta stvari je, Iti jih je treba odpra-j viti, saj vsak posamezni pozitivni činitel; i neposredno ali posredno vpliva na zboljša-j nje dela. I J Naj ponovno povdarimo, da to ne gre samo I za povečanje števila rednega delovnega Ča' i sa, ampak v glavnem za to, da se redni de" j lovni čas bolje izkorišča. I I I 2 NAJNIIJE POVPREČNE OSEBNE DOHODKE I LsiA LESNA INDUSTRIJA i ! Povprečni osebni dohodki za junij so | sc napram prejšnjemu mesecu zvišali v naši republiki za 4 %. Po podatkih Za-: voda SRS za statistiko je znašalo pov-i prečje osebnih dohodkov na delavca v j Sloveniji 814 Ndin. Če pa razčlenimo, I vidimo, da so v gospodarstvu znašali | povečani dohodki 794 Ndin, v negospodarskih dejavnostih pa 937 Ndin. Večje I povečanje med gospodarskimi dejavnost-i mi je imela pri osebnih dohodkih trgo-[ vina - 856 Ndin (zvišanje za 2 %), go-! zdarstvo, kjer so bili osebni dohodki j zvišani za 15 % na 837 Ndin. Tu sledi i gradbeništvo s 13 s povečanjem na | povprečje 801 Ndin, šele na 6. mestu I je med gospodarskimi organizacijami in— | dustrija (kot celota), kjer so se od ; maja osebni dohodki zvišali le 1 $ na 793 Ndin. I ^ , Če analiziramo posebej industrijo po vi-! šini povprečja osebnih dohodkov, je na | prvem mestu ladjedelništvo a 1245 Ndin | (47 io povečanje), sledi elektroenergi-1 ja s 1021 Ndin (2 % več), nato grafič-j na industrija, barvna metalurgija, pre-; mogovništvo, kemična industrija, živil-j ska industrija, črna metalurgija (n.pr. i s povprafijem 845 Ndin) na zadnjem mestu J je tekstilna industrija s 687 Ndin (ali I 3 % več), prav na zadnjem mestu pa je ; lesna industrija, kjer je znašalo pov-I prečje osebnih dohodkov v juniju 636 j Ndin in je bilo za 2 nižje od maja. j Nižji osebni dohodki kot v industriji i so bili le v gostinstvu in turizmu s j 743 Ndin in s povečanjem za 4 $, v kme-j tijstvu s 733 Ndin, povečanje za 10 j v komunalnih dejavnostih s 696 Ndin, [ povečanje za 1 %. Torej tudi v tej primerjavi je zopet lesna industrija na j zadnjem mestu. Ing. Jože Osterman / 'Šj' Če za. primerjavo še malo pogledamo v negospodarskih dejavnostih, so se povprečni .asebirii dohodki mesečno povečali za 6 % naprem maju v kulturi, socialni dejavnosti na povprečje 940 Ndin, pri družbenih in državnih organih so se povečali na 927 Ndin, najvišje povprečje pa je bi- lo v šolstvu 984 Ndin (10 % več). Med družbenimi in državnimi organi so imele junija največje povprečje osebnih dohodkov politične organizacije 1127 Ndin, zbornice 1119 Ndin, socialno zavarovanje 1060 Ndin. Če pogledamo še naše podjetje, so bili v juniju naši osebni dohodki v povprečju 816 Ndin, kar predstavlja povečanje za 4 % napram maju. Ne razpolagamo pa s podatki znotraj lesne industrije. V tej naši panogi ima namreč primarna, to je žagarska industrija, dale ko višje osebne dohodke Imkor finalna industrija. Naše podjetje pa je izrazito podjetje lesne finalne industrije brez kake .rimame predelave lesa. Po grobih informacijali poslovnega združenja LES se v finalni industriji gibljejo pod povprečjem lesne industrijo, in sicer 500 do 600 Ndin. Ti izredno nezadovoljivi rezultati pa so posledica dejstev, da je reforma lesno industrijo, predvsem finalno, močno prizadela in, da kljub temu, da predelujemo domačo surovino - les, stoji že mesece v povprečju osebnih dohodkov na zadnjem mestu. ( Potrebno bo, da naši zvezni kot republiški organi analizirajo id stanje v industriji, Iti predeluje domačo surovino — les in ugotovi, kaj je temu vzrok. Dejst-vo pa je vsekakor, da je lesna industrija za nase gospodarstvo najbolj važna pri iz-(nadaljevanje na str. 14) 3 MATERJAL OSEB. DOH. REŽIJA PLC GIBANJE SPLOŠNIH STROŠ.IOV PROIZVODNJE - ,35LIJE Lipnik Jože Po reformi se je različno ugibalo, kakšni bodo vplivi itoforme na stroške proizvodnje. Po podatkih za poslovanje sedem mesecev v letu 1966 je ugotovljeno, da je gibanje stroškov (beri povečanje stroškov) v glavnem v mejah predvidevanj in, kareje pri vsem tem pozitivno, rezultati niso slabši, kot se je predvidevalo. Stroške proizvodnje zasledujemo po treh osnovnih grupah; - stroške izdelavnega materiala j ~ stroške direktnih (izdelavnih) osebnih dohodkov j - splošne stroške proizvodnje (režija) i I Udeležba posameznih grup stroškov v skupnih stroških proizvodnje je znašala; I - J* I - VII. 1965 leto 1965 I. - VII. 1966 - izdelavni material 48 47 % 52 % - izde lavni osebni dohodki 8 io 8 % 8 % - splošni stroški (režija) 44 % 45 % 40 % skupaj 100 /o 100 % 100 °/o j Iz gornje primerjave, je razvidno, da je struktura stroškov po osnovnih grupah v prvih sedmih mesecih in v celotnem letu 1965 enaka, da pa je v prvih sedmih mesecih | letošnjega leta bistveno drugačna. V letošnjem letu je močno povečana postavka "iz— i delavni material", znižana pa jo postavka "splošni stroški". I * | Povečanje stroškov izdelavnega materiala izvira iz povečanja cen materialov, delno i pa seveda tudi iz povečanja proizvodnje v letu 1966 v razmerju do leta 1965. S to ! kratko analizo pa ni namen, da se analizira stroške izdelavnega materiala, temveč j samo na kratko splošne stroške. I * 4 Primerjava stroškov režije po stroškovnih postavkah je sledečas materialni stroški v novih dinarjih I. -VII. 1965 I. - VII. 1966 indeks 1966/65 1. material za vzdrževanje 150.761 215.922 143 2. goriva in maziva 30.801 38.450 125 3. zaščitna sredstva 35.496 42.171 119 4. pisarniški material 30.122 36.146 120 5. električna energija 128.203 169.460 132 6. voda 0.970 10.794 120 7. drobni inventar - odpis 89.707 104.962 117 8. poraba embalaže 303.421 321.677 , 106 9. časopisi in knjige 2.906 6.830 235 10. preventivna sredstva 2.520 3.393 135 11. vkalkulirani kalo 105.537 83.920 80 12. razne storitve - popravila 97.570 106.046 109 13. poštni in telefonsko—telegrafski str. 42.841 54.325 127 14. stroški denarnega prometa 53.772 60.064 112 15. najemnino 3.180 1.500 47 16. potni stroški - doma 15.576 19.815 127 17. potni stroški - v tujini 5.701 15.466 271 18. obresti od kreditov za osnovna sred. 126.000 126.000 100 19. obresti od kreditov za obratna sred. 256.900 273.000 106 20. obresti od poslovnega sklada 195.120 212.310 109 21. amortizacija 289.269 387.361 134 22. stroški investicijskega vzdrževanja 265-769 379.048 143 23. prispevki zbornicam 9.100 7.000 77 24. dopolnilni prispevek za socialno zavarovanj e 75.246 78.191 104 25. vodni prispevek 105.000 70.000 67 26. stroški izobraževanja kadrov 94.438 60.361 64 27. stroški za reklamo 36.454 105.000 288 28. stroški reprezentance 9.222 17.977 195 29. stroški sejmov 23.513 38.132 162 30. zavarovalne premije 70.000 105.000 150 31. osvajanje nove proizvodnje 339.610 333.170 98 32. dnevnice doma 20.769 31.763 153 33. dnevnice v tujini 6.913 13.918 201 34. stroški prevoza na delo 79.448 76.662 96 35. razni drugi stroški 38.910 15.543 40 skupaj materialni stroški 3,149.578 3,622.280 115 režijski osebni dohodki 36. za reži j sita. dela 773.799 1.002.339 130 37. za udeležbo na sejmih 354 413 117 I. -VII. 1965 I. - VII. 1966 indeks 38. za nadurni in nočni dodatek 36.815 39.195 106 39. za merila nagrajevanja 1,102.146 991.712 90 40. za dodatne prispevke iz OD 276.159 189.489 69 41. za plačane dopuste 200.376 169.744 85 42. za plačane praznike 93.307 114.480 123 43. za ostale plačane izostanke 2.161 5.811 269 44. za honorarje 3.785 3.720 98 skupaj režijski osebni dohodki 2,488.904 2,650.291 106 vsa režija skupaj 5,638.482 6,272.571 111 Z upoštevanjem, da je proizvodnja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta večja za 6 % od proizvodnje, ki je bila dosežena v istem obdobju preteklega leta, lahko sklepamo, da je del stroškov režije v letu 1966 večji zaradi povečane proizvodnje, del stroškov pa zaradi povečanih cen. Seveda je režija lahko večja tudi zaradi splošno večje potrošnje, brez vpliva večje proizvodnje in cen, vendar pa v vseh primerih tega ni mogoče natančno ugotoviti ali pa bi bi- lo potrebno izvršiti natančnejšo analizo količin, ne pa samo vrednosti. Grobo ocenjeno lahko smatramo, da povečanje režije v letu 1966 v razmerju do leta 1965 odpade: - 5 °/o na povečano proizvodnjo - 6 % na povečanje cen. Preobširno bi bilo analizirati vsako posamezno postavko, zato samo nekaj pripomb k največjim postavkam! - material za vzdrževanje izkazuje izrazito povečanje, kar pa v glavnem odpade na povečanje cen, saj je ugotovljeno, da so cene materialov za vzdrževanje porasle za približno 35 a/o. - električna energija je porasla v pred videnem obsegu, delno pa odpade na večjo količinsko potrošnjo. - amortizacija je višja zaradi aktiviranja osnovnih sredstev po izvršeni rekonstrukc i j i. stroški investicij sitega vzdrževanja so izrazito višji zaradi povišanja cen, delno pa zaradi višje osnove v osnovnih sredstvih. reklamni stroški, ki izkazujejo najve-čje povečanje, niso v zvezi s poveča/-njem cen, temveč je le vedno težja situacija pri prodaji naših proizvodov zahtevala, da so obseg reklame poveča in to posebno v inozemstvu. zavarovalne premije so ravno tako kot amortizacija večje zaradi povečanja stanja osnovnih sredstev po rekonstrukciji. zanimiva je slika pri osebnih dohodkih, saj so režijski osebni dohodki narasli natančno toliko (za 6 %), kolikor je porasla proizvodnja. Različna je seveda struktura režijskih osebnih dohodkov, kar pa izvira iz sprememb v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. # ywres^i/t £ (j® - vt cOt i e vrx*y e ^ 6 Valjavec Franc STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31. 8. 1966 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 544 delavcev, od tega: moških 274 žensk 27O V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 14 delavcev, od tega: moških 11 žensk 3 O GIBANJE DELOVNE SILE V avgustu so se v podjetju na novo zaposlili : HROVAT Alojz - delavec NK na mizarskih ročnih delih v smučariji LIHALJČIČ kilan — ključavničar XV na mizarskih ročnih delih v smučariji NOVAK Stjepan - delavec NK na mizarskih ročnih delih v smučariji PRETNAR Franc — mizar KV na mizarskih ročnih delih v smučariji FINŽGAR Rudi — mizar XV na delovnem mestu poslovodja servisne delavnice FABJANČIČ kar j an — mizar PK na strojnem brušenju v smučariji NOVAK Alojz - delavec v obratu plastike na Fortuni Vsem novosprejetim delavcem želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri delu! O Iz podjetja pa so odšli; PEČEK Štefan — zaposlen na delovnem mestu kontrolorja proizvodnje - po sporazumu v pokoj KAVCIC Andrej — zaposlen na delovnem mestu sušilničarja - po sporazumu O' POROKE : Poročili so se: POTOČNIK Emilija — delavka v smučariji SVETINA Marija — delavka v SGI KIKIČ Jožica - delavka v SGI BERGANT Franc - delavec v smučariji KOREN Lajda — delavka v smučariji TAVČAR Andrej — delavec v smučariji AVSENIK Janez - mizar v smučariji VELIKONJA Franc - ključavničar v kovinski 7 AKCIJA! PREGRD SMUČi V 5g/ KONČANA' / At " .# w^5v; Na sugestije naših kupcev, predvsem ka^-ria Colomba, je bil nekako v mesecu juniju poostren kriterij glede icvaliteie smuči. Pri naknadnem pregledu smuči, pri pravijenih za Italijo, se jo pokazalo, da nase smuči kvalitetno ne odgovarjajo nran zahtevam tržišča. Predvsem so bile zaskrbljujoče ugotovljene pomanjkljivo— sti na lesenih smučeh, kot: izredno mehak in občutljiv lak, v katerem so bile vtisnjene letvice in različne praske ter odrgnine; 1 slabo robničenje, predvsem pri robnikih na topi spoj; I višji procent smuči počenih po lepilnem spoju kot je to dovoljeno po trgovskih uzancah. L;ulej Stanko Glede na ugotovljeno problematiko kvalitete pred odpremo lesenih smuči v izvoz je bilo dne 5. 7. 66 izredno zasedanje delavskega sveta podjetja. Sklep DS je bil, da se vse smuči sumljive kvalitete v skladišču gotovih izdelkov (cca 50000 parov) ponovno pregledajo in popravijo. Za rešitev navedene problematike so bili s strani tehnične kontrole izvršeni naslednji ukrepi: - poostritev kriterijev kvalitete na končni kontroli in označitev s posebno o-znako - s povečano kontrolo v rednem in nadurnem delovnem času ponovno pregledati vse smuči na zalogi v SGI - organizirati ekipo popravljalcev, ki je bila v začetku sestavljena iz delavk v oddelku robničenja, pozneje v počitnicah pa iz šolske mladine. Pri pregledovanju se je kontrola opirala pretežno na dva kriterija: - na zelo zahtevno italijansko tržišče glede estetskega izgloda in funkcionalnosti smuči - na druga tržišča, ki so glede estetskega izgloda manj zahtevna, večja pa je pozornost na funkcionalnost smuči. Vsa akcija je trajala v juliju in avgustu in je bila zaključena v zadnjih dneh meseca avgusta. Pregledanih in popravljenih je bilo 54000 parov lesenih smuči. Dosedanja odprema v letošnjem letu pa je znašala 15 vagonov ali 45000 parov smuči. Od celotne količine je popraviti, oziroma dodelati še cca 3000 parov smuči z napakami žlebiča, zgornje površine lakiranja ali razpok ob strani. Vsa akcija pa se v manjši zasedbi nadaa?.: ljuje tudi še v tekočem mesecu. (op. ur.. S tem pa zadeva še ni opravljena, ker bo treba stroške popravila naprtiti pač tistemu, ki je to zakrivil. 0 tem prihodnjič.) SREČNI NAKU SMUČ Xo je žena 43-le±uega zdravnika dr. Davida Thompsona iz Nevade v ZDA dokupila k trem parom smuči, ki jih je družina že imola> še četrti par, niti ni slutila, da je bil to njen uspešni zadetek. Pri nakupu je šlo namreč za 1C0.C00. par smuči tirolske tovarne smuči Kneissl. ki sc bile prodane v Združenih državah. Pri nabavi tega jubilejnega para je bil namreč odobren 14—dnevni dopust v Evropi na stroške firme. Gospa Thompson, mati štirih otrok, je ta dobitek velikodušno prepustila svojemu možu, ki svoj dopust nato preživljal v hotelu "Evropa" v Innsbrucku. Seveda pa je g. Thompson v času svojega bivanja na Tirolskem obiskal tudi tovarno Kieissl. IZPITI ZA MOTORl\lE] ČOLNE r~~~ 'v-v Minister za transport v Zvezni nemški > republiki jo izdal odlok o obveznem vozniškem dovoljenju za vse uporabnike motornih čolnov z več :tot 5 PS, ki bi želeli križariti ob rečnih obalah in po morskih poteh Nemčije. Nemška zveza la^-stnilcov motornih jaht, ki je doslej izdajala neobvezna dovoljenja, bo uvedla z letošnjim poletjem izpite in izdajala vozniška dovoljenja, jfet lahko ugotovimo, gre tu za prve korake na poti k uvajanju vozniških dovoljenj za vse motorne čolne. A Y ŠPORT Z LOTORNBJ ČOLNI NAJ NE BO OiuEJEN Ni treba, da bi sc šport z motornimi čolni zmanjšal, če je bil sedaj izdan zvezni zakon, ki za varnost prometa na jezer sitih in rečnih plovnih poteh zahteva vozniško dovoljenje za voznike motornih čolnov. Izdelovalci so žc doslej često omenjali, da nekatere n^osnovane omejitve močno škodujejo uporabi športnih motornih čolnov i od tod izhaja zanje tudi velika go- spodarska škoda lfokor hitro je skopnel sneg na najmodernejši nemški sankaški progi, je1 bilo treba začeti z betoniranjem 1100 m dolge proge, ovinkov in bande. Na edinstveni betonski sankaški progi na svetu bodo trenirali lahko tudi poletiš s sanmi na kolesih. Ta originalni suhi trening naj bi nemškim tekmovalcem - sankačem pripomogel, da bi bili na tekmovanju v Grenoblu nepremagljivi. SANI NA KOLESIH Q Neki iznajdljivi reporter je pri Kandahar tekmovanju v Lurrenu odluril skrivnost francoskih smučarjev, ki so v svojih smučarskih čevljih očividno manj obteženi 9 kot njihovi kolegi iz drugih dežel. Francozi - tako je namreč ugotovil novinar - nasujejo še v popolnoma nove čevlje neki prašek, ki s pomočjo telesne toplo'.e plastično spremeni notranjo stran čevlja tako, da se le-ta točno prilega obliki noge in svoje oblike tudi kasneje ne izgubi. , __ yh .< v i22f~' 7LOM NOG PO G 0 J V Denverju (Kolorado) so ameriški smučarji ustanovili "Klub zlomljenih neg", v katerega lahko vstopijo samo tisti, ki so si pri smučanju zlomili nogo. Prispev ki 200C Članov pa gredo v sklad za smučarske reševalne skupine; klub ima tudi svojo značko: majhno srebrno kost lioge v opornici. ff rozoi/o Knafelj Slavko m a slo" Iz potopisa "Po Bolgariji in Romuniji"' Naša naslednja etapa je bila Plovdiv v Trakiji, drugo največje mesto Bolgarije, važno prometno križišče za smer Grčija, Turčija, Črno morje in proti osrčju Bolgarije. Nadalje Stara Zagora z ostanki zgradb starega Himskega imperija in močno industrijo.Tu smo prenočili in naslednji dan obiskali dolino rožnega olja, center v mestu Kazanlik. Bolgarija slovi po vsem svetu po gojenju vrtnic in predelavi v rožno olje. Tu smo navsezgodaj poiskali direktorja inštituta za gojenje in križanje vrtnic ter predelavo v rožno olje. Zelo rade volje se nam je odzval in nam ljubeznivo opisal zgodovino in razvoj gojenja vrtnic ter razkazal nasade in nazorno objasnil način predelave. Kdaj se je zasejala kazanliška vrtnica v to dolino med Srednjo goro in Staro planino (Balkan) v dolžini 100 km in širini 5 ion s centroma Kazanlik - Karlovo, 10 ni dognano. Dognano pa je, da prav tu najbolje uspeva in daje največ rožnega olja. Le v sosednjem Plovdivu, kjer sicer raste, daje le majhen odstotek rožnega olja, tako da se gojitev drugje ne izplača. Ta dolina ima edinstvene pogoje, kjer imajo na nekaj tisoč hektarih posajene vrtnice, ki cvetijo od srede maja do sredo junija., Čimbolj mokro je leto, boljši je pridelek. V času ©vetenja obirajo cvetove samo zgodaj zjutraj, ko se odpirajo in to od štirih do devetih. Po tem času vonj iz vrtnice izhlapi in je pridelek slab. V času cvetenja diši vsa dolina. Za en kg rožnega olja morajo nabrati 3000 kg cvetov, ki jim potem z destilacijo odvzamejo rožno olje. Cena za 1 kg rožnega olja znaša 8000 levov ali 4000 USA $ ali naših 5 milj. Sdin. Stranski produkt je rozova voda, ki jo uporabljajo za kozmetike in zdravstvo. Dobro se z njo zdravijo lišaji in notranje bolezni, jetra, ladovice in žolčni kamni. Gojijo tudi lavendo in mento in iz njih pridobivajo s suho destilacijo poznani parfum za moške - lavendal in splošno znani mentol o Toda jedfo je kazanliška Mttxl3jCfl,ain -z nje pridobljeno rožno olje - rozovo maslo, kot ga oni imenujejo. Ob inštitutu je tudi dekorativni vrt, velik nekja hektarov, kjer ob vsakem času cvetijo vse vrste vrtnic iz vsega s^jfeta. Tu jih goje, proučujejo in med seboj križajo. Toko je na tem kompleksu nekaj tisoč različnih vrst vrtnic, Iti so le de- korativnega značaja. Vsaka vrtnica ima svoje ime kot n.pr- So; iviarinšek ing. Bojan KRtDi yjs ki EL A N ■ PREDLOG PRAVILNIKA. 0 DODELJEVANJU IN ! FINANSIRANJU STANOVANJ DELAVCEV i "ELAN" BEGUNJE Zaradi spremenjenih pogojev gradnje in zastarelega načina sofinansiranja s strani našega podjetja je bilo nujno pristopiti k izdelavi novega pravilnika o dodeljevanju in finansiranju gradnje stanovanj naših delavcev, ttaterega pred log bomo v zgoščeni obliki posredovali-v tern članku. Uvodoma bi še povdaril, da bo ta predlog morda še pred izidom J tega članka obravnaval delavski svet. iVse morebitne spremembe predloga bomo j objavili in razložili v naslednji šte- i vilki Smučine. I. SPLOSNE D0L0C3E Elan oddaja stanovanja, oziroma daje pomoč pri gradnji ali nakupu stanovanj tistim zainteresiranim delavcem, ki izpolnjujejo dane pogoje in so v rednem delovnem razmerju. Obvezati pa se morajo brezpogojno, da bodo tudi v prihodnje ostali v delovnem razmerju. Višino sredstev vsakoletno sproti določa delavski svet podjetja. II. DODELJEVANJE STANOVANJ V DRULBENI LASTNINI Podjetje k«ipi stanovanja in jih nato odda v uporabo članom ko le letiva; vendar še naprej ostangjo njegova last. \L > Uporabniki so dolžni natančno izpolnjevati določila hišnega reda, sprejeta na Skupščini občine Radovljica. Z dovoljenjem upravnega odbora in z vednostjo hišnega sveta ter stanovanjskega organa Skupščine občine Radovljica sme nosilec stanovanjske pra vice sprejeti podnajemnika. 1• Organi za dodeljevanje stanovanj: a) komisija za skupno potrošnjo, ki izdela predlog; b) upravni odbor, ki predlog potrdi ali zavrne in c) delavski svet, ki rešuje pritožbe na določila in sklepe upravnega odbora. Nalogo komisije za skupno potrošnjo so a) sprejema vloge in daje predlogo UO za dodeljevanje stanovanj; b) predlaga UO dodeljevanje kreditov za individualno in zadružno gradnjo; c) sprejete pritožbe in odločbe posreduje delavskemu svetu; d) izvaja ostale naloge, določene v statutu. 2. Upravičenci do stanovanja Vsi delavci, ki so v rednem delovnem razmerju, imajo možnost vselitve v stanovanje last podjetja. Plačati pa morajo 10 % vrednosti stanovanja. Ta znesek se delavcu vrne v roku 5 let, oziroma prej, če stanovanje preje izprazni . Upravičenost do stanovanja se presoja prvenstveno po sledečih kriterijih: - številčno stanje družine; - socialno stanje prosilca; ^ - velikost in stanje stanovanja, v katerem stanuje; -.zdravstveno stanj e; - zaposlitev v podjetju in - družbena vloga in aktivnost v dru žbeno političnih organizacijah. Izven teh kriterijev lahko delavski svet napravi izjemo pri dodeljeva^-nju stanovanja in to v primeru, če je to v korist podjetju kot celota. V primeru, če je prosilčev zakonski partner zaposlen drugje, se komisija posvetuje in reši to vprašanje skupno z ustreznim organom dotične organizacije! 3. Odpoved stanovanja Na predlog komisije izda odpoved upravni odbor, in sicer v primerih: - če delavec samov&ljno zapusti pod jetje; - če je izključen iz delovne skupnosti in - na podlagi kazenske sodbe, ki ima za posledico prenehanja delovnega razmerja po zakonu. Našteti primeri veljajo le za člane, ki so manj kot 10 let člani delovne skupnosti po pridobitvi stanovanjske pravice. Upravni odbor lahko odpove v primeru ru, če se kljub opominom stalno kršijo pravila hišnega reda in če se ne plačuje redno stanarina in vzdrževanje . ■ III. POL.OČ DELAVCEM PODJETJA PRI INDIVIDUALNI IN ZADRUŽNI GRjJ)NJI TER NAKUPU STANOVANJ ZA TRG 1. Odobravanje posojil Vsak delavec, ki je v rednem delovnem razmerju pri nas najmanj 1 leto, lahko kandidira za pridobitev poso- jila za gradnjo hiše ali nakup stanovanja v gradbenih okoliših Radovljica, Losce, Brezje, lirovnica in Begunje. Višina in pogoji kredita, Iti ga da podjetje iz sklada skupne porabe: a) za individualno gradnjo do 20.000 novih din z rokom odplačila 20 let in 2 io obrestno mero. Vendar pa posojilo ne sme biti večje od 30 $ predračunske vrednosti stanovanjske hiše. Odplačevati se začne 1 leto po odobritvi; b) za organizirano ali zadružno gradnjo na kompleksu, ki ga je uredilo podjetje, do 25.000 Ndin z rokom odplačila 30 let in 2 $ obrestno mero z začetkom odplačevanja 2 leti po odobritvi; c) za nakup stanovanj za trg do 50 % nakupne cene stanovanja za dobo 30 let z 2 $ obrestno meno in začetkom odplačevanja 1 leto po odobritvi. Prednost pri izbiri kandidatov imajo: a) člani kolektiva, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah in b) člani, ki bodo po vselitvi v lastno stanovanje izpraznili stanovanje last podjetja. Odobraval*je posojil je lahko dvojno: a) direktno pri podjetju in b) s soudeležbo posojila kreditne ban- ke. t Eno od obeh možnosti lahko izbere vsak kandidat popolnoma svobodno. Pri tem pomeni direktno pod točko a), da kandidat dobi samo znesek, določen s tem pravilnikom in v okviru internih predpisov podjetja. Če pa se kandidat odloči, da bo sprejel posojilo še od kreditne banke, bo moral sprejeti tudi njene pogoje. V drugem primeru mora podjetje že predhodno vložiti sredstva za določen čas pri kreditni banki in to najmanj za 14 mesecev. Po tem roku imamo pravico do posojila v višini 80 io od vložene vsote. Ta procent raste z dobo vročitve in pri 6 letih znaša 250 Da bo celotni postopek bolj nazoren, ga bomo ilustrirali z dvema primeroma, in sicer za individualno in zadružno gradnjo (vso v starih dinarjih): 1. individualna gradnja; prosilec dobi s strani podjetja maksimalno 2 miliona za dobo 20 let. Če so odloči, da posojila od kreditne banke ne bo koristil, bo začel odplačevati kredit podjetju po 1 letu od odobritve. ke— sečno bo plačeval izpod 10.000 din skozi 20 let. ✓ 2» Če pa se odloči za kredit tudi pri banki, bo dobil še poleg tega 80 % od 2 milionov, kar znese 1,6 miliona. Ta znesek bo moral odpla čati v 6 letih in 2 mesecih, in sicer bo: a) prvih 14 mesecev vračal banki-po 35.900 din b) naslednjih 5 let pa po 21.200 din mesečno. c) najkasneje r5 let po prejetju pa bo moral začeti vračati posojilo tudi podjetju in to tako, kot je pod točko 1) prikazano. (~\ 3. Zadružna gradnja brez udeležbe kre- | ditne banke. i Prosilec dobi 2,5 miliona din, 2 leti po prejetju kredita začne vračati po cca 9.0CC din mesečno za • dobo 30 let. 4. Če sprejme prosilec še kredit banke, bo prejel skupno: 2.5 miliona + (80 %) 2 miliona - 4.5 miliona din, banki bo moral vračati slednja 2 miliona; a) 14 mesecev po cca 46.000 din mesečno in b) 6,5 let po cca 21.000 din mesečno. Tudi tukaj bo moral najkasneje po petih letih začeti odplačevati kredit podjetja (2,5 miliona) tako, dc. kot je prikazano pod točko 3. k ' ICot je razvidno iz primerov, so pogoji lire ditne banke dokaj neugodni in je zato dano prosilcem na voljo: ali jih sprejmejo ali pa se okoristijo samo s posojilom podjetja. Poleg dosedanjih načel finansiranja, novi predlog - <, obravnava tudi primere, ko je samo eden od zakoncev zaposlen pri nas, medtem ko je njegov zakonski partner zaposlen drugje. V tankem primeru določa odobritev posojila samo v višini 50 f■>. Izjeme so le primeri, ko iz utemeljenih razlogov organizacija zakonskega partnerja ne more sodelovati pri soudeležbi. TakrAt je mo sna pridobitev do 100 % posojila. Drugi primer so člani delovnega kolektiva, ki so še samski. Tudi tem se prizna enako kot prosilcem v prvem primeru samo 50 % posojila! Vsak član kolektiva, kateri je dobil posojilo po tem iravilniku, ne mofe zahtevati od podjetja še stanovanja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 70 % predračunske vrednosti O stonovanj ske hiše in najmanj 50 % vrednosti stanovanj a za trg. V kolikor se kandidat odloči tudi za soudeležbo kreditno banke, jo tovarna obvesti. Koriščenje pa je možno namensko na naslednji načini 1. če je izvajalec del podjetje, se pokrijejo z odobrenimi sredstvi’ njegove začasne storitve in 2. če gre za izvajanje del v lastni režiji, se plačajo nabavljeni materiali in opravljene storitve po predložitvi računov. Vračanje posojila je določeno c pravilnikom (in pravili banke). Takoj pa se mora posojilo vrniti.; - če posojilojemalec samovoljno zapusti delo; - če preneha njegovo delovno razmerje po zakonu; - čo je izključen iz delavne organizacije in - če sam odpove delovna razmerje. V.slučaju smrti vrnejo posojilo njegovi dediči. Vsem prosilcem, katerim je bila pro— > šnja negativno rešena, mora podjetje posredovati pismeno obvestilo s primerno obrazložitvijo. Na podlagi • te imajo pravico pritožbe na delavski svet podjetja. Sklep delavskega sveta je potem-dokončen. IV. KONČNE DOLOČBE Z dokončnim sprejetjem tega pravilnika preneha veljati dosedanji pravilnik o finansiranju gradnje stanovanj, ki je bil sprejet dne 19. 7. 1963. Zlorabljanje pooblastil, ki izhajajo iz tega pravilnika, je hujša kršitev delovne dolžnosti. Kršitelj je odgovoren v smislu Pravilnika o delovnih razmerjih. (nadaljevanje s strani 3) vozu na konvertabilna tržišča in je naj-brže ta orientacija izvoza na konverta- i bilna tržišča vzrok tako .nezadovoljive- j mu stanju, \ 1 Če bomo torej hoteli, da nekaj uredimo z lesno industrijo, ki se je najbolj od- j zvala smernicah reforme, da se čim več izvažaj jo bomo morali pri izvozu podpi- j rati, ne pa vsakega delavca, ki je zapo- | slen v tej industriji, kaznovati. _______________________________________________ POZDRAVLJENI \S\/t Dl y DOMOVINI ELANA| !_________________________ i Po predhodnem dogovoru z našim kupcem čolnov na Švedskem nas je v času od 30. do 6. 9. t.l. obiskala skupina 15 Skandinavcev. To skupino so tvorili pro- ’ / \ v ' dajalci čolnov (agenti) iz Švedske, Finske in Danske ter 1 strokovnjak za armi- j rano plastiko in 1 novinar. Namen obiska \ je bil v tem, da trgovcem vlijemo zaupa- i nje v naše izdelke, da spoznajo velikost 1 naše tovarne in naše proizvodne zmoglji- ! vosti ter kvaliteto, da skupno preizku- ! simo prve vzorce, ki smo jih izdelali po j njihovih predlogih in da se domenimo za | dokončno izvedbo in kvaliteto čolnov za I leto 1967. | Lahko trdimo, da je obisk, ki je bil zvezan z gotovimi stroški, popolnoma uspel v obojestransko zadovoljstvo in da smo uspeli vsem kupcem vliti zaupanje v Elanove izdelke in to ne samo v čolne, ki so bili namen obifika, pač pa so vsi kupci pokazali veliko zanimanje tudi za smuči in smučarske palice. Na osnovi tega obiska je posebno v čolnih skandinavsko tržišče za nas na široko odprto in obstoja samo še vprašanje naših kapacitet in kvalitete proizvodnje. Za prihodnje leto smo zaključili 700 komadov čolnov, od te-. ga: •ir | 400 kos za Švedsko 100 " 3a Dansko i , 100 " za Finsko i ' 100 komadov pa smo pustili odprtih, nerazporejenih in se bomo o tem dogovori- li v mesecu februarju, če bodo naše zmogljivosti dopuščale realizacijo vseh 700 komadov. Čolni so sortirani v vseh štirih predloženih modelih, zajemajo pa 8» obstoječo jadrnico FLTING JUNIORi S proizvodnjo moramo pričeti čimpreje, ta ko da bomo dosegli postavljeno količino 700 komadov, če pa bomo imeli možnost večje proizvodnje, pa tudi ni ovira za prodajo večjih količin. V kolikor se nam bo skandinavsko tržišče v bodoče tako ugodno razvijalo kot kažejo prvi znaki, potem bomo morali že v prihhod-njem letu misliti na razširitev našega obrata na Fortuni in na povečanje kapacitet v čolnari ji, ker krjpci že razpravljajo o dodatnih modelih, to je večjih čolnov preko 6 m s kabinami. S skandinavskimi trgovci smo preizkuša^ li nase čolne tudi na Jadranu, ker so namenjeni v glavnem za morje in so bili nad njimi zelo navdušeni ter so se zelo pohvalno izražali z željo, da bo tudi nadaljna proizvodnja dosegla tako kavli-teto, kot so jo vzorci. * Tudi v zimsko športnih atiklih smo našli takoj skupni jezik in smo so dogovorili za hitro akcijo za povečanje pla— smana Elanovih smuči v Skandinaviji. Zaključni koncept naših razgovorov ob obisku je bil, da zečnemo z veliko in intenzivno akcijo za popularizacijo marke ELAN na skandinavskem tržišču in to za vso naše izdelke. Zato bodo naši kupci že v letošnjem lotu vložili 300C0 U,3$ za propagando. Naša udeležba pri tera naj bi bila približno l/3. Za prihodnje leto pa nameravajo to akcijo še povečati. Vrata v Skandinavijo so odprta, sedaj pa je odvisno le od nas, da bomo dobavili j izdelke v kvaliteti in količini, kot smo se dogovofili, kajti vsak spodrsljaj j v- tem pogledu lahko prinese nezaupanje in! in nezadovoljstvo. j (rozovo maslo) (nadaljevanje s strani 10) Carnasel in podobno. Označene s st s tablicami in se kartotečno vodijo. Ivo smo si ogledali še destilacijske naprave, nas je direktor Simonov zelo ljubeznivo povabil v svojo pisarno in praktično na nas preizkusil učinkovitost rožnega olja in rozove vode. Na ženskem spolu in na moških z brki je uporabil rozovo maslo, na nas golobradcih pa rozovo vodo. Dobro siuo se počutili, bili smo zadovoljni in dobre volje in zelo hvaležni direktorju, da si ge za nas vzel toliko časa in nam tako izčrpno obrazložil ves postopek in način proizvodnje tako edinstvene gospodarske panoge, ki Bolgariji daje pečat in renome v svetu. * Polni lepih vtisov smo zapustili dolino rožnega olja in nadaljevali pot proti Črnemu morju. ROJSTVA Rodili so se s ! Knavs Mariji - deček ■ Potočnik Angeli - deklica Piškur Silvu - deček j Ko selj Marti - deček Katrašnik Severinu - deklica i Mrak Francki - deklica Likozar Milanu - deček NAGRADNA KRILANKA 1 2 3 4 5 6 i 7 3 1 9 10 11 12 13 14 11» 15 . 16 17 iffe 18 19 20 21 22 23 24 Jj|§ 25 M# 26 27 Ipg 28 29 te* 3C 31 32 33 ' l|| 34 35 3 6 37 3§ 39 40 41 42 43 ^ )fg 11" 45 46 47 48 I 49 50 . 51 v ? j : 1 _ 52 ; J-. 1 i i. . ! 53 i 1 » i ! Vodoravno: 1. zasilno ležišče, 6. priroda, 12. silhueta, 13. nadzornik, 14. utežna mera, 15. medmet za pripaajonje kjnj, 15. ena od elektrod, 17. šolska ocena, 18. pomembno živilo, 20. zadnjo bivališče, 21. brezobzirno izkoriščanje, 24. ime slikarja Sulica, ?'j. r_ogon:.etnc moštvo ital jonske lige, 26. delavski svet, 28, obveščevalni coiitar, 29. zdravilna travniška rastlina, 30. fond, 32, kratica na pianih, 33. akademski klub, 34. slovnični izraz pri sklanjatvi, 36•• moSko ?me, 38. kosmonavt, 41. ujemanje verznih koncev, 43. grm z zdravilnimi jagodami, 44, 'iraško božanstvo domačega ognjišča, 45. vrsta jedi, 47. kem. oznaka za aluminij, 48. kmečko orodje, 49. pesniško ime za Koroško, 51 vitez - pristaš vladanja, 52. sladek južni sadež, 53. vrsta zelenjave. Navpično: 1. napad, 2. ceremonija, 3. močno platno za delovne obleke, 4. glavno mesto evropske države, 5. igralna karta, 6. nvkainicn, 7. in .e filmske igralke Gardner, 8. borišče boksarjev, 9. otočje v Atlantiku, 10. insta^-lacija za dotok vode, 11. prebivalec največjega polotoka za Zemlji, 13. del umetniškega imena skaldatelja (oavin) 15» mami.!c iz listja indijske konoplje, 18. glasba, 19. televizija, 22. poraba, 23. odmik, 27. naj- ; večji kopenski sesalec, 29. kemična prvina., 30. vrsta kamenine, 31. razčlenitev, 32. j sklenitev zakona, 34. plat, 35. pojav med nevihto, 37. kos pohištva, 39. kemični , znak prvine pod 29. navpično, 40. najvišja zmaga pfi taroku, 42. pristanišče v Izra^- ! : olu, 46. oče, 48. pojav na vodi, 50. vrhunski športnik, 51. vojni odsek. KINO RADOVLJICA j SVET SUZI \V0NG - ameriški barvni film i 16. 9. ob 20. uri ■ 17. 9. ob 20. uri j 18. 9. ob 18. uri l i I GLASUJEivi ZA LJUBEZEN — jugoslovanski film I 20. 9. ob 20. uri j VOJNA Z GANGSTERJI — ameriški film | 21. 9. ob 18. in 20. uri I J ČRNI LALA—— italijansko—francoski film i 22. 9. ob 20. uri j 24. 9. ob 18. uri | 25. 9. ob 16. in 20. uri { BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI -| nemški film J 23. 9. ob 20. uri | 24. 9. ob 20. uri | 25. 9. ob 18. uri I | KRVNIK — italijnsko—španski film j 27. 9. ob 20. uri (28. 9. ob 18. uri FATAi ORGANA - ameriški film 28. 9. ob 20. uri 30. 9i ob 20. uri 1. 10. ob 18. uri CEZAR BORGIA — španski barvni film 29. 9. ob 20. uri 1. 10. ob 20. uri 2. 10.. ob 16. in 20. uri VPRAŠAJ -[hTERO.DLI - ameriški 2. 10. ob 18. uri o o o AVGUSTA Smuč ari j a, Telovadno orodje kovinska Sedlarska Plastika Skupno lesni Doseženo 124,8 % 160,2 % 147.0 % 136,4 % 103,3 % 127.0 f barvni film del OD Izplačano 119 % 154 % 142 % 132 1o 102 io X 121 Podjetje 128,3 % 122 # 17 . . Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!