revija novodobnih ustvarjalcev 83 11 2006 1100 sit | 4,59 eur projektiranje oblikovanje digitalni mediji vizualizacija animacija tema številke: oblikovanje za vse I/l- dogodki | bio 20.06 | med beneškimivrtovi... | brasilia - mesto na robu | intervju | korayozgen: o promociji dizajna vfranciji | julie lasky : pisanje je obrt | ustvarjalnost digitalne dobe | jean-francoisbruckner | projekti | urbanfe-stival | amateur god: changes | strojna oprema | 3d-skenerzscanner™700 9771408500010 56 you can Canon iPF5000 iPF8000 iPF9000 Osupljiv model. Osupljiv izpis. Posnetek vrhunske mode natisnite v vrhunski loËljivosti s Canonovimi tiskalniki velikega formata. Opremljeni z 12 loËenimi pigmentnimi Ërnili (veË kot katerikoli drug tiskalnik v tem razredu) lahko novi 60-palËni iPF9000, 17-palËni iPF5000 in 44-palËni iPF8000 ustvarijo najπirπi barvni obseg (gamut) ter zagotovijo dolgotrajnost æivahnih barv ter njihovo konsistenco. Navduπeni boste, hkrati pa boste navduπevali. Za veË informacij o Canonovi paleti tiskalnikov velikega formata obiπËite www.canon.si/lfp. Velikost, ki navdušuje Ä rc x y töi P A lovefash k JL\ ImagePROGRAF ajo sam Ca \ irena hlede uvodnik se veter obrača? ra Prvi krog volitev je za nami. V Ljubljani je »razvpiti« in z odmevnim škandalom odstavljeni ex-direktor Mercatorja premočno »pometel« s tekmeci. Ob vsaki zmagi najprej svoj glas dvignejo dvomljivci: »Ah, saj bo vse tako, kot je bilo do zdaj, vsi so enaki, nihče ne more narediti ničesar.« No, Ljubljana je kar zapletena »štrenca volne«. Odsotnost enotne zasnove mesta se čuti povsod – peskovniki, namenjeni le eni sami »ribi«, ki si ga v celoti lasti, so še nadalje ograjeni z visoko ograjo. Dolgoletna tradicija, po kateri so vplivni posamezniki »držali roko« nad določenim delom mesta kot nad svojim lastnim ozemljem, se kaže v nepovezanosti strukture mesta in v vrsti zapletov ter težav, če kdo želi narediti kaj, s čimer vanje poseže. Bo imel nekdanji direktor, ki je toliko let z avtoriteto vodil eno večjih slovenskih podjetij, dovolj moči in vizije, da bo presekal to tradicijo in ukroti »krajevne mogotce«? Arhitektura in njen »večji brat« urbanizem sta dve tako posebni področji, da le redko komu uspe, da te nezadovoljne in neuspešnega prepričevanja naveličane strokovnjake uspel ukrotiti nov človek, bomo šele videli. Težav je kar nekaj in dovolj odločnih ter karizmatičnih »vodij« skoraj ni. Če le na hitro preletimo položaj, lahko takoj iz rokava stresemo kar nekaj perečih primerov. Najprej je tukaj nerešeno vprašanje železniške postaje in proge same. Naj bo cenejša in v nivoju terena ali dražja in vkopana? Naj sploh teče glavnina železniškega prometa skozi prestolnico ali bi bile bolj primerne obvozne proge? Dileme, ki sežejo s koreninami vse do 2. svetovne vojne in še danes niso rešene. In če nadaljujemo pri transportu – tramvaj, podzemna železnica ali kaj tretjega? Znani so rušilni projekti, ki so odrezali polovico »obraza« glavnim ulicam. Redko koga razen avtorjev samih in njihovih najbližjih so navdušili. A za-trpanost mestnega središča, vse večje težave s parkiranjem in dejstvo, da se le redki posamezniki odločajo za javni prevoz, predvsem zaradi njegove počasnosti in neprilagodljivosti, so vzroki, ki (NUK) pa mestno središče, ki vse bolj izumira in še bi lahko naštevala. Bo nekdanji direktor podjetja uspel krotiti trmaste in svojih ustaljenih rutin navajene arhitekte ter urbaniste pa politikantstva polne mestne poslance, svetovalce, ki si želijo le udobne službe, in podobne? In si bo znal najti ljudi, ki mu bodo pravilno predstavili težave ter mu stali ob strani ob reševanju le-teh? Bomo videli. Zaenkrat je osvežujoče spoznanje, da se privrženost javnosti začenja odvračati od politike. Minili so časi, ko so politiki kovali vrhove lestvic priljubljenosti. Leta spletkarjenj in političnih igric so pustila sledove, zaupanje vanje je upadlo in skupaj z njim tudi priljubljenost. Upam, da je nekje prav blizu tudi trenutek, ko bo kdo jasno in glasno začel postavljati vprašanja odgovornosti. Na primer o tem, kdo nam bo kot davkoplačevalcem in s tem vlagateljem države vrnil denar, zapravljen za referendum o nedeljskem delu trgovin? Ali pa za tistega o pravici žensk do oploditve iz semenskih bank? In tudi o jetne vsote denarja, ker osebje v njih postaja vse bolj neprijazno in usluge vse slabše? Statistiki so pred kratkim objavili podatek, da v Italiji letno zaradi zdravniških napak umre 90 ljudi. Kolikšna je ta številka pri nas in kdaj bo nastopil dan, ko se bo prvi nezadovoljnež tudi glasno uprl? Ker vsakemu poslovnežu, ki je imel opravka z davki, je tudi novoizvoljenemu županu jasno, da je denar, ki se nabira zanje, denar davkoplačevalcev, ki so vlagatelji države, zdravstva ... In da morda ni prav daleč čas, ko se bodo tega začeli v večjem obsegu zavedati in bodo terjali odgovornost – odgovornost za napačne odločitve, odgovornost za preveč zaposlenih v javni upravi, odgovornost za brezvestno zapravljanje tega, kar vsi prispevamo. Verjamem, da se ti časi približujejo. In želim si, da bi jih poslovneži z množico praktičnih izkušenj znali drugače krotiti, kot smo bili navajeni do zdaj. Možnosti, ki se podjetnemu me-nedžerju pri upravljanju največjega slovenskega mesta nudijo, so široke in postavljeni smo pred ju dojame. Trenutno so slovenski terjajo odločitve. tem, zakaj se vse bolj bojimo od- vprašaj, kako nekomu pri poslan- načrtovalci, na primer, zelo neza- No, potem je tukaj še nadalje ne- iti na zdravljenje v bolnišnice, za stvu, ki ga prevzema, vse bolj po-dovoljni z ministrom. Kako bo vse izgrajena Univerzitetna knjižnica katere vsak mesec plačujemo za- magati. november 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. odgovorna urednica urednik mag. boštjan bugarič urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor mag. boštjan bugarič, aleksandra globokar, tomaž križnar, vesna križnar, mag. barbara predan, roman satošek, mag. helena šuštar stalni sodelavci mag. boštjan bugarič, blaž erzetič, aleksandra globokar, gregor inkret, matic kos, daniel lovas, mag. barbara predan, andrej perčič, roman satošek, katja troha, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica andraž tarman lektoriranje tomaž petek birografika bori, d.o.o. marketing in naročnine pro anima d.o.o. tel.: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 02012-0011497181 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Rokopisov, disket in fotografij ne vračamo, razen če je to urejeno s posebnim dogovorom. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Naklada 1800 izvodov. 3 uvodnik: se veter obrača? novice, dogodki: 5 recenzije 9 sotelia skozi ekogradbene prakse 12 bio 20.06 20 med beneškimivrtovi ... 24 brasilia - mesto na robu tema številke: oblikovanje za vse 26 imamo res v mislih prav vse? ______ 29 vsi drugačni, vsi uporabniki 32 živela različnost! ustvarjalnost digitalne dobe - 1 34 jean-francois bruckner intervju: 18 koray ozgen: o promociji dizajna v franciji 36 julie lasky: pisanje je obrt _________ projekti: 38 amateur god: changes ___________ 40 urbanfestival - politike prostora programi: 44 strokovno srečanje solidworks 2007 strojna oprema: 47 zscanner™ 700 _______________ triki in nasveti: 49 dreamveawer tnt: plavajoči meniji ... 50 solidworks tnt: solidworks v funkciji loft 52 autocad tnt: organizacija materialov 54 acadbau tnt: ravne stopnice - 1. del 56 archicad tnt: izdelajmo si popis 58 photoshop tnt: spotlight ... Pkiii^^k Oktober je letos za oblikovalce živahen, kot že dolgo doslej ne kakšen mesec, skorajda leto ne. Jubilejni bienale industrijskega oblikovanja spremlja toliko dogodkov, da jim le stežka sledimo. No, razstava svoja vrata v začetku septembra zapira, vsi pa se nadejamo, da se »dež« prireditev ne bo ustavil ... Dualizem arhitekturnega beneškega festivala postaja vedno bolj očiten. Če je še v začetku 90. let veljala lokacija v Giardinih za prestižno, in tista, skrita med na pol opuščenimi skladišči in starimi razpadajočimi objekti vojaškega Arsenala za eksperimentalni projekt, pa so danes vloge skorajda obrnjene ... Kaj pomeni izraz »oblikovanje za vse«? Predvsem to, naj ne ustvarjamo izdelkov, ki njihove uporabnike vidno ločijo od »vseh drugih«, ampak da oblikujemo izdelke za splošno rabo, ki jih lahko uporabljajo vsi – »zdravi« in ljudje s takšnimi ali z drugačnimi okvarami ali s pomanjkljivostmi ... Ideje so pomemben element v oblikovalskem, proizvodnem in tržnem procesu, ker vedno pomenijo začetek nečesa novega in drugačnega. Porodijo se popolnoma nepričakovano iz vsakodnevnih dejanj iz nenavadnih doživetij in spoznanj. Različnost in drugačnost sta tisti, ki pripomoreta k boljšemu načrtovanju. Koray Ozgen je po izobrazbi oblikovalec, a je hkrati tudi močno vpet v organizacijske strukture francoske agencije za promocijo industrijske ustvarjalnosti – L’Agence pour la Promotion de la creation industriele. Zato so njegove izkušnje zanimive tudi nam kot vzorec možne rešitve statusa oblikovalcev. Ko je prišla Julie Lasky na mesto urednice, se je branost ameriške oblikovalske revije ID, ki vedno poizkuša pogledati izven robov oblikovalske stroke, v nekaj letih znatno povečala. Je pa je tudi odlična sogovornica, ki na pisanje in vse, kar je z njim povezano, gleda kot na obrt -profesionalka in istočasno navdušenka. Septembra je pri nemški založbi Black Rain izšel tretji “glasbeni umotvor” projekta Amateur God. V prenovljeni zasedbi in z osveženim ter nadgrajenim stilom. Kot je bilo že v prejšnjih dveh albumih navada, ga je njegov avtor in naš sodelavec Blaž Erzetič pospremil z videom, katerega nastajanje nam je opisal. ZScanner 700 je prvi samopozicionirni laserski 3D-skener, ki izrisuje površine v realnem času. Pohvali se lahko z izjemno hitrostjo, enostavnostjo uporabe in okretnostjo ter kot takšen pomeni revolucionarno novost na področju 3D-skeniranja. Pri vsem tem pa je najlepše to, da je na dosegu roke. issn 1408-7936 4 oktober založnik tisk novice hladilnik kot galerija ustvarjalnosti Upoštevanje individualnih želja in potreb uporabnikov je v Gorenju rodilo izdelek, ki odraža osebnost in življenjski slog posameznika. Hladilnik z motivom pevke Neishe kot inovativen, konceptualen izdelek iz Gorenja, ki na tržiščih širom Evrope svojo prepoznavnost gradi na vrhunskem dizajnu in inovativnih detajlih, želi pritegniti predvsem pozornost mladih na povsem svežo svetovno novost v Gorenju: linijo Cameleon. Cameleon je izmenljiva visoko kakovostna magnetna nalepka s poljubnim motivom za hladilniška vrata. Predstavlja inovativno nad-graditev hladilnika po lastnem izboru uporabnika, ki lahko format in motiv le-te izbere iz obstoječe galerije motivov ali pa ustvari lastnega. Tako omogoča popolno oblikovno prilagoditev izgleda hladilnika po individualnih željah in za vsak žep. Nakup nalepke (z ali brez hladilnika) je mogoč na spletni strani www.gorenje-cameleon.com. Vzpodbujanje znanja in izobraževanja so v tovarni opredelili kot vrednoto in ji zato posvečajo tudi posebno skrb, Del te skrbi je bila tudi poteza, ko so posebej za letošnjo generacijo zlatih maturantov izdelali ekskluzivno serijo hladilnikov v sijajni črni barvi z motivom rdeče rožice, ki ga je prispevala glasbena zvezda Neisha. Na podelitvah spričeval na gradu Brdo je zlate maturante nagovoril predsednik vlade Janez Janša, Gorenje je prav vse obdarilo s praktičnim darilom - prenosnim spominskim ključkom za osebne računalnike (usb ključek), štiri med njimi pa je žreb izbral, da so domov odpeljali hladilnike z motivom pevke Neishe, ki je na prireditvi tudi nastopila. slovenski skype Slovensko podjetje In.life d.d. je oktobra v Mestni hiši v Ljubljani premierno predstavilo novo storitev DetelFone. Gre za brezplačen internetni telefon, dostopen vsem na spletni strani www.detelfone.eu. Zasnovan je podobno kot Skype, to pomeni, da si ga brezplačno naložite svoj računalnik, edina razlika je le v tem, da ima svoj lastni spletni strežnik, dostopen s poljubne lokacije širom sveta. Storitev brezplačnega spletnega »chatanja« in telefoniranja je sicer postala že skoraj standard, bistvena prednost, ki jo omogoča le slovenski ponudnik, je vezana na telefoniranje na običajne telefonske številke. Zaradi lastnega spletnega strežnika so namreč vsi ti klici obračunani kot klici znotraj slovenskega omrežja in kot taki bistveno cenejši, kakor če bi se povezovali mednarodno. DetelFone brezplačno ponuja tudi slovensko telefonsko številko, ki je lahko katera iz sistema IP-telefonije, po sistemu razvezane zanke pa lahko obdržite v novem sistemu tudi svojo prejšnjo številko. Dogodek ob predstavitvi novosti je povezoval Lado Bizovičar, gledališka skupina Ana Monroe pa je preko kratke uprizoritve predstavila prednosti DetelFona. Ob tej priložnosti je podjetje In.life d.d. podarilo enoletno brezplačno telefoniranje ljubljanskim inšti-tucijam. Donacijo je v njihovem imenu prevzela ljubljanska županja Danica Simšič, ki je ob tem izrazila veselje, da bodo lahko tudi starejši meščani in meščanke ter tisti v stiski nemoteno komunicirali s svojimi bližnjimi. Foto: Jan Sprij Arhitekturni epicentri novembra z Bartom Lootsma Naslednje nadaljevanje ciklusa predavanj na temo Arhitekturni epicentri bo predavanje nizozemskega zgodovinarja, kritika in kustosa na področju arhitekture, oblikovanja in vizualnih umetnosti Barta Lootsma. Tema je »Od popularizacije do populizma: vzpon in padec fenomena SuperDutch«, kraj doganjanja ponovno prostori Arhitekturnega muzeja Ljubljana, datum pa torek, 14. novembra 2006 ob 18. uri. Predavanje bo razgrnilo pogoje, ki so omogočili razcvet nizozemske arhitekture v devetdesetih letih. Bistvenega pomena v tistem času je bila ekonomska in fizična rast Nizozemske, ki je predstavljala še zadnjo priloľnost uporabe moči drľave za dosego kvalitete – pri čemer se je ľe vedelo, da bo ta moč kot posledica naraščajoče deregularizacije in privatizacije kmalu usahnila. To je bil dejansko začetek konca; vključno z vsemi poskusi popularizacije (nizozemske) arhitekture. Sledil je val populizma, ki je predstavljal čisto nasprotje sodobne arhitekture kot simbola aktivnega delovanja in vpliva drľave. To bo četrto predavanje iz cikla Arhitekturni epicentri in bo v angleščini. Bart Lootsma je profesor za teorijo arhitekture na Leopold-Franzens-Universität v Innsbrucku in direktor znanstvenih raziskav na ETH Zürich, Studio Basel. Pred tem je bil gostujoči profesor na Akademie der Bildenden Künste v Nürnbergu, gostujoči profesor za teorijo arhitekture na Universität für Angewandte Kunst na Dunaju in mentor na podiplomskem študiju na Berlage Institute v Rotterda-mu. Bil je urednik Foruma, de Architect, ARCHIS in GAM, gostujoči kustos Ar-chiLab 2004 v Orléansu in kustos fundacije Schneider Forberg v Münchnu ter član različnih vladnih, delno vladnih in mestnih odborov, bil je tudi član nizozemskega kulturnega sveta. Skupaj z Dich Rijken je objavil knjigo Media and Architecture (VPRO/Berlage Institute, 1998). Njegovo knjigo SuperDutch, o sodobni nizozemski arhitekturi, sta leta 2000 izdali Thames & Hudson, Princeton Architectural Press, DVA in SUN. Založba HYX iz Orléansa je leta 2004 izdala njegovo knjigo ArchiLab 2004 The Naked City in leta 2005 tudi njegovo zbirko esejev z naslovom Body & Glob. Trenutno piše knjigo z naslovom Hong Kong Casablanca. november 5 recenzij Boštjan Bugarič arhitektura, ki sledi gibanju tokov Sodobne arhitekturne raziskave velikokrat nudijo obsežne slikanice brez repa in glave. Uporabniku je besedilo resda všečno, konkretne uporabne vrednosti pa marsikdaj koketirajo z rumenim tiskom. »Inštitut za gibljiva mesta« se skozi svoje dosežke najprej prebije prek osnovnih definicij pomena mesta in njegovega funkcioniranja skozi družbo, gospodarstvo, transport. Potrebe družbe v gibanju zahtevajo nove kraje in tipologije, ki nastajajo na podlagi gibkega načrtovanja. Skozi propagiranje mobilnosti kot edine vsakdanje stalnice avtorji pripeljejo do različnih študij primerov, kjer rešitve presežejo samo formalistično in estetsko vrednost. Novo dojemanje prebivanja v sodobnem svetu, kjer na zanimiv način avtorji nekraje, kot so letališča in parkirišča, spreminjajo v bolj življenjske in recenzije uporabne prostore bivanja. Zanimiv pristop, ki bi ga moral usvojiti marsikateri urbanist pri nas. S tem bi se lahko nastavilo izhodišče za kakovostno načrtovanje mesta in ugodnih pogojev za njegove uporabnike. Naslov: Bouge L’architecture! Villes et mobilités Izdajatelj: Institut pour la ville en mouvement Število strani: 200 Leto izida: 2003 Jezik: francoski/angleški Cena: 8.514 SIT Prodajno mesto: Knjigarna Vale Novak, Wolfova 8, Ljubljana Boštjan Bugarič barcelona včeraj, danes in jutri Barcelona je prototip evropskega mediteranskega mesta z bogato urbano tradicijo. Knjiga predstavlja razvoj mesta skozi najpomembnejše projekte, ki so ji izoblikovali današnjo podobo. Na tej točki lahko izpostavimo tri poglavitne dogodke, ki so dali mestu markantno podobo: svetovna razstava 1888 leta, razstava električnih industrij 1929 in leta 1992 izvedene olimpijske igre. Avtor skozi pričujočo monografijo izredno nazorno predstavi celovit urbanistično arhitekturni razvoj Barcelone, ki je v veliki meri posledica različnih zgodovinskih, družbenih in ekonomskih dogodkov. Knjigo bogati dejstvo, da nenehno vzpostavlja razmerja do opisanih prostorskih razmerij tudi na podlagi izredno učinkovitih opisov razvojnih planov in družbenih procesov, ki razjasnjujejo pomen posegov. Gre za izjemno bogato podatkovno bazo, ki je dobrodošla pri razumevanju in študiju Barcelone kot mesta nasploh, hkrati pa dober nastavek za razumevanje delovanja in logike mediteranskih mest s podobnimi izhodišči. Knjiga v zaključnih poglavjih izpostavlja možne scenarije razvoja, ki so posledica razvoja novih evropskih omrežij, postindustrijskega ekonomskega sistema in novih komunikacijskih možnosti. V vsakem primeru je za razumevanje oblik sodobnega mesta pomembno in potrebno razumevanje preteklosti, da se lahko izoblikujejo nastavki za prihodnost. Naslov: Barcelona the urban evolution of a compact city Avtor: Joan Busquets Izdajatelj: Harvard University, Graduate School of Design Število strani: 468 Leto izida: 2005 Jezik: angleški Cena: 16.713 SIT Prodajno mesto: Knjigarna Vale Novak, Wolfova 8, Ljubljana Boštjan Bugarič urbana pogajanja Projekti Marjetice Potrč so usmerjeni k urbanim konstrukcijam v različni urbanih prostorih. Zanimanje za razvoj javnega prostora in urbanega planiranja jasno kažejo na njeno predhodno arhitekturno izobrazbo. Njena dela poskušajo skozi sodobno mesto iskati različne načine so-bivanja prebivalcev v nenehnih spremembah okolja. Skozi projekte nazorno opisuje kontraste v velikih mestih, kjer sobivata revščina in bogastvo. Knjiga prikazuje različne urbane intervencije, ki jih je Marjetica Potrč ustvarila skozi svoj kreativni in obsežni opus. Umetniško plat njenih del občutno nadgrajuje izjemen čut za oblikovanje prostorov, ki se nahajajo v marginalnih območjih. Samozadostnost prebivalcev, ki lahko znotraj tovrstnih območij oblikujejo lasten dom, je osnoven pogoj filozofije avtorice. V knjigi je opisanih pet načinov, ki jih pripomorejo k urbani neodvisnosti: prvi govori o vračanju vpliva med ljudi, nadaljuje se z energetsko infrastrukturo, kasnjeje opisuje lastnino v obtoku in oblikovanje urbanih nomadov, nato varnost in privatnost v mestih, zaključi pa z hoteno lepoto, ki jo zahtevajo uporabniki. Projekti predstavljajo zanimiv način soočanja z urbano (socialno) tematiko z izvajanjem konstruktivnih rešitev v mestu na podlagi interakcij z uporabniki. Naslov: Marjetica Potrč; Urban Negotiation Izdajatelj: IVAM Institut Valencia d’Art Modern Število strani: 251 Leto izida: 2003 Jezik: angleški/španski Cena: 12.980 SIT Prodajno mesto: Knjigarna Vale Novak, Wolfova 8, Ljubljana 6 november recenzij Boštjan Bugarič zgrajena dela line bo bardi recenzije Brazilska arhitektka Lina Bo Bardi (1914-1992) se je rodila v Rimu. Do leta 1946 je na projektih notranje opreme sodelovala s Carlom Pa-ganijem v Milanu. V tem času je spisala veliko člankov za italijanske arhitekturne revije. Po poroki s Pietrom Mario Bardijem se je preselila v Sao Paulo, kjer je leta 1948 začela sodelovati z Gian Carlom Palatinijem. Lina Bo Bardi velja za najprepoznavnejšo žensko figuro v modernistični brazilski arhitekturi. Njen opus obsega oblikovanje opreme, scenografije, individualnih hiš in družbenih zgradb velikega merila. Monografija predstavlja njena izvedena dela, ki na izjemno subtilen način odražajo njen odnos do okolja in uporabnika. Najznačilnejša projekta sta Kulturni center Pompéia in Muzej moderne umetnosti v Boštjan Bugarič sodobne scenske umetnosti Sao Paulu (MASP). Zadnji del monografije sestavljajo teksti in intervju, vezani na njeno arhitekturno filozofijo, sad dela na Fakulteti za arhitekturo v Sao Paulu. Arhitektura Line Bo Bardi premore izjemno močan in prepoznaven arhitekturni vokabularij, vedno v tesni navezavi z naravo. Naslov: Lina Bo Bardi; Obra construida, Built work Izdajatelj: 2G, Revista internacional de arquitectura Število strani: 256 Leto izida: 2003 Jezik: španski/angleški Cena: 13.855 SIT (manjka cena v evrih, ki mora biti nujno navedena) Prodajno mesto: Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Knjiga vsebuje študije domačih in tujih avtorjev o sodobni scenski umetnosti. Izšla je ob 100. izdani številki Maske in oblikuje kritično polje dogajanja zadnjih 20 let. Urednici sta k sodelovanju povabili domače in tuje avtorje, ki so v tem obdobju pisali za revijo Maska (Čufer, Gržinić, Kardum, Ku-merdej, Kunst, Lukan, Milohnić, Orel, Pelko, Pe-trešin, Pogorevc, Praznik, Puncer, Toporišič, Van den Dries, vevar, Vujanović). Tako so novi teksti nekakšna refleksija na zgodovinsko dogajanje v slovenskem scenskem prostoru in so nadgradnja sedmih temeljnih tekstov, ki so ponatisnjeni na sivih straneh knjige. Teksti se s tremi referencami smiselno povezujejo s predhodno izdanimi. Knjiga poskuša legitimizirati in oblikovati do sedaj razpršeni teoretski prostor sodobne umetnosti pri nas. Na vsak način nam poskuša prikazati Boštjan Bugarič sadar vuga arhitekti; formula new ljubljana možne navezave, ki nam kasneje lahko zbistrijo celovito podobo obravnavanega polja sodobne scenske umetnosti. Različni avtorji iz različnih praks podajajo izkušnje k oblikovanju skupnega prostora dojemanja sodobne umetnosti, od ambientalnih projektov, eksperimentalnega in konceptualnega gledališča, do plesnega gledališča, intermedijskih umetnosti, performansa in body arta. Ugotovitev urednic ob sami predstavitvi knjige pa ostaja odprto vprašanje za nadaljnja raziskovanja: »Kako razmišljati o sodobni umetnosti, ko je sodobno delo že staro?« Naslov: Sodobne scenske umetnosti Avtor: Bojana Kunst, Petra Pogorevc Izdajatelj: Maska, Ljubljana Število strani: 400 Leto izida: 2006 Jezik: slovenski Cena: 4.900 SIT (manjka cena v evrih, ki mora biti nujno navedena) Prodajno mesto: Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana Formula nova Ljubljana predstavlja dosedanje delo arhitekturnega studia SVA (Sadar Vuga arhitekti). Knjiga je bila izdana z namenom prezentacije slovenskega paviljona na 10. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. V manj kot desetih letih sta se avtorja s svojimi realizacijami uvrstila v svetovno arhitekturno prakso. V pričujoči publikaciji so na samem začetku opisani osnovni načini projektiranja na podlagi sedemnajstih teoretičnih formul. Vsaka for- mula odgovarja posamezni lokaciji in se posebej aplicira na ustrezen prostor obdelave. Podroben opis posameznih formul sledi v nadaljevanju knjige, skozi aplikacije teh formul na konkretne primere. Vseh 26 projektov je podrobneje predstavljenih skozi izčrpno ilustrativno gradivo. Izjemno bogata brošura je slovenski arhitekturni sceni lahko v ponos, saj jo je izdala priznana založba Actar. Morda ob uvodnih teoretiziranjih pogrešamo le bolj specifične navezave in definicije, ki bi posameznim pojmom, kot so razvojni dinamičen proces, zamrznjena identiteta, dinamičen družbeni princip, oblikovale konkretnejše prizemljitve. Naslov: Sadar Vuga arhitekti; Formula new Ljubljana Izdajatelj: Actar Število strani: 271 Leto izida: 2006 Jezik: angleški Cena: 10.940 SIT (manjka cena v evrih, ki mora biti nujno navedena) Prodajno mesto: Knjigarna Vale Novak, Wolfova 8, Ljubljana november 7 novice prvi mesec fotografije v Ljubljani quark print collection Mesec fotografije postaja v tujini vse bolj pogosta oblika predstavljanja in promocije fotografije. Tako je tudi v Ljubljani prvič vzpostavljena širša mreža galerij, organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s produkcijo fotografij, fotografskih projektov in dogodkov. Prireditev, ki bo v približno mesecu in pol širši javnosti predstavila več razstav in spremljevalne programe, ki se nanašajo na fotografijo, kot so delavnice, predavanja, omizja ipd. Letošnji Mesec fotografije se je uradno začel 28. septembra z otvoritvijo razstave Photonic Moments_2 na ljubljanskem gradu in bo Foto: Amer Kapetanović, BiH trajal do izteka vseh razstav v prvi polovici novembra. Koncept je preprost: odražati raznovrstnost predstavitvenih možnosti v slovenski prestolnici, izpostaviti domačo in fotografsko ustvarjalnost širše regije in hkrati ponuditi javnosti pogled v mednarodno sodobno avtorsko prakso. V okviru prireditve Mesec fotografije bo letos prvič podeljena nagrada za razstavo leta. Upoštevane bodo razstave, ki so bile postavljene v obdobju med januarjem 2005 in junijem 2006. Več v posebni številki revije Fotografija, sprotne informacije pa so na voljo spletni strani. I. H. Foto: Yannis Theodoropoulos, Gračija V Quarku so najnovejšo različico svojega programa pravkar dopolnili še z rešitvijo Quark Print Collection. Ta za ceno le 300 evrov omogoča izdelavo v impozicijo razporejenih in za tisk prirejenih datotek. Aplikacija je osnovana na rešitvi podjetja A Lowly Apprentice Production (ALAP) Inc.. Več informacij na www.quark.com/products/printcollection/. I. H. quark interactive designer Najnovejša različica QuarkXPressa še ni dočakala starosti šestih mesecev, ko nas iz podjetja že »zasuvajo« z novimi rešitvami in različnimi dodatki. Najnovejši se imenuje Quark Interactive Designer in je namenjen vsem, ki želijo v svoje izdelke vključevati tudi gibanje, zvok in interaktivnost, vse skupaj pa na koncu izvoziti v format SWF. Orodje združuje natančnost programa QuarkXPress z odlikami in fleksibilnostjo flashevega SWF-formata, oblikovalcem pa omogoči sočasno izdelavo izdelkov, namenjenih bodisi tisku ali objavi na spletnih straneh z vsemi možnostmi, ki jih ta medij ima. Quark Interactive Designer bodo po promocijski ceni 99 dolarjev ponujali vse do 1. aprila 2007, od tedaj dalje pa bo njegova cena 199 dolarjev. Več informacija na euro.quark.com. I. H. gorenje in ora ito napovedala sodelovanje Gorenje je v okviru 20. bienala industrijskega oblikovanja organiziralo srečanje s svetovno znanim oblikovalcem Itom Morabi-tom, s katerim je napovedalo sodelovanje na oblikovalskih projektih. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je na srečanju iz rok Ita Morabita svečano prevzel mapo s skicami nove linije, ki bo na trgu že prihodnje leto. Sistematično povezovanje Gorenja z znanimi oblikovalci, ki dodajajo Go-renjevim izdelkom nove in sveže rešitve in hkrati krepijo oblikovalsko usmerjenost blagovne znamke Gorenje, izvrstno dopolnjuje delo ekipe Gorenjevih oblikovalcev. Ora-Ito je prva virtualna blagovna znamka, ki jo je pri 21-ih letih zasnoval Ito Mora-bito, znana po tem, da je izdelke oglaševala preko spleta, kot da bi v resnici obstajali. Virtualna blagovna znamka pa je postala resničnost, ko so ljudje po vsem svetu začeli naročati njegove izdelke s spleta. Nase je opozoril tudi z vizijo Pariza 2010. Blagovna znamka Ora-Ito je v trenutku postala tudi psevdonim Ita Morabite, ki se danes podpisuje pod svetovno znana imena, kot so Heineken, Adidas, Joop, Alain Mi-kli, Levi’s, Ogo, Artemide, B&B, Capellini in kmalu tudi Gorenje. 8 november boštjan bugarič novice, dogodki sotelia skozi ekogradbene prakse Konec meseca septembra sem se odpravil na popotovanje od Ljubljane do Sotelie v Olimjah. Te so mi bile do zdaj znane le s strani slovenskega arhitekturnega gradiva, tokrat pa sem Sotelio dobesedno izkusil na lastni koži. Namen moje naloge je bil strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2006, ki se je tam odvijal 28. in 29. septembra. Med sklopi predavanj nas je udeležence pred konferenčno dvorano čakal neposredni napad podjetij, ki so promovirala aktivnosti in materiale varčne gradnje. Teoretiziranje? Pogosto se med predavanji, ki jim prisostvujem, sprašujem, ali naj pretrpim do konca ali preprosto zapustim moreči prostor. Marsikdaj bi se moral predavatelj, ki želi širiti pozitivne prakse med občinstvom, vprašati, ali je mazohistično znašanje nad nič hudega slutečim občinstvom sploh potrebno. Govorim seveda o neprimernih komentarjih, nestrokovnih pristopih in o izjemnemu pomanjkanju občutka za predstavitev. Temu primeren je napotek organizatorjem, da je kljub vsemu na strokovnih posvetih potrebna usklajenost s strani vodij programskih sklopov. Njihova izbira naj ne bo naključna, ampak morajo svoje delo opraviti 200-odstotno, in to vse začenši z usklajevanjem govornikov in s pregledom njihovih besedil do konkretnih intervencij med predstavitvijo različnih prispevkov. Le s takšnim načinom se bo pri nas obdrobna veja gradbeništva in arhitekture, imenovana ekološka gradnja, javnosti in uporabnikom predstavila v pravi luči. Pasivna hiša Zgled nam je lahko nemški Passivhaus Institut v Darmstadtu, kjer so udeleženci s prve roke dobili informacije dr. Wolfganga Feista, strokovnjaka in utemeljitelja pasivne gradnje. V Nemčiji je leta 1991 zgradil prvo pasivno hišo, pojem energetske učinkovitosti. V Sloveniji pa žal za tovrstnimi dosežki še stopicljamo. To pa ne pomeni, da ne obstajajo izjeme; ravno na posvetu smo bili priča predavanjem navdušencev ekogra-dnje, ki se lotevajo začetniškega dela na področju. So poizkusni zajčki na svoji poti, da oblikujejo izjemne dosežke za ohranjanje naravnega okolja in pripomorejo k manjši porabi energije ter večji rabi naravnih virov. Osnovne značilnosti pasivne hiše so ustrezno debela izolacija na zunanjih stenah, strehi in v tleh, vgrajevanje oken s trislojno zasteklitvijo ter visoko učinkovit sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote. Pri tovrstni gradnji je pomembno slediti naravnim zakonom, da bi s tem omogočili tudi manjšo porabo in večji izkoristek. Meritve kažejo, da se v klasičnih stanovanjskih hišah porabi povprečno med 200 in 250 kWh/m2 energije. Poraba pri pasivni hiši je bistveno manjša in ne presega 15 kWh/m2, kar vključuje tudi energijo za ogrevanje sanitarne vode. Pri vseh presenetljivih podatkih, ki sem jih izvedel skozi predavanja, sem ugotovil, da so življenjske navade eden izmed glavnih vzrokov za počasno širjenje ideje tovrstnih hiš pri nas. Obstajajo namreč različni sistemi, ki so tehnološko dodobra izpiljeni in dovršeni, da lahko z njimi pripomoremo k večjemu energetskemu prihranku. Temu primerne so bile tudi njihove predstavitve, ki so jih v avli Sotelie promovirala najrazličnejša podjetja. Včasih je bila cena tista, ki je marsikaterega morebitnega uporabnika odvrnila od odločitve za nakup ekoloških sistemov gradnje. Danes, ko so siste- Pasivna hiša v Freiburgu, Nemčija november 9 novice, dogodki mi cenovno dostopni veliko uporabnikom, sta, žal, glavna vzroka neozaveščenost in porabniški način življenja. Vprašal sem se že, koliko ljudi si privošči ogrevanje s pomočjo sončnih kolektorjev in kako se ravna z odpadnimi ali meteornimi vodami v vsakdanjih gospodinjskih opravilih pri nas? Navsezadnje, koliko gospodinjstev dejansko reciklira odpadke in pri kolikih gredo le-ti še nadalje v en skupen koš? Začni pri sebi Vedno pometi pred svojim pragom, začni reševati težave pri sebi in spremeni lasten način življenja, če je le-ta usmerjen v množično produkcijo in porabo. Zakaj bi v hiše vgrajevali klimatske naprave, če se lahko znotraj hiše organizira hlajenje s pomočjo prezračevanja, izolacije in ustreznih okenskih senčil. Začnimo torej pri sebi, tudi ko na konferen- Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2006 je organiziralo podjetje Kubus Inženiring, d. o. o., Ljubljana v sodelovanju s Slovenskim društvom za sončno energijo. 5 tematskih sklopov: • Energetska politika (moderator Tomaž Fatur) Različne energetske politike v Sloveniji in svetu so nam predstavili Marko Umberger, Franc Beravs, Andriy Konechenkov (ukrajinska strategija za obnovljivo energetsko oskrbo) in Nuire Pedralsa (barcelonski solarni zakon). • Slovenska arhitektura in ekologija (moderator Nande Korpnik) Razmišljanja na temo trajnostnega okolja so bila predstavljena s strani arhitektov doc. Jurija Kobeta, Deana Laha in Andreja Kalamara. • Zgrajene pasivne stavbe v Sloveniji (moderator Marko Umberger) Predstavitev sedmih primerov pasivnih hiš in energetsko varčne prenove stanovanjskega bloka. • Pasivne hiše v svetu (moderator mag. Miha Tomšič) Dr. Wolfgang Feist – izumitelj pasivne hiše, začetnik pasivne gradnje in direktor svetovnega inštituta za pasivne hiše Passivhaus Institut iz Darmstadta – je predstavil razvoj pasivnih hiš, številne primere zgrajenih objektov, razvojne smernice in poglede na prihodnost gradnje pasivnih hiš. • Kaj morajo vlagatelji in projektanti vedeti o pasivnih hišah (moderator mag. Bojko Jerman) Predstavitev konkretnih izkušenj, zahtev in gradbeno-fizikalnih pogojev pri projektiranju. Sodelujoči: Johannes Fechner z Dunaja, Christof Drextel iz Vorarlberga, Bojan Mehle in Protim Ržišnik Perc arhitekti, mag. Miha Tomažič in Slavko Može. 10 november novice, dogodki Pasivna hiša v Hohensteinu, Nemčija Stanovanjski blok v Solarcity Solarna termoizolacija šole Brill CofE school, Velika Britanija Pasivna hiša v Tonto Hillsu, ZDA “Pasivne hiše so zgrajene po nizkoenergij-skih standardih in imajo ob uporabi nadzorovanega prezračevanja z rekuperaci-jo toplote majhne toplote izgube. Na m2 ogrevane površine so izgube manjše kot 10 W/m2. Enodružinska hiša stanovanjske površine 100 m2 potrebuje za ogrevanje vir toplote moči 1 kW. Povprečna vrednost toplotne prehodnosti zunanjega ovoja pasivne hiše (zunanjih sten, oken, strehe in tal) znaša pod 0,2 W/m2K. Diagram na sliki prikazuje rabo končne energije za različne gradnje ob upoštevanju različnih evropskih predpisov. Pasivna hiša prihrani približno 75 odstotkov končne energije v primerjavi z zgradbo, grajeno po predpisih iz leta 1995.” ci poslušamo o ekološki gradnji, čez pol ure pa veselo udrihamo s palico po golf igrišču. Smo se ob tem vprašali, koliko vode se porabi za ohranjanje prelestne zelene preproge, ali o tem, kako je z diverziteto in ohranjanjem živalskih ter rastlinskih vrst na vseh teh hektarjih zelene travice? Mogoče je pri organizaciji tovrstnih posvetov potreben razmislek vsakega udeleženca pri sebi, ko govorimo o načinu življenja, ekologiji; lahko zjutraj teoretiziramo, zvečer pa besno uživamo na razuzdanih tematskih zabavah. Posvet je bil vsekakor pomemben korak k širjenju znanja na projektante in strokovnjake na področjih upravljanja s prostorom, ki morajo zavestno prenašati idejo na široki krog uporabnikov. Preidimo torej od besed k dejanjem, kjer bodo poskusni zajčki od zdaj lahko stalna praksa. november 11 novice, dogodki barbara predan bio 20.06 To, da se starejši občani po naših mestih glasno zgražajo nad vsakim malce bolj nenavadno oblečenim posameznikom in ga navadno tudi precej nesramno komentirajo, ni popolnoma nič novega. Tudi zaskrbljenega petletnika, ki svoje starše sprašuje, ali je teta z vijoličnimi lasmi bolna, smo že doživeli. A na srečo se pravi modni navdušenci na to požvižgajo in morda bomo končno začeli nositi že kaj bolj sodobnega in izvirnega kot ponovno oživljanje modnih smernic iz 50., 60. in celo 80. let. Vedno bolj se zdi, da je oblikovanje tista izmuzljiva reč, za katero vsi mislimo, da vemo, kaj je. Ob začetemu pogovoru o oblikovanju kaj hitro ugotovimo, da nas v našem razumevanju področja ne deli le presušeni potok Sušec, temveč spomladansko, dodobra naraslo Cerkniško jezero. Zato se zdi, da bi na tem področju oblikovanja nujno potrebovali novi univerzalni jezik, oblikovalski esperanto. Zato, da vsaj delno uskladimo poglede in na mednarodno sito postavimo slovensko oblikovanje, že od leta 1963 skrbi BIO. Organizacija dvajsetega bienala ni zanemarljiva tradicija, saj preko razstav in posledično katalogov, ki ob razstavah redno izhajajo, gradi in soustvarja enega od pomembnih temeljev oblikovanja pri nas. Kot je pred leti zapisala Lenka Bajželj, je osnovno poslanstvo BIO predstavitev dobrega oblikovanja. To je BIO, s povsem naravnimi stanji vzhi-čenosti in resigniranosti, zadnjih štirideset let v do oblikovanja izredno neprijaznem prostoru relativno dobro uspevalo. Ob tem ni zanemarljivo, da je mlada ekipa, na čelu s sekretarko bienala Špelo Šubic in Anjo Zorko, zadolženo za odnose z javnostmi, korenito prevetrila in z energijo napolnila najpomembnejši oblikovalski dogodek na področju industrijskega oblikovanja pri nas. Izstopajoči problem se tokrat zdi prenatr-panost postavitve. BIO 20 namreč razstavlja 350 eksponatov iz 17 držav. Zato, da bi razstava vsaj delno zadihala, bi nujno potrebovali še desno krilo Fužinskega gradu, saj predvsem na področju oblikovalskih zasnov že po nekaj izdelkih izgubiš povezavo z ilustrativno-razlagalno predstavitvijo izdelka in prostorsko maketo. Kaj je tisto, Zlata medalja BIO: Očala me Markus T, oblikovanje Markus Temming, Nemčija kar predstavljeni izdelek loči od obstoječih, težje odkrijemo zgolj z opazovanjem končne, zunanje oblike. Zmotno se mi zdi razmišljanje, da dobro oblikovanje dovolj glasno govori samo zase. Takšna misel nas zgolj vrne na dojemanje oblikovanja kot šminke ali strokovnejše stylinga. Šele s tem, ko opozorimo na prednosti izdelka, tega umestimo v načrtovani kontekst. Poleg omenjenega področja oblikovalskih zasnov, so se oblikovalci za nagrade potegovali še v skupini proizvodov (izdelki iz redne proizvodnje, zadostuje že ničta serija) in na področju celovitih vidnih sporočil. Mednarodno žirijo so sestavljali Judit Vár-helyi (ICSID, Madžarska), Leimei Julia Chiu (Japonska), Jacques Lange (ICOGRADA, Južnoafriška republika), Carlo Branzaglia (BEDA in EIDD – Design For All, Italija) in Francisco Carrera (Španija). Med glavne cilje ocenjevanja je organizator žiriji naložil, da poišče tiste inovativne oblikovalske izdelke, ki iščejo odgovore na probleme današnjega življenja, so usmerjeni v traj-nostni razvoj in družbeno odgovornost ter zadovoljujejo posebne potrebe uporabnikov. Navkljub jasnim navodilom se zdi, da je (pre)pomembno vlogo pri ocenjevanju igral predvsem vizualni izgled izdelka. Ob zapisanem dopuščam možnost, da Priznanje odličnosti, ki ga podeljuje so dane razlage nagrad prepovršne in mi ICSID: hladilnik iz kuhinjske linije Gore-iz predstavitve nekaterih izdelkov ni uspelo nje Pininfarina, oblikovanje Pininfarina prepoznati, na kakšen način so nagrajena Extra s.r.l, Cambiano in Design center dela zadostila zadane kriterije. Gorenje za Gorenje d.d., Slovenija 12 november \T1. ' It »^t». x x v - ---------- Priznanje za dobro zasnovo: Ognjevarni fasadni panel z globoko profilacijo Sekan-ka, oblikovanje David Cugelj pod mentorstvom Janeza Smerdelja, za Trimo d.d., Slovenija Priznanje odličnosti ICOGRADA: celostna grafična podoba HIT, oblikovanje Gigode-sign d.o.o. za HIT, d.o.o., Slovenija Evropsko oblikovalsko priznanje BEDA: steklenica Brachia Olive, oblikovanje Izvorka Serdarević, Jelena Zečević, Hrvaška Priznanje za dobro zasnovo: Kozarec in steklenica za Cockto, oblikovanje Andraž Tarman, pod mentorstvom Vladimirja Pezdirca, za Drogo Kolinska d.d., Slovenija Nagrada RTV Slovenija za študentsko delo: Kolo s pomožnim motorjem Motos, oblikovanje Primož Porenta, Lojze Čemažar, Kristijan Levstek in Iztok Žgavec pod Priznanje za dobro zasnovo: Kopalniški sestav, oblikovanje Primož Tomšič, Aljoša mentorstvom Gregorja Markelja in Igorja Stankota, za Tomos d.o.o., Slovenija Podbršček za Kolpa d.d., Novo Mesto, Slovenija november 13 i barbara predan Častna pohvala: Armatura za luksuzne jahte in hotele, Francija Častna pohvala: Kopalna kad s kabino za prhanje Artweger Twinline, oblikovanje GP designpartners GmbH, Avstrija Častna pohvala: Opekač za kruh TT911P2, oblikovanje Porsche Design Studio, Zell am Zee, Nemčija Častna pohvala: Volnena mila, Oloop, Ljubljana, Slovenija katja keserič markovič: BIO kot blagovna znamka Črno-bela razstavna površina, obdana s koprenasto tkanino ter postavljena v historični objekt, ne pripomore k boljšemu ugledu industrijskega oblikovanja v Sloveniji. Projekt, ki naj bi bil primerjalna razstava dobrih zasnov, je postal zgolj minljiv dogodek brez koncepta, a s pomanjkanjem inovativnosti in lastne identitete. Bienale industrijskega oblikovanja s svojim delovanjem odgovarja, zakaj tolikšna nezainteresiranost javnosti, brezbrižnost podjetij in nedojemljivost politike za oblikovalsko dejavnost. Odsotnost poslanstva, vizije in strategije, ki so ključni za obstoj neke organizacije, izdelka ali dogodka, so glavni razlogi, zakaj BIO ostaja le muha enodnevnica. Medtem podobne razstave in nagrade na tujem postajajo blagovne znamke, ki dajejo nagrajenim izdelkom pečat kakovosti in inovativnosti. Danes, ko se Bienale oblikovalskih projektov loteva strateško, kot reprezentativni dogodek na tem področju, nikakor ne ustreza premišljenemu, pravilno izdelanemu identitetnemu sistemu. Ime BIO, kot stalnica celostne podobe, je bolj sinonim za biološko predelavo in ga laična publika ne povezuje s tehnološko, ergonomsko, pa tudi tržno usmerjenostjo oblikovalske dejavnosti. Grafični sistem sporočil, ki se iz leta v leto spreminja, kaže bolj na ustvarjalnost izdelovalca kot zastopanje in izražanje prepoznavnosti dogodka. Brez trdnega identitetnega sistema ter strateškega planiranja bienale nikoli ne bo stal na zemljevidu svetovnih oblikovalskih dogodkov. V okvir podobe se vključuje tudi raz-staviščni prostor, ki bi v sodobnih ali vsaj industrijskih objektih nudil ustreznejše scensko okolje. Predstavitev v kakšnem izmed slovenskih podjetij bi bila dobra reklama za gostitelja. Po ideji za zasnovo razstave bi se lahko postavljavci obrnili kar na oddelek za industrijsko oblikovanje ljubljanske Likovne Akademije, kjer študentje niso več zadovoljni zgolj s togo postavitvijo maket. Pri svojih predstavitvah uporabljajo računalniško animacijo, svetlobne učinke ter domišljijska ozadja. Premišljen koncept bi-enalne razstave naj bi povzemal vse, kar razstava predstavlja - sodobne trende, tehnologijo in znanje. Najmanjšo vlogo pri ustvarjanju podobe BIO imajo izdelki, saj je njihova prisotnost stvar subjektivne presoje komisije. V večini so zastopani drobni predmeti vsakdanje uporabe, ki so bolj stilistično preoblikovani v lepe in všečne oblike, kot v inovativne in uporabne izdelke. Po izboru in predstavitvi bi lahko rekli, da so zlati časi slovenskega oblikovanja že za nami. Že dolgo je od tega, ko so predstavljeni Kiosk 67, stol REX ali motor Tomos postali ikone, vpisane v zgodovino svetovnega oblikovanja. Razen redkih podjetij, v katerih so že pred časom spoznali prednosti vključevanja oblikovanja v svoje delovanje, ostaja največ razstavljenih eksponatov zgolj na ravni idejnih zasnov. Bienale industrijskega oblikovanja naj ne bi imelo le predstavitvene vloge, temveč tudi izobraževalno, zato se je za njegov obstoj vredno potruditi. Potrebno bo potrebno vložiti še več truda, da se bo dogodek razvil v kontinuirano, planirano in celostno prireditev, ki bo dvigovala nivo kakovosti izdelkov in prepoznavnost stroke. Javnost naj bi se zaradi takšnih predstavitev začela zavedati, da je oblikovanje interdisciplinarna dejavnosti, ki je vpletena v vse segmente bivanja, ne pa le v proizvodnjo in trženje. 14 november kaj dobim H naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 15 november za vse naročnike klika www.klikonline.si/prodaja.aspx spletna prodajalna, kjer lahko ceneje kupite programe, ki jih vsakodnevno uporabljate pri svojem delu: programe podjetij Adobe, Corel, QuarkXPress ter ArchiCAD, Artlantis, Piranesi in SketchUp programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si dodatne ugodnosti! plačana po pogodbi št. 59/1/s V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je mož- na le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana aa3 projektiranji oblikovanji digitalni medi ,m ia|izacija & animacij; Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Nov; na Židovski stezi v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Maribor Vsebino nove številke najdete tudi na www.klikonline.si [naročilnica na klik] nepreklicno naročam(o) klik od številke: 83 november 2006 ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ... 84 december | januar 2006 poštna številka, pošta način plačila ................................................................ položnica ......................................................................... račun kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? oženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 davčna številka (zavezanci) 16 november Častna pohvala: Celostna grafična podoba mesta Bratislava, oblikovanje Martin Ži-linský, Slovaška Med podeljenimi nagradami nedvomno iz- da so se oblikovalci pri sistemu tečajev izstopa z zlato medaljo nagrajeno delo, oča- ognili uporabi vijakov. Očala so narejena iz la me Markus T. Izdelek združuje inovativ- posebne sestave poliamida in steklenih vla-no tehnologijo, ob čemer izstopa dejstvo, ken, kar po zagotovilu proizvajalcev očala naredi nezlomljiva. Ob tem navdušuje dejstvo, da pregovorno »zgolj« modni izdelek postane zgled vrhunskega oblikovanja in tehnološke dovršenosti. Primer, ki dokazuje, da ni nujno iskati rešitve problemov le pri kompleksnih izdelkih, temveč na odgovore čakajo tudi navidezno enostavnejši predmeti. Med častnimi pohvalami izstopa tudi avstrijski predlog kopalne kadi s kabino za prhanje Artweger Twinline. Kombinacija vrat kabine s kadjo omogoča, da ljudje z oteženim gibanjem enostavno prestopajo znižan prag in se tako izognejo nerodnemu dostopanju čez steno kadi. Za razliko od Zlatega bobna, oglaševalskega festivala, ki zadnjih nekaj let slovenskim prijaviteljem ponudi zgolj hladni tuš, mednarodna žirija BIO redno nagrajuje tudi slovenske izdelke. S tem vedno znova opozarja, da slovensko oblikovanje ne le obstaja, temveč, da so domači izdelki povsem primerljivi s tujimi ali še boljši, saj številni izstopajo in posledično prejemajo nagrade. Častno pohvalo je prejela skupina Oloop za, kot je zapisala žirija, prijetna volnena mila. Priznanje odličnosti, ki ga podeljuje ICSID, je prejelo podjetje Gorenje za visoko kakovostno dodelan hladilnik iz kuhinjske linije Gorenje Pininfarina. Priznanje odločnosti ICOGRADA so prejeli oblikovalci Gigode-signa za uspešno rešitev celostne grafične podobe HIT. Na področju oblikovalskih za- novice, dogodki snov so s priznanji izpostavili študentski deli kozarec in steklenico za Cockto oblikovalca Andraža Tarmana in mentorja Vladimir-ja Pezdirca, ognjevarni fasadni panel oblikovalca Davida Cuglja in mentorja Janeza Smrdelja (projekt je bil oblikovan za podjetje Trimo) ter kopalniški sestav, ki sta ga za podjetje Kolpo oblikovala Primož Tomšič in Aljoša Podbršček. Z nagrado RTV Slovenija za študentsko delo je bilo nagrajeno dijaško delo, kolo s pomožnim motorjem Motos, oblikovalcev Primoža Porente, Lojzeta Čemažarja, Kristijana Levstka, Iztoka Žgav-ca ter mentorjev Gregorja Marklja in Igorja Stanka s Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani. Peter Kersten (nekdanji predsednik Društva nizozemskih oblikovalcev – BNO) je v sklopu BIO na predavanju izzval slovenske oblikovalce, da razmislijo, kaj je tisto, v čemer je slovensko oblikovanje drugačno od oblikovanja drugod, saj naj bi v tem našli ključ do nujno potrebne konkurenčne prednosti na svetovnem trgu. Na vprašanje, kako definiramo slovensko identiteto, je v dvorani zazevala tišina in Šubičeva je zaključila, da prav ta tišina odraža tipično slovensko lastnost: vsi si mislimo svoje, javno pa svojih razmišljanj ne izrazimo (politiki izvzeti). Je to lahko izhodišče, ki nam bo odprlo vrata v svet ali pa smo morda našli razlog, da o odprtih vratih še vedno zgolj sanjamo. Spletni nakupovalni center www.mimovrste.com intervju koray ozgen o promociji dizajna v franciji Koray Ozgen je po izobrazbi oblikovalec, a je hkrati tudi močno vpet v organizacijske strukture francoske agencije za promocijo industrijske ustvarjalnosti – L’Agence pour la Promotion de la creation industriele. Zato so bili njegove izkušnje in poznavanje problematike dobrodošla popestritev okrogli mizi na temo Oblikovanje na prelomnici: usoda oblikovanja v Sloveniji, ki se je skoraj sočasno z odprtjem bienala industrijskega oblikovanja organizirala v prostorih GZS-ja. Koray je tam francoske izkušnje predstavil slovenski javnosti, mi pa smo izkoristili priložnost, da smo z njim spregovorili o dodatnih podrobnostih organiziranosti in delu izredno prodorne ter uspešne francoske institucije. Pripravila: Irena H led e Kako močna je APCI (L’Agence pour la Promotion de la creation industriele) v Franciji: jo lahko opredelite kot najmočnejšo agencijo ali le kot eno izmed mnogih? APCI je bila ustanovljena leta 1983 v obdobju, ki je bilo prelomno na področju študija oblikovanja, saj so se tedaj ustanavljale mnoge nove šole za oblikovanje, ena od njih je, na primer Ecole nationale Superieure de Creation Industrielle (ENSCI). To je bilo obdobje razvoja, prehoda od kulture dekorativnih umetnosti, mode in inže-nirstva v kulturo oblikovanja. APCI je tedaj prispevala k temu povezovanju kulture, raziskovanja in industrije. V sodelovanju s svojimi člani in partnerji je razvijala orodja in organizirala skupinske akcije. Tukaj ne smemo pozabiti vloge ustanoviteljice Agencije, gospe Anne Marie Boutin. Ta je v njej aktivna in tudi predsednica agencije že vse od leta 1983. Bila je tudi direktorica šole za oblikovanje ENSII koncem 80-tih in v začetku 90-tih. Njene pedagoške izkušnje, kot tudi izvedenstvo na področju promocije oblikovanja, so tedaj omogočile APCI, da je postala močna vez med izobraževanjem, industrijo in vladnimi institucijami v Franciji. Enako velja v mednarodnem okviru. Večplastna akcija APCI-ja je omogočila francoskemu oblikovanju široko odmevnost tako doma kot v tujini. Sočasno je ustvarjala tudi ugodne pogoje, tako za industrijo kot tudi za oblikovalska podjetja ali oblikovalce kot posameznike, vse z namenom, da si ti vzpostavijo ustrezno podlago za promocijo svojih del v tujini, kar posledično pomeni navezovanje stikov z zunanjimi naročniki ipd… Je APCI člansko omejena zgolj na industrijske oblikovalce ali v svoje vrste sprejema tudi druge profile ustvarjalcev, kot so, na primer, arhitekti ali grafični oblikovalci? APCI je prvenstveno usmerjena k oblikovanju, a v letnem katalogu - Observerju - lahko zasledite tudi dela grafičnih oblikovalcev. Tako so bili v zadnji številki kataloga predstavljeni izdelki. kot so celostna podoba Nacionalne železniške mreže, nekaj drugih grafičnih prispevkov ter celo primer oblikovanja okolja. Globalno gledano APCI sprejema različne projekte, a jih ne razvršča po kategorijah. V Observerju, na primer, ne najdete kategorij, kot so porabniški izdelki, grafika ali podobno. Observer skuša zatorej zajeti oblikovanje globalno v vseh svojih pojavnostih. Kaj je bil glavni razlog za ustanovitev APCI? Predvidevam, da so tedaj obstajala v Franciji že druga združenja - so bile pri njih kakšne pomanjkljivosti? Katere so torej poglavitne razlike med APCI in drugimi, in kako je APCI organizirana danes? Osebno APCI ne dojemam kot zbornico industrijskih in grafičnih oblikovalcev, ustanovljeno z namenom varovanja njihovih pravic, temveč prej kot vez med oblikovalci, industrijo in vladnimi institucijami. Zamišljena je kot globalna organizacija za promocijo oblikovanja znotraj Francije in mednarodno in pri tem ne daje prednosti le delu oblikovalcev ali določeni skupini. Zaradi tega je veliko bolj prožna in neodvisna. Odkar sledim akcijam APCI in odkar imam od tega kot profesionalni oblikovalec tudi določene koristi, ne pripadam več oblikovalski zbornici ali drugemu združenju, a sem kljub temu imel prilo- žnost obiskati, na primer, Švedsko in tam s pomočjo mednarodnih vez agencije ter njene gospodarske misije »France and abroad« podpisati pogodbo s švedskimi partnerji. Za njeno udejanjenje se lahko zahvalim le APCI. Design Observer, redni letni katalog APCI, sledi, vrednoti, izpostavlja in nagrajuje oblikovalce z različnih področij. Pri tem je pomembno predvsem to, da je APCI resnično neodvisna agencija, ki kot takšna izbira in vrednoti najboljše oblikovalske dosežke minulega leta ter jih predstavlja najširši javnosti, kot to lahko vidite v katalogu. Katalog APCI izdajate le en-I krat letno? APCI izdaja katalog “Observeur” vse od leta 1999. Leta 2005, na primer, so vanj izmed 1.000 prejetih predlogov uvrstili le 200 izdelkov. Distribucijo kataloga vrši prav tako agencija sama, ki poskrbi, da je dostavljen tako industriji kot vladnim institucijam ali komisijam mednarodnih tekmovanj. Če je delo nekega oblikovalca vključeno v katalog, to zanj pomeni možnosti uveljavitve na različne trge ali v kanale, kamor se kot samostojni studio ali posameznik ne bi mogel prebiti. Z dvojezično zasnovo pridobi težo za svojo mednarodno uveljavitev in je tam tudi predstavljan. Vloga APCI je tudi, da vzpostavlja kontakte z različnimi institucijami za promoviranje izdelkov iz kataloga. Tako je to bilo tudi na BIO. ... ali pa naslednja pomembna dejavnost, da organizira potujoče razstave. Takšna razstava je, na primer, Observer, vsakoletna razstava, organizirana v prostorih centra industrije in znanosti v muzeju Quai de la Villette France Cité des Sciences et de l’Industrie v Parizu. To, da so izdelki razstavljeni prav tukaj in da jih lahko obiščejo najširše množice obi- skovalcev, daje dogodku posebno težo, saj se s tem krepi zavedanje javnosti o vplivu dobrega oblikovanja na njihovo vsakodnevno življenje. Izjemno pomembno je ves čas skrbeti za ugled kakovostnega oblikovanja v javnosti! Razstava je na vpogled kar tri mesece, ima veliko obiskovalcev, ki se spoznavajo s pomenom oblikovanja v različnih vejah industrije, od transporta do medicine, pripomočkov za vsakdan, embalaže do preprostega logotipa ali ulične opreme. Skozi vse to se krepi tudi odnos javnosti napram industriji v smislu poznavanja in uporabe kakovostnih oblikovnih rešitev. Nezanemarljiva tudi ni pedagoška nota razstave. Razstava po svojem zaključku v Parizu začne s potjo po vsem svetu od Koreje do Beograda, Budimpešte, Aten, Južne Afrike ali do Švedske, ki sem jo že omenjal. Tako ponudi priložnost, da se pritegne pozornost industrije do kakovostnega oblikovanja nasploh in posebej do francoskega, tudi v teh državah in prav tako, da se pokaže, kako francoska industrija v praksi vključuje kakovosten dizajn v različne projekte. Kot vidim, so vaši razlogi, da se kot oblikovalec pridružite APCi, resnično prepričljivi. Kako pa, na primer, prepričate industrijo, da je članstvo v agenciji zanjo koristno? Pravzaprav je industrija tista, ki ima interes za sodelovanje, saj se jim to sodelovanje kasneje vrača skozi promocijo, kar ima globlji pomen. Tako ima, na primer, podjetje, ki je uvrščeno v Observer, možnost, da skozi strokovno institucijo, kot je APCI, vzpostavi stik z javnostjo in mediji, se udeležuje razstav, različnih dogodkov, je vključeno v publikacije ipd ... Vse to so zanje dovolj prepričljivi razlo- 18 november intervju Eden od vaših izdelkov je razstavljen v okviru francoskega izbora na BIO - kako vidite priložnost francoskega oblikovanja v Sloveniji? Zagotovo je med državama, kot sta Slovenija in Francija, vedno koristna izmenjava znanja in izkušenj, kar pomeni tako, da je francosko oblikovanje razstavljano v Sloveniji kot tudi obratno, slovensko v Franciji. S tem se bolje spoznamo in vzpostavimo temelje za nadaljnje sodelovanje, na osnovi česar smo lahko kasneje skupno konkurenčnejši na zunanjih tržiščih. Priložnost vidim predvsem kot dvosmerni proces, sodelovanje, saj je evropsko tržišče vse bolj omejeno in sodelovanje nam lahko olajša nastop na tujih trgih, kot je, na primer, azijski. V tem je lahko dobra priložnost tudi za Slovenijo. Po rodu ste iz Turčije, ki je pravkar v fazi pridruževanja Evropski uniji. Glede na to, da že dlje časa živite in delate v Franciji in dobro poznate ustroj in način delovanja evropskega gospodarstva, ali podpirate priključitev svoje rodne dežele in/ali menite, da to zanjo ni dobra rešitev? Odvisno od razvoja reform na različnih področjih, kar pa bomo lahko ovrednotili šele čez čas, morda v roku 10 ali celo 15 let Težko je na vprašanje odgovoriti že sedaj. Kot posameznik bi v tem trenutku zelo težko predvidel in komentiral razvoj socialne, gospodarske in politične situacije v Turčiji v tako dolgem obdobju. koray ozgen: cv Po študiju inženirstva in industrijskega oblikovanja v rodni Turčiji je podiplomsko izobraževanje končal v Franciji v ENSCI - Ecole Nationale Superieure de Création Industrielle v Parizu. Naslov njegove zaključne naloge je bil Grafične podobe: vizualna intervencija znotraj arhitekturnega okolja, z njo pa se je uvrstil med vodilne poznavalce področja oblikovanja vizualnih komunikacij. Sodeloval je pri ustvarjanju vrste pomembnih vizualnih podob, kot na primer za Mesto Pariz, center Georges Pompidou, International Herald Tribune, Knoll International ipd. Vzporedno s strokovnim udejstvovanjem na področju vizualnih komunikacij je ohranjal tudi stik z oblikovanjem predmetov; v povezavi s partnerjema je ustanovil oblikovalski studio, znotraj katerega je soustvaril vrsto izdelkov uporabnega oblikovanja, ki jih lahko najdemo v svetovnih butikih, kot so MoMA Store v New Yorku, butik v Musée des Arts Décoratifs v Parizu, TwentyTwentyOne v Londonu ali Bauhaus Museum Store v Berlinu. Med njegovimi priporočili najdemo tudi veliko del s področja prostorskega oblikovanja, kot so postavitve razstav, razstavnih stojnic ali izložb. gi, da se vključijo v APCI. Za francoska podjetja je tudi izjemno pomembno dejstvo, da je širša javnost seznanjena s pomenom kakovostnega oblikovanja in da ta ista javnost, ko pride gledat kakovostne izdelke industrijskega oblikovanja, pride gledat tudi njih. Dolgoročno gledano pomeni za podjetja, ki se včlanijo v agencijo, to vedno prednost. Ta se sicer ne izkaže vedno kratkoročno, dolgoročno pa zagotovo. Isto velja za oblikovalce in tudi za vladne organizacije. En del zgodbe je Francija, a Francija je že dlje časa tudi sestavni del Evropske unije. Menite, da bi bilo koristno, da bi podobno agencijo za promocijo evropskega kakovostnega oblikovanja vzpostavili na nivoju Skupnosti? Morda bi to kdaj v prihodnosti bila dobra rešitev. Kot sedaj vidim situacijo, vsaka evropska država posamično poskuša delovati kot APCI, organizirati dogodke, festivale ali seminarje, na katere vabi promocijske agencije iz drugih evropskih držav. Nekaj podobnega se je, recimo, dogajalo januarja letos, ko so se zbrale agencije iz Danske, Švedske in še nekaterih držav in se poskušale medsebojno povezati, da bi bile bolj učinkovite pri izmenjavi znanja in izkušenj. To je seveda mnogo bolj koristno, kot da »čepi« vsak v svojem kotu in poskuša promovirati le samega sebe daleč stran od drugih. novice, dogodki aleksandra globokar … med beneškimi vrtovi ... arzenalom in velemestno džunglo | Dualizem arhitekturnega beneškega festivala postaja vedno bolj očiten. Če je še v začetku 90. let veljala lokacija v Giardinih za prestižno, in tista, skrita med na pol opuščenimi skladišči in starimi razpadajočimi objekti vojaškega Arsenala za eksperimentalni projekt, pa so danes vloge skorajda obrnjene. Giardini postajajo vedno bolj podobni prašnemu in na pol zapuščenemu mestnemu parku, Arsenal pa ponuja tisto pravo arhitekturo, zaradi katere je vredno plačati oderuško beneško parkirnino, namesto pravega kosila pogoltniti tisti anemični tramezin in preplačati katalog. Pripotovati v Benetke zgodaj zjutraj je zame neke vrste obsedenost, vse odkar sem davnega leta 1990 vanje prvič priplula z ladjo slabo uro po sončnem vzhodu. Prav počasi, kakor polž (velikanski potovalni nahrbtnik je k temu občutku le še dodatno pripomogel), sem se odvlekla do centra mesta in prej naključno kot ne pristala na beneškem arhitekturnem bienalu. Ulice, po katerih sem se sprehodila vse do Giardinov (in na katerih tako zgodaj zjutraj nisem srečala niti enega samega turista), so dišale po kavi in pečenih rogljičkih (danes po kebabu in kariju) in arhitekturna razstava, ki je bila takrat še močno prepojena s postmoderniz-mom, me je tako očarala, da sem noč raje prespala na železniški postaji in si namesto precenjene umazane sobe kupila svoj prvi bienalski katalog. Danes temu ni dosti drugače. Razstava še vedno ostaja neke vrste dramilo, ki me vsaki dve leti znova spomni, zakaj za vraga je bilo sploh vredno postati arhitekt. Milijonske metropole ali urbanistični fetišizem Bolj ko se bližam Arsenalu, glavnemu kraju dogajanja letošnjega, že 10. po vrsti, arhitekturnega bienala, večja je koncentracija v črnino oblečenih oseb, ki kljub temu, da sonca še ni od nikoder, na glavi nosijo svoja 300 evrov vredna sončna očala. Homo ar-hitektus – arhitekt od glave do pete. Že naslov letošnje razstave: Mesta – arhitektura in družba, jasno pove, kakšna je glavna tema razstave. Mesta na tisoč in en način, predvsem milijonska, pred katerimi se naša smešno majhna Ljubljana lahko sramuje svojega naziva mesto. Vstopim v dobro znani hodnik nekdanjih skladišč orožja in znajdem se sredi projekcije: nočna podoba planeta Zemlja, katerega 75 odstotkov prebivalstva bo leta 2050 najverjetneje živelo v mestih, in zastrašujoči statistični podatki (onesnaženje zraka, pomanjkanje pitne vode, dnevna migracija, kriminal, revščina) se usedejo globoko v spomin in čakajo, da se sprehodim skozi slikovne podobe predstavljenih največjih svetovnih metropol. Število milijonskih mest se je v zadnjih petdesetih letih znatno pove- čalo, predvsem na račun koncentracije kapitala na Daljnem vzhodu. Več kot očitno postaja dejstvo, da je svet iz dneva v dan bolj povezan in da velemesta, ki postajajo nekakšna stekališča svetovnega kapitala, privlačijo tako bogate kot revne. Pogoltnost Pogled na današnji Kairo iz parka Al Azhar Avtorica: Maria Golia 20 november Vsakdanji prizor na ulicah Johanesburga: Soweto. Avtorja: Adam Broomberg in Oliver Chanarin novice, dogodki kljub temu več kot 18 milijonov prebivalcev (kar pomeni, da na enem samem kvadratnem kilometru ponekod prebiva tudi do 2.900 ljudi). Mumbai, nekdanji indijski Bombaj, danes šteje skoraj 12 milijonov prebivalcev. Samo v zadnjem stoletju se je število prebivalcev povečalo za 1.184 odstotkov. Podobe milijonskih mest privlačijo kot magnet; a kljub njihovi zanemarjenosti in nevarnostih, ki v njih prežijo, si jih želim obiskati in vdihniti njihov postani, že milijon-krat predihani zrak. Spominjam se potovanj v Mexico City, kjer letalo med pristajanjem več kot 20 minut leti nad mestom, v Carigrad, kjer se neznansko privlačno prepletata tradicija in sodobnost, staro in novo, islam in zahodni svet ipd … Po več kot petih urah ponovno stopim na plano. Zunaj sije sonce, ki ga komaj opazim, privlačen italijanski najstnik mi v roke poriva skodelico odlične ekspresne kave Illy, jaz pa še vedno sanjarim o daljnih deželah, o rajskih podobah novega tisočletja, ki so vse prej kot kičasto pobarvane in spo-lirane podobe pomirjujočega Disneylanda ali provincialnih srednjeevropskih mestec z individualnimi zidanimi hišami in garažami, multinacionalk in kopičenje denarja v žepih majhnega odstotka ljudi vidno uničujejo podobe mest kot urejenih urbanih in socialnih središč, predmestja nezadržno rastejo, s tem se povečuje število prebivalstva, razvoj infrastrukture in urbanistične regulative pa te rasti seveda ne dohaja. Razlike med revnimi in bogatimi prebivalci istega mesta postajajo iz dneva v dan večje in bolj očitne, stopnja onesnaženja raste iz leta v leto, kakovost življenja pa – za veliko večino siromašnega predmestnega prebivalstva – znatno pada. Za nekaj ur pozabim na alarmantne številke in se sprehodim skozi podobe velemest. Očarajo me njihovi tlorisi, podobe za- nemarjenih ulic južnoameriških predmestij, vrvež velemest in impresivni kontrasti med bogatim in revnim, elegantnim in zanemarjenim, ter novim in starim. Skušam si predstavljati, kakšno je življenje v takšnem mestu. Bogotá, glavno mesto Kolumbije, ki danes šteje 6,8 milijonov prebivalcev, leži na 2.640 metrih nadmorske višine. Mesto se je samo v zadnjih desetih letih povečalo za četrtino. Nato Kairo, glavno mesto Egipta. Če upoštevamo še vsa hitro rastoča predmestja, ki počasi požirajo Mesto mrtvih in piramide, ima to mesto danes 18 milijonov prebivalcev. Šanghaj, me-sto-država na Kitajskem, se razprostira na dobrih 6.000 kvadratnih kilometrih, a ima paviljoni osamelci Nekatere države, med njimi tudi naša mikroskopska domovina, svojih paviljonov v Gi-ardinih nimajo in so zato raztresene po različnih delih centralnega dela Benetk. Tako, na primer, razstavljajo Hong Kong, Luksemburg, Srbija in mi – Slovenci. Med iskanjem slovenske galerije povsem slučajno naletim na srbsko, katere razstava je mnogo boljša od poskusa postavitve desetih fotografij v enormnem uradnem paviljonu v Giardinih, ki so ga podedovali od naše nekdaj skupne države. Hong Kong znova fascinira s svojimi prefabriciranimi stanovanji v več kot 50-nadstro-pnih stolpnicah, nenavadnimi interierji (nekakšna pretirano sijoča plastična inačica pohištva v slogu Ludvika “najbolj kičastega”), ki jih ponujajo naprodaj svojim petičnežem ter prepletom vedno in povsod še vedno prisotne tradicije. Pred slovensko galerijo A+A se znajdem pol ure prepozno, a moj nacionalni ponos ni dovolj velik, da bi svoj obisk Benetk, vidno umirajočega mesta, podaljšala še za en dan. Sao Paulo: favela na levi se ironično imenuje Paraisópolis(Rajsko mesto). Avtor: Luiz V začetku letošnjega leta na novo zgrajeno naselje Acataepec v Mexico Cityju. Av-Arthur Leirao Vieira (Tuca Vieira) tor: Scott Peterman november 21 novice, dogodki RICHARD BURDETT (1956) rojen v Rimu. Je profesor arhitekture in urbanizma na London School of Economics (LSE) in svetovalec za arhitekturo londonskega župana. Njegovo delo temelji na povezovanju teoretičnega polja arhitekture in urbanega planiranja z rezultati raziskovanja skozi urbane in politične prakse. Je pomemben predstavnik londonske arhitekturne scene skozi delo galerij 9H Gallery, Architecture Foundation in LSE Cities Programme ter Urban Talk Force s strani britanske vlade. Veliko je pripomogel kot organizator javnih prireditev (med drugim v Tate Gallery, BBC in NM Rothschilds). Izkušnje ima tudi kot član različnih mednarodnih žirij za natečaje, kot na primer za Muzej moderne umetnosti v Rimu, Tate Modern v Londonu in na Forumu 2004 v Barceloni. Njegovo delo je izjemno pomembno, saj poskuša teoretične modele pretopiti v aplikativne modele prakse tudi skozi organizacijo letnih srečanj za župane evropskih mest. V tem okviru je glavni krivec za Urban Age, cikel mednarodnih konferenc na temo mest, ki so se odvile v New Yorku, Šanghaju, Londonu, Berlinu, Mexico Cityju in Johannesburgu pod pokroviteljstvom Deutsche Bank in London School of Economics (LSE). Kot kustos je sodeloval pri več kot 40 sodobnih arhi-Arhitektura meditacije - Tong Li, Kitajska (foto: tekturnih razstavah, za BBC je predstavil Boštjan Bugarič) dokumentarec o Villi Malaparte. Utrinek z italijanskega paviljona (foto: Boštjan Bugarič) lahko mesta spreminjajo svet? Letošnji arhitekturni bienale obeta veliko več skozi razstaviščni prostor Arzenala v primerjavi z razdrobljenostjo koncepta med paviljoni Giardinov. Podobe potrošnje, grafikoni in analize se skozi Giardine konstantno ponavljajo iz paviljona v paviljon, le redki so presežki. Izpostaviti velja skandinavski in kitajski paviljon, oba sta se v masi podob najbolj približala pojmu trajnostnega. Poznavanje tradicije in izpeljava sistemov na modelu naravnih materialov in družbenih navezav dajeta podobo sodobne arhitekture za jutri. V Arzenalu je v vseh letih razstavljanja prvič moč jasno občutiti zelo jasen koncept in idejo, h kateri nas pelje pomen razstavljenega materiala. Začetek nazorno opisuje mesta v spreminjajočem se svetu globalizacije. Megapolisi so izzivi za spremembe in inovacije, kjer se za problematike velikega merila, neprestano povečevanje prebivalstva, konstantne migracije, družbene in kulturne menjave išče nove rešitve. Razstava se obrača na konkretne problematike sodobne družbe v mestih, v katerih živi dandanes več kot polovica svetovnega prebivalstva. Navkljub negativnim posledicam, ki jih prinaša današnja podoba razvoja mest, ostaja razvojna prihodnost odprta za spremembe. Razvojne možnosti se lahko usmerjajo v smeri trajnostnega načrtovanja s sodelovanjem urbanistov in arhitektov, mestnih oblasti in vlad ter uporabnikov. Z večanjem postajajo mesta zgoščena območja nenehnih družbenih izmenjav, kjer se skozi različne tokove oblikuje fizična podoba sodobnega sveta. Migracije, nadvlada globalnega kapitala in interesi političnih gibanj, vsi so vzroki za največje globalne krize, ki se kažejo skozi večanje revščine, kulturne konflikte in okoljsko degradacijo. V teh okvirih je vloga urbanista v iskanju strategij in orodij za oblikovanje razvoja, ne pa samo zadovoljevanje estetskih potreb. Prostor se mora oblikovati po potrebah, ki jih stimulirajo “demokracija, pravica, trajnostni razvoj, toleranca in dobro gospodarjenje”, pravi Richard Bur- mag. Boštjan Bugarič dett, ki je tokrat oblikoval bienale. Z univerzalnimi predlogami je sprememba skorajda nemogoča, rešitve se morajo zato usmerjati na lokalno raven in na principu od spodaj navzgor širiti primere dobre prakse širom sveta. Skozi 300 metrov razstavnega prostora nas avtor popelje po 16 velikih mestih, ki se nahajajo na štirih kontinentih: Šanghaj, Mumbai in Tokio v Aziji, Caracas, Mexico City, Bogota, Sao Paolo, Los Angeles in New York v Amerikah, Johannesburg, Kairo in Carigrad v Afriki in Mediteranu ter London, Barcelona, Berlin, Milano in Torino v Evropi. Razstava predstavlja urbanistične in arhitekturne projekte, ki lahko oblikujejo nov način življenja v mestih. Gre za sodobne socialne, ekonomske in kulturne profile, ki jih je potrebno upoštevati za razumevanje sodobnih urbanih aglomeratov. Ob zaključku bi-enala bo izdana Agenda za mesta XXI. stoletja, ki bo poseben delovni instrument, namenjen gospodarnejšemu upravljanju in regulaciji kompleksnih sistemov mest. Izpostaviti velja tudi dogajanje v italijanskem paviljonu, kjer so bile s strani trinajstih mednarodnih inštitutov predstavljene študije za sodobna mesta prihodnosti (Berlage Institute, ETH Studio Basel – Contemporary City Institute, SENSEable City Laboratory of Massachusetts Institute of Technology (MIT), Schrumpfende Städte – Schrin-king Cities, The Architecture Foundation in MoMA, OMA/AMO, The Royal College of Art of London, The University of Texas Austin, Universidad Iberoamericana, Istituto Universitario Architettura Venezia (IUAV) in Urban Design Research Institute (UDRI)). Projekti se obračajo predvsem na arhitekta, ki lahko in mora razumeti ekonomske in družbene procese mesta, da se lahko loti načrtovanja. Bienale kljub vsemu ni namenjen samemu sebi, ampak poskuša skozi razstavno dejavnost vzpodbuditi različne interakcije skozi delavnice, konference in javna predavanja, kar pripomore k večanju senzibilizacije javnosti na temo trajnostnega razvoja sodobnih mest. 22 november novice, dogodki Plaža Chowpatty v Mombaju v času festivala Ganesh Festival Avtor: Jehangir Sorabjee Izvirna postavitev v nemškem paviljonu: odpiranje v mizo vgrajenih predalčkov z različnimi vsebinami. Čas za kavo: Illyjeva kavarna v središču Arzenala. Francoski paviljon v Giardinih bolj kot na arhitekturno intervencijo spominja na marginalno bivališče hipijev. večjimi od povprečne enodružinske hiše v Johannesburgu in s keramičnimi palčki, ki se dolgočasijo v tako velikih vrtovih, da bi nanje z lahkoto postavili 40-nadstropno kitajsko stolpnico. Kamnita mesta Kdor se je kdaj peljal skozi majhno rudarsko mesto Raša v hrvaški Istri in se pripeljal v Milano z vlakom ter si tako ogledal mastodont, ki se mu pravi milanska železniška postaja, je imel ob pregledu – sicer precej suhoparne – razstave kamnitih mest občutek, da doživlja déjà-vu. Metre in metre na stene obešenih fotografij kamnitih mest, starinske makete objektov, ki so nastali v 30. letih minulega stoletja in zato nosijo močan pečat obdobja, ki ga pozna- mo tudi kot obdobje Mussolinijevega preoblikovanja Italije in njenih takratnih provinc. Na hitro preletim teh nekaj 100 kvadratnih metrov razstave, ki me ne prepričajo. Razmišljam o tem, da se vrnem med podobe mest, ki so me tako fascinirale ... Še enkrat se sprehodim skoznje, tokrat v nasprotno smer, potem pa se vseeno odločim, da si pogledam še Giardine, čeprav kar slutim, da bom znova – enako kot pred dvema letoma – razočarana. Na kamniti klopi ob obali Beneške lagune pojem na pol posušen sendvič in spijem nekaj vode. Zdaj sem nared za drugi del. Debelo zaprašeni vrtovi En sam pogled z vhodnega dela v Giardi-ne je dovolj, da mi postane jasno, da raz- stava ne bo presenetila. Organizatorji arhitekturnega beneškega bienala bi lahko enkrat končno že spoznali, da je paviljonski koncept razstavljanja že davno povozil čas. Na eni strani razstava svetovnih metropol v Arsenalu, katere ključno sporočilo je, da meje med narodi izginjajo in da svet postaja ena sama globalna vas, na drugi strani pa nacionalne ovacije na temo arhitekture posameznih državic, katerih arhitekti očitno niti sami ne vedo več, kaj na bi v teh svojih paviljonih sploh počeli. Že ob obisku prvih štirih postane jasno, da se razstavni prostor seli tudi na zunanjost paviljona: oblečena fasada italijanskega paviljona, ruski prizidki iz lesa, kovinska gradbena konstrukcija (dostop na lastno odgovornost!) nemškega paviljona ter cigansko-hipije- vsko bivakiranje Francozov v njihovem paviljonu, ki bolj kot na arhitekturni dogodek spominja na new age komuno. Morda bi bilo bolje, če bi se enkrat za spremembo odločili in v okviru beneškega arhitekturnega bienala razstavili raje paviljone same, saj so arhitekturno dovolj zanimivi in večinoma delo renomiranih arhitektov preteklih obdobij in kot takšni sami po sebi arhitekturni spomeniki. Veliko elegantneje in mnogo ceneje, za obiskovalce pa vsekakor bolj mamljivo kot sezuvanje čevljev za vstop v japonski paviljon, ki bolj kot na arhitekturno doživetje spominja na senzo-rično gledališče in obiskovanje ponesrečenih poskusov postavitve socialno angažiranih umetniških instalacij Španije, Hrvaške in Madžarske. november 23 novice, dogodki boštjan bugarič brasilia - mesto na robu Arhitekturni epicentri so tokrat odprli vrata brazilski arhitekturi. Predavanje je izjemoma, zaradi bienala industrijskega oblikovanja, potekalo v Cankarjevem domu in ne v Arhitekturnem muzeju, kot je za epicentre že ustaljena praksa. Brazilijo je, pod naslovom Brazilija gradi: od Ministrstva za izobraževanje do Brasilie, tokrat predstavil dr. Hugo Segawa, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo in urbanizem Univerze v Sao Paulu. Epicenter je odprl pogled na brazilsko arhitekturno ustvarjanje od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Na podlagi primerjav modernističnega ustvarjanja v Braziliji in po svetu, je dr. Hugo Sega-wa orisal protislovno podobo modernega mednarodnega značaja in skrbi za okolj-sko ter krajevno tradicijo. Funkcionalizem in racionalizem sta se rojevala v obdobju diktatur in velikih svetovnih nasprotij. Eden izmed temeljnih kamnov brazilskega funkcionalizma je bila razstava Brazilija gradi, predstavljena v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, januarja 1943. leta. Takrat so se vrata modernistične arhitekture v Braziliji prvič odprla v svet, saj se do tedaj le-ta v sodobnih arhitekturnih pregledih sploh ni pojavljala. Zahvaljujoč newyorški razstavi, se je katalog po vojni razširil po svetu in postal iskana arhitekturna knjiga, ki je prikazovala najzanimivejšo cvetočo moderno arhitekturo na mednarodnem prizorišču. Objekti zgodnjega brazilskega obdobja od leta 1940 so Ministrstvo za izobraževanje in zdravstvo (1937-45, Costa, Niemeyer), letališče Santos Dumont (1937) in Brazilsko tiskovno združenje (1936-38, oboje brata Roberto), cerkev v Pampulha (Niemeyer) in so prepoznavni v svetovnem merilu kot zgled povojne moderne arhitekture. Med zgledne primere moderne brazilske arhitekture po letu 1950 lahko uvrstimo Muzej moderne umetnosti v Riu de Janeiru (Affonso Eduardo Reidy), Fakulteto za arhitekturo v Sao Paulu (Joao Batista Vilanova Artigas), Kulturni center Pompéia in Muzej moderne umetnosti v Sao Paulu (Lina Bo Bardi). Prepoznavne arhitekture te dobe so oblikovali arhitekti Lucio Costa (1902-1998), Oscar Niemeyer (1907), Marcel (1908-1964) in Milton Roberto (1914-1953), Affonso Eduardo Reidy (1909-1964), Lina Bo Bardi Marcel in Milton Roberto, njuna Casa (1914-1992), Paul Mendes da Rocha (1928) in krajinski arhitekt Robert Burle Marx (1909-1994). Vzroki za razvoj arhitekturnega fenomena v Braziliji izhajajo iz vplivov okolja, ki so pogojevali različne betonske strukture in uporabo brisolejev. Primarna izhodišča brazilske arhitekture izhajajo iz portugalske tradicije, ki se je prilagodila potrebam tropske klime. V drugi polovici 19. stoletja se na brazilski arhitek- abofrio (1972) Urbanistična zasnova Brasilie (Lucio Costa, 1957) Gradnja nove modernistične prestolnice abofrio (1972) sta, 1957) Gradnja nove modernistične prestolnice 24 november novice, dogodki Lina Bo Bardi (1914-1992) Brazilska arhitektka z izjemnim opusom se je rodila v Rimu. Kasneje se je preselila v Sao Paulo, kjer je leta 1948 odprla studio z Gian Carlom Pallatinijem. Edina prepoznavna ženska v modernistični arhitekturi je poznana po neštetih projektih, najznačilnejša sta Kulturni center Pompéia in Muzej moderne umetnosti v Sao Paulu (MASP). Leta 1990 je bil po njej ustanovljen in imenovan Inštitut Lina Bo e P.M. Bardi, ki promovira brazilsko umetnost in kulturo. dr. Hugo Segawa je redni profesor na Fakulteti za arhitekturo in urbanizem Univerze v Sao Paulu in avtor mnogih knjig o brazilski in latinskoameriški arhitekturi in krajinski arhitekturi. Njegova zadnja knjiga nosi naslov Arquitectura Latinoamericana Contemporánea (Barcelona, Gustavo Gili, 2005). Članke je objavil v The Journal of Architecture (Velika Britanija), Arquitectura Viva (Španija), Spazio e Societa (Italija), Design Book Review (ZDA), Archis (Nizozemska), Summa (Argentina). Je član žirije 2° Mies van der Rohe Latin American Award, redni koordinator brazilskega združenja Docomomo in član mednarodnega sveta Docomomo. Kako se čuti vpliv razraščajočih se favel na razvoj modernističnega mesta Brasilia? HS: Okrog Brasilie se širi poseben pas satelitskih naselij, ki se razvijajo ob modernističnem načrtu Lucia Coste. V tem primeru govorimo o satelitskih delavskih naseljih in ne favelah, kot jih poznamo v primeru Ro de Jaineira ali Sao Paula. Na primerih velikih megapolisov ne moremo socialnega vzorca poenostaviti v razločevanje na bogate in revne ljudi. Takšen kontrast je sicer opazen na primeru prestolnic, kot sta Sao Paulo in Rio de Jainero, medtem ko je Brasilia po mnenju njenih prebivalcev najprimernejši kraj za bivanje. Kako je definiran rob med modernističnim mestom Brasilie in satelitskimi naselji? HS: V življenju mesta ne obstaja tako ostre meje kot so fizične omejitve med modernističnim mestom in satelitskimi naselji. Ljudje, ki živijo v satelitskih naseljih, delajo v mestnem središču. Z ugodnimi prometnimi povezavami imajo omogočen dostop tudi do zelenih območij, ki služijo rekreaciji. Mestni predlogi, ki podpirajo naravne ureditve in dogajanje na prostem, so dosežki demokratičnosti mesta Brasilia, ki ga je v moderni shemi predlagal Lucio Costa. Katere vsebine vzpodbujajo življenje v mestu Brasilia? HS: Vsaka regija in vsako mesto ima svoj način življenja, kar velja tudi za Bra-silio. Če je mesto brez plaž, še ne pomeni, da je dolgočasno. Takšno mnenje imajo o Brasilii prebivalci Rio de Jainera. Brasilia je 46 let staro mesto, ki polagoma dozoreva. V njem se počasi razvija bogato kulturno življenje. Res pa je, da se mesto pospešeno razvija na obrobju, da je načrtovanje v teh območjih nefleksibilno in da ostaja administrativno mestno jedro ob koncih tedna dejansko brez življenja. Oscar Niemeyer, Ministrstvo za zunanje zadeve Lina Bo Bardi, Muzej moderne umetnosti v Sao Paulu turi pozna občuten francoski vpliv, predvsem s strani funkcionalizma Le Corbu-sierja. Pri obravnavi moderne brazilske arhitekture nikakor ne moremo mimo glavnega mesta Brasilie. Predlog za premestitev glavnega mesta se je oblikovala že v 19. stoletju, predvsem zaradi prenasičenosti obalnega Ria de Janeira. Glavni pobudnik, ki je idejo novega glavnega mesta mate-rializiral, je bil tedanji predsednik Brazilije Juscelino Kubitschek. Med leti 1957 in 1960 se je oblikovala nova prestolnica, ki je tedanje glavno mesto države Rio de Janeiro pretopila v novo modernistično Bra-silio. Lokacija nove prestolnice je bila izbrana zaradi ugodnih topografskih pogojev in boljše dostopnosti. Na natečaju za razvoj mestnega urbanizma je zmagal Lucio Costa, predsednik Kubitschek pa je k projektiranju javnih mestnih objektov povabil Oscarja Niemeyerja. Na začetku je bila Brasilia geografsko izolirana, kasneje pa jo Arhitekturni epicenter se 14. novembra seli na Nizozemsko. Predavanje o nizozemski arhitekturi od 1990 do danes bo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana ob 18. uri predstavil prof. dr. Bart Lootsma z Inštituta za arhitekturno teorijo iz Univerze v Innsbrucku. je zajel migracijski val prebivalcev, predvsem iz revnejših delov države. Očitno so mnenja o tem umetnem mestu izrazito deljena, saj se predavatelj nikakor ni odzval na vprašanje o problematiki favel. Mesto »Ptice v letu« prinaša zaradi funkcionalističnega načrtovanja, ki ne predvideva socialnih sprememb v sodobnem času, marsikatero negativno posledico. Marsikateri modernistični objekt je tako le estetsko dovršen, za sodobne družbene potrebe pa nefunkcionalen. Velike razdalje med objekti povzročajo izginjanje javnega človeka z ulice. Javni transport je neučinkovit; izgradnja podzemne železnice je počasna zaradi pomanjkanja denarja, kar povečuje rabo avtomobilov. Cene stanovanj so v primerjavi z ostalimi brazilskimi mesti izjemno visoke. Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, če je formalistično dovršena in izpiljena Brasilia mesto družbene prihodnosti ali ga tako vidijo le arhitekturni teoretiki? quark predstavil quarkxpress server 7 QuarkXPress Server je dinamična tehnologija za založništvo, ki združuje oblikovalske potenciale s funkcionalnostmi, namenjenimi delu v skupini ter ustvarjanju spletno ali podatkovno podprtih komunikacij na zahtevo (on-demand). Spletno podprta in na osnovi predlog (templates) delujoča spletna aplikacija se naslavlja predvsem na poslovne uporabnike, ki z njo lahko »on-line« pregledujejo povezave, prirejajo oblikovane vsebine in jih tudi natisnejo. Vključene so seveda vse novosti iz zadnje različice Quarka. Quarkova strežniška rešitev omogoča avtomatizacijo oglasnih storitev, izvedbo katalogov, splet-v-tiskanje in neposredni marketing. Več informacij na www. quark.com/Server7. I. H. november 25 tema: oblikovanje za vse irena hlede imamo res v mislih prav vse? Oblikovanje za vse pomeni, da čim večjemu številu uporabnikov, posebno starejšim, ljudem z različnimi telesnimi oziroma gibalnimi nezmožnostmi ter tudi vsem neprištevnim ali drugače prizadetim posameznikom, omogočimo neovirano uporabo izdelkov ali predmetov iz naše okolice, in to ne tako, da zanje ustvarimo posebne izdelke, ki jih imajo za »drugačne« in jih takoj ločijo od »vseh drugih«, ampak da oblikujemo izdelke za splošno rabo, tako da jih lahko uporabljajo vsi – »zdravi« in ljudje s takšnimi ali z drugačnimi okvarami ali s pomanjkljivostmi. Izraz »oblikovanje za vse« se je uveljavil šele v zadnjem obdobju, je pa popolnoma enakovreden izrazom, ki so se do zdaj pojavljali bolj pogosto in so se glasili kot »univerzalno oblikovanje«, »oblikovanje brez ovir« ali »oblikovanje za posebne potrebe«. Vse te so danes različne socialne študije že opredelile kot manj ustrezne ali celo neustrezne. Bistvo oblikovanja za vse je, da ne ustvarja mej med ljudmi na osnovi njihovih rasnih ali drugačnih pomanjkljivosti. Ostra ocena strokovnjakinje s področja sociologije, ki se že vse življenje ukvarja s pomočjo in svetovanjem ljudem z različnimi pomanjkljivostmi, je bila, da je večina uporabniških izdelkov dandanes zasnovana za atletskega, visokoraslega, vsestranskega moškega – nekakšnega arhetipa ameriškega uglednega vojaka marinca. Vsi drugi so bolj ali manj pozabljeni ali zapostavljeni. Oblikovanje za vse mora zato zajeti oblikovanje izdelkov, storitev ali aplikacij, ki so primerne čim več mogočim uporabnikom brez kakršnih koli omejitev, oblikovanje izdelkov, ki so enostavno prilagodljivi različnim skupinam uporabnikom, in oblikovanje izdelkov, ki imajo standardizirane vmesnike, uporabne v povezavi z različnimi vmesniškimi interaktivnimi napravami. Oblikovanje za vse preprosto pomeni oblikovanje z nenehnim zavedanjem, da se lahko že naslednji dan tudi mi uvrstimo med tiste, ki so iz takšnih ali drugačnih vzrokov pri uporabi izdelkov za vsakdanjo rabo odvisni od pomoči drugih. Naj kot primer za razmislek navedemo le nekaj »rešilnih bilk«, ki se jih bomo morda prav kmalu oprijeli. Različni modeli osebnih računalnikov z vgrajeno podporo Braillovi pisavi. Različno število tipk (20, 40..) je prilagojeno zahtevnosti uporabnika, vsi modeli pa podpirajo modrozobo povezavo z mobilnim telefonom. Kombinacija obojega slepin in slabovidnim omogoča, da pišejo sms-e in uporabljajo e-pošto. Dodatek računalnikom je seveda tudi tiskalnik, katerega izdelki so reliefni. 26 november tema: oblikovanje za vse Pisalni stroji so iz pisarn že skoraj izginili, a tale izdelek je pred štirimi leti vendarle navdušil komisijo Bienala industrijskega oblikovanja, da mu je podelila častno priznanje. Imenuje se Tatrapoint adaptive, odlikuje pa ga tako prilagodljivost kot privlačen izgled. Staromodnejši uporabniki namesto računalnika in tiskalnika radi uporabijo kar navaden papir – no, ne čisto navaden, tudi ta je narejen za reliefno pisanje z Braillovo pisavo. Video-povečevalniki so naprave, ki povečajo cesedila in slike z digitalno povečavo od 3,5 pa vse do 28-krat. So primernih mer in majhne teže, tako da zlahka najdejo prostor v vsakem žepu, podpirajo tudi barve, ipd. Ponudba možnosti je skladna z nakupno vrednostjo, kot povsod drugod. Video povečevalec v obliki zaslona le odčitava tiskano besedilo in ga uporabniku po željah poveča, medtem ko je zaslonski filter namenjen povečavi pogleda na računalniški zaslon. Narejen je za 15 in 17-colske zaslone in je dražjim nadomestilo programskim rešitvam; recimo tem podjetja Lunar. ... moj svet je teman ... Ob teh besedah po navadi pomislimo na vse tiste, ki so popolnoma slepi in so pri svojem gibanju odvisni od pomoči drugih. Zanje je bila odkrita t. i. Braillova pisava, to je pisava, ki jo ljudje z močnimi okvarami vida, ki pa se istočasno ponašajo z veliko večjo dojemljivostjo na področju drugih čutov, kot so na primer vonj, sluh in seveda otip, odčitavajo z dotikom prstov. Pisava je reliefna, da jo prikažemo, pa potrebujemo dve vrsti pripomočkov. Prvi so tisti, s katerimi besedila vnašamo, dandanes so to predvsem računalniki, drugi pa tisti, s katerimi ta ista besedila tiskamo in naredimo primerna tudi vsem drugim oziroma podobnim. Pri nas so res redkost, a v tujini je na tržišču mogoče dobiti kar veliko različnih modelov tako namiznih kot tudi prenosnih računalnikov z Braillovo pisavo, seveda pa pri tem niso izvzeti tiskalniki. Štiri leta in dva ljubljanska bienala BIO nazaj je izdelek za slepe, to je pisalni stroj za slepe z nenavadnim imenom Tatrapoint adaptive, prejel častno priznanje za »nenavadno organično izpeljavo haptično prijazne, ergonomsko dognane funkcionalne rešitve posebne oblikovalske naloge«. Danes ga lahko zasledimo na vseh strežnikih, ki ponujajo tovrstne izdelke. Ena izmed pojavnosti »slepote«, s katero se srečamo skoraj vsi, je tudi t. i. starostna slabovidnost. Le redki so, ki se po 50. letu lahko pohvalijo z orlovskim vidom, večina se nas mora zadovoljiti s povečevalni lečami ali kar z očali. In neskončno pobe-snimo, ko prejmemo v roke, na primer, z drobnimi pisavami in na pisanem ozadju natisnjeni gledališki list, katerega vsebino bi le stežka prebral že pod močno dnevno lučjo, kaj šele pri rdečkasti luči poltemne dvorane. Oblikovalci, ki svoje oblike dandanes ustvarjajo izključno digitalno in ob tem poljubno povečujejo velikost pogleda na zaslon (View), najpogosteje niti ne pomislijo, kako težko bodo njihove »stvaritve« prebirali skoraj vsi, ki so starejši od 50 let, in veliko mlajših prav tako. Seveda pa težko razumemo, da na to isto dejstvo pozabljajo naročniki publikacij oziroma tisti, ki obiskovalce s prospekti vabijo, da pri njih pustijo svoj denar! »Drugačneže« z oslabelim vidom izda prebiranje besedil iz časopisov ali računalnikov z vsaj polmetrske razdalje, pri čemer nečimrnost ukazuje, da »okvaro« čim dlje skrivajo. Zato so še kako dobrodošli pripomočki, kot so povečevalne lupe za branje tiskanih ali digitalnih besedil. Te zasledimo kot žepne naprave ali pa na primer kot dodatek računalniškemu zaslonu. Za vse, ki jim je prebiranje drobnih besedil na računalniškem zaslonu mučno, obstajajo tudi računalniški programi, namenjeni le povečevanju računalniške slike za lažje prebi- november 27 tema: oblikovanje za vse ranje besedil. Na slabovidne ljudi morajo misliti tudi vsi tisti, ki opremljajo javne prostore, in tam namestiti izdelke, ki so berljivi »za vse«. Slepi in slabovidni tako ne morejo uporabljati enakovredno kot vsi drugi nekaterih tako običajnih in vsakodnevnih predmetov, kot so ure. Proizvajalci so si zato zanje omislili digitalne govoreče ure, zapestne ure, katerim je mogoče dvigniti zaščitno steklo, da se z otipom odčita čas, opremili javne prostore z govorečimi znaki ipd. Tudi branje je opravilo, za katerega potrebujejo posebej zanje prilagojene knjige. Govoreče ure z velikimi številkami ali zapestne ure s kazalci, ki jih lahko otipamo. Tudi govoreči znak je dobrodošla rešilna bilka. Te so bile do zdaj natisnjene z Braillovo pisavo, digitalna doba pa je tudi tukaj prinesla novost – digitalne govoreče knjige. Vsi drugi jih lahko s pridom uporabijo kot gradivo za branje »za lahko noč«, slabovidnim pa so nepogrešljivi pripomočki. Komercialno ime zanje je »daisy book«. Digitalna doba slabovidnim prinaša še vrsto drugih uporabnih pripomočkov, med katere nedvomno sodijo tudi naprave za določanje zemljepisnega položaja – GPS-i – in nanje navezani vodiči. Z njihovo pomočjo lahko ob glasovnem vodenju slabovidni končno postanejo neodvisni pri svojem gibanju po mestu. Različnih rešitev se vsak dan pojavlja več, le ena izmed njih je ideja o oprijemnih ograjah, kjer bi bila Različnih modeli mobilnih telefonov, preprostih za uporabo, bi se razveselil tudi marsikateri starostnik, ki multimedijske podpo-z Braillovo pisavo napisana lokacija (ulica re telefonom prav nič ne uporablja ali potrebuje. ipd.); v prejšnji številki smo pisali o rešitvi, ki je na mednarodnem natečaju navdušila žirijo – čevljih z vgrajenim GPS-om, ki vodijo lastnika na osnovi gibalne senzorike pa še veliko tega bi lahko našteli. Naši vsakodnevni spremljevalci ... Življenje brez mobilnih telefonov skoraj ni več mogoče – a tudi z njimi pogosto ni prav lahko. Proizvajalci namreč preprosto ignorirajo dejstvo, da so uporabniki mobilnih telefonov tudi starejši, bolni ali drugače prizadeti ljudje. Vsi ti prav nič ne potrebujejo množice funkcij (najpogosteje multimedijsko naravnanih), »poduhovljenih«, z različnimi odsevi osvetljenih ploskih gumbov, še SMS-ov in digitalnih fotoaparatov ne potrebujejo. Pomembno jim je le, da čim hitreje in s kar najmanj fizičnega ter miselnega napora pokličejo svoje najdražje. In kako je to preprosteje kot prek neposrednega gumba za klic? V preštevilnih slovenskih prodajalnah mobilnih telefonov boste prav gotovo zaman iskali vsaj en primeren model! Ob tem daje misliti podatek, da naj bi bilo po nekaterih predvidevanjih do leta 2050 kar 34,5 odstotka prebivalstva Evrope starejšega od 60 let! In navkljub vse večji digitalni pismenosti bo med njimi še vedno veliko takšnih, ki bodo že prisegali na preprostost uporabe digitalnih naprav. Naslednja stvar za razmislek, torej. Govorečim knjigam se reče tudi »daisy book« in so naslednji doprinos digitalne tehnologije k enakovrednosti vseh ljudi na zemlji. Invalidi in starejši ljudje so neizkoriščen trg, ki ga mora industrija bolje izkoristiti; tem porabnikom mora svoje izdelke tržiti drugače, kot to počne zdaj. Nemška študija je pokazala, da 48 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, misli, da izdelki in storitve IKT njihovo starostno skupino obravnavajo neustrezno. Razen tega je študija Microsofta pred kratkim pokazala, da bi imelo 50 odstotkov prebivalstva, starejšega od 59 let, velike koristi od dostopnosti tehnologij IKT. Dostopne in vsem namenjene tehnologije so ustvarile nova delovna mesta v samem sektorju, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ki so tlakovala pot inovacijam na področju dostopnih tehnologij in napredku na novih področjih ter v novih poklicih. V Evropi delujejo različni telefonski sistemi, ki med seboj niso združljivi. Gluhi in naglušni se z uporabo obstoječih telekomu- nikacijskih sistemov v Evropi in mednarodnem prostoru ne morejo sporazumevati v realnem času. Razvoj nove računalniške tehnologije je slepim znatno zmanjšal njihove možnosti uporabe osebnih računalnikov – medtem ko so leta 1990 lahko uporabljali 99 odstotkov osebnih računalnikov, jih je danes zaradi na primer večje uporabe vidnih ukazov v zadnjih letih za slepe dostopna le tretjina. Digitalna televizija, ki je vse bolj pomembna tehnologija za interaktivno komunikacijo in seznanjanje javnosti, je za invalide težje dostopna kot analogna. Digitalna tehnologija se močno naslanja na vizualni prikaz in vizualne ukaze, zato je zelo zapletena za uporabo in lahko izključi nadaljnjih 4,4 odstotka televizijskih gledalcev, ker je težje dostopna. 28 november katja keserič markovič tema: oblikovanje za vse vsi drugačni, vsi uporabniki Različni smo si po spolu, barvi polti, fizičnih sposobnostih in telesnih značilnostih. Različni smo si tudi po navadah, potrebah in željah. Različni smo si po vedenju, znanju in miselnosti. Kljub drugačnosti pa si vsi želimo bivati v okolju, ki ga poznamo in razumemo. Oblikovanje zato ustvarja uporabne in prilagodljive izdelke, da ne bi tako postali ujetniki v lastnem kompleksnem svetu. Bivanje v umetno ustvarjenem prostoru je s hitrim načinom življenja že tako dovolj zapleteno. Želimo si izdelkov, ki nam delo olajšajo in poenostavijo, ne pa dodatno zapletejo. Oblikovalci in inženirji se sicer trudijo za enostavno, dostopno in pregledno okolje, ki bo človeku prijazno, a pogosto se zaradi nedokončanih konceptov ali preobsežnih funkcij izdelki razvijejo v komplicirane naprave, ki doživijo odpor in zavrnitev s strani uporabnikov. Neuspeh je pogosto povezan z nepripravljenostjo uporabnikov na inovacijo, zato so potrebni dodaten čas, izboljšave in znanje, da napravo prepoznajo za učinkovito. Kavnih aparatov, kamer in fotokopirnih strojev ne bi nikoli bilo, če avtorji ne bi zaupali lastnim vizijam in če pri svojih inovacijah ne bi vztrajali. Tako so raz- lične inovacije šele Dobro oblikovani izdelki so večni in nega in odgovor-po več zavrnitvah na splošno rabljeni, in sicer ne glede na nega delovanja, trgu uspele postati starost, spol ali telesne značilnosti. katerega temelj je nenadomestljivi po- poznavanje konč- močniki, kot jih poznamo danes. Razumlji- nega uporabnika. Pri tem so všteti vsi vidiki vost, uporabnost in enostavnost rokovanja – od prvega stika z izdelkom do vsakodnev-z izdelkom so ključne lastnosti, ki onemo- nega rokovanja, ergonomije, prilagodljivosti, gočajo, da postanemo njegovi sužnji, zapo- konteksta, v katerem se izdelek znajde, ali stavljeni zaradi slabo opravljene naloge av- materialov, s katerimi prihaja v stik. Z opa-torja izdelka. zovanjem čim širše populacije, tudi tiste zunaj meja „normalnega“ ali splošno spreje-Dobro, boljše, uporabno mljivega, dobijo določen spekter meritev. Dobro oblikovani izdelki uporabnikom ne S skupinskimi intervjuji med populacijo se dopuščajo napak, saj se z njimi lahko ro- zaupajo želje, potrebe in lastne predstave o kujejo na en sam način. Dobro oblikovani prihodnjem predmetu. Zbirka podatkov po-izdelki so večni in splošno rabljeni, in sicer tem služi kot temelj za nadaljnje razporeja-ne glede na starost, spol ali telesne značil- nje strukturnih delov v funkcionalno celoto. nosti. Oblikovanje izdelkov je plod premišlje- Izdelki za široko porabo naj bi bili oblikova- ni tako, da bi čim bolje opravljali svoje poslanstvo. Kako izkoristiti obliko embalaže, je izzvalo tudi študentko oblikovanja Deborah Adler z univerze v New Yorku. Zasnovala je stekleničko za zdravila clearRx, ki ni klasične valjaste oblike in stoji na pokrovu. Embalažo lahko starejši in bolni odpirajo ter uporabljajo brez velikih naporov. Na sploščeni stranici se nahaja več površine za nalepke, na katerih so navodila o uporabi zdravila in opozorila o kontraindikacijah. Pokrovček je dovolj velik tudi za tiste, ki težko uporabljajo roke, barvni obročki pa označujejo vrsto zdravil. Farmacija Target želi z inovacijo pokazati, da lahko tudi ustaljene oblike še bolj izpopolnimo. Vključevanje različnih ljudi v procese oblikovanja je nujno za nastanek razumljive in preproste embalaže, ki je lahka za odpira- Zunanjost in notranjost električnega vlaka virgin pendolino. november 29 tema: oblikovanje za vse Prednosti in pomanjkljivosti pisanja z levo roko so bila izhodišča za nastanek tega pisala. nje in shranjevanje, ali pa takšne, ki vsebuje vlaka se predstavlja skozi mehko obliko, po-nevarne snovi. Čistila in kemikalije so v pla- udarjeno z rdečimi linijami za simbol Velike stenkah shranjene tako, da so zavarovane Britanije in dodatkom modne rumene. pred razlitjem ali užitjem tekočine. Pozna- Vrednote celostnega oblikovanja so z glo-vanje uporabnika je pomembno tako za balizacijo postale nujnost – izdelek mora udobno rešitev težave kot tudi za prepreče- biti razumljiv tako za Američana kot tudi vanje uporabe in s tem povezanih morebi- Kitajca ali za Slovenca. Takšen način raz-tnih nesreč. mišljanja se je prenesel tako v oblikovanje vsakdanjih izdelkov kot tudi v načrtovanje Odgovornost oblikovanja do družbe arhitekture in urbanizma. Različnost upo-Oblikovanje v javnem prostoru stremi k vse- rabnikov daje oblikovalcu možnost za dru-stranskosti in večji dostopnosti. V njem se gačno obravnavo težave, kar s seboj prine-srečujemo z različnimi težavami: stopnice se možnosti inovacij. so ovira za človeka na invalidskem vozičku ali mater z vozičkom, vidna obvestila niso Uporabnost – alfa in omega učinkovita pri slepih, sedeži v javnih prevo- oblikovanja znih sredstvih niso ustrezno veliki za moč- Oblikovalski pristop naj bi dal ugoden izde-nejše ljudi. Oblikovanje naj bi z ustreznim na- lek za uporabnika. Relacija izdelek – oblika črtovanjem preprečevalo tovrstne težave in – uporabnik je še posebej poudarjena pri jih ugodno premostilo. Namesto stopnic se User centered design (UCD) ali oblikova-uvajajo pomožna dvigala ali nedrseče klanči- nju, usmerjenemu k uporabniku. Oblika ne ne, vidna obvestila se prenesejo v tipno po- sledi le funkciji, ampak favorizira uporabni-vršino na tleh ali otipljivo signalizacijo, besedi- ka, ki postane odgovor na vse faze zasno-la nadomestijo piktogrami, širina sedežev se ve. Takšen način se ne ozira na raziskave tr-lahko poljubno raztegne v klopi pri cestnem žišča, ki so odsev trenutnih smernic, ampak prometu. prisega na brez-Filozofija podjetja Poznavanje uporabnika je pomemb- časne maksimal-Virgin, ki je v lasti sira no tako za udobno rešitev težave kot no uporabne pred-Richarda Bransona, tudi za preprečevanje uporabe in s mete. Ergonomija temelji na uporab- tem povezanih morebitnih nesreč. se vključuje v obli-nikovem udobju in kovanje, ko je pro-ugodju. Njegova vizija se je po osvajanju pre- izvod že v opravljanju svojega poslanstva. vozov na nebu prenesla tudi v popotovanja Relacijo uporabnik – izdelek razloži v obliki z vlakom. Projekt je vključeval spremembe – merjenega fizičnega napora pri uporabi za od prestrukturiranja voznih povezav do obli- primere nesreč ali poškodb. kovanja detajlov vozila, kot so sedeži ali me- Še bolj se na uporabnike s posebnimi poniji v jedilnem vagonu. Obliko in notranjost trebami osredinja Universal design ali električnega vlaka virgin pedolino so zasno- Design for All, ki po vseh pravilih ne želi vali v studiu Priestman Goode, kjer so zara- zapostavljati in stigmatizirati. Ravna se po di kompleksnosti in želje po izvrstnosti svoje sedmih temeljnih principih, ki človeku za-rešitve napisali Rdečo knjižico pravil. V njej gotavljajo enakost pred uporabo, splošno je opisan vsak predmet, s katerim bo imel dostopnost ter prilagodljivost situaciji in potnik opravka. Njihova oblikovalska filozofija potrebi. To naj bi bilo doseženo z enostav-uporabnika razvaja, ob tem pa ga še prese- nostjo in intuitivnostjo uporabe, ki naj ne bi neča in zabava. Z njo so želeli do potankosti terjala veliko psihičnega in fizičnega napo-vpeljali duh Vigina v vsak detajl in pričarati ra. Namesto gumbov se oblikujejo “ježki”, ugodje, sproščenost ter kakovostno poto- ki s pritiskom ali potegom zapnejo ali od-vanje tako za potnike na invalidskih vozičkih pnejo oblačilo oziroma obutev. Danes se kot za tiste v prvem razredu. Temu so podre- takšen način odpenjanja pojavlja na oblači-Kuhinjski pripomočki OXO so upoštevali želje, kako olajšati delo svoji ženi, oboleli dili tudi posebno pripravljene menije, obro- lih za otroke, kjer ni potrebno vlagati truda v za vnetjem sklepov. ke kot tudi serviranje in pogrinjke. Zunanjost zamudno zavezovanje. 30 november tema: oblikovanje za vse Podatki, opozori- Usmerjenost oblikovanja k uporab- rabnike vključili v zala in navodila, ki so niku lahko postane glavna konku- četno fazo zasnove, nujno potrebni za renčna prednost izdelka. v nadaljevanju pa pravilno rokovanje so prispevali k ovre-z izdelkom, morajo biti jasni, nedvoumni dnotenju prototipov, izdelanih iz pene. Kljub ter prikazani tako v besedilu kot ilustraciji. obsežnemu in kompleksnemu razvoju so Pri uporabi se pogosto pojavljajo napake, pripomočki Good Grips na trgu doživeli do-kot je nedelovanje izdelka zaradi napačnih ber sprejem in dobili najodmevnejše obli-prijemov ali nesrečnih naključij. Skozi aktiv- kovalske nagrade, v svoji zbirki pa jih hrani no uporaba morajo izdelki od nas zahtevati tudi Muzej moderne umetnosti v New Yor-čim manj naše moči, hkrati pa naj ne bi ob ku. Usmerjenost oblikovanja k uporabniku tem izključevali ljudi z medicinskimi pripo- lahko postane glavna konkurenčna pred-močki in ljudi, ki odstopajo od uveljavljenih nost izdelka. Dosledno upoštevanje zmo-merskih standardov glede višine ali teže. žnosti ljudi s posebnimi potrebami ustvar-Podjetnik Sam Farber, ustanovitelj OXO-ja In- ja ugodnejše rokovanje z izdelkom za vso ternational in idejni oče kuhinjskih pripomoč- širšo populacijo, zakaj torej ne bi vsi kuhali z kov “easy-to-use”, je razvojem začel, da bi s uporabnim in zanimivim orodjem. tem ustregel ženi Betsey. Pri uporabniku se je osredinil na soprogo z vnetjem sklepov v Za konec pogled v prihodnost rokah. Ideja za kolekcijo Good Grips ali dober V prihodnosti prevladujejo sistemi iz tako prijem je nastala, ko je opazoval njeno nemoč imenovanega Adaptive Designa ali prilago-pri vsakdanjem opravilu lupljenja krompirja. dljivega oblikovanja. V prvem delu filma Ma-Postavil si je vprašanje o smiselnosti ostri- trix se napoved temne prihodnosti kaže skozi ne in robustnosti kuhinjskih izdelkov. Tako je proces, kjer postane človek suženj inteligen-uporabnost izdelkov postala glavno vodilo tnih strojev. Realno gledano zadeve niso tako podjetja za ljudi s posebnimi potrebami. Pri pesimistične, čeprav leži prihodnost v pame-inovaciji so mu pomagali pri Smart Designu tnih, naučenih robotih, ki so sposobni samo-– oblikovalskemu studiu v New Yorku, kjer stojnih prilagoditev, samopopravil in vzdr-so za glavne lastnosti “družine” kuhinjskih pri- ževanja. Danes so tovrstne naprave, ki so pomočkov vzeli ergonomičnost, pralnost v preproste za uporabo, še redkost, saj se za pomivalnem stroju, varnost, visoko kakovost, enostavnimi sistemi skrivajo kompleksnost, dobro obliko in dostopno ceno. premišljenost in dolgotrajen razvoj. Obsežna raziskava Oblikovanje dan-omenjenega podje- Ljudje s posebnimi potrebami niso danes snuje vedno tja je zajemala sku- le tisti, ki potrebujejo posebno skrb manj izdelkov, ki sti-pinske intervjuje s in nego, ampak smo to mi vsi. gmatizirajo starejše, tipičnimi uporabniki telesno in duševno in z obolelimi z vnetjem sklepov, raziskavo ovirane. Predlagane rešitve postajajo spreje-fizičnih sposobnosti in primerjavo s konku- mljive za vsakogar, kajti vsakdo se lahko znaj-renčnimi izdelki. S pomočjo podatkov so de v podobni situaciji. Mogoče okvare in mo-pripomočke razdelili v skupine, razdelje- tnje niso tako hitro opazne kot pri ljudeh, ki so ne glede na gibalne zmožnosti zapestja ali nepremični, delno telesno sposobni, z okvaro roke, kot na primer »zvij in obrni« za zaje- vida in sluha, še vedno pa nas na neki način malko, lupilce in mešalce, »pritisni in pote- zaznamujejo in omejujejo. Ljudje s posebni-gni« za nože, »stisni« za škarje in odpirače mi potrebami niso le tisti, ki potrebujejo poza konzerve. Tako so svoje prihodnje upo- sebno skrb in nego, ampak smo to mi vsi. Modna obuvala z “ježki” nam olajšajo obuvanje in zapenjanje. Embalaža za zdravila clearRx je preprosta in jasna. prestižni izdelki gorenja na ogled v središču ljubljane Najprestižnejši izdelki tovarne Gorenje, izdelani pod blagovnimi znamkami Swarovski, Pi-ninfarina in Monarque, bodo vse do sredine meseca novembra razstavljeni na vpogled najširši javnosti v izložbi blagovne hiše Maxi v središču Ljubljane. V izložbenem oknu, ki gleda na Plečnikov trg, bomo tako lahko občudovali prestižni hladilnik Gorenje z ročno vdelanimi kristali Swarovski, vinsko vitrino Monarque in hladilnik Gorenje Pininfarina. O hladilniku Gorenje Premium Touch s kristali Swarovski so kot o edinstvenem oblikovalskem presežku pisali že številni svetovni mediji, pa tudi v Kliku je bil podrobno predstavljen. Preden ga je pot zanesla v ljubljanski Maxi, je bil razstavljen v znameniti veleblagovnici Harrods v Londonu. Maxi, najprestižnejša veleblagovnica v slovenski prestolnici prav tako slovi po tem, da uvršča v svoj prodajni program predvsem vrhunske izdelke. Če si boste očem všečne lepotce zaželeli kot novoletno darilo, jih žal v blagovnici ne boste mogli kupiti, prodajalci v tovarni Gorenje pa vas bodo za gotovo prijazno sprejeli. I. H. november 31 tema: oblikovanje za vse katja keserič markovič živela različnost! Ideje so pomemben element v oblikovalskem, proizvodnem in tržnem procesu, ker vedno pomenijo začetek nečesa novega in drugačnega. Porodijo se popolnoma nepričakovano iz vsakodnevnih dejanj iz nenavadnih doživetij in spoznanj. Industrijski oblikovalci se po navdih pogosto obrnejo k človeku, ki je lahko tipičen ali netipičen uporabnik. Z opazovanjem, raziskovanjem in s pogovori dobijo spekter želja, potreb in pričakovanj o prihodnjem pripomočku. Različnost in drugačnost tako pripomoreta k boljšemu razumevanju in načrtovanju boljšega izdelka. Invalidski voziček postane modni fotelj. Po večini ni razloga, da bi bili ljudje z večjimi ali manjšimi posebnostmi obravnavani kot neenaki, nesposobni in odrinjeni. Med najopaznejšimi posamezniki iz sveta glasbe in filma, znanstvenikov in politikov je veliko takšnih, ki bi jih lahko uvrstili med ljudi s posebnimi potrebami. Igralka Whoopi Goldberg in podjetnik sir Richard Branson sta imela učne težave in disleksijo, pevca Ste-vie Wonder in Ray Charles sta bila slepa, igralec Michael J. Fox in astrofizik Stephen Hawking imata ovirano gibalno sposobnost, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton in britanski premier Winston Churchill ter igralka Marilyn Monroe so imeli govorno napako. Svojih “pomanjkljivosti” niso imeli za napake, ampak so jih izkoristili kot priložnost, da se iz njih kaj naučijo in jih sprejmejo kot del njih samih. Pomanjkljivosti pa imajo tudi izdelki, ki jih vsakodnevno uporabljamo in se nad njimi jezimo, če ne delujejo, se lomijo ali jih pre- prosto ne znamo uporabljati. Vse te opazke pa so lahko dobra iztočnica za inovacijo ali iznajdbo. Drugačnost kot izziv Drugačnost je vse tisto, kar opazimo, opazimo pa ljudi in stvari, ki jih ne srečujemo pogosto, zato pa nam bogatijo znanje in izkušnje. Računalniki so bili ob svojem pojavu zavrnjeni s strani uporabnikov prav zaradi neznanja in strahu pred novostjo, danes pa si težko predstavljamo življenje brez tega elektronskega pomočnika. Različnost od tipkarskega stroja, pri katerem si imel izdelek hipoma, in kompleksnost računalniške opreme sta bili tudi priložnost za razvoj novih znanosti, delovnih mest, izdelkov. Različnost ljudi in stik oblikovalca z njimi sta lahko izziv za nastanek popolnoma novih izdelkov ali za izboljšavo obstoječih. Sa-matha Fountain je s svojim izdelkom žele- Individualizem in mobilnost, združena v vozilu I-unit. 32 november tema: oblikovanje za vse Hodeči človek HAL je skeletna konstrukcija, ki pomaga pri gibanju in dvigovanju predmetov ljudem z ovirano fizično sposobnostjo. Lepota telesa pred njegovo nepopolnostjo. la pomagati ženskam vseh starosti, navad in sposobnosti pri intimnem opravilu. Nerodnost opravljanja potrebe pri ženskah in enostavnost uriniranja pri moških je sprožilo idejo o nastanku SheWee. Zasnovala je pripomoček za uriniranje v stoječem položaju, ki se ga lahko uporabi v naravi, ko so stranišča kilometre stran, ali pri nečistih sanitarijah. Poševno rezan lijaček, izdelan iz trpežne plastike, pralne v pralnem stroju, odvaja urin stran od telesa in zagotavlja zadostno intimnost ter higieničnost. Različnost med spoloma je prispevala k nastanku novega izdelka. Fizični primanjkljaj postaja z novimi tehnologijami in medicinskimi spoznanji vedno bolj nadomestljiv v obliki umetnih vsadkov, nadomestnih okončin in medicinskih pripomočkov. Meje med oblikovanjem za težko okretnega ali popolnoma zdravega človeka se rušijo. Najverjetneje zaradi nastalih filozofij v smislu oblikovanja za vse (universal design, design for all) in prilagodljivega oblikovanja (adaptive design), ki z načrtovanjem prilagodljivih, nastavljivih konstrukcij daje vsakemu možnost, da si ustvari individualno okolje po lastnih željah. Vedno bolj pa oblikovalci skušajo medicinske pripomočke oblikovati kot futuristične podobe iz znanstvenofantastičnih stripov. Oblikovalec Wai Lam Wong iz Kuala Lum-purja je načrtal robotiziran aparat, ki bolj spominja na udoben, modni stol kot na star okoren voziček. Big foot ali velika noga je oblikovana kot lupina, ki je telesa držala v pravilnem ergonomskem položaju in položaju podpore za noge obenem. Voziček zaradi svoje oblike in barv daje uporabniku možnost, da se pelje v velikem slogu, in sicer ne glede na njegove fizične sposobnosti. Zamisel o popolni samostojnosti in neodvisnosti se je pri Toyoti razvila v osebno prevozno sredstvo, prijazno do družbe in okolja. Pri načrtovanju so imeli v mislih uporabnika in vozilo kot podaljšek njegovega telesa. I-unit je v odvisnosti od položaja 180 cm visok in 120 cm dolg “voziček”, težek 180 kilogramov. Naravno gibanje človeka in njegovih sposobnosti se združuje s tehnologijo na majhnem kompaktnem prostoru. Minimalna poraba goriva naredi vozilo prijazno naravi, s pametnim varnostnim sistemom ITS (vožnja z avtopilotom na posebej označenih cestah) pa zagotavlja sproščenost vozniku. Za še večje udobje skrbi nastavljivi sistem glasbe, barve in ambientalne svetlobe, glede na trenutna razpoloženja. Čeprav je I-unit samo konceptno vozilo in o serijah še ni slišati, je dober primer, kako iz občutka ne-samostojnosti nastane inovativni v prihodnost usmerjeni izdelek. Para- in tetraplegija postajata vir raziskovanja in idej za gradnjo človeških robotov. Na japonski univerzi v Caqubi so razvili ogrodje, ki naj bi negibnemu služil kot opora pri gibanju in celo dvigovanju predmetov. HAL ali hodeči človek je oblačilo, opremljeno z računalnikom, pritrjenim na hrbtu, in baterijami v pasu. Robot se postopno uči mimike, drže in hoje uporabnika, ki jih v obliki signalov bioelektrični senzorji pošiljajo iz možganov. Znanje nato uporabi kot ukaz za premikanje skeleta, kot to želi uporabnik. Roboti kot samostojna misleča bitja z učenjem postajajo podobna nam in v določenih situacijah nadomestijo naše nesposobnosti in pomanjkljivosti. Stigmatizacija v medijih ali dobra reklama Različnost družbe spretno uporabljajo tudi v medijih, kajti drugačnost je prepoznavna in lažje zapomnljiva. Videza “invalidnosti” ne uporabljajo za vzbujanje sočutja, ampak z njim izražajo suverenost in samoza-vestnost. Ne sprejemajo se kot drugačni, odrinjeni, ampak se počutijo enakovredne vrstnikom, ki jih v nekaterih spretnostih celo presežejo. Za berlinsko združenje hendikepiranih športnikov je agencija TBAW/Nemčija izdelala fotografije golih športnikov z amputiranimi okončninami. Moški z okrnjeno okončino na preprostem ozadju so jasno sporočilo: “Smo, kar smo in s tem smo zadovoljni, ker zmoremo početi tisto, kar nas osrečuje!” Zaznamovanost je poudarjena tudi na plakatu za obuvalnico Butanoga, kjer gol moški z amputirano nogo v paru s prijateljico predstavlja izvirna in nenavadna obuvala. Sporočilo je jasno: “Vsi smo drugačni in neponovljivi, kot so izvirni in enkratni njihovi izdelki.” Oglasna sporočila danes izkoriščajo najrazličnejša telesa, od popolnih in retuširanih zapeljivk do čisto povprečnih oblin ali pretiranih dimenzij in oblik. Odkrili so zgodbe, ki jih piše drugačnost, brez dolgoveznih parol in z jasnim namenom šokirati ter biti opazen. Različnost za vsakdanjo uporabo Modna industrija je bila prva, ki je za lepo vzela estetiko grdega. Presuhe manekenke s krivimi nogami, z nenavadnimi obraznimi potezami so bile pravo nasprotje lepih in zapeljivih oblek na modnih brveh in fotografijah. Ustvarjali so kontrast, ki je bil prepoznaven, dokler Benetton ni izkoristil vseh potencialov šokantne promocije, Gucci pa ni več mogel narediti manjšega bikinija. Tako je tudi modi postalo jasno, da se po svetu ne sprehajajo supermodeli, ampak da ustvarjajo oblačila za »normalne« povprečne posameznike s takšnimi in drugačnimi težavami. In ko že pomislimo, da se nihče ne bo spomnil nič bolj čudnega od anoreksič-nih deklet ter drzno izrezanih cunj, je glav- Uriniranje v stoječem položaju za ženske. ni oblikovalec modne hiše Dior šokiral na predstavitvi kolekcije za pomlad/poletje 2006. V pariški dvorani je poslal na sprehod po modni brvi najrazličnejše pare – majhne, velike, debele, transvestite, pritlikavce. Galliano, ki je znan po spektakularnih performansih in razkošnih oblačilih, je naredil groteskno parado lepote, in sicer pod geslom Vse je lepo. S tem je želel sporočiti, da so oblačila ustvarjena za “normal- ne” ljudi različnih višin, teže, barve kože, prepričanj in spolnih usmeritev. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da nas drugačnost dela unikatne in neponovljive. Ne smemo se ukvarjati s pomanjkljivostmi, z neznanjem in nesposobnostjo, kajti vse to nas izziva, da postanemo boljši in pametnejši. Drugačnost se torej splača, če jo obrnemo sebi v prid in prodamo na primernem trgu. Naj živita različnost in strpnost! november 33 ustvarjalnost digitalne dobe – 1 blaž erzetič jean-francois bruckner Samouk francoski ilustrator Bruckner sicer ne sodi v generacijo mlajših ilustratorjev. Njegov profesionalni razvoj se je začel z željo po ustvarjanju stripov, vendar je bilo njegovo znanje takrat še preveč omejeno, da bi se lotil tega. Tako je začel svojo pot kot ilustrator v igričarskih softverskih hišah nezanemarljivih imen (Stywox, Visiware, Delphine Software, Quantic Dream), kasneje pa se je osamosvojil in nadaljeval dela ne samo na področju iger, ampak tudi širše usmerjene ilustracije, katere so najpogosteje krasile različne platnice. Šele v svojih poznih tridesetih letih se je Bruckner lotil stripa M, potem ko je že delal s scenaristko Carmen Trefiletti na zgodbi, ki je trenutno sicer v zastoju, z imenom Apostasy. Večina ilustratorjev, vključno z Bruckner-jem, se je v želji po širjenju svojih tehnik lotila tudi 3D-ilustracije. A vendarle je njegovo najbolj priljubljeno orodje Photoshop, ki ga intenzivno uporablja zadnjih 10 let svojega ustvarjanja. Primerna temu delu so tudi strojna oprema, ki zajema hiter računalnik z dvema procesorjema, 2 GB pomnilnika in dvojni (21- in 15-palčni) zaslon. Njegov delovni proces se začenja pri raziskavah. Kadar se loti nekega projekta, je to ne samo začetna, ampak tudi najpomemb- nejša faza, pri kateri se poskuša čim bolj poglobiti v nastajajoči izdelek. Tistih nekaj skic, ki jih pri tem ročno naredi, prenese v digitalno obliko in jih računalniško obdeluje naprej. Sklepni proces je dodajanje učinkov, tekstur in barvnih popravkov. Ne želi izoblikovati nekega trdno določenega risarskega sloga, ampak poskuša le-te čim bolj spreminjati, da bi lahko dosegel raznolikost svojih del. To je tudi tisto, kar njegove stranke zahtevajo in pričakujejo, torej izvirnost in drugačnost. Slogovno so mu vzorniki Mignola, Schiele, japonski slikarji in impresionisti. Preden je začel uporabljati digitalna orodja, je svoje slike ustvarjal večinoma z oljnimi barvami, katerih vonj in lastnosti pogreša pri današnji uporabi. Eno njegovih glavnih orodij so svinčniki Derwent Graphic in japonski svinčnik Pentel za barvanje. Še vedno mu risanje na papir pomeni najboljšo tehniko za razvoj sloga in razumevanje risbe ter linij. To, da je bilo olje njegova začetna tehnika, se pozna tudi v digitalnih slikah, včasih do te mere, da so ljudje začudeni, ko jim razloži, da so v resnici digitalne. Sam opaža, da se ljudje še niso navadili na računalnik kot osnovno risarsko orodje; večina ga obravnava le kot manj pomemben dodatek. A splošno razmišljanje se spreminja z vsakodnevnim navajanjem na ta medij: v smislu »začeli smo s kamenjem, nadaljevali s papirjem in zdaj imamo navidezno platno«. In da je le-to samo nova podpora za ustvarjanje in propagando umetnosti, ki bo zakonito nastopila samo z razvojem miselnosti ljudi. 34 november november 35 intervju julie lasky pisanje je obrt Ko je prišla Julie Lasky na mesto urednice, se je branost ameriške oblikovalske revije ID, ki vedno poizkuša pogledati izven robov oblikovalske stroke, v nekaj letih znatno povečala. Laskyjeva je široko objavljana avtorica in kritičarka v revijah in časopisih, kot so New York Times, Metropolis, Dwell, Architecture, Slate, Surface in The National Scholar ter avtorica dveh knjig. Štipendija jo je leta 1997 privedla v Sarajevo, kjer je raziskovala vpliv bosanske vojne na mestno umetniško kulturo. Isto leto je za svoje delo dobila nagrado Richarda J. Margolisa za socialno angažirano pisanje. Na letošnji Magdaleni je bila Laskyjeva predsednica žirije, ki ni hranila kritičnih besed na račun festivala le zase. Laskyjeva je tudi odlična sogovornica, ki na pisanje in vse, kar je z njim povezano, gleda kot na obrt z vsemi roki, postavljenimi neodvisno od navdiha. Pripravila: Helena Šuštar ID naj bi bil osrednji glas oblikovanja. Kaj je glavno poslanstvo ID-ja in ali se je to v 50 letih kaj spremenilo? Glavno poslanstvo ID-ja je dajati navdih profesionalcem s področja oblikovanja, jim predstaviti zadnjo tehnologijo, materiale, aplikacije ter pokrivati oblikovalska področja: arhitekturo, interier, grafiko, interak-tivnost in najpomembnejše izdelke. Pred 50 leti, ko je bila revija ustanovljena, je bilo njeno poslanstvo produktno in industrijsko oblikovanje, vendar ni bila nikoli zelo tehnična in je vedno pokrivala zelo različna področja. Ker pa ni bilo dovolj industrijskih oblikovalcev in Amerika podpira specializirane revije, kot je naša, se je med osemdesetimi in devetdesetimi ime preimenovalo iz industrijskega oblikovanja v mednarodno (angl. International). Zato je drugi del mojega poslanstva pokrivati oblikovanje na globalnem trgu in poizkusiti narediti ID zanimiv za vsakega na svetu. Ga vtihotapiti! Komu je namenjen ID prepričanim ali “mainstream” bralcem? Ne ravno “mainstream“. Poskušamo biti revija za ljudi, ki so oblikovalci, ne glede na to, kateri so. Verjamemo, da imajo oblikovalci več podobnosti kot različnosti. Če sta arhitekt ali modni oblikovalec strogo vizualna in ustvarjalna po načinu razmišljanja in reševanja problemov, želimo govoriti z vizualnim interesom in ustvarjalnim reševanjem problemov. Tudi zato je zelo pomembno, da je ID kakovostno izdelan. Mislimo, da mnoge revije, ki so namenjene povprečnim bralcem in potrošnikom, niso tako lepo oblikovane, kot je naša. Obliko- valcem ni vseeno, Zato je drugi del mojega poslanstva bimo pa tudi pisce če je papir res ka- pokrivati oblikovanje na globalnem od drugod, da pri-kovosten in tisk po- trgu in poizkusiti narediti ID zanimiv spevajo svoje ide- poln. Da, to ni revija za vsakega na svetu. je. Ker smo med- za splošne bralce, narodni, resnično ampak za specialiste, a radi vidimo, da želimo vedeti, kaj se dogaja v Tokiu, Cape nas berejo tudi običajni bralci. Ne želimo Townu, Pekingu ali Sao Paulu. A ker ima-pa, da bi se oblikovanja učili preko nas, ne mo malo osebja; smo le štirje uredniki, nagovarjamo široke publike, ker je naš je- vključno z menoj in še dva zaposlena na zik bolj specializiran. oddelku; ki veliko potujemo, ne moremo ■ Kaj je glavna razlika ID-ja od pa biti povsod, smo odvisni tudi od zuna-I podobnih revij, kot sta, na pri- njih sodelavcev, tistih, ki prav tako potujejo mer, Wallpaper in Metropolis? po svetu. Zgodbe variirajo od zelo drama- Zelo dobro vprašanje. Učitelji so bližje kon- tičnih, kratkih novičnih zgodb, do obšir-kurenci. ID je resnično samo revija, revija nih prikazov z obravnavo enega samega o vseh oblikovalskih disciplinah in revija predmeta ter intervjujev, ki predstavljajo za profesionalne oblikovalce. Metropolis kdaj posameznike, drugič profil oblikoval-je bolj arhitekturen, saj je bil zasnovan kot ca ali kdaj tudi izdelke, ki se šele razvijajo. revija za arhitekturno oblikovanje in ima Ravnokar smo objavili številko o odnosu veliko urbanističnega načrtovanja. Zelo med oblikovanjem in gospodarstvom in zanimiva je bila številka o »zelenem obli- vsaka zgodba govori o tem, kako obliko-kovanju«, povezanem z drevesi v zgrad- vanje lahko pomaga gospodarstvu, da bi bah. Mi ne pokrivamo takšnih tem, kot jih postalo bolj učinkovito. Metropolis. Wallpaper je revija za običaj- Kako lahko uporabimo kriti- ne bralce in ima večjo publiko, »trendy« re- ko, ko pišemo o industrijskem vija, ki se bolj ukvarja z načinom življenja, oblikovanju? celo z oblikovanjem in potovanji. Privlačna Ta tema mi je zelo pri srcu, poizkušamo je ljudem, ki bi želeli biti kot Wallpaper, kar prinesti izkušnjo kritičnega novinarstva v pomeni bolj površinski pogled na obliko- revijo. Verjamemo, da oblikovanje ni ni-vanje, kot ga opisujemo mi. koli odlično. Predstavljanje oblikovanja kot Kako izbi- popolne rešitve ni I rate pisce Ljudje verjamejo, da ne potrebujejo enako kot dobro za svoje članke posebnega šolanja, da bi oblikovali, predstavljeno obli-in k čemu stre- vendar pa ni tako, izobrazba je še ve- kovalsko delo. Obli-mijo pri svojem dno zelo pomembna. Za oblikovalce, kovalci se trudijo, pisanju? na primer, je posebno pomembno da bi naredili naj- Imamo stalne av- poznavanje humanističnih ved, lite- bolje kar zmore-torje, ki redno pi- rature, filozofije, umetnosti, glasbe jo in veliko se lah-šejo za nas, pova- itd. … Vse to lahko pomaga pri delu. ko naučimo tako iz ugotavljanja, kje so napake, kot tudi tega, katere so odlike. Tako, kot je vrednotena glasba ali hrana, želimo, da bi bilo tudi oblikovanje. Narediti knjigo o oblikovanju ali razstavo, zgradbo, članek, računalniški program ... vse to presojajo strokovnjaki in analizirajo, ali izdelki delujejo ali ne. Ali se je industrijsko oblikovanje spremenilo skozi desetletja, gledano s stališča Viktorja Papa-neka: »da je oblikovanje za vse ljudi« in kako se je oblikovanje spremenilo znotraj oblikovalske stroke? Smo v času velikega razcveta tehnologije, ki je močno pocenila proizvodnjo. Kitajska, na primer, je dober primer tehnološkega napredka in porasta populacije. Oblikovanje se je spremenilo predvsem zaradi novih tehnologij, ki omogočajo, na primer, grafičnim oblikovalcem, da se ob uporabi računalnika spremenijo v samozaložnike. Nove tehnologije tudi industrijskim oblikovalcem omogočajo več kot tradicionalna proizvodnja. Uporaba interneta jim dovoljuje lažjo distribucijo izdelkov, večjo neodvisnost in ustvarjanje mnogovrstnih izdelkov, kot še nikoli doslej. Tudi politika je postala ponovno ustvarjalna, ljudje si lahko privoščijo veliko izdelkov, ki si jih prej niso mogli. Govorimo o kustomizaciji, saj lahko potrošnik naroči izdelek, kakršnega si želi in z njemu prilagojeno ceno. Kakšna je razlika med oblikovanjem in pisanjem o oblikovanju? Pisanje o oblikovanju je na mnogo načinov zelo podobno oblikovanju, ker imaš možnost odločitve, kako rešiti določen problem ali kako bi nekaj izrazil jasneje. 36 november intervju Oblikovanje je instrument komunikacije, kot prstni odtis, ki mora delovati, pri katerem moraš preveriti podatke, ga ovrednotiti in predstavljati ter posvetiti veliko pozornosti vsem aktivnostim, povezanim s trženjem izdelka. Oblikovanje zahteva še vedno zelo specializirano znanje. Ljudje verjamejo, da ne potrebujejo posebnega šolanja, da bi oblikovali, vendar pa ni tako, izobrazba je še vedno zelo pomembna. Za oblikovalce, na primer, je posebno pomembno poznavanje humanističnih ved, literature, filozofije, umetnosti, glasbe itd. … Vse to lahko pomaga pri delu. Tudi pisci potrebujejo posebno šolanje in prakso, čeprav je to obrt. Pri tem se zdi skoraj neverjetno, da lahko pisec piše o resnično čemerkoli, če pozna področje. Kako se odločite za teme posameznih številk skozi leto in katere so najbolj aktualne teme v tem trenutku? Vsako poletje si s sodelavci vzamemo nekaj dni in poizkušamo iti na kakšen lep kraj, kjer načrtujemo naslednje letne številke. Objavimo osem tematskih številk letno in nekatere od teh so tudi vsako leto iste, kot je, na primer, številka Annual Design Review, ki jo posvetimo prihajajočim oblikovalcem in novim talentom. Vsako poletje objavimo letno poročilo oblikovalcev, ki je podobno tekmovanje kot je Magdalena. Predstavljamo najboljše oblikovanje v številnih oblikovalskih kategorijah, ki jih spremljamo že petdeset let. Za ostale številke običajno izberemo teme (in ideje za njimi), kot je, na primer, spajanje dveh različnih svetov oblikovanja skupaj. Ne glede na to, ali si arhitekt, grafik ali industrijski oblikovalec, so lahko teme zate zanimive. Tako smo to leto eno številko posvetili veri, ki smo jo raziskali Pisanje je obrt in z izkušnjami posta- potrebščinami in iz različnih gledišč. jamo v njej vedno boljši. malimi predmeti. Odločili smo se, Ni jih prav veliko, ki da bomo posvetili posebne številke dolo- oblikujejo avtomobile, pa še tedaj običajno čenim državam, v katerih pogledamo vsa oblikujejo interier. Ko sem nekoč govorila področja oblikovanja, pa naj bo to arhitek- z direktorjem Ameriškega oblikovalskega tura, grafično oblikovanje ali katero drugo združenja, če bi to funkcijo lahko prevzela oblikovanje. Tako si ustvarimo celotno sli- ženska in če bi ženske prispevale več, mi ko oblikovanja preko številnih oblikovalskih je odgovoril, da še ne vedo, kako bi to na-aktivnosti. Začeli smo z Japonsko, ravno- redili. Ne vem, če je tako v Evropi, vendar kar smo obdelali Belgijo. Imamo nore ide- je zagotovo tako v Ameriki, ženskih obliko-je, ki kar pridejo, vendar ne zato, ker nam valk je manj v primerjavi z moškimi. ljudje povedo, kaj bi radi ali kar nam pri- Koliko je ID neodvisen od veli-poročijo oglaševalci. Čas je, da naredimo kih korporacij? številko o ornamentu. Ideja je prišla iz ob- Niti malo ni odvisen. Zelo se trudimo, da dobja modernizma in ker je bil ID rojen, da nimamo nobenih povezav z oglaševa-bi slavil “form following function”. Ta pa se njem, nikoli ne gledam, kdo oglašuje v na-oblikovanja ni nikoli povsem oprijel oziro- slednji številki. Vem, katere slike bodo noma, ko se je pojavil ornament, je oblikova- tri, ne vem pa, kdo je oglaševalec. Moja nje ponorelo. Zato ga želimo raziskati, mu naloga je le priskrbeti vsebino, predvsem posvetiti celotno številko ter ga pogleda- pa je pomembno, da nam bralci zaupajo. li skozi različne zorne kote. Druga zanimi- Želimo si ustvarjati sporočilo, za katerega va tema, ki bi jo radi obdelali, je »od zibel- mislimo, da podpira oblikovanje, potrebu-ke do groba«, kjer bomo obdelali celotno jemo bralce, čeprav smo lahko včasih v življenje človeka od prezgodnjega rojstva zmoti, vendar pa smo vedno motivirani z novorojenčkov pa do idej o smrti. lastnim razmišljanjem in v nikakršni odvi-■ Kateri so po vašem mnenju snosti od oglaševalcev I aktualni problemi na področju Kakšna je, na primer, razlika industrijskega oblikovanja? med delom glavnih urednikov Kot enega izmed problemov na področju revije Print ID-ja ali revije za notra-industrijskega oblikovanja vidim majhen njo opremo. So aktualne teme po-delež ženskih oblikovalk. Veliko industrij- dobne? skih oblikovalk po študiju preneha delati, Pri reviji, ki se je ukvarjala z interierjem, vzrokov je več. Mislim, da so naročniki, kot sem bila redaktor. Delo je bilo drugačno, so velike korporacije, še vedno sumniča- kot na ostalih uredništvih. Kot urednik si vi do ženskega oblikovanja. V grafičnem resnično odgovoren za vse, kar gre v revi- oblikovanju je veliko lažje, ker ga lahko jo. Velikokrat mi rečejo, da imamo resnič- ženske delajo doma in vzgajajo otroke, no lepo revijo in vsakič jih želim ustaviti in pri industrijskem oblikovanju pa je to tež- reči: »Imamo resnično odličen spisek ljudi, ko. Če pa že, se običajno ukvarjajo z obr- ki gredo pogosto na rob, da napišejo čla- tniško usmerjenimi izdelki, pohištvom, nek.« Za vse, kar se zgodi, pa naj bodo to napake ali pohvale, sem odgovorna. Hkrati pa mislim, da sem neobičajen urednik med ostalimi uredniki v stroki, še vedno sem rada urednik in delam veliko stvari, ki jih uredniki drugih revij ne. Zaviham rokave in napišem. Včasih vidim zgodbo in ker ni časa, da bi najeli nekoga drugega; ker nimamo toliko sredstev; napišem zgodbo sama, kar mi daje dober občutek. Rada pišem in sem rada blizu ustvarjalnemu delu, ne želim delati le posla. Pišete za številne revije, napisali ste dve knjigi in za svoje delo dobili številne nagrade. Kaj je tisto, kar vas vedno znova vleče, da pišete? Moje ozadje ni oblikovalsko, sem novinarka. Nisem vedno delala pri revijah. Ko sem upravljala delo urednika revije, ki je pisala o interierju in se je revija leta 2001 zaprla, sem ostala brez dela. To je pogosto v revi-jalnem svetu in ker sem imela še druge izkušnje na področju pisanja, sem začela kot svobodnjak. To je vedno dobro, ker me je to spravilo izven sveta, v katerem sem bila. Nekdo me je poklical in vprašal, če bi želela napisati zgodbo o oblikovanju za njegov portal, spet nekdo drug je želel, da napišem nekaj o video umetnosti. In vedno je bilo nekaj novega, o čemer sem se lahko učila, česar sem vesela, ker imam to rada. Pisanje je obrt in z izkušnjami postajamo v njej vedno boljši. Nikoli nisem zadovoljna, čeprav delam že dvajset let in nič ni, kar bi bolj pripomoglo k mojemu pisanju kot drugi ljudje. Ko pišem za revije, še posebej za časopise kot je The New York Times, se veliko naučim. A biti urednik in posoditi svoj glas ljudstvu, je nekaj drugega. Časopisi so drugačni od revij, samo pisanje zanje je drugačno in moja naloga je, da pišem. november 37 projekti blaž erzetič amateur god: changes Septembra je pri nemški založbi Black Rain izšel tretji “glasbeni umotvor” projekta Amateur God. V prenovljeni zasedbi in z osveženim ter nadgrajenim stilom. Kot je bilo že v prejšnjih dveh albumih navada, se je tudi zdaj poskrbelo za videospot, tokrat v dveh različicah: skrajšani za televizijske potrebe, ter minuto daljši na CD-ju kot multimedijski del projekta. S tehničnega vidika je bila ideja sledeča: postaviti realni svet in računalniško grafiko v enotno podobo, z namenom, da se ti dve čim bolj zlijeta skupaj. Z ničelnim proračunom in sposojeno Canon LX1 kamero se je v dveh dneh pripravilo posnetke pevke, okolice, ostalih detajlov in pokrajine, ki bodo ali bi lahko bili uporabljeni v videospotu. Glede na rahlo melanholično atmosfero v stilu Hoo-verphonic/Portishead, je bila najbolj primerna difuzna svetloba, tudi zato, da se je kasneje v postprodukciji lahko poljubno upravljalo s sencami, odvisno od tega, kako so najbolje delovale v celotnem izgledu in kompoziciji. V glasbenih videospotih je zelo značilen kratek kader, večinoma do štiri sekunde, kar pomeni v triinpolminutnem delu reda sto kadrov. Vsak od teh je bil posebej obdelan. Na sliki 1 je viden uporabljen tipski proces. Na osnovi videoposnetka se je zmodeliralo približno pokrajino, ki je bila v večini primerov samo nekaj ploskev. To je dalo osnovo 3D programu, da je vedel, Platnica albuma kam in kako naj se prilegajo sence dodanih objektov in obratno: kako naj se na iste dodane objekte pozna okolica (odboji, lom). Malo več truda je bilo potrebnega v scenah, kjer so bili poleg tal še zidovi. Razlog niso bile dodane ploskve, temveč je bilo potrebno paziti, da se perspektiva predhodno posnetega videa ujema s ti- Snemanje sto v programu, v katerem delamo. Da se to doseže, je najbolje (vsaj na grobo) oceniti, koliko so objekti veliki in kakšno optiko se je uporabljalo na kameri. Več kot polovica scen je upodobljenih s pevko, ki je vedno na objektih, ki so dodani na prvotni video. Torej, potek je bil: video – objekt – video. Pri vnosu oseb, ki pojejo na glasbo, je jasno potrebna sinhronizacija. Najbolje je, da si vnaprej zarišemo potek vseh kadrov, ker bomo na ta način tudi lažje razkosali video s pevcem, ki mora seveda biti predhodno sin-hroniziran. V mojem primeru sem naredil vzporedno še en video, ki je bil sestavljen samo iz pevke, ki je se je časovno ujema- Primer poteka izdelave: originalna slika, projekt, mapa za reliefnost, mapa za odbojnost, upodobljena slika 38 november BJ'Afflr B'*j 1 H l^ll Izseki iz končanega videospota la z glasbo. Iz tega videa sem potem pobiral koščke v časovnih predelih, ki so se do slike natančno ujemali s kadri, ki sem jih definiral predhodno v pravem videu. Včasih se pri sinhronizaciji pojavi specifičen problem in to se nam je tudi zgodilo. Kadar se snema video in pevca, imamo nekje izvor glasbe, da lahko ta po njemu poje ali vsaj premika usta. Če ta izvor, recimo CD predvajalnik, nima iste hitrosti kot original, nam bo to otežilo sinhronizacijo. Ta odstopanja lahko znašajo tudi nekaj odstotkov. V tem primeru se razreže posneti video in se ga v več kosih zlepi, upoštevajoč originalno postavljene kadre, da se ne bo zlepljeni del pojavil natanko sredi le-teh. Olajševalna okoliščina je, da je toleranca pri sinhronizaciji lahko tudi kakšno desetinko sekunde navzgor ali navzdol, a tega ne bo moč očitno opaziti. Ko je enkrat video sestavljen, tako s kadri kot tudi z digitalno manipulacijo, ostane samo še tisti “nekaj”, kar ga naredi “zaključenega” - končni učinki. Video je bil prvotno zamišljen kot črno-bel, kar se je med delom izkazalo za ne ravno najboljšo odločitev, posebno zaradi množice raznolikih predmetov v njem, posebno pa zato, ker je bil sneman v pogojih difuzne svetlobe. Tako smo ostali na barvah. Prva stvar, ki sem se je hotel rešiti, je bil video izgled, ki sem ga poskusiti približati filmu. Prvi del tega procesa je jasno dodan črni rob zgoraj in spodaj. Že pri snemanju sem upošteval, da bom to naredil, zato sem pazil, da ne bi izrezoval ključnih elementov. Bolj zapleteno je bilo popraviti premik video izgleda v filmskega. Medtem ko je video zelo realen in naraven v svojih premikih, ima film, kot se temu reče v žargonu, “dreamy look”. Premiki so bolj vodeni, a dajo prijetnejši učinek. Razlog je, da film snema 24 slik na sekundo. Vsaka 1/24 sekunde je na svoji sliki. To ne velja za video, ki deluje v prepletenem načinu (interlaced), to je 2 x 25 slik na sekundo, pri čemer je končni učinek podoben, kot da bi snemali film s 50 slikami na sekundo. Kot že zgoraj omenjeno, je ta način veliko bolj naraven, zato se tudi telenovele snema z videom in ne filmom, ravno zato, da pri gledalcu bolj poudari njegov občutek voajerizma. Kako se rešiti prepletenega načina? Za to obstaja nekaj poti, ki so vse več ali manj zapletene ali v nasprotnem primeru neučinkovite. Najboljši način, ki sem ga odkril, je, da se poseže v denarnico in kupi Film FX vtič. Ta nas ne samo reši prepletenega načina, ampak ima že kar nekaj prednastavitev, ki oponašajo različne vrste filma (35 mm, 16 mm, 9 mm ...) in proizvajalce. V mojem primeru sem uporabil Fuji 35 mm, ki rahlo potegne na zeleno, ima dober kontrast ter še nekaj ostalih posebnosti. Ker pa ima le malo šuma, sem ga moral naknadno “ročno” dodati v zelo blagi obliki. Še zadnji učinek, ki je bil dodan v tej fazi, je bilo tresenje kamere, s katerim sem poskušal simulirati snemanje iz roke. Tega jasno ni bilo mogoče narediti na začetku, saj bi nas pri 3D kompoziciji “pobralo”, preden bi uskladili gibe realne kamere z navidezno. Končni proces na videu je zelo pomemben, saj nam približa in poveže izgled kadrov, ki niso vedno snemani v istih pogojih. Sicer samo dobre štiri minute videa, so zahtevale veliko poskusov in raziskav ter mnogo neprespanih noči mojima dvema računalnikoma; v določenih scenah je namreč bilo potrebno tudi pol ure za upodobitev ene slike. Košček videospo-ta lahko vidite na: www.youtube.com/ watch?v=O9XKgTvMhjk ali na spletni strani projekta www.amateurgod. com. november 39 projekti boštjan bugarič urbanfestival – politike prostora Vprašanja na temo javnosti in javnega prostora se v Zagrebu že od leta 2001 manifestirajo skozi najrazličnejše projekte različnih avtorjev, združenih pod okriljem Urbanfestivala. V letošnjem letu so se različni avtorji petič zapovrstjo na temo Politike prostora ukvarjali s temami problematike privatizacije javnih prostorov, individualizacije družbe in pasivizacije javnosti. Glavni namen UrbanFestivala se osredini na afirmacijo in odpiranje prostorov javne rabe ter večanje aktivne participacije široke javnosti. Mesto lahko s pomočjo tovrstnega festivala izkoristi možnost proizvodnje pozitivnih praks za njegove uporabnike. Zagreb skozi nove perspektive Otvoritev festivala je bila 8. septembra 2006 v Travnem na travniku, ki se nahaja na drugi strani Save, s piknikom za vse udeležence. Na notranjem zelenem dvorišču stanovanjskega objekta Mamutice je mesto s pomočjo politične oblasti brez upoštevanja želja prebivalcev začelo graditi cerkveni objekt. Zeleno igrišče so tako spremenili v gradbišče brez kakršnega koli vprašanja prebivalcev. Podobna urbana neskladja so odkrivali avtorji, ki so svoje projekte priredili potrebam in zahtevam lokacije. Namen letošnjega UrbanFestiva-la je bila predstavitev in uveljavitev umetniških projektov skozi aktivno delovanje v prostoru mesta. Aplikacija intervencij je med 8. in 15. septembrom 2006 odpirala alternativo za delovanje obstoječih ur- Konferenca na temo izginjanja javnega prostora (foto: Tim Desgraupes) banih praks, institucij in družbenih odnosov. Vsebine festivala so se umeščale v javni prostor mesta Zagreb, z namenom širjenja področja delovanja izven zidov galerij in gledališč, v katerih se je v dogajanje aktivno vključevala tudi javnost. Dvodnevna konferenca z naslovom Javni prostor v menjavi se je odvila pred samo otvoritvijo UrbanFestivala. Skozi tri tematske bloke se je obravnavalo pomen izginjanja javnega prostora, pozicioniranje vloge javne skulpture v prostoru in analizo modelov in pristopov sodelovanja med različnimi strokovnjaki in javnostjo. Na konferenci so svoje poglede na problematiko izginjanja javnega podali arhitekti, urbanisti, umetnostni zgodovinarji, urbani antropologi, psihoanalitiki, teologi, umetniki, politiki in investitorji posameznih objektov. Intervjuji s prebivalci Mamutice (foto: Tim Desgraupes) 40 november projekti S konferenco se je poskušalo javnosti po- nje vsakodnevnega življenja prebivalcev v kazati možnosti rabe in uporabe javnega objektu Mamutice odpiral javni prostor ar-prostora skozi konkretne primere in dialo- tikulacije in produkcije želja in potreb pre-ge med različnimi mestnimi akterji. Orga- bivalcev. Skozi odprti proces intervencij-nizatorji so javnost in strokovnjake izzvali skega programa so se ustvarjale različne v razpravah o tehnologizaciji vsakdanjega situacije in polja razprav, vse z namenom okolja in spreminjanju naravnih načrtoval- odpiranja tabuiziranih tem bloka velikega skih posegov, o tem, koliko so zelene po- “mamuta”. vršine potrebne in kakšne načrte ima mesto z njimi v prihodnosti, kako upravljati z Spreminjanje stvarnosti obstoječimi zelenimi površinami, kakšna – preimenovanje zagrebških ulic je vloga skulpture v javnem prostoru in ka- Na različnih lokacijah trgov in ulic Zagre-kšen naj bo odnos do spomenikov, posta- ba je svoje mesto našla urbana intervenci-vljenih brez javnih ja nemške skupine natečajev. Namen letošnjega UrbanFestiva- Reinigungsgesell-Predavanja so obi- la je bila predstavitev in uveljavitev schaft. Nova po-skovalce spodbudi- umetniških projektov skozi aktivno imenovanja ulic la k dialogu, včasih delovanje v prostoru mesta. in trgov izhajajo iz Otvoritev UrbanFestivala na travniku pred objektom Mamutice v obliki ostre kritike doživljanja zgodo- upes) brezizhodnega stanja, drugič kot konstruk- vinskih sosledij, ki se danes doživljajo na tivne komunikacije in zbiranja informacij za poseben način. Koliko ulic je zaradi spre-nadaljnji razvoj prostora. Širok obseg tem memb sistemov zamenjalo svoje ime? Zaje ponujal večplastno obravnavo prostora kaj torej ne poimenovati vse skupaj zno-in družbe v urbanem okolju Zagreba. Kon- va, ustvariti novo dojemanje krajev skozi ferenca predstavlja dobro izhodišče za re- imena od danes naprej. Prevod Reinigun-ševanja problemov na principu od spodaj gsgesellschaft lahko dobesedno razume-navzgor, kjer je osnovno vodilo usmerjeno mo kot servis za čiščenje ali preneseno k lokalnemu aktivizmu in aplikacijam zača- družbeno prečiščevanje stvarnosti. Način snih rešitev na konkretne lokacije. njihovega dela temelji na pozitivnem po- tencialu združevanja različnih družbenih Lokacije in projekti sfer, kjer se na podlagi percepcije prosto- In kaj je imel UrbanFestival 2007 za po- ra oblikujejo odnosi med ljudmi. Projekt nuditi letos? Kakšne so politike prostora v Spreminjanje stvarnosti je poziv mešča-Zagrebu, kako se odziva javnost, kaj osta- nom, da ustvarijo transparentne meje doja skrito? Zagotovo se eden izmed glavnih jemanja krajev tako danes kot tudi v pri-razlogov, ki javni prostor privatizira, nanaša hodnosti. na večanje moči kapitalizma in logike nakupovanja. Mesto postaja bojišče interesa Tramvaj galerija kapitala, posameznik ostaja brez možno- Vsakdan sodobnega človeka je zasičen z sti uveljavljanja lastnega mnenja. Njegova reklamami, ki nas na vsakem koraku opo-vloga se krepi med policami nakupovalnih minjajo, kako moramo izgledati, kako živeti, središč, kjer zaslepljen pred nebistvenimi kaj kupovati. Urbana intervencija Jake Pri-dobrinami »besno« kupuje nepotrebne morac uporablja mestni tramvaj za posta-reči. Praznina v posamezniku pa se veča, vitev razstave fotografij urbanega znača-ljudje ostajajo brez besed, nihče nikogar ja na mestih, ki so namenjena reklamam. ne posluša. Gesta preprečuje, Mesto postaja bojišče interesa kapi- da bi se javni pa-Radio Mamutica tala, posameznik ostaja brez možno- noji zadušili pod Projekt Radio Ma- sti uveljavljanja lastnega mnenja. težo reklamnih mutica pretvarja Njegova vloga se krepi med polica- napisov, ki so po-izhodišča kapita- mi nakupovalnih središč, kjer zasle- sledica fenomena Preimenovanje ulic (foto: Tim Desgraupes) lizma in logike bla- pljen pred nebistvenimi dobrinami komercializacije ga; elektormagne- »besno« kupuje nepotrebne reči. javnega prostora. tni valovi 87,5 in Kot nasprotje sle- 108 MHz, sicer piratsko prisvojeni, so bili dnjega se projekt Tramvaj galerija osredi-spremenjeni v tržišče blagovne znamke ni na prezentacijo urbanih pokrajin iz vsak-Ligna. Začasna radijska postaja je spre- dana, ki gledalca preusmerjajo na mestni menila pomen distribucije dobrin, poslu- prostor in ne na komercialne potrebe po šalec ni ostal na pasivni vlogi prejemnika nakupovanju. informacij, ampak se je aktivno vključeval v program. Radio Mamutica je odpiral eter Čakalnice zavzetja javni produkciji z lokacije stanovanjskega Kolektiv KUD C3 je na treh lokacijah v objekta Mamutice. Ime ni naključno, saj centru Zagreba postavil instalacijo Čakal-je asociacija objekta z mamutom več kot nice zavzetja. Skozi projekt se avtorji spra-očitna. Radijski program je skozi raziskova- šujejo o kapitalističnem prisvajanju javne- Čakalnica zavzetja na Cvjetnem trgu (foto: Tim Desgraupes) (foto: Tim Desgra- november 41 projekti Akcija ob Čakalnici zavzetja pri Francoskem paviljonu (foto: Tim Desgraupes) Projekcija Cargo Sofije (foto: Tim Desgraupes) ga prostora in uporabnika, kjer masovna oblastem, z namenom postavitve trajnih proizvodnja in zavajanje kupca oblikujejo spominskih obeležij. Na pot skozi “ženski subjekt novega totalitarnega reda. Projekt zemljevid Zagreba” je v času festivala v Čakalnic zavzetja je ustvaril novo strukturo organizaciji KK Booksa obiskovalce po-mestne membrane, ki je na treh različnih peljala Iva Čaleta. točkah v Zagrebu prikazala odnose med privatnim in javnim prostorom, ki zaradi Cargo Sofia - Zagreb kapitalističnega prisvajanja vse bolj izginja. Stefan Kaegi je tokrat za prizorišče svo-Čakalnica na Cvjetnom trgu je predstavlja- jega projekta izbral Zagreb. Predstava, ki la prodajalno vrednot, kjer se je na javnem smo je bili deležni tudi v Ljubljani, se od-trgu oblikovala intimna avtonomna cona vija v bolgarskem tovornjaku, ki namesto za oblikovanje sodobnih vrednot. Tkal- blaga prevaža različne zgodbe. Bolgarski čićeva ulica je s čakalnico Razprodaje po- tovornjakarji so veljali za cestne kavboje, stavila ogledalo elitnemu trgovskemu cen- ki so na vzhod prevažali kavbojke in porno tru Kaptol. Navzven kričeča podoba vabil časopise, na zahod pa izvažali bolgarski in popustov je v no- čaj in zelenjavo. tranjosti skozi doku- Prav neformalno delovanje izven in- Ti nomadi med-mentarni film prika- stitucij države odpira ekipi [BLOK]-a narodne špedi-zala prazne vrednote možnosti odpora proti dominantnim cije so navdih za kapitalizma. Na svoj- družbenim praksam v mestu. projekt Cargo So-stven način se je fia, kjer se tovor-oblikoval edini nakupovalni center na sve- njak spremeni v dvorano z velikim oknom, tu, v katerem ni bilo mogoče ničesar kupi- razsvetljavo in ozvočenjem. Namesto blati. Modernistična arhitektura Francoskega ga tovori publiko, ki spremlja svoje me-paviljona ob Študentskem centru predsta- sto skozi drugačno perspektivo; skozi že vlja danes mesto propadanja. Tretja čakal- izdelano scenografijo mesta se je odvi-nica na tej lokaciji je z vključitvijo sistema la zagrebška zgodba, sedma v nizu Car-čakalnic mesta predstavljala eno izmed go Sofie. glavnih točk dogajanja v centru mesta. Protest Ženski vodič skozi Zagreb Performans na Cvjetnom trgu je imel na-Kontinuirani raziskovalno-umetniški pro- men spraševanja, do kakšne mere se lah-jekt Barbare Blasin in Igorja Markovića ko s protestom mobilizira javni prostor in se je začel že leta 2002. Projekt je se- poruši njegove rituale. Avtorici ekipe BAD-stavljen iz treh korakov, prvi predstavljajo co Nikolina Pristaš in Ivana Ivković sta s ulične akcije podpisovanja peticij na stoj- samo akcijo poskušali vstopati v neposre-nicah po različnih lokacijah mesta. Po za- dno komunikacijo z mimoidočimi na pod-ključku festivala sledi drugi korak, ki skozi lagi reinterpretacije odnosov vsakodnev-galerijsko postavitev in prezentacijo mo- ne komunikacije javnega trga, ki je danes nografije odpira pozabljeno zgodovino določen s svojo komercialno in zabavišč-žensk, njihove biografije in vlogo v ustvar- no funkcijo. Reprezentacija političnega janju zagrebške zgodovine. Zadnji korak protesta se skozi akcijo pretvarja v obliko predstavlja predstavitev peticije mestnim protesta, ki raziskuje moč ustvarjanja. letošnji ustvarjalci urbanfestivala LIGNA (Nemčija) je neodvisna medijska ekipa, ki jo sestavljajo medijski teoretiki Ole Frahm, Michael Hüners in Torsten Michelsen. Člani ekipe ustvarjajo na svobodni in nekomercialni lokalni radijski postaji Freies Sender Kombinat v Hamburgu. Prenos LIGNA Music Boxa se je začel 1995. leta z zvočnimi instalacijami. REINIGUNGSGESELLSCHAFT (Nemčija) je umetniška skupina, ki deluje na presečišču umetnosti in družbene realnosti. Glavna protagonista Martin Keil (1968) in Henrik Mayer (1971) oblikujeta skozi projekte nove odnose med ljudmi, saj moderno umetnost razumeta kot katalizator družbenih in političnih procesov. JAKA PRIMORAC (Hrvaška) je magistra sociologije. Od 2003. leta dela kot znanstvena sodelavka na Oddelku za kulturo in komunikacije Inštituta za mednarodne odnose v Zagrebu. BADco. (Hrvaška) je skupina ustvarjalcev iz Zagreba. Avtorji dojemajo predstave kot izvedbene stroje, ki se vključujejo v različne kontekste od socialnega, političnega, intimnega, plesnega in splošno umetniškega. KUD-u C3 (Slovenija) je osnovna iztočnica za prostor, ki se ga razlaga preko zvočno-vizualne predstavitve. Skupina združuje različne predstavitvene medije v enovito sliko, bodisi razstavo, predstavo, spletno stran ali grafično predstavitev. Osnovna ideja se prevede v vsakega od teh medijev skozi proces dela, vedno v tesni navezavi z ambientom. BARBARA BLASIN IN IGOR MARKOVIĆ sta skozi projekt predstavila več zagrebških žensk. STEFAN KAEGI (Nemčija) (1972) je gledališki režiser, ki odkriva teatralnost v vsakdanjem življenju. Študiral je vizualne umetnosti v Zürichu in študij performansa na Fakulteti v Giessenu (Nemčija). V Argentini, Braziliji, Avstriji in na Poljskem je sodeloval z umetniki, ki se ukvarjajo z urbanim kontekstom. Izvedbe projektov so mesto našle na motorističnih turah, avdio sprehodih, pogrebnih svečanostih za domače ljubljenčke in avtobusnih linijah. Skupaj s Helgardom Haugom in Danielom Wetzelom je leta 2000 ustanovil teatersko etiketo Rimini-Protokoll. MARTIN NACHBAR (Nemčija) je plesalec in koreograf. Svoje teoretične raziskave je objavil v različnih evropskih plesnih in gledaliških časopisih: Etcetera, Brisel, Dance Theatre Journal London in Ballettanz. Šolal se je na School for New Dance Development v Amsterdamu, v New Yorku ter PARTS-u v Bruslju. Leta 2006 je dobil nagrado “Ludwigshafen Choreography Award” za projekt »Ja, ja - der dritte man”. 42 november projekti Protest na Cvjetnem trgu (foto: Tim De-sgraupes) Dérive delavnica Jochen Roller in Martin Nachbar sta skozi projekt “mnemonic nonstop” raziskovala različne urbane prostore na podlagi »déri-vee« tehnike, ki so jo uporabljali francoski situacionisti. Dérivee govori o alternativnih oblikah premikanja po mestu, kjer se oseba po mestu premika na podlagi različnih konceptov. Ti se lahko izvajajo na različne načine, na osnovi algoritmov (prva ulica desno, druga levo itd.) ali na manipulaciji s kartami (orientacija na podlagi krojaških načrtov kot urbanih kart). Na tej osnovi se oblikuje nova percepcija mesta, ki odpira prostore na popolnoma drug način doživljanja. Kamenčki v mozaiku javnega prostora Civilna iniciativa organizatorja Urbanfe-stivala pomeni odpiranje problematik (upo)rabe javnega v mestu. Lokalna baza za osvežitev kulture [BLOK] je neprofitna nevladna organizacija, ki producira in organizira inovativne umetniške dogodke z namenom sprememb v javnem prostoru. Projekti temeljijo na vplivu participacije javnosti in izvedbi hibridnih umetniško-raz-iskovalnih akcij, performansov in instalacij, ki se usmerjajo na teme družbenih fenomenov znotraj urbane strukture mesta. Prav neformalno delovanje izven institucij države odpira ekipi [BLOK]-a možnosti odpora proti dominantnim družbenim praksam v mestu. Program ni zaprt med zidove galerij, ampak se izvaja na krajih, ki so dostopni široki javnosti (trgi, parki, prometna infrastruktura, nakupovalni centri). S tem se umetniška dejavnost vpleta v urbano življenje in vzpostavlja intenzivno komunikacijo prebivalcev z mestom in njegovo infrastrukturo. Stojnica projekta Ženski vodič skozi Zagreb (foto: Tim Desgraupes) programi roman satošek strokovno srečanje solidworks 2007 21. septembra je bilo v Koloseju strokovno srečanje Solidworksa, ki ga je organiziralo podjetje ib-CADdy. Na njem so predstavili novosti v Solidwor-ksu 2007 in Cosmosu 2007. Predstavili so nam tudi delovanje namiznega 3D-skenerja NextEngine. Tako kot pri večini podobnih prireditev so v prvem delu predstavili prodaja in razloge za nakup izdelka oziroma pravkar nadgrajene različice. Sledili so različni diagrami in trditve, po navadi sicer suhoparni, a tokrat, na moje veliko presenečenje, zanimivi in celo zabavni. Novosti progama Solidworks 2007 Kaj je res novega v Solidworksu 2007? Pravi novosti so Swift in funkcije FreeForm, vse drugo so manjši popravki in dodatki k programu. Ne smem pozabiti navesti tudi, da so različici Solidworks Office premium dodali paket Cosmos Motion in možnost izdelave površin iz oblakov točk (slika 1). Solidworks si je zadal nalogo, da podaljša čas ustvarjalnega dela in skrajša čas za razmišljanje o tem, kako predstaviti svoje ideje. To mu je v dobri meri uspelo z modulom Swift ali SolidWorks Intelligent Feature Technology. To je dejanski pomočnik, ki nam prevzame delo pri izdelavi modela ali sklopa. Modul pokriva skiciranje (SketchXpert), modeliranje (FeatureXpert), sklope (MateXpert) in dokumentacijo (DimXpert). SketchXpert pride prav, ko je treba odpraviti težave pri skiciranju (relacije in dimenzije), FeatureXpert pa, ko si želimo spreminjati neki element na modelu (na primer popraviti posnetje kateremu izmed robov). Pri tem ti ni treba razmišljati niti o zgodovini modela niti o tem, kako bi ga naredil. Ta modul samodejno naredi na optimalen način. MateXpert nam pomaga pri odpravljanju napak in težav pri izdelavi relacij med posameznimi deli sklopa. DimXpert nam omogoča, da pri kotiranju in označevanju dokumenta uporabimo standarde podjetja (slika 2). FreeForm odpira nove možnosti izdelave kompleksnih modelov s pomočjo Solidwor-ksa. Ta modul omogoča izbiro površine ali ploskev modela, ki jo potem s pomočjo nadzornih točk dinamično preoblikujemo. Zdaj lahko v drugih funkcijah uporabljamo krivuljnost. V veliko pomoč bo tudi modul zapolnjevanja površin, ki podpira robne pogoje z žepi (majhni, veliki ali manjkajoči robovi). Ukaz nam omogoča tudi krivuljnost z robnimi pogoji. Vseh izboljšav naj bi bilo okoli 200 (slika 3). Prostorsko skeniranje z NextEnginom Naslednja zanimivost je bil prikaz 3D-ske-niranja z napravo NextEngine. Za primer so uporabili računalniško miško. Čeprav je bila predstavitev prekratka in prikaz delovanja nenatančen, sem dobil pozitiven vtis o uporabnosti te naprave. Skratka, srečanje je bilo zanimivo z nekaj novimi informacijami. 1 2 3 44 november kaj dobim [kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | več na: ww w.klikonline.si/prodaja.aspx] s seznama na spletni strani klika nepreklicno naročam(o): Če želite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih izdelkov, pri katerih na seznamu na naši spletni strani ni navedena končna cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na uredništvo revije (naslov: Pro anima, d.o.o., p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga potrdimo in s tem jamčimo prodajalcu vašo istovetnost. [naročilnica na klik] naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik Letna naročnina ............. 8.800 SIT|36,72 EUR Podaljšanje naročnine .... 7.920 SIT|33,05 EUR nepreklicno naročam(o) klik od številke: 83 november 2006 ............................................. 84 december | januar 2006 način plačila ..... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ..... položnica ......................................................................... račun [naročilnica na knji naročim? s priloženo naročilnico o internetu www.klikonline.si o telefonu | + 386 (0)1 5 UgluWorb in AithJULD Boot -Ä %|g LightWorks in ArchiCAD jezik: angleški strani: 208 izid: 2005 cena: 29.000 SIT za naročnike: Vodič kroz ArchiCAD 9 jezik: hrvaški strani: 263 izid: 2005 cena: 11.040 SIT za naročnike: [ 1 ''%fl digitalno toCAD 2005 in *jBiblija 45 november 27.550 SIT 10.490 SIT Biblija AutoCAD-a 2005 in AutoCAD-a LT 2005 jezik: slovenski strani: 1300 izid: april 2005 cena: 15.490 SIT za naročnike: 13.167 SIT Fotografirajmo digitalno jezik: slovenski strani: 284 izid: junij 2005 cena: ¸5.890 SIT za naročnike: 5.010 SIT MJVA 1 ^^ pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana f 1 ^H Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 ÄÖ V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana [naročilnica pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 46 november kristjan celec strojna oprema zscannerTM700 Zscanner 700 je prvi samopozicionirni laserski prostorski (3D-) skener, ki izrisuje površine v realnem času. Pohvali se lahko z izjemno hitrostjo, enostavnostjo uporabe in okretnostjo, z lastnostmi, s katerimi se doslej ni mogel sočasno okititi noben podoben izdelek ter kot takšen pomeni revolucionarno novost na področju 3D-skeniranja. Z njim lahko odčitamo volumen tako rekoč katerega koli predmeta v najožjih in težko dosegljivih prostorih ter v realnem času - vse to z eno samo neprekinjeno potezo - skenom. Natančen, hiter in mobilen je tako primeren za najrazličnejša področja uporabe. Kot smo že v uvodu navedli, se ZScan-nerTM700 odlikuje predvsem po enostavnem postopku uporabe. Že sama priprava na skeniranje je izjemno preprosta - sistem je treba samo povezati z (najbolje prenosnim) računalnikom preko FireWire priključka in pripraviti objekt skeniranja. Slednje naredimo tako, da ga oblepimo z odsevnimi točkami, ki laserskemu čitalcu omogočajo brezstično samopozicioniranje. Pred prvo uporabo moramo ZScan-nerTM700 kalibrirati, kar pa nam ne vzame prav veliko časa. Ustavljanje za repozicio-niranje in vnovično kalibracijo med samim skeniranjem in nato pred vsakim naslednjim ni potrebno. Ponovna rekonfiguraci-ja je potrebna le pred skeniranjem novega predmeta. Programska oprema, ki je priložena čital-cu, omogoča, da ob delu sočasno (v real- nem času) spremljamo, kateri del površine predmeta je bil posnet in kateri izpuščen, saj lahko v delovnem oknu ves čas sproti sledimo izgled dotlej ustvarjene prostorske slike površine skeniranega predmeta. S povečanjem ločljivosti lahko odčitamo najmanjše podrobnosti objekta skeniranja. ZScannerTM700 virtualno zajame predmet iz katerega koli kota. Referenčni koordinatni sistem, ki temelji na predmetu skeniranja, dopušča tudi, da se lahko deli predmeta med procesom skeniranja premikajo. Običajni 3D-čitalci zahtevajo fiksno pritrjen stativ, obsežne mehanske roke ali zunanje pozicijske naprave, nameščene v liniji s ciljano površino. Tako je z njimi nekatere predmete skorajda nemogoče ske-nirati in je potrebno obširno postprocesi-ranje, da bi iz večih delnih skenov sestavili končnega. Glavna odlika Zscannerja je, da zajame celotno površino v eni sami potezi. To nam omogoča oblika njegovega ohišja, saj ga držimo enostavno v svoji roki, kar nam nudi najvišjo stopnjo mobilnosti. Zaradi vseh omenjenih prednosti ZScan-nerTM700 omogoča v vsakem koraku uporabe tudi izrazit prihranek časa. Programska oprema skenerja ustvari STL-datoteko, ki je primerna za neposredni izvoz v 3D tiskalnik ali v drugo 3D programsko opremo za nadaljnjo obdelavo. Z izjemno majhno težo (980 gramov), priročnimi merami, mobilnostjo in skorajda neprimerljivo natančnostjo, je ZScan-nerTM700 primeren za številna in popolnoma različna področja uporabe. Naj naštejem le nekatera: povratni inženiring, digitalno arhiviranje, modeliranje kalupov, arhitektura, ergonomično oblikovanje, digitalni mediji, igre, animacije, umetnost in re- zscanner 700 Z Corporation www.ib-procadd.si 34.900 eur (brez ddv) stavratorstvo, medicina ter številna druga. Vgrajeni laser je razreda II., torej varen za oči, njegova moč je 35 mW. Valovna dolžina laserja je 660 nm, točnost laserja v xy ravnini do 0.05 mm, v z osi pa do 0.1 mm. Resolucija vgrajenih kamer je 1024x768 pikslov, potrebni odmik skenerja od objekta med skeniranjem pa približno 300 mm. Minimalna zahtevana konfiguracija računalnika vključuje procesor s HT ali Dual Core tehnologijo, grafično kartico z vsaj 128 Mb grafičnega pomnilnika, operacijski sistem Windows XP, vsaj 1Gb RAM-a, CDRom in kartico IEEE 1394 6 pin z zunanjim napajanjem. november 47 programi klemen trupej acdsee 9 Pred kratkim smo v Kliku opisovali še kar vročo žemljo ACDsee 8, ki je ponujala obilo funkcij že v brezplačni različici. A ekipa programerjev ACD Systems je bila več kot očitno nezadovoljna s svojim izdelkom, kar jih je vzpodbudilo k izdaji novega paketa ACDsee 9. pridobitev na hitrosti veliko novih funkcij in izboljšav ACDshowroom za prikazovanje slik bolj prilagojen tudi začetnikom cena celotnega paketa in nadgradnje ni funkcije za povečanje slike na celoten zaslon v programu ACDshowroom novosti Pohvalno je novi Photo Manager veliko pridobil pri hitrosti. Pri povečevanju in pomanjševanju z miškinim kolescem nisem imel problemov, prav tako tudi ne pri izbiri učinkov in iskanju slik s ključnimi besedami v orodni vrstici. Z izboljšavami in novimi funkcijami se je program približal »telebanom« (kot pravi založba Pasadena) in krepko prehitel konkurenco. Izboljšave je bilo deležno orodje za odpravljanje rdečih oči na fotografijah, kar je zelo pogost problem, pri katerem ni več potrebno klikati točno na »problematično« okolje, ampak je dovolj le klik na okolico oči. Prijetna izboljšava, ki zmanjša čas obdelovanja slik. Sam sem se velikokrat ubadal s slikami, ki so bile pretemne ali presvetle. Popravljal sem svetlost, kontrast, se ubadal z barvami … Novo orodje Shadow/Hoghlight tool pa omogoča odpravljanje tovrstnih težav z enim samim klikom. Kakovost rezultata je dovolj dobra, da lahko slike brez skrbi odnesete v studio za razvijanje. Na področju organizacije slik je ACD vpeljal štiri nova orodja. Prvo – Calendar events tool – omogoča uporabniku pregled slik po časovnih kategorijah. Slike, ki vsebujejo datum njihovega nastanka, so razporejene po omenjenem merilu. To omogoča zbiranje slik v mapo (ki jo lahko sami poimenujete), ki so nastale na isti datum. Naslednje zanimivo orodje se imenuje Auto Categories in je narejeno za avto- acdsee 9 ACD Systems EC www.ecdoo.si 6.630 SIT (cena brez DDV) 4.940 SIT (nadgradnja) matsko kategoriziranje slik, ki jih prenesete z digitalnega fotoaparata. Program jih »predalčka« na podlagi EXIF (Exchangeable Image File) informacij (o datumu in času nastanka slike), ki jih dobi iz kamere, IPTC podatkov (tekstovni podatki zapisani v sliki) in lastnosti datoteke. Vse to vam omogoča hitrejše ponovno pregledovanje slik in prihrani čas za (odslej nepotrebno) ročno urejanje slik po mapah. Tretja novost devete različice je orodje Filter by, ki omogoča prikazovanje slik glede na njihovo oceno. Vse slike, ki ste jih ocenili s, na primer, petimi zvezdicami, lahko z omenjenim orodjem izločite od ostalih. Zanimiva možnost, posebno, če ste pripravljeni ocenjevati vsako sliko posebej … Zadnje priročno orodje na področju organizacije je Private Folders. To omogoča, da shranite zasebne slike v mapo, ki jo lahko zaščitite z geslom. Tako se izognete nezaželenim radovednim pogledom … Noviteta, ki jo je potrebno omeniti, je priložen program ACDsee Showroom. Ta del paketa zaporedno prikazuje slike na namiz-ju (slideshow). Če vam je katera od prikazanih slik posebej všeč, ji lahko nastavite ozadje ali uredite s Photo Managerjem. Programu lahko prilagodite transparenco, izbirate med načini prehajanja slik ipd. povzetek Že prej je ACDsee ponujal veliko, zdaj še več. Nekateri bi rekli novi različici, po tako kratkem času, neslana šala, ampak glede na novosti in izboljšave, ki jih je bila deležna, lahko to trditev ovržemo. Sam bi temu rekel nujno obelodanjenje »idej«, ali pa sračje gnezdo kopiranega … 48 november matic kos dreamveawer tnt plavajoči meniji ... Danes si bomo pogledali, kako v Dreamweaverju enostavno ustvarimo plavajoči meni. T T K ^v->Mr rw LfMI 2=: L^L^H L^IHI laHB (A« Mm*<* ■^*- hwHai ip HHlIB Mm a Itili»«? Ci ii i p 1 Mi % . .,,,,,., ■■■■iilf 1 | Začnemo z novim dokumentom, v katerem ustvari- 2 | Ko imamo osnovni meni postavljen, odpremo okno 3 | Odpre se nam novo okno, kjer definiramo naš plavajo-mo osnovni (fiksni) meni. To so lahko enostavne tekstovne Behaviors (Window / Behaviors; Shift+F3). Označimo či meni. Z znakom plus dodajamo menijske izbire, ustvari-povezave ali slikovni gumbi. Ker bomo uporabljali funkcijo prvi meni na naši strani ter kliknemo znak plus v Behavior mo ime, povezavo ter način odpiranja. Behaviors, moramo vsakemu gumbu dati slepo povezavo oknu. Izberemo opcijo Show Popup Menu. (#). 4 | Ko imamo vse menije kreirane, odpremo zavihek 5 | V zavihku Advanced lahko določimo lastnosti okna, 6 | V zadnjem zavihku Position pa določimo način in Apperance. Tu definiramo vizualno podobo menija, izbe- kot so velikost okvirja, velikost odmika od roba, barve in pri- pozicijo odpiranja našega plavajočega okna. Potrdimo, remo tipografijo, velikost in barvo za polje ter besedilo. kaz okvirja ter časovni zamik prikaza plavajočega menija. shranimo dokument in preverimo delovanje v našem br- skalniku. november 49 solidworks tnt roman satošek solidworks v funkciji loft Solidworks je CAD-program, ki ga odlikujeta izredno dober modelirnik površin in enostavno delo s pločevino. Poleg modeliranja, izdelave sestavov in dokumentacije nam paket ponuja še dodatne rešitve, kot so trdnostni preračuni, analiza brizganja plastike, varjenci, izdelava orodij, standardni vmesniki za izmenjavo podatkov, izdelovanje kablovja in številne dodatne rešitve. Mi ga bomo preverili v funkciji Loft. Primer je isti kot v prejšnjih TNT-jih, vendar bomo pot ubrali malo drugače. Začeli bomo s skicami, ki jih bomo potegnili v površine in jih pretvorili v model. 1 | Ko odpremo predlogo za risanje modelov, potrdimo 2 | Po odprtju skicirne ravnine se nam na ravnino projicira 3 | Na krog postavimo še dimenzijo. V okence vpišemo ukaz za izdelavo skice in še ravnino, na katero bomo po- izhodiščno koordinatno izhodišče. V to točko postavimo želeno vrednost, ki pa mora biti številčna. Kaj se skriva pod stavili skicirno ravnino. središče kroga. Opazimo, da program samodejno postavi jezičkom, bomo videli kasneje. Okno nam ponuja možnost soodvisnost obeh točk in ju ustrezno prikaže. Krog bomo o načinu samodejnega vnašanja dimenzije na delavniško uporabili kot konstrukcijski element; v ponujenem oknu (na risbo (označeno rdečo). levi strani delovnega okolja) obkljukamo For Construction (to lahko popravimo tudi kasneje). Tak element spremeni tip črte v piko črto. 4 | V tem koraku bomo uporabili ukaz Offset. Offsetiran 5 | Če želiš neprekinjeno risati daljice in loke, se možnosti element je ne glede na oznako izvirnika (normalen ali kon- spreminjajo v zadnji točki črtovja. Linijo v lok spremenimo strukcijski) normalen. Tako je treba kasneje ponovno ozna- tako, da se s kazalnikom vrnemo v izhodiščno točko risa-čiti tak element in mu obkljukati opredelitev. nja črte in nadaljujemo v poljubni smeri. Glede na smer vlečenja kazalnika se lahko nariše 8 mogočih tipov lokov. Bližnjica z »a« – preklapljanje med črto in lokom in nasprotno – je črka A na tipkovnici. Vedno ko skiciramo, se poja- vljajo pomožne konstrukcijske črte: rumene, ki privzemajo geometrične relacije, in modre, ki samo nakazujejo neke končne danosti »središča« krogov, srednje točke itd., predvsem za pomoč in lažje hitrejše risanje. 6 | Tako v Solidworksu izgleda osnovna skica, ki nam bo za podporo pri nadaljnji izdelavi modela. 50 november 7 | V tem koraku bomo izdelali srednjico, ki jo bomo kasneje uporabili za izdelavo ravnine. Program nam ponuja ker nekaj metod za izdelavo tega elementa. Za nas sta zanimivi točka in ravnina. 8 | Zdaj bomo izdelali ravnine za stranske prereze. Pri tem 9 | Zanimivost Solidworksa je, da lahko uporabljamo ele-bomo uporabili prej narejeno srednjico in točko na skici mente iz prejšnjih skic, ne da bi jih bilo treba prej projicirati 1. Postopek ponovimo še na drugi strani in obe ravnini na trenutno skicirno ravnino. Ko izbiramo želene elemente, skrijemo. se nam na levem delu delovnega okolja prikazujejo mo- goče povezave med njimi. Krivuljo sem narisal s pomočjo črtovja in nato določil povezave ter na koncu še kotiral. Na sliki je vidna povezava Pierce, ki pomeni povezavo med točko na skici in intersekcijsko točko med skicirno ravnino ter elementom druge skice. iÊ~afe '--r^' --ti H -ci' 10 | Slika prikazuje primer predimenzioniranja. Če potrdi- 11 | Solidworks nam ponuja še eno lepo rešitev, ki se 12 | Da določimo dolžino srednjega prereza, je treba od-mo, da je dimenzija le informativna, se objekt obarva nazaj pokaže v kotiranju krožnih lokov. To kotiramo tako, da po- preti okno za vnašanje računskih parametrov. Za to bomo in dimenzija postane siva. Kotirana dimenzija bo potrebna trdimo oba konca loka; če nato potrdimo še lok, dobimo pod Tools našli ukaz Equations in ga potrdili. Odpre se v nadaljevanju, ko bomo enačili dolžino obeh profilov. dimenzijo loka. nam okno, v katerem potrdimo gumb Add in spet se nam odpre novo okno, v katerega vpišemo enačbo. Pri vnašanju številčnih podatkov je treba paziti, da vnašamo piko za decimalno vejico. Podatke lahko vnašamo tudi, če potrdimo kotirano dimenzijo. Če v enačbi uporabimo informativno dimenzijo, nas to program opozori. ~ Bsssa-------- !■■» — -—— C3C3 SjlÉJ Ë3y5 r-=-i r=-\ r-=-\ P^^" ., » fe!p»rl<" F«l !■■! I . 9^»*—|FMIk..jA. - ft Fa MJMM-_lfrta UH ■ ft ■ -f-*jH~i«**» . *, ■_ u,, i—t* ■ <^nf- -,*-~ I i^Ji'J» ■a i ■—- >" 4 | Večina materialov izhaja iz rasterskih slik, ki jih imenujemo teksture. Če imamo različne fotografije lesa, jih uporabimo kot teksture za material les. Torej so osnova za dobre materiale kakovostne fotografije. Veliko le-teh dobimo z AutoCAD-om, druge pa si lahko priskrbimo na poljubne načine: lastne fotografije, internet, skeniranje vzorcev … 5 | Ko smo zbrali vse slike, iz katerih bomo izdelali materiale, si jih shranimo v posebno mapo. Najbolje je, da že same slike poimenujemo po njihovi vsebini: les1, les2, les3 … in potem opeka, kamen … Samo mapo pa moramo dodati kot pot v AutoCAD-u, da najde slike tekstur med njihovo uporabo. 6 | Pot določimo prek ukaza Tools/Options. Postavimo se na kartonček Files in v spodnjem delu poiščemo Texture Maps Search Path. Tam so že vpisane poti do Auto-CAD-ovih map, mi pa dodamo svojo prek gumba Add in nato Browse. Poiščemo in označimo našo mapo in vse skupaj potrdimo z O. K. M ■hfa-hch u a a f UIÏHr« ÜIÜ! * 'iMiràik ÜUSi - □□Bî 7 | Potem počistimo vse palete, ki jih ne mislimo uporabiti. S tipkama Ctrl in 3 odpremo palete, kliknemo na njih z desnim gumbom miške in izberemo ukaz Customize palettes. Z gumbom Delete palete pobrišemo in zapremo okno. Nove palete dodamo spet prek priročnega menija in ukaza New Palette. 8 | Za ime palete dodamo sklop posameznih materialov, npr. les, kamen, omet, opeka, marmor … in podobno, če gre za primer uporabe v arhitekturi. Pri tem gledamo, da palet ni preveč. Število palet, katerih naslovni kartončki so naenkrat prikazani, je odvisno od ločljivosti zaslona. Nekje primerno število je do 15, kar je več, je bolje, da združimo v skupine (Palette Groups). 9 | Materiale izdelamo prek gumba Materials. Odpre se novo okno, kjer mu podamo ime in izberemo osnovo: steklo, kovina, papir … S tem ima že dodeljene osnovne lastnosti. Spodaj pa imamo možnost izbrati sliko za Diffuse map (tekstura), Opacity (prozornost) in Bump map (nagubanost). Kliknemo na gumb Select image in se postavimo v našo mapo s slikami. 10 | Ko je slika izbrana, jo lahko podrobneje nastavimo prek gumba Adjust scale, tiling … V novem oknu lahko spreminjamo merilo teksture, zamik, kot rotacije … Vsi ti parametri so ob nanašanju na model zelo pomembni in za njih je težko določiti »recept«. Odvisno od velikosti slike, enot v katerih rišemo, je, kako se bo tekstura pokazala na modelu – torej je treba poizkusiti. 11 | Ko imamo en material za npr. les izdelan, ga samo kopiramo (priročni meni in Copy-Paste v vrhnjem delu okna) in mu menjamo teksture oz. po želji še druge lastnosti (gladkost, odbojnost …). Ko je celoten sklop pripravljen, si aktiviramo prej izdelano paleto in materiale nanjo enostavno potegnemo. Nato se lotimo drugega sklopa in postopek ponovimo. 12 | Knjižnica je tako pripravljena za uporabo. Če si jo želimo prenesti še na kak drug računalnik, lahko palete izvozimo. V oknu Customize Palettes imamo možnosti Export in Import. Palete se shranijo v datoteko .XTP, seveda pa moramo zraven prenesti tudi mapo z definicijami in mapo s fotografijami – teksturami. november 53 acadbau tnt vesna križnar ravne stopnice 1. del V današnjem času je zemljišče postalo dragocenost in predvsem v mestih se arhitektura širi po vertikali. Večnadstropni objekti, stolpnice, nebotičniki …In takoj, ko moramo premagovati razdalje v višino, postanejo stopnice kot arhitekturni objekt, ki nam to omogoča, neobhodne. 1 | Stopnice so lahko različnih tlorisnih oblik, obložene z različnimi materiali, različnih konstrukcijskih izvedb, z različnimi ograjami …in tako predstavljajo neke vrste oblikovalski izziv za arhitekta. V kombinaciji z različnimi podesti je možnih variant res veliko in računalniški program nam mora poleg pomoči pri izračunu dopuščati vso svobodo udejanjanja naših idej. 2 | Četudi si za osnovo izberemo ravne stopnice – to pomeni ravne rame in podeste, je že tu možno veliko variant. Enoramne stopnice, dvoramne stopnice, stopnice v obliki črke L, U ali S in vse te s podesti ali brez. Predvsem, ko gre za stopnišča, ki so namenjena predvsem funkciji in ne tako estetiki (na primer požarna stopnišča), je enostavnost prednostna zahteva. 3 | ACAD-BAU podpira z enim ukazom vse vrste ravnih stopnic. V pogovornem oknu Mere imamo posebno polje Oblika, kjer s klikanjem na posamezna polja oblikujemo tlorisni potek, kot tudi položaj podestov: bela polja predstavljajo stopnice, zelena polja podeste, rdeča črta pa mero, ki jo trenutno lahko popravljamo. Različne mere izbiramo v seznamu Parametri. 54 november 4 | Mero lahko vpišemo neposredno, lahko pa jo z miško pokažemo v risbi, če kliknemo na gumb Meri. Možno je tudi popravljanje s preskokom, kjer v vpišemo v desno polje velikost preskoka, klikanje na puščici pa nam izbrano mero spreminja za izbrani preskok. 7 | Stopnice imajo lahko tudi čisto prosto višino. V seznamu izberemo vnos in sami podamo višino stopnišča. Tretja možnost je še Do nivoja, kjer lahko zgornji rob stopnic vežemo na poljuben nivo v aktivni etaži ali na poljubno etažo više – na primer stopnice, ki tečejo preko treh etaž …V tem primeru se spet samodejno prilagajajo vsem spremembam izbranih nivojev. 10 | Kadar imamo stopnice s podesti, lahko v seznamu Odsek izbiramo, kateri odsek obdelujemo. Stopnice se razdelijo na na primer S1 (stopnice 1), P2 (podest 2), S3 (stopnice 3) … Za vsak odsek lahko aktiviramo »stopniščni kalkulator«, ki pa ima seveda ob nastavljanju podestov drugačne opcije – nastavitev nivoja, kjer se pojavi podest. 5 | Ko vstavimo podeste, se nam samodejno aktivira povijanje. Povijanje je ukrivljanje nastopnih ploskev pred in po podestu oziroma, lahko bi rekli prilagajanje hojnice spremembi smeri. Brez povijanja so posamezne nastopne ploskve do podesta popolnoma enake in ravne. Seznam Usmeritev pa omogoča spremembo smeri dviganja stopnic. 8 | Ko so tlorisni in višinski parametri določeni, si želimo nastaviti samo še optimalne mere posamezne stopnice oziroma sledimo formuli: 2 x V + G = 63. To nastavljamo v seznamu Odsek. S puščicama pred seznamom povečujemo ali zmanjšujemo število stopnic in spremljamo njihove trenutne mere. 11 | V pogovornem oknu imamo ves čas pred seboj tudi predogled stopnic, ki kaže natančno shemo bodočega stopnišča. Med spreminjanjem parametrov se samodejno obnavlja tudi predogled. Z desnim klikom na predogled lahko spreminjamo vrsto projekcije: tloris, stranski pogledi, aksonometrije …Vsaka vrsta pogleda je lahko prikazana s skritimi nevidnimi robovi ali brez. acadbau tnt ..... /-i—\i i....... 6 | Tlorisno je tako opravljena večina dela, vendar moramo stopnice določiti tudi po višini. V osnovi so stopnice vezane na etažo, kar pomeni, da potekajo od trenutnega nivoja do nivoja v naslednji etaži. Seveda se v tem primeru ves čas tudi samodejno prilagajajo vsem spremembam v etaži. Opcija FT (finalni tlak) veže višino stopnic na tlak, v nasprotnem primeru pa potekajo od plošče do plošče. 9 | Včasih z rezultatom kljub temu nismo popolnoma zadovoljni. A da ne temelji vse skupaj na golem »preizkušanju«, nam ponudi ACAD-BAU, če kliknemo na gumb s tremi pikicami, poseben »stopniščni kalkulator«. Tam lahko v posebnem oknu popravimo poljuben parameter, na osnovi katerega kalkulator izračuna potrebne spremembe in tudi predlaga korekcije. Na primer, če zmanjšamo globino stopnice za 2 cm, izračuna potrebno skrajšanje hojnice in predlaga simetrično korekcijo na izhodišču in v izteku stopnic. 12 | Kartonček nastopne ploskve omogoča še nekaj natančnejših nastavitev: na primer, za koliko se prekrivajo nastopne ploskve, prednastavljena globina stopnice, koliko je minimalna globina stopnice na zunanjem robu …Na-tančneje lahko definiramo tudi povijanje – koliko stopnic obsega in kakšna je jakost - ločeno za povijanje navzgor in povijanje navzdol. november 55 archicad tnt gorazd rajh izdelajmo si popis Atelje Galerija, vizualizacija Jure LikebProjektira-nje s pomočjo Virtualne zgradbe nam olajša tudi dela, ki se jih noben arhitekt ne loti rad, vendar so za projekt nujna. Izdelava različnih popisov površin, količin, shem oken in vrat, popisov opreme in podobno je pri 2D projektiranju za marsikoga nočna mora. Če imate dovolj seštevanja levih in desnih vrat, računanja površine zidov za pleskanje in podobno, berite dalje. Notranja oprema: Slavojka Akrapović, Atelje Galerija; vizualizacija Jure Likeb 1 | Izdelava novega popisa V meniju Document poiščemo Element Schedule She-mes in z gumbom Create New poimenujemo nov, prazen popis. Najprej bomo izdelali preprost popis površin po etažah. Seveda moramo v projektu imeti površine, izdelane z orodjem Zones, ampak to že poznamo. 2 | Izbira kriterijev V razdelku Criteria izberemo enega ali več kriterijev, po katerih bomo v projektu izbrali objekte, potrebne za popis. Za naš primer uporabimo Element type in med ponujenimi objekti izberemo površine (Zones). Kriterije lahko med seboj povežemo z logičnimi operatorji (=, >, <). 3 | Izbira podatkov za izpis V naslednjem zavihku izberemo, kateri podatki naj se vidijo na popisu. Na voljo je niz podatkov v mapi General (to so podatki, ki obstajajo pri vseh objektih) in niz Zone (tu so podatki, ki so značilni le za površine). Z modro barvo označena polja lahko interaktivno spreminjamo tudi v popisu in bodo vplivala nazaj na projekt. 56 november 4 | Vrstni red polj v popisu Podatke, ki jih v popisu potrebujemo, povlečemo z leve strani na desno z miško ali jih označimo in dodamo s klikom na gumb Add. Vrstni red prav tako preurejamo z vlečenjem majhnih puščic ob imenu polja na desni strani. Potrebovali bomo polja kategorija, etaža, ime sobe in površina. Za izračun vsote površin ob tem polju izberemo znak Vsote. Navzdol obrnjena puščica kaže na smer razvrščanja po abecedi. 7 | Posebni parametri Recimo, da želimo tudi izpis tipa tlaka v prostorih. Kliknemo na gumbe Scheme Setting in spodaj pri parametrih gumb Additional Parameters. V knjižnici poiščemo objekt, ki smo ga uporabili kot marker (označevalec) v tlorisu in med njegovimi parametri najdemo tudi polje za tip tlaka. Na takšen način v popisih prikažemo posebne informacije, na primer ceno, proizvajalca …,... 10 | Popravljanje podatkov Včasih nam je lažje spremeniti katerega od parametrov objekta na popisu, kot pa da bi jih iskali po etažah. Vsa polja v izpisu, ki so bila modre barve (glej točko 3), je možno popravljati znotraj popisa. Tako, na primer, hitro najdemo okna, ki imajo višino parapeta drugačno kot je predpisana in jo popravimo kar v tabeli. 5 | Prikaz popisa V Navigatorju se v mapi popisov pojavi naš novi popis. Z dvoklikom nanj ga prikažemo. Ker je popis interaktiven in s tem vedno ažuren, se osveži ob vsakem prikazu. Najprej spremenimo imena polj v popisu. 8 | Izvoz popisa Če želimo, lahko popis zapišemo tudi v XLS ali TXT obliki. Tako lahko izvajamo tudi kompleksnejša preračunavanja z uporabo funkcionalnosti preglednice. 11 | Iskanje objektov v risbah Če v tabeli popisa izberemo enega izmed objektov in ga želimo prikazati na odgovarjajočem tlorisu, kliknemo na gumb za označitev objekta v popisu. V navigatorju se označi nadstropje, kjer se ta objekt nahaja in s prikazom tega nadstropja ga lahko tudi vidimo.. 6 | Oblikovanje izgleda Možnosti imamo za izbiro pisave, velikosti črk, poravnave, barve, širino polj pa lahko spreminjamo z vlečenjem črtice v ravnilu nad popisom. Da nam enake prostore združi in sešteje njihovo površino ter prvi parameter izpiše kot glavo popisa, vklopimo opciji zgoraj levo v nastavitvah. 9 | Izpis popisov S popisi ravnamo tako kot z drugimi pogledi na Virtualno zgradbo. Za izpis je najprimerneje, da jih postavimo na list, tako kot kateri koli drug pogled (tloris, prerez, fasado). Seveda je na voljo tudi običajni File/Print. 12 | Grafični prikaz objektov Poleg številčnih in tekstovnih podatkov, pa polja v popisu lahko prikazujejo tudi tloris, pogled ali 3D prikaz. Tako je iz sheme oken, vrat ali opreme jasno razvidna tudi geometrija elementa. november 57 photoshop tnt matic kos spotlight … Verjetno ste se že kdaj udeležili kakšnega avtomobilskega sejma ter naredili kakšno fotografijo za spomin?! Čeprav je dobro fotografijo v takšnih svetlobnih pogojih brez prave opreme težko narediti, pa so ravno ti leski in odboji svetlobe po navadi pomemben del dobre fotografije avtomobila. Kaj pa tedaj, ko naravne svetlobe in odbleskov, ki jih ustvarja, ni? ... tedaj si jih moramo ustvariti sami, na primer kar s Photoshopom, zato si bomo danes pogledali, kako v Photoshopu kreiramo umetni odboj svetlobe. 1 | Odpremo fotografijo, ki jo želimo spremeniti. Čeprav 2 | Začnemo z Eliptical Marquee orodjem in narišemo 3 | Za začetek spremenimo krivuljo na izbranem delu. je motiv sam po sebi dokaj zanimiv, mu vseeno manjka elipso, kjer želimo kreirati naš odboj svetlobe. Preko menija Preko menija Layers / New Adjustment Layer / Curves določen karakter. Nekaj odboja svetlobe je že prisotnega, Selection / Transform Selection dobimo možnost spre- odpremo menijsko okno Curves. Če se z miško pomakne-dodali pa bomo še en odboj kot primarni vir svetlobe. minjanja le-te: tako jo rotiramo, povečamo ali pomanjšamo mo nad sliko, opazimo, da imamo namesto puščice Eye-po naših željah. Potrdimo s tipko Enter. dropper - orodje. Z njim se pomaknemo na sredino naše elipse, kliknemo ter si v Curves - oknu zapomnimo tonsko vrednost (na krivulji se pojavi majhen krogec). 4 | Ko smo ugotovili tonsko vrednost, povlečemo krivu- 5 | V oknu Layers lahko opazimo, da smo dobili novo 6 | Kot zadnji korak pa pobrišemo dele slike, ki ne bi smeli ljo navzgor ter tako posvetllimo sliko. Količina svetlobe je ikono oziroma Layer-masko. Del, ki ga nadzira maska, je ostati osvetljeni, kot na primer zrak. Izberemo črno barvo odvisna od vaše slike ter želja. Ko smo s sliko zadovoljni, označen z belo barvo. Kliknemo na masko, da jo aktivira- in s čopičem pobrišemo vse napačno osvetljene dele slike. potrdimo. mo ter izberemo Filter / Blur / Gaussian Blur. Dodamo Naš Spotlight - učinek je končan. po želji. 58 november NAMIZNA PROIZVODNJA ZAJEMI SoliriWorks Authorized Reseller SolidWorks Office Premium 2007 OBDELAJ •ntex 3D-tiskalnik IZDELAJ W^A ib-CADdy d.o.o., Dunajska 106, SI-1000 Ljubljana tel: 386 1 566-12-55, www.ib-caddy.si/solidworks e-pošta: solidworksOib-caddy.si OHRANITE PREDNOST V novembrskem Monitorju preberite: RE1ZKUSNA IGRA: AGE OF EM RI RES' ■■um DIGITALNA TELEVIZIJA - IPTV (internetna televizija) in prihajajoči VoD (video na zahtevo). - Preizkus in prikaz uporabniškega vmesnika SiOL TV, T-2 televizije in Volja TV. - Digitalizacija kabelskih operaterjev (Telemach in Ljubljanski kabel). - Vse o DVB-T - digitalnem oddajanju televizije »po zraku«. Kako daleč je RTV Slovenija? OPTIČNI BRALNIKI (SKENERJI) - Priročni spremljevalci naših pisarn: bralniki za fotografije in diapozitive, specializirani modeli za branje dokumentov. Z E-POŠTO V ŽEPU ali Samoumevna dobrina sodobnega deloholika - Vse o potisni pošti (push mail) na pametnih telefonih in ročnih računalnikih. - Pregled in primerjava ponudb: Integral, Blackberry, Microsoft Exchange Activesync. JE LINUX PRIMEREN ZA PRENOSNIKE? - Preizkus z namestitvijo dveh Linux distribucij na dva različna prenosnika. »GLADIATORJI IZ DNEVNE SOBE« - vse o fenomenu igranja iger preko spleta KAJ VSE POTREBUJE RESEN BLOGER? - Orodja za pisanje blogov. STALNICA: - prenosni računalniki, laserski in brizgalni tiskalniki. NOVOST NA DVDJU - priložena igra Age of Empires 3. (odslej na priloženem DVDju tudi IGRE!) HTTP://WWW.MONITOR.SI