6. številka. V Trstu, v soboto 19. januvarja 1889. Tečaj XIV. „E D I N O S T" izhajn dvakrnt na teden, vmtko Bredo in 6ol30t0 uh 1. uri popolurin«. „Edinost" stane: /a vse leto f*l. fi. —; izven ATf>t. H.— pl. za polu leta „ .S.—; „ „ 4.50 n za četrt leta „ 1.50; . „ 2.25 „ PoHHmii'ne številke se ilohivajo v pro-vlajalnicah tobaka v Trste po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narošte bres priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vii dopini se poniljajo ureilniStvu t ulici Carintia At. 28. Vsako pirnno mora hiti fntiikoYii.no, kt*r nefrankovana se ne nj>re-jemajo. Hokopini hh ne vračajo. Oglasi in oznanila se raSune pn 7 nov. vrstica v petitu : za naslove z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi pa ol>«egln navadnih vrttie. Poslana, javne zahvale, osmrtnic« itd. ko račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici Carintia 28. 'Odprte reklamacije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V «il jo malo vabljiv, kajti postelje ni bilo videti. Imel je vsak svojo klop, pod glavo si deni leseno „blazino" in tako počivaj! — Ob 3. uri po polunoči nas pridejo beriči budit, veleč nam, naj so pripravimo na odpotovanje. Urno smo bili na nogah, kajti nadejali smo so, da 6e nas odpelje v kraje pripravljene za naše naselbine. V gostilni dobili smo za zajutrek nekoliko črne kave, potem smo šli k morskej obali, kjer s > nas čakali dve ladiji. Vprašali smo našo spremljevalce, kamo nas vozijo in koliko ur bodo trajala vožnja. Odgovore nam, da imamo iti v pokrajino „Minas Geras", ladije nas dopoljejo do ostala brezvspešna, ker so nemških poslancev zahteve take, da jim ni moči ustreči, ne da bi se hudo pregrešili zoper čast češkega naroda. Šolske zakone treba zboljšati, težko je je pa tako preustrojiti, da zadobi dežela večji upliv na šolstvo. Sedaj velavni zakoni ta upliv kratijo. Na shodu so govorili Iiieger, Zucker in Zeithammer. Govor Riegerjov jo jako trezen ter pre-poroča svojim rojakom previdnost. Obrača se v svojo preteklost ter pravi, da si je vedno pošteno in iskreno prizadeval delati narodu v korist ter tnožko braniti njega čast. Pravi nadalje, da je pripravljen koj umakniti se s pozorišča, ako je morda narodnemu napredku na poti, ako je pa njegovo prepričanje in prizadevanje v soglasji z narodno častjo, služil bode še do zadnjega dihljaja svojej domovini! Nemški listi s kislim obrazom pripo-vedujo, da so v klubu galiških deželnih poslancev enoglasno prešli na dnevni red preko predloga, da so osnuje v Krakovi nemška gimnazija. Nadalje navajajo „Čas", ki piše v nekem članku, da se je zadnji čas od dveh stranij preporočalo narodom, naj se uče nemščine. Te svarilne besede sta izustila dva veljavna moža, ne morda iz prevelikega navdušenja za nemščino, ampak za to, ker sta baje uverjena, da je nemščina kot svetoven jezik vsakemu avstrijskemu državljanu še posebno potrebna. Tadva velika moža sta deželni poslanec gališki Badeni in naučni minister ogerski grof Csaky. Ta odstavek nemškim liBtora jako ugaja, konec pa jim je jako nevšeč, kajti tu „Oas" pravi, da bi tem potem prišli do tega, da nemščina obvelja kot državni jezik, katerega pa nočejo nenem-ški narodi pripoznati, zato pa pravijo, da ti nesrečni Poljaki ostanejo le platonični zaničevalci „Nixdajč-politike". So li morda Nemci res tako preprosti, da mislijo, da bi mi, ki imamo večino v državi, kar meni nič tebi nič prepustili nemškemu narodu in jeziku prvo mesto v državi?! Vsakemu svoje ; kdor državi več koristi, kdor jej bolje služi, temu gre prednost pred drugimi. V ogerskem državnem zboru traja se vedno živa debata o vojnem zakonu. V razpravo je posegel tudi Štefan Tisza, sin ininisterskega predsednika. Mladi mož je res pravi sin svojega očeta ter se tudi krepko poteguje za očetove nazore in vodila. Zavračal je opozicijonalne govornike Horvata in Ugrona. Očital je posebno zadnjemu, da postopa jako nedomoljubno, ako neti tuej mladino sovražtvo do vojaštva. Mož pravi, da ni res, da se z enoletniki ravna grdo in nedostojno ter se sklicuje na svoje skušnjo, češ, da je bil tudi on dobrovoljec ter da je imel priliko prepri- čati se, da častniki prav razumno in uljudno ravnajo z enoletniki. Seveda, z sinom ininisterskega predsednika uže! kliče mu opozicija. Govorniku so pa desničarji od vseh strani čestitali ter izjavili, da je to njih Ilerbert (Bismarkov sin). Vnanje dežel«. Ruska vlada je sklenila ustanoviti novo poslanisko mesto na papeževem dvoru. To nam priča, da so dogovori mej Vatikanom in rusko vlado završeni. Kdo bode ta poslanik, ni se določeno. — Polkovnik Zujev, ki je prideljen ruskemu poslaniku na Dunaj i, se je vrnil te dni iz Peterburga na svoje mesto ter je prinesel z seboj zagotovilo, da car želi ohraniti mir. Temu nemški listi ne verjamejo, ali vsaj delajo se tako ter pravijo, da tako morda misli car za svojo osebo, njegova politika je pa baje druga. Srbijo in Bolgarsko vezati bi moralo največe prijateljstvo, ako smemo soditi po govorih in napitnicah kneza Ferdinanda na novega leta dan. Kakor pa poročajo iz Sofije „Zastavi", je vse to le navidezno. Povod temu neiskrenemu in hlinjenemu prijateljstvu je Macedonija, katero bi radi imeli Srbi in Bolgari. Dopisnik pravi, da se Srbi pripravljajo, Bolgari pa da so uže pripravljeni. Uže nekaj Časa sti mobilizovani dve bolgarski ladiji pri Vitbolu. Možtvo na teh ladijah je dobilo povelje, naj bode pripravljeno za vsak slučaj na skoro delovanje. Redovna vojska je povečana za 12 novih polkov. Bolgarska bode imela na razpolaganje vojsko od 250 do 300 tisoč mož. Sobranje je vrhu tega dovolilo vladi, da sme napolniti svoja skladišča z orožjem in streljivom. To je bilo sklenjeno v tajni seji sobranja. Posojilo od 100 miljonov, katero bi radi sklenili Bolgari, ne bode uporabljeno za pokritje proračuna, ampak v vojne svrhe. Vse kaže, da kanijo Bolgari navaliti na Macedonijo, zato pa treba, da je tudi Srbija pripravljena, ako se hoče Bolgarom protiviti. Hčerki črnogorskega kneza je povabil ruski car v Peterburg. Na potu vstavili ste se na Dunaji. Spremljevalec princezinj, Božo Petrovič, bil je povabljen na dvorni obed. Bil je pri cesarju v av-dijenci in tudi minister vnanjih poslov grof Kalnokv je bil pri njem v pohodih. Tudi princezinjam so bile skazane vse Časti, katere zahteva etiketa. Uradni list rumunske vlade objavlja kraljev odlok, s katerim pomilosčuje vse zaradi zadnjega upora obsojene kmete. U francoskej zbornici bil je zopet spor mej ministerskim predsednikom Floquetom in poslancem Laurom. Laur je rekel, da vlada zlorabi tajne zaklade, da agituje proti Boulangistom. Na hodniku je rekel Floquet Lauru v obraz, da je vse to nesramno obrekovanje ter da naj o tem govori javno v zbornici. Laur mu je poslal brž dve priči, ki ste ga pozvale na dvoboj. Floquet pa tega ne sprejme, trdeč, da ne prekliče svojih besed, ter zahtevajoč, da o tem govori v zbornici. Dvoboja pa ne sprejme, ker soba ministerskega predsednika ni borišče. Nemški cesar je odprl državni zbor s prestolnim govorom, v katerem pov-darja, kako važna dela čakajo zbornico. Tu omenja vseh vladnih predlog, o katerih bodo treba razpravljati. Na dnevni red pride letos prav mnogo gospodarskih vprašanj. V celem govoru ni najti besedico, ki bi dajala povod vznemirjati se. Govor je napravil povsod dober utis. Predsednik zj edin j enih držav ameriških je objavil svoje poročilo, v katerem svari pred nemškimi predloži, da naj se tudi zjedinjene države udeleže ekspedicije v Samoa. Nemci gledajo samo na to, da bi jim drugi priborili nadvlado v teh zemljah. Bismark torej ne bode imel prave sreče z Amerikanci. železnične postaje in potem se imamo voziti po suhem 4 ure. Prišlo pa je vse drugače. Na železniČni postaji smo čakali do 6. ure; potem smo se spravili v želez-nično vozove. Vlak je drdral med strašanskim hribovjem, da je bilo groza ogledati se, hribovje bilo je obraščeno z pragozdi, v katere izvestno ni še stopila človeška noga. Vozili smo se neprestano do 11. ure predpoludne. Ustavimo se zatem na postaji — katere ime mi je izbeglo — da obedovamo. Dobili smo vsak košček kruha in mesa, katero pa se ni moglo povžiti. Voda je bila mlačna in smrdljiva, da je nismo mogli piti. Vprašali smo, koliko se imamo še voziti do Minas Geras; reklo nam se je: „Še dve uri". Pretekli ste dve uri, napočila je tudi noč — a mi se vedno še vozimo. Ob 7, uri zvečer ustavimo se na postaji Macahe. Tam smo imeli prenočiti pod streho odprtega skladišča. Bili smo vsi grozno trudni in lačni. Otroci bo jokali, da bi se usmilil tvrd kamen, — toda nikogar ni bilo, da bi nam izdatno pomagal. Naša postelj bil je mehak pesek; voda jo bila smrdljiva in polna peska ; za večerjo dobili smo nekoliko črne kave in košček kruha. Ukljub utrujenosti moglo jih je le malo izmed nas nekoliko spati. V ponedeljek 25. novembra. O 5. uri zjutraj pride naš izdajalec, veleč nam, naj se spravimo brzo v vozove, kajti vlak skoraj odrine. Ugovarjali smo, kajti reklo se nam je b početka, da se imamo voziti le 4. ure, ali med tem je prešel ves dan in noč, a vedno še nismo na mestu. Odgovori nam se, da je le še kake 3 uro vožnje. S tem odgovorom spravilo so nas je v vozove, kjer smo dobili zopet nekoliko črne kave in košček kruha. Vlak zatem naglo odrdra po groz-nej puščobi. V teh groznih krajih videli smo sem ter tja med grmovjem kakšno posamezno spleteno bajto, v katerej so prebivali črnci. Ob 2. uri popoludne še-le smo prispeli na nam namenjeni kraj, to je na postajo „Trionfo", Čakalo nas je preko 150 ljudij, pripravljenih nositi naše otroke in prtljažo po hribovji in gozdih dva dni daleč do pustobnega kraja, katerega so krstili „pri sv. Mariji Magdaleni", kjer bi morali ostati. Naš „Iskarijot" nas zatem skliče ter nam oznani, da ostanejo vsi neoženjeni na postaji, ostali gredo na lice mesta. Zove nas k obedu. V dolcu pod postajo videti je bilo vse črno: bili so črni kotli in črni kuharji, „gostilna" pa je bila po* DOPISI. Pri sv. Jakopu v Trstu dne I7.janu-varja 1889. jlzv, dop.] Uže mnogo let živim v St. Jakopskej župniji, menjali so se v teku let razni č. župniki in meni je med tem osivela glava, a cerkvena opravila vršila so se v našej farnej cerkvi vedno v jeziku, razumljivem pobožnemu občinstvu. Ni treba niti vprašati, kdo zahAja v cerkev; Lahonček izvestno ne, ampak edino le veren Slovenec. Zato je tudi p-av, da se vrše prepovedanja v jeziku, katerega razumi narod. Kar sem omenil, bilo je v našej župniji vedno tako. Sedaj pa se vidijo nekake novotarije. Namesto naše domače govorice, čuješ baš, kjer bi bilo najbolj treba, trdo italijanščino. Od kod ta promena? vprašal se bode sleherni župljanin. Da izrazim svoje menenje prosim Vas, da nekoliko premislite nastopno mojo opazke, in ako se Vam zde umestne, da jih tudi objavite v prid našim župljanom. Čitali smo po vseh listih, da se je čest. naš g. župnik, don Karlo Mosć, (nekdaj Može) takoj po svojem imenovanju šel poklonit vsemogočnemu našemu županu. Smelo morem reči, da je ta korak in celo še zahvalno pismo, katero se je čitalo v javnoj seji občinskega zastopa, dalo nam župljanom mnogo misliti o novem župniku. Pa to so njegove zasebno zadeve; on, kakor župnik more se klanjati, komur hoče. Govoril bi zategadelj rajši o novo-tarijah. Doslej je bila — vsaj kolikor pomnim jaz — v našej župnoj cerkvi na zadnji dan leta slovenska pridiga. Pod novim gospodom župnikom pa je izostala. Zakaj? Ker baje mi slovenski župljani na delavni dan nimamo časa zahajati v cerkev. Morem le reči, da se jo gospod župnik v tem jako varal, kajti baš ta dan imamo dovelj časa, da slušamo besedo božjo v našem jeziku. Čudno je pa to, da nam faranom g. župnik ni objavil, da ne bodo slovensko pridige, kajti, ako bi se bilo to v naprej vedelo, izvestno ne bi čekalo toliko vernega občinstva na božjo besedo. Bili smo vsi preseneteni, posebno naše ženske, katere izvestno ne zahajajo v cerkev, da bi se zabavale liki v gledališču, temveč pridejo iz prave pobožnosti. Večina njih ne razumi italijanski in zatorej je zapustila cerkev. Čemu tedaj služi pridiga v nerazumljivem jeziku ? Da se vstrežo ma-gistratovccm in nje kliki, od katere se izvestno nikdar ne vidi nobenega v cerkvi ? Menda je stvar taka. Jaz sem sicer preprost Slovenec, ali vender mislim, da ita-lijanaške novotarije v našej župniji mnogo škodujo. To moje mnenje izrazil sem raznim župljanom in vsi so bili z menoj iste misli. Govorili pa smo še o drugih „no-votarijah", o katerih Vam poročam prihodnjič, ako je hočete vsprejeti v cenj. Vaš list.*) V tej nadeji Vam kličem : „na svidenje v predalih Edinosti" ! •Jakopčan. —*— Iz Podgradskega okraja, dne G. janu~ varja 1889. [Jakob Poli o. | — Vreden je mož, da se ga z nekaterimi vrsticami spominjamo. Čakal sem zaman, da bi se kdo javil. Zato vršim prijateljsko dolžnost nasproti pokojnemu poštenjaku. G. Jakob Poli o bil je kancelist pri tukajšnji okrajni sodniji. Navidezno krepak, nosil je uže več let smrtno kal v sebi in po Božičnih praznikih preselil se je v Trstu v večnost, star kacih401et. Rodom bil je Furlan, a zato ni bil nasproten narodu, v katerem mu jo bilo od-kazano delovanje. V govoru se je še sporazumel z strankami, a pisati ni umel slovenščine, kar mu je bilo zelo mučno. Prosil je večkrat, naj bi ga premestili, a brez vspeha. Bil je nerazumljivi sklep višjih, da se mora Furlan mučiti in z nemščino osrečevati Slovence! Zato pa ni bil nojevoljen na narod, katerega *) Dobro doSli! Urodn. dobna enostavnemu podstrešju, kamor spravljajo naši kmetje vozove. Jed pa, katero smo dobili, zopet ni bilo mogoče vžiti; niti živina ne bi jedla kaj tacega. Sedaj smo začeli skupuj premišljevati, kaj natn je spočeti; žensko in otroci so jokali, da se Bog usmili, možici pa smo sklenol:: proč od tukaj. V tem nam se pridružijo štiri naseljenci italijanske narodnosti, kateri so pobegnoli iz naselbino pri „sv. Mariji Magdaleni". Pripovedali so nam, da je bilo tam preko 50 družin; oni, kateri so imeli denar, da plačajo vožnjo na železnici, vrnili so so skoraj; ostali pa, kateri nimajo denarja, vezani so na lice mesta! Fiden naseljencev nastavi: „Ogledajte si, bratje, naše noge! Vse so otekle, polne gomadi. Bodi vam to v dokaz, v kakšnih razmerah tukaj živimo. Radi bi vas rešili iz te ječe, zato vam povem, da bodete morali delati liki živina, za plačilo pa dobite 10 frankov, na delo idete ob 2. uri zjutraj, vrnete se ob 8. zvečer. Počitka nimate; ženske ne dobe plačila. Za hrano imate zjutraj nekoliko črne kave in košček kruha, opoludno riž, namočen v mrzlej vodi, ali pa polenta brez soli in zabele ; zvečer zopet črna kava. Ako zbo-lite, dajo vam kakih 20 konj, katere morate pasti brezplačno. Vsakovrstnih mrčesov ima v tolikem številu, da se jim ni moč obraniti. Na te besede kričali smo vsi na en glas : „Proč od tukaj; nazaj, nazaj !* Ženske z otroci poskakale bo v železnične vozove, nekatere skozi vrata, drugo skozi okna, — samo da si pribore prej ko mogoče prostora. Ta prizor jo neopisljiv. Ko so videli naši beriči, da z nami no opravijo ničesar, prišel je prvi inženir železnice ter ukazal, naj se vpreže stroj, da nas odvede vlak nazaj na „Izolo di Fiori". Naš IŠka-rijot začel je na to jokati, kakor otrok, kateremu je umrla mati. Ob 3^ uri pp. oddrdral je vlak, ob 8. uri zvečer prispeli smo zopet v postajo Maknhe. Morali smo zopet izstopiti, kajti bilo nam je rečeno, da imamo tukaj prenočiti. Za večerjo dobili smo, kakor vedno, košček kruha in nekoliko črne kave. Predno smo polegli na tvrdo našo „postelje", prišli so razni „sensali", da nas premotijo z denarjem, naj idemo z njimi. Odgovorili smo skoraj vsi: „Človeka se obesi le enkrat!" Imeli smo uže skušnje dovolj. Zatorej so nas agentje zapustili in še-le o 11. uri mogli smo se spraviti k počitku. (Daljo prih). tepe usoda. Nasprotno. Čutil je z narodom, spoštoval ga je, pripoznaval mu pravico __a pomagati ni mogel. Včasih, ko sem prihajal v Podgrad, razgovarjala sva so prijateljski o raznih odnošajih. Vselej je odločno, možato zastopal idejo pravičnosti in ravnopravnosti. Ni mogel razumeti, zakaj Slovenec ne bi imel istih pravic, kakor vsak drugi narod. Posebno pa je obsojeval s krepko besedo razmere, ki zdaj „cveto" v Podgradu. Zo-perno mu je bilo do kraja klečeplazenje zaradi splezanja na višje mesto. Človek, ako tudi meni da je odvisen, rekel je, mora imeti samostojnosti in ne tresti se pred vsako sapico. Vrši naj [svoje delo, zadostuje naj svojim dolžnostim, a mož naj bodo — mož! Zadnji čas bil je gosp. Pollo edini o. kr. uradnik v „bralnem družtvu". Na to je bil ponosen. — Ne vemo zakaj, a najbrž za to, da bi se nikdo no spodtikal, vsprejela se je v pravila družtva določba, da morejo biti člani katere si bodi narodnosti. Tega slovenskega (sic !) družtva ogibljcjo se c. kr. uradniki, odkar imamo novega sodnika, plemenitega gospoda. A gospod Pollo se je v njem prav dobro počutil in s posebnim zadovoljstvom mi je pravil, da družtvo naroča samo zaradi njega tudi italijansk časnik. To je toleranca, povdarjal je, katera ni navadna v krajih, kjer so Italijani na krmilu. Sploh mu ni ugajalo bedasto razceplanje v malem kraji, kjer bi ao moralo družiti, in ne razdvajati. V tem obziru izražal so je najostreje in mesec dni pred smrtjo zatrjeval mi je: „ Jaz ostanem zvest družtvu, dokler bodem v Podgradu, naj bode to po volji ali ne plemeuitemu gospodu, ali kateremu še bolj plemenitemu nad njim". In ostal jo do smrti. — Blag spomin možu in poštenjaku! Domače vesti. K volitvam V okolici. Tukajšnji poluslužbeni list objavil je v svojej 15. letoš-njej številki vest, da so naprosili mnogobrojni volilci V. volilnega okraja zastopnika Burg-s t a 1 1 e r j a, naj sprejme kandidaturo za prihodnje volitve. Ta vest zdi nam se popolnoma neverjetna — skoraj bi rekli: izmišljena. Vsem narodnjakom V. volilnega okraja, kolikor ostalim okoličanom, je predobro znano, da je 1 i-beralnost g. Burgstallerja našemu narodu več škodovala, nego koristila. Nadejamo se zatorej, da se nobeden veBten okoličan ne bode dal preslepiti vsled teh izmišlotinj, ter si predoeil, da je boljši odkrit nasprotnik, kakorzvijačen „liberalec"! V spomin gospe Neže Viličičeve darovali so prijatelji mesto venca 24 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda. Umri je na novega leta dan v Bodi-slavcih g. Filip Raič, oče pokojnega profesorja A. Raiča, v 82. letu dobe svojo po pet ur trajajočej bolezni. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je gčna. Marija Karis dne 16. t. m. v veselej družbi na Opčinah svoto 12 gld. Lepa hvala! Ženskoj podružnici sv. Cirila in Metoda zapustila je pok. gospa Neža Viliči-čeva pet gld. Občinski svet tržaški imel jo 16. t. m. javno sejo. Predsedoval je I. podžupan dr. M. Luzzatto, vlado je zastopal okrajni glavar baron Conrad, navzočih je bilo 39 svetnikov. Podžupan prosi dovoljenja, da izjavi čestitanje Nj. Veličanstvu v imenu mesta tržaškega glede zaročenja nadvojvodino Marijo Valerije. Zbor pritrdi enoglasno. O predlogu tržnega odseka glede ustanovitve novega tržišča na trgu della Zonta vname se dolgotrajna razprava, o katerej nemoremo reči drugo, da so gospodje svetniki splošno mlatili prazno slamo. Odsek predlaga, naj se vsprejme ponudba raznih hišnih gospodarjev v bližini trga della Zonta, kateri ponujajo iznos 1050 gld. v to svrho, dalje, da se dovoli troŠek 1600 gld. za odpravo vodnjaka itd. Dr. Dompieri predlaga, naj se razpravlja z hiševlastniki v ulici Torrente, S. Fran-cesco itd., da bi oni kaj žrtvovali v to 1 svrho, da se nakupi in podre del hiše, j stoječe med ulico Torrente in trgom della Zonta, da bi vsled tega bil trg zvezan z i z ulico Torrente. Svetnik Burgstaller se sicer s tem predlogom popolnoma strinja, ter se upira samo temu, da bi rc tržišče ustanovilo za stalno na trgu della Zonta. Konečno vsprejme se predlog tržnega ; odseka za osnovitev tržišča popolnoma nespremenjen. Razni gospodje svetniki-hiše-I vlastniki predlagali so, da se izreče zahvala tržnemu odseku na njegovem ne-| umornem delovanju (saj taka zahvala no ' stane ničesar) in tudi dotičnim hiševlast-nikom, kateri so darovali tako izdatno i svoto v omenjeno svrho. Razpravljalo se je potem vprašanje o posojilu za javna skladišča. Po dolgotrajnem besedovanju, v katero se je — kakor navadno — posebno vtikal g. Burgstaller, i sklenolo se je. da se v mislu prejšnjih sklepov v zvezi z trgovinsko in obrtnijsko ( zbornico sklene posojilo za zidanje in upravljanje skladišč do iznosa 11 milijonov goldinarjev. Posojilo bi | se imelo pokriti ali z obligacijami po 1000, i 500 in 100 gld. z 4% obresti, ali pa proti obveznicam ter se pooblasčuje mestna^ delegacija, da proizvede to operacijo. Špekulacija, kakor je videti, tednj ni šo zamrla. — Ostale vloge izročile so se dotičnim odsekom v prevdarjenje in poročilo. ! Seja je trajala do 9. ure zvečer. Poštno ravnateljstvo v Trstu dovolilo je od 1. januvarja t. 1. vsakdanjo poštno , zvezo i t Sv. Križa v Litijo. I Na plesu ženskega oddelka „delalskega. podpornega družtva" darovali so razni gospodje skupno svoto 11 gl. Vabilo na drugi plesni venček, kateri , priredi plesni odsek „delalskega podp: družtva" danes dne 19. januvarja v dvo-J rani ulico Torrente h. št. 16. Ustopnina ; 30. nvč. za osebo brez izjeme. Začetek ob ' 8 in pol uri zvečer. ' V BarkOVljah ustanovlja se pevsko družtvo z imenom „Adrija". Da pa more omenjeno družtvo stopiti dostojnejšo na noge, in ker si mora omisliti lastni glasovir, nadejati je, da je bode našo občinstvo vsestransko, posebno pa moralno podpiralo. Začasni vodja je g. Drag. Martelanc v Barkovljah. Slovanski svet. Štev. 1. prinaša: 1. Slovencem. 2. Dvoje kultur v Avstro-Ogerski. 3. Slovanska sodba o novem bram-benem zakonu. 4. Slovanstvo ve svych zpe-vech. Črtice o Kubinem zborniku. 5. Pisma od beneške meje. 6. Glasovi izmed občinstva. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. Književnost. Slovenskega Pravnika št. 1. prinaša: 1. Slovenskim pravnikom. 2. Pravila družtva „Pravnik" v Ljubljani. 3. Pravosodje, a) Nasprotje med tožbeno zahtevo in podlago tožbe ne ovira vgoditi zahtevi, — pomračilo v smislu § 877. o. d. z. b) Tradicija z izročilom, c) Odškodnina za vknji-ženo zakupno pravico iz skupila prodanega zemljišča, d) O vporabnosti § 904. o. d. z. e) Do8ežaj oficijoznosti pri odmerjanji vzdržavanja zakonski ženi z ozirom na vloženo tožbo za ločitev zakona od mize in postelje, f) Spodobno bivališče v smislu § 107. o. d. z. g) Nepristojnost po § 15. črka a) odst. 2. c. j, n. h) Zemljeknjižni slučaji, i) Zasebni obtožitelj ne zadosti propisom §§ 46. in 255. k. p. r., ako predlaga lo vporabo zakona (§ 457. k. p. r.) 4. Drobne vesti. Učiteljskega Tovariša št. 2. prinaša: Slovenski navod pri domači vzgoji. — DomaČa vzgoja. — Svitoslav i Danica. — Književnost. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno uČilsko razstavo" „Pedagogiškega družtva" v Krškem. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — Razpis učiteljskih služeb. Kmetovalca št. I. prinaša: O požlaht-njevanji američkih trt. — Z enim vajetom voziti je zelo napačno. — Preprost in po ceni vodovod. — Čebelarji, dajajte čebelam vode! — Kako vzrejati It^a teleta. — O menjavi s semenom. — Razne reči, — Vprašanje in odgovori. — Gospodarske novice. Čitalnica v Kviškem pri Gorici imela je v dan 13. jauuvarja t. I. svoj letni občni zbor. Pri volitvi so bili v odbor izvoljeni sledeči čast. ud je : g. Tomazič Štefan, prvosednikom, g. Fran Pahor, podpredsednikom. V odbor so še prišli sledeči častiti gg. udje : Pavletič Gotthard, kapelan, Čenćič Davorin učitelj v Vedri-janu, Karol Kumar, c. kr. poštar. Kumar Vid, farni organist, Vendermin Josip posestnik, Žuljan Josip in Leban Henrik. — Mesto veselic so bodo držali rodni poučni govori, kateri bodo gotovo veliko dobrega obrodili, — Hog pa daj moč in srečo junaško ! — Iz VIII. poročila podpiralne zaloge slov. vseučiliščnikov v Gradcu posnemamo, da jo bilo do oktobra 1888. glavnice 7200 gl., dohodkov gl. 1175-91, stroškov gl. 1036*68. Ostane v gotovini gl. 139-23. — Opravilni odbor v akademičnem letu 1888/9. sestavljen je tako le : Predsednik in blagajnik : dr. Gregor Krek, c- kr. vseučiliščni profesor, namestnik: dr. H. J. Pidermann, c. kr. vseučiliščni profesor; tajnik : Bogomil Krek, stud. iur.; odborniki : Josip Kotnik, stud. iur., Peter Defrančeschi, stud. med., Anton Sifrer, stud. med., Filip Gorup, stud. phil., Dragotin Presker, stud. phil.; namestniki: llugon Kartin, st. iur., Alojzij Brannseis, stud. med., Valentin Korun, stud. phil. Zarad ustanovitve sadjarske zadruge na Slapu bode v nedeljo 20. t. m. popo-ludne po cerkvenem opravilu v slapenskej šoli shod, na katerega pride tudi tajnik c. kr. kmetijsko družbe Gustav Pire. Ker bode zadruga važna za vso vipavsko dolino, želeti je, da bi se sešli vsi zavedni sadjarji iz vso doline. Statistika umrlih. Od 6. do 12. t. m. umrlo je v Trstu 95 oseb in sicer 41 možkih in 54 ženskih. Po starosti jih je bilo: 19 do 1., 18 do 5., 5 do 20., 6 do 30., 6 do 40., 18 do 60., 18 do 80. leta, 5 preko 80 let. Lani jo umrlo v istej dobi 32 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 31-24. RAZNE VESTI. i Znak Časa. Dasiravno prva moravska hranilnica v Brnu ne vsprejema več ulož-kov nad 500 gl., množe se vender prištedene vsote bolj in bolj, tako, da je morala hranilnica pri raznih bankah uložiti že 3 milijone goldinarjev proti nižjim obrestnim odstotkom, nego jih sama izplačuje. Na drsališči dunajskem bila je te dni dirka za mojsterstvo v Avstri ji. Zmagovalec bil jo Rus, pl. Pavšin iz Peterburga, ki jo 1000 metrov preletel v dveh minutah 57 sekund. Drugi za njim bil je Američan Donoghne. Loterija. Loterijske vlogo od leta 1818 do leta 1885 dosegle so ogromno svoto 712 mil. gld., izmed kojih spada na poslednje leto 221 milijonov ; ako vzamemo 'torej tudi za leta 1885—1888 to štovilno j razmero, uvidimo, da so ljudje v 70 letih, i in sicer od lota 1819 pa do 1. 18H8 zno-sili v avstrijske loterije nad 800 milijonov ' goldinarjev. Temu nasproti prištedili so ' avstrijski narodi, ako se vštejejo v to svoto tudi obresti od dotičnih prihranjenih ka-pitalov, vkup blizo 1000 milijonov gold. j Smelo smemo trditi, da bi so bile, ko bi loterije ne bilo, povišale in pouinožilo vloge naših založnic in hranilnic vsaj za polovico. In da se ta loterijska bolezen vedno bolj razširja in se poprijemlje vseh ljudskih vrst, dokazuje sistematično naraščanje loterijskih ulog. Te so znašale : v dobi mil. gld. na leto 1889-1828 36-5 3*85 1829-1838 53-7 5*37 1839 — 1848 75-5 7-55 1849—1858 94 3 9*43 1859—1868 138-3 13.83 1869—1878 184-9 18-49 1879—1887 126 8 21-13 Leta 1819 znosilo so je v loterijo avstrijsko 3'85 milijonov gold., toda lota 1884 dospela jo letna številka stave do 21 13 mil, gl., to jo povišanje za 514 odstotkov. Največi znesek loterijski izkaže se leta 1876, koji je provzročila splošnja narodno-gospodaraka kriza ali polom. Čiru slabši so časi in žalostnejše gospodarske in trgovinske razmere, tom bolje je za loterijo. Mrzlica v Rio de Janeiro. Službeno poročilo iz Rio do Janeiro od dne 1H. decembra 1H88. javlja, da je umrlo na takozvanoj rumenici meseca oktobra 13, novembra 47 in od 1. do 15. decembra 21 oseb. To je kraj, bas primeren za našo izseljence, ki silijo v Brazilijo. Mraz V Rusiji. Valed izredno hudega mraza je poginolo na Ruskem uže več oseb. Pri Sabrnači v Kavkazu obtičal jo vlak v snegu in je zmrznilo 14 oseb, 20 drugih pa šo zdaj ni iz vso nevarnosti. Žalostne slučaje poročajo tudi iz Baku, Potij in drugih krajev. V Jekaterinburgu dosegel jo mraz nenadoma 35°, vsled čeRar je poginilo preko 175 oseb. Črno, azovsko in kaspiško morjo jo zamrzio. Otrovena rodbina. V Gorici zbolela je nedavno rodbina sadjarja Sbogarja, obstoječa iz 4 oseb, vsled povžitka nekoliko polento. K sreči jo bila zadravniska pomoč brzo pri rokah ter močna zdravila so rešila vsej rodbini življenje. — Doznalo se je, da je dobila Sbogarjeva žena od neke gospe, katerej streže čez dan, nekoliko moke, da jo vrže v smetišče. Neoprezna ženska pa jo priredila iz te moke polento, kajti ni vedela, da jo ostrupljena in pripravljena za uničenje mrčesov. Neustrašljiv! Nek kmetič imel je navado, da je dan na dan sedel do pozne noči v gostilni ter se še-le, ko je bil dobro natrkan, vesel vračal domu. — Zona pi-jančekova so jo nad razvado svojega moža grozno jezila, toda vse prigovarjanje in očitovanje bilo je „bob v steno". Sedaj pride žena na misel, da bi mogla svojega moža spreobrniti, ako ga po noči na cesti silno prestraši ter ga vsled toga odloči, da ne bi so še-le po noči vračal iz gostilne. Da izvede svoj načrt, našemi se še isti večer z raznimi kožuhi ter čeka svojega moža za debelini hrastovim deblom tik ceste. Ko pride pijanček, prepevajoč „fantovsko pesen" mimo, skoči liki pošast pred njega ter mu zapre pot. Kmetič se prestraši valed nenavadno prikazni, toda krnalo se ohrabi in zavpije na vso grlo: „Kdo si ti ?u — „Jaz sem hudič !u odgovori našemljena žena zamolklo. Mož se veselo nasmeje in ponudi pošasti obe roki rekoč: „To me veseli, daj mi roko! Vsaj veš, da imam tvojo sestro za ženo! Kdo bi si bil mislil, da najdem tako nepričakovano svojega svaka !u — Žena je sprevidela, da niti strah ne pomaga in za to je pustila svojega moža pri miru. Mož pa je sprevidel, da žena skrbi le za njegovo dobro ter so popolnoma odvadil pijančevanju. Bratje Sokoli! Na velikem sokolskom plesu dno 26. t. m. plesalo se bode narodni ples „Kolo". Kdor ga želi plesati, oglasi naj ho v ponedeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „del. podp. družtva". — Naznanja se tudi, da so naročene slike iz Prage prispele. Kdor se jo na nje naročil, more jih dobiti. — Nu zdar! ODBOR. Tržno poročilo. Ceno ho t-ftjsumo, kakor »o prodajo mi debelo blago za gotov donar). Kava Moccu.......loo K Kio biser jnko lina . „ Javu „ „ B . „ Su ur oh tirni..........„ „ srednja ... Ouatomula..........„ Portorioco..........„ 8aii Jugo ilo Cubu . „ Cejlon plunt. ti na . . „ Java .Maliing. zelenu . „ ('nmpinas..........„ Kio oprana .... « tittft............* „ srednja .... „ Ouila-llgnea v zabojih . . „ Macisov cvet............„ Ingber Bongnl............„ ■nh od far. do for, . 141,— 146.— 103. — 105.- 90. — 98. • lik- 122. ■ 182.— 134.. I.M.- 120.- 1(1.'.- 104.- lio. - m.- 107 - 109.- 99.- 101.- 94.- 95.- 3150 31.- 400.- 4'20.- 19,— 20.- Papar Singapore..... P«nan| ...... Balav ia............n Piment .Tamaika..........„ petrolej ruski v sodih . . 100 K. v zabojih . „ Ulje bombažno amorik. . . n Lecce jedilno j. f. par. „ dalni.it. s certifikat. . „ namizno M.S.A. j.f. par. „ Aix Vierge .... „ „ fino..........„ Božiči puljeiki ..... dal mat. h cert. . . „ Smokve puljeSke v sodih . „ v vencih . „ Limoni Mesina......zaboj Pomeranče sicilijansko . . „ Kandlji Bari I.a.....100 K. dalm I.a, s cert. w Plgnolli. . ....... Sil italij. najfineji • • • • „ „ srednji .... „ Rangoon e*tra .... „ I. a...... II.a .... Sultanina dobre vrsti . . „ Suho grozdje (opažu) ... „ Clbebs .......... Slaniki Yarmouth I.a . . . sod Folsnovk« sredne velikosti „ velike..........„ Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. ... 100 K. Faiol Čok«..............n Mandoloni..........„ svetlorudefi .... „ temnorudeči .... „ bohinjski............„ 89.-71.— 81- N..V1 0.50 MU. — H8.— 30,-54. -83.— 61 — 8.- 15.-1-».— 84— 80.-7;'.— 20.-19.— 15.35 i:v>o 13 25 23.— 1(5.-13.— 12— 40— 34-— 33.50 11.25 10— 9.50 10.75 90- 72— 82— 40— 37.— 39— 40— 56.— 05. -62— 8.75 15.50 5 — 85— 87— 74— 20.50 19.50 15.50 13.75 12.50 25— 16.50 14, — 13— 41 — 35— 33.75 11.50 10*25 9.75 H — !!!Za domačo porabo!!! tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za erevljarje in sedlarje, plav«, platno, fino sivo platno, jako dvostroko pl.rno za ga-silce, belo platno za rjuho, dom nt in cvilili, platneni Gradi, Laneno in volneno Canevas. beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotove vreče, žepne rute iz oksforda in shirting-platna, ročniki in cvilha in dnraasta, hišnike in namizne garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cenah družtvo tkalcev v Wall-u pri Dobruschki, Oeška. Ceniki na zahtevanje franko in zastonj. IS* U M I ® cr. *+ ao O ' X o L- *. tJ r ft r p « * OC 33 'i Varnost, znamka SO S-I^ JI... itu E v n oj oc -a — ? e-« 5J ' ® -" j-5 '3 s ■ " Javna zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so v tako mnogobrojnom številu skazali našej preljubljenej materi zadnjo čast, vsem darovateljem vencev in gospodom pevcem, izrekajo najpresrčnejšo zahvalo. V Trstu dne 17. januvarja 1889. Hinko, Ivan in Ljudevit Willitschitsch. Razglas. Dne 24. januvarja t. 1. bode v občinskim uradu v Nabrežini od 10 —12 ure predpoldne javna dražba za izdelovanje norega tlaka tukajšnjo cerkve. Klicna cena je 1100 f. — Podjemnik mora položiti 10% varščine. Pogoji in načrti so vsakemu v pregled v vikarijskemu uradu. Cerkveno oskrbništvo 2—8 v Nabrežini dne 14. januvarja 1889. Papir na prodaj, Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 nč. Pobližje se izy6 pri upravništvu našega lista. co © ®._.E S * c •r? " j: tc|-= 0 c g > STJ^ 2 t. ® .a. „ 9 . n _ C s i? S * r c k r r 03 © O M goooseoo u1-1 Itoccrtnrioinii CC Z - S ■o .5 I v c ^ — :S i -B x r s i b ?! rv i ■ « -r 3 0 Ui » 9 _ S W rti N F _ (M T ® a CC s o 15! * o Važno za popotnike v Ameriko. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in vnrtio potovati v neverno ali južno Ameriko itd , nuj so zaupljivo obrne na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika /a potnvnlco Josipa Pavliu-a v Ljubljani Marijin trg štev. 2. ki zastopa'evropejske in amerikanske železnice in nemško poštno pnrobrodstvo : Tu se dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljane naravnost do venkoršiio postajo v severni in južni Ameriki, Avstralji, Afriki itd po zopet mnogo znižanih conah, ravno tnko so tudi vsnkoršncjmi posvetovanji radovoljno služi. Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča so toplo lev prid potovnlcem, ker jo veliko krajša in ceneja kot onn preko Dunaja. Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej. zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti. slabog želodca, ako r ^rla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodečnem kataru, poroči če (rznvci) pri preobilnoj prodni tciji slin, rti menici bluvanju in gnjusu glavobolu, »ko boli iz želodca) krč v želodcu, znbasanji, preobilnosti jedi in pi jač v želodcu .... Pr°t> glistam, bolezni na vra-j ,n/jetr,h proti zlati žili ali himoroj- dnm steklenici jo z nakazom vred sanio noT.' v?Vkft "tekenica samo 70 nov Olavni zalog ima lekarničar „k angelju varhu^ Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljsk« želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli. iz katerih obstoji, oznanjeni »o na vsnko.i steklenici priloženemu poduku zn vporubo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. » Lekarna: Antonio Suttina — Lekarna : do Leitenburg, ali' Ercole triofanto — lekarna : Eduard de Leitenburg, alla Saluta. — Lekarna : A. Praxmayer, al dne Mori — Le kama: Pietro Prendlnj, al a Fontana Impe-rnle. « Lekarno: Ben^dett^ Saraval, al Amazone Triomfatic^. _ Lekarna : Benedeto vljich Mitiiussi. nlla Orte. — Lekarna : dr. VittorioSerravalln n|R dentore (glav skladi.« ) L>'knrna: Bia»olet.ro nll'orso nero. — Postojna: Lfka-na Kr. Bnccarcich. — Sežana: Lekarn« Philipn RiUchfl. — kvaril o I Pri'tne Mari jaceljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklonica v rdeč omot. providen z gorn jo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporubo razun toga opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I Kremerlcah (Kremsler). Vabilo na naročbo. 8 1. dnem januvarja začne v Ljubljani krat na mesec izhajati nov list dva- n Obravnaval bode RUS". v redni in Suljivi obliki vsa Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! Debelost, medlost Nt; po novrj metodi gotovo odpraviti. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltlna, ogrci, pege, ritdeČe nosove in roke, bolezni las s« radikalno ozdravij, . Pike od osepnic in kocin« po obrazu se ziniraj odstranijo. V vsakem kosinetičneni praSauji daje se nvćt. Navodi, kako se zdraviti, dajo sa pismeno, če s« vhh obširno porofii in fle priloži marka za odpis v t ismu 7. naslovom: »Hygiea-Offlcin" Breslau II. dnevna vprašanja t,r skrbel za čitatelja pouk in zabavo. Poleg raznovrstne vsebine prinaS.il bode tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov. Ker preneha „Rogač«, bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katoro prosimo Kft blagovoljno podpira duševno in gmotno. „Brus* stoji za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gl.. za četrt leta 1 gl. Naročnina poftilja se na „Hrusovo" upravništvu v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Brnsko sukno poSiljem pri iti gotovem denar}' nli pošt-n in povzetji zu neverjetno nizko ceno in si.rer samo dobre vrsti H.10 metrov dolgo, na zimsko obleko.......f 3 75 3*10 metrov dolgo, na boljSo zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljSo zimsko obleko.....f. 6,— 3-10 metrov dolgo, na flno zimsko obleko.....f. 8.— 3 10 metrov dolflo, tiu fino 2imsko obleko.....f 10.— 3*10 metrov dolgo, na jako fino z.imsko o bi ko . . . , r. 12 — 8 10 metrov dolgo, na najfl- nejSo zimsko sukno . . . f. 14 — 3 10 metrov d-.|K„, ,ltt „ajbolj fino zimsko snknn . . f. 1C — Na j odličnejše brnsko sukno za suknje 3 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo . . f 5.— 2.10 metrov dolgo, na boljšo zimsko suknjo.....f. 5.50 2-10 metrov dolgo, na fino zimsko suknjo . . • . . f. 6,— 2 10 metrov dolgo, nu najfinejšo zimsko suknjo . . . f. 10,— Štajersko valjano sukno za lovske suknje in metičikov 2 10 metrov . . . . f. 5.20 Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve Karol Peehaezek Briinn, Krautmarkt 13. — Uzorci zastonj in franko. — jSingiTstris?« Nr. In, mm golilenan ReihsapfeL Apotheke Wien J. d S. Kessler v Ferdinandove ulice št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji 10 niHt.rcv zimskega lodna za ženske obleko. vbhke, najnovejši u/.nrec gl«i 4. — 10 metr-'V kalmuka, t^žkn bi»J|f, imjnovejši uzorci-, ST3 •2 70. J 10 m-trov barhanta za obleke, t^Žue •tajnovi'j^i uzorke gi.i H lu n i>-trov blaga za ponoćne suknje knžist*gR, najti o vej A i nz gld. 2 5u '29 vattov Prostejevskega barhanta, moder in rujav pi. 5 b.'l in rnd fi gld. (j — 810 m-tr i blaga za moško obleko /. < zimo I«, uld 6.80 0» gld 3 76 2.10 m-tra blaga za zimske suknje, modn^a. nld 10 —. lin. gld. e - v. 10 Tii«-Tr;i blaga za ogrtače, ina.ine«:«. glo 6 — <>. kap iz pliša tfospod^ in d^u-n gld. 1 1. zimska posteljna odeja iz Roug«, kompletna gld tž 1. žabraka. :9o -iii doipa. lolJ -in. Airoku, 1« žolia gld lioO. Ha stvn gld. 1,60 1. Angora-ogrinjalo. z.i žitno lu/4. In. Rid. «>—. Ha. gld 52.80 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J"rm^y. vs 1» modu« barv« lu. gl. H. 11 L'ld. T50"" ■"» krili iz klobučine. bogato tamburirani, rud- 0, lin. K d 1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 post. jir^trr.. iz r u >hh gld 4~>0. iz jut- giil, 8 ."»II • vatlov demačega platna, r,.-ŠkH bajE^. 1 , srhi. i fiO. */i Id 4 20 '29 vatlov oksforda. nujnovejSi naris gld 4.50 9 v.irluv kanafasa. nainov. jži naris, najboljš« bnŽ« gld 6.- prti. vseh barv, % gid s|4 gld 1 • (Manj kot juden »tivlt-k go ne poKlUiijT in 80Jedin0 leone kroflljlce, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-Ja in so providenl na pokrovu vsake ikatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih, "mm ir n"Sf®vi'0, "'I"1" v k«Jlh »e knpeuv^lul h, nibllci teh kro lit- zuhvuljnj^o zaT«dravll.M.R n«?i Srn nl*«m Viun o vhiib 1 Prehladila smn sb t otroBil poMtelii. ehu : lin vfltt ----- ------- ... ___a u*e mrtva, ako ne bi ini bile roSiln Va«e Budovate 1 v kroflfljice. U>({ Vas tla-.ekMt /a to blagoslovi. PrrpriParia sem, du mr Vaflo krojrljice popolnoma ( o dr«ve, kakor »o ozdr.ivile tudi drujr" Tereza Knifič. «1 DumiiHko VovomfHto, 9. dđc. IR^T. : VaS« vinokorodie ! N«.ltople|f$.< zahvalo Viun ix-O rekain v imenu ftOI.'tn« gvoje tete. Bol»h iln le 5 l«t na kroniBn>)ni ».»l idflnem kataru in vodenici. ; Življenje ji) jo bilo trpljenj« in u*e |e inlallla, da Jo «ffubljen». Slučajno dohlla Je Akailih-o Valih ■ izvrstnih kriBUtilnih krogljic in p> diljMej voorabl .„ Istih jo ozdnivela. K vUokim BpoBtovanjHiii V Jožefa Welnzettl. Mitterinz.-rslorf «(.r. Avstr. 10. januvarja 188«. Vade blagorodje I Izvolite ml blagovoljno nniilati p> poBtl j.-den zavitek Vaflih izvrstnih krlBistilnlh krogljii:. Prisiljena som, UriBi Vam svoje popolno priznanj« gl.iln vrednosti teh krogljic, katara bodem prlporoBila, kjer bodem le mogla, nnjtoplejlo vsem bolnikom. O tej svoj-i za , v ali Vas pO'.blaMujflm, d* jo morete objaviti po Vitflej drugu] v.dji, Z vl- Bokim »po ii to vanj em Tereza Kastner. Gottaclidorf pri Kohlb. Avstr. Šleiiju, fl. okt IHSfl. VaS« blagorBt>k pr<>ti i vsein nast. >nk >u) slabe prihavo kakor: glav 'bolu. * trganju v člavl, lelodeBnl in krBu. hemorojdalnltn bolest m, zn pek l itd. I zavitek 1 gld. •i Francovo žganje 1 skelnica 8U kr. J. Psarhof^r-Jav Ledeni balzam • ■■•i-irm -v■■ r-vT-ii«Ti-i ■ f maiimtii»ji>» u 1110'- go lot *a najboljši pomofi-k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti star in ranam Itd. 1 pisodica 40 kr. p i poni i 5 ki. Bližam 7?» nnltanno isnasljlv pomoBek proti debelemu vratu, I pns P) kr. pn p >Sti 115 kr. Živinska n«wnci '"r'\1u® »ii^.i im »i ii i1"'1'1........"" Želodcu slulli prensVr v**k'>vrlo