Itev. 99,
0 l|Dbl]nnl, v četrtek, dne 30. aprila 1908.
leto XXXVI.
jgl	1
	
	
Ii	
	A
L- '	
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... S „ za več ko trikrat. , ti „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelji, in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
---- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.
Najnujnejše so prošnje za melioracije. Ceste in vodovodi, za katere jc ljudstvo že davno prosilo in ki so v načrtih že izdelani, čakajo izgotovitve, in če ločimo to, kar je samo koristno, od nujno potrebnega, bi bilo treba takoj najeti več milijonov kron, da bi zadostili najbolj perečim zahtevam.
Prva skrb pa, ki jo mora nricti deželni odbor kranjski, je saniranje deželnega denarnega gospodarstva. Slovenska Ljudska Stranka je od začetka zahtevala javnost gospodarstva, in naša dolžnost ic. da razvijemo pred celim ljudstvom natančno sliko našega položaja. Zlasti svojim tovarišem v deželnem zboru smo dolžni, da jim pokažemo celo rcsnico, še preden se snidejo, da sklepajo o proračunu.
In ta resnica je žalostna. Številke, ki jih kaže naš letošnji proračun, nam neoporečno kličejo, da se bliža Kranjska dežela s hitrimi koraki neizogibnemu finančnemu polomu, ako ne krenemo takoj na drugo pot.
Naš deželni proračun za leto 1908. nam izkazuje stroškov 4,45.3.072 K, katerim stoje nasproti dohodki v višini kron 1,310.124. Primanjkljaj je torej 3,142.948 kron.
Za pokritje tega primanjkljaja imamo: naklado na pivo v znesku 230.000 K, 40% doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku okroglih 400.000 K, in A0V< doklado na neposredne davke, ki jo proračunavamo na 1,446.248 K, kar pa niti oddaleč ne pokrije pravega primanjkljaja.
Končni letni primanjkljaj, za katerega ni nobenega pokritja, znaša 1,046.700 K!
Pri okroglih štiri in pol milijonih stroškov znaša primanjkljaj čez en milijon. To se pravi, da ena cela četrtina vseh deželnih izdatkov nima nobenega pokritja v dohodkih!
Ako torej sedanja uprava čisto nič novega ne stori, ampak ostane samo pri starih izdatkih, in ako ne bi novi deželni zbor sklenil nobene nove naprave, imamo vsako leto en milijon izgube, ki pada na deželo kot dolg in se neprestano množi, dokler ie s svojo težo nc uduši.
Pa tukaj moram opomniti, da so izdatki jako nizko proračunani in se še nc ozirajo nič na razne izdatke, ki se jim ne bo mogoče izogniti, da se le deželna uprava sama toliko izpopolni, da bo mogla zadostiti vsem naraščajočim potrebam. In
samo za tc potrebščine ne bi zadostovalo 100.000 kron, ki se jih še nisem upal postaviti v ta račun, a ki gotovo pridejo. Cc se bo proračun parlamentarno reševal, bodo morali priti poslanci s svojimi krajevnimi potrebami, in tedaj se bo ta prvotno proračunani primanjkljaj seveda šc izdatno povečal.
Treba je — in finančni referent deželnega odbora ima to dolžnost — pred celo deželo brez vseh ovinkov povedati, da bomo v kratkem bankerotni, ako gospodarimo dalje po starem zistemu, in ako se nam ne posreči v najkrajšem času ozdraviti bolnih deželnih financ, ne bomo v stanu niti tega več izvrševati, kar nam nalaga dosedanja dolžnost, kamoli da bi si mogli staviti novih nalog.
Naša dežela več ne vzdrži tega ziste-ma. Ako se začasno nadomesti ta primanjkljaj r posojili iz deželnih fondov, v oar letih izpraznimo vse zaklade. Ako se zadolžujemo dalje cMugod. bi morali kmalu za obresti in amortizacijo dvigniti deželne priklade, nc da bi imelo ljudstvo od tega kaj haska.
Treba je torej pred vsem postaviti deželno gospodarstvo na novo solidnejšo podlago. Saniranje dež. financ mora biti glavna naloga sedanjega deželnega odbora, in deželna uprava mora najprej rešiti to nalogo, da je ne pokopljejo razvaline.
Po starem načinu jc mogla gospodariti samo taka večina, ki je vedela, da ne bo v bodočnosti imela več nositi nobene odgovornosti. Naš položaj je drugačen: Mi moramo rešiti, kar hiti v pogubo, in s tem, da uredimo deželno gospodarstvo, moramo ustvariti temelj za svoje bodoče delo.
HRVAŠKA.
Resolucija hrvatske stranke prava.
V torek je zboroval osrednji odbor hrvatske stranke prava pod predsedstvom prof. dr. Ant. Bauerja. Poročevalec je bil poslanec Stepati Zagorac. S>prejeta je soglasno resolucija, s katero so protestira proti obrekovanju in denuncijam, ki slikajo srbsko samostalno stranko kot veleizdaj-sko in protidinastiško. Nadalje tesolucija obsoja nasilnosti in nezakonitosti bana Raucha in njegove družbe ter izraža simpatije njegovim žrtvam, za katere se hoče stranka zavzemati do končne zmage pravične stvari. Stranka bo v okvirju koa-
Velja po poŠti:
m celo leto naprej K 26'—
*a pol leta „	„ 13'—
m četrt leta „	„ 6 50
xa en mesec »	» 2-20
V upravniStvu: ■mi celo leto naprej K 22-40 »a pol leta „ „ 11-20 :sa četrt leta „ „ 5-60 i a en mesec „ „ 190
f a pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod
—__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopis
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
If«F- Današnja številka obsega 6 strani. |
Zb slovenske pravice.
Slovenski klub za koroške Slovence. — Narodnjaštvo dr. Vilfanovo razkrinkano.
(Telefonično poročilo »Slovencu« z Dunaja.)
Dunaj, 30. aprila 1908.
»Slovenski klub« se je danes posvetoval o razmerah pri sodiščih na Koroškem, posebno o dogodku dne 21. t. m. v Celovcu ter sklenil takoj storiti najodločnejše korake. »Slovenski klub« je vložil v današnji seji državnega zbora ostro interpelacijo, vrhu tega je vložil nujni predlog in odposlal deputacijo k ministrskemu predsedniku in k justičnemu ministru. Klub je vse storil, kar je bilo v njegovi moči, da pripomore pravici do zmage. To akcijo je zelo otežkočil dr. Vilfan kot zastopnik Slovenca iz Kranjske proti Slovencu iz Kranjske, ker je zavrnitev slovenske tožbe od deželnega sodišča mirno sprejel, opustil pritožbo in nemško tožbo vložil. Dr. Brejc je vsled tega, ker je na nemško pisano obtožbo vložil slovenski odgovor, prejudiciral. Slovenska odvetniška zveza je šele nedavno izjavila, da so njeni člani s svojo stanovsko in narodno častjo obvezani za slovenske stranke vlagati samo slovenske vloge. Ali je torej dr. Vilfan nastopil zoper narodno in stanovsko čast? Ta dr. Vilfan je šele nedavno pri deželnozborskih volitvah zmagal, češ, da je odločni narodnjak. Sedaj je to Vilfanovo »narodnjaštvo« razkrinkano, slovenska stvar pa pri takem »narodnjaštvu« trpi.
Denarni položaj Kranjske dežele.
(Piše deželni odbornik dr. Evg. l.ampe.)
Od vseh strani se pričakuje danes od deželnega odbora in od deželnega zbora kranjskega, da bosta započela novo dobo napredka in vsestranskega razvoja za našo ožjo domovino. Dokaz temu so ne-številne prošnje in zahteve, ki jih dobivamo od vseh strani, in če bi bilo odvisno samo od dobre volje deželnih odbornikov in deželnega glavarja, bi bilo marsikomu hitro pomagano.
LISTEK.
Gospod Peter.
(Ksiadz Piotr.)
Spisal Praerwa-Pctinayer. — .1. Š.
(Dalje.)
»U-u, kako si pa to vzrasel, narcisek, dokler se nisi zlomil, vidiš. Čakaj, da tc podprem. Tako. Zdaj sc bo lažje raslo. Le dobro se drži, tako. A ta solnčnica, ti deklina, ti, kako se ti je razkošatila! Človek bi mislil, da je bogvekaj! Kak preko-morski tulipan ali ananas. Kaj se pa ti tu spenjaš, slak? Glej no, na plot bo lezel. Kakor da ne bi imel svojega količka. O ti!
1 Še pošteni graliek mi bo zapeljal. Samo poskusi! In ti pomladni zvončki, kako so ljubki. Kakor deklice. Le nikar se mi nc rinite sem, astre. Ho. ho! Vas že poznam. Kakfcr da nc bi bil pri tilancih. Ho, ho!«
Časih se je gospod Peter, kadar se je po obedu dobro naspal, pod vplivom davnih spominov nalezel viteškega duha in ker je bil po toliko letih že nekoliko otročji, je bil žrtev zopet gospod Dzien-giele\vski. Ko se je pripravljalo k nevihti pred prusko-avstrijsko vojsko, tedaj je gospod Peter zavihal krila svoje sutane in s staro ulansko sabljo v roki uril na
dvoru župnišča prostovoljce, med katerimi je bil tudi gospod l)ziengiele\vski, tedaj še pomočnik dvorskega pisarja in ne-oženjen. Starček je postal zdajpazdaj radoveden, ali ni gospod Dziengielewski pozabil ekserciranja.
»Vzemite oni dolgi čibuk, ne tega. onega,« je govoril navadno, »a meni, prosim, dajte krajšega. Tako. Pozor! Stopaj! Levo kren! Desno kren! Naprej! Stoj!«
Ves poten, spelian, iztegnjen kot struna, se je ustavil pred kanonikom in ta ga je premeril z očmi od pete do glave, ga sunil nalahko s čibukom pod brado in mu potegnil pisani telovnik do hlač.
Tc vojaške vaje, čeprav so s,e dosti redkoma vršile, so močno jezile gospodarico gospoda kanonika, gospico Katarino Capikovno, češ, da se ne strinjajo niti s častjo duhovskega stanu in da lahko škodujejo tudi zdravju preča&titega.
Vendar jc molčala dosti dolgo.
Ali nekoč je nesreča hotela, da se je gospodu Petru, ki jc slovel nekdaj kot borilec in jc imel že enajst dvobojev za sabo, a ga je samo gospod Boguslav Ho-mialski enkrat malo okoli desnega ušesa oprasnil, zaradi česar je imel obraz »presekan« od ušesa do druge polovice vratu, da se jc tedaj gospodu Petru zahotelo poskusiti, ali mu še »roka zadene«.
»Gospod Dzicngicleuski. vzemi oni drugi, krajši čibuk,« je rekel dviguje sc iz
fotelja in jemaje cev iz čibuka, iz katerega je ravno kadil.
»Čemu, ako smem vprašati?«
»Boš že videl. Pariraj četrti mahljej!«
»Kako pravi častiti gospod kanonik?«
»Gospod, zavaruj si trebuh z leve strani!«
Organist je bil ves zmešan.
»Vsi dobri duhovi hvalijo Gospoda, da po pravici povem! Cemu pa?«
»Nikar še ne vprašuj, samo poslušaj. Opri sc na levo nogo. Bolj, tako. Nagni se. Trebuh noter. Uu, kako neokreten trebuh imaš. Ko sem bil jaz tvoje starosti, sem imel takega kot gospica Klotildica Ty-minska, kateri se pred kratkim poslal suhih hrušek v Strižovice k sedemdesetemu godovanju. Glavo kvišku! Desna prosta! Izpad! Eden. dva! Prsa ven! Roko tako! Potem tako! Razumel? Jaz tako, ti tako! Ena, dve! Garde vous!«
»Po ukazu, častiti gospod kanonik!«
»Zdaj pazi! Eu garde!«
Organist jc vzdihnil in četrti mahljej je padel tako dobro, da ni zadel samo v trebuh gospoda Dzicngielewskega, ampak tudi v dve posodi s fuksijami, ki sta zleteli z velikim hruščem na tla. »Gorje slabotnim bitjem, če med meče borilcev krepkih vrže jih osoda,«*)
•) Hamlet.
licije nadaljevala boj proti trinoštvu madžarskih mogotcev in njihovih »eksponentov«, dokler ne bo dosežena enakopravnost in svoboda hrvaškega kraljestva.
Konferenca hrvatsko-srbske koalicije.
Dne 28. t. m. se je vršila v Zagrebu seja koalicije, v kateri se je sklenilo nabirati pomožni zaklad za preganjane uradnike iu dijake. Navzoči poslanci so se takoj podpisali za 20.000 kron. V varstvo vseučilišča so sklenili storiti potrebne korake. V budimpeštanskem državnem zboru se bo nadaljeval boj proti skupni vladi ter se je odpeljalo že sinoči okrog 20 delegatov v Budimpešto, da sc udeleže konstituiranja državnega zbora. Končno se je ustanovilo, da so vsi poslanci koalicije složni in vse stranke solidarne s srbsko samostalno stranko.
AVSTRO - OGRSKA.
Češki jezikovni spor.
Trdi se. da pravosodno ministrstvo ni ukazalo podpredsedniku praškega višjega deželnega sodišča Rineschu. naj izvršuje prakso Wesselyjevo glede na pritožbe čeških odvetnikov, marveč mu je naročilo, naj ne reši pritožb sam, timveč naj jih predloži pravosodnemu ministrstvu kot najvišji nadzorovalni oblasti v rešitev. Hebsko sodišče se ni oziralo na Rybesche-ve razsodbe. Okrožno sodišče v Mostu dobiva dva dni sem le nemške dopise tudi od onih čeških okrajnih sodišč, ki so dozdaj dopisovala edinole češko.
Poštna služba na Češkem.
»Bohemia« poroča, da so uvedli glede na poštne ambulance status quo ante in da se zdaj uraduje tako kakor svoj čas. Bavarska poštna uprava je ukazala bavarskim poštnim obmejnim uradom, naj odklanjajo češke poštne nakaznice.
Industrijski svet.
V včerajšnji seji je predlagal Pollak, naj se uveljavi postava o penzijskem uradniškem zavarovanju obenem s postavo o splošnem delavskem zavarovanju. Po živahni razpravi so naročili drugemu oddelku. naj takoj še enkrat prouči postavo in odloke o uveljavljenju postave in naj tekom treh mesecev predloži vladi izpre-minjevalne predloge. Nadalje so sklenili resolucijo, ki zahteva postavo proti umazani konkurenci. Nadalje so sklenili priporočiti vladi, naj se ohrani svobodno rudar-
je zadeklamiral gospod Peter, stoječ nad črepinjami, toda med tem je že priletela v sobo gospica Katarina Capikovna, rdeča kot paradajzar, silna kot bomba.
»Prečastiti,« je zakričala.
»No, kaj pa?« je vprašal gospod Peter nekoliko zmedeno in se trudil kazati popolnoma hladnokrvnega.
»Sramota in žaljenje božje. Ce bi kdo to videl! Gospod kanonik hodi kakor še-ma s čibukom tu okrog. In gospod organist bi tudi lahko imel pamet. Oče daje tak zgled otrokom! In šc šlahčič povrhu. Ce se to še enkrat zgodi, ne dam kave, pri Bogu, da je ne dam!«
»O jej! Ženska grožnja, dež za žabe!« se je osnielil zamrmrati gospod I^ter.
»Ženska ali ne ženska! Prečastiti je zame tudi otrok,« se je obregnila Katarina. »Ali izvolite bel telovniček in jankico? Le glejte!« In razjarjena je planila kot vihar iz sobe.
Gospod Peter je je bil vendar zadovoljen.
»Ženska je ženska, kot furija,« je mrmral. »Toda bodi kakor hoče, a roka nikakor ni še slaba. Ce bi do kaj takega prišlo, ho, ho!«
Gospod Peter se je v poletnih popoldnevih rad podal za /.upniški vrt, kjer se je vscdel na klopieo pod staro tiso in gledal v svet. Odtod jc videl zlata žitna polja. polna modrih plavic in rdečih inakov.
stvo, odpravi naj se naslov regale in nadomesti z načelom državnega nadzorstva rudnikov.
SESTANEK BOLOVVA Z GIOL1TTIJEM V BENETKAH.
Italijanski ministrski predsednik Gio-litti je obiskal ob 11. uri dopoldne v hotelu »Britania« dne 29. aprila Biilowa. Ob 1. uri je bil Giolitti pri dejeunerju, pri katerem so bili Biilovv, Giolitti in senator Blaserna, beneški prefekt in Giolittijev tajnik Rossi.
ŠKANDAL EULENBURG.
Glede na Eulenburgovo zadevo so uvedli preiskavo, ker sumijo, da so vplivali na izpovedbe priče Ernst iz Starnber-ga. V visokih berolinskih krogih so zelo neprijetno zadeti in jim zadeva ni prijetna. Žele, naj se reši stvar po postavni poti. Državnemu pravdniku Isenbielu so namignili, naj prepusti vso stvar kakemu tovarišu.
SHOD ITALIJANSKIH ŽENA PROTI KRŠČANSKEMU NAUKU.
Na rimskem shodu italijanskih žena itnajo večino pristašinje svobodne ljubezni. Zato so sklenile, naj se odpravi krščanski nauk po ljudskih šolah.
POLJSKA KOLONIZACIJA NA FRANCOSKEM.
G. Doussaint, župan v Oriolles v de-partmanu Charente je poslal poljskemu »Sokolu« v Parizu dopis, v katerem zagotavlja Poljake starega prijateljstva francoskega naroda, zlasti sedaj, ko je na Nemškem sprejet protipoljski razlastitveni predlog. Vabi Poljake, da bi se nastanili v krasnih zapadno-francoskih krajih, kjer se prideluje vino. Tam bodo kakor doma, imeli bodo svoje učitelje in duhovnike. Francozi bi jim šli v vsem na pomoč, tudi pri nabavi posestev.
FRANCOSKI PORAZ V MAROKU.
Dne 24. t. m. je bil boj pri Sar Beri Hammedu. Francozi so bili poraženi in so morali hitro zapustiti okrožje Mdagras. Poraženi Francozi so imeli velike izgube. Mulej Hafidova mehala se boja ni udeležila. Mulej Hafid je zapustil Ašabad in pro>-dira v Fez.
ANGLEŠKI KRALJ OBIŠČE CARJA.
Angleški kralj Edvard, ki je došel 28. t. rti. v Stockholm, se poda prihodnji teden v Rusijo, kjer obišče carja. Kraj sestanka strogo zakrivajo.
ANGLIJA V INDIJI.
Med Angleško in Siamom se je sklenila pogodba, glasom katere se Anglija odreče svojih predpravic v Siamu, zato pa si zagotovi suvereniteto nad obema bližnjima malajskima državama na vzhodni obali.
Dneune nouice.
+ Tržaška volivna reforma. — Spo-razumljenje med večino in manjšino. Včeraj je imela deželnozborska komisija za volivno reformo svojo plenarno sejo, v kateri je prišlo med italijansko večino in slovensko manjšino do sporazuinljenja. Okolica — iz katere se izločijo katastralne občine Škorklja, Kjadin in Cjarbola — dobi 12 mandatov, mestni volivni okraj z gori omenjenimi tremi občinami 68. Volivci v okolici bodo razdeljeni v dva razreda in v tri volivne okraje. Okolica bo v delegaciji zastopana po dveh zastopnikih. Vo-
livci, ki stanujejo v okolici, a imajo podjetja, od katerih plačujejo davek v mestu, bodo volili v mestu, dočim bi po vladnem načrtu odločevalo bivališče. Dosedaj sklenjene spremembe volivnega načrta je vlada odobrila skoraj do cela; in suspenso so ostala le določila o reklamacijskem postopanju, o katerih se pododsek še nadalje pogaja z vlado. Sedaj je takorekoč gotovo, da bo načrt v sporazumljenju med strankami in vlado sprejet. Rešiti je med drugim še določila o razdelitvi mesta po okrajih in o volivni pravici, oziroma o razvrščanju volivcev po razredih..
+ Odkriti škandali. Iz Gorice se nam piše: C. kr. namestništvo v Trstu je dne 8. julija 1907. izdalo sledeči odlok na c. kr. okrajna glavarstva glede razdelitve trt po Primorju za leto 1907. in leto 1908.: »Tarifne cene so 6 K za 1000 reznic (kol-či) do najvišjega števila 4500; 14 K za 1000 korenjakov (bilf) do najvišjega števila 2500. Za gorenje število presegajoče množine je plačati kupna cena 16 K za 1000 kolči in 40 K za 1000 bilf.. Za: vsakih 1000 kolči je plačati 60 vin. za zaboj. Ker je namenjena državna trtna zaloga v prvi vrsti za male posestnike,, oddajajo se ame-rikanske trte po kupni ceni še le po preskrbi malih posestnikov večjim posestnikom«. — Nadalje pravi odlok: »Posebno strogo je paziti na to, da se podelijo trte samo takim prosilcem,, o katerih se Iklrko z največjo gotovostjo trdi, da bodo porabili trte v lastni kmetiji, zato, da se zabra-ni vsaka dobfčkarija s sprejetim materi-jalom. Prosilci smejo prositi le za tiste množine, katere v istini potrebujejo;.in bo naloga strokovnih organov poizvedeti, ali odgovarja prošnja potrebi prosilca.« — Namestništveni odlok torej skrbi z vso resnostjo, da se res pomaga primorskemu kmetu. Županstva so dobila nalog, ravnati se po tem odloku, naloga strokovnih onga-nov pa je bila strogo nadzorovati, da se odlok izvršuje.. Tak strokovni organ je bil potovalni učitelj za kmetijstvo deželi, posl. Jož. Štrekelj. Vkljub temu. pa se je zgodita, da se je samo v komenskem okraju naročilo brez vednosti in naročila na prošnjah vpisanih prosilcev na stotine tlfcočev trt, da so nekatera županstva te trte prevzela in prodala prekupčevalcem; od pre^ kupčevalcev pa so jih oni podtaknjeni prosilci za drag- denar kupovali: Pred; seboj imamo izkaz prosilcev v občini Komen. Iz tega izkaza je razvidno, da so posamezni prekupčevalci z vednostjo županstva naročali in tudi dobili trte po znižani ceni, kar je odločno proti odloku. Še več! Iz izkaza je tudi razvidno, da so dobili trte po znižani ceni ljudje,, ki nlinajOi niti zemljišča. Oddajali so jih prekupcem.. Razvidno je tudi. da so prosili za trte ljudje,, ki izjavljajo« da jih niso ne naročTlii in ne dobili. In kar je najhujše, izkaz nam izkazuje celo več slučajev, ko je županstvo Koimen s podpisom župana Volčiča potrdilo nekaterim prosilcem popolno revščino. Ti prosilci so več tisoč trt dobili zastonj. In tf posestniki izjavljajo s pisanimi: fcjavami,. da niso nikdar nič prosili, in tudi ničesar dobili. Kdo je torej dobil v roke tisoče onih brezplačnih revežem namenjenih trt? To so zanimiva vprašania. Kam je to izginilo in kdo je kriv tega škandala?
4- Kako »znanstvena« je draga brošura VVahrmundova »Ultramontan«, kjer psuje jezuita, vseučiliškega profesorja ino-moškega, P. Foncka, ki ima na polju bibli-ških ved med učenjaki (Harnaek itd.) glas velikega strokovnjaka, dokazujejo sledeče cvetke iz te knjižice: »Moraltčno razbur-
rožnobarvna in bela deteljišča, zelene travnike posejane z množico raznobojnih cvetk, ki so se izpreminjale v solnčnem blesku. Videl je temni gozd, kakor bi bil pod tresočim, prozornim zagrinjalorn zla-to-smaragdove svetlobe in nekje daleč v megli modro nadalile gore; in v bližini je videl veliko jezero, tiho, v vetru lahko valujočo vodno planjavo, ki je bila na bregovih obrasla z močvirskimi rožami in s šelestečim bičjem, da se je svetila mestoma kakor srebrna ploča, mestoma sivo ali sivo-vijoličasto. Po jezeru so plavale divje race, v črnih vrstah, nad njimi so pre-žale čaplje s širokimi perotmi in roji kričečih vivkov, in jezero se je razprostiralo daleč naokrog, globoko v deželo, tiho, sa-njavo, lahko valujoče v vetru.
Vse to je bilo potopljeno kakor v morje svetlobe in je ležalo, neskončno pokojno, razprostrto skoro brezmejno. Zdelo se je, kakor bi bilo zatopljeno v veter in šum travnikov in vode. polno nežne melanholije, tresočega hrepenenja, neke čudovite poljske zamišljenosti in neznanega, nedo-umnega opoja . . .
Gospod Peter je gledal in gledal. Začetkoma je še razločeval žitno polje od travnikov in gozd od vode. Toda polagoma se mu je jel ves ta veliki, raznovrstni svet zlivati, združevati se, dokler se ni združil v skupno, modrikasto bliščobo.
Žitna polja, cvetlice, trave in tihi valčki jezera in čaplje s širokimi belimi krili iu trope kričečih vivkov in prozorni oblaki in jasnomodro nebo, vse to mu je napolnilo oči in inii delalo veliko, jasno in neizmerno sladko svetlobo. Gospodu Petru se je zdelo. kot bi nič več ne videl resničnega sveta, ampak dušo sveta, kot bi bilo vse bolj megla in par, ki jc sprejel zemeljsko barvo, kakor pa zemlja.
In potem so se jele te prikazni, ki jih je zrl bolj s svojo dušo. kakor z očmi, iz-gubljevati in prehajati v slike, porajajoče se iz spomina na nekdanje čase. Potem so vstajale v duši gospoda Petra velikanske morske planjave z belinii jadernicami, in širne puščave: v njej so jele šumeti cedre z Libanona in palme arabskih oaz, začele so se v njej dvigati molčeče piramide in vulkani s krvavordečimi ognjenimi snopi na vrheh; pojavljala so se v njej stobarv-na vzhodna mesta in ono mrtvo zimsko mesto, ki so ga izkopali iz zemlje in trume ljudi in čudovite živali; tvoril sc je v nji neki prijeten kaos, ker ga je potemnjevala dolga preteklost, obvladovala jo je po-zabnost in zamislila se jc. In mnogokrat jc zbudil starčka iz njegove zamišljenosti stoprav od gospodinje namenoma poslani deček, Ignacij Znajda, sedemletna sirota, ki ga je pocukal za sutano.
(Dalje prihodnjič.)
jenje navadnega filistra«, »vzorna kolekcija laži in sumničenj«, »tendenčno jezuitsko skrpucalo«, »ultramontansko pavšalno zakrivljanje«, »inscenirani lov na kaline« štel. To pa zato, ker je Fonck Wahrmunda neusmiljeno raztrgal. Wahr-mund mu pa odgovarja z novimi psovkami. Neki čitatelj je spričo tega označil pisavo VVahrmuuda sledeče-.
»Kikeriki
Der Wahrmund bin i,
Und der Fonck ist, fch bitt,
Nur a dummer Jesuit!«
4 Prvi majnik bo praznovala tudi »Narodna delavska organizacija« v Trstu, ki s tem kaže svojo veliko — moč. Zdi se uam, da se je ta delavska organizacija, ki hoče biti protisocia!notiemokratičnar le blamirala. — Ljubljanski tiskarji so dobili poziv, da lahko vsak praznuje 1. majnik iu da se bo, če bi imel sitnosti,-zanj potegnila tiskarska organizacija..— Ob pol 11. bodo imeli ljubljanski sodrugt shod pri Levu, ob 7. zvečer pa komer z.. Izdali so tudi »majski list«. — Bolj pametni so so-cialni demokratje v 4šir. katerih zaupniki so sklenili, da sc v tem celem industrije!— nem okraju 1. maj ne praznuje.
H- V spomin Zrinjšbega in Franko-pana. Danes obhajajo po vseh krajih, kjer bivajo Hrvati, spomin tragične smrti bana Petra grofa Zrinjškega in kneza Krsta Frankopana. V zagrebškem gledališču predstavljajo o tej priliki Kumičičevo zgodovinsko dramo »Peter Zrfnjski«, v kateri gostuje gospa Sofija Borštnik v korist pokojninskega zaklada hrvatskega gledališča.
+ Iridentovce se igrajo še vedno iz-vestni tržaški krogi.. Preteklo nedeljo so romali v Benetke gledat d'Annunzijevo igro »La Nave«,.po predstavi;pa d'Annun-ziju izročili venec z napisom: »Pesniku Italije begunci grenkega Jadranskega morja«. Tudi pri banketu so d'Annunzio in tržaški gostje izpuščali neslane fraze.. Pripomniti je treba,.da se od oblasti nihče ni banketa udeležil..
+ Za »Slovensko krščansko-soclalno zvezo«! Darovali so: (ia.. Anica Lavrič,. Cerknica. 2 K. - Ga..Draga.Kocjatn.Cerk-nica, 1 K. — G. Ivan Lavrič,.Cerknica, 3 K..
—	G. Andrej Debevc,.Begunje, 1 K.. C. g.. Anton Lavrenčič, Cerknica, 2 K. — G. Janez Lovko, Brezje,.I K..— G. Franc Ro-žanc, Brezje. 1 K. — G. Tomaž Rožanc; Brezje, 1 K..- G. Hribar Anton,. Brezjev I K. — G. Alojzij Bonač, Brezje;. 1 K. — G. Anton Vidmar, Begunje,. 1 K.. — G. Jakob Lovko. Begunje.. I K. — G.. Andrej Šparemblek, Jezero, 1. K..— G.. J. Obreza. Scvšček, 1 K. G.. Janez Popek,. Bezu-Ijak, 1 K. — Skupno 19 K z geslom: Stoj le zvesto na braniku — Saj mi vsi smo Krek s Teboj! — To Ti kličemo vodniku:
—	Nič so vragov se ne boj!
+ Vojaške vesti,. Za majtarja stat imenovana stotnika 27. pešpolkat Oton baron Jordis. pl. Lohausen pri 93.. pešpolku in Alojzij; Velkaverh pri 30. pešpoiku;. Stotnika prvega razreda sta postala stotnika Fr.Laes.sing in AJf>. MolzI. — Stotniki dru-zega, razreda so postali, nadporočniki: Pavel, Vilfan 17..pešpttlka pri 79., Kami!o Rig-hetti 27., Jožef Ran t 17. pešp.. pri 78, in Rudolf Praxtnar«r 27. — Nadponočniki soi postali Evgen Vallon 17.. Viljem Lutizer pL Lindhausen 27'.. Nikolaji Giurovich 17. — Poročniki so postali: Rudolf Kiilar 17., Anton Suchankai 27.. Andrej Klimann 27., EiJ-vard Rzemenovskv pl.Trantenegg 27.,. Josip Arh 7.-— Vojaški kurat prvega razreda je postal Hitbert Rarrt.>-— Prestavljeni so: Podpolkovnik Karol Hiibsch od 2. k 27. pešp., stotnik Karol Krti od 27. k 78., nad-poročnika Nikolaj' Rimrner in Bela pl. Re-gecz Nagy oba pri 27. k 60 pešp. — Za majorja je imenovan stotnik domobranskega polka št. 4 Anton Keller pri dom. p. št. 27. — Za poročnika pri dom. polku 27. je imenovan Rudolf Petrini.
-r Odlikovan arhitekt. Arhitekt gospod Josip Costaperaria v Trstu je bil pri konkurenčnem tekmovanju za zgradbo »Meščanske posojilnice« v Pulju odlikovan z drugo nagrado.
—	Strašna nesreča se je zgodila včeraj ob štirih popoldne v Kranju. V Polla-kovi strojarni jc zagrabil transmisijski pas neprevidnega ISletnega delavca Andreja Črnivca, mu odtrgal roko, dočim je truplo krožilo nekaj časa s pasom vred ter bilo raztrgano na kosce. Ko so ustavili stroj, videlo se je kose človeškega mesa po vseli kotih, glava nesrečnega mladeniča pa je visela pod stropom na nekem jermenu.
—	V kuhinji se je ubila. Dne 26. aprila je Ivana Prcvc v Kranju padla v kuhinji s stola na tla. udarila se na sence ter obležala mrtva.
—	Lloydov arsenal v Trstu menda ločijo od avstro - ogrskega »Lloyda«. V tem slučaju bi ga morala vlada prevzeti v lastno upravo. To bi bilo dobro za
Lloyd«, ki bi lažje posvetil vso svojo skrb plovitbi, ugodno pa tudi za onih 3000 delavcev, ki so zaposleni v arsenalu in sedaj
na milost iu nemilost izročeni negotovosti, da se jih danes ali jutri odpusti. Pod državno upravo bi imeli pričakovati več stalnosti in reda. O vprašanju ločitve se je govorilo v zadnji seji »Lloydove« uprave na Dunaju; ne ve se pa še, kaj poreče k temu vlada. Prej ali slej pa bo moralo priti do ločitve, ker »Lloyd« drugače ne bo mogel izpolnjevati ostalih svojih obveznosti. ki jih je prevzel po pogodbi z vlado.
—	100 semestrov poučuje že na ino-mošketn vseučilišču znani profesor dogmatike Hurter S. J. Jubilant se bo primerno počastil.
—	Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Nekateri podvzetnt in neumorni trgovci s® ustanovili sinoči veliko spedi-cijsko kocnisijorialno družbo »Balkan« s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirate trgovino v slovanskih rokah. To novo podjetje prične delovati že s 1, julijem t. I.
—	Nadvojvoda Fran Salvator v Trstu.
V torek zvečer je prišel iz Lipice v Trst nadvojvoda Fran Salvator ter se fe nastanil v hotelu »de la Ville«. Včeraj zjutraj si je nadvojvoda v spremstvu gospoda namestnika in korctreadmirala Conairde ogledal pristaniščna dela in potem »Stabili-inento tecnico«.
—	Sarajevski podžupan Risfo Besa-rovJČ umrl. 28. t. m. je umrl v Sarajevu podžupan Risto Besarovič po daljšem bo-lehanju vr starosti 58 let. Za časa okupacije je bil član bosanskega vladnega odbora pod Hadši Lojo.
—	Nova postaja južne želeanrice na Verdu;. Poslopje in skladišča te postaje, ki je namenjena za osobni. in tovorni promet, so dogradili in ji& bodo tekom te spomladi izročili svojemu namenu. Vsled ostano-vitve te postaje se je moral, samo po sebi umevno,, razširiti tudi tir tako za vlake kakor dovoz k skladiščem.
—	Član dume v Trstu. Te dni je obiskal ruski; poslanec Jefremov Trst. Ogledal si je med drugim »Narodni tlom« ter se povoljno izrazil o napredovanju Slovanov v Trstu. Rekel! je, da še več članov dume obišče Trst.
—	Poletni voznf red e. kr. avstrijskih državnih železnic — veljaven od 1. maja 1908 — zadobi na vseh progah c. kr. dr-žavne^-železntškega ravnateljstva v Trstu veljavo ob 12. uri ponoči od 30. aprila na 1. ma| t. I. ter prinaša napram sedaj veljavnemu sledeče izpremembe: Proga Jesenice - Trst c. kr. drž. žel. Vozna doba brzovlakov se je vsled njihove pospešitve znatno skrajšala in dospe vlak št. 1 35 minut prej kot sedaj (ob II. uri 20 min. dop.), vlak št. 7 že ob 8. uri zvečer v Trst c. kr., d. ž. Vlak št. 2 odhaja 35 min. (ob 5. uri pop.), vlak št. 8 20 min. (ob 7. uri 45 min., dop.) kasneje iz Trsta c. krt d. ž. Vlak št. 17 se je zapoznil in dospe ob 5>. uri 45 min. zjutraj v Trst c. kr. d. ž. Vlak št.. 18 bo odhajal iz Trsta c. kr.- d. ž., že ob 3.. uri 50 min. pop., bo imel v Gorici d. ž. 84 minut odmora in bo na progi iGori ■ ca - Jesenice 10 min. preje vozil. Vlak št.
20	odhaja iz Trsta c. kr. d. ž. 30 min. kasneje (ob 1 $.. uri ponoči) in je tako povspe-šen, da bo z Jesenic kakor prej odhajal. Vlak št. 43 bo 15 min. prej vozrl,.tako da bo svojemu namenu kot šolarski: vlak bolj odgovarjal.. Proga Herpelje - Kozina -Trst c. k. d. ž. Vlak št. 212 se Je moral radi kasnejšega prihoda vlaka št.. 17 m, Trst c. kr. d. ž. v svrho ohranitve zveze 25 min. kasneje uvrstiti (odhod iz Trsta c., kr. d. ž. ob 5. uri 55 min. zjutraj)« Vlak št., 217 bo radi zveze na vlak st. 316 v Her-pelje-Kozina 21 min. prej vozil (prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 7. uri zvečer), v tem ko se je vlak št. 220 radj naprave nove zveze med postajami aljpskilr železnic in Puljetn v zvezi na brzovluk št.. 7 30 min. zapoznil. Proga Divača-PuH- Brzovlak 301 je moral biti radi naprave nove zveze na vlak št. 7 proge Jesenice - Trst 24 min. kasneje uvrščen (priAod v Pulj ob 11. uri 39 min. ponoči). Pri brzovlaku št. 302 opusti se za sedaj, sprejem potnikov v Podgorju. Vlak št. 313 se je radi zveze na vlak št. 17 proge Jesenice - Trst 17 min. zapoznil (prihod v Pulj ob 10. uri 5 min. dop.). Vlaka št. 316 in 317 sta s,e povspe-šila in vlak št.. 318, ki posreduje novo jutranjo zvezo med Puljetn in Rovinjem, bo nanovo vozil (odhod iz Pulja ob 8. uri min. zjutraj, prihod v Rovinj ob 10. uri 15 min. dop.). Proga Trbiž - Ljubljana. Vlak št. 1715 bo 42 min. preje vozil, vsled česar se bo na Jesenicah zveza na vlak št. 15 bohinjske proge dosegla. Vlak 1722 je v dosego ugodnejše zveze na Jesenicah na vlak št. 1 proge Jesenice - Trst c. kr. d. ž. 52 mirt. zapoznjen (odhod iz Ljubljane j. ž. ob 5. uri 50 min. zjutraj) in bo na progi Ljubljana j. ž. - Jesenice v juniju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija vsak dan, na progi Jesenice - Trbiž le ob nedeljah in praznikih vozil. Vlak št. 1724 se jc v dosego nove zveze na iz Reke prihajajoči Južno-železniški vlak št. 7!S na vlaka št. 1724/8
21	min. kasneje uvrstil (odhod iz Ljubljano
j. ž. ob 9. uri 26 min. dop.). Proga Tržič -Červinjan. Vlak št. 703 bo 54 rnin. pozneje vozil (odhod iz Trsta ob 6. uri 20 rnin. zvečer, odhod iz Tržiča ob 7. uri 16 min. zvečer, prihod v Benetke ob 10. uri 35 min. ponoči.) Vlak št. 714 se je za 43 min. za-poznil in bo dosegel zvezo na nov, iz Benetk prihajajoči italijanski vlak, vsled česar je napravljena nova zveza med Benetkami in Trstom (odhod iz Benetk ob 9. uri 35 min., odhod iz Červinjana ob 12. uri 43 min., prihod v Trst ob 2. uri 16 min. pop.) Na lokalni železnici Gorica - Ajdovščina bo kakor v prošlem poletju ob nedeljah in praznikih vlak št. 858 vozil. Jedilni vozovi bodo počenši s prvim majem vozili pri brzovlakih št. 1, 2, 7 in 8 na črti Jesenice - Trst proge c. kr. d. ž. - St. Vid ob Glini.
—	Za romanje Slovencev v Lurd se je
oglasilo 600 oseb, ki se odpeljejo v Lurd dne 11. rnaja s posebnim vlakom.
—	Smrt vsled pijanosti. Dne 28. t. m.
je pripeljal voznik Leopold Rolih v občinsko bolnišnico v Postojni p. d. Strnado-vega Toneta iz postojnske okolice. Ko je prispel voz do bolnišnice, je bil Strnadov že mrtev. Umrl je vsled težkih poškodb, ki jih je bil menda dobil vsled padca v pijanosti. Pred prepeljavo v bolnišnico je bil položen v sveto olje.
—	Gustav Pire popravlja. — Z Boh. Srednje vasi se nam piše: Gustav Pire — ni mož-beseda. Castito uredništvo »Slovenca« prosim sprejeti na podstavi tiskovnega zakona sledeči popravek »Dnevna novice« priobčene pod gorenjim naslovom v 94. št. »Slovenca«: Jaz sem bil zaradi naznanjenega predavanja v Boh. Srednji vasi že prejšnji dan pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru, a čez noč je zapadlo toliko snega, da mi je bil na velikonočni ponedeljek popoldne ob dveh odpovedan naročeni voz, ki bi me bil peljal k predavanju v Srednjo vas, češ, da konj ne zmore vožnje po za-meteni cesti. Ker sem v torek zjutraj moral biti v Ljubljani in sem se zbog neprestanega sneženja upravičeno bal, da zvečer sploh ne pridem pravočasno k vlaku, sem bil prisiljen poslati osebo v Srednjo vas odpovedati predavanje in sem moral poskrbeti, da sem prišel velikonočni ponedeljek zvečer v Ljubljano. Torej ni res, da nisem bil mož-beseda; res je marveč, da sem bil zaradi napovedanega predavanja velikonočni ponedeljek v Bohinju, a sem bil fizično zadržan priti v Srednjo vas, ravnotako ni res, da sem Srednjeva-ščane sedaj že drugič na ta način potegnil, kajti v 25. letih mojega službovanja je to prvi slučaj, da nisem prišel k napovedanemu in nepreklicanemu predavanju, kar se je pa pripetilo brez moje krivde. — Gustav Pire.
—	Buzet v temi. V veliki hrvatsko slovenski občini Buzet je par Italijanov, ki delajo neprestano zgago, odkar so izgubili občinsko upravo iz svojih rok. Proti vsakemu sklepu občinskega odbora vlagajo rekurze na politično oblast, oziroma na deželni odbor. Rekurirali so tudi proti občinskemu proračunu za leto 1908., glasom katerega bi se med drugim imele pobirati občinske doklade v pokritje stroškov za javno razsvetljavo. Dežel. odbor še do danes ni odobril proračuna. Zato je župan Fran Flego obustavil razsvetljavo mesta, in Buzet je sedaj v temi. Tudi proti tej naredbi županovi so Italijanaši seveda vložili pritožbo. Radovedni smo, kaj po-rečeta na to politična oblast in deželni odbor, kajti župan jc formalno postopal popolnoma pravilno. Ako ni pokritja za luči. mora biti Buzet v temi.
—	Ostrejše varnostne odredbe v Zagrebu. Policijska služba v Zagrebu je po-ojstrena. V stražnici v Petrinjski ulici je bila v torek ves dan konsignirana policija.
—	Skrlatinka v Djakovu se je.začela zelo širiti. Zdravstvena oblast je ukrenila potrebno, da se bolezen omeji.
—	Vlom v železniški urad. V noči od 24. do 25. t. ni. so neznanci vlomili v urad železniške postaje v Varaždinu ter odnesli iz iste železno blagajno, v kateri je bilo 500 kron. Prazno blagajno so drugo jutro našli na cesti.
—	Gregorčičev večer v Novem mestu. Dolenjsko pevsko društvo priredi 2. maja t. I. ob osmi uri zvečer v prostorih »Narodne čitalnice« v Rudolfovem »Gregorčičev večer« s sledečim sporedom: I. O pesniku Simon Gregorčiču. (Govor: g. profesor Majcen). — II. Koncert pod vodstvom g. Ignacija Hladnik-a: I. a) A. Nedved: »Nazaj v planinski raj.« b) H. Volarič: »Ne zveni mi.« c) Dr. Schwab: »Vasovalec.« 2. a) A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko.« b) Adamič: »Pri zibeli.« 3. P. H. Sattner: »O nevihti.« 4. A. For-ster: »Njega 111« . »». F. S. Villiar: »Slovo«. 6. Ig. Hladnik: »Domovini.« Cisti donesek je namenjen Gregorčičevemu spomeniku.
Dijak ustrelil inštruktorja. V Varaždinu je prošli petek učenec prvega gimnazijskega razreda Ivan Poslušni hotel svojemu inštruktorju Dragotinu Winterju,
učencu četrte gimnazije, pokazati svoj revolver. Revolver se je sprožil in kroglja je zadela inštruktarja v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
—	50-letnico drž. poslanca prof. Štur-ina, našega rojaka, so dunajski kršč. soci-alci slovesno praznovali s sijajnim banketom v Gostlovi, prej Hambergerjevi dvorani.
—	Umrla je v Dobrunjah posestnica Katarina Hlebš roj. Pire, stara 67 let. Svetila ji večna luč.
—	Novice iz Amerike. Za pljučnico je umrl Anton Smolič v Jolietu. — V Brid-gefort Ohio je umrl J. Konig, doma iz liun-ča na Kočevskem.
—	Nova »napredna« hranilnica in posojilnica se je ustanovila v Gorenji vasi pri Škofji Loki.
—	Polkovna slavnost. Povodom 25 letnega obstanka tržaškega domačega pešpolka »baron Waldstatten« št. 97. sestavil se je odbor nekdanjih podčastnikov tega polka, kateri misli dne 5. julija tega leta to ustanovitev z veliko vrtno veselico proslaviti. Gospod polkovnik tega pešpolka gosp. grof Stiirkgh prevzel je pokroviteljstvo za to polkovno slavnost. Vsi nekdanji podčastniki, kateri želijo k temu odboru pristopiti, so vljudno naprošeni, da se v Trstu v veteranski pisarni via Gels,i št. 2 v ta namen zglase.
—	Uredništvo »Narodnega Gospodarja« je prevzel tajnik »Zadružne zveze« g. Anton Kralj.
—	Mednarodna razstava psov bo 9. in 10. maja v Inomostu.
—	Premeščen je z Jesenic v Trst pristav državne železnice g. Feliks Bcne-dek.
Štajerske noulce.
š Nasprotno časopisje. Na slovenskem Štajerju je liberalno časopisje, liberalno in nemškutarsko, še vedno vse preveč razširjeno. Za liberalno slovensko časopisje strastno agitirajo učitelji, za nemškutarsko pa se žrtvujejo trgovci in krč-marji. Od katoliške agrarne strani pa se vse premalo stori za lastne časnike. Jasno je tudi, da enkrat na teden izhajajoči »Slovenski Gospodar« ne zadostuje za odbijanje napadov, ki jih izvršujeta štirikrat na teden »Narodni List« in »Domovina«. Čim bolj fanatična postajata ta dva lista, tem bolj je potrebno na naši strani več časopisov.
š Liberalna učiteljska »Zveza« jc na
velikonočni pondeljek pač gromela proti nazadnjaštvu, proti klerikalizmu, le o narodnih zahtevah ne čitamo nič. Usiljevanie nemških šol za slovenske otroke, nastavljanje nemškutarskih moči na najboljša mesta, podeljevanje učiteljskih mest na slovenskih šolah absolventinjam nemškega učiteljišča itd., vse to so eksistenčna vprašanja za spodnještajerske Slovence. Toda liberalni učitelji so modro molčali kot vedno pokorni sluge nemškega vladnega sistema.
š Ljutomer. Našim liberalcem se prikazujejo strahovi. Vidijo v Ljutomeru — izgnane francoske duhovnike in že jim v »Domovini« kažejo pesti. Ne vemo nič o francoskih menihih pri nas, le to vemo z gotovostjo, da bi si ti menihi v tako kratkem času ne nabrali toliko premoženja, kakor zadnja dva slovenska odvetnika. Se razumemo?
š Celje. Ravnanje liberalcev in prvakov v »Nar. svetu« napram »Krneč, zvezi« ni bilo lepo, in zato odgovarjajo liberalni časniki s psovkami. V Narodnem svetu je po pravilih izključeno, sklepati o taktičnem postopanju spodnještajerskih političnih strank. K takemu postopanju spada gotovo tudi snovanje državnozborskih klubov. Vkljub temu je predsednik Narodnega sveta pripustil posvetovanje in sklepanje o tem predmetu. Liberalci in prvaki pa so že vedeli, da se bo posvetovalo o tem predmetu, ker so liberalni in prvaški listi mogli že istočasno o tem poročati. Zastopniki S. K. Z. niso imeli glede glasovanja o predlaganem predmetu nobenih navodil, bili so presenečeni. Vsled takega neodkritega ravnanja od strani lib.-prva-ške večine so bili prisiljeni izstopiti. Sedaj se brani »Nar. svet« sprejeti zastopnike S. K. Z. v svojo sredino, da bi liberalcev in prvakov ne motili pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ko bo Narodni svet prevzel nalogo, da podpira hiravo prva-štvo in gnjili liberalizem.
š Ljutomer. Naš gospod Viktor Kuko-vec, ki je pri zadnjih državnozborskih volitvah tako imenitno propadel, še vedno ne miruje. Po ccli ljutomerski župniji širi neki list, ki nosi naslov »Rdeči Prapor«. Toda ne bo nič. gospod Viktor! Zaman je ves trud. Mi ljutomerski okoličani zelo dobro poznamo vašo ljubezen do revnega ljudstva.
š Posojilnica v Makolah, ena najstarejših naših (začetek leta 1884), je s po-
četkom meseca marca tega leta izstopila iz »Zadružne zveze« v Celju ter prijavila obenem svoj pristop k naši »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Slava naslednicam!
š Gospod dr. Kukovec v Celju in oproda g. Jošt podpisujeta vse odloke, dopise itd. v zadružnih zadevah. Neumljivo nam je, kako to mogoče, da posojilnice, ki so v rokah izključno katoliških mož, morejo vztrajati pod to »komando« ter zanjo plačevati leto za letom prav mastne prispevke.
š Sv. Barbara v Halozah. Po cerkvenem sprevodu na dan sv. Marka so se v Leskovcu stepli fantje od dveh far med seboj ter tri težko ranili po glavi in prsih. Mimoidoči sodnik g. dr. Vacelek iz Ptuja je poklical orožnike, da so aretirali vroče-krvneže in za silo obvezali ranjence. V Leskovcu še ni nobenega izobraževalnega društva, le g. Blodnik naroča od ptujskega kramarja Slaviča po 50 »Štajercev« in povabi od časa do časa ptujskega Linharta na shod. Pa ta ne izobražuje ljudstva, kar se razume samo po sebi.
š Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Ze od 1.3. januarja sem smo čakali na županske volitve v Verjanah. Nasprotniki so sicer vložili pritožbo proti volitvam, -pa so pogoreli, kajti slavna c. kr. namest-nija v Gradcu je potrdila volitve. Izmed 12 odbornikov je 8 odločno naših. Čakali smo, pa smo dočakali. Na belo nedeljo popoldne so možnarji oznanjali — nam veselje, nasprotnikom žalost in pobitost. — Ta dan je bil za župana izvoljen Franc Zemljič, vrli naš somišljenik, proti kateremu so naši nasprotniki začeli strastno gonjo. Človek bi mislil, da so zbesneli, tako so divjali proti njemu. Pa zastonj! Podlegli so vkljub vsem zvijačam prebrisanih (?) glav. Občinska svetovalca sta postala Ignacij Kukovec in Filip Mulec, oba naša pristaša. Živeli vsi zaved.ii Verjanci! Sosedje, posnemajte nas! V edinosti je naša moč!
š Namesto k poroki pred porotnike in v ječo. V noči od 12. na 13. januarja je bilo vlomljeno v celjski okolici v hišo veleposestnika Ježovnika, kateremu je bilo pokradeno razne obleke za 680 K 50 vin. Dne 15. februarja jc srečala gospa Ježov-nik v Celju neko žensko, ki je nosila njej ukradeno jopico. Policija je to žensko takoj prijela. Bila je Terezija Brecl, nevesta Franceta Selles, v katerem so dobili pravega vlomilca. Včeraj je bil Selles obsojen pred celjskimi porotniki na šest let težke ječe.	- —
š Smrtni padec. Pri sv. Urbanu pri Ptuju je padel trgovec s sadjem, Martin Veršič, tako nesrečno, da se je ubil.
š Ženo umoril. Pred celjskim porotnim sodiščem se jc imel zagovarjati radi uboja 71-letni krojač Martin Jermltin iz Prapretnega. Imel je 23 let mlajšo ženo, s katero pa je iz ljubosumnosti slabo ravnal ter ji večkrat grozil, da jo ubije. Zcna jc večkrat vsled surovega moževega ravnanja ušla z doma ter se 30. novembra 1906. stalno s hčerjo preselila od njega. Mož ji jc potem vedno prigovarjal, naj se povrne k njemu. Slednjič je žena pristala v to. A mož je kmalu nato sunil svojo ženo z nožem, da je par dni nato mnrla. Jermana so obsodili v petletno težko in poostreno ječo.
š Vabilo k poljudnemu predavanju, ki
ga priredi »Zgodovinsko društvo« v nedeljo, dne 3. maja 1908, po večernlcah v Ja-renini v gostilni g. Omika. Predmet predavanja: »Zgodovina Jarenine«. Predava g. Gabrijel Majcen. Vstop je prost. Odbor »Zgodovinskega društva«.
š Gospod Benjamin Kunej zapušča Brežice in nastopa službo upravitelja delniške pivovarne v Žalcu.
š Naglotna umrl je v Slovenski Bistrici nemški odvetnik dr. August Reddi. Zadela ga je kap.
š »Štajerc« nabira za »Schulverein« jubilejne znamke. Vzrok več, da se vsak narodnjak naj potrudi, da izgine iz njegovega okraja zadnji iztis tega umazanega in izdajalskega glasila ptujskih kramarjev!
š Umrl je v Petelinjeku blizu Št. Jerneja pri Konjicah filozof g. Fr. Robar.
š V Savinji je utonil, ko se je vračal domov, kmet Jezernik.
š Dva otroka ponesrečila. Iz Ribnice na Štajerskem poročajo: Žagarju Stepiš-niku na steklarni se je sedemletni otrok ožgal tako hudo, da je umrl. Vdovi Tomažič pa sc je deklica strašno opekla, ker se ji je obleka vnela, ter leži v smrtni nevarnosti. Pazite na otroke!
š Jubilejna lipa. Dne 23. aprila jc občinski odbor v Ribnici na Štajerskem postavil pred občinsko hišo jubilejsko lipo. Vložilo se je primerno pismo ter jubilejska krona, katero je daroval vrli občinski predstojnik. Posnemanja vredno delo!
š Nesreča na kolodvoru v Slov. Bistrici. Predvčerajšnjim se je ponesrečil obče priljubljen gospod Josip Muršec, gostilničar na kolodvoru. Hotel se je peljati v vinograd, a nesreča ga je doletela, da
ga je železniški voz zadel, odtrgal z vozom vred od prestrašenega konja in ga parkrat prevrnil. Ranjenec je dobil na glavi in srednjem telesu dve smrtni rani. Najbrže mu je zlomilo tudi par desnih reber, ranilo ledvice in pljuča. Zdravniki so ga preiskali in izjavili, da je malo upanja na ozdravljenje. Priporoča se v molitev!
Ljubljanske noulce.
lj Javna telovadba. Dne 3. maja t. I. priredi telovadni odsek »Slovenske kršč.-socialne zveze« v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« veliko javno telovadbo. Ze lansko leto je v mesecu maju priredil ljubljanski telovadni odsek javno telovadbo v »Unionu«, takrat samo s sodelovanjem šentviškega telovadnega odseka. In to po par mesecih obstoja teh dveh odsekov. Lanska javna telovadba je obrodila sad in danes že obstoja 22 telovadnih odsekov. Mlada telovadna organizacija postaja že vseslovenska! Mlade, čile moči se družijo v tej organizaciji in kar je najbolj upoštevanja vredno, je to, da so te moči tudi disciplinirane. Nobena organizacija se ni širila tako hitro kot ta. Jasno je, da jo stane tudi veliko žrtev. Zato vabimo vse prijatelje in somišljenike, da prihite dne 3. maja v »Union«, kjer se bodo pošteno poživili iri poveselili v krogu mladega našega naraščaja. Dne 3. maja vsi somišljeniki v »Union«!
lj Pevska skušnja »Ljubljane« bo jutri v petek, točno ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih hiše stavbinske družbe »Union«, pritličje na levo. Gg. pevci naj se važne skušnje blagovolijo polnoštevilno udeležiti. Novi pevci dobrodošli!
lj Varijete predstava znane dunajske družbe Gusti Gruber, Gušelbauer s celotnim ensamblom se vrši danes zvečer v vinski kleti hotela »Union«. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ij Nemške majniške govore bo imel v stolnici sloviti dunajski redemptorist P. J. Polifka, izvrsten govornik, ki nam je še v najboljšem spominu iz pretočenega leta, ko je imel v stolnici ciklus postnih konferenc.
lj Nedostojna kritika »Slovenčevih« računov. Dr. Schueitzer nas opozarja na napako, koja se je vrinila v naše sinočno poročilo o obravnavi v zadevi našega upravništva proti Gašperju Bolte. Zadevna denarna kazen, v kojo je bil obsojen g. Bolte, ne zapade na korist S. K. S. Z., kot je prvotno stalo v poročilu, marveč po smislu zakonitih predpisov v korist ubož-nega zaklada ljubljanskega.
Ij Nesreči. Včeraj popoldne jc v Šubi-cevih ulicah poleg muzejske ogiaje padel potnik Julij Schillinger ter zadel z glavo tako močno ob kamen, da je močno ranjen obležal na tleh nezavesten. Na lice mesta došli zdravnik g. dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški mu ie dal prvo pomoč in odredil, da so ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tudi uradnik pri deželnem odboru g. Fran Plikar je sinoči padel na Valvazorjevem trgu in si izvil levo nogo, vsled česar so ga morali tudi prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Vilo Janka Popoviča pri Kolizeju so te dni dozidali do strešnika. Vila je eno-nadstropna.
Nova iznajdba.
Francoski inžiner in fizik Armengaud, ki je delal že več let poizkuse, da bi iznašel daljnogled, imenovan »I elespektro-skop« ali »Telephot«, s katerim bi se videlo v nenavadno velike daljave, izjavlja sedaj, da je že prav blizu svojemu cilju. Pravi, da je svoj aparat že v toliko popolni!, da že lahko trdi, da že ni več daleč čas, ko se bo moglo videti iz Pariza ali Londona, kaj sc godi v Newyorku.
Gospa Toselli
je včeraj zapustila svojega moža Tosellija in je odpotovala s pisateljem Hencourjem v inozemstvo.
Shod gostilničarjev In hotelirjev
se vrši od 14. do 17. septembra v Pragi.
Telefonsko ln brzojavna porotno.
SLOVENSKI KLUB V BOJU ZA PRAVICE KOROŠKIM SLOVENCEM.
Dunaj, 30. aprila. Današnjo sejo državnega zbora je otvoril predsednik dr. NVelsskirchner ob II. uri 20 min. Vloženih je več nujnih predlogov, med njimi je nujni predlog dr. Susteršiča, Grafenauerja, dr. Benkoviča, dr. Fona in tovarišev, ki se glasi: Dne 21. aprila je bila pri okrajnem sodišču v Celovcu sodnijska obravnava, pri kateri sta za obe slovenski stranki posredovala slovenska odvetnika, ki sta se naravno hotela posluževati slovenskega jezika. Svojevoljnosti sodnika se je zlju-bilo določiti, da se morata oba odvetnika posluževati samo nemškega jezika. Ko sta
odvetnika dalje govorila slovenski, odvzel jima je sodnik besedo in razglasil sklep, da se razprava preloži na nedoločen čas, k prihodnji obravnavi pa se povabita stranki osebno ter se bo razpravljalo ž njima brez odvetnikov. To je sodnik mešanega celovškega sodnijskega okraja, v katerem prebiva 13.000 Slovencev. Take samovoljnosti slovenski narod nc more mirno sprejeti in je zato pripravljen k najskrajnejšemu odporu. Nujni predlog predlaga: Vlada sc poziva, z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, izvršiti remeduro in tako varovati po zakonu zajamčeno enakopravnost slovenskega naroda. Ko se čita dr. Šusteršič-Cirafenauerjev nujni predlog, zakliče nemško-radikalni poslanec Stransky: Došle vloge naj se čitajo dobesedno! Predsednik: »Pri interpelacijah bom ugodil Vaši želji!« Nato zapisnikarji prično dobesedno citati vložene itn terpelacije. Interpelacija dr. Šusteršiča, Grafenauerla in tovarišev v zadevi koroških sodišč ima isto utemeljevanje kakor nujni predlog ter vprašuje justičnega ministra, ako hoče takoj nastopiti proti samovoljnosti celovškega sodnika in takoj napraviti remeduro.
NEMŠKI NUJNI PREDLOGI.
Dunaj, 30. aprila. Nemške stranke so vložile nujni predlog v zadevi dogodkov pri nadsodišču v Pragi in poštni direkciji na Češkem. Nemški krščanski socialci so sklenili, da bodo solidarni z nemškimi strankami.
NEMŠKI POSLANCI PSOVALI MINISTRE.
Dunaj, 30. aprila. Nemškoradikalni poslanci so sprejeli v današnji seji državnega zbora trgovinskega in justičnega ministra s »Pfui!«-klici. Klein, Bienerth, Georgi in Derschatta so odgovarjali na različne interpelacije. Seja sc je ob pol 2. uri zaključila. Prihodnja seja v ponedeljek.
INTERPELACIJA POSLANCA HRIBARJA.
Dunaj, 30. aprila. V današnji seji državnega zbora je interpeliral Ivan Hribar v zadevi pretepa Stanger-Mahr-Stritar.
SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA.
Dunaj, 30. aprila. Današnja konferenca skupnih ministrov ni dovedla do nobenih rezultatov.
TORK UMRL.
Praga, 30. aprila. Bivši državni poslanec Schonererjeve stranke Tiirk je umrl.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 30. aprila. V današnji seji je utemeljeval poslanec Manigu svoj predlog, naj se predsednika radi tega, kako razlaga poslovnik, obtoži.
OBČINSKE VOLITVE V PIRANU.
Trst, ,30. aprila. Ker se včerajšnjih občinskih volitev za drugi razred v Piranu krščansko-socialna stranka ni udeležila, zmagal je liberalno - socialnodemokraški blok. Med izvoljenimi sta dva socialista.
ŠTRAJK NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU.
Zagreb, 30. aprila. Na včerajšnjem shodu so sklenili dijaki, da prično z rezi-stenco na univerzi in da prestane toliko časa delovanje vseučilišča, da se sramota in ponižanje vseučilišča po Rauchu popolnoma opere. Pred stanovanjem profesorja Šurmina so dijaki napravili veliko ovacijo. Na vseučilišču so dijaki sneli vse plošče akademiških klubov, ki so se nahajale v vestibulu. Generalni štrajk na vseučilišču se je že pričel. Izbran je odbor akademikov, iz vsake stranke po štiri, ki zbira darove za one siromašne akademike, ki se bodo morali učiti na zunanjih vseučiliščih.
Zagreb, 30. aprila. Rektor vseučilišča dr. Milivoj Murovič je podal vladi svojo demisijo.
Zagreb, 30. aprila. V nedeljo bo tu ve-likansk shod vseh strank, ki bo protestiral proti umirovljenju profesorja Šurmina.
Zagreb, .30. aprila. Na včerajšnjem dijaškem shodu se jc dijakom, ki so sklenili definitivno generalni štrajk, naznanilo, da akademiški senat o umirovljenju profesorja Šurmina ni še ničesar sklepal in da naj zato mirno počakajo, kaj se zgodi.
ZAROTA RUSINOV?
Lvov, 30. aprila. Državno pravdništvo je zaplenilo deset rusinskih dnevnikov, ki
ŽITNE CENE
Budimpešta 30. aprile.
Pšenica za maj..... .
Pšenica za oktober.....
Rž za okt.........
Koruza za maj.......
Oves za okt........
Efektiv: 5 višje
Cu tpa-lOTUja
Stanje baroni otra r mm
Tempo-rotor.
po Colcijn
Vdlrurt
Nebo
9. »več.
7. fjutr
Si. pop
73h 0 8 9
38-4 38 7
69 166
sr. szah. I dež
lis
■fs»
sl. svzh.
megla pol obl.
Srodnja v-CeiraiSnta temp. 11-74, norre 118'
so proslavljali atentat na Potockega ter je obtožilo odgovorne urednike.
SRBSKI DEMENTI.
Belgrad, 30. aprila. Tukajšnji krogi dementirajo vest, da obstoji v Sandžaku srbska zarota proti avstrijski železnici. Zapori srbskih popov in učiteljev so v I zvezi s cerkvenošolskim sporom in turško ! vlado. Izključeno je, da bi se od srbske strani delale zgradbi nove železnice ovire.
BOLGARSKO SOBRANJE RAZPU-ŠČENO.
Sofija, 30. aprila. Danes je izšel ukaz, ki razpušča sobranje in določa nove volitve na dan 7. junija.
PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE NE BO V PETERBURG.
Peterburg, 30. aprila. Listi trdijo, da tu o obisku predsednika francoske republike ni nič znanega.
IZBRUH ETNE.
Katania, 30. aprila. Temperatura je silno padla. Vrh Etne je pokrit s snegom. Iz vulkana se dviga dim, opetovane eksplozije mečejo iz žrela kamenje. Prebivalstvo jc silno prestrašeno. Dež pepela napravlja na poljih silno škodo. V raznih krajih so čutili močne potresne sunke. Včeraj ob pol II. uri je iz centralnega kraterja bila velikanska erupcija, ob pol 1. uri se je izbruh ponavljal.
Katania, .30. aprila. Observatorij na j Etni javlja: Erupcija se vrši iz treh leta j 185,3 nastalih žrel. Iz gorenjega oddelka se j dviga dim, iz obeh drugih prodira lava. Erupcija je silna.
1155
9-84 855 650 663
Meteorologično poročila.
Višina n. morjem 306'2m, srednji irafini tlak 736 0 mu
6-3
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu so se predložili za pretečeno 69. poslovno leto računski zaključki, vršil se je 25. t. m. Iz poslovnega poročila za I. 1907 povzamemo sledeče bistvene podatke:
Voddelku zavarovanja na življenje bilo je vloženih 11.735 ponudb za K 73,077.214'— zavarovane glavnice, a polic za glavnico K 64,691.854 —, za K 7,782.636-— več kakor prejšnje leto, izdanih. Stanje 31. decembra 1907 znašalo je okroglih 392 milijonov kron zavarovane glavnice in K 1,286 038'— zavarovanih letnih rent. Cisti prirastek glavnice znašal je K 34,104.044'—. Pre-mijskih prejemkov je bilo K 17,603.179; izplačila za smrtne slučaje, potem za slučaje doživetja in rente zahtevala so skupaj K 8,036.236--. Pomožnej premijskej rezervi za znižanje obrestne mere nakazalo se je K 300.000* — . Premijske rezerve življenjskega oddelka znašale so koncem leta K 107,658.805-— in, po odbitku deleža pozavarovancev, K 99,382.636 —. Na račun družbe
pride čistega rezervnega prirastka K 9,047 483--.
V požarnem zavarovanju
znašali so prem i j s k i prejemki K 24,507.249 —, t. j. za K 1,530.621 — več kot I. 1906. — Premijski prejemki za prevožno zavarovanje znašali so K 2,136.688 —, in za zavarovanje proti tatinskemu vlcmu K 407.376-—. Za pozavaro-vanje potrebovalo se je v teh treh oddelkih K 11,957.027 —. dočim so zahtevala plačila za škode skupaj K 18,139.787'— in, odštevši pozava-rovanje, K 9,640.606. Premijske rezerve znašajo skupaj K 16,606 043—, odštevši pozavarovanje K 9,284.607-—.
Od po dotaciji premijskih in škodnih rezerv ostalega čistega dobička sklenil je občni zbor porabiti na predlog ravnateljstva K. IOO.OOO-— za zvišanje razpoložne rezerve bilance A na K 1,000 000-—, in K 200.000'— za zvišanje raz-položne rezerve bilance B na K 1,500.000 —. Dividenda se je po K 250'— na delnico določila.
Družbine rezerve znašajo 31. decembra 1907 — ne glede na rezerve za viseče škode skupaj čistih K 3,258.595--, — nad 119 milijonov kron in sicer: Premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 108,167.243 —; rezerve za kurzne menjave (po odpisu zdatne leta 1907 nastale knjižbene kurzne zgube) K 1,878 952-—; dobične rezerve K 9,400.000 —. Premoženje vpokoj-ninske blagajne, hranilnice in preskrbninske blagajne družbenih uslužbencev znaša skupaj K 2,285.139-—. 1052 1-1
Glavni zastop za Kranjsko
c. kr. priv.
Rianione Adriatica di Sicurta v Trsta
pri tvrdki
.J. PERDAN v Ljubljani.
Cesarja Jožefa trg št. 11.
Stara, dobro vpeljana
1046 2-2
špecerijska trgovinaS"1-;
v Ljubljani se proda takoj pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe: .Špecerijska trgovina št. 2", poste restante Ljubljana.
V Spodnji Zadobrovi št. 3 pri
Ljubljani je iz proste roke naprodaj lepo
posestvo «
v obsegu nad 50 oralov, namreč iz njiv, travnikov in gozdov, z govejo živino in dvema konjema ter večje število prašičev in vso gospodarsko pritiklino, kakor vozovi itd., vse v prav dobrem stanju. Polje je vse ob-sejano in obdelano. Krme se pridela, da se je lahko vsako leto za nad 200 gld. proda ob košnji. Za zdravo pitno vodo sta dva vodnjaka na razpolago, eden celo v hlevu.
Sanatogen
(Vsaka beseda velja 2 vin.)
Službe iščejo: J
Občinski talnih. Vpokojen nadučitelj želi službo ob£. tajnika pri kakem županstvu S. L. S. blizu Ljubljane.
III
Proste službe:
lil
V večjo trgovino na deželi sprejme se učenec kateri se je že ve£ časa v kaki trgovini učil. Naslov pove upravništvo. KroJaSieja pomočnika sprejme Ivan Slana, kroj. mojster, Vrhovčeve ul. 11.
Od nad 5U00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 86 6—2
: jači telo krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj BauerS Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1.
Pozor, kmetice in dekleta S
__V moji lekarniški praksi;.
katero izvršujem že čez. 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—♦
!1L
Proda se
Dobro ohranjen glasovlr. Cena primerna. Ponudbe z naslovom na upravo lista.
}|| Stanovanja:
ISČe se Stanovanje v sredini mesta z eno ali dvema sobama ter kuhinjo. Ponudbe na upravo tega lista.
Stanovanje s hrano, poseben vhod v sobo, išče samski uradnik, Ponudbe sprejema uprava na naslov „X. Y •
U sv. Rešnie Telo!
Laudes Eucharisticae
za 4 mešane glase zložil
Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. 1027 3_2
Prodaja Kat. bakrarna v Ljabljani. Cena I K.
t
Prostovoljna dražba.
4. maja t. j. v pondeljek se bo prodajalo na prostovoljni dražbi
6 pitanih volov, 2 kravi, fl juaiioa,
vse gospodarsko orodje vozovi, koleseljni, kočije i. t. d. na ,,PoSti" v Bercah 1044	pri Grosupljem. Vabi se k obilni udeležbi.	3-1
Podružnica
i v	i
glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani,
priporoča
Stritarjeve ulice štev. 2
žrebanje glavni dobitek
promese na 3% zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5 50	5. maja
3% zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5—	15. maja
4% ogr. hipotečne srečke .... po K 4-—	15. maja
ogr. premijske srefrke cele po K 12'—, pol. po K 7.—	15. maja
ii ii ii
n n ii
ii ii ii
60.000*— 90.000'— 70.000— 200.000*—
i o a
» w Celovom« *
I tt«j:«>rwni fencS m t > » »' ^SMMiOO, i r t
Državni zbor.
Gosposka zbornica.
Dne 29. t. ni. dopoldne je razpravljala gosposkozbornična komisija o postavi glede na delavsko ministrstvo. Udeležili so se seje ministrski predsednik, naučni, poljedelski minister in minister Gessmann. Zelo so nasprotovali ločitvi obrtnega šolstva od naučnega ministrstva. Grof La-tour je odločno nastopil proti ločitvi in se skliceval na svoje izkušnje ob času, ko je bil sam naučni minister.
Braitibeni odsek
je razpravljal v včerajšnji seji o preskrbi moštva, ki postane v vojaški službi za delo nesposobno. Minister deželne brambe Georgi izjavlja, da samoobsebi umevno srčno želi, da se izboljša stanje invalidov in penzionistov. Toplo hoče podpirati in pospeševati vsako postavodajalno akcijo. Da pa to ne ostane zgoli obljuba, dokazuje dejstvo, ker je predložilo ministrstvo v najkrajšem času zakonski načrt o preskrbi rodbinam rezervnikov. Sekčni načelnik Reuter je pojasnil, da je predložilo vojno ministrstvo obema vladama nov zakonski načrt o preskrbi vojakov. O postavi se bo pa moralo razpravljati v zvezi s splošnim invaliditetnim zavarovanjem. Vlada se hoče držati sledečih načel: Če se bo šlo za rente povzročene po nezgodah, se bodo določile ne glede na dobo aktivne službe po omejitvi zaslužka v civilnem stanu vojaka. Ozirati sc nameravajo tudi na ponesrečence ascendente, brate in sestre ter na njegove nezakonske otroke. Izvolili so končno pododbor petorice, ki izdelaj zakonski načrt glede na preskrbo onih vojakov in njihovih rodbin, ki postanejo nesposobni za zaslužek v aktivni vojaški službi. Nadalje je obveljal Schuhmeierjev predlog, naj izdela vlada zakonski načrt o preskrbi onih vojakov in njihovih rodbin, ki ponesrečijo v vojaški službi.
Stranke.
Zaradi zmedenega položaja je nastala za vlado nevarnost, da nc dobi dvetretjin-ske večine za Kolouratov predlog o povišanju števila vojaških novincev za deželno brambo. Grof Kolovvrat je hotel, naj se razpravlja pozneje o njegovem nujnem predlogu, a predsednik Weiskirclmer je odločno izjavil, da tega "ne pripusti. Nujni predlog naj se umakne ali naj se razpravlja o njem. Zato pride Kolo\vratov nujni predlog na vrsto že v ponedeljek. V sedanjem položaju pa ni gotovo, če dobi dve-tretjinsko večino. ^Proti bodo namreč glasovali socialni demokrati, Rusini in nem-ško-češki poslanci, če se zadnje preporne zadeve ne rešijo v njihovem smislu. Socialni demokrati so imeli sejo, v kateri so razpravljali o Koknvratovem nujnem predlogu. Splošno so grajali, ker ima zbornica samo priliko, da se peča edinole z državnimi potrebščinami iu ne tudi z važnimi socialno politiškimi zadevami. Vložiti nameravajo interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj vlada pojasni, kaj da je s pripravami za starostno in invalidno zavarovanje. Nadalje bodo predlagali, naj se uvede osemurni delavnik. Pernerstorfer predlaga, danes, naj se 1. majnika ne vrši zbornična seja. Seja parlamentarne komisije » Češkega kluba« je bila jako mirna. Klub ostane skupaj. Lojalno so končaji spor, ki se je vnel v časopisju med Praškom in Pacakom. Pacak jc disgustiran in čaka na ugoden trenutek, da odstopi. V seji »Poljskega kola« se je spominjal načelnik umorjenega Potockega. Na to so razpravljali o položaju v Galiciji. Med rapravo je prišel k seji novi gališki namestnik, dr. Bobrzinski, ki se je poslovil v daljšem govoru od »Poljskega kola«.
Peschka ne odstopi.
Nemški narodni politiki izjavljajo, da spada med politiške bajke »Venkovovo« poročilo, da odstopi zdaj minister Peschka. Odstopiti sme Ic sporazumno z ostalimi nemškimi ministri,z načelniki nemških strank, z odborom devetorice in z načelni-štvoni krščansko - socialne stranke. Dasi je položaj kritičen, ni nikakega povoda, da odstopi Peschka, dokler ne bodo rešene nemške pritožbe, o katerih upajo, da sc rešijo ugodno za Nemce.
Interpelacija gosposkozbornične desnice o VVahrmundu.
Da svobodomisiecem interpelacija gosposkozbornične desnice glede na Wahrmundovo zadevo ni všeč, jc umevno. »Nemško narodna korespondenca« trdi, da hoče desnica onemogočiti poizkus, da se združijo v poslanski zbornici nemške stranke. Onemogočiti hočejo, da ostanejo v vladi ministri različnih nemških strank. Dozdaj se je izjalovil vsak poizkus, da priklopijo del Nemcev slovanskemu obroču. Zdaj sodijo v gospodarsko-zbomični desnici, da so dobili prvo sred-
stvo, da razbijejo nemško skupnost v zbornici. Če se zadeva še bolj poostri, bodo nemške svobodomiselne stranke prisiljene, da odpokličejo svoje ministre. Vladanje proti Nemcem se je pa dozdaj še vedno izjalovilo kljub vsem poizkusom o ustanovitvi slovansko-fevdalnega obroča. »Nar. Listy« sodijo, da ima interpelacija političen pomen. »N. F. P.« sodi, da je udaril grof Thun s svojo interpelacijo po Becku in ne po Wahrmundu. Vladi prijazni krogi izjavljajo, da jih je presenetila odločnost interpelacije. Vlada hoče ustanoviti na inomoškem vseučilišču še drugo stolico cerkvenega prava. VVahrmunda pa ne more odstaviti, ker bi šle v opozicijo stranke na levi in radikalni Čehi. Obsojajo, ker grozi nekdanji ministrski predsednik in ž njim pet ali šest nekdanjih ministrov, da odklonijo proračun, če se ne ustreže v zadevi \Vahniiund. Neki konservativni politik pa izjavlja: Desnica je odločno pokazala, naj vlada da zadoščenje za po VVahrniundu povzročeno zasramo-vanje. Stranka je storila Ie svojo dolžnost. Avstrija je katoliška država in s tem naj končno računajo tudi na naših vseučiliščih. Svoboda zasramovanja se ne sme več trpeti. Desnica jc storila svojo dolžnost proti cerkvi in državi, ko je odločno zahtevala, naj se VVahrmund odstrani. Od vlade je odvisno, kakšno stališče zavzame nasproti njej gosposkozbornična desnica, ki ni navajena, da govori skozi okno in demonstrira, marveč izpremeni svoja načela in besede v dejanja.
Beckov iezikovni zakonski načrt.
Beck še ni naznanil strankam vsebine svojega jezikovnega zakonskega načrta, Konference se prično šele danes. Dr. Clii-ari Becku ni zakrival, da smatrajo Nemci položaj kot zelo težaven.
Nemška devetorica o položaju.
V navzočnosti ministrov Derschatte. Marcheta in Peschke je zboroval odbor nemške devetorice. Minister Peschka je poročal o svoji interpelaciji pri Becku, trgovinskem in justičnem ministru in zastopal stališče, da zahtevajo nemške stranke status quo ante, kar je predpogoj za premirje med Čehi in Nemci. Glede na dogod-i ke pri sodiščih na Češkem in na postopa-i nje podpredsednika praškega višjega deželnega sodišča sta obljubila Beck in Klein remeduro. Alarmirala se je tudi zadeva o poštnih ambulancah. Nemci morajo počakati, kako nastopi vlada glede jezikovnega vprašanja pri sodiščih. Seja jo trajala do pozne noči. O seji so izdali obširno interpelacijo in glede na narodne pritožbe in spore nujni predlog. Splošno se jc naglašala potreba jezikovne postave. Navzoči ministri so obetali, da hočejo nastopiti z vsem vplivom za zahteve. Nagla-šali so tudi, da morajo vse nemške stranke nastopati skupno glede na narodna vprašanja. Z ozirom na interpelacijo o VVahrmundovi zadevi po gosposkozbor-nični desnici, zahtevajo, da se drži vlada izjave naučnega ministra. Devetorica sodi, da ie desnica vporabila zadevo za napad na Bcckovo vlado. V torek jc napovedano zborovanje vseh poslancev nemških svobodomiselnih strank. Devetorici je pisal dr. Lueger, da se strinja krščansko-social-na stranka v vseh narodnih vprašanjih z Nemci. Nemški ministri so izjavili, da je položaj težaven in da ni izključen izstop nemških ministrov iz vlade.
Shod Kranjskih mestirleu.
Ljubljana, 29. aprila.
Na shodu kranjskih mesarjev je navzočih do 180 mesarjev s celega Kranjskega. Shod otvori načelnik ljubljanske mesarske zadruge g. Kozak, ki pozdravi udeležence, posebno zastopnike raznih ljubljanskih oblasti. Na predlog predsednika ljubi j. mesarske zadruge g. Jožefa Kozaka je izvoljen za predsednika g. Zener iz Krškega, za podpredsednika gg. Hafner iz Škofje Loke in Podboj iz Ribnice, za zapisnikarja pa gg. Bučar iz Kostanjevice in Černe iz Ljubljane. Predsednik Zener se zahvali za zaupanje. Naglaša, da so padle kože za eno tretjino od I K 20 h na 80 h. Mesar je že od leta 1864.
Nato govori župan Hribar sledeče: Iz povabila na shod in iz govora načclniko-vega sem izprevidel. da ste se zbrali na važno zborovanje. Ker zborujete v mestni dvorani in v središču Kranjske kot zastopniki mesarske obrti iz vse dežele, čutil sem dolžnost, da vas iskreno pozdravim. Vi imate dandanes težko stališče; na eni strani pritiskajo na vas agrarci, ki hočejo vedno dražje unovčiti svojo živino, na drugi pa konsumentje, ki hočejo čedalje ceneje meso. Na sredi med obema pa je mesar, ki ta pritisk od dveh strani jako težko čuti. Izravnati ta dva nasprotna interesa je te-
žavno. vendar upam, da boste izkušali priti tako daleč, da izravnate ti dve nasprotji. Vi se morate pred vsem upreti izkoriščanju mesarskega stanu od strani fa-brikantov, od strani usnjarskega trusta. Ce boste prodajali kože in loj za višje cene, potem postane meso cenejše. Vidim, da ste na pravem potu in želim vašemu posvetovanju najboljši uspeh. Upam pa, da ne bo ostalo samo pri tem, ampak da se boste po inicijativi g. Blodiga bavili tudi s svojo stanovsko organizacijo. Moja želja je. da ustvarite, kar bo mesarskemu stanu v čast in da pri tem spravite v sklad dvoje nasprotujočih si interesov, o katerih sem govoril. Glejte, da poskrbite za svoje interese in da pri tem ne pritiskate preveč konsuinentov. Z organizacijo, s složnim postopanjem se vam to posreči. Bog po-mozi vašemu današnjemu delovanju. (Zi-vio-ldiei.)
Načelnik Kozak se zahvaljuje županu ter ga prosi, da bi tudi on podpiral mesarje, ter da bi jim dal za loj in kože prostora v klavnici.
Zupan omenja, da na to željo ne more končno odgovoriti, ker je to vprašanje, ki spada v občinski svet, o katerem upa, da bo šel zvezi mesarskih zadrug v deželi na roko, kakor je bil vedno za pospeševanje opravičenih teženj mesarjev. Stališče županovo je težavno, ker mora ščititi ne le koristi mesarjev, marveč tudi konsuinentov. Župan le želi, da najdejo zborovalci pravo pot, da bodo koristili sebi in ne škodovali konsumentom. Končno izjavi, da bo moral radi službenih dolžnosti zapustiti posvetovanje pred zaključkom.
Občinski svetnik Kozak poroča nato sledeče:
Moj namen je, da naslikam v kratkem pomen današnjega zborovanja. Vsi naj bi se zedinili in organizirali v skupno moč in se oprijeli misli, ki jo imajo vpeljana danes že vsa večja mesta v državi, da namreč sami skupno prodajo surovine, t. j. kože in loj. Kapital je zadal mesarjem velik udarec, ker je cena kož tako padla, a tako kakor na Kranjskem pa nikjer. (Žalostno! Samo Pollak!) Zato je pričela zadruga misliti, kako in kaj naj ukrene, da se izboljša položaj vseh mesarjev. Po vsestranskem premisleku in prevdarku smo sklenili, da sc organiziramo. Dobro veste, kako v zadnjem času vse, kar leze in gre, napada ubogo mesarsko obrt. Časopisi kar tekmujejo, kdo bo več napisal čez te oderuhe. (Res je! Škandal!) Če je upravičeno, jim je vse eno. Sklicujejo se enkete na Dunaj. Ministrstvo povprašuje na vse mogoče načine po vzrokih draginje. Končno pa pridejo do zaključka, da je draginje kriv le srečni mesar, ki si dela kapital, kajti drugo ima vse zastonj. Temu pa ni tako. Kdor ic količkaj zdravo misli, mora priznati, da je danes z našim obrtom popolnoma drugače, kakor si to predstavljajo razni krogi. Plačujemo velikanske davke. Cena živini je padla. A le za kratek čas. Danes leze zopet po stari lestvi. Znižale so se cene mesu, a cenc kož so padle nič manj kakor za 40 h pri kilogramu. Loj nima skoraj nobene veljave več pri tistih 48 h pri kilogramu. Nasprotno pa se davki posebno pri nas mesarjih rapidno množe. Za polovico so se podražile zadnji čas delavne moči. Obstoja torej draginja tudi za nas, ne samo za nekatere kroge. Čuti se morata vedno dva zvona, da se lahko sodi nepristransko.
Zadruga mesarjev v Ljubljani namerava ustanoviti lastno družbo, da bo ona jemala iz cele dežele od vseh, t. j. od onih, ki bodo k nji pristopili, sirovine, t. j. kože in loj, ker je za prvi predmet že zagotovljen odjemalec, ni treba nikomur dvomiti, da bi bilo to neizpeljivo. Zato je nujno potrebno, da delujemo vsi skupno, ker sama Ljubljana kot taka ima preveč težkih kož, zato je potrebno, da deželani, ki imate več mešanega blaga, pripomorete, da kar najdražje mogoče prodajamo v celoti. Sedanji gospodarski položaj nas teži vse. Da se nam nc bo vedno očitalo, da se ne ganemo sami in da ne storimo ničesar v korist svojih odjemalcev, smo pripravljeni, da opomoremo takim perečim vprašanjem. Dana vam je danes prilika, da se izkažete kot pošteni obrtniki in pomagate zadrugi do zapričetega dela. Kratek moj poziv k zadružnemu delovanju upam, da najde popolni odmev.
G. Klemene iz Ljubljane govori o potrebi organizacije in želi, naj se izvoli odsek. ki bo skrbel za organizacijo mesarjev. Priporoča prodajalne zadruge. Dunajski tovariši, na čelu načelnik Hiitter, bodo šli s svetom nam na roke. Nato pravi: Zaslužni naš poslanec g. Povše jc v parlamentu letos izpovedal, da je vsak par volov za 50 K cenejši. Je mislil znabiti 50 K. a pozabil je povdarjati. da so kože ravno tako padle za 50 K. Odsek bo izposloval strokovna predavanja od dežele, razstave sploh vendar enkrat kaj druzega, kakor
vse za kmeta. Njihova kmečka zveza kot taka uspeva. Tu vidite, kaj so napravili kmečki poslanci po organizaciji. Nadalje mora iztirjati zadruga star dolg pri ljubljanski občini glede na naše najvitalnejše pravice in postulate, pri dežel, upravi isto-tako. Kontrolirati se morajo prekupci. V samih davkih se ne izpoznamo. Neki mojster vstane in pravi: Pri nas smo imeli zadrugo, pa smo jo razdrli. Vi jo pa imejte, če hočete plačevati, se pokrije, zapusti dvorano iu loputne vrata za seboj.
Nato uči brivski mojster Franchetti mesarske mojstre, kako naj prodajajo kože in ustanavljajo zadruge. — Bučar iz Kostanjevice se zahvaljuje, ker je bil izvoljen za podpredsednika.
Dr. Blodig priporoča, naj se izvoli pri-pravljavni odbor za ustanovitev zadrug.
—	Bučar predlaga, naj se pooblasti načel-ništvo ljubljanske zadruge, da izvede stanovsko organizacijo mesarjev. — Kozak: Zadruga je že stopila v dogovor glede na oddajo kož s firmo, ki ni v ka.-telu. Predlagam, naj se vsak obveže v osmih dneh pismeno pri zadrugi, da bo oddajal kože tvrdki, ki mu jo priporoči zadruga. Firma je tukaj, ki jo bomo podpirali. Zdaj ne zaslužimo pri prodaji kož. Pustimo takega človeka pri miru, jaz ga ne bom imenoval.
—	Franchetti zopet uči mesarje, naj ustanove pridobitno zadrugo. — Kozak: Do-tični gospod bi rad izvedel, koliko vas bo, ki boste prodajali kože njemu. Gre se za vse, ne samo za kože govedi, gre se tudi za prašičje in ovčje kože. — Dr. Blodig pojasnjuje pomen zadrug. — G. Hafner M. priporoča, naj se ustanovi v Ljubljani osrednja zadruga, ki imej podružnice po deželi. — Dr. Blodig: To naj obvelja: Lokalne zadruge po deželi, v Ljubljani pa osrednja zadruga. — Kovač iz Starega trga prečita »Domoljubov« uvodnik, ki trdi, da ima mesar pri volu dobička 140 kron. Če se to dokaže, da rad 2000 kron. — G. VVindišer iz Novega inesta pravi: Če bi se pri enem volu profitiralo 50 gld., bi se mi vozili v pozlačenih kočijah, ne pa v vozičkih. — Klemene pravi, da je mož, ki ga priporoča zadruga, tu na trgu izven kartela. Mi bomo na boljšem, če mu prodajamo kože. — Končno, predno zaključi gospod Kozak shod, pravi, da sc mora nastopiti proti neopravičenemu podraženju kož. Povsod so kože drage, samo pri nas ne.
—	Predsednik nato zaključi shod, nakar se še zahvali g. Hafner iz Škofje Loke ljubljanski zadrugi, ker je sklicala shod.
^•noe,s.užeboseJ±Ll krojaški pomočnik
za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah, Gor. 1011 8-5
M
Skladbe Ivana Ocvirk:
za orgije ali liartno-. K 3--.
1.	Pred in poigre
nij. Cena.......
2.	Petero masnih pesmi ::
za mešan zbor. Cena partituri in 4 glasovom ........K 1-50.
3.	Sestero velikonočnih
«ao«! za mešan zbor. Cena parti-P C Mili turi in 4 glasovom K 1"50.
4.	Deset napevov k blago-
jrncfnim 6 za mešani in 4 za moški gUMUVU zbor. Cena . . K
(svetne) pesmi za mešane in moške ... K 2--.
Dobivajo se v Kat. bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Sinju
i S
5. »Nageljni",
glasove. Cena . .
Podpisani se najvljudnejše priporoča prečasiiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom j a i3delovanje	803 10-8
jiovih. altarjev 0
kipov iz lesa f^a^or {udi iz l^amna in marmor• cementa
kakor iudi vso popravo starih altarjev in sploh vsega, kar Spada v kiparsko obrt.
Josip Grošelj, kipar
v belcih pri Škofji toki.
Dvovprežna, elegantna
kočija
vsake vrste
koqjskih oprav
proda po ugodni ceni J. K R A L J v Železnikih.	1005 3-2
Zahtevajte zastonj »
franka mo| veliki, boeato llmtrofaol vln.nl cenik t nad 3000 »Tlkaml vseh vrti alkclnaillb, srebrnih In tlatlb ur, k.kor (udi Ttth vrli lolldnih zlitnlu In erebrnln, god-bineg. »rodi., Jeklenega In aan|at«|a blat« pa Izvlrnlb lov.rnliklb cenah.
Nikel remont, ura......
Ivlc. Iivlr. „Ro«kopl" pat. ora reglitr, „Adler Roakopl", nikel. remont • Bldre.......
Ooldln rem. nra „Lnna", kole«|e a
dvo|nlm plaiCem......
■rebr. rtm. ora ,,Olorla" . . „ „ .1 dvolnl plait . . . „ oklep, verižica i rločlca na pero In karab., 15 gr. trika . . «m-ka Tat« aMnt. ara dllnd. < „Luna" koles|em . . mi » kakarlce K 8 M, budilka K 2 00, kubln|eka or. K J — tvercvaklska nra K 3'60. Za »wke ure Heln® platneno lamslvol W rvAafc rlalftol Zamtu« dovoljeno, «11 denar na/ajl
Prv« tovarna *a ure Hanns Konrad, a. In ke. dvorni »nioinlli v Mostu (BrQ<) 65«.
23H ! —i
l —
t —
I	M • 40
II	SO
aeo
1(1 so
Pozor I Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20 -4 b
Delovanje izhorno, usoeh siguren. Cena je franko na vsako pošto /a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, d^ se naroča naravnost od
P. J U R I Š I Č A, lekarnarja v Pakracu St. 65 (Slavonija )
Moderna svilena kurila
(j Šumele svile, dalje krila ij liistra. ktota in batista. Predpasniki za dame, deklice in otroke
vedno v najvelji zalogi pri
?. Jv[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 5 d
čistilni ekstrakn
čisti boliše foakor
v Ljubljani, Mestni tpg Stev. 5.
5761 32
■■k	1049 30-2
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinsko trgovina Alojzijo Zajca
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!
Zaradi pozne sezone prodaja najnovejfio damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno --
O. BERNATOlflČ
»Angleško skladišče oblek"
883 12 -4
BR. HLflUKA


Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniiko oskrbo, obveze za zdravilstvo, Soxlett-aparat in bandaže itd. v
Llubllanl, Prešernove ul.
Razglas.
V občini Šmihel pri št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
Portland-cement tovarno
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel »Umen", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
Županstvo občine Šmihel.
1004 14 -3
Na najviSje povelje Njeg. c. iu kr. apost Veličanstva.
XXVI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodalne namene.
Ta denarna loterijaJ^^Jgg,18 390 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 513.580 kron-	791 10—7
Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena arefika atane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Javno dražba.
Pred c. kr. okrajno sodnijo ljubljansko soba Stev. 16 dražilo se bode
dne 8. mojo ob 10. uri dopoldne
Janko Traunovo posestvo na lfi6u pri Ljubljani, obstoječe iz treh gospodarskih celot in sicer:
Hiša štev. 3 ležeča ob tržaški cesti, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in gostilniška obrt. Gostilniški prostori so pripravni v vsakem letnem času za največje ve-selične prireditve. Zraven pripadajoče gospodarsko poslopje vsebuje skladišča, kleti, živinske hleve in pekarno Ta poslopja in zraven spadajoči hišni vrt, potem V\2 orala obsegajoč senčni vrt, prilično 2 orala travnika in 2 orala njiv so sodno cenjena na K 46.662'—.
Drugo gospodarsko celoto tvori 28 stavbenih parcel v v Rožni dolini s cenilno vrednostjo K 13.456-—.
Tretja gospodarska celota hiša št. 61 na Glineah obstoječa iz dveh poslopij in zraven spadajoči obsežni vrt, je cenjena na K 10.850*—.
Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Hudnika v Ljubljani.
1030 2
I
I
Podroinie*:
(Tac* a la.ajalalaaal: Orabta II, Mala alraa, M.alallti IT, £c d.io, Br»o. Oliki. Upa, <>Mka Ktulli, loiaTukl Iaab.it BMi.f; EotI vM.Mn. Pia«*. tiltar* la Ufecriio.
itfaajalaioa aa Dna*.]«:
I. V.llaclla II, II. TabaritraiM 4, III. Uacarcaaia 71 t»«TM K«nawfK«), III ranili IT, IV. Vladaar H-.iplalraia« II, T. Stbunbraanaritrmi H a, TI. &aaap«adorf<«atr. M, VII. Marlahllirilran. TI, «111 Larihaateld.ratraaai 191, IX. Alarritv.ua II, X. rif.rllaaalraaaa 19, XT!I1. VMrlavtrurarta .1 XIX. Ofbllactr Hiaplalr. II, XIX. Manplalraac* M.
tfeajalnltina ctalnlika družba
45 110 173
„MERCUR"
Tl^r-aJ, L, Wollzetle 10.
*** »*,»«*) K 30,000.000. Bmr saklad K 8.500.000
Najkalantnojii
IT nakup in prodaja
▼nt rent, driavnlh papirjev, akcij, prioritet, Mstavnlc, »račk davi., valut in denarja
Zamenjav« in eskomptiraqje -mm
tairebanUl laatavnlc ta obligacij. »račk In kupono?.