Izobraževanje organizirati tako, da se bo sposobno hitreje prilagajati potrebam gospodarstva in družbenih služb Odločno se usmerjamo od reševanja materialnih k vsebinskim vprašanjem izobraževanja, je v novoletnem razgovoru za naš list rekel predsednik izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije Ludvik Zajc . Ob mejniku starega in novega eta je uredništvo Prosvetnega ejavca zaprosilo predsednika iz-fsnega odbora Izobraževalne J^Pnosti Slovenije prof. Ludvika JJjca za odgovore na nekaj 'Brašanj, ki se nam zdijo po- Ludvik Zajc ^•nbna in bodo v letu 1970 pre-'adovala v naši šolski politiki. - °v. Ludvik Zajc je za bralce na-.^a lista rad odgovoril na po-^vljena vprašanja. skih vprašanj na vprašanja materialnega položaja prosvetnega delavca in šolstva sploh. To se je zaostrilo v zelo ostre konflikte, ki so našli svoj vrh tudi v posameznih prekinitvah dela. Zato je bilo nujno zaustaviti nadaljnje razvrednotenje dela prosvetnih delavcev in razvrednotenje vloge in pomena izobraževalne dejavnosti v naši družbi splošno. Zaradi dolgotrajnega zaostajanja tega področja je bilo seveda že od vsega začetka jasno, da vseh materialnih problemov izobraževanja ne bo mogoče na mah odpraviti. Prav tako je bilo jasno, da bo treba v celotni družbi prerazporediti dohodek in tako povečati sredstva za takozvano splošno potrošnjo. Zato je bilo potrebno dokaj globoko poseči v žep vsakega občana in dvigniti prispevno stopnjo iz osebnega dohodka zaposlenih. Pri tem smo šli v Sloveniji tako daleč, da je to pomenilo že resno oviro za razvoj našega gospodarstva. Le tako pa je bilo seveda mogoče doseči, da so se sredstva za izobraževanje v Sloveniji dvignila od leta 1967 do leta 1970 za 104 odstotke, saj je bilo v letu 1967 namenjeno izobraževanju 487 milijonov din, v letu 1970 pa 994 milijonov dinarjev. plačani, potem smo seveda to lahko dosegli samo na ta način, da so razvitejša območja vsako leto povečala pomoč manj razvitim območjem. Pri tem pa smo v Sloveniji — za razliko od obstoječe prakse pomoči manj razvitim v Jugoslaviji — šli korak dalje. Pomoč manj razvitim je bila s sistemom dopolnilnih sredstev pogojena tako, da so morali manj razviti nameniti sami področju izobraževanja vse, kar so le zmogli. Postavljeni so bili torej dokaj ostri pogoji za vse tiste, ki so želeli dobiti dopolnilna sredstva. Ti pogoji bodo v prihodnje še težji. Istočasno so bili seveda določeni tudi družbeno priznani stroški izobraževanja v takozva-nih dopolnjevanih temeljnih izobraževalnih skupnostih. Dosegli smo torej, da dokaj točno vemo, kdo pomaga, zakaj in v kakšni višini. Čisti računi so namreč po našem mnenju nujno potrebni, če nočemo, da bi se cel sistem pomoči manj razvitim diskreditiral in postal namesto predmet solidarnosti vzrok medsebojnim razprtijam. Priporočilo o imobilizaciji sredstev, ki se zbirajo nad planiranimi v sklade za izobraževanje, ne prizadene te akcije solidarnosti, je pa po našem mnenju to izrazito nesamoupravna gesta, ki tudi ni v skiadu z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Menimo, da je imobilizacija, kakor je bila opravljena, izraz nezaupanja v samoupravne organe na področju izobraževanja in izraz prepričanja, da bi prosvetni delavci nesmotrno zapravili sredstva, za kar najbrž nihče nima dokazov, da bi tako bilo v preteklosti. KATERI SO NAJBOLJ PEREČI PROBLEMI OSNOVNEGA Šolstva v naši republiki? KATERA SO NASA SLABSE RAZVITA OBMOČJA? Z urejanjem materialnega položaja šolstva se postavljajo v ospredje drugi pereči problemi našega šolstva; to so kadrovski in vsebinski problemi. V nekaj stavkih je vsa ta vprašanja težko obrazložiti, vendar naj o njih le povem nekaj besed. V našem osnovnem šolstvu npr. poučuje pri predmetnem pouku več kot 50 odstotkov ne dovolj kvalificiranih prosvetnih delavcev. Seveda to ni krivda teh naših tovarišev, nasprotno, njihova zasluga je, da smo lahko izvajali program os- novne šole. Pri tem pa ti tovariši niso bili niti materialno stimulirani niti niso dobivali ustrezne strokovne pomoči, obremenjevali smo jih čez vsako mero, namesto da bi jim z zmanjšanjem učne obveznosti omogočili strokovno dokvalifikacijo. Spremeniti tak odnos do teh naših delavcev, pomagati jim mnogo bolj kot doslej, to je po mojem mnenju eden od osnovnih problemov kadrovske politike v našem šolstvu. Pri vsebinskih vprašanjih so najbolj pereč problem programi in učni načrti naših šol v celoti, še posebej pa osnovnih šol. Demokratičnost našega osnovnega šolstva smo si predstavljali in si še predstavljamo tako, da ima pač vsak otrok možnost pridobiti si v osnovni šoli ustrezno izobrazbo, ki mu omogoča pot naprej. Koliko pa je resnične demokracije v takem odnosu do naših otrok, kjer ne upoštevamo dejstva, da so različne možnosti posameznih šol in posameznih območij zelo različne, vsi otroci na Slovenskem pa bi morali imeti približno enako znanje, je seveda drugo vprašanje. Posledice nosijo sedaj otroci sami, kasneje pa jih bo občutila tudi vsa družba. Program, ki ga očitno v kadrovskih in materialnih za- devah cele vrste osnovnih šol ne moremo enako realizirati, povzroča visok osip v našem osnovnem šolstvu. Taka prosvetna politika je bistveno pripomogla k temu, da skoraj polovici naših otrok zapiramo • možnost nadaljnjega izobraževanja in jo obsojamo na nekvalificirano delovno silo. Ob različnih pogojih šolanja bi morali torej priznati tudi različen nivo znanja, ki ga imajo lahko otroci na posameznih območjih, in se pozneje potruditi, da v nadaljnjem šolanju te razlike zabrišemo. Naša najslabše razvita območja so v severnovzhodni Sloveniji, Beli krajini in v delu Primorske. Tu bi si morali najbolj prizadevati za to, da se ta območja tudi gospodarsko razvijejo, ker je to edina rešitev za razvoj izobraževanja in družbenih služb nasploh. KAKO V NASI REPUBLIKI REŠUJEMO PROBLEME PEDAGOŠKIH KADROV, KATERI SO NAJBOLJ PEREČI IN KATERIM SE RIS PREDVSEM POSVEČA? Bojim se, da v naši republiki slabo rešujemo problem pedagoških kadrov, ker znamo v sploš-(Nadaljevanje na 4. strani) VEČKRAT JE V ZADNJEM OBDOBJU PRIŠLA DO IZRAZA AKCIJA SOLIDARNOSTI, KI POMENI PREDVSEM POMOČ RAZVITEJŠIH MANJ RAZVITIM IN ZDRUŽEVANJE NAPOROV, DA BI DOSEGLI NEKE SMOTRE. PROSIM, POVEJTE NAM, KAKO JE TO UREJENO V SLOVENIJI. ALI JE PRIPOROČILO O IMOBILIZACIJI SREDSTEV, KI SE ZBIRAJO NAD PLANIRANIMI V SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE, KAJ ZADELO V POGLEDU TE AKCIJE SOLIDARNOSTI? Če smo hoteli na Slovenskem ustreči upravičeni zahtevi prosvetnih delavcev, da so po eni f. -^W, Ud u^iULo men smuu .m strani nagrajevani za svoje delo n3terialno sanacijo šolstva, bom vsaJ Približno enako kot delavci - na drugih področjih in če smo istočasno hoteli doseči tudi to, da bi bili prosvetni delavci, ne glede na ekonomsko zmogljivost občinskih skupščin v vsej Sloveniji, za enako delo tudi približno enako OB ZAČETKU NOVEGA Leta, ki naj pomeni Tretjo stopnjo v uresničevanju PROGRAMA Sanacije Šolstva na slovenskem, bi vas radi VPRAŠALI NAJPREJ, Kaj naj bi v tem letu DOSEGU? v £e na začetku bi rad povedal 0 ^ razliko od običajnih razprav j. sanaciji šolstva, kjer se govori . advsem o materialnem izbolj-položaja šolstva na Slovenim — da v republiški izobra-®valni skupnosti govorimo pri Raciji šolstva o treh enako po-l^hibnih smereh: o materialni, j?drovski in vsebinski sanaciji. 8.er je vaše vprašanje tako za-mavljeno, da očitno meri samo na Dvajset let dela Zveze pedagoških društev Slovenije Zveza pedagoških delavcev Jugoslavije odlikovala devet slovenskih pedagoških delavcev ’ Spvoril le o tem elementu. Sa-s];c;io drugih dveh pa bom po-dšai vključiti v odgovore pri Slednjih vprašanjih. ^ V ietu 1970 naj bi pri materi-h01 sanaciji šolstva dosegli j^edvsem dvoje: 1. osebni dohod-r zaposlenih na področju izofcr 0^vanja naj bi se izenačili z ^dnimi dohodki delavcev na dgih področjih z enako stop-r_Ja izobrazbe; 2. začeli naj bi Zreševati tudi vprašanje moder-t3cije pouka s tem, da bi izob-Vj ®va!nim zavodom zagotovili fiini3 .sre(dstva za materialne in al?cionalne izdatke. NE BO ODVEČ, CE SE °ZREMO NAZAJ IN' NAM V Strnjenih mislih obno- V*TE, ZAKAJ JE PRIŠLO DO **Kograma SANACIJE ŠOLSTVA IN KAKO GA JE BILO MOGOČE URESNIČITI? Je P®. Programa sanacije šolstva fcMilo zaradi tega, ker smo si ^ zastavili dokaj širok So) ®rarP reforme od osnovnega hit .a Vwje razvijati C °- Ta Pred dvajsetimi leti — natančneje 9. oktobra 1949. leta, je na občnem zboru v Ljubljani zaživelo pedagoško društvo, poznejša Zveza pedagoških društev Slovenije. Dvajset let njenega delovanja smo proslavili na intimni proslavi v klubu poslancev v Ljubljani (16. decembra). Poleg številnih vidnih pedagoških delavcev Slovenije, ki so vseh dvajset let aktivno in požrtvovalno sodelovali v zvezi, so bili na proslavi tudi nekateri družbeno politični delavci, med njimi predsednik kulturno*pros-vetnega zbora skupščine SRS v reformne procese. Predlagali so pedagoško utemeljene rešitve za reformne posege v razvoj in vsebino našega šolstva Zveza je sodelovala pri sestavljanju pred- ^'a do univerze, želeli pa smo -----|Ucjj predšolsko -we -- program pa niso h]tlarnilala odgovarjajoča materi-So n sredstva. Prosvetni delavci ŠjJpogram reforme šolstva, raz-'Zojr.nia in poglabljanja procesa dres a?evania po svojih močeh Dttjgd^Vali, pri tem pa seveda ta 01 sofinancirali na tak Svetn; <*a so osebni dohodki pro-W . delavcev iz leta v leto Jjjjj ln bolj zaostajali in izgub-ko s na realni vrednosti. Prav ta-Srertf! se vedno bolj zmanjševala fum. . a šol za materialne in dtoj, ,0nalne izdatke, kar vse je krj2 0 nujno pripeljati do resne Ju rize na celotnem področ-l2obraževanja. D4vnifeVan^ osebnih dohodkov W delavcev je imelo po- Je fudi to posledico, da B^jumanje za pedagoški poklic ’ aa šole za izobraževanje dan kadrov se niso vpiso- Poslp«?31301^1 dijaki, med že zalih 7nirri jadrom na izobraževal-Usj-f) ay°dih pa je prišlo do pre-ritve pozornosti od vsebin- Miloš Poljanšek, republiški se- globok in dolgotrajen odmev, vred. močnik in svetovalec v njihovi kretar za prosveto in kulturo nost pa jima je še povečala izred- vsakodnevni pedagoški praksa. Slavko Bohanec in Olga Vipot- na udeležba (več sto pedagoških Ob obletnici moramo posebej nikova, ' urednica revije »Otrok delavcev teoretikov in praktikov), opozoriti na številne posvete in in družina.". Proslavo pa je po- Če je kongres leta 1950 ovrednotil seminarje, kj jih je prirejala in častil tudi predsednik Zveze pe- pozitivno pedagoško tradicijo in jo jih še pripravlja Zveza pedagoš-dagoških društev SR Hrvatske skušal prikazati v odnosu do tak- kih društev Slovenije. Obravna-Ante Blaženčič. Delo in naloge ratne naše pedagoške stvarnosti vali so živo. čestokrat bolečo šol-zveze v preteklem dvajsetletnem ter nakaza) vlogo in pomen pozi- sko-vzgojno problematiko in stro-obdobju je na kratko orisal prof. tivne pedagoške tradicije za šol- kovno poglobljeno posegali zlasti A. Žerjav, nato pa je prisotne sko prakso in teorijo v novih pozdravil in čestital k proslavi družbenih razmerah, je pedagoš-gost iz Zagreba Ante Blaženčič. ko posvetovanje deset let kasneje Na kraju je lepo in prisrčno čes- nakazalo ne samo velik korak na-tital zvezi ob dvajsetletnici nje- prej, temveč zlasti obširno prob- ttegra delovanja tov. Miloš Po- lematiko, ki se je kakor pahljača metnikov in učnih načrtov zlasti Ijanšek, ki je za udeležence pri- razprla pred vsemi pedagoškimi za osnovne šote in gimazije. Na redil tudi sprejem. Pedagogi, ki delavci — bodisi teoretiki ali njen predlog je prišlo do usta-so v preteklih dvajsetih letih v praktiki. Nastopalo je novo ob- novitve pedagoškega inštituta v največji meri sodelovali v zvezi dobje, obdobje znanstveno in stro- Ljubljani, ki pa je — žal — še Slovenije, kakor tudi v Zvezi kovno poglobljenega dela in pose- vedno na začetku svoje rasti, brez pedagoških društev Jugoslavije bej proučevanja našega vzgojno- dovoljnega števila ustreznih znan-so sprejeli od Zveze pedagoških izobraževalnega procesa in dela, stvenih in strokovnih sodelavcev. društev SFRJ posebna priznanja ustvarjalnejših prizadevanj pov- Posebej moramo omeniti tudi v obliki diplom in to: VENČE- sod tam, kjer se ta prizadevanja predlog Zveze pedagoških druš-ČOPIČ, MARICA DEK- odvijajo. V naporih za uresniče- tev, da se ustanov; -Žagarjeva LEVA-MOmC, dr. STANKO vanje teh nalog je zveza peda- nagrada«, ki jo že nekaj let po-GOGALA, DRAGA HUMEK, goških društev Slovenije sodelo- deljuje komisija izvršnega sveta MARTIN NfENCEJ. dr. VLADO vala v veliki meri in prispevala Slovenije najvidnejšim pedagoš-dr. FRANC STRM- svoj delež k njihovi realizaciji, kim delavcem v republiki. .NIfz’ Pokojni GUSTAV ŠILIH Naj omenimo samo njeno skrb za Delo Zveze pedagoških društev in ALBERT ŽERJAV. izdajo pedagoške literature, ki Slovenije se je v dvajsetletnem iJvajset let sicer ni kdo ve smo jo po vojni močno pogrešali, obdobju njenega obstoja manifes-kaKsno obdobje, če ga pogledamo Med drugim je izdala zvezke z tiralo zlasti v njeni revij; »Sodob-.asovno. je pa pomembno, če je gradivom pedagoškega kongresa vsebinsko polno in bogato, da za- jn poznejšega posvetovanja, me-sluzi priznanje ne samo pedagoš- todike, ki so v takratni dobi bile ke, temveč tudi širše javnosti. In skoraj edini priročniki zlasti za — če velja to za katerokoli orga- mlajše učiteljske generacije, mo-mzacijo ali ustanovo, ki je v tak- nografije in -Izbrana poglavja iz »nem obdobju uživala moralno in pedagogike«, kj so bila v letih ustrezno materialno podporo svo- p0 osvoboditvi prva slovenska pe- na pedagogika«, ki je naslednik nekdanjega -Popotnika« in bo tako kmalu praznovala 100-letnico svojega obstoja. Tako je -Sodobna pedagogika« ena najstarejših naših revij, obenem pa edina stro-kovno-znanstvena pedagoška revija v Sloveniji. Po osvoboditvi SREČNO NOVO LETO 1970 želijo prosvetnim delavcem Slovenije: CANKARJEVA ZALOŽBA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE KMEČKI GLAS KOMPAS KB IN HRANILNICA LJUBLJANA LJUBLJANA TRANSPORT PLINARNA LJUBLJANA SAVA FILM TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE TURISTIČNI TRANSPORTNI BIRO ZALOŽBA BOREC ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA -N vePa f° 23 /-vezo Pe_ dagogika. Vse te knjige in brošure je daleč prerastla nekdanjega-Po-afJiin- draftev. Slovenije v so danes razprodane. Četudi so potnika«. Že same razmere na na-~,;jL , fT)fn- Je v v.sea dvaj- nekatere med njimi do neke mere šem pedagoškem terenu, ki so f -fot , sy°ieSa obstoja delova- zastarele, pa so v preteklem ob- bistveno spremenile podobo naše s3torai izključno na dobju izpolnile svojo pedagoško pedagoške srenje, zlasti ko so po- 3 +. J stvari in pozrtvoval- poslanstvo, obogatile naše peda- stale ob osnovni šoli množične in ^o.inir^031^ c anov pedagoških gosko literaturo in bile številnim vseljudske tudi nekdanje srednje njenem^ubUete^P^b’ 1° i°pi gl™ pedag0^3c3m delavcem dober po- (Nadaljevanje na 2. strani) damo na njeno delo in dosežene ’ uspehe. Ko govorimo o delu Zveze pedagoških društev Slovenije, vključujemo vanjo seveda tudi: vsa pedagoška društva, ki so vela-! n-Nna,v zvezo in po svojih močeh; vključujejo svoje delo in pri-spev-ke v celotno delovanje zveze. Pri poskusu ovrednotenja pri-; zadevanj jin uspehov dvajsetih; P?wi 3et dela Zveze pedagoš-; kih društev Slovenije, se moramo najprej ustaviti ob prvem, tako imenovanem -blejskem« kongresu pedagogov na Bledu 1950 ter na deset let kasnejšem pedagoškem posvetova-a3l' 5 0 0? r* 4 T1. rt. * Zapisnficov o sejah in sestan- ge Ob Je predvojno u«. uvodnikov^analiz ter porocd o kov prvih povojnih l«t nikjer ^tvo v^ Panog Dmga važna skrb lista ^pa^ vel r^veste, takra^go bi^^ba^zTu^lIavilanJe re- nenadoma morali vse arhive je bil takratnim organizacij forme v šolstvu in za zboljšan] v stope, »v Vevče«, smo temu veliko P°mcK- ^ “rad' ^b L P°uka in vzg°ie sploh' SeSta^-rekli v Ljubljani. Zato bo v mo- i0Clh, 0f.ganlzaCHi,^hhftreiše, in- ° reformi v šolstvu od element« Jih spominih na prvih devet let cim boljše ^ mtrejse i^ neg& dQ univerzitetnega pouka s urednikovanja »Prosvetnega de- formiranje svojega e2ano. prispevali vodilni člani v P lavca« tudi nekaj lukenj in rsno- radi večje medsebojne povezano napredno usmerjeni P«; žnfhdestev sti Je sindikat prosvetmh delav- sveu ^ ^ iahkQ v sleher- g Tista prva povojna leta so bila cev Slovenije ze vse ieto 1949 po- niašt|vilki nanizaii sestavke no' namreč tudi za prosveto in pro- svetil vprašanju ustanovitve pedagoške in reformne smeri, £ svetne delavce zvrhano polna glasila za prosvetne delavce^ p - sQ vegkrat povzročili tudi ob razgibanosti In takrat je sindi- sebno skrb. Soglasno izražena ne..e diskUsije. Ze naslovi ne kat igral vlogo enakovrednega želja, izrečena na plenurmh m obe- terih vstavkov razgnnjaJ_ člana nri uvajanju novih norm, nem zboru, je bila uresničena z hk tj tudi takr.atne kritične toč ustvarianiu nS odnolov in tu- novim letom 1950. Tako je 1 ja- ke ob rasti reforme: Reformni df pri odgovornosti glede reše- nuarja 1950 izšla prya številka študij na VPS, Morala kot pred ai P , - slasila nrosvetmh delavcev. Kr- n ncenievanju. O družb Ob koncu tretjega leta pet- w ... letke je treba vsaj bežno pogle- internate približno 18% dijakov, daljevati s tako prakso, d? it______^vtrt ^ jc iieua. vaoj oeznu jjugic— jiuciuaie piiuiiziu/ 40/0 uijaikuv, uaijevaii o dati na stanje našega šolstva. Ste- ki so nameščeni v 53 dijaških do- postavljali za prefekte^' Vilke same ne navajajo tistih movih. Prav to visoko število idi- ške vodje v globokih sprememb, ki jih je jaških domov je omogočilo dvig- ljudi, ki nlsc* v redv* gioDuniu sprenieiuu, aj. jiu j« jaških domov je omogočilo dvig- jjuui, m* juo^ Šolstvo doživelo. Se več, morda bi niti število dijakov tistih prede- šolskega nas suhe številke brez razlage lov Slovenije, ki bi drugače ne J“* celo. osupnile. Tako na primer pri dali kadrov. Pravilna organizacija nas število osnovnih šol dejansko dijaških domov in njih pravilna pada, vsako leto jih je za dese- razmestitev v okrajih je eden * tino manj. Danes jih imamo 1153, med mogočnih pripomoČlr torej za 18 manj kot lani. Pri dosežemo zajetje vsar podrobnem pregledu vidimo, da izobrazbo nižje gredo ukinitve teh šol v korist Prosvetne izboljšanju šolske mreže. Po več posebno# • enooddelčnih šol, posebno na Pri- dvej>^ morskem, se je združilo v močnej- zr še šole. Morda bi tudi števila otrok, ki-obiskujejo osnovat* lo, ne pokazalo kakega jy* napredka, saj obiski** liko manj otro* kakor pa pr treba V ‘zadev slnE glasila prosvetnih delavcev. Kr- ^ O ocenjevanju, O družbe; Naša generacija se mora vzgajati, da bo resnicoljubna, da bo Ijahila pravičnost in si pridobila lastnosti, ki jih me>* imeti komunist. Ti* GRADIMO SOCIALI' Vedno ostrejši poizkusi vodstva lom, us>* Sovjetske zveze, s katerimi hoče Ijuds* jz najogabnejšimi metodami vsilje- n1* vati svojo voljo jugoslovanskim narodom — kot jo je že vsilJ’ državam ljudskih demokrat’ doživljajo dan za dnem raz. Naš delavski ra" kmetje in intelig«* doživljajo nov" ljuje krat'* izpolni** * Drosvetnfh°delavcev pa' je od^Te- stm ^no Jo s kar najbolj priroč- ^ upravljanju v šolstvu,, Hinp leta 1950 združeval v svoji nim imenom, ki je zajemalo ob- gpektorska služba, Problem tuj dme leta 1950 zdr^evai v svoji takratnega združenja: »Pro- * jezika na obvezni šoli, Šolar fSev odg vzgo^liev v vzgoj kitili delavec«. Le zadruge, Studijski načrti učiteljev °a. vzgoirteljev v S J pro,glaS) kl je izžel v prvi šte- kultet, O Jeziku in Jezikovni k«' novarstvenih zavod h do uc te g ^ kJ. skrcmer, Le prav ^ ipd ugotoviti moram, da 3 ce hi LkHnčlni tudi radii-ki na kratk0 3avlja> da b0 >>pro'Svet- bil istega leta ustanovljen (na ? kn delavri na ni delavec«-odslej izhajal redno Javljen) tudi pedagoški časopi !^hednei Dolitdč štirinajstdnevno in da Je glasilo »Sodobna pedagogika«. Kljub P° tu^ delavci, uv^uslužteici pob - stadikata prosvetnih delavcev sebnemu glasilu so se mh ustanov, komiteje^ knjižne sloveni:je_ List da b,0 objavljal radi in trajno odzivali P°vabl a 1 ianuaria 1950 ie izšla prva številka glasila prosvetnih delavcev. >Pd- Organizacija je imela ^ J id j šk strokovne in organiza- k sodelovanju. Poziv takratneg V j"u beremo med drugim: »Vemo, da obsega problematika enak0+ strukturo kot po upravni se’Uvk6i v katerih bo sez. ministra za prosveto Franca prosvetnega delavca zelo široka področja v šolstvu, prosveti, kulturi hmji takratno ministrstvo za pro n al filanst 0 novih gibanjih, movca, naj dvignemo druž^. Fn znanosti Ta pestra dejavnost pa je nam samim cesto zelo skrita sveto da bo tudi p0pUiariziral uspe- položaj šolstva m prosvetnih de in odmaknjena Mnogo premalo smo doslej popularizirali uspehe Tudi na vseh Področjih vzgoj- he Prosvetnih delavcev ^ celot- lavcev, je padel na Plodm tld prosvetnih delavcev pri naporih za izgradnjo socializma. Nešteto stvam kulture so _se^takra ^ nem območju Slovenije, ker so Ni bilo ministra, sekretarja, ^ orošvetnih delavcev pri naporih za izgradnjo socializma.. Nešteto stva in Kuuure so se ze nem območju Slovenije, ker so Ni bilo ministra, seKreumj-, dpiani nrveira iu"oslovansI'ega socialističnega patriotizma najdemo morda celo v večji men kot da tajali pi0 mnenju sindikata dilnih elanov v prosveti, ki b fS ^ vSeh in Sih nLe domovine. O tem nihče ne piše, ker nes - pojavljale znova m znova p J na p he drugih gospo. klonil sodelovanje Močna revolu skrmn po vasen in mesim uuan a_______________n0ve delovne oblike in nove nalo- nrc„PČ cionarna zavzetost in delovni PV se nam zdi že kar samo po sebi umljivo.« Ni ga problema s področja vzgoje in izobraževanja, ki mu Prosvetni delavec ne bi posvečal svojih strani glede na uspene arugui gumiju- ^ "vS““c,t*• ^piev" /m., » j "ko, uUbo je odbor ^e- ^delf nja imenoval mene. (Takrat sem - - ■ —- * 1. januarja 1950 je izšla prva srednjih šol,-o financiranju vzgoj-številka Prosvetnega delavca, noizobraževalnih ustanov, o sta-Danes, po dvajsetih letih nje- tutih, o pravilnikih o delovnih ssrrrsjr.sss sass^ vssrgsr* svoje poslanstvo med prosvet- samoupravljanju na šok, izo nimi delavci, saj jih je sproti braževanju odraslih itd. Poleg obveščal o važnejših sklepih in tega Je Prosvetna delavec objav- PREMALO POZORNOSTI SLOVENSKEMU SOLSTVU V ZAMEJSTVU njih je resnično za vsakogar nekaj, vsakomur bo kdaj prišla prav nova spodbuda, nova misel, zgled izkušenega šolnika, Medtem ko je naš časopis po-posebno pa napotki mlademu sveča! največjo skrb domačemu učitelju, kako naj se pripravlja šolstvu in izobraževanju, se mi na pouk. zdi, da Je pa premalo pozornosti Od nosameznih predmetov so posvečal slovenskemu šolstvu v . _ , _______■ ______trt,-*-..,, v,rt, rr»*.7očib-oim r^r b« srr f jf Tb njem so ostali neprekinjeno vsa ^ napi.edka„ pokojni Gustav prva leta pokojni Stane Mehhar, giUh. ,>Ce pouk nj tako uspešeč-Vladimir Cvetko in Miro Ravbar, kako^ bi želeli in j^kor bi bil« drugi člani so se menjali. Ured- posebno, je verjetno vsaj delon1^ niški odbor se je z leti spreminjal zaradj tega, ker učenci podzavest' no čutijo, da jim ne daje tisteg^ odločitvah kakor tudi o‘delu Ijal učne načrte za osnovne šole sodelavci Prosvetnega delavca ve- zamejstvu, na Tržaškem, Gon-Ffodfkalnfh forumov in° pred- in gimnazije ter tudi za posa- iiko pozornost posvetili pouku škem, v Benečiji m na Koro-stavS orvanoTna LdFočju mezne predmete (za umetnostno materinega Jezika, kar Je razum- škem. Nekaj c ankov na seznanja vLo^Yn izobraževanj juobrav^ Zgodovino, za telesno vzgojo, za#1jiVo. Seznanjajo nas z metodiko s stanjem našega /o%a v teh naval obsežno problematiko s risanje, zgodovino, biologijo, branja, z razvojem knjižnega Je- pokrajinah, kjer je ^ zaradi , , , • , 0ibude srbsko-hrvatski jezik), dalje pred- zika' in Jezikovnim poukom; o urejenih razmer naša šola res za kvamLeišfdeto mSe in tudi kritične pri- pripovedovanju, s poukom slo- ogrožena. Temu problemu mora tFr s^ial Kvliente ta delo pombe šolskih praktikov. Fenščine v reformirani obvezni mo v prihodnosti posvetiti v^iko posameznikov in celih šolskih Nekaterim prosvetnim delav- Mi z dor^čta^teanjein,^zgo- p0ldrobneje nepravilnosti v medsebojnih rali vedeti, da Jim danes samo problemom^ slovenskih šols«h Zahodni Nemčiji,^rancij^, Ang odnosih, zakonih in odločbah, ki strokovno znanje ne zadošča več, teh^člLkol Nemški demokratični republiki, so povzročali nerazpolozenje če hočejo uspesno opravljati dodam, da avtorji ten cian Sovietski zve7i prav ie, da Spo- med prosvetnimi delavci in jim SVoJe poslanstvo vzgojiteljev da- ^g^navedene teme znamo sistem' izobraževanja in zmanjševali voljo do dela. našnje mladine, m to v razme- ^az®f daVtodr uS ureditev šolstva v drugih drža- Prosvetai delavec Je od svoje rab, ki se neprestano spreminja- Vehlm skoda^e, da vahi toda prva naša skrb bi mo- prve številke dalje dajal precej Jo. . svoieea znanja in izkušenj po- rala veljati našim otrokom v prostora objavam načelnih skle- Medtem ko sta reorganizacija t/AVariAem na PodeželJ Jože Zorn kar Je življenjsko važno« ^ misel velja bržda tudi za danas nje dni. _ . ,e Druga važna naloga, ki jo ^ »Prosvetni delavec« v zvezi osnovnimi nalogami sindika močno podpiral, je bila zašč1 prosvetnih delavcev. Na tem po ročju pa se z oblastjo, posebn po začetku družbenega upravlj^ nja v šolstvu, niso tako vsestran sko strinjali. Zaradi nekater bolj ali manj neupravičenih mestitev Je nastalo gibanje v stalnosti prosvetnega delavca službi in na mestu. Tu in tam > prihajalo do sporov med prosve nimi sveti in podružnicami. Pr svetni delavci so načeli vpras^ nje dopustov, ker naj bi bili tem izenačeni z vsemi drugmh »Prosvetni delavec« je objav« potek in izhod večjih sporov, F^to^^Ibjavam^načelnih^Me- Medtem ko sta reorganizacija gg^ftol^rišem‘na p^dlželju^ obah obmejnih ^oLdnih pokraji- analogno s spremembami v sa- Jal pomanjkljivosti i^S igli iisils liHl PIHl stvenih delavcev, poiročila in no stabilnost, pa materialna plat š,tevilriih p,ris,pevkih razpravljajo nim člankarje, ki razmišljajo o teljev in profesorjev porazdelilo tudi z na s pr 3 roiesorjev xer znan- njam arugin soi; uubv&ic i^anv- „CT._,vni,h ,-n o^niih šolah ki v iavcu. iNa prvem niesiu naj ume- nje pa se je uiui m*** — ’_cHn ^ zss^rjnssssjsi ns; “šs teTS&vsg??*! 2*v sjsss, “ss “rs r-SiJKV*55!rs 3S,‘«a.S— j SSS8U"Ste..15SK S*SiU*.»* kulturo ter republiškega odbora neverjetno Je, kako se skozi vseh . včasih se ti pri- avtor zavzema za večjo strogost jev in učiteljev strokovnih sol, no nalogo. ored' sindikata delavcev družbenih de- dvajSet letnikov Prosvetnega de- ^L^^mijo Mo v polemi- in zahtevnost na gimnazijah ter združenje defektologov m zdru- Do sporov Je prihajalo P^, javnosti Slovenije o problemih iaVca vleče zahteva po pravičnem ^ , kaže živo zanimanje za brezobzirno selekcijo ter na- ženje vzgojiteljev predšolskih šolske reforme, o verifikaciji nagrajevanju in vrednotenju skrajkn. Prosvetni *--- 'q" K; —4— «ta « m.to snet Dvajset let dela ZPD Slovenije predšolskih vsem tam, kjer sindikat ni te*^ nagrajevanju m vreanorenju L,’ "‘stoato’ sprotuje temu, da bi'gimnazija ustanov. Prvi dve sta se nato spet . z j^^lsve4' vzgojnoizobraževalnega dela nasah d P , obi vil ^to prispev- pomagala slabim učencem, da bi združili. Vendar pa je v Sloveniji upravljanja, z oblast r^r-tijs^0 učiteljev kljub obljubi v i. šte- oteSvajTSX Slh se prerinili do mature, namesto vsa leta, o katerih poročam ob- nimi ustanovama mti sPart« Vilki PD, da bodo že letos (1950) aanMh šolah mda ta da bd take učence pravočasno veljal tudi skupni plenum zdru- organizacijo v k««u;Na ^ poustvarjeni materialni pogoji za vedno preusmerila, -pa drugi avtor na- ženj šolskih delavcev. «u je prihajalo do trenj boU $ boljše delo. Izboljšani. materialni .L franc0lš.giina mti nemščina; poveduje konec gimnazije, ker jo Seje uredništva sc (Nadajevanje s 1. strani) boljše'delo. Izboljšani materialni ^kL^franLščm^ndti^ne^Sna; Po^eduje ironec gimnazije, ker jo Seje uredništva so bile sprva gMto. Posebno zaradi te^ ^j položaj učiteljstva bo odstranil ^ kfastčnih JeX.v iTdoti- bo preraslo strokovno šolstvo; pogostnejše, nato pa se je usta- na3 bl bil učiteD p« takrapri; vse pomanjkljivosti, ki so ovirale Hotrii ekLiŠi Tlanki ruščine politehnizacija študija bo njen lila praksa, da se je uredniški praksi na podezeJmkj^je^.j uspešno delo, učitelji bodo imeli J k ^ 0|n s seminarjev za konec še pospešila. Ta prerokba svet sestal dvakrat ali trikrat na manjkovalo družbe poh de več veseli a do dela in v njih se iz leta 1957 se vendar ni izipol- leto. Urednik je po potrebi pri- delavcev, tisti, ki mora ne g bi bil učitelj po takra^ uspešno delo, učitelji bodo imeli a kaJ. 0ČI1 s seminarjev za konec še pospešila. Ta prerokba svet sestal dvakrat ali trikrat na manjkovalo aruzoe po de u^v-^va..^ » - več veselja do dela in v njih se p . . J.k p 1e tudi ugo- iz leta 1957 se vendar ni izipol- leto. Urednik je po potrebi pri- delavcev, tisti, ki m f® at. , * 1 nninn teriale bo utrdilo tudi zaupanje v ljud- . .t ^ da'naši prosvetni delavci nila- Število gimnazij v Sloveniji sostvoval vsem sejam združenj m na svoje zmožnosti in strokovne šole, ao nujno terjale ^ oblast Stevitai fflankl na to nob^e ^- Pri«a ravno o nasprotnem, tudi je imel n. tudi . , • bo utrdilo tudi zaupanje v ljud- „„5; ir,moVp,tni delavci nda- Število gimnazij v Sloveniji sostvoval vsem sejam združenj in na svoje . mrav- rokovne šole, so nujno terjale sko o51ast- Številni članki na to posveča i o skoraj nobene po- Priča ravno o nasprotnem, tudi je imel najtesnejše zveze z njiho- tudipn v;ieb gofiP”'?a.p„h 'uer s° spremenjeno podobo »Sodo temo pirieaj0i da se pričakovanja zoraosti tako zahtevnemu in važ- nekateri univerzitetni forumi so vimi funkcionarji. Obiskoval je mh in poh Učnih akcij ^ ^ Kncerie. edagogike«. Revija ni m' g „,^„„.,0,1-^rioiavrpv niso izniolni- . , , ■ ____.____ že zdavnaj ovneili zenmio nre- tudi občne zbore nodružnic, vpe- temu sledile včasih s -ir' luui - temo pričajo, da se pncaKovanja takn zahtevnemu in važ- neKaten univerzitetni torumi so Vimi tuniccionarji. udiskovui je um 111 ncer^ ne pedagogike«. Kivija ni mog prosvetnih delavcev niso izpolni- predmetu kot je materna- že zdavnaj ovrgli zgornjo pre- tudi občne zbore podružnic, vpe- temu sledile Y^*'b . reVerj«: ostati več samo^ list za . 0 la ker ne prejemajo enakih pre- ., vPvseh dvaisetih letnikih PD rokbo s podatki o učnih uspehih ljal dopisniško mrežo in po po- premestitve ah javni P rali ^sstss^ saj«« is ss assssr * ~ r“lh sr j&zt assrst ssdi anr ssa? šss vh&nšrts Prl*e'k“ 0 dano' ^,va s pokolnl,,’ s“”r “s' raia v celo napredovati ne morejo taKo J-Maitpimaitika v Prispevkom o modernizaciji dano, da sva s pokojnim dremu- naiugc. ^ ‘ pedagoške miselnosti m dej kakor drugi, vse to pa ima za J?,3.. š - Zakai tako slabi Pouka na gimnazijah, o vzgojnem tom Meliharjem v glavnem nosila ?indikat n3eg0^° ^S1y phovck siti, ki se oblikuje na pog ri posledjCOi da iščejo zaposlitev USDlpJ; v matematiki Se o slabih de,lu- ° poenotenju dela na teh vso skrb in vse breme uredništva, cas® moderna označba ^ nhrarnl^ nem teoretičnem ia pr ,. j^ven šole. Se bolj kot aktivni ‘ ihih v ma+4#riatiki Vzroki šolah je treba prišteti tudi po- Sam sem skrbel za vsebinski del, Menim pa, da je bila ta ^ pedagoškem delu. Tako s J pa se gutij0 prizadete , iz matematike In to dobne članke o številnih proble- Melihar pa za oblikovni in jezi- poštena in je dvigala d danes, kakor ^ na ProMvj pwe- ™jenP. ZahtevaI^ ^ pravič- Ltkor^^e »Tm^'o JlrS ™b na strokovnih šolah, kot so: kovni. Oba sva vzpodbujala, po- vest med Prosvetnimi delavc^ dal A. Žerjaloma i ^ raz. nejšem nagrajevanju prosvetmh kovniakov pose'ono na večjih šo- u6ni načrti, reforma strokovnega vezovala dopisništvo, zbirala, pi- Na koncu mora J stična pedagoška ku delavcev sledijo prispevki s spod- j h a1ihov prispevek pa jeJ mini- šolstva, vpis na strokovne šole, lila, rezala, nabirala skice,, anali- se omeniti informati oSk mh oblikah in zveza budamii in predlogi za izboljša- p P jsPto veha ^tudi za financiranje strokovnega šolstva, ze, fotografije, vsa leta zvesto pi: »Prosvetnega delavca . P delavcem - nje sistema delitve osebnega do- * KiLgiie kemije, zemljepd- P^zava med šolo in operativo, sala sestavke in v tiskami tudi in/^ematicno e sezn t£. šmša pedagosKa ou j • nu izdeiavo novih meril za nagraje- ... z . ie toliko več nje kadrov itd. la za seboj tako širokega, za po- in zahodne Kvrope. spi jr Zveza pSagoškihLruštev Slove- vanje prosvetnih delavcev. Vse s:pfe4'ov, Id obravnavajo pouk .Tndi izobraževanje odraslih je moč. hitro pripravljenega za- UNESCA ^ zveza Peaa& . , • n(> njihove številne pritožbe in zah- JT . k likovne slasbene teh- bllc> deležno precejšnjega zam- ledja. 1 rzaSKem, f0 vlrH1 , , ^ s'e„ mje, pa se o J P teve b; iahko strnili v dva na- ‘ .’ telrtSn’e vzgoje.’ Tem ^anja. Vendar je iz večine poro- Poleg posebne skrbi za sploš- je poročal tadl 0*0 * ve, vedno e } v °nrvi vrsti slova pospevkov v Prosvetnem , , so naši nrnsvebni de- labko posneti, da gre v tem ne in posebne, za prosvetne de- tu. Pri poročilih in o naJ0^nTdeleTk ga boCmaTI v delavcu: Terjamo plačilo - Feč kot ^imeru bolj za splošne načelne lavce ustrezne informativne se- smo se omejili na poročila o P?-n;,.enhdj .’ imeti zlasti v skladno z njehovo zahtevnostjo, slover,sjjni angleščini ali mate- IZ-iave ° potrebnosti izobraževa- stavke je »Prosvetni delavec« sopisih in knjigah, m i^ bhžnji bolnosti imeti zmn ^ obsegom .n kvaliteto ter: Za po. an§leSclm 311 maXe nja odraslih, kakor pa za analizo vsa leta dajal poseben poudarek neposreden stik s šolstvom tem, da bo »J , ».trtnn dp.irt — niošiteno nlačilo. 't ___ui__: vi dosedanjih usnehov na tem do- dvema nodročjema: študiju in za- vzgojst prizadevanji pristala_k vklju- Steno delo - pošteno plačilo, oitvi slovenske pedagoške misli in dejavnosti v pedagoško misel in dejavnost vsega naprednega, sodobnega sveta. Ce bi uspela v tem bo lahko ob naslednji obletnici! ki jo bo proslavljala, s ponosom pogledala na prehojeno pot. Naloga, kj stoji pred njo, je izredno zahtevna in pomembna. Us- . 1 1 _ 1- 1 -rt-rt.rtrt.TT-; 1 rt, rtvV-l VELIKO PRISPEVKOV S PODROČJA PEDAGOGIKE IN METODIKE .z.• i_• nja oarasiin, kakor pa za analizo vsa leta aajaa. poseDen puuucuur*. MpH aktualnimi nroblemi ki dosedanjih uspehov na tem po- dvema področjema: študiju in za- vzgojstvom. ^ Med aktualnimi piroDiemi ki dro.,u ščiti eianstva. Takratno družbeno Ko sem prebiral devet prostora "je” zelo1 delikatni prdb- Večje število člankov obrav- in sindikalno gibanje posebej je letnikov »Prosvetnega ®.al **' tom ocenievania in sicer na eni nava Pl0se'hno šolstvo, zavode, v namreč zahtevalo predvsem ideo- sem se zavedel, da bi ^ kancev, »a “i *** ”** Sditod S & p«*«-”««?"'?«!!*gr*• fff.nirvirn- sstbS «»•">sssausit 2.»^j.•«»«*• S“m VmuT 22. sas*«- ” «-*. ?°: -"232iS2?£5E.,SSl l2r&Z,£%,"8&£ uuvv... ---JK - Irt i7. obsežnejši promem, tu mu jc ----- .......-- ----Ui’. mov. Glede na nrerei razsežno skega programa za krožke. Žani- Jožeta Širca in vsaj tudi .7atof' Naloga, ki sto-T1. p „ d bna Us Prosvetni delavec posvetil pro- pnpoimb, predlogo^ metod ia .7 mrež0 vzgoj novarstvenih zavodov mivo da je v prvem obdobju po vodilnih sindikalnih organ z pa ^n^pf“ iahkrioraFila ob štor na svojih straneh. Ncpri- in dokaj vTkegaSJaTzgoJ" ffinbireju in gradnje petletke jev od Franceta Ostanka do k^r rafvečii podS Tn sodelo- merno več prispevkov je objavil ’nfhf teljic pa je le redkokdaj zašel priporočil (po naštetem vrstnem nila Sbrizaja. Predvsemf^ vaniu vs-h sto venskih pedagoš- v preteklih dvajsetih letih s no- mh Pa^kljub ^ ^ x elanek s tega po- redu) dela Kidriča, Marinka, Dji- zahvala za uspehe stotin KOv vanju vs-h slovensKin^p^ g_ _ dročja pedagogike In metodike, meni - vsaj Jarše tire ocenje_ v Prosvetnega de,avca. lasa, Lenina, Dedijera in Kardelja n mmh in podpisanih dopisP^t Prav ti članki so dajali casopi- vanja učnega m ^zgomega ose ^ bnost omeni da Za poglobitev pa je list objavil ki so v takratni mrzličm su primerno tezo m prav zaradi je v prvih letih izšel v Prosvet- tudi programe v počitniških teča- seznanjali bralce njih bi moral biti nanj naročen tega vprašanja je seu Ideološki del »Prosvetnega delavca« o celotnem Pr°f ujViJ1 vsak učitelj, ne glede na zavod leč ker smo vsi _ odlični peda- (Nada]j j na 10 stranl) deiavCa« pa je obsegal tudi vrsto gibanju v Sloveniji in JugoS ali šolo, na kateri poučuje. V gogi! J kih delavcev in tudi najširše javnosti, kj je v največji meri zainteresirana, da bi vzgoja in rast mladih rodov bila uspešna in kvalitetna. V. Cvetko Kljub odporu je rastla zavest o vrednosti učiteljevega dela v šoli vprašanja ob jubileju Prosvetnega delavca odgo-varja Henrik Zdešar, dolgoletni sindikalni funkcionar, učitelj in politični delavec Drugo, kar mi je ostalo v spo- stališčem smo prepričevali naše minu, je iz tistega časa, ko je članstvo, bila ministrica za prosveto tov. Lidija Sentjurčeva. Ob neki pri- Kljub odporu je rasla zavest o OB 20-LETNICI IZHAJA- — Poguma in moči nam v ti- ložnosti sem ii notožil kako ie vrednosti učiteljevega dela v šoli. včasih težko s prosvetnimi delav- ^Si^— ganizaci-itili, ker ki slabo dneh usihala prva Zagnanost, ^ v son, ruai ne more politično spustili smo se na realna tla; ? ——«1 irs imTmm OŽIVILI DOGAJANJA V hoteli na vseh področjih poprav- “ del* v šoli, tudi ne mo« PRETEKLEM RAZDOBJU KI .ln Postavljati novo. rp oTri™-, Manjkalo je šolskih prostorov, E SICER KRATKO, A JE BI- učiteljstva, šolskih knjig in učil. LO NA SLOVENSKEM TAKO Ker 80 hili takrat v sindikatu RAZGIBANO TN TTRTT^rfno Prosvetnih delavcev tudi drugi nAZUiBANO IN DRUŽBENO kulturni delavci s svojimi težava- POMEMBNO, DA BI TEŽKO mi, je bilo še teže. Cez noč smo NAŠLI PODOBNEGA po- hc>teli vse to urediti in postaviti r7T\T*' X, novo> boljše. Pa ne samo to. Čez NAMO VAS, TOVARIŠ noč smo hoteli spremeniti člo-ZDEŠAR, KOT DOSLEDNE- veka, da bo mislil drugače in tudi drugače delal. Ga borca za zmago Resnice in pravice, zlasti UČITELSKEGA STANU. gotovo je bilo v vsem Vsakdanja praksa in primerna ohladitev pa je pomagala, da smo začeli računati z realnimi možnostmi in temu podrejati na-TEM ČASU, KO STE BILI še zahteve. Spominjam se nekega PREDSEDNIK SINDIKATA sestavka na ministrstvu prosvete, PROSVETNIH DELAVCEV, k° smo govorih 0 popravilu šol-TUDI MARSIKAJ LEPEGA, Sklh. zgradb- Pa se Je oglasil nek vplivati na okolico — tako kot slab delavec v proizvodnji ne more biti dober politični delavec. ALI JE PRI ORGANIZIRANJU UČITELJEVE ZAVESTI ODIGRAL SVOJO VLOGO TUDI TAKRATNI PROSVETNI DELAVEC? SPODBUDNEGA, TAKEGA, Kar vam je v vsakdanjih BOJIH DAJALO POGUMA IN MOČI? strokovnjak in popolnoma resno predlagal, da s tem počakamo do takrat, ko bo dovolj aluminija, ker bomo gradili nove zgradbe tako iz aluminija. »Prosvetni delavec« naj bi bil nepogrešljiv prijatelj bralcev, katerim je namenjen Piše Geza čahuk, član uredniškega odbora Prosvetnega delavca Skoraj pri vsakem časopisu kim dopisnikom posebej nave-Je naklada v nekem smislu za- zati neposreden stik, menim pa ftesljiv barometer, kako ga da niti ni v tem osnovno vpra-bralci sprejemajo in če sogla- sanje, pač pa v tem, kakšen tajo z njegovo usmeritvijo in odnos ima uredniški odbor do Njegovim konceptom. Pri Pro- vsakega posameznega prispev-^Vetnem delavcu ta indikator ni ka — in če ima pripombe na Popolnoma zanesljiv, vsaj težko prispevek, da jih obravnava Pi ga tako interpretirali, ker je neposredno s sodelavcem. Me-Jiaklada lista že več let zadovo- nim, da je doslej uredniški od-uiva in se ne spreminja mnogo, bor z vso pozornostjo prisluhnil Ozirati se moramo torej tudi po aktualnim družbenim proble-drugih pokazateljih, ki bi nam mom, s katerimi so se srečavali lahko, vsaj do določene mere, prosvetni delavci v šolah. Tak Pokazali, kako je Prosvetni de- odnos uredniškega odbora in lavec opravljal svoje poslanstvo urednika do sodelavcev in predpreteklih dvajsetih letih. Me- blemov, ki jih želijo obravna-Pim, da je stik lista s sodelavci vati, je po mojem mnenju že Pelo pomemben in se v nekem postal praksa. Sthislu odraža tudi v vsebini ii- Identična želja bralcev in uredniškega odbora je, da bi postajal list čimbolj aktualen, pomočnik in svetovalec prosvetnim delavcem pri njihovem poslanstvu. Taka želja je vsekakor pozitivna in nalaga uredniškemu odboru in sodelavcem lista veliko odgovornost, uresničili pa jo bomo le s tesnim medsebojnim sodelovanjem ob neprestanem upoštevanju mnenj bralcev. Posamične želje, da bi bil list čimbolj strokoven, nekakšen teoretičen pripomoček učiteljevemu strokovnemu delu, so po mojem mnenju prezahtevne in preveč enostranske. Gotovo pa je na mestu želja, da bi list prinašal, poleg družbeno aktualnih, tudi več takih člankov s strokovno vsebino, ki bi -rabili učiteljem pri vsakdanjem delu, kot na primer: iz prakse za prakso. Poleg tega bi po mojem mnenju st-, tt , .... . - bdo zel° dobro razširiti izbor • Uredniški odbor se je vedno tematike tudi na sorodna pod-Is. 6da^> da širši krog sode- ročja, ki so tako ali drugače kv i^V Podobi samo s povezana z vzgojno-izobraževal- in , ^etno in aktualno vsebino njm (jeiom v šolah, kot na pri-. medsebojnim sodelovanjem. mer; področje kulture, izobra-ualnost in kvaliteta lista pa Jevanje odraslih, vzgojno - var-odvisr^a od sodelavcev. stvena problematika ipd. Pove-sih pa je težko poiskati pra- zava med vzgojno-izobraževal-t,, lzhod iz^ tega »začaranega njm dei0.m v šoiah in izobraže-V ugf.T- zedm dajati ocene, vanjem v najširšem pomenu je .Kolikšni meri je uredniški od- vedno večja ^-so meje med tev UsP®l.P°rikati ustrezno reši- obema vedno bolj zabrisane. Suhi i ,. 1 ocena bi bila prosvetni delavec na sedanji Jektivna in celo tvegana. stopnji družbenega razvoja želi Ob jubilejni številki pa sem biti informiran tudi o širši v Vendarle zastavil vprašanje družbeni problematiki, prav ta-v ‘ej smeri in si skušal odgo- ko se želi aktivno vpključiti v jj riti s pregledom časopisa ne- reševanje te problematike, kajti 1 letnikov za nazaj. Ugotovil razvoi in napredek šolstva ie da Geza Čahuk za nazaj. Ugotovil razvoj in napredek šolstva je ^ ima list razmeroma močno povezan z razvojem in hih 00 število stalnih dolgolet- napredkom gospodarstva in dru-Sem ^delavcev. Prepričan pa gih družbenih dejavnosti. Vse beg’ to zaradi nepravil- to pa nalaga »Prosvetnemu de-. ga odnosa uredniškega odbora lavcu«, da bo še bolj smelo rg .^'delavcev, pač pa bolj za- posegal v aktualno družbeno družbenih sprememb, ki jih problematiko, ki vpliva na list zasledovati in s tem vzgojno-izobraževalno dejavnost. ij, eminja tudi svojo podobo. Na koncu želim povedati, da ^ Pa po drugi strani privablja sem zadovoljen z doslej preho-Vv^.e sodelavce, ki se želijo jeno potjo in poslanstvom, ki ga Jtelučiti v obravnavano proble- je opravil Prosvetni delavec. Ur a ?• Opazno je, da je odnos Želim, da bi tudi v bodoče s cev iškega odbora do sodelav- svojo usmeritvijo in obravna-korekten, kar sklepamo iz vano problematiko bil resničen k®3’ da je število sodelavcev v in nepogrešljiv prijatelj bralcev, rastu. Seveda je težko z vsa- katerim je namenj-.i. Henrik Zdešar je bil med štirinajstimi odlikovanci, ki so za praznik republike 29. november 1969 prejeli najvišja odlikovanja: predsednik republike ga je odlikoval z »Redom zasluge za narod s srebrnimi žarki« za njegovo dolgoletno revolucionarno delovanje — V naših stremljenjih nas je takratni Prosvetni delavec krepko podpiral, saj je zrasel iz naših potreb po obveščanju članstva. Kljub temu, da takrat borba mnenj ni bila na višku in lahka, smo skušali uresničiti svoje namene preko Prosvetnega delavca. Danes lahko trdim, da smo imeli mnogokrat prav, čeprav smo slišali, da delamo demagoško. Pozneje se je mnogokrat pokazalo, da so bile trditve Prosvetnega delavca pravilne. Marsikatero vprašanje, ki smo ga takrat načeli preko Prosvetnega delavca, bi bilo že davno rešeno, če ne bi šolstva, posebno osnovnega, podcenjevali; če ne bi lokalni dejavniki tega področja nenehno »odlagali«. vsak najmanjši uspeh nas je razveselil in nam dal novih moči. Pogumno lahko trdimo, da je treba vprašanje visokih šol, ki je Zelo težko pa bi mi bilo v ti- danes na dnevnem redu, začeti stih dneh, če ne bi imel ob strani reševati pri osnovni šoli. Na to je zvestih članov republiškega od- Že- takrat 0P°' v teh dneh sta mi posebno poma- menostj0i ki sta ^ našo sociali_ gala tajnik Oskar Peče m zvesta stično rast gotovo rakavi rani. sodelavka v administraciji tova- „ rišica Sonja Omahnova. zirali^Tud^tekrltai^p^rtvoval- . — ni urednik Prosvetnega delavca V TISTEM POVOJNEM tov. Jože Zorn je bil mnogokrat ČASU — TAKO DRUGAČ- predmet kritike. Celo Centralni NEM OD DANAŠNJEGA — odbor sindikata prosvetnih delav-JE MORALO UČITELJEVO ,c.ev ni bil, vedn® 2 nam1i zadovo- ““o WEDNOS?toS5 SVOJO VREDNOST. UČITELJ je dvigala zavest našega članstva JE BIL POSTAVLJEN V ČAS o vrednosti njegovega dela v šoli IN PROSTOR — SKORAJ in. tako je v tem obdobju Prosvet-POVSEM NEMOČEN. ALI MU ni delavec odigral svojo pozitiv-JE DAJALA SINDIKALNA no vl°š°. ORGANIZACIJA PRI TEM OPORO? KAKO JE — LE POČASI — ZAČENJALA RASTI ZAVEST O TEM, DA JE TUDI UČITELJEVO DELO V ŠOLI POLITIČNO DELO; DA NI POGLAVITNA UČITELJEVA NALOGA V TEM, DA PIŠE ZAPISNIKE NA RAZNIH SEJAH RAZNIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, DA PRIPRAVLJA IGRICE IN POBIRA PO HIŠAH ČLANARINO ... Ne smemo pozabiti, da so bili ŠE EN POGLED NAZAJ: BILI STE UČITELJ, ORGANIZATOR, EDEN NAŠIH NAJVIDNEJŠIH JAVNIH DELAVCEV — UČITELJEV. KAKO GLEDATE ZDAJ NA TO SVOJO PREHOJENO POT? ALI BI STORILI KAJ DRUGAČE, CE BI VAM BILO DANO ŠE ENKRAT, S SEDANJO PAMETJO IN ŽIVLJENJSKIMI IZKUŠNJAMI PREHODITI ISTO POT OD ZAČETKA? — Še enkrat bi rad postal posebno učitelji osnovnih šol pred ,. enKrar di raa postal vojno zelo tesno povezani z de- - proletarec med intelek- lovnim človekom, tako na vasi "aI“' ^ lme late> toda 23 kot v industrijskih središčih. Ko bl J.lh dosf.gel: bl 8 sedanjo se je ta delavec, kmet odločil za tln življenjskimi izkus- odpor proti okupatorju, je šel z aJapi gotovo izbral tisto pot, ki bi njim, včasih celo na čelu, učitelj. laze pnPeljala d° cilja. Dokaz za to je vrsta narodnih he- h , t„-pa nf bl se.P®1_ rojev in znanih borcev iz vrst zav’ toda. 23 Pllho* učiteljstva. ideale padlo. Tako je bilo delo z učitelji v sindikalni organizaciji v glavnem lahko. Sestanki z njimi so bili delavni, polni različnih mnenj in predlogov; zdi se mi, da so da- Mnogo Jih 10 » « ^£rSS')|^b0U!ain IN KAKŠEN NASVET BI DALI MLADIM, KI GREDO PO VAŠI POTI? — Težko je reči po »moji poti. To je bila pot otroka iz šte- jali našim članom mnogo opore vilne delavske družine z nadvse za nadaljnje delo. Nemočen pa je dobrimi starši. Kot otrok sem bil tisti učitelj, ki je ob času na- preživel prvo svetovno vojno z rodne preizkušnje stal ob strani. V8®ni pomanjkanjem in odšel na Toda tudi tega je bilo treba rp^Pjišče, ki je bilo takrat pri-pritegniti v sindikalne vrste, saj Proletarskih otrok. Služ- nam je manjkalo učiteljev za vse drUa,- odro^Pib krajih. V -,r,.o+Q SnU • ■ j; SVetOVHl VOJUl 5601 bil vrste sol. Odločno pa se je sindi- ujetnik, interniranec in aktivni kalna organizacija zavzela za one, udeleženec NOV po vojni pa na ki so trpeli krivico, pa se proti različnih delovnih mestih in zo-tej krivici niso mogli sami boriti, pet — p,0 lastni želji — končal v t— , . , . . šolstvu. Kako je rasla zavest, da je učiteljevo delo v šoli tudi politič- ^ko prehojene poti ne želim no delo? Tudi ob tem vprašanju In težko jim je svetova- le treba poseči v tista prva leta p' Pog°i> za »start« so drugačni, po vojni, ko je moral biti učitelj tem te 60 tnarasle in s ™ r rr** “ vT; stssr,1 verr»i-t je bilo tisto njegovo delo v šob mo o zabavi kot o delu mladih, najbolj »skrito«, so to delo tako Vse to gotovo vpliva na oblikova-tudi ocenjevali, tj. minimalno. JU6 zavesti mladega človeka. Ne-Vzgoje novega naraščaja ponekod . Pravila za življenje pa osta-sploh niso šteli kot politično de- 36-,0' Treba se je moralno in lo. Glede tega je zavzel sindikat hndni)V",0,dobro PriPraviti za priželo ostro stališče: »Učiteljevo " del°- Pri teh pripravah bi delo je prvenstveno v šoli. Meni- fikacifa^e^Či-tl-?10rall?a kvfh' J. to ®lo čo jo hobro ru opravljeno, pomembno politično Tako pripravljen si mora mlad delo, nujno za našo nadaljnjo človek postaviti cilj. Za dosego te-rast. Poleg tega si tudi ni mogoče Cllia se mora znati boriti in zamisliti učitelja v življenjski šo- ^jfi^S^ati težave. Delo naj poli, ki bi bil slep za vsa dogajanja pot ® v®Kk del njegove zabave, okrog sebe in se kot član sociali' Ti^-- naše lu*l- urednik zanj odgovarjal, ker ni- krat iti tudi tja. In kot sem po- težavami. Najbolj pa mi je delo turne razmere strahoten udarec.« sem hotel povedati pisca. Kmalu zneje zvedel, je tako napisal tudi ■ ... . . d 7 r\/*4 O V> 7 r* 1 /~\ O 7-\ VY"» 7-» r-rr\ l-l /-1 v-v r« 4- Ir-/-. 1 1 r. t rt 1 A /~\ »T in prizadevanje grenila cenzura in pa tisto, ko sem bil kot odgovorni urednik disciplinsko obtožen in postavljen pod policijsko nadzorstvo. Vladajoča klika v predvojni Jugoslaviji se je prav gotovo dobro zavedala, da nima za seboj ljudskih množic in zato so njeni cenzorji budno pazili na vsako tiskano besedo, ki bi utegnila opozoriti bralce na vse tisto, kar so hoteli pred javnostjo prikriti. Naj zato navedem samo nekaj podatkov, ki potrjujejo, da je cenzuro marsikaj »motilo«, oziroma, da nismo smeli naravnost ničesar zapisati. V »-Učiteljskem tovarišu« iz leta 1937-38 je cenzor »odstrigel-« kar dvajset člankov, od teh pa jih je enajst zaplenil v celoti. V letniku 1938-39 pa mu jih kar 24 ni bilo »po Volji«, v celoti jih je med temi zaplenil sedem. Dejstvo, da je list, ki je bil tednik in je od njegovih 52 številk bilo več ali manj cenzuriranih skoraj polovica, je samo po sebi dovolj zgovorno. Seveda ne gre ob tej ugotovitvi prezreti, da je takratno učiteljstvo, pod vplivom Seveda, ni šlo samo za bese- potem, de ali stavke, marveč je cenzor svetni ko je dopis izšel, je pro- v svojem- poročilu, obenem z ugo-oddelek takratne banske tovitvijo, da »Učiteljskega tovari- posameznih člankih črtal tudi uprave poslal popravek, ki smo ga ša« ne urejam več. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani dne 6. julija 1939. Štev. 1., 2. in 3. IXXX. (Sol.ko Ulo 1939./1940.) Učii&li&lki tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije H Mesečna priloga »Prosveta« dravsko banovino v CJubljani Mak iatrlek' Naročnina letno k. ral. It.IS J. Tele/on 4 S-SS po več odstavkov, oziroma v dveh morali priobčiti, a meni so 24. Proti odloku banske uprave o letih tudi devetnajst celih član- maja 1937 poslali odločbo banske prepovedi urejanja sem se pritokov. uprave, ki jo je podpisal ban Nat- žil na »Državni svet« z utemeljit- ; . lačen, s katero so mi prepovedali vijo, da urejevanje »Učiteljskega Med tistimi, ki so bili zaple- nacjaije urejevati »Učiteljski tova- tovariša« ni zaposlitev zunaj šo-njeni v celoti, ni šlo le za načel- rij«) ker da nimam za to poseb- le, marveč opravljanje funkcije v ne članke, marveč tudi za satirič- nega dovoljenja. Za vsako zapo- odboru učiteljske organizacije v ne podlistke. — Med temi so bili slitev zunaj šole je po takratnih smislu pravil, tudi prispevki Venceslava Win- predpisih moral učitelj imeti po- po ve6 kot enem letu je prišla s katero je bila razve- klerja, ki jih je podpisoval s psev- sebno dovoljenje prosvetnih obla- razsodba c- rP 11 /-11 /-i i <-■ Tii ril i vi c Iz- i + cr\ * »Učiteljskega pokreta«, gibanja mlajšega učiteljstva, ki so ga vodili učitelji komunisti, zelo odločno nastopalo v obrambo svojih pravic, kar seveda ni »ustrezalo« liniji vladajočih. Toda da ni šlo vedno za celotne članke, ki so se cenzorjem zdeli »nevarni», marveč da so jim bile »nevarne« tudi donimom Blaž Marela. Med vse- st'i; _U!C1 disciplinski postopek mi, ki so bili zaplenjeni, mi je bi- uvedli proti meni. xlj, ^ lo najbolj žal za njegov podlistek dn ko f0.!?1 pr®’ dalje urejevati »Učiteljskega to- »Martina Kačurja poslednja pot«, P°vedali opravljati uredniške po- varjga<{_ v katerem je zelo posrečeno in v sle- me ™al?e5 s Policije opo-satirični obliki opisal takratne caslne hodl“ v delovanja razmere v šolstvu in prosveti. Učiteljsko tiskarno. Čeprav mi te Ijavljena odločba banske uprave in meni vrnjena pravica še na- 2ga Disciplinsko sem bil sicer kaznovan v Ljubljani s šestmeseč-ga ni povedal, sem takoj razu- nim odtrgljajem 10 odstotkov pla-Seveda mi je cenzura povzro- mel, da sem pod policijskim nad- če, a na mojo pritožbo mi je di-čala neprijetnosti tudi s tem, ker zorstvom. In že drugi dan sem sciplinsko sodišče pri ministrstvu sem bil kot učitelj zaposlen v raz- opazil detektiva, ki me je nato 6 za prosveto v Beogradu to kazen redu in ko so mi iz tiskarne — tednov spremljal na vseh mojih znižalo na 5 odstotkov odtrglja-po telefonu — sporočili, da je 'to potih po Ljubljani, da bi ugoto» ja za tri mesece. Odtegnil pa mi ali ono zaplenila cenzura, sem po vil, ali kljub prepovedi še ra da- ni nihče denarja, ker so učitelji, navadi kar takoj lahko povedal, ije urejam »Učiteljskega tovari- zaposleni na prosvetnem oddelku kateri članek ali d°Pis nai vsta~ ša«. " banske uprave v Ljubljani, po- posarnezneJ besede ah^krajšTstav- vijo namesto zaplenjenega, kajti ime glavnega in odgovornega skrbeli, da j'e razsodba obležala cenzura jc zahtevala, da smo za- urednika lista smo zamenjali, v kakem predalu, ali pa so jo ne-plenjeno nadomestili z drugim. iVan Kocijančič, pozneje pa Aloj- izvedeno odložili med spise. Toda včasih to ni bilo mogoče zij Bučar, sta rada pristala na Vekoslav Mlekuž ki, dokazuje teh nekaj primerov iz »Učiteljskega tovariša« v letu 1937-38. (Krepko tiskane besede v navednicah je cenzor črtal in so morale izpasti iz tiska.) opraviti po telefonu in moral sem osebno v tiskarno. V takih primerih me je v razredu za eno uro — Ne trdimo, da je ta praksa nadomestil šolski upravitelj, ki je od danes, »nego trdimo, da je da- dobro razumel moje težave s cen-našnji sistem odpravljanja krivic zuro. ^lllll!lllllllllllllllllllll!llll!!lllll|[!l!l!! ll!llll!llll!lillllll!!l!ll!lllllll!llll!lllll!!!!i:j!lll!lllllll!llllll!lllll!l!lllllli!lllll!!l[l!l!U^ | RAZPIS POLETNIH JEZIKOVNIH TEČAJEV J S V sporazumu z Zvezno komisijo za kulturne stike s tujino 1 s razpisuje Republiški sekretariat za prosveto in kulturo: 1. 6 tritedenskih štipendij za tečaj angleškega jezika v | 1 , različnih mestih Velike Britanije (julij—avgust); i 1 2. 5 enomesečnih štipendij za tečaj nemškega jezika v g | NDR za profesorje nemškega jezika na osnovnih in |j m srednjih šolah (12. avgust — 5. september); j 3. 8 enomesečnih štipendij za tečaj ruskega jezika v Mo- 1 1 skvi v juliju za profesorje ruskega jezika na osnovnih 1 J in srednjih šolah; 1 4. 1 enomesečno štipendijo za profesorje ruskega jezika | I na višjih in visokih šolah; g j 5. 2 šesttedenski štipendiji za tečaj ruskega jezika od 1 1. februarja do 15. marca in 1 šesttedensko štipendijo || J za tečaj od 29. IV. do 5. V. za profesorje ruskega jezika §§ ( na osnovnih in srednjih šolah; g 6. 1 tromesečno štipendijo za tečaj italijanskega jezika | g v Perugii (od 1. julija do 30. septembra); g 7. 2 štiritedenske štipendije za tečaj francoskega jezika g v Sevru (junij) za profesorje francoskega jezika ali j§ prirodoslovnih ved (matematika, fizika, biologija); 8. 1 dvomesečno štipendijo za profesorje francoskega je- 1 1 zika v Grenoblu (julij — avgust); g 9. 3 enomesečne štipendije za profesorje francoskega je- g 1 zika na eni francoskih univerz; g 10. 2 enomesečni štipendiji za absolvente francoskega je- 1 zika na Alliance Francais v Parizu (avgust); g 11. 1 enomesečna štipendija za profesorje francoskega jezi- a ka z daljšo prakso na Svobodni univerzi v Bruxellesu. g 1 Za udeležbo na natečajih se lahko prijavijo kandidati, ki iz,- 1 g polnjujejo naslednje pogoje: . g — da so diplomirali iz ustreznega jezika na univerzi ali 8 g višji pedagoški šoli; g g — da so aktivni učitelji ustreznega tujega jezika; — da še niso v zadnjih štirih letih sodelovali na tečajih p 1 tujih jezikov v tujini; 1 — da so zdravi, mlajši prosvetni delavci, za tečaj v Gre- g 1 noblu pa ne starejši od 35 let. g 1 Potne stroške morajo poravnati kandidati sami ali ustanove, g g kjer so zaposleni. g 1 Kandidati morajo poleg prijave, ki naj vsebuje osnovne živ- g g Ijenjepisne podatke, priložiti še prepis diplome in soglasje 1 g oziroma priporočilo ustanove, kjer so zaposleni. Prijave spre- S 1 jema Republiški sekretariat za prosveto, in kulturo, Ljubija- g 1 na, Župančičeva 3, do 24. januarja 1970 oziroma pod točko 5. 1 g do 10. januarja 1970. p illllllllllUill>llll!llll]!lllll!!llll!!llllll!!IKI!lllll!!llll!!!llll!!llllll!lllll!!lllll!lllll!!l!ll!!llllllllll!lllllllllll!ll!lll!!!llllllllllll!!!llll!!l!ll!ill!!llllllllllll!!lll!lllllllll!lll!!lllllllllllll!llllllii (Nadaljevanje s 3. strani) Časopis bi moral imeti več stika s pedagoško katedro, s pedagoškim institutom in z drugimi strokovnimi zavodi ... Priznati moramo — tako nam pišejo bralci — da je tiskanje Objav (občasnega glasila republiškega sekretariata za prosveto in kulturo) kot priloge Prosvetnega delavca več kot potrebno. Prav zaradi izhajanja Objav v tem listu so učitelji precej bolje seznanjeni z zakonsko problematiko, kot so bili včasih. Sproti se seznanjajo z raznimi pravilniki in zakonskimi osnutki, normativi, pa tudi z novimi učili. V listu pogrešam stalno rubriko Pisma uredništvu, ki bi naj bila most med bralci in uredništvom, obenem pa pot za pridobivanje novih naročnikov. Nemara bi uredništvo začelo s posebno rubriko Tribuna bralcev, kjer naj bi našla svoje mesto različna mnenja za diskusijo in polemiko k razpravam, ob javljenim v listu. Ob periodičnem, informativnem, zelo preglednem katalogu Knjiga 69, ki je interesentom na voljo v vsaki knjigarni, in glede na ostalo gradivo v časopisu se zdi obseg književnih kritik včasih preobsežen, pa tudi neenakomerno obširen glede na uporabnost posameznih publikacij pri učiteljevem pedagoškem delu. Ce pogledamo, kako prosvetni delavci spremljajo svoj tisk, opazimo, da mnogi sploh ne poznajo problemov, ki so bili v listu že večkrat obravnavani. Pri tem bi morda veliko napravili ravnatelji šol, če bi vsaj občasno opozarjali učitelje na članke, objavljene v listu in drugi pedagoški publicistiki. Večkrat se zgodi, da. govorimo drug mimo drugega, imamo pa prav iste težnje, ki bi jih morali spraviti na skupni imenovalec. Skupno bi morali obravnavati in reševati odprta pereča vprašanja vzgoje, izobrazbe, sodobnih ekscesov, prestop-ništvia, plaže, reklame, sodobnih obveščevalnih sredstev itd. Prosvetni delavec bi moral biti informator, obenem pa vzpod-budnik ter katalizator vseh tistih vprašanj, ki se tičejo našega poklicnega vzgojnega in izobraževalnega dela v najširšem pomenu. Kolikor celotna naša doba tehnike s svojimi komunikacijskimi sredstvi in težnjami po standardu teži v ali- Razgovor s predsednikom RIS tov. Ludvikom Zajcem (Nadaljevanje s X. strani) nem povedati le zahteve, ne skrbimo pa dovolj za to, da bi omogočili uresničevanje naših zahtev. Delno sem na to vprašanje odgovoril že prej. Republiška izobraževalna skupnost pa skrbi pred- iskali možnosti, kako izobraževa-vanje organizirati tako, da se bo sposobno hitreje prilagajati vedno novim in novim potrebam gospodarstva in družbenih služb. Razpravljali bomo tudi o položaju izobraževanja v nerazvitih ob- vsem za to, da s financiranjem iz- močjih in poskušali posplošiti na-rednega študija na pedagoških 1 akademijah omogoča pridobitev višje izobrazbe vsem tistim učiteljem, ki se za predmetni pouk še niso dovolj kvalificirali. Poleg tega bomo v letu 1970 začeli, s financiranjem in usmerjanjem, stalnega strokovnega izpopolnjevanja prosvetnih delavcev, za sedaj predvsem tistih, ki poučujejo matematiko, slovenščino in tuje jezike, ker so tu učni uspehi učencev v osnovni šoli najslabši. Z našo štipendijsko politiko omogočamo tudi to, da najbolj nadarjeni in pridni ne bodo imeli zaprtih vrat za nadaljnje šolanje zaradi svojega slabšega socialnega položaja ali oddaljenosti od večjih centrov. Računamo, da bomo s tem pridobili tudi nove dobre pedagoške delavce. KAKŠNE SO KONKRETNE OBLIKE SODELOVANJA IN EVENTUALNE POMOČI, KI JO DAJE NAŠA REPUBLIKA ALI RIS DRUGIM REPUBLIKAM JN POKRAJINAM? še izkušnje. Naša izobraževalna skupnost daje pomoč, če to lahko tako imenujemo,' drugim republikam, predvsem s tem, da se pri nas šolajo učenci in študenti iz drugih republik brezplačno. To pomeni, da smo ves čas odločno proti temu, da bi se uvedlo plačevanje šolnine za otroke iz drugih republik. To naše stališče je v jugoslovanskem prostoru tudi prevladalo, konkretno pa to pomeni, da se pri nas šola iz drugih republik 1345 dijakov v srednjih šolah in 1700 študentov na visokošolskih zavodih. ZANIMALO BI NAS ŠE, ČEMU SE SEDAJ RIS PREDVSEM POSVEČA, KAJ KONKRETNO OBRAVNAVATE IN REŠUJETE? Razen za razrešitev vprašanj, ki semnjih že navedel, se sedaj republiška izobraževalna skupnost predvsem trudi, da bi v sodelovanju z občin, skupščinami zagotovila potrebna sredstva za osnovne Republiška izobraževalna skup- šole, pripravlja pa tudi merila za vzdrževati položaja, ko približno 2.000 naših otrok hodi vsak dan v Prosvetni Delavec 2 šole, ki so življenjsko ali zdravstveno zanje nevarne. KAKŠNA NAJ BI BILA, TOVARIŠ ZAJC, PO VAŠEM MNENJU V VSEH TEH NAŠIH SKUPNIH PRIZADEVANJIH NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA VLOGA »PROSVETNEGA DELAVCA«? Po mojem mnenju »Prosvetni delavec« zelo uspešno rešuje svojo osnovno nalogo, menim pa, da bi ob naši in splošni družbeni podpori lahko hitreje posredoval tudi nova dognanja sodobne pedagogike. Menim torej, da bi morala še bolj kot doslej priti do veljave tudi strokovna vloga »Prosvetnega delavca«. OB 20-LETNICI »PROSVETNEGA DELAVCA« ŽELIM TUDI VNAPREJ VELIKO USPEHA VAM, VAŠIM SODELAVCEM TER VSEM PROSVETNIM DELAVCEM V NOVEM LETU PA MNOGO ZADOVOLJSTVA PRI DELU, OSEBNE SREČE IN MIRNEJŠIH DNI! enaciji posameznih, manjših skupin, prav toliko bi morah mi prosvetni delavci zaradi našega poklicnega poslanstva težiti h kolektivnosti, katere glasilo naj bi bile strokovne revije, v prvi vrsti pa naše skupno glasilo Prosvetni delavec. PROSVETNI DELAVEC JE POMEMBEN IN NUJEN DEJAVNIK PRI IZBOLJŠANJU KVALITETE DELA NA VZGOJNOIZOBRAZEVALNEM PODROČJU Tu naj navedemo še mish republiškega sekretarja za prosveto in kulturo tov. Slavka Bohanca, takrat je bil še predsednik republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, na zadnji seji izdajateljskega sveta PD (lanske jeseni): Glede na vsebinsko problematiko se loteva PD celotnega vzgo j no,izobraževalnega področ-ja — od predšolskih zavodov do višjih in visokih šol ter izobraževanja odraslih. Pomembno Pa je, kako bo list obravnaval ta področja. Družbeno-politično-ekonomski vidik obravnave vzgojnoizobraževalnega področja pomeni zelo veliko nalogo, tako po svojem obsegu kot pa problematiki. Pojavlja se vprašanje, kako v 22 številkah in na številčno skromnih straneh lista najti prostor za vse to. Uredniški odbor mora najti pot, kako v relativno skromnih razmerah uresničiti tako koncepcijo. Vprašati pa se bo treba, če obseg časopisa zadošča, če temu ustreza lEiinancirainfle Sm število zaposlenega osebja. Ce je širši obseg potreben, je treba izboljšati tudi pogoje za izdajanje časiopisa. Časopis je zaradi svoje tradicije in kvalitete tisto glasilo prosvetnih delavcev, sindikata in družbe kot celote, ki je zelo pomemben in nujen dejavnik pri izboljšanju kvalitete dela na vzgojnodzobra-ževalnem področju. Drugo vprašanje pa je, kako prilagoditi vsebino ustrezni obliki Usta. Menim, da je treba narediti vsebinski izbor problemov, da bo Imel časopis pri bralcih čim večji odmev: objavljati več krajših prispevkov in v njih prikazovati življenje in prizadevanja ljudi s terena. List ne sme biti preveč poročevalski. Smo v času, ko se položaj prosvetnih delavcev spreminja: ko bodo urejena materialna vprašanja, bomo prešli iz razburkanih razprav o denarju k razpravam o kvaliteti šolskega dela; prav s teh področij --strokovnosti dela, etike, idejnosti — pa bo lahko prispeval Prosvetni delavec precej. * Nobenega dvoma ni, da si mora list prizadevati, da se nekje vključuje v naše družbene tokove — mora biti eden izmed . elementov, ki so značilni za naša družbena gibanja, mora po svoje prispevati k uresničevanja naših družbenih smotrov. Pra^ uresničevanje teh smotrov na vzgojnoizobraževalnem področju pa je še posebno odgovorno h* težavno — tega se v uredništvu lista zavedamo. Se posebej velja opozoriti na neko značilnost: Prosvetni delavec je list, ki ga pišejo bralci — naročniki sami. Velika večina člankov, ki jih objavlja) je nenaročenih. Prispevke P0" šiljajo učitelji, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih zavodih, pa jih neki problem zaboli in napišejo članek. Zato niso či p-ki vedno tako dovršeni — nid oblikovno niti vsebinsko nosijo pač značilno barvo svojega nastanka. Toda to prinaša ^ vsebino le še več pestrosti la tisto živo prizadevnost, ki P°' meni za na£ last svojevrstno vrednoto. Ob 20-letnem mejniku lah^0 zapišemo, da je uredniški odbor doslej v nekaterih stvareh uspel; upamo, v v mi- tobru leta 1939 prevzeli names- Našo javnost in stanovske to- za srez Kruševo 2. Vse šole so bile učevati srbsko. Bili smo tako tuifZ ^etu- Je Pa bilo to leto titvene odločbe. Ko smo zapuščali variše po vsej Sloveniji bo goto- enooddelčne, v starih zgradbah s učenci in učitelji — oboji. Mor-pommsKo leto mnogih oblet- načelnikovo sobo z objavami v ro- vn zanimalo, koliko nas ie odšlo slabo nra-omn in sknrn bra? nnil da .še ena zanimivost: noučeval ?c važnejših in pomembnejših V??c-dkov v razvoju naše sociali-“'cne družbe, delovnih kolektivov, posameznikov in tudi obletno za nekdanje maturante vseh fst šol. Na eno od takih oblet-^„0 bj našo javnost in še živeče 'dtelje — maturante petih letnikov učiteljišča iz 1936 in 1937. leta rad spomnil pisec teh vrstic. Bilo je leta 1939. V mesecu sep-tembru se je začelo šolsko leto "39/40, začela pa se je z napa-Oom fašistične Nemčije na Polj-tudi druga svetovna vojna, ^osec september smo brezposelni ^itelj.i, ki smo maturirali po pe--1/1 letih učiteljišča v letih “34-1937 — bilo nas je še okoli 00 — i5o — težko pričakovali. je za nas mesec, ko smo upari da bomo končno po več letiš , rezposelnosti vendar dobili tež-pričakovano namestitev na velovno mesto učitelja kjerkoli v loveniji, če ne državno, pa vsaj načelnikovo sobo z objavami v ro- vo zanimalo, koliko nas je odšlo slabo- opremo in skoro brez učil. hovinsko, iz takoimenovanega kovinskega bednostnega fonda, ba: ba: ^ hestalno zaposlitvijo in z medeno plačo 400 din. Državna služ-'a Pa je prinašala učitelju — pripravniku 970 din plače in stalnost /aPos.litve. Mnogo poti smo brez-Pcseini učitelji Sn učiteljice v asu čakanj-a opravili do pristoj-riu prosvetnih organov na sedežu anovine v Ljubljani. Vedno pa 0 nam dali vedeti, da naše po- j^ičko zadržanje najbrže ni tako, velik stenski zemljevid, je takratna družbena ure- iskal svoje delovno me: kah, smo zagledali na hodniku Vsak je ^ <=><% uj-uducua unč- j.o-ddi svoje delovno mesto. Prsti s tev — klerofašistični režim — so se pomikali mimo Skopja v -Prosvetnim ministrom Antonom vse smeri Makedonije, takrat crošcem zahtevala in da mora- vardarske banovine. Najjužnejše, ko pač čakati, da pridemo go, ali na da na prinesemo na skoraj ob grški meji, je bilo moje delovno mesto: vas Gornikovo, no'v^n° dokaz, da smo se aktiv- občina Begnište, srez Kavadarci, vključili v stranko JRZ, na planini Vitača, nad Črno reko, JTlr^ stanovski časopis, glasilo 700 m visoko na pobočju kanjona, . Slovenije, Učiteljski tova- po katerem je odtekala reka v s, je v letu 1939 odprl posebno Črno reko. V kavadarski srez je ubriko za dopisovanje ,lev-pripravnikov, ki jih je ta- učite- odšlo še več učiteljev-pripravni- ; kr- * c,:a‘ni režim razporedil po vsej loveniji: nezanesijive predvsem - Prekmurje, na Kočevsko in v ^slo krajino, na vnaprej določe-?a kazenska mesta. Objavljeni ^anki kov. Mnogo jih je potovalo proti vzhodu od Kočan v vasi na bol-garsko-jugoslovanski meji v srez Kriva Palanka in v Porečki srez. Največ - delovnih mest pa je bilo nam Slovencem določeno na meji — so ostro napadali banske proti Albaniji v vaseh sreza Ki-rblasti zaradi brezposelnosti in čevo. fevnLv*™^ UČi:Mj®V‘ Banska uprava v Ljubljani si J; ni upala objaviti naših imen in ^*adnje dni septembra 1939. leta namestitev v časopisu, ne v Slo-je banska uprava v Ljubljani, vencu in ne v Jutru, zato smo s%azumno z ministrom za pro- učitelji-pripravniki sami objavili v 6to v Beogradu, postavila slo- namestitve v Jutru, dne 15/10-1939, ehske brezposelne učiltelje-pri- sami pa smo se pripravljali za rJ avnike pred dejstvo; ali sprejeti odhod. Pisali smo in vprašali za riovno mesto v vandalski bano- pogoje dela in prihoda v vasi P današnji SR Makedoniji, ali srezske šolske nadzornike. Za 0'“ ostati še dalje brezposeln z čuda hitro so se oglasili skoraj hako,. da si zavrnil delovno vsi, nas takoj tikali, nam dajali d- t°. Precej se nas je odločilo, poguma in nas obvestili o prili-ri gremo tudi tja, samo da pri- kah v krajih, kamor smo odha-'bo do težko pričakovane na- jali. in nas ob prihodu na sedež da še ena zanimivost: poučeval sem tudi verouk, pravoslavni seveda. V vasi ni bilo popa, meni pa je pouk na mesec prinesel 100 din plače več! Večina smo bili ob nastopu službe samski. V vaseh ni bilo ne trgovin, ne gostiln, ne pošte, na šolah smo bili sami za vse učence in učenke in za vse razrede. Prebivalci so bili v glavnem Makedonci, bilo pa je tudi nekaj Turkov in ciganov. Vsak je bil sebi učitelj, kuhar in gospodinja. Srečevali smo se enkrat na mesec v sedežu sreza s stanovskimi tovariši z vseh šol v srezu. To je bila edina priložnost, da smo se Slovenci — učitelji videvali in se pogovorili o delu in težavah. Iz kraja v kraj smo potovali le na hrbtih oslov in konj, saj cest ni bilo. Ko danes pišemo o težavah in prilikah v našem osnovnem šolstvu, sem se pri tem spomnil na opisane dogodke pred 30 leti. Moje delovno mesto je bilo najtežje, ker je bilo visoko v planini nad Črno reko. Med prebivalci v vasi je razsajala malarija in mnogo otrok je izostajalo od pouka zaradi bolezni in zaradi oddaljenosti od šole. Pozimi 'iz ene vasi, oddaljene nad uro od šole, sploh ni bilo k pouku nobenega učenca. Kaj kmalu smo učitelji-pripravniki Slovenci — spoznali, da naše delo ni uspešno in nikomur v v Makedonijo. No, bili smo z Glavni problem je bil jezik pri korist; Brvi sem bil, ki sem fe-učiteljišč v Ljubljani in Maribo- pouku, ki je bil srbski. Jeziku ':5ruarja 1940 poslal iz Makedonije ru. Bilo nas je skupno 19; za srez domačinov, makedonščini, pa smo YredniStYu »Učiteljskega tovari-Kavadarci 3, za srez Porečki 3, se počasi privajali. Najteže ie bilo sa/<.v Ljubljani daljši članek o prilikah za naše delo v Makedoniji in s protestom proti takemu reševanju brezposelnosti slovenskih učiteljev. Članek je bil res objavljen marca meseca in je dvignil precej protestov v javnosti in v vrstah slovenskega uči-j teljstva. j Se danes ne vem, ali je mojo ; brzojavno premestitev iz vardar-« ske banovine v Belo krajino — 5 seveda zopet na »kazensko mes-: to-< — povzročil ta članek v »Uči-: teljskem tovarišu,« ali je bil za ! to kak drug vzrok. Časopis »Slo-: venec« je dne 22. marca 1940 ob-: javil poleg ostalih namestitev 5 predvsem brezposelnih učiteljev ; in učiteljic tudi mojo premesti-; tev. V letnih počitnicah leta 1940 Učenci z učiteljem pred šolo v Gornikova I. 1939, srez Kavadarci, Makedonija ■E■■SBI■■■■■■! j • ■ Komisija za razpis pri l ZAVODU ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE S MLADINE »DR. MARIJANA BORŠTNAEJA« V DORNAVI g PRI PTUJU ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da je zdravnik-psihiater ali pediater, da je defektolog z visokošolsko izobrazbo ali psiholog, vsi z najmanj 5-letno prakso na delovnih mestih svoje stroke. Nastop službe je mogoč takoj. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka v zavodu. Trisobno stanovanje je na razpolago po dogovoru. Navedeno dokumentacijo naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: za razpisno komisijo. 'BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB: BaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI REVIJA 1970 BBSBBQBBBIBBBBBBBBRIHB8IBBBEIBBBaRBnBBBBBflBflBIBBBBIIBBBnBOSE)BBBBBBEBBBBI [BKMHBBHEBBBBBBBHB SPOMINJAMO SE PROSVETNIH DELAVCEV ELI ZA KUKOVEC (1879-1954) na?rav ■’e’ tia se včasih spomnimo risih mož in žena, ki so se svoj as. odlikovali kot pedagoški delav-d /h ljudje. Mednje nedvomno sodi Det« Ellza Kukovec, ki je preko on- set let Požrtvovalno in uspešno čaoavl,'a!a učiteljski poklic in to ves Si v majhni, svetu odmaknjeni va-n Stoperce. Ni se izgubila v tesnih Din stoPeršlcih razmerah in vsakda-j/ “ skrbeh in opravkih, temveč se in Vedn° trudila širiti svoje znanje Jon®? Posredovati tudi drugim, v 11 in izven nje. 187 ®iza Kukovec je bila rojena leta 90 i n.a Bregu pri Ptuju, torej pred M.16«- Za učiteljico se je šolala v Vei. ženskem učiteljišču na slo-cj'lskem Štajerskem, in sicer v Ma-2g„°ru. Pa še to učiteljišče je bilo str®-no in so ga vodile šolske se-st0p\ Leta 1839 je maturirala in na- nem strokovnem tisku. Leta 1912 je ■ izšla pri Slovenski šolski matici ; njena knjiga »Domoznanstveni po- 3 uk v ljudski šoli.«. To je bila prva g knjiga ženske avtorice, ki je izšla S pri Matici. ; V času, ko jc Kukovčeva nasto- ■ pila službo kot učiteljica, je bilo na « Slovenskem že precej, veliko število ■ ženskih učnih moči. Učiteljice so že S tudi sodelovale s svojimi prispevki S v strokovnih glasilih, nekatere so g že tudi izdale učbenike. Vendar pa 5 je velika večina teh del obravnava- ■ la le pouk v ženskih ročnih delih ! ih pa gospodinjstvo. Kukovčeva je 5 v svojih 20 člankih, ki so bili skoro g vsi objavljeni v Popotniku, obrav- S navala z isto zavzetostjo in natanč- * nostjo nazorni pouk, računstvo, * etično vzgojo, spisje, kmetijski V Zagorju ob Savi bo odslej vsako drugo leto Revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov Slovenije. Medtem ko je Mladinski pevski festival v Celju le izbor najboljših zborov, bodo lahko na Reviji mladinskih pevskih zborov, ki bo leta 1970 in tudi kasneje v Zagorju ob Savi, pokazali dosežke svojega dela vsi slovenski mladinski zbori. Revijo 1970, ki bo 29., 30. in 31. maja, bosta organizirala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Zagorje ob Savi. Prireditveni odbor bo sprejemal prijave mladinskih pevskih zborov od dneva objave tega razpisa do vključno 1970 na naslov: Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije so bili premeščeni iz Makedonije v Slovenijo tudi drugi učitelji. Le dva sta ostala tam in je enega od njiju odnesla v neznano vojna vihra leta 1941, drugi pa je družino rešil z begom v Srbijo. Ta članek sem naipisal z namenom, da po tridesetih letih obnovim spomine na tiste dni, ko p,,”® sm° s® učitelji-pripravniki podali na težko, preizkušenj polno pot učiteljevanja, in v obvestilo sta- (za revijo mladinskih pevskih v u/uv zborov Slovenije 1970), Ljubija- tovarišem, ki so ostali na, Dalmatinova 4-11. ('.vl m S1 ™orda zele. da ti dogod- Na Revijo 70 se lahko prija- 5} ^ gre,d° popolnoma v pozabo. vi jo vsi otroški pevski zbori, , 0'rc^a se enkrat v letu 1970 ses-mladinski pevski zbori, dekliški ta!}emo in osebno pogovorimo o pevski zbori, fantovski pevski Po(eh^ katere smo Prehodili kot zbori in mešani mladinski pev- učitelji do danes. Zavestno in s ski zbori iz Slovenije, ki izpol- P0!J;no odgovornostjo smo začeli ujujejo pogoje tega razpisa. naše učiteljevanje in večina nas Na Reviji 70 lahko sodelujejo tudi slovenski mladinski pevski zbori iz zamejstva. se še danes trudi, da ob vseh delovnih izkušnjah tridesetih let službovanjia pomagamo razvoju Nastopajoče mladinske pev- našega šolstva v korist mladi-ske zbore lahko spremljajo or- ne in socialistične domovine kestri in drugi instrumentalni Jugoslavije. sestavi. JOŽE KENK — učitelj Pred sto leti — prvi slovenski učiteljski imenik Pred sto leti je izšel v Ljubljani prvi slovenski imenik Ijudskošolskih učiteljev. Izšel je v obliki drobne, komaj 32 strani obsegajoče knjižice z naslovom »Imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem ob začetku leta 1870«. Izdalo in založilo ga je leto dni prej ustanovljeno »Učiteljsko društvo za Kranjsko«, potem ko je društveni odbor na svoji seji 4. novembra 1869 sklenil, da izda ob novem letu 1870 učiteljsko društvo na lastne stroške imenik vseh ljudskih učiteljev na Kranjskem. V resnici pa ta imenik, ki so ga natisnili v 500 izvodih, ni bil zgolj poimenski seznam kranjskih učiteljev, temveč je vseboval tudi druge zanimive podatke o takratnem šolstvu na Kranjskem. Na začetku imenika je navedeno »osrednje vodstvo« takratnega avstrijskega šolstva, ki so ga predstav. Ijali; minister za bogočastje in nauk, njegov namestnik in referent za ljudske šole. Kranjsko deželno vodstvo je predstavljeno takole: »Deželni pervosednik za vojvodstvo Kranjsko Conrad žlahtni Eybes-. feld Žiga. Poročevalec v oskerbovalnlh in gospodanstvenih šolskih zadevah Hočevar Janez, svetovalec deželne vlade. Deželni šolski nadzornik Dr. Jarc Anton, prošt«. Nato sledi seznam šol in učiteljev, ki so takrat na njih poučevali. Kot prvi sta posebej omenjeni »C. k. pripravniška in normalna šola v Ljubljani«, kakor se je takrat imenovalo ljubljansko moško učiteljišče, in »s c. k. normalko sklenjena šola za godbo«. Vse ostale šole so razporejene po šolskih okrajih, katerih je bilo takrat 12, in sicer: ljubljanska okolica, Kamnik, Litija, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Postojna, Logatec, Kranj, Radovljica. Pod naslovom posameznega okraja sta vselej najprej navedena okrajni glavar in okrajni šolski nadzornik, nato pa sledijo imena krajev, ki so takrat imeli šole, zraven pa imena učiteljev, ki so učili na teh šolah. Iz imenika razberemo, da je bilo v začetku leta 1870 na Kranjskem 199 javnih ljudskih šol, na katerih je poučevalo 246 učiteljev in 6 učiteljic. Poleg javnih je bilo še 6 zasebnih posvetnih šol, vse v Ljubljani, ter 4 samostanske šole, in sicer dekliške šole pri uršulinkah v Ljubljani in v Škofji Loki ter frančiškanski šoli v Kamniku in v Novem mestu. Za takratne razmere v šolstvu na Kranjskem je značilno, da je imelo 165 javnih ljudskih šol po enega samega učitelja. 23 šol po dva, 5 po tri, 5 po štiri in ena sama šest učiteljev. Za zasebne posvetne šole imenik ne navaja podatkov o učnem osebju. Na frančiškanskih šolah v Kamniku in Novem mestu je poučevalo leta 1870 po 5 učiteljev-redovnikov, kar je dokaj ugodno v primerjavi z javnimi ljudskimi šoilamd, a zelo revno v primerjavi z uršulinskima zavodoma v Ljubljani in Škofji Loki. Pri uršulinkah v Ljubljani je namreč poučevalo 32, v Škofji Loki pa 17 učiteljic. V imeniku je tudi poimenski seznam »učiteljskih pripravnikov v Ljubljani«, to je dijakov na ljubljanskem dvoletnem učiteljišču. V prvem letniku jih je bilo le 5. v drugem pa 13. Ta podatek zgovorno priča o slabi materialni preskrbljenosti in zapostavljanju učiteljev. Sledi poročilo o ustanovitvi »Učiteljskega društva za Kranjsko«, v katerega se je v prvem letu včlanilo 94 učiteljev in 4 somišljeniki, ki niso pripadali učiteljskemu poklicu. Društvo vabi vse učitelje, katerim je pri srcu pravi napredek domačega šolstva ter njihovo lastno m aterialno in duhovno stanj e, da se združijo v svojem društvu. Objavljen je prvi odbor društva s predsednikom Andrejem Praprotnikom, namestnikom predsednika Ivanom Tomšičem in osmimi odborniki. Na koncu imenika so naštete vse knjige, revije in muzikaliie, ki iih je imela v začetku leta 1870 na razpolago za svoje člane knjižnica kranjskega učiteljskega društva. Na zboru učiteljskega društva za leto 1870 je predsednik poročal tudi o imeniku in pojasnil, da v njem niso mogli priobčiti šolske postave z dne 14. maja 1869. kot so prvotno nameravali, ker še ni bil na razpolago potrjen slovenski prevod. Imenik, v katerem so zbrana imena takratnih ljudskih šol in Ijudskošolskih učiteljev na Kranjskem, je prvi te vrste pri nas ter predstavlja koristen pripomoček «-i zbiranju podatkov iz zgodovine slovenskega šolstva. Tatjana Hojan Učitelji pripravniki in njihov položaj (Ponatis iz Učiteljskega tovariša, marec 1940) »Nastavljeni ste banovino,« tako boječe in sramežljivo sporočili doma izdelane narodne noše in so v vardarsko z malimi obrtniki in Seljaki. Prešo mi nekako bivalci se oblačijo večinoma v mu konjevemu koraku. D0 one- drugj oče. In tako sem pričel moglosti utrujen sem končno le prijezdil do vasi. Pot se je iJua svojo prvo učiteljsko službo v viničarskih Halozah, učiteljica si takrat pač ni st?, a misliti, da bodo i njen drugi dom, i ^"arsjsasjssss SrW' a “toi- * ■«—<«»• •»«11. ».»5«»: dovmo, risanje, jezikovni pouk ali ! 1613 . r mi nat0 POSiail tudi urad- iuritov m Ciganov. Govore jUZ- navzdol in znolodal corv, bodo Stoperce po-U^njen drugi dom, da bo tam Vzc •• Vala cl° svojega 73. leta in ^ a kar tri stoperška pokolenja. SatTi ,:>rišala le za to, fia bi bila — ciganov. Govore južno objavo o nastavitvi. Po dve- nosrbsko narečje ki se g^ človek govarjala je vzgojo učencev k la- l S° ^ ^ ^ ^ ^ Priuei.’le S tujci, ki pa mostojnosti in vztrajala pri njiho- ; ^ zvo^1 "teh besed kar nekam pn- sem redko zaidejo govore v pra- , „. čim več jem sodelovanju pri po- s jetni in blagodoneči, toda njihov vem srbskem jeziku. So tudi sicer P°boclu planine Vitače, tik nad o, risanje, jezikovni pouk ali I pa »rokotvorni pouk«, ki si je ta- S krat šele utiral pot v naše šole. Za- 5 navzdol in zagledal sem kraj mojega prvega učiteljevanja. Selo leži na strmem zapadnem t>0. ? kar najbolj pripravljena pri cevanje otrok, temveč si je je fdevala priskrbeti takšne pogo- ’ Ki Eli ^ X ; 1 ; -----____J X „ Leta 1919 je naredila izpit za uči- S teljico osnovne šole, leta 1927 pa je « je tudi postala upraviteljica šole v Stoper- • « J :...... .tov ^ oi.ualK.em jeziKu. xucu sicer ^ v^ ; odmev pa je ze zvenel tuje in ne- zelo prijazni in gostoljubni, ven- toloboko sotesko, na katere drugi prijazno. Podati se bratske, toda mam bo treba v dar zelo nezaupljivi in nespre še premalo jemljivi Za vse novo in tuje. cleloki bi omogočili čim uspešnejše skega^nadzornika01]^ 0bil|jizredno 3 ^oznane kraje Južne Srbije. Po — ^ ocm se neKOiiKO razgledal 1. ^ x 34 nadarjena, odlično sposobna učite-,r g kratkih pripravah, katere so zla- po kraju samem, sem se podal a sti obremenile žepe naših rodi- nato k sreskemu šolskemu nad- lqTV z otroki. Vztrajno se je trudi-in br°stornejše šolsko poslopje Je n 'U šolski vrt. Leta 1914 se ji $oiii0?r.ečilo izprositi pri mestni po-hjl j101 v Ptuju posojilo za gradil ih Sv0rskeSa Poslopja in v nasledka ^stlrih letih je bila šola zgraje-Wrnf.a šolski vrt je bilo treba na-krair,! z.erPtiišče, vendar se je temu Čeva jU .šolski odbor uprl. Kukov-Je x’,kl.ie bila trdno prepričana, da ko Vrt za stoperško šolo nuj- *k i-,? .?ben’ 3e posodila svoj denar Rii« P°trebno zemljišče. l° uč-f07-?eva se ie zavedala, da de-koufc 1, vic? ne obsega le obvezni Šoie ? soli’ amPak tudi delo izven dj t0 je zavzeto poučevala tu-kiet-, ^ke žene in šoli odrasla de-tijstv Zlasti v gospodinjstvu in kme-J-kjnin opravljala delo občinske q a?? delovala tudi v podružni-biia kelaskega društva. Seveda je kčiter }° aktivna tudi v domačem kai vSkem društvu, kjer ie bila ne-deio vsa tudi predsednica. Kljub spremi - Soli m izVGn nie Je ves čas didai^-M la. vse novosti s področja ti£n tl}*e in metodike ter iih prak-izkuL?rej?kušala v šoli. o svojih društi ak Je Predavala v učiteljevem u ter pisala članke v takrat- Ijica, ki živi le šoli«. Leta 1938 je bila prvič upokojena. S Ob tej priložnosti jo je okrajno uči- « teljsko društvo Šmarje pri Jelšah g imenovalo za svojo častno članico ■ pot. strani se zopet dvigajo strmo -■a uiajc. noYi grebeni. Kamor Ko sem se nekoliko razgledal ^eze Sola, skalnata, divje- ' 1 ‘ romantična gorska pokrajina. Le počasi so se oči privadile na no- teljev, smo se podali mladi slo- zorniku. Sprejel me je zelo pri- okolje in le sonce, ki je pola-venski učitelji, pripravniki na jazno, zlasti, ker so Slovenci tu ?oma ton^0 za obzorjem, me je Do male postajice Sveti doli bolj redki gostje, me nato fe^.sPomirkiah> na našo lepo in njenci^izredntfHpožrtvovSno"sedelo- Š ?orde smo se_ polagoma razšli, še založi! z nasveti in navodili! 2^° Slownsko zeml-io. Nena-vanje v učiteljski organizacij. Nje- ! želeč si cimlepse in vedrejše bo- nakar Sem krenil v spremstvu ?oma sem se znašel v čisto novih čLtnole|jninmo3i lzdelali.tudi leP° \ dočnosti. Na tej postajici sem bil šolskega sluge ki je prišel pome ZIvljenjskdh Prilikah in na pot Med vojno je materialno in mo- ■ ,ze sam- Izstopil sem, naložil svojo dalje. p0l(; me je vcx3jia ge j^ahe f°vSe mi tete stavljati vedno nove ralno podpirala NOB, takoj po os- ; borno prtljago na poštni avto ter pol ure PO ravnici natri nn SP jp Te,zave- dolsko poslopje v zelo voboditvi pa ie. čenrav že rb let ! sp nninoHol ______, nr*X*n- r . Pd slahpm c4rn.m _____ ____ ena staraf^zopet® začelt^^pouče^vatf.6 Se- l ,Spenjati po strmem po- la v Stopercah je bila med vojno porušena, zato je Kukovčeva začasno spremenila dve stanovanjski sobi v prizidku šolskega poslopja v _ steče Kavadar, kjer je središče bočju platone'Vitače "Ker^vežeio °d dveh udilnic uporabna je bila zopet, tako kot pred 30 leti, : drugim, vmes pa se vijejo globoke sluge na konin Vamp Vj Vnm Vlil P0-5 kanjonaste soteske po katerih vajen le ra^ tiToVanM- ki pa se ob nih ulic zgraditev nove šole. Na njeno po budo in prepričevanje so prebival- «* » .. v ci šolskega okoliša prostovoljno £ orze mah potočki, zbrali sredstva za obnovo šole in že 5 —• leta 1946 je bilo šolsko poslopje S zgrajeno. Leta 1952 je bila drugič, zdaj do- " končno upokojena. Pri tej pritožno- g sti jo je naša vlada odlikovala z * redom dela II. stopnje. ■ Tatjana Hojan S vsakih učil, in pričel sem spoznavati, da bo delo v šoli silno težavno. vsakem deževju spremene v opas- urna ježa^silnoUučn^Po^se^je ne hudournike in polnijo s svojo vzpenjala vse bo™ strmo ob robu Z razumljivo radovednostjo in s pritajenim strahom sem stopil delom, poskušal in popravljal, pa zopet začel iznova. In čimhitreje so tekli dnevi, tem večje je bilo spoznanje, da so malčki pričakovali od mene nekaj lepšega, bolj njihovega, česar pa jim jaz, tujec v njih zemlji, ne morem dati. Polagoma pa nas je to neizpolnjeno pričakovanje odtujilo in šolsko delo je postalo zame težka duševna preizkušnja, otrokom pa prinaša le omejevanje svobodnega, prirodnega doživljanja. Šolsko delo teče dalje kljub vsemu, v meni pa dozoreva spoznanje, da delo učitelja med otroci ne bi smelo biti nikdar izpostavljeno raznim poizkusom, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh. Kajti vzgoja otrok je eden od najobčutljivejših problemov vsake države in vrzeli, ki lahko nastanejo med narodom in učiteljstvom, so lahko usodne. Zato naj bo sedaj prva skrb odgovornih činiteljev, da vrnejo slovenskega učitelja slovenskim otrokom. Kajti mnogo je Še teh, ki so deležni šolskega pouka le vodo reko Črno. Le malo je rav- f obokih ^™ me m na robu ene izmed njih s strahom nnuloAnTrui leži Kavadar. Je to malo podežel- sem se krčevito oprijemal sedla sko mestece, poseljeno .večinoma ter s • - °PriJemai sečna drugega dne v učilnico. Sto is- nekaj ur v tednu, medtem ko spo ------ sobn; in deiavoljni slovenski učitelji-pripravniki samevajo in obupujejo po samotnih --eljih krečih se in pričakujočih oči se je uprlo vame, in že je padla name prva skrb, ali bom mogel -- ----- —™ ali bom znal izpolniti svojo nalo- Južne Srbije. eIlm telesom sledil vsake- go. postati jim učitelj, vodnik in JOŽE KENK V čem vidim smisel sindikalnega dela Na vprašanja Prosvetnega delavca odgovarja tov. Lojze Štefanič, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Mariboru, poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS in ravnatelj osnovne šole »Janko Padežnik« v Mariboru Najprej bi vas radi na kratko predstavili našim bralcem: prosvetni delavec ste — od kdaj, kje ste poučevali doslej? Sem učitelj prve povojne generacije. Leta so sicer minevala, ali še vedno se počutim med mladimi tako mlad, kot takrat, ko sem moral po enoletnem službovanju v Mariboru v enem dnevu odraj-žatii v Prekmurje. Težko je verjeti, toda šel sem takoj ob začetku tretje ure, brez časa za sloves. Drugo jutro sem že poučeval v Žižkih (Prekmurje). V času desetletnega dala v Prekmurju sem imel dovolj možnosti za pridobivanje izkušenj, saj sem ga prebredel počez in podolgem. Na ta leta, ki glede standarda niso bila ravno rožnata, me vežejo najlepši življenjski spomini, saj smo bili v tistih časih prosvetni delavci celotnega Prekmurja kot eden. Po naključju sem prišel pred nekaj leti nazaj na matično šolo v Ma-ribor-Studenci. Tudi tukaj, na robu mesta, ne manjka težav in problemov. Ob vzornem, tovariškem sodelovanju jih s kolektivom sproti rešujemo. Prijetno je, ker se s kolektivom, ki je tudi zelo delaven, s starši in predvsem mladino zelo dobro razumemo. Najbolje se počutim v razredu, če mi uspe doseči stik z doraščajočo mladino. Če bi me sedaj vprašali, ali bi se odrekel šoli v primeru, če se mi nudi »boljša« in bolj donosna služba, bi brez pomisleka rekel ne. Znani ste kot dolgoletni sindikalni delavec v Mariboru; kaj vas je pritegnilo v to delo, v čem najdete še zdaj smisel tega delovanja? Kot član sindikalne organizacije sem čestokrat kritiziral višje sindikalne organe, ker so premalo upoštevali težnje nas »tam doli«. Verjemite, da ta kritika ni bila naperjena k nekim osebnim namenom, ali zgodilo se je, da sem tudi sam zašel v krog tistih, na katere letijo puščice nezadovoljstva — včasih upravičeno, včasih pa tudi ne. Kot predsednik občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti, verjamem v smisel sindikalnega dela in ga utemeljujem z naslednjim: ob spremljanju družbenoekonomskih tokov v naši družbi moramo usklajati interese in ekonomski položaj delavcev teh področij z dejanskimi potrebami in možnostmi, prizadevati si, da bo družbena vloga delavcev, predvsem prosvetnih, dobivala ekvivalentno vrednost in kot najbolj bistveno razvijanje smisla za razumno in resnično samoupravljanje v delovnih organizacijah. Ali lahko poveste nekaj iz uspešne dejavnosti sindikata, v katerem ste zdaj predsednik občinskega odbora? Za kaj se je ta sindikalna organizacija predvsem borila, za kaj se zavzema sedaj? VEST S IZ PREKMURJA Temeljna izobraževalna skupnost iz Murske Sobote bo nagradila prosvetne delavce po kakovosti njihovega dela, dosežkih pri opravljanju svobodnih dejavnosti, po pedagoški izobrazbi in delovnih izkušnjah ter uspehih, ki jih je pokazalo testiranje v letu 1968/69 na osnovnih šolah. Nagradili bodo tudi diplomante višje pedagoške šole in študente, vpisane v II. letnik. Sindikalne organizacije po šolah v Prekmurju razpravljajo o zdravstevni participaciji na območju socialnega zavoda Murska Sobota, bolnišnic in zdravstvenih domov. Sestankov se udeležujejo tudi predstavniki občinske sindikalne konference. Na sestanku v Bakovcih so razpravljali prosvetni delavci predvsem o 10 % povišanju osebnih dohodkov v zdravstvu in o povišanju participacije na zdravila od 3 na 4 din. Osnovne šole Bakovci, Krog in Dokležovje so lepo proslavile prihod dedka Mraza. Vse učence so obdarovali s knjigami zbirke Moja knjižnica in s čokolado, učenci iz Kroga pa so si brezplačno ogledali gledališko predstavo Dedek Mraz prihaja, ki so jo uprizorili Mariborčani. Delavska univerza v Murski Soboti bo organizirala delovodsko šolo strojne smeri. Šola bo trajala dve leti, slušatelji pa bodo morali vsako leto šest mesecev obiskovati predavanja. Prijavljene; so že imeli skupen sestanek o delu šole. TILIKA KREFT Naša sindikalna »borba« dobiva zadnje čase drugačno vsebino in tudi oblike. Čutimo vedno več podpore republiškega odbora. Dospeli smo do nujne enotnosti v hotenjih. Ob delu želimo vedno spoštovat; načelo demokratičnosti in biti dosledni. Preteklo leto je bilo za nas sorazmerno težko in skromno rečeno, tudi uspešno. Ob reševanju materialne problematike s podro- Lojze Štefanič čja šolstva, kulture, zdravstva in javne uprave, smo se odločili za metodo strpnega dogovarjanja. Rezultati tega dela niso izostali in že je čutiti v vrstah posebno prosvetnih delavcev, določeno olajšanje, kar tudi pripomore k uspešnejšemu iskanju poti za boljšo kakovost vzgojnega in učnega dela. S predstavniki občinske skupščine in ostalih samoupravnih organov ter družbenopolitič- niih organizacij smo najtesneje sodelovali in dosegli potrebno razumevanje. Preko, strokovnih komisij smo pomagali delovnim organizacijam pri sestavi samoupravnih in normativniih aktov, vendar le do te meje, da nismo rušili samoupravnih pravic in samoupravne pobude delovnih organizacij. Povezava z osnovnimi sindikalnimi organizacijami je bila zadovoljiva, kar je pripomoglo k večjemu upoštevanju sindikata v delovnih organizacijah. Prizadevamo si tudi ustrezno reševati možnosti za rekreacijo delavcev družbenih dejavnosti. Ob pomoči šol in vrtcev nam je uspelo zbrati sredstva za nakup učiteljskega počitniškega doma in računamo, da bo že v letu 1970 zmoglo koristiti letni dopust v našem domu v Vrsarju do 500 prosvetnih delavcev s člani njihovih družin. Šole so se odločile v ta namen odstopiti l°/o dohodka, tudi osebnega. Trenutno si prizadevamo ponovno poživiti delo kluba prosvetnih delavcev. Ta postaja resničen dom, saj si v njem prosvetni delavci izmenjujemo stališča, sprejemamo samoupravne dogovore, ga uporabljamo za predavanja in strokovne aktive ter ne nazadnje nam klub omogoča organizirano družabno življenje. Še nekaj: ali menite, da ima sindikalna organizacija v delu in življenju prosvetnih delavcev tisto mesto, ki bi ga po svojem značaju morala? Če ne (povsod), kje je vzrok temu? V delovni organizaciji določajo mesto m vlogo sindikata predvsem subjektivne sile in trenutne potrebe oziroma težave. Tam, kjer je razumevanje za samoupravo, je brez izjeme delo osnovne sindikalne organizacije plodno. V mno- gih šolah je sindikat dosegel potrebno afirmacijo in predstavlja pobudnika demokratičnega vzdušja ter pospešuje razvijanje humanih medsebojnih odnosov. Še vedno je zelo pomembna zaščitna funkcija sindikata, predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki tu in tam pozabljajo spoštovati samoupravne akte. Še nekaj časa bo ostala naloga sdnidiikata organizacija razvijanja kulturnega življenja, družabnosti in rekreacije. V vsaj polovici šol v Mariboru sindikat zelo dobro opravlja te naloge, a če še nismo v tem uspeli povsod, to še zdaleč ne pvmeni, da sindikalna organizacija v šoli ni potrebna. Kaj menite o Prosvetnem delavcu? Menim, da je Prosvetni delavec predvsem naš list. Če nam tu in tam njegova vsebina povsem ne ustreza, ni to nič hudega. Kateri list pa danes ni deležen večje ali manjše kritike? Verjamem, da vam je težko upoštevati želje vsakega člana te množice prosvetnih delavcev, ki jim je list namenjen. Na splošno zadnja leta Prosvetni delavec zelo dobro izpolnjuje svojo nalogo. Še pestrejši bo lahko postal, če bo objavljal tudi polemične razprave o raznih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih s področja šolstva. Ne vidim nobene potrebe, da bi postal »čisti« strokovni list, saj imamo za to strokovno periodiko. Razširjena mreža dopisnikov bi vsebino lista popestrila. Morda bi se dalo nekatere prispevke nekoliko skrajšati, ker dolgi inkraz-vlečeni članki ostanejo navadno neprebrani. Najiskrenejše želje Prosvetnemu delavcu v letu 1970! Za šolstvom je zdaj na vrsti kultura O osnutku zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti sta razpravljali predsedstvi RS ZSS in RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Dolge so bile razprave o sistemski ureditvi šolstva — o vrednotenju te dejavnosti v naši družbi, o načinu njenega financiranja; ni še vse urejeno, tudi še dolgo ne bo, vendar lahko rečemo, da so osnove za tako pametno ureditev sprejete, potrjene od najvišjih organov in se tudi že izvajajo. Zdaj so, kot kaže, na vrsti kulturne dejavnosti. Področje le-teh je dokaj raznoliko, v primerjavi s šolstvom manj enotno; glede urejenosti financiranja in vrednotenja dela posameznih kulturnih dejavnosti glede na vsenacional-hi razvoj pa je to področje daleč zaostalo. Zato so republiški organi dali v razpravo predlog za sprejem zakona, ki naj bi prinesel več urejenosti na kulturnem področju. (Kulturne dejavnosti v smislu tega zakona so dejavnosti s področja književnosti, glasbene, likovne, gledališke in filmske umetnosti, knjižničarstva, muzeal-stva, arhivarstva, varstva kulturnih spomenikov, založništva, kinematografije, radia in TV ter drugih oblik ustvarjanja, posredovanja ali varstva kulturnih vrednot.) V obrazložitvi predloga »zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti v SRS« beremo med drugim: »Položaj kulturnih dejavnosti v marsikaterem pogledu ni tak, kot bi ustrezal zgodovinsko potrjenemu pomenu teh dejavnosti za slovenski narod in njihovim današnjim nalogam v naši socialistični družbi; še vedno pretežno proračunski odnosi ovirajo integracijo kulture z drugimi področji družbenega dela in razvoj samoupravljanja v tej sferi; kulturna politika ne temelji na programih razvoja kulturnih dejavnosti — ta razvoj je ponekod očitno zaostal za splošnim družbenim razvojem.« Preprosto povedano; večina kulturnih institucij se iz leta v leto bori s finančnimi težavami, nima urejenih notranjih odnosov, delavci v teh ustanovah si niso na jasnem, kje je njihovo mesto. Z večjim vplivom delovnih ljudi iz neposredne proizvodnje na delo kulturnih institucij hoče novi zakon zagotoviti pametno in koristno politiko teh dejavnosti, obenem pa tudi večjo vlogo njih samih v odločanju pri delitvi sredstev, ki naj bi dala kulturnim ustanovam večjo 'Stabilnost, s tem pa tudi možnosti nemotenega nadaljnjega razvoja. V ta namen predlaga zakon ustanovitev kulturnih skupnosti (po zgledu izobraževalnih skupnosti), v katerih bi bili »na podlagi samoupravnega povezovan ja interesov občanov, delovnih in drugih organizacij ter društev, ki opravljajo kulturne dejavnosti«, združeni interesi najširšega kroga delovnih ljudi. V ponedeljek, 22. decembra lani, je o osnutku tega zakona razpravljalo predsedstvo republiškega .odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti skupaj s predsedstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. (Sejo je vodil tajnik RS ZSS tov. Jože Marolt.) V stališčih k osnutku zakona, ki jih je izdelala posebna komisija za kulturno in izobraževanje pri republiškem svetu skupaj s pododborom RO za kulturo, je rečeno, »da se osnutek zakona sklada s stališči sindikatov in , da so začrtane take rešitve glede samoupravljanja in financiranja kulturnih dejavnosti, ki omogočajo pospešen razvoj novih družbe-no-ekonomskih odnosov v kulturi in zagotavljajo relativno usklajen razvoj kulture z razvojem drugih področij združenega dela.« Člani obeh predsedstev so dali še nekaj pripomb k stališčem komisije o predlaganem osnutku zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti v SRS. dh IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA Poročilo o uresničevanju programa RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti (september 1988 — september 1969) (NADALJEVANJE) zaščitni vlogi sindikata, in sicel hkrati s posebnim pismom, * katerem so bile osnovnim °r_ ganizacijam priporočene konkretne dejavnosti v zvezi z delovnimi razmerji, zaščito pri delu in med boleznijo, rekreacij ipd. Mnoge osnovne organizacij6 so te pobude že upoštevale. Posebna strokovna skupin3 je v skladu s programirano n3' logo pregledala vzorčno štew3 pravilnikov in drugih splošnin aktov, ki urejajo delovna r32 merja, zaščito, rekreacijo itd-Obsežna analiza bo zelo koristila pri pripravljanju ustrezni3 določb o tej problematiki za samoupravne dogovore in nadalJ' nje korekture pravilnikov. Skupaj z republiškim zave/ dom za statistiko so sodelavci RO ugotovili, da iz razpoložlj1' vih podatkov ni mogoče dobit' dovolj natančne podobe o življenjskih in delovnih razmerah posameznih zvrsti delavcev v družbenih dejavnostih. Zato s° pristojnim organom predlagal*’ da bi zavod za statistiko prihodnje leto opravil reprezentativno anketo o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v šolstvu, kulturi, zdravstvu in soci' alnem varstvu. Republiški odbor se je z republiškim zavodom za zaposlova' nje delavcev tudi dogovoril 0 spremembah v evidentiranju nezaposlenih; tako bi v prihodnje lahko dobivali dovolj natančne podatke o številu in strukturi nezaposlenih s področja družbenih dejavnosti. Glede morebit' nih sprememb evidence o delovnih in upravnih sporih je Rt' skupaj z vrhovnim sodiščem Slovenije in republiškim sekretariatom za pravosodje in obc° upravo ugotovil, da je frekvenca izredno majhna in da poj3V ne zasluži posebnega spreralj3' n j a. INTEGRACIJSKI PROCESI IN VIDIKI DRUŽBENEGA DELA V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH Sodobna organizacija dela zahteva čimbolj racionalno in smiselno družbeno in delovno povezovanje. V družbenih dejavnostih ti procesi doslej niso bili dovolj proučeni in izkoriščeni, zato si je republiški odbor zastavil nalogo, da bo predlagal, sodeloval in podpiral vse tiste spodbude in rešitve v integracijskih procesih, ki bodo v posameznih družbenih dejavnostih omogočile večjo kvaliteto storitev in družbenega dela nasploh (npr. racionalizacijo mreže ustanov, vsebine in organizacije sistemov na področju šolstva, zdravstva itd., koncentracijo in mehanizacijo računovodstva in drugega poslovanja delovnih skupnosti itd.) Strokovni sodelavci republiškega odbora so zbrali in obdelali razpoložljivo gradivo o teh procesih v zdravstvu, šolstvu, bankah in zavarovalnicah. Po posameznih področjih so obravnavali to gradivo pristojni pododbori na svojih sejah v aprilu in maju 1969, celotno gradivo pa je obravnavalo predsedstvo na svoji seji 25. 6. 1969. Po temeljiti razpravi je bilo sklenjeno, da je treba še naprej sodelovati v integracijskih procesih in jih pospeševati, obenem pa bi morali spodbuditi tudi sklad »Borisa Kidriča«, da bi razpisal in financiral razprave s tega področja. S posebnim pismom se je RO obrnil na sklad »Borisa Kidriča« in predlagal raziskave, prav tako pa tudi na institut za ekonomske raziskave, ki je strokovni nosilec priprav dolgoročnega načrta razvoja Slovenije. Gradivo je RO poslal vsem občinskim in medobčinskim vodstvom sindikata s predlogom, da bi razpravljali o integracijskih procesih na svojem območju. Simpozija, ki je bil določen s programom, republiški odbor zaradi pomanjkanja raziskav s tega področja ni mogel organizirati. NEKATERE POSEBNE NALOGE V ZVEZI Z DELOVNIMI RAZMERAMI SINDIKALNEGA ČLANSTVA Po sklepu republiškega odbora je bilo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam poslano gradivo V. plenarne seje RO o Izhodišča za merila S seje skupščine republiške izobraževalne skupnosti Na zadnji seji, ki je bila 22. decembra v Ljubljani, je skupščina republiške izobraževalne skupnosti oblikovala izhodišča za sestavo predloga finančnega načrta RIS za 1970. leto in izhodišča za enotne osnove meril, za dopolnjevanje temeljnih izobraževalnih skupnosti, za financiranje srednješolskih, posebnih in visokošolskih zavodov. Sklenila je razpisati volitve za polovico članov skupščine, ki jim poteče mandat, in obravnavala ugovore srednjih šol. Sklenila je tudi prispevati svoj delež k sredstvom za gradnjo osnove šole v Banjaluki; ta šola bo zgrajena s sredstvi izobraževalnih skupnosti iz Slovenije. Najdaljša in tudi najbolj razburljiva razprava je bila ob oblikovanju izhodišč za sestavo finančnega načrta republiške izobraževalne skupnosti za 1970. leto. Slovenska skupščina je bila z »resolucijo o smernicah ekonomske politike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970« sklenila, da naj bi bilo 1970. leto v Sloveniji za področje vzgoje in izobraževanja na razpolago nekaj več kot 994 milijonov dinarjev. Pri tem je ugotovila, da bodo ta sredstva zadoščala za dogovorjeno sanacijo vzgojno-izobraževal-nega področja. Vsota sicer ni tolikšna, kot je bil predlog republiške izobraževalne skupnosti (RIS je predlagala 1090 milijonov din), vendar pa kljub temu precej večja od 788 milijonov dinarjev, kolikor je imelo to področje sredstev v 1969. letu. Republiška izobraževalna skupnost bo imela v 1970. letu 563,7 milijona dinarjev, občine pa naj bi zagotovile temeljnim izobraževalnim skupnostim najmanj 430,8 milijona dinarjev. Na skupščini RIS so razpravljali, če bi bilo prav, da bi namenili za materialne izdatke 30 odstotkov več kot 1989. leta (1969. leta je bilo le 6 odstotkov več kot 1968), če bi dali za investicije 15 milijonov dinarjev, za dopolnilno deja\'nqst 10 odstotkov sredstev (1969. leta 7 odstotkov), za razširitev obvezne dejavnosti v šolskem letu 1970/71 bi dali 3 odstotke itd. Med temi izhodišči je bil tudi morebitni predlog za osebne dohodke, oziroma predlog za najmanjše osnove za posamezne stopnje izobrazbe v prosvetni stroki. Razprava se je v glavnem strinjala z vsemi predlaganimi izhodišči, samo ne s tistim, po katerem naj bi minimalni poprečni osebni dohodki učiteljev s srednjo izobrazbo v nižjih razredih osnovne šole bil 1200 dinarjev. Opozorili so, da bi bilo to osnovo vsekakor treba povečati, in to tudi zato, ker je spričo težkega finančnega položaja nekaterih občin že vnaprej jasno, da katerakoli sprejeta številka ne bo minimum, ampak morda ponekod kar maksimum. Razen tega gre za poprečne dohodke za posamezno stopnjo izobrazbe, ne pa za dejanske osebne dohodke, ti bodo višji in nižji od poprečja. Po izhodiščih, ki jih je oblikovala ta seja skupščine, bo izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti pripravil predlog finančnega načrta, meril in drugih aktov. O njih bo skupščina RIS razpravljala januarja. J. Svetina @ REVIJA ZA VRTIČKARJE, © REJCE MALI H ŽIVALI LJUBITELJE NARAVE Tudi vi lahko postanete naročnik priljubljene revije »MOJ MALI SVET«, ki je praktična in poučna in vam bo odlično služila pri praktičnem in teoretičnem pouku. Revjo »MOJ MALI SVET« lahko naročite pri ČZP »KMEČKI GLAS« Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 NOVI DELOVNI CAS V DRŽAVNIH ORGANIH Republiški odbor si je spr>^ razmer močno prizadeval, da ^ prišlo do spremembe zakona 0 petdnevnem delovnem tedn3' Predsedstvo je objavilo obširne!” ši komunike s poglavitnimi ug?” tovitvami o perečih vprašanj*® in s predlogi za zakonske sp*’6 membe. Nadalje je o problem3' tiki z zvezi z novim delovni*’’ časom seznanilo republiški sve Zveze sindikatov Slovenije ’!! skupaj z njim (ker je v celo*" soglašal s stališči predsedstvi’ vložilo v skupščini SR Slovenk predlog za spremembo zakon3. Predlog je bil poslan tudi vsej? članom pristojnih skupščinsk*® odborov in še nekaterim drugi*® poslancem in funkcionarje*® skupščine ter izvršnega svet3; Skupščina SRS je ta predi0® sprejela v postopek, prav tak kot predloge, ki so jih dale f?7” samezne občinske skupščine. ‘Sj ti predlogi so bili zato združe** v en predlog, ki je bil v skuP” ščini sprejet in uveljavljen s }_ decembrom 1968. Izvršni svet J^ z odlokom uveljavil pred!?® sindikata delavcev družben’ dejavnosti o delovnem času o? 7. do 15. ure in ob sredah od *, do 19. ure. Predlog je dalo Prejj sedstvo potem, ko je dobilo tu*^ mnenje večine osnovnih organ” zacij tega sindikata s podred pravosodja in uprave. Sedanji delovni čas. tako je pokazalo v praksi, ustreza v«' čini delavcev državnih orga**0 in občanov. Članstvo je akcijo sindik3*® v večini primerov pozdravil0 velikim zadovoljstvom. Preizkus petdnevnega del0/7 dega tedna v šolah se nadaljnij Pristojni organi republiške^ odbora bodo zavzeli stališče tem na podlagi rezultatov Pre’L kusa, kakor hitro bo gradivo n razpolago. Nova številka »Naše besede« Nova številka Naše glasila osnovne šole v Litij*’ ga izdaja literarni krožek že tr? je leto, je izšlav počastitev činskega praznika 24. decernD‘ Številka je sestavljena iz 1 delov. V prvem delu so Pr gijj vsem reportaže, ki so jih naP’ j. člani krožka, v drugem pa P?so0-ce, ki so jih napisali učenci P sameznih razredov. Zanimivo da so učenci osnovne šole J6 ,n0 ca (v glasilu sodelujejo^ ?.eI7o' tudi učenci podružničnih s.0Len' slali več prispevkov kot ys* ^3' ci nižjih razredov skupaj na tični šoli. . »jjjo Škoda, da učitelji ne 'jTLijo priložnosti in še bolj sp'1D. nr svoje učence k pisanju, stajajo prav pod peresi na/,I|Leni ših najlepši in najbolj , *f.,i zapisi. Miloš DJul° Ali je tak odnos družbe Na poti k enotnemu delu do predšolske vzgoje upravičen? •aševali člani sekcije za razvoj družbenih odnosov na po izobraževanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije veze prijateljev predšolska vzgoja komaj 10 od- kar pomeni rr Gladine je bil na seji sekcije za stotkov otrok, drugod od 50 do jo, kot da je ali kot da je ni... tazvoj družbenih odnosov na po- 60 odstotkov!); kljub temu, da so Tako temeljne izobraževalne ^ v dročju vzgoje in izobraževanja pri vedno očitnejše posledice v um- skupnosti niso sposobne zagotav- naieteli na toliko problemov, da Uspešno enoletno Več kot leto dni je že minilo. Tako so se spraševali člani sekcije za razvoj družbenih odnosov na področju vzgoje in odkar smo j Litijh ^ustanovd^ob- ga jezika, ki šteje štirinajst čla-nov; od teh jih šest poučuje na Na pobudo Zveze prijateljev predšolska vzgoja komaj 10 od- kar pomeni možnost obravnavati mat^nih šolah, osem pa na podružničnih. Ko smo se razgovar-jali o delovnem programu, smo delovanje aktiva učiteljev slovenskega jezika fepubliški konferenci SZDL (sek- skem in splošnem razvoju otrok, Ijati kritja stroškov osnovne de- Lah) na dnevnem redu (19. dec. organizirane vzgoje (tudi odstotek 1969) razgovor o problematiki Predšolske vzgoje. SZDL naj bi nismo vedeli, kje naj bi jih začeli reševati. Prvi sklepi, ki smo jih spreje- Jljo vodi predsednik dr. Avguštin ki pred šolsko dobo niso deležni javnosti predšolske vzgoje. organizirane vzgoje (tudi odstotek Na razgovoru sekcije za raz- otrok, ki v osnovni šoli ne napre- voj družbenih odnosov na področ- nV ustanovnem' sestanku, so bili _ . dujejo normalno, je še kako odvi- ju vzgoje in izobraževanja pri re- spi0jni', odločili smo se za’enotno Pomagala razčistiti nekatere te- sen od tega!); kljub temu, da se publiški konferenci SZDL so so- nabavno politiko šolskih knjižnic Pieljne probleme ob konceptu dol- vedno bolj zavedamo raznih nega- delovali tudi nekateri naši vidni jn za propagandne akcije knjig goročnega in tudi krajšega razvo- tivnih vplivov na predšolskega pedagoški in javni delavci kot Vi- Moje knjižnice, ki jih potrebuje- da Rudolfova, Olga Vipotnike- j0 učenci za domače branje in va, Anica Dolančeva, Stanka Sa- bralno značko. Pregledali smo še Ja predšolske vzgoje, kajti zdaj otroka, katere bi morala urejena tako so poudarili na tej seji —• predšolska vzgoja izločiti in spro- ko so kolikor toliko urejeni te- ti uničevati — kljub vsemu temu gadinova, Tone Florjančič in dru- učne načrte in se dogovorili Pielji našega splošnega šolstva, je moramo še naprej ugotavljati, da gi- Sekcija je sklenila poslati ugo- enotno vpisovanje ocen v uradno 2ares skrajni čas, da sistemsko je odnos naše družbe do predšol- tovitve s tega pogovora kot opo- redovalnico. Na drugem sestanku je bila razprava še bolj raznolika in podrobna. Ugotovili smo, da daljša berila zahtevajo dostikrat več Uredimo in utrdimo predšolsko ske vzgoje (značilen za vso SFRJ) zorilo, podprto s podatki, temelj- Vzgojo, ta »najbolj zanemarjeni boleč problem, katerega posledice nim izobraževalnim skupnostim in 'Jel našega vzgojnoizobraževalne- nosijo tako starši kot cele gene- drugim dejavnikom, da bi se ga sistema«, kot prav zdaj lahko racije mladih ljudi; moramo ugo- družbena skrb za boljšo ureditev ___ _____________________ beremo tudi v dokumentu, ki ga tavljati, da se bojimo priznati, da predšolske vzgoje kolikor mogoče časa, kot ga imamo na razpolago, Pripravlja kulturno-prosvetni zbor ta dejavnost potrebuje od družbe pospešila. dh ob primerni organizaciji pa se 2Vezne skupščine. Morali bomo več sredstev, drugačen odnos, dru-Priti do temeljitega družbenega gačno urejanje... Čeprav vemo, dogovora, ki bo jasno določil, kaj da je po zakonu predšolska vzgoja Ptora storiti ta in kaj oni za to sestavni del sistema vzgoje in iz- Področje vzgojne dejavnosti. obraževanja, da bi jo torej morali Kljub temu, da statistike ne- obravnavati enako kot osnovno Prestano prikazujejo, kako smo šolo — kljub temu smo jo v letu Judi v pogledu predšolske vzgoje 1969 v finančnih planih temelj- (v okviru otroškega varstva) med nih izobraževalnih skupnosti izri- *adnjimi v Evropi (pri nas zajema nili v tako imenovani B program, f s' , Ali so sredstva, ki iih delovne organizacije namenilo Za izboljšanje dela družbenih služb, obdavčena? amil mamm Delovne organizacije lahko finančno podprejo delovanje družbenih služb tako, da jim naplenijo del svojih ustvarjenih sredstev. To lahko store na dva Pačina: z izločanjem dela sredstev iz sklada skupne porabe, ali Pa tako, da na osnovi samoupravah sporazumov z organizacijami, ki opravljajo družbene službe, izučijo sredstva kot materialne •koške direktno iz dohodka pred Pjegovo delitvijo (člen 12 temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah — Uradni list SFRJ, št- 32/68). Sredstva, ki jih delovne organizacije v ta namen črpajo iz Svojih skladov skupne porabe, so ebdavčena po stopnjah, katere Zijajo za koriščenje tega sklada Minimalno 8 "/o in maksimalno ^ %). Neobdavčeni so samo iz- datki, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, denarne pomoči ob elementarnih nezgodah, ki imajo značaj družbeno organizirane'akcije, prenosi v osnovni in rezervni sklad, izdatki za stanovanjsko izgradnjo, za programske potrebe teritorialne enote in za izobraževanje do višine 2,5 “/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov. Sredstva, ki jih dajejo delovne organizacije iz dohodka po samoupravnih sporazumih, pa spadajo v skupino pogodbenih obveznosti in kot taka niso obdavčena. Ob razpravah o delitvi dohodka po zaključnem računu za letošnje leto velja torej navedeno razliko pri načinu oziroma viru sofinanciranja upoštevati. (Iz Informacij RS ZSS) dajo tudi te težave premostiti. Predlagali smo učiteljem vseh matičnih šol, ki.poučujejo materinščino, naj se sestanejo in pogovorijo o branju, ustnem in pismenem izražanju, govornih vajah, in o učenju proze in poezije na pamet. Čeprav tega sklepa niso izvedli povsod, so nekateri sestanki pokazali, da nastajajo med posameznimi razredi precejšnje vrzeli, ki rušijo enotnost vzgojno-izobraževalnega dela. Nekateri učitelji obravnavajo le tiste oblike izražanja, ki so predpisane za določeni razred, pozabljajo pa na oblike, ki so jih učenci spoznali v nižjih razredih. Brez ponavljanja pa ni zaželenega napredka. Jedro razprave so bila govorne vaje. Zavzeli smo se za njihovo načrtnost, smotrnost in raznolikost. Izdelali smo seznam vaj, vezanih na učno snov drugih predmetov (zgodovina, zemljepis, biologija, glasba ...) in jih posredovali vsem učiteljem materinščine na višji stopnji. Tretji sestanek je minil v znamenju hospitacij. Dopoldne smo prisostvovali dvema urama govornih vaj v Litiji (7. razred, Niti našega življenja — o televizijski oddaji; 8. razred, Trije dogodki iz II. svetovne voine: Hitler, Muso-lini, Hirošima — vezane na učno snov), popoldne pa v Šmartnem (6. razred. Moj dom, 8. razred, govorne vaje, vezane na učno snov glasbe, zgodovine, biologije in glasbe). Vse štiri ure so nam dale obilo misli za razpravo, ki se je za-zaključila z naslednjimi sklepi: 1. v šestem razredu bomo imeli govorne vaje vsak teden, v sedmem in osmem razredu vsakih štirinajst dni; 2. v govorne vaje vključujmo poleg prostih in na učno snov drugih predmetov vezanih tem še dramske in filmske predstave ter televizijske oddaje; 3. govorne vaje lahko popestrimo z glasbenimi ali literarnimi odlomki; 4. med uro učence različno zaposlimo (eni pazijo na vsebino, drugi na stil, tretji na jezik ...). Ob zaključku šolskega leta smo sklenili, da med počitnicami izde- lamo podrobne učne načrte za višjo stopnjo, kar bi pomenilo učinkovit korak k enotnosti našega dela v občinskem merilu. Tako bodo vsi učenci katerekoli šole v občini brali ista berila, pisali iste spise z istimi naslovi, pripravi j a-Ijali iste govorne vaje in podobno. Nekatera berila, ki se navezujejo na učno snov drugih predmetov, bomo prepustili učiteljem teh predmetov. Odločili smo se še, da bomo obravnavali književnost v osmem razredu kronološko vse leto in ne samo v drugem polletju, ker vedno zmanjka časa za novejša literarna obdobja. In kakšen je naš letošnji program? Nekaj smo ga že izvedli, veliko dela pa je še pred nami. V oktobru smo se zbrali na podružnični šoli Primskovo, kjer smo prisostvovali uri jezikovnega pouka v kombiniranem odelku (5. in 6.). Po nastopu smo razpravljali o jezikovnem pouku v osnovni šoli in o delovnih pogojih v kombiniranih oddelkih. Predvidena imamo še dva nastopa: januarja v Litiji (književnost v osmem razredu), marca pa v Gabrovki (5. razred). Tudi preverjanju znanja in kriteriju ocenjevanja bomo posvetili precej pozornosti. Skupno bomo izdelali naloge objektivne-• ga tipa in z njimi preizkusili znanje slovenskega jezika na vseh šolah. Rezultate bomo obdelali na sestanku. Poleg nalog pripravljamo še posebne vaje za utrjevanje posameznih poglavij jezikovnega pouka, kar pogrešamo zlasti v jezikovnih vadnicah 7. in 8. razreda. V našem programu je še delo s slabimi in nadarjenimi učenci. Medtem ko bodo imeli prvi izdatno pomoč, bomo druge vključevali v literarne krožke. Učencem osmih razredov, ki nadaljujejo šolanje na srednjih šolah, bomo nudili še posebne oblike dodatnega pouka. Čeprav ima naš aktiv šele enoletne izkušnje, so nam zelo dragocene. V prihodnje si bomo prizadevali, da bi bilo naše delo še bolj enotno in načrtno, zlasti pa sistematično, da bo nudilo učencem praktično in uporabno znanje. B. Ž. Uspelo srečanje v Laškem Od 5. do 16. januarja razstavlja ,v študiju modernih umetnosti v Rimu naša slikarka in likovna pedagoginja Tinca Stegovec; uvod v katalog, ki je izšel ob tej priložnosti, je napisal Zoran Kržišnik V soboto, 20. decembra je imel mgr. Roman Oberlintner, novi namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SRS, uspešno predavanje in pogovor o nekaterih aktualnih pedagoških vprašanjih za širši krog pedagoških delavcev v Laškem. Govoril je o učnih uspehih in posebej o problemu osipa v Sorodnost izhodišč za reformo srednjega Šolstva v Italiji z našimi tezami o sistemu vzgoje in izobraževanja na srednji stopnji n Problematika izobraževanja na ®0dročju višjega — srednjega šol-na eni strani, na drugi pa ‘8gle spremembe v delitvi dela te vaj o tudi v Italiji, da se v t,.rn. parlamentarnem obdobju lo-3° reformiranja srednje stopnje ^obraževanja. V zvezi s pripra-na ta poseg je imel 17. 10. j!?9 dr. Giuseppe Flores d’Ar-k~ls> profesor na pedagoški fa-•jiteti v Padovi, predavanje na Svodu za šolstvo v Ljubljani. V jjojih izvajanjih je najprej na "atko orisal obstoječi šolski si-eih in povedal naslednje: 2 številna predšolske ustanove /lernajo otroke med tretjim in ,,.stirn letom, vendar obisk v njih m obvezen. tem sledi petrazredna snovna šola od 6. do 11. leta sta- Or j' .Učenci brez omejitve na-j, okujejo jz prvega v drugi raz-l> l Prvo selekcijo izvedejo na r^bodu iz drugega v tretji raz- napredovanju do petega ni bistvenih, omembe zgibih zaostajanj. Tu je prva 11» 3 v sistemu obveznega šola-uip Pretino redno nadaljujejo St.r?ci v prvem razredu nižje j6eclnje šole. Nižja srednja šola tj,, ebotna za vse učence in traja pjiota ter zajema mladino od istega do štirinajstega leta varosti. Te šole so ustanovljene V lSel?. večjih središčih, pa tudi Snnn^h, ki združujejo najmanj 0 Prebivalcev. Obiskujejo jih jb ki so uspešno zaključili 5 ‘redov osnovne šole. Učence, ki so prišli v prvi razred nižje srednje šole s šibkim znanjem, zajamejo v paralelki, od koder se lahko vsak čas vključijo v »-normalen« oddelek, ko pokažejo ustrezno znanje. Če do konca šolskega leta tak učenec v vzporednici ni uspešen, se ob novem šolskem letu redno vpiše v prvi razred nižje srednje šole, toda ne kot ponavljalec. Drugi razred nima paralelk za učence, ki težje dojemajo. V zaključnem tretjem razredu je spet vzporednica za problematične učence. Kdor ni do konca šolskega leta uspešen v njej, se jeseni redno vpiše v tretji razrpd, kjer ga ne smatrajo za ponav-Ijalca. Na ta način lahko traja šolanje na nižji srednji šoli pet let. Z navedenima stopnjama je v Italiji predpisana osemletna šolska obveznost, ki se lahko podaljša za dve leti. To pomeni, da bi moral vsak državljan končati petrazredno osnovno in trirazred-no nižjo srednjo šolo. V izvajanju šolske obveznosti so v celoti uspeli pri zajetju otrok do konca petega razreda osnovne šole, kjer je tudi učni program za vse učence enak. Odstotek zajete mladine v nižje srednje šole je od šole do šole različen, vendar v Severni Italiji dosega skoraj povsod 100 %. Na tej stopnji so ob enotnem obveznem učnem programu še fakultativni predmeti, kot npr. latinščina. Neuspeh pri neobveznem programu ni ovira za napredova- nje v naslednji višji razred. Učenci, ki so uspešno zaključili nižjo srednjo šolo, običajno nadaljujejo šolanje v višjih srednjih šolah, vendar ta prehod predstavlja drugo zarezo v šolskem sistemu. Višje srednje šole, kjer je potrebno za vpis le spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in v izjemnih primerih uspeh pri fakultativnih predmetih, so naslednje: — klasični in znanstveni licej s petletnim in pedagoški licej s štiriletnim šolanjem, — 35 različnih vrst tehniških in njim ustreznih šol, kjer traja pouk 4 ali 5 let, — poklicne šole s triletnim šolanjem in druge oblike poklicnega usposabljanja — izobraževanja so' v pristojnosti posameznih pokrajin, ki te šole same ustanavljajo glede na potrebe gospodarstva ter odzivnost mladine za določene poklice. Tako je poklicno izobraževanje prepuščeno pokrajinskim organom in podjetjem. Šibkosti navedenega sistema višjega srednjega šolstva so predvsem v naslednjem: — na fakultete se lahko vpišejo samo absolventi licejev. tem se odraža miselnost določenih družbenih struktur, ki favorizirajo liceje pred strokovnimi šolami; — niso možni prestopi iz ene vrste šole na drugo; — absolventi višjih srednjih šol niso dovolj fleksibilni glede na vedno nove oblike delitve in organizacije dela; — opaža se deficitarnost humanističnih ved ter kulturne izobrazbe na strokovnih šolah in obratno na licejih pomanjkanje tehničnih sposobnosti in praktičnih znanj. Na osnovi analize obstoječega šolskega sistema ob upoštevanju splošnega družbenega, znanstvenega in tehničnega razvoja predlagajo naslednje spremembe na področju višjih srednjih šol: — klasični, znanstveni in pedagoški licej naj bi imel enoten učni načrt za prvo in drugo leto šolanja. Sele zatem bi sledile v nadaljnjih treh letih še bolj specializirane' usmeritve kot doslej; — tehniške in njim ustrezne šole bi naj prav tako imele ena-ke programe v prvih in drugih razredih z eventualno rahlo strokovno usmeritvijo. Vendar naj se ne bi tudi ti načrti bistveno razlikovali od licejskih. Razliko bi smeli predstavljati le fakultativni predmeti; iz teh pa bi lahko opravljali učenci ob prehodu iz ene šole v drugo dopolnilne izpite; — poklicne šole zaenkrat v predlogu reforme še niso zajete, ker so le-te od pokrajine do pokrajine različno organizirane in mladina kaže iz dneva v dan manjše zanimanje za te vrste šol. _ Predlagane spremembe teme-DDo na naslednjem: ~7 mladina se lahko redno zaposli v Italiji s šestnajstim letom, — podaljšuje se čas za poklicno usmeritev in odločitev, — mladina s širšim funda-mentalnim znanjem bo potrebovala neprimerno manj časa za funkcionalno usposabljanje glede na potrebe posameznega delovnega mesta in hkrati pogojuje možnosti naglih poklicnih preusmeritev zaradi nove tehnologije ter z njo nove delitve dela. Ob predlogu obstajajo še naslednje dileme: — ali popolnoma enotna višja srednja šola v prvem in drugem razredu, — ali enotna dvoletna višja srednja šola diferencirana le s fakultativnimi predmeti, — ali ločene vrste šol kot doslej, vendar z enakimi učnimi načrti za prvi dve leti, — diferenciranost izvesti ali na osnovi fakultativnih predmetov ali z izbiro skupine predmetov, ki kažejo na rahlo usmerjenost. Omenjeni profesor kot soustvarjalec predlagane reforme meni, da bo sicer raven znanja glede na enotno dvoletno višjo srednjo šolo nekoliko padla, bo pa glede na število mladine, ki bo tako izobrazbo lahko dosegla, pridobila. Utemeljil je z naslednjim: »Le iz kvantitete lahko dobimo kvaliteto«. Enako ne moremo postaviti celotnega šolskega sistema na relativno majhno število nadarjenih učencev, ki se pojavljajo v posameznih oddelkih. Izredno sposobni so skrb specializirane službe, ki jih spremlja in skrbi za njihov nadaljnji razvoj. Svoje izvajanje je sklenil z ugotovitvijo, da smo ob reformnih posegih radi neučakani prav pedagogi, ki bi želeli že kmalu videti rezultate, pri tem pa pozabljamo, da je za tak proces potrebno, da odraste najmanj ena generacija. BRANlUSR LORENČIČ osnovni šoli, o izpopolnjevanju pedagoških delavcev, o razvijanju nadpovprečnih in podpovprečnih učencev, o izvajanju dodatne pomoči slabšim učencem in dopolnilnega pouka ob koncu šolskega leta. Se posebej so bile zanimive njegove misli o modernih metodah pouka in individualnih razlikah med učenci v razredu. Koristni so bili tudi napotki za izvajanje res kvalitetne pomoči slabšim učencem po pouku in analize napak ter pomanjkljivosti, ki se kažejo v tej zvezi v naši praksi. Srečanje učiteljev s tega območja je pokazalo, da le-ti z velikim interesom spremljajo sodobna, strokovno in znanstveno utemeljena spoznanja, če jih posredujemo na razumljiv in kvaliteten način. S. K. Akademija in simpozij posvečena J. A. Komenskemu Zveza pedagoških društev Jugoslavije časopis »Pedagogija« in Pedagoško društvo SR Srbije bodo organizirali v Domu pionirjev v Beogradu (Takovska m SVEČANO AKADEMIJO IN SIMPOZIJ O JANV AMOSU KOMENSKEM . Akademija bo 16. januarja ob 18. uri, simpozij pa 17. januarja 1970 ob 8.30. Referat za simpozij »Misli J. A. Komenskega v luči programiranega pouka« je pripravil dr. Vladimir Mužič. Prosvetne delavce prosimo, da se udeležijo teh prireditev. Morebitne rezervacije in prenočišča prijavite pismeno Pedagoškemu društvu SR Srbije, Beograd, Terazije 26 — najkasneje do 9. januarja 1970. Savez pedagoških društava Jugoslavije Časopis »Pedagogija« Pedagoško društvo SR Srbije C V E T N Eden iz serije otroških motivov kiparja Zdenka Kalina Saj poznate Trdinovo zgodbo o Cvetniku. Bajka o vrtičku sredi pustega, neprehodnega skalovja nekje na Gorjancih, kjer rastejo čudežne cvetice, hrani prelepo misel. Kdor ima le delček cveta iz tega vrta, je srečen do konca dni... Domislila sem se zgodbe, ko sem poučevala filozofijo v nekem gimnazijskem razredu. V prvi klopi je sedelo dekletce, ki je imelo na klopi pri Jugoplastiki kupljenega bambija. Potožilo mi je, da jo zaradi tega profesorji kregajo, se ji posmehujejo, zahtevajo, da ga skrije. Res ga je med vsakim spraševanjem vrtela po rokah. Če je uspešno odgovarjala, ga je na koncu nežno poljubila in ga krhko položila predse. To je bil njen Cvetnik. Menda stopi Cvetnik v vsako življenje, seveda, če ga poznaš ... Velikanska amfiteatralna predavalnica na medicinski fakulteti. Kot strm breg nad grozečo ponikalnico je občutila bele stene. Izpeti iz fiziologije. Pravzaprav prvi kolokvij, razgovor za prve pogumne iz prvega letnika. Lani so bili še srednješolci. Lani še niti ni bilo tako sramotno, če česa nisi znal. Jecljajoče si se izvlekel, pogosto celo s sosedovim priše-petanim znanjem. Letos pa je tehtanje lastnega znanja prevladalo lansko vzvišenost in postalo stvar časti pred samim seboj. Pet se jih je javilo. Štirje fantje in eno dekle. Odgovarjali so iz obsežne snovi. Bila je zadnja na vrsti. Vanjo so bolščale epruvete z nemirnimi barvnimi tekočinami iznad smrdljivih gorilnikov in diaprojektor je sovražno mežikal z ogljenim očesom. Profesorjeva glava je bila velikanska. Glava misleca. Mislec orjak. Pavlov učenec. Avreola svetovne slave, ki te pomanjša v molekulo brezmočnega prahu. Pogojni refleks pač. Strela sivih oči je prikovala in omrtvila. Vprašanje je zdrsnilo po belih stenah in se grozeče vrnilo v zavest. Epruvete so zadrtele. Pisane tekočine v njih so priklicale spomin na lansko kemijo. Profesorica je bila mlada in lepa. Zaradi rdečih las so jo fantje imenovali »Rdeča epruveta« in se pri tem čudno posmihali. Dekleta so ob tem zardevala in skrila oči. Dlje od šal na profesorico in njen predmet razred ni prodrl. Na vse obrobne strani neznansko angažirane srednješolce kemija ni posebno zanimala. Znanje je ostalo šibko in majavo. Le od ure do ure je zdržalo, več ne. Skoro omotična od spoznanja krivde je vendarle odgovorila. Scvrknjeno. Spomin brez razume- vanja snovi — izda. Izpraševalec je sladkobno pojasnil: »To je tako, kot bi se dvignili v nadstropje brez hoje po stopnicah ali vožnje z dvigalom ...« Vsi skupaj so dobili devet točk. Se vedno so bili dovolj mladi, da so sporočili ime tistega, ki so mu jih sami prisodili oziroma podarili. Ostali so se naročili za prihodnjič. Predavalnica, kot da jo je zalilo z neuspehom. Trpek mir in rjoveča tišina sta se razlili čeznjo. Epruvete so obmirovale. Tekočine so se umirile. Očesa gorilnikov so potemnela. Diaprojektor je zlobno, cvrčeče in smrdeče končno crknil. Val odhajajočih jo je odplavil. Sram. Neskončen mrtvičen sram jo je ločil od skupine. Hišni zidovi ob cesti so grozili, da bodo strli drhteča ramena. Okna so se posmehovala z jesenskim cvetjem. Vrata so se krohotala. Vsiljivo je smrdelo iz njih kot iz trohnečih ust. Stanoval je na njeni poti. Zvilo jo je k njemu. Spet moram po stopnicah, jo je spreletelo. Tudi profesor je govoril o stopnicah. Tisoč sem jih prehodila, pa se nisem dvignila v nadstropje. Dvigal ni poznala. Ta so v gosposkih hišah. Najbrže so vsakršna dvigala za uspešne ljudi. Sovražila je stopnice. Te vedno nekaj rešujejo. Revščino v podstrešja in kleti, bogastvo v »Življenje sem posvetila otrokom« NEDELJA. Čudovit jesenski dan. Na modrem svodu rumeno sonce, pod njim ena sama mavrica pisanih barv. Skoda, ker nisem umetnik — slikar. Šla bi v naravo in slikala. Pa če bi bila glasbenik, vzela bi harmoniko, se povzpela na vrh hriba; soncu bi nastavila moj zguban obraz, prsti bi hiteli po klaviaturi in izvabljali najčudovitejše akorde. Tako pa sem le navadna učiteljica. V moji. delavski knjižici je napisano: Triintrideset službenih let v prosvetni stroki. Kolegi na centralni šoli so mi često vprašujoče očitali: — Pavla, od kod tebi triintrideset let? Stvari nisem nikoli obešala na zvon, čeprav so me ta spotikajoča vprašanja zadevala v živo. Res je, stara sem »komaj« devetinšti-redeset let. Od kod potem tistih triintrideset let v šoli, v razredu? V PETEK se je zgodilo. Pravzaprav se je dogajalo že prej. 2e dva ali tri mesece se je šušljalo, da bo moral nekdo iz centralne šole na podružnično. Tovarišica Lenka, žena ravnateljevega namestnika, je baje precej hudo zbolela in kombiniranega pouka nikakor ne bo zmogla. Zato: Lenka na centralno, nekdo iz centralne pa na podružnično. Najprej je bilo poluradno dogovorjeno, da bo šla Metka. Pet službenih let ima in naša šola ji je prvo službeno mesto. Ne, Metka ne bo šla. Tako je povedala ravnateljica. Na centralni šoli je tako rekoč nenadomest- . Ijiva. Pa naj gre Sonja. Zakaj pa ravno ona? Sonja je vendar najboljša kolegica namestnikove žene Lenke. Na centralni šoli se bosta odlično ujeli, kar se bo tudi na učnem uspehu poznalo. Seveda je bilo govora tudi o meni, posredno seveda. Potem se je namestnik razkuril in skoraj zahteval: — Polona, ti boš šla! Tudi Polonca je še mlada. Mogoče jih ima osemindvajset. Ampak Polona je duša kolektiva! Ona ustvarja v zbornici razpoloženje, njena beseda je vedno na pravem mestu, zaradi poznanstva zunaj je kolektivu naredila nekaj lev- jih uslug; na to ne smemo čez noč pozabiti. Na sestanku kolektiva se je dvignilo kar osem tovarišic in tovarišev: — Ljudje, si je naša; Polonca zares kaj takega zaslužila! — Neee, Polona ostane pri na-aas! je zaorilo po sejni sobi, v mojih prsih.pa je ječalo srce. 2e lep čas smo z »vodilnimi« na bojni nogi. Ne samo zato, ker so vsi mlajši od mene. Niti najmanj ne. 2e nekaj let me jezi povsem nekaj drugega: kadarkoli smo govorili o šolarski knjižnici, pionirski organizaciji, o delu v krožkih in izvenšolskem delu, vedno isti odgovori: »Jaz ne bom, nimam časa, zastonj ne bom delal!« Skoraj s prstom so kazali name: — Bo že Pavla. Ni poročena, nima otrok in časa hehej! Ne vem, kako se je moralo in moglo zgoditi, da so vsi moji letniki in še starejši tako rekoč čez noč odšli; od starejših sem ostala le jaz, prišli so mlajši. Leto ali dve sem se skušala prilagoditi novemu kolektivu in seveda tudi novemu vodstvu. Ne rečem, tudi hrbtenico sem tu in tam upognila. Ko pa sem začutila, kako bi me radi ponižali, kako mi strižejo po osebnem dohodku, takrat pa sem vzkipela. In polomila sem ga. To čutim že dve leti nazaj. 2ato sem tisti PETEK vstala in rekla: — Sem prostovoljka za podružnično šolo! Ravnateljica in njen namestnik sta mi hotela stisniti roko, tudi drugi so se trudili, jaz pa sem vse po vrsti odklonila. NEDELJA. Čudovit jesenski dan. Meni pa se je naredilo milo in nehote sem začela premišljevati o svojem življenju. Rodila sem se v proletarskem 2agorju. Oče je bil rudar, mati je doma gospodinjila in bila je večno bolna. Vseh otrok je bilo enajst; enajsta sem bila jaz. Komaj so brati in sestre odrepili, že so morali po svetu s trebuhom za kruhom. Meni pa sta oče in mati zares prizanašala. 2e v osnovni šoli sem bila med najpridnejšimi učenci. Ko sem dovršila peti razred z odličnim uspehom, je prišel v na- Izreki o težavnosti učiteljskega poklica (zbral: VIATOR) Učitelji se srečujejo z velikim številom najrazličnejših problemov. Nalete na vedenjske motnje, na probleme, ki se nanašajo na probleme v odnosih do družbe, na emocionalne konflikte, na probleme v zvezi z učenjem ter drugim delom, na probleme v etičnih postopkih, na seksualno neprilagojenost ter na probleme, katerih vzrok so fizične motnje, neprilagojenost do okolja ali pa okoliščine, ki jih pogojuje določena kultura; včasih utegnejo naleteti celo na indikacije začetnih psihoz. CHARLOTTE BUHLER * Verjetno ne more nobeno drugo opravilo na svetu človeka tako izčrpati, kot izčrpa učitelja njegovo delo. Lahko npr. po ves dan stojite v pralnici, pa vendarle še obvladate svoj razum. Toda Šol- ski pouk človeka povsem izčrpa, saj poseže naravnost v njegovo bistvo in docela prevlada njegovega duha. SYLVY ASTHON-WARNER Ljudje, ki niso nikoli poučevali, si sploh ne morejo predstavljati, da to zahteva tolikšen napor. Od duhovnikov ne pričakujemo, da bodo imeli dan za dnem po več ur trajajoče pridige, dočim se od učitelja podobna dejavnost zahteva kot nekaj povsem vsakdanjega. Posledica tega je, da so mnogi učitelji docela izčrpani in živčni, da izgubijo stik z dosežki na področju predmetov, katere poučujejo, ter da niso sposobni pri svojih učencih vzbuditi tisti občutek intelektualne radosti, ki jo človek črpa iz novega razumevanja in spoznanja. BERTRAND RUSSEL šo barako moj razrednik in prepričeval: — Vaša Pavla mora v šole! Oče in mati sta dolgo oklevala, potlej sta si rekla: — Še bolj bova privila pas. Ni hudič, nekaj bo že iz nje! Tudi meščansko sem končala z odliko. Ne bom se hvalila: učenje mi zares ni delalo težav. Nato sem šla v Maribor. Štirinajstletna punčka sem se odločila za učiteljski poklic. Ko sem konča-vala tretji letnik in sem kar pogosto hodila domov, mi je oče dejal: — Punca, v politiko se nikar ne vmešavaj! In se je prav tisti čas odločilo: bila sem sprejeta v SKOJ. V četrtem letniku sem moje prepričanje pred nekaterimi profesorji spretno prikrivala. V petem pa me je nekega jesenskega dne poklical razrednik in mi kar naravnost dejal: — Prišlo nam je na uho, da se družiš s komunisti. Čuvaj se! Na vsak korak sem še bolj pazila. Morala sem. To je bija moja obveza do očeta in matere. Moji v organizaciji so to dobro vedeli in so mi glede nalog zares prizanesli; tudi peti letnik sem napravila z odliko, eden vodilnih profesorjev pa me je hudo prestrašil: — Pavla, službe pa kljub temu ne bo! Profesorjeva napoved se ni uresničila. Moje prvo službeno mesto je bilo globoko v Slovenskih goricah. Enorazrednica, osem oddelkov. Pravili so, da je bilo še pred leti nekakšno kazensko mesto za učitelje »grešnike«. V čem so se pregrešili, ne vem. Zagrizla sem se v delo. Vseh otrok je bilo devetindvajset. Učila sem ves dan: dopoldne in popoldne. Otroci so bili prisrčni; sinovi in hčere ponižnih viničarjev. Sedem ali osem je bilo »boljših« v obleki, bili so otroci premožnejših. Seveda je bila takrat na začetku in koncu pouka uzakonjena — molitev. Jaz pa sem bila mlada in trmoglava, prežeta z naprednim duhom — uvedla sem pesem. Začeli in končali smo z lepo slovensko pesmijo. Prvi se je oglasil župnik: — Priporočil vas bom pri gospodu nadzorniku! In res me je. Nadzornik je prišel januarja enkrat. To pa je bilo leta enain-štiridesetega. Bil je starejši mož in ko se je predstavil, sem kar vztrepetala. Zdaj bo po meni! sem si mislila. Ker pa je stopil v razred pred osmo, sem se odločila: Pričeli bomo tako kot vedno. Nadzornikov obraz se ni prav nič spremenil. Na koncu tretje ure pa mi je namignil, naj s poukom končam, ker se morava še o tem in onem pogovoriti. Učenci so vstali in jaz sem na harmoniju intonirala pesem »Buči morje Adrijansko«. Otroci so odšli in z nadzornikom sva ostala sama. Najbrž sem bila vsa zelena. Vem, da mi je položil roko na ramo in dokaj toplo povedal: — Gospodična Pavla, umirite se. Saj se trudite, da boste enkrat zares odlična učiteljica. Potem sva dolgo kramljala. Skoraj nič o šoli, pedagogiki, psi- hologiji. Ves najin pogovor se je vrtel okoli dogodkov v svetu, o grozečih oblakih nad našo domovino. In predno se je poslovil, mi je nekajkrat stisnil roko. Zdelo se mi je, da je imel solze v očeh, ko mi je dejal: — Gospodična Pavla, glejte, da boste tudi v hudih časih tako trdni. Minilo je nekaj mučnih mesecev. Potem ta pogubonosni datum: 27. april 1941. Niti polnih osem mesecev nisem bila v razredu. Viničarji so pod staro vladavino slabo živeli. Mogoče so videli v Hitlerju svojega odrešitelja. Mogoče. Še več pa so bili krivi njihovi gospodarji, katerih večina je prva snela klobuk in globoko upognila hrbtenico. Zame so bili to najstrašnejši dnevi. Vsa obupana sem se vrnila v rodno Zasavje. Kaj pa potem? Pet mesecev sem preživela v krogu domačih. Potem tisto hladno jesensko jutro. Potrkali so na vrata naše barake. Vstopili so oboroženi ljudje s kljukastimi križi na rokavih; eden izmed njih je stopil predme in dejal v slovenskem jeziku: — Pavla Drenovec, aretirana v imenu nemškega REICHA! Zapor v Trbovljah. Zapor v Celju. Zapor v Mariboru, v mestu, kjer sem končala pet letnikov učiteljišča. Pol leta so me vlačili iz celice v celico, iz samice v samico, pol leta zasliševanj, mučenja in ponižanja. Nato pa v živinske vagone, iz taborišča v taborišče, dokler se nisem znašla v taborišču smrti — v Auschwit-zu; tu sem postala številka in to ostala dve leti in pol. Avgusta petinštiridesetega sem se vrnila v Zasavje. Treh naših ni bilo več: očeta in dveh bratov. Očeta so ustrelili v Mariboru, brata sta padla kot partizana. Mati je bila bolna in skrušena in na meni je bilo, da ji olajšam življenje. Tako rada bi ostala v Zasavju, pa so me pregovorili, morala sem drugam, kjer so učitelje še bolj potrebovali. Prekrižarila sem domovino po-dolgem in počez. Nikjer ni bilo z rožicami postlano. Saj so mi ponujali stole in stolčke, jaz pa sem ponudbe drugo za drugo odklanjala. Hotela sem ostati v razredu. In ostala sem. Prehodila sem vse razrede: od prvega do osmega. 2e od nekdaj sta mi bili kemija in biologija pri srcu. Pred desetimi leti so me na popolni osnovni šoli z odprtimi rokami sprejeli. Poučevala sem samo v višjih razredih. Za uspešno delo sem prejela celo nekaj pohval in priznanj. Pred tremi leti pa mi je mlada ravnateljica odločno povedala: — Pavla, nimaš ustrezne strokovne izobrazbe, morala boš v peti razred. Nič hudega. Tudi v petem razredu sem se prav imenitno počutila. Nato je bilo na uradni konferenci precej razpravljanja o kvaliteti pouka v petih razredih; sama sem zaprosila za četrti razred. Komaj sem se vživela in je prišel ta usodni PETEK, ko sem se sama odločila: — Tovarišica ravnateljica, sem prostovoljka za poučevanje na podružnični šoli! Pred odhodom mi je ravnateljica toplo zaupala: — Tovarišica Pavla, si boš vsaj malo oddahnila. Šla sem. Morala sem se znova privaditi kombiniranemu pouku. Poučujem tretji in četrti razred. Vsak dan se vozim z avtobusom štiri kilometre do novega službenega mesta in štiri kilometre nazaj. Prejšnjega stanovanja ne morem zapustiti, čeprav si nekateri SOKOLEGI morda tudi to želijo. Tam leži bolna mati, osemdeset let je dočakala. Ne vem, zakaj ne prosim za upokojitev. Mogoče samo zaradi tega, ker bi naposled postala spet zgolj številka, nepomembno bitje. Sicer pa o tem niti dosti ne razmišljam. Bojim se očitkov, ki bodo prihajali, kar naprej se bodo vračali in vpili: — Kakšen material si nam pa poslala, ti Pavla, staromodna učiteljica! Jaz pa se bom vse leto trudila in prizadevala, celo na bolno mater bom pozabljala, samo zaradi teh žarečih očk. teh neoskrunjenih mladih srčec, ki sem jim posvetila življenje. Mogoče pa bo letos spet prišel nadzornik in v moj »dnevnik dela« zapisal: Trudi se postati dobra učiteljica...?! -pavla- nadstropja k balkonom in terasam, na tribune, k vidnemu uspehu. Stopnice so zoprne. Zoprne. Vrata v njegovo sobo so se luščila po letnicah lesa. Hrapava sivina. Imela pa so okroglo kljuko. Bedasto. Trmasto in sovražno jo je prijela. Čeprav medenina ni več svetila, pa je še vedno obdržala svoje lastnosti. Hitro je sprejela toploto in jo vrnila. Roka se je začutila varno. S kljuko sta postali prijateljici. Skoro ji je postalo žal, da je potrkala. Saj je na oni strani enaka kljuka, jo je zadovoljno prešinilo. Kljuka, ki je podobna piki. Usodna pika. Če je ne bo znal sprejeti, si jo bo gotovo zapomnila. Kljuko kot piko. RO' ka je že odrivala vrata. Sivo je zableščala barva, sivo in mrzlOi pa je bil vendarle obet v lesketu. Spet jo je zvagal siv pogled-Roka, ki je lovila kljuko na tej strani vrat, je začutila hrapav les, mrzlo barvo. Končno je našla kljuko. Ta ni bila ljubezniva. Palec je nerodno obvisel na njej in se odprl ostri razpoki v medenini-Jezno je potegnila roko z nje. Iz ranice se je pocedila kri. Vsesala se je vanjo in jo popila. Vrtel se je po sobi. Ni dojela, kaj je govoril. Čutila je njegovo premikanje po tresenju tal v sobi. Majava barka, kamor sem se vkrcala. Tudi tam so take kljuke. Okrogle in medeninaste. Tudi tam medenina hitro izgubi barvo. Preveč soli in vode. Kemični proces. Kri je bila topla in prijetno slana. Kot morska voda. Stisnil ji je v roko drobno škatljo. V njej je ležala drobna tableta. Menda za oživitev spomina. Vse skupaj je bilo tako strašansko brez smisla. S pogledom je zablodila v njegove oči. Sive. Kot profesorjeve. Kri se je razlila po slinastih sledeh. Nekaj je klical za njo, a ga ni* razumela. Tudi ni mogla poslušati. Stopnice so zdrdrale njen beg. Drevesa v parku so šepetala obtožbo neizgovorjene resnice. Studenec je žlobudral nerazume* vanje. Oprala si je roko. Voda j° je ohladila in pobelila. Medeninasti list platane je priplaval iz poletja v jesensko spoznanje-Vanj je zavila oprano epruvetko s tableto. Blago šelestenje listja pod nogami. Več dobrote ni zmogel. Ni imel! Majhna drobna tableta, kdo ve kakšnega kemičnega sestava, se j® z leti ob mnogih izpitih spremenila v talisman, ki je potrjeval zavest opravljene dolžnosti. Mnog0 let je bilo potrebnih, da je spoznala v njem svoj Cvetnik. V razredu smo prebrali Tr' dinovo zgodbo o Cvetniku. Ra' zumeli smo se brez komentaf' ja. Kaže, da je za to izvedeli tudi zbornica. Bambi je bil re' Š6Tl» JOŽA 2AGORC Igor Pieško: Banjaluška tragedija 1969, linorei PO VII. FESTIVALU »KURIRČKA« V MARIBORU PRISOTNOST LITERATURE NOB V SODOBNI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI Ilustracija slovenske knjige za otroke dosegla zavidljivo raven Z literarnimi nastopi jugoslovanskih književnikov po šolah in enotah JLA, z delovnim plenumom mladinskih pisaiteljev in prireditvijo Sest republik pionirjem se je končal v Mariboru VII. festival »Kurirček«. Tako je minilo sedem let, kar festival uspešno opravlja svojo nalogo: spodbuja umetniško ustvarjanje s tematiko NOB in revolucije in tako prispeva, da naša literatura še v večji meri oblikuje vse moralne vrednote, ki so potrebne človeku. Kritično pregleda opravljeno literarno delo in išče IlOVP 0(3+i. r'l1VD*-o -»o uspešnejši vpliv km'ge na mladino. Referate za letošnji delovni Plenum so pripravili: pisatelj Ivan Potrč in profesorja Voja Marjanovič in Dimče Najčeski. Ivan Potrč je v svojem uvodnem razmišljanju, ki mu je dal naslov Za podobo partizanskega kurirja, povedal lepe in globoke besede, ki so pa brez konkretizacije ostale na ravni deklaracije. Udeleženci festivala, pisatelji in šolniki, so pogrešali analitični, kritični n spodbudni pregled enoletne žetve. Ravno v zadnjem ob-dobju je obogatilo slovensko mladinsko književnost več del s tematiko osvobodilnega boja in revolucije: Marjan Kolar, Po sledovih medalj (knjiga je bila nagrajena s Prešernovo nagrado) Ivo Zorman, Na senčni strani mesta (Kurirčkova nagrada), Karel Grabeljšek, Zgodbe kurirja Tinčka, France Filipič. Pohorski junaki, če naštejem samo nekatera. Izšlo pa je še več del, med hjimi tudi nagrajena in pohvaljena na festivalu »Kurirček«. O vseh teh pa nismo slišali nobene besede. Voja Marjanovič iz Beograda je v svojem obširnem in skrbno pripravljenem referatu razložil nastanek partizanske književnosti in razčlenil literat—- ustvarjalnost v zadnjem času na srbskem jezikovnem območju. Poudaril je, da so se s prvimi rafali strojnic porajali tudi prvi verzi namenjeni mladini, kajti pesem je akcent, ki se poraja v revoluciji, in s pesmijo smo hodili na barikade. Danes, 25 let po NOB, proces prisotnosti te literature ni končan, Zajema širše dimenzije, prehaja v druge vidike, išče nove forme, Jhtezivira se. spreminja in razvija. Zdaj se ne bomo omejevali le ha revolucijo v štiriletni vojni, ampak pomikamo njene meje daleč v preteklost in v sedanjost. V romanu, tej najsubjektivnejši obliki, prevladuje življenjski realizem, dinamičnost, nevsiljiva idejnost, vanj zaključujemo zgodovinske osebnosti, pišemo o solidarnosti malih ljudi v borbi za skupne cilje, o akciji kolektivne zavesti, in ob tem ustvarjamo optimistično podobo jutrišnjega dne. Otrok najde v mladinskem delu sebe, čuti se sodelavec, asociira st z liki odraslih, do izraza pride njegova aktivistična narava, zanj ni niti važno, če je moment resničen, če le ob njem razvija fantazijo in vidi v njem človeka. Otrok, majhen, toda rad bi bil velik, malo avanturističen, primerno svoji starostni in razvojni stopnji, toda stoično vzdržljiv, ki vsako akcijo tudi konča, ob zmagi triumfira in poleg solz pozna tudi smeh. Z njim doživljamo nostalgično hrepenenje po domačem ognjišču, željo po roditeljski ljubezni in toplini ter odpor proti nasilju in vojnim grozotam. Dimče Najčeski je povedal, da je osvobodilni boj ena osnovnih tem v makedonski mladinski književnosti in med pomembnejšimi pisatelji ni nobenega, ki ne bi pisal tudi takih del. V začetku je bila najpogostejša oblika pesem in lirska pripovedka, obarvana z vzdušjem povojnih let, polna entuziazma in optimizma, čeprav pogosto okorna. Danes je mladinska književnost s temo NOB bogatejša, bolj zrela in sodobna, diferencirana za starostne stopnje. Prisotna je tudi v najnovejšem obdobju, četudi ne tako močno kot v prejšnjem. Značaj tematike osvobodilnega boja in revolucije v književnosti za otroke pa seveda odpira tudi vprašanja in dileme. Tako najdemo šablonske situacije, stereotipne izraze in fraziranje. Mnogokrat gre bolj za medsebojno obračunavanje in prelisičenje kot za revolucionarno borbo. Neka dela so prisiljeno vzgojna, hudo potenciranje junaškega dejanja, ki ga. je naredil otrok, brez nujne motivacije, ni prepričljivo in računa le z bralčevo naivnostjo in nekritičnostjo. Učinkovita je samo visoko umetniška ustvarjalnost, kajti samo umetniška resnica o NOB in realistično opisovanje le—te na stopnji otrokove razvitosti je za otroka sprejemljivo in vzgojno. Tako je danes pred našimi pisatelji vedno aktualna naloga: s sugestivnimi liki prikazovati vsebino NOB in revolucije in iz nje črpati za bodoče generacije vse tiste vrednote, ki so v ^ll!'llllllll!lllllllllllllll!lllllll!llll;IIC!!llllllllll!!lllll!ll!!llllllll!!llllllll!llllll>llllll!lllllllllll!llllllllllllllllllillllllllllllllllll!llllllll!llllllllllllllll!ll!llllll!lllllll]ll!IIHIII!lllllll!lllllllllllllllll!lll Knjige Prešernove družbe Naročniki Prešernove družbe so konec leta prejeli poleg koledarja še troje leposlovniii knjig in troje Craktično-izobraževalnih knjig. Ker le leposlovje že tako deležno večje Pozornosti kritike kakor pa praktič-Po-izobraževalne knjige, se tokrat ^elja bolj pomuditi pri slednjih, saj le-te niso dovolj zapažene med jav-Postj o. Prešernov koledar za leto 1970 je ohranil koncept, kot ga že poznamo prejšnjega leta in kaže, da tak tprmat, pa tudi vsebinska in slikovna ureditev, najprikladneje od-^Sžata možnosti in namen lahke in Postopne informativno poučne vsebine. Slikovno gradivo je v celoti bogato, posebej se odraža lepa naslovna reprodukcija v barvah — Groharjev »Sejalec«. Skoda, da tudi koprodukcije domačih -slikarjev ob koledarskem letu ne zmorejo toliko barvno pristnost. V koledarju bi bil ‘oposlovnl del težko pogrešljlv. Podobno dobrodošlo je, da najdemo “iajhen izbor sodobnega slovenske-pesništva čemur se prilega kra-k®k zapis Mitje Mejaka o tej poe-zbi. Mejakovemu sestavku se po-?ha, da je tudi za take namene ma-ib pretesno obravnaval živeče pesnike, znane izpred vojnih dni, do •hlada generacije povojnih dni. Tu-izbor pesmi je precej skromen, Pfičakovali bi pač, da bi bil vsak b<3 navedenih pesnikov predstavljen J^aj z eno pesmijo, gotovo pa je Pni izbiri pesmi odločala razumlji-“bst, da Ji je kos bralec, ki sicer ne Pozna pobliže domače sodobne pobije. ,. Poleg zapisov o NOB in vse-jludski obrambi najdemo v koledarja dva zapisa o Slovencih v Italiji F1 na Koroškem; ne bi bilo odveč, bi slišali tudi o položaju Sloven-~b-v pod Madžarsko. Igor Gruden je Podal širši, ilustrativen prikaz s -ohtnimi, netendencioznimi ugoto-hvanti, škoda da avtor ni vključil o življenja Beneških Slovencev, ■horda bi kazalo posebej osvetliti hajbolj izpostavljeni del prihodnjič. (iY0Pe Zorko v krajšem sestavku Koroški Slovenci na razpotju« na Podoben način obravnava precej “olj trpko življenje koroških Slo-oncev, kjer je problematika boli ^Pletena. Miran Ogrin je precej «ratko spregovoril o izseljencih v ‘Pjini, tu bi bila na mestu korenita ‘hch-la (ki bi zajela tudi povojno uhajanje na delo v tujino!) in ne Arno najosnovnejše podatke. Miško fUanjec je prispeval krajši zapis ob "'-letnici revolucionarja V. I Leniče- Grafenauer je kratko osvetlil »Plečke upore na Slovenskem, F rbrko je spregovoril o Cirilu in Me-°• ček«, pripravili pa bodo tudi antologijo dosedaj nagrajenih krajših del (proze, pesmi in dramskih prizorov) ki io že dolsn ohlinh- Otroci sodijo med najbolj zanimive terem bi bile zajete vse ustrezne raz- vega učenja, Proučevanje reševanja . ' J fenomene na svetu. Zato so zlasti v iskovalne tehnike ter opisane njihove problemov in mišljenja, Standardizi- ‘.la.lO. tem stoletju — ki mu nekateri ne pra- prednosti in pomanjkljivosti, kakor rano testiranje sposobnosti, Jezik in Festival »Kurirček« bo redno VU° zaman »stoletje otroka« — otroci tudi precizirana pravila, mimo katerih komunikacija' ter Psiholingvistične sodeloval 7 vsemi orefaniracimmi Predmet številnih proučevanj s strani ne sme noben raziskovalec, ki te me- metode raziskovanja; orJaruzacUarni. pedagogov, psihologov, socialogov itd. tologije uporablja. Na podlagi takšnih _ 7adnii - četrti del ki obdeluie ki gojijo sorodno dejavnost m Ta pa vkljub silnemu napredku an- stremljenj je leta 1960 v New Vorku Drouelvanie 0?r„kOTe -Lebno! preko tiska populariziral svoje tropoloških znanosti večkrat niso za- izšel »Priročnik o raziskovalnih meto- atl vsebuje devet poglavij z naslovi: delo Za hližaiočo sp in nhlptnicn ?tavhena na način, ki bi temelju na dah otrokovega razvoja« (v originalu mterviuvanje otrok Projekttvne teh-ueio. z,a Diizajoco se iU. ODletmco izhodiščnih znanosti, zaradi česar dob- »Handbook of research methods in “11.1 .. .7-, festivala bodo izdali publikacijo Ijeni rezultati ne pomenijo odkriva-kot rezultat desetletnega dela, v "ja novih resnic in ne doprinašajo k . j ,7 ... .. boljšemu poznavanju otrokove oseb- Manboru pa bodo odkrili mah nosti, njegovega razvoja ter vedenja, spomenik kurirju Za otroke bo- Da se to v bodoče ne bi več doga- dn razni šali tekmovanip- Mnia ^n10’ sta ameriška Nacionalna akade-ao raznisan Tekmovanje. ™0Ja mija — Nacionalni raziskovalni svet najdražja knjiga, vsi Otroci, ki ; sklenila poskrbeti za priročnik, v ka- »Solar« iz slikanice za najmlajše, delo Marlenke Stupice, za katero je v Bratislavi prejela zlato plaketo umetnikom, ki se posvečajo skoro izključno tej stvari, pa tudi založbi, ki se trudi, da bi zares dobre likovne stvaritve v knjigah za najmlajše prišle v roke otrokom in prodrle tudi v svet izven naših meja. (Mladinska knjiga sodeluje s številnimi založbami od Italije, Avstrije, ZR Nemčije, Finske pa do ZDA in drugimi.) Na razgovoru, ki ga je pripravila pred kratkim (točneje 18. decembra lani) Mladinska knjiga s predstavniki tiska in ki je bil namenjen obravnavi vprašanj otroške in mladinske književnosti, je beseda nanesla seveda tudi na tako imenovani »kič«, ki so ga vedno bolj polni prodajni kioski in naše trgovine. Kako najti pot, da bi otrok in mlad človek mimo vsega tega, kar se ponuja v vabljivih barvah in poceni, vendarle dobil v roke kvalitetno slikanico, knjigo, list? Blago, ki nima niti estetske, niti vsebinske, niti jezikovne vrednosti, se ponuja na vsakem koraku, založbe pa so dostikrat nemočne s svojimi res lepimi in umetniško opremljenimi izdajami. Poseben apel je bil ob tej priložnosti naslovljen na prosvetne delavce, ki imajo neposredno opravka pri oblikovanju okusa otroka in mladega človeka. Gotovo je, da naši prosvetni delavci ne zamudijo nobene priložnosti in opozarjajo na lepo in dobro knjigo. kjer se le da, jo uporabljajo pri svojem delu kot svojega zvestega pomočnika in zaveznika.. j Vendar kaže, da je to še vse premalo. S pisano besedo in s pogovori bi bilo treba doseči še več. Lahko smo ponosni na kvalitetno raven naše knjige za najmlajše, le-to nam marsikdaj v svetu zavidajo Oblikovanje kulturne podobe našega človeka pa je tudi skoraj vse. kar nam ostane kot majhnemu narodu v družbi z velikimi v današnjem zmedenem, nasilnem in zmehaniziranem svetu. dh Priročnik o raziskovalnih metodah otrokovega razvoja nike. child developement«), katerega smo čredm>tM Motrvacija^^fekti^OcenjS letos dobili tudi v srbskem prevodu, vanie osebnostnih karakteristik nri Knjiga. M vsebuje 72 del znanstve- otrocih Omoš^e skupme Medčloveško ,raznih vedenje. Prispevki antropologije k ameriških univerz, ima štin dele. metodam ki proučujejo vzgajanje l • ?bdeIa,na sPlošaa otroka in Merjenje variabel družin-metodologija raziskovanja razvoja -i™« otroka; zajema tale poglavja: Prouče- • . vanje vedenja in razvoja otroka Iz- Zaradi svoje strokovne izčrpnosti delava načrta raziskovanja pri 'pro- ln obsežne bibliografije, ki je navede-učevanju problema. Proučevanje otro- na 73 vsakim poglavjem, sodi obsežna knjiga (ima 925 strani) v strokovne knjižnice ustreznih visokih in višjih šol ter znanstvenih inštitutov, pritegnila pa bo tudi pozo, nost vsakogar, ki se še posebej zanima za raziskovanje oosameznih problemov na področju otrokove osebnosti, njegovega razvoja >n vedenja. Knligo »Prlručnlk o istraživačkim ka s pomočjo opazovanja in Laboratorij sko-eksperim en talno proučevanje otrokovega vedenja; — drugi del je posvečen proučevanju otrokove biološke rasti in razvoja. Poglavja so: Metode proučevanja fizične rasti, Kemična in fiziološka rast ter Funkcije čutil; — tretji del je namenjen proučeva- nju kognithvnih procesov pri otroku’ metodama dečleg razvoja« je letos iz-ima šest poglavij: Eksperimentalne iala beograjska založniška hiša »Vuk metode proučevanja percepcije pr’ Karadžič«; stane 50.— N-din. otrocih, Raziskovalne metode otroko- VIATOR PIONIR IN CICIBAN ODLIKOVANA V svojem jubilejnem letu izhajanja, ob 25-letnici — sta prejeli naši znani mladinski reviji Pionir in Ciciban visoko priznanje. Na predlog ZPM ju je odlikoval predsednik republike Josip Broz — Tito z Redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanje je izročil urednicama Dragi Tarmanovi in Branki Jurca predsednik prosvetno kulturnega zbora republiške skupščine Miloš Poljanšek na slovesnosti, ki je bila 22. decembra v republiški skupščini. Obrazložitev poudarja, da sta bili reviji odlikovani za posebne zasluge in prispevek k širjenju naprednih idej, razvijanju jugoslovanskega patriotizma, tovarištva in družbenega življenja med mladino. Odlikovanje je hkrati tudi priznanje vsem dosedanjim urednikom obeh listov, publicistom, književnim ustvarjalcem in ilustratorjem, skratka vsem, ki so se v 25 letih zbirali in sodelovali v krogu ustvarjalcev teh, med našimi mladimi najbolj priljubljenih revij. Osnovna šola v Štorah je 19. decembra 19fi9 pripravila razstavo železnih kiparskih izdelkov svojih učencev. Tehnično-kiparski krožek na tej osnovni šoli je namreč pod vodstvom tov. Vinka Pevcind, ravnatelja šole, pokazal toliko spretnosti v ustvarjanju te zvrsti umetnosti, da so se odločili razstaviti Izdelke svojih učencev. Tovarišica Milena Moškon, kustos celjskega muzeja, je ob tej priložnosti zapisala: »Taka zamisel je lahko v taki obliki nastala in se začela razvijati ie v okolju in razmerah, kjer je večina domačinov zaposlenih z delom v železarni in kjer vsaka nova generacija že od svoje zgodnje mladosti hote al, nehote spremlja v svoji družini proizvodnjo tega kovinskega materija in ga vrednoti s čisto svojega osebnega vidika.« - NA SL1K^^LeErZ^aRoža., ROMIH DRAGO, 1. c, Razpisna komisija pri Zavodu za strokovno izobraževanje ZŽTP v Ljubljani razpisuje delovno mesto ravnatelja Železniške elektro-kovinarske šole v Ljubljani, Kurilniška 3 Kandidati morajo razen splošnih pogojev izpolnjevati pogoje po zakonu o srednjem šolstvu. Prednost imajo kandidati z visoko izobrazbo ustrezne smeri ter izkušnjami v proizvodnji in na področju strokovnega izobraževanja, ki so pomembne za uspešno vodenje šole. Ponudbe sprejema razpisna komisija pri Zavodu za strokovno izobraževanje ZŽTP Ljubljana. Moše Pijade 39/11. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS UČBENIKOV Po 6., 7. in 12. členu pravilnika o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 12-96/68) objavlja komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo po sklepu seje z dne 27. maja 1969. Razpis natečaja za pisce učbenikov in priročnikov i. A. Učbeniki za osnovne šole 1. Matematika za 5. r. 2. Matematika za 6. r. 3. Matematika za 7. r. 4. Matematika za 8. r. (serijski učbenik) 5. Srbsko-hrvatska vadnica za 7. r. (Metodična enota 5) 6. Kmetijski pouk za 7. in 8. r. (v okviru tehničnega pouka) 7. Nemška vadnica za 5. r. 8. Nemška vadnica za 6. r. 9. Nemška vadnica za 7. r. 10. Nemška vadnica za 8. r. (serijski učbenik) 12. Učni listki iz računovodstva za 3. in 4. r. 13. Delovni zvezek za glasbeni pouk v 4. in 5. r. B. Učbeniki za splošno izobraževalne predmete na srednjih šolah 14. Zgodovina za 3. r. gimnazije 15. Izbor filozofskih spisov 16. Zbirka vaj iz aritmetike, algebre in analize za 3. r. gimnazije 17. Obramba in zaščita C. Učbeniki za srednje medicinske šole 18. Mikrobiologija 19. Kirurgija 20. Nevropsihiatrija 21. Osebna higiena 22. Patologija 23. Pediatrija 24. Gospodinjstvo in hranoslovje 25. Osnovna nega bolnika (z zgodovino sestrinstva). 26. Osnovna in specialna nega otroka 27. Zdravstvena vzgoja 28. Patronažna dejavnost 29. Ginekologija in porodništvo 30. Specialna porodniška nega 31. Medicinska psihologija 32. Socialna medicina Č. Učbeniki za srednje tehniške šole strojne stroke 34. Kemija 35. Opisna geometrija 36. Tehnično risanje 37. Tehnologija za L, II., III., IV. letnik 38. Stroji, naprave in avtomati za plamensko varjenje 39. Naprave in strojni avtomati za elektrovarjenje 40. Metalurgija varjenja in varivost (z vajami) 41. Varjene konstrukcije (z vajami) 42. Kontrola varov in varilcev 43. Industrijska elektronika in avtomatika D. Učbeniki za kmetijske srednje šole 44. Splošna živinoreja 45. Splošno poljedelstvo 46. Kmetijska mehanizacija 47. Ekonomika in organizacija v kmetijstvu E. Učbeniki za tehniško srednjo šolo elektriške stroke 48. Elektriški stroji (transformatorji, asinhronski stroji, sin-hronski stroji, enosmerni in kolektorski stroji) F. Učbeniki za tekstilne srednje šole 49. Tekstilne preiskave G. Priročniki 50. Metodika pouka NOB (sodoben, genetični prijem, primerjave, prerezi, uporaba virov, literature in slikovnega gradiva, vzgojna načela, praktični primeri obravnave) 51. Vodnik po partizanskih potih (kurirska pota, bolnice, tehnike, baze, pomembne bitke, mitingi, spomeniki, muzeji idr., vse kot pripomoček za smiselne ekskurzije po učnem načrtu, za delo na terenu, torej tudi za zbiranje gradiva iz NOB) 52. Gramofonske plošče za osnovne šole na teme: narodni heroji, partizanske zgodbe (predvsem za razredni pouk; 2 plošči: ena za 1., 2. in 3. razred na temo »■partizani pripovedujejo«. druga za 3.. 4. in 5. razred na temo »narodni heroji«, podobe iz njihovega življenja in delovanja, posebno v NOB, glasbeni vložki). H. Učbeniki za posebne osnovne šole 53. Čitanka za 3. in 4. r. 54. Čitanka za 5. in 6. r. 55. Čitanka za 7. in 8. r. 56. Čitanka za 3. r. (za slušno prizadete) Pisci naj se pismeno prijavijo najkasneje do 1. februarja 1970 na Zavod za šolstvo SRS. Ljubljana. Poljanska 28, kjer bodo prejeli pojasnila glede koncepta in obsega učbenikov. Pismeno prijavo naj pošljejo na isti naslov tudi avtorji skript za predmete pod C, Č, D in E, če se bodo odločili za ta razpis. III. Rokopise razpisanih učbenikov in priročnikov je treba predložiti v treh izvodih do 15. septembra 1970 Zavodu za šolstvo SRS, Ljubljana, Poljanska 28. Za učbenike in priročnike p>od št. 17, 49, 50 in 51 velja za oddajo rok 30. marca 1970. Avtorji skript za predmete pod C, Č, D in E naj prilože tri izvode zadnje izdaje skript do 30. marca 1970. Ta rok se podaljša do 15. sentembra 1970, če se avtor skript odloči za predelavo in dopolnitev skript. Komisija za učbenike daje za razpisane učbenike in priročnike posebne nagrade v višini do 6000 din. Na njen predlog bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo odločil, kateri od učbenikov =e nagradi in s kakšno nagrado. Na predlog komisije se lahko nagrade podeli tudi za učbenik in priročnik, ki ni odobren za natis. Številka: 610-1/65 Ljubljana, dne 24. decembra 1969 Komisija za učbenike in priročnike pri Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo KOLEGOM V SLOVO Pcnf Ar t^ran Mičir nemščine. Prepovedali so mu pouče- rrui. ur. rrdn IVMSIC vati na Koroškem, ker bi im,el'kot ___J „ trden narodnjak preveč vpliva na di- ^,m i?redoi d0(emJl let°ma po" jaštvo. Njegovo prvo službeno mesto šolskega centra v Mariboru s^rS le }e bll° v Mariboru' nat0 pa v Kranju nekoč^ponudfla" “ost, 'dase^m £l rontt profefo? Jv dr^Mišiču^koroške^rofak^i^^oro- Ljubljapi pa I. gimnaziji v Trstu, ob 1 K „„ Tor? plebiscitu ravnatelj slovenske meščan-,3e ske šole v Borovljah, in sicer do leta 5ne2hn°Val Jelik ?el- Sl0,V??S^e dežale’ 1922. Kmalu po nesrečnem plebiscitu posebno rad pa je imel IPohorje. Po- so ea zaDrll fn izgnaii v Tusnslaviio Znain:'ie >!nazota^f10' k:jer 3® služboval na realki in klasič-?nkiJi^,?P-nZ0^itlr-tUtdl SVf’J3bdl^ pi gimnaziji v Mariboru — do upo-pokrajino m oživljati preteklost To koiitve ?eg0Vi SfiSl: ?olfenk Med NOB je kot aktivist pomagal ?a ^ X ,laru lb, 4ar,u šum^itio^aSai=y.radnik tunstl^ne re" dobričina, kot narodnjak — zaveden vije ‘Po Jugoslaviji. domoljub in socialist, kot publicist — Rojen je bil 2. novembra 1881 v nadvse delaven in natančen — tak Borovljah. Maturiral je na celovški nam bo ostal prof. dr. Fran Mišič v gimnaziji, študiral na Dunaju, dokto- najlepšem spominu, riral v Gradcu iz klasičnih jezikov in A. K. Zmago Kristan V ponedeljek 25. novembra 1969 je ograda pa pri komisiji za gospodarsko v Mariboru nenadoma umrl predmet- obnovo države, ni učitelj Zmago Kristan. Rojen je bil * .. .. ^ 23 VII. 1897 v Ribnici na Pohorju, se Y Marl!50J' ^ vpni1 s<5t^mb.^a šolal na mariborski realki in nato na 194o. Sprva je poučeval na Košakih, učiteljišču. 2e kot maturant je moral na m. deški osnovni šoli, v več niž-na italijansko fronto, po končani voj- jih gimnazijah in zavodih. Kot napre-ni pa se je takoj vključil med bojev- den prosvetni delavec je že v prvih nike za osvoboditev naše severne me. letih svojega službovanja sodeloval v je. Po plebiscitu je služboval v Dra- mnogih društvih, kot npr. pri JUU, vogradu, na Ojstrici, v Šmartnem ob. Sokolu narodno obrambni družbi Ci-1-aki, Zavodnjah nad Šoštanjem, v rila in Metoda. Rdečem križu idr. Med Slovenski Bistrici in nazadnje v Mari- vojno je bil izredno zaveden in po-boru. Med drugo svetovno vojno ga žrtvovalen aktivist OF, do osvoboditvi je gestapo aretiral in izselil z družino pa je prejel več priznanj, med drugim v Vrbnico pri Kruševcu. kjer je po :udi Red zasluge za narod. Vedno je dolgi brezposelnosti dobil slu bo v ca- bil nesebičen tovariš, učitelj in javni rinamici v Leskovcu, v šumadijski fi- delavec. nančni komisiji, po osvoboditvi Be- A. K. Te dni v kinematografih Stanko Vrezec Dne 18. decembra 1969 je v Ljubljani umrl Stanko Vrezec, nadučitelj v pokoju. Rojan je bil v učiteljski družini leta 1893 v Ribnem pri Bledu. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in v Trstu, pripravnico za učiteljišče v Tolminu, učiteljišče pa eno leto v Kopru in tri leta v Gorici, kjer je maturiral leta 1912. Učitelj eval je na Blokah in v Iga-vasi v logaškem okraju nato šest let v Črešnjevcu pri Črnomlju. Med prvo svetovne vojno je bil mobiliziran in se boril na raznih frontah, najdalj na Doberdobu. Po vojni je bil imenovan za nadučitelja na Suhorju nad Metliko. Tu je šestindvajset let razdajal svoje znanje in svojo ljubezen šolski mladini, ki jo je vzgajal vedno v naprednem duhu; prav tako je vzgajal doraščajočo mladino in odrasle. Za svoje delo v šoli je bil vedno odlično ocenjen. To je bila uradna ocena, več pa velja SEMINAR ZA PREDAVATELJE PRVE POMOČI Republiški odbor RK Slovenile razpisuj e seminar za učitelj, osnovnih šol (predvsem biologe), K* se želijo usposobiti za predavatelj za pouk prve pomoči na osnovnih šolah. Seminar bo trajal 2 dni, termin pa bo izbran po zaključku zbiranja prijav, vendar vsekakor času od 20. januarja do 5. februarj® 1970. Kraj seminarja bo RO RK» prav tako določil po zaključku pr1' javljanja, ker želi sam kraj seIT^ nar j a čimbolj približati območju, e« koder bo večina prijavljencev. Prijavo, ki naj obsega ime priimek, ime šole in kraj, točen privatni naslov prijavljenca in P0-datek o strokovni izobrazbi je P®! trebno poslati na naslov: RO R1*' Slovenije, Ljubljana, Mirje 19. Vsak udeleženec mora nositi vse stroške udeležbe sam, oziroma si zagotoviti plačilo teh stroškov, če ga na seminar napoti šola v sodelovanju z občinskim odborom ali organom za Narodno obramh°* Seminar bo obsegal naslednje teme: Pomen in naloge PP — Oživljanje — Zadušitve — Krvavitve — Hane, opekline, omrzline — Poškodb® kosti in sklepov; imobilizacija PP pri poškodbah z elektriko, strelo, sončarici in utopitvah ter zastrupitvah s strupenimi plini in pr1 kačjem ugrizu — Prenos in prevez poškodovancev — Obvezila in ob' vezovanje — AV sredstva in ostajj pripomočki za pouk PP in nekaj strokovnih metodoloških nasvetov. Literatura: Osnove prve pomoči za vsakogar, avtor dr. M.'Derganc-(Knjigo lahko udeleženci in Šol® kupijo pri občinskih odborih RK ab pri RO RK Slovenije). Predavatelje bo RO RKS Izbral iz vrst najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju prve pomoči. Republiški odbor RKS Bitka na Neretvi Veljka Bulajiča Je film, ki zahteva resen pristop. Ustvaril naj bi se prvi jugoslovanski spektakel, ki bi ponesel veličino NOB v svet. V ta namen so bila zbrana ogromna finančna sredstva doma in v tujini, dobri dve leti je bilo ustvarjeno javno mnenje, ki naj bi se že pred samo • premiero oblikovalo filmu v prid. Angažirani so bili znani tuji igralci, angažirana je bila armada in ljudstvo. Posnelo se je ogromno materiala, katerega je Bulajič moral organizirati v celoto. Čeprav mu je priznati izredno organizatorsko in podjetniško sposobnost ter pogum, da se je lotil tolikšnega podviga, pa ne moremo trditi, da je sicer logično urejen .mozaik dogodkov okoli Bitke na Neretvi delo, v katerem bi se našlo nekaj več kot hotenje, da se ustvari prvi jugoslovanski velespektakel. Zato je Bitko na Neretvi potrebno ocenje^ vati predvsem v okviru spektakla. Ce se hitro zadovoljimo na tem nivoju, bomo zadovoljni. Ce pa želimo, da je film umetnina, bomo v delu zaman iskali kvalitete umetniškega dela. Film ne vznemiri. Množica, ki je v dosedanjih Bula j čevih filmih (Vlak brez voznega re^ da, Zenica, Kozara) imela p ©■dobo glavnega jun-'1-*, izgublja v tem filmu ta pomen. Usode posameznikov pa so dramaturško premalo izdelane, da bi pritegnile gledalčevo pozornost. Sam filmski material je urejen tako, da je jasna: pripovedna tista ocena, ki jo da učitelju šolska mladina in ljudstvo, ki ga ohrani v lepem spominu skozi desetletja. Uspeh tega dela se pozna na kulturni in gospodarski ravni vsega šolskega 'okoliša. Klerikalnemu režimu pred drugo svetovno vojno to ni bilo po volji, zato je Vrezca razrešil nadučitelj skih poslov in ga pustil na šoli kot učitelja. Tam je ostal tudi med vso drugo svetovno vojno. Da je vzgajal mladino in ljudstvo v duhu naprednih idej je pokazala NOB, saj so imeli partizani vso dobo v okolici Suhorja varno zatočišče. Šola je bila sicer porušena, on pa je poučeval šolsko mladino v zasebnih hišah v sosednih vasicah. Za svoje delo med NOB je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zasluge za narod. Leta 1946 je šel v pokoj in se preselil v Ljubljano; tu je dobro desetletje sodeloval kot odbornik v Učiteljski samopomoči. Za svoje delo je zaslužil vse priznanje, tovariši pa ga bodo ohranili v lepem spominu. V. C. Svet šole OSNOVNE SOLE ALOJZA HOHKRAUTA TRBOVLJE razpisuje delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO j (ženska) [ Nastop službe 5. II. 1970. : Pogoj: ■ diploma I. stopnje VŠTK ali j PA ali vsi opravljeni izpiti I- ■ stopnje brez diplome. ba razočara. Jugoslovanski filmski igralci Milena Dra vic, Ljubiša Sa-mardžič, Pavle Vujisič pa so pokazali, da premore jugoslovanska kinematografija igralce, ki imajo kvalitete enakovredne mnogim svetovno znanim umetnikom. Film si bomo ogledali kot del naše zgodovine. Lomen Bitke na Neretvi (kot zgodovinsko dejstvo) je v nadčloveškem boju za življenje ranjencev. In prav ta tema ne zasluži spektakularen pristop. Potrebna je umetniškega oblikovanja. Ob koncu pa še vprašanje, ki nujno prihaja v zavest državljana: ali je sploh pošteno vložiti tolikšna sredstva v snemanje takšnega filma in v ves spektakel, okoli njega? James Bond 007 Casino Royale — John Huston je s sodelavci ustvaril parodijo na Jamesa Bonda, ki je proizvod človeških potreb po uve- Uavljanju in zmagovanju ter ritma pre(j nedavnim je praznoval _____________ _ S|ninSadoio«m ^OTj^k^oent 80-letnico prof. Andrej Budal. Vi- stili na slovensko realko v Idrijo, do materiala nudijo tistemu, M zna šoki jubilej so proslavili v dvora- v šolskem letu 1921/22 pa na slo' žlahtno zabavo^ duh0,vite bodice- ni tržaškega kulturnega doma. vensko učiteljišče v Tolmin. T« Joy-ubogo dekle - je film reži- slavnoslni govor je imel sedanji .g poučevai siovenščino, logiko i" serja Klementha Loacha. Je film o upravmk SNG pesnik Filibert Be- vedag0gik0- Novembra 1923 je dozorevanju dekleta, razpetega med neaicic, slavja pa so se udeležili ^ * * .v. , ^iisn resničnostjo in sanjami, med lju- mn0gi predstavniki slovenskega ^rat na nižjo slovensko real* 3m gosSe^^trfbo^ kulturnega in javnega življenja iz v Videm, jer je poučeval slovenj lastni uveljavitvi z delom izven hi- Trsta, Gorice in drugi zamejski sčino, pozneje pa je poučevat 80-letnica dr. Andreja Budala Se, ki doživlja dileme In težave so- Slnrpnri i? Itnliie in Avstriie dobne Ženske. To je film o Življe- *Mvencl tz nau3e 171 ^Sirije. nju in naših reakcijah na vse. kar jen Uaivu, ua .1^- v cuna , Il,| U 1X1 Ildolll 1 CVdnarke' ™ ^om^Un doktoHrTl. 1913. ^d^iji prof. nemščine, poz«*; Barčic* po morju plava — ie Februarja 1915 je postal profesor le Va so ga premestili zaradi dr komedija, kjer ima glavno vlgo na slovenski gimnaziji v Gorici in Qega tržaškega procesa v Peru' M^p^n^žfn/ma^edlla^cl' nem^ki .realki' ?uniia Pa . M Pio’ Zatem ie P^čeval slaven' prav nas le-ti navdušuiejo v svoji poklicali k vojakom. Maja 1918 ščino tudi v Benetkah, od l. 194* fojTnTsTie vr^zZet^Cn d° 1945 Pa * ^ Z°Pet ” VidmU' nu silno nezanimivi. ^18 Pa se le VTnil z°Pet v G°- . , 7(M- Mirjana borCiC nco. P° vojni se je l. 1945 preše v Trst, septembra 1946 pa je P°' stal član goriške delegacije «® mirovni konferenci v Parizd-Prof. dr. Budial je imel v Trstu zelo pomembne naloge kot bojevnik za pravice slovenskega narO' da — tako v šoli kot v kulturneiP . ... svetu. Več let je bil predsednik nega delavca, bo ugotovil, da ga vzgoji. Dolga leta že objavlja po- siovensko-hrvatske prosvetne nem delavcu tudi kak članek, ki ^ problema s področja vzgoje in sebno prilogo »Radio in šola«, zveze, pozneje pa je bil dalj čase je obravnaval na primer problem izobraževanja, ki mu ne bi odpi- lansko leto pa je začel objavljati tudi upravnik in dramaturg izrednega študija na univerzi, po- ral svojih strani. Tako je obve- posebno prilogo »Filmske belež- SNG v Trstu, hkrati pa je poučv men univerze v našem družbe- ščal mlade prosvetne delavce o ke«, štiri leta pa že objavlja kot val na tržaških slovenskih sred' nem življenju, razpravo o zako- strokovnih izpitih, objavil kriti- posebno prilogo Objave sekreta- nPk šolah. na °un"vIrzo’ o^večsto^iskem i° izP'.itih n* riata za prosveto in kulturo SRS. Precej se je ukvarjal tudi s pa ,.univ®5’ ° večstopenjskem osnovni šoli, pisal o sprejemnih _ . ... , književnostjo: bil je pesnik, študiju itd Vsekakor je bilo ta- izpitih, o zaključnih izpitih, pre- Nemogoče je zajeti na kratko 3 VreVajaleC Pesnikoval let Irin ■nirrcrvoAnr.nnr TmiitVr* -niroimalrv z a • -i _____• 4^ TDv/-, •’ “ J pip3s,I>eVjOV veliko premalo, cej prostora je odstopil razpravi vso problematiko, ki jo je Pro- ^ . Obilnejše sodelovanje bi bilo ze- 0 prostih sobotah, programiranju svetni delavec obravnaval v pre- pisatelj pa se je podpisoval s lr> vc+"'-' šolskih ekskurzij in športnih dni, tekiih dvajsetih letih. Lahko bi psevdonimom Slavko Slavec. b filmski vzgoji in tudi spolni našteval še in še. pisateljem Francetom Bevkoja _ , . _ , . sta sodelovala pri Goriški matlC Prav gotovo se je Prosveta. y L lg25_27< ^je pa je sedelo' delavec^ v dvajsetih letih izhaja- val pri zaiožbi sigma, Jz italijav Dekamerona, Manzonijeva Žaro' čenča in druga dela. S. Skočir PROSVETNI DELAVEC [ List izdaja republiški od | Sindikata delavcev družbenik “ > javnosti SRS. . S zhaja štirinajstdnevno med 5° ; skim letom. j Ureja uredniški odbor, ; vorni urednik Drago Ham. ; Naslov uredništva: Ljubija11 ; Poljanska 6-II, telefon 315-585. j Naslov uprave: Ljubljana, , zorjeva 1. telefon 22-284. Poštni predal: 355-VIL Letna naročnina: 12 din z® p sameznike, za šole in druge us , nove 30 din. j St. tek. računa: 501-8-26-1. < Tiska ČZP Ljudska pravica- .......... ■■■■aaaaaaaaaaaan■«■■■■■■■■■■■■■■■■■*”