75 Ocene V nadaljnjih sedmih poglavjih pokaže številne možne smeri potovanja po Zemljevidu učnega procesa ali življenja nasploh, omogoči izpolnjen pogled na celoto in napove razburljivo poto- vanje proti izzivalnim ciljem, podprto s praktičnimi primeri. Potovanje začne s prvim kažipotom oziroma korakom IZZIV, ki mu v nadaljevanju sledi še šest korakov (vizija, pot, komuni- kacija, moč, razsodnost in poslanstvo), ki vsak zase v sebi nosijo vse elemente celote, skupaj pa napolnijo prostor zemljevida. S problemi se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku, od nas pa je odvisno, kako se bomo nanje odzvali. Avtor nam svetuje, naj problem spremenimo v izziv in se ga lotimo korak za korakom. Po opredelitvi izziva si v mislih ustvarimo sliko idealnega stanja – vizualizacijo rešitve. In tu nastopi umetnost - tisti del človekovega življenja, ki omogoča pogled v prihodnost, videti neizrekljivo in presega tisto, kar je mogoče izraziti z besedami. Sledi oblikovanje poti, določitev smeri in ciljev, pri vsem tem pa upoštevanje naših lastnih potreb in želja. Komunikacija in moč sta tista arhetipska elementa, ki omogočata razdelitev timskih vlog, obveznosti in dru- gih nalog na potovanju. Sledi razsodnost, ki zahteva pogled nazaj, presojanje o uspešnosti potovanja, o ciljih, ki so bili doseženi, in o stvareh, ki jih še moramo izpolniti. Prvi kažipot IZZIV lahko za- ključimo s ciljem ustvariti še boljšo šolo, kjer imajo učenci možnost sooblikovanja poti za doseganje učnih ciljev, razvijati svoja močna področja in doseči sebi ustrezne »predvidene učne dosežke«. Celostna šola: Proces sedmih izzivov Kam? Kako? ZaKaj? (da o glasbi niti ne govorimo) Ada Holcar Zavod RS za šolstvo ada.holcar@zrss.si Dimitrij Beuermann (2011). Celostna šola: proces sedmih izzivov Kam? Kako? ZaKaj? Debora: Ljubljana. Knjiga Celostna šola: proces sedmih izzivov Kam? Kako? ZaKaj? je namenjena vsem tistim, ki v šolskem prostoru iščete drugačno pot, ki se ne sprašujete »Kaj spremeniti?«, ampak vas zanima »Kam iti?« in »Kako priti do tja.« Namenjena je vsem tistim, ki ob vprašanju »ZaKaj delamo?« želite slediti ciljem sodobne šole, bi pa poleg cil- jev potrebovali še napotke, kako potovati proti želeni smeri. V uvodnem delu knjige VSTOP V KROG avtor spregovori o »dobri šoli današnjega časa«, kjer pot in cilj nista več jasno ločena in kjer vse bolj velja, da je »učenje življenje in življenje učenje«. Z vizijo »šola je lahko hkrati prijazna in uspešna« začne potovanje po učni pokrajini in nam ponudi številne kažipote, ki nas vodijo na lastni poti spreminjanja problemov v izziv, oblikovanja vizije in umetnosti reševanja problemov. Opozori nas na pomembno značilnost procesnega pristopa, ki oblikuje udeležence in omo- goča izboljševanje izhodiščnih idej med samim potovanjem. Za večjo nazornost uporabi tri področja vsebin, ki so mu še po- sebej domača: psihologijo in glasbo, ki si izmenjujeta naloge pri določanju ciljev in analizi sedanjega stanja, ter menedžment, ki prispeva nasvete za dobro in uspešno potovanje. 76 zori z razmerjem med dionizičnim in apoliničnim principom, tri dimenzije predstavi z razdelitvijo glasbe med ples, koračnico in pesem, četverno pa s hedonskimi, potenčnimi, moralnimi in izpolnitvenimi prostori vrednot. Tem v nadaljevanju doda še današnjo sedemtonsko glasbeno lestvico, ki z razdelitvijo celote na sedem delov ponazori in oriše naš cilj. Ob četrtem kažipotu oziroma koraku KOMUNIKACIJA avtor z mislijo Uspenskija, ki pravi: »Drugi temeljni zakon vesolja je zakon števila sedem ali zakon oktav,« predstavi shemo glasbe- nih polj, ki omogoča grafično predstavitev dejstva, da predsta- vlja oktavna ponovitev pravzaprav isti ton. Sedemdelno razde- litev prostora predstavi s pomočjo rezultatov raziskave iz leta 2007, v kateri so poslušalci povezali poslušane glasbene prime- re s predloženimi opisi čustev, vrednot ali asociacij. Pri tem na- stane drevesna struktura, ki kaže na povezavo med razdelitvijo glasbe (in hkrati opisov sveta, ki nas obdaja) na dionizično in apolinično polovico. Hkrati pa je iz nje razvidno, da je glasba sestavljena iz treh elementov: plesa, koračnice (na dionizični polovici) in pesmi (na apolinični polovici). Pokrajina glasbenega prostora in človeškega življenja torej ni ravna in gladka: v njej potekajo velike tektonske zareze, ki pa so na prvi pogled skrite našim očem, predvsem zaradi tega, ker smo tudi mi sami in naše dojemanje do popolnosti usklajeni z njimi. Z modelom vrtavke Nazaj k naravi avtor predstavi in sooči vse, kar je dionizičnega z nematerialnim, miselnim in duhovnim, pri čemer lahko izmenjavanje plusa in minusa, nastajanja in minevanja vzdržujemo v nam želeni smeri, če zarisano vrtavko s svojimi mislimi vrtimo in ne dopustimo, da se ustavi in naslo- ni na tla. Ob upoštevanju naših miselnih zmožnosti, idejnega sveta in izobraževanja, ki ob nenehnem vrtenju držijo vrtavko pokonci, lahko s pridom uporabimo dve glavni orodji: eno za ustvarjalnost in drugo za reševanje problemov. Glasba je lahko orožje in v njej se skriva MOČ, nas avtor opo- zori na območju petega kažipota oziroma koraka. Od nekaterih zgodovinskih primerov, kako je bila glasba izkoriščana v prete- klosti, se poda k Zemljevidu učnega procesa, kjer imajo vsako področje, vsak kažipot in vsaka arhetipska resnica svojo jasno opredeljeno timsko vlogo. Podrobno nam predstavi načela uporabnih orodij Miselni vihar in Hišo projektov: za načrto- vanje dela in, kar je še posebej pomembno, za dobro razdelitev vlog v delovnih skupinah. Če sodelujemo, smo močnejši, ven- dar pa odprta, jasna in z informacijami podprta komunikacija prepreči težave, nesoglasja ali različno razumevanje ciljev … Miselni vihar udeležence spodbudi k izmišljanju in ustvarjanju nenavadnih idej in zamisli, ki jih je nato mogoče razvrstiti po pomembnosti z orodjem pikokracija, ki izhaja iz ostrakizma – črepinjske sodbe v Grčiji. Hiša projektov je v proces, usmerjen pristop in orodje, ki omogoča pregled nad celoto. Na enem sa- mem listu papirja izvrstno odgovarja na vprašanja: kdo stori kaj, do kdaj, pa tudi zakaj, kje, kako in s katerimi viri ... Avtor zaklju- Pri drugem kažipotu oziroma koraku VIZIJA se avtor poda v pokrajine izobraževanja, ustvarjalnosti in reševanja problemov. Sprašuje se, katera védenja in zmožnosti so pomembna, da jih razvijamo pri učencih in kakšno vlogo igra pri tem glasba. Izziv »šola je lahko hkrati prijazna in uspešna« preoblikuje v hipotezo in spregovori o moči, ki jo v sebi nosi glasba, ki je se- stavni del celote in ne le okrasek svetu logike. Ob spreminjanju le enega glasbenega elementa se spremeni vsebina celega spo- ročila, o njenem vzgojnem vplivu pa je govoril že Platon. Brez nje svet preprosto ne more. Opozori nas na glasbena sporočila, ki se skrivajo v vmesnih prostorih med posameznimi toni, o čemer govori tudi izrek: »Glasba se skriva med notami!« Sledi čas reševanja problemov, dopolnjevanja vizije s cilji po- slanstva, čas razdeljevanja nalog, ko se iz vmesnih prostorov in prepoznavanja sporočil med vrsticami vrnemo na površje in popredmetimo naše ideje, pri tem pa ne pozabimo na raznoli- ke možne smeri potovanja. S pomočjo tretjega kažipota oziroma koraka POT se avtor vrača v procesno načrtovanje izvajanja in delovanja in nas v okviru vprašanj: »Kdo stori kaj, kje kako in do kdaj? ter Kako bomo prišli do tja?« ponovno spodbudi k delovanju. Tokrat s pomočjo glasbenih spoznanj poveže že omenjena arhetipska področja z vlogo alikvotnih tonov v glasbi. Delitev strune na dva dela poveže z dvodimenzionalnim pogledom, ki ga pona- Celostna šola: Proces sedmih izzivov kam? Kako? Zakaj? (da o glasbi niti ne govorimo) Rok KlopËiË (foto Tihomir Pinter) 77 Ocene Zato spoznajmo svoje ustvarjalne sposobnosti in verjemimo vanje; ustvarjalnost se lahko vedno spodbudi in razvija, izbolj- šuje … Ustvarjanje priložnosti za izmenjavo idej in hkrati pre- nosa modrosti starejših na mlajše, za razvoj vsega, kar učenec nosi s sabo in v sebi, bo še dolgo najpomembnejša vloga šole. Ta je lahko hkrati prijazna, ko prepozna položaj učenca in nje- govo osebno vlogo pri doseganju ciljev, in uspešna, ko spodbu- ja prizadevanja, ki jih učenec vlaga v doseganje ciljev. Ker učne rezultate lahko izboljšamo le tako, da izboljšamo proces poučevanja, vam bo prav knjiga Celostna šola: proces sedmih izzivov Kam? Kako? ZaKaj? pokazala številne možnosti procesnega načrtovanja. In pri tem ne pozabite, da ni poti do sreče, kajti sreča je pot. či poglavje o moči še s prikazom orodja Mreža timskih vlog, ki nam lahko služi kot vmesni korak na poti do Hiše projektov. Hkrati s šestim kažipotom oziroma korakom RAZSODNOST nam avtor ponudi vprašanji Kam gremo? in Kako bomo prišli do tja?, s katerima nas spodbudi k iskanju večjih izzivov v pro- gramih, predmetnikih in učnih načrtih, ter nas z zaključnim vprašanjem Zakaj delamo? povabi k presoji uspešnost opravlje- nega dela. Zopet se izkaže, da je prav procesni način delovanja v današnjem svetu lahko uspešnejši od ciljnega, s čimer naka- zuje obrise nove kulture delovanja šole. T ako nas avtor pripelje do konca poti, kažipota oziroma koraka POSLANSTVO, ko si oddahnemo, naberemo moči ali morda nadaljujemo … kot nas opozarja Aristotel: »Smo to, kar počne- mo znova in znova.«