AÑO (LETO) XXVI. (20) No- (Štev.) 7 Titove težave in skrbi Komunistična diktatura v Jugoslaviji je v vedno večji krizi- Vprašanje je samo kje je večja, ali na političnem, gospodarskem, kulturnem ali moralnem področju. Idealizem predvojnih komunistov je izginil. Zamenjal ga je pohlep po grabežu materialnih dobrin. Gon za uživanjem lagodnim življenjem. Stranko so (preplavili konjuinkturisti. Partija in javna uprava se davita v korupciji. Tako je zgoraj ,;na vrhu“, pri novem razredu. Med narodom, med delovnim ljudstvom, je slika obratna. Življenjski pogoji postajajo vedno težji, deinar vedno bolj izgublja vrednost, inflacija gre neusmiljeno naprej, cene živilom neprestano naraščajo. Npr. v zadnjem času se je cena slanini dvignila kar za 400 dinarjev pri kg. Veliko ljudi nima dela, zato neprestano odhajajo nove skupine brezposelnih za zaslužkom v inozemstvo. V zadnjem ,času se je pojavila kriza tudi v rudarstvu. Zalog nakopanega premoga ne morejo spraviti v promet; zato bodo morali zmanjšati proizvodnjo- Samo v rudarskem revirju v Kreki je zaradi tega ostalo brez dela okoli 2000 ljudi. ¡Močno so prizadeti tudi rudarji v Velenju. Brezskrbnega življenja pa nima de-¡ lovno ljudstvo tudi po ostalih gospo- ] darskih in industrijskih podjetjih. Na stotine in stotine industrij je zaradi pomanjkanja surovin ali obratnega kapitala moralo zmanjšati proizvodnjo. V, velike finančne težave je zašlo celo največje industrijsko podjetje za izdelovanje strojev v Sloveniji Litostroj j pri ¡Ljubljani. Zaradi pomanjkanja kreditov je bil na tem, da bo moral usta-' viti obratovanje. Ker mu slovenske banke niso mogle priskočiti na pomoč, ker same niso mogle dobiti zadostnih kreditov pri Narodni ¡banki, je Litostroj prevzela beograjska Privredna banka. Veliko Slovencev je v tem, da je ta veliki industrijski obrat v Sloveniji prešel v roke beograjske banke, videlo več, kakor pa zgolj navadno gospodarsko—finančno operacijo. Tako poslabšano gospodarsko stanje oovzroča nezadovoljstvo med delavstvom, ki prihaja do izraza v vedno številnejših stavkah. Gospodarske težave, ki meje že na gospodarsko zmedo, je povečala še Ran. kovičeva zadeva. Stoodstotni komunist, za katerega je preizkava 'diognala, da je s svojo UDBO v resnici pripravljal zaroto proti Titu iin njegovim ljudem, da bi se sam polastil partije in državnega vodstva, se je po odstranitvi s položajev v partiji in državni upravi, ičez noč prelevil v srbskega nacionalista. Kar na mah je začutil, da je Tito s Slovenci, Hrvati in Makedonci napravil zaroto proti srbstvu, da so koristi srbstva po uvedbi gospodarske reforme ogrožene ter da Slovenci in ostali nesrbski narodi Srbe gospodarsko in finančno samo izrabljajo. S tako gornjo so Rankovičevi ljudje začeli hujskati srbsko ljudstvo proti Titu Slovencem, Hrvatim, Makedoncem ter tistim Srbom, ki odobravajo Titovo politiko. Da bi Rankoviču odvzel možnost, da bi se zaradi procesa, ki je bil v teku proti njemu in njegovim 19 najvidnejšim sodelavcem, še ¡naprej predstavljal Srbom kot mučenec in preganjanec zaradi srbske stvari, je Tito ustavil sodno postopanje proti njemu. Tako se Rankoviču in njegovim sodelavcem mi nič zgodilo ne zaradi zarote proti Titu ne zaradi zaviranja gospodarske reforme. Vsem so celo zagotovljene visoke pokojnine za njihovo brezskrbno in udobno življenje. Rankovičev primer je Tita opozoril na nevarnost, ki lahko ¡nastopi za partijo in za nadaljni obstoj komunističnega režima z borbo za njegovo nasledstvo. Ramkovič je z odkrito zaroto potrdil, da se je hotel sedaj polastiti partijskega in državnega vodstva, čeprav je pri Hrvatih, Slovencih in’tudi Makedoncih zasovražen- Tudi Tito ga ne mara. Rankovičev največji politični im ideološki nasprotnik je Milovan Djilas. Zaradi svojih nastopov proti vladajočemu komunističnemu novemu razredu so zapori v Sremski Mitroviči bili od leta ESLOVBNIA LIBRE) BUENOS AIRES 16. februarja 1967 KOSYGIN Y ANGLIJI Sovjetski predsednik Kosygin je z enotedenskim obiskom v Londonu in Angliji vrnil britanskemu predsedniku Wilsonu njegov obisk v Moskvi pred nekaj meseci. Kosygin je svoj obisk v Angliji izrabil za številne izjave o Kitajski, o Vietnamu, o razorožitvi, o gospodarskem in industrijske sodelovanju Sovjetske zveze z Zahodno Evropo in z Anglijo Itd. Zatrdil je; da vojne s Kitajsko Moskva ¡ne bo začela, dalje, da diplomatskih odnosov Moskva in Peking i ne bosta prekinila, da v Nemčiji spet vstajajo nacisti, itd. Večinoma so bile vse Kosyginove izjave prikrojene v propagandnem smislu. Iz razgovorv, od katerih so bili nekateri tajni, ¡ki jih je imel z Wilsonom in iz javnih izjav pa je mogoče ustvariti si 'naslednjo sliko sedanjega položaja ZSSR v svetovnih dogajanjih: Nevarnost, ki grozi Sovjetski zvezi od1 Kitajske, je vzrok za sovjetske želje po miru v Vietnamu. Kitajske grožnje so tudi razlog sovjetskih poskusov vsesplošne ureditve odnosov z USA. Vendar pa ostajajo pogledi sovjetske zunanje politike na glavne probleme med Vzhodom in Zahodom ne-spremenjani. Kosygin se ni obvezal, da bi ZSSR še več; kakor doslej, pripomogla k reševanju vietnamskega problema (doslej je v tem pogledu storila prav malo ali inič), prav tako ni izjavil ničesar, kar bi kompromitiralo Moskvo glede razorožitve. Do vsega ¡sveta ostaja Moskva previdna, pred Kitajsko pa jo postaja vedno bolj strah. Prav tako se Moskva boji vedno večje politične in gospodarske neodvisnosti svojih satelitov. Iz Kosyginovih izjav je bilo mogoče ugotoviti, da ima Moskva glede vietnamskega problema roke močno vezane, ker ¡se noče še bolj zameriti Pekingu, nikakor pa no,če prepustiti Hanoja usodi poraza. Moskvi bi bilo všeč, da bi se vojna v Vietnamu končala, toda Ame-rikanci me bi ¡smeli zmagati. Ker tega ne more doseči^ se Kosygin upira direktnemu posredovanju v Hanoju ali Pekingu. Vietnam bi moral postati ves komunističen, meni Kosygin. Kosygin je vse 'svoje predloge o zboljšanju odnosov med ZSSR in zahodnim svetom zavil v nejasnost. Njegov predlog o nenapadalni pogodbi med Moskvo in Londonom spada v te vrste pro-pagadni material. Zahodno Nemčijo Moskva silovito sovraži ter ji očita, da postaja spet nacistična. Zato v Mostkvi ne mislijo na združitev Nemčije tudi v daljni bodočnosti ne. Kosygin tudi m hotel pristati na prepoved pošiljanja orožja na Srednji vzhod, prav tako ne na ameriške predloge o prenehanju izdelovanja vojaških raket. Ker je Moskva izgubila vseobsegajoče vodstvo nad sateliti in nad svetovnim komunističnim gibanjem, si skuša zagotoviti vsaj ¡sodelovanje ¡satelitov in komunističnih partij v svobodnem svetu. Istočasno budno zasleduje razvoj na Kitajskem, ki ji je povsem nasproten, prav tako pa tudi razvoj v Vzhodni Evropi, kjer je nekoč neomejeno odločala. Na dveh frontah se Moskvi majejo tla, zato sega na evropskem „bojišču“ čez svoje ¡satelite v Pariz in London, na arijskem pa čez kitajsko „bojišče“ čez Pacifik v Washington. Kosygin bi rad imel zaveznike, ne da bi moral za to plačati ceno. Od spretnosti svobodnih zahodnjakov je odvisno, kakšno plačilo bodo iztisnili Moskvi za svoje Zavezništvo z njo. če cene ne bojo postavljali, potem bo od zavezništva imela korist le Moskva, kakor se je to ¡dogajalo doslej. Novi razpleti na Kitajskem Zmešnjava na Kitajskem je trajala Rdeče stražarje ¡drugam, čez noč je za-tudi ves minuli teden. Rdeče straže so vladal mir pred sovjetskim poslani-prirejale .pred sovjetskim veleposlani- i štvern. Demonstracije so trajale .pred štvom v Pekingu silovite demonstracije poslaništvom 17 dni. proti -Sovjetsiki zvezi in so obkolile ¡po-' , , ., slaništvo tako dosledno da nobenemu ! 'S°, demonst™ali tudi ... ... , j -i i Pred francoskim poslaništvom m drug:- sovjetskemu diplomatskemu uradniku . , ...... , . b . ... v .... . , ... ... mi komunističnimi poslaništvi. m bilo mogo,ce oditi iz poslaništva. Kitajska vlada je objavila, da ne garan- Položaj v kitajskih provincah ,:e tira varnosti sovjetskim diplomatskim ostajal medi tem nejasen. V nekaterih uradnikom na ulicah Pekinga, tako, da provincah se je Maocetumgovim pristaše noben sovjetski uradnik ni upal na sem posrečilo uničiti nasprotnike ;n trg. Tako so polagoma ostali brez fara- j uvesti znova ®voj redt medtem ko so v ne ter sta ¡sovjetskim uradnikom prisko. ! drugih vstajali novi uporniki proti Mao-Čili na pomoč poljsko in madžarsko p J- cetungovemu režimu, ki imajo med dru-slaništvo v Pekingu. Poljaki im Madžari ves Tibet v svoji oblasti, so začeli nositi hrano v sovjetsko ¡poslaništvo, toda tudi temu je napravila kitajska vlada konec, ko je objavila, da I Z TEDNA Tit°va vlada v Beogradu je zaprosila ne garantira varnosti nobeni osebi, ki Skupni evropski trg za sklenitev trgo-bi poskušala prinesti živež v sovjetsko v^ns^e pogodbe med to evropsko demo-poslaništvo. j bratsko ustanovo ter Jugoslavijo. Raz- Položaj je ¡postal za sovjetske diplo- govori za sklenitev take pogodbe so se mate v Pekingu naravnost obupen. Vsi začeli že leta 1965, se nadaljevali lani, moskovski protesti niso zalegli, dokler ®edaJ> da so pa prišli že tako ¡daleč, da se kitajski vladi mi zdelo, da je demon- mo^ začeti čisto konkretno dogovar-striranja dovolj in so oblasti odpeljale JanJe Za ¡sklenitev trgovinske pogodbe. 1954 skoro stalno njegovo ¡bivališče. S svojo odločno opozicijo proti obstoječemu redu v državi je postal popularen dloma in v inozemstvu. Do prve Djila-sove obsoddbe je bil sploh Titov ljubljenec in njegova najbolj zaupna oseba. Tako v partiji, kakor v državni upravi je zavzemal tako ¡visoke položaje, da tedaj sploh nihče med partijci ni dvomil, da bi mogel ¡kdo drugi biti Titov naslednik kakor Milovan Djilas. Pa ga je Tito zaradi koristi nosilcev novega razreda žrtvoval in poslal v zapor z obtožbo, da je Judež Iškarjot, ki je izdal komunistično stvar. V sedanji stiski se je Titu v iskanju rešilne poti pojavila med 'drugimi tudi podoba Milovana Djilasa. Pomislil je: Če je bil pomiloščen Rankovič zaradi hujšega prestopka kakor pa Djilas s svojimi spisi, ni prav nobenega razloga, da bi Djilas še nadalje ostajal v zaporu. Zlasti, ker lahko državi in partiji neprimerno več koristi kot pa Rankovič. Za novo leto je bil Djilas izpuščen na svobodo. Njegova pomilostitev je prinesla Titu dvojno korist: demokratske države V svetu so jo ¡pozdravile, zlasti demokratski socialisti v njih do- ma bo pa Tito z Djilasom lahko paraliziral Rankovičevo akcijo med Srbi, ker ¡ni verjetno, da bi se mogla združiti tako velika ideološka in politična nasprotnika, kot sta Djilas in Rankovič-Dejstvo, ¡da so ju ljudje videli skupaj v Ljubljani v kavarni, na stvari nič ne spreminja. Niso pa brez osnove tudi trditve, da hoče Tito z Djilasom urediti tudi vprašanje svojega nasledstva, kajti za Titom bi mogel samo še Djilas držali največ ljudi skupaj v partiji. Bodočnost bo kmalu odkrila dogovore med obema- Dober mesec po Djilasovi izpustitvi na svobodo je Tita zadel hud udarec. V vasi Martinci pri Sremski Mitroviči se je ubil v avtomobilski nesreči izvajalec njegove gospodarske reforme Boris Kraigher, podpredsednik izvršnega sveta. Njegovo izgubo so komunistični listi proglasili za „nenadomestljivo“, kajti gospodarsko reformo je zagovarjal in izvajal z vso'odločnostjo, še dober teden pred smrtjo je v zveznem parlamentu zatrjeval, da jo je treba z vso doslednostjo in neizprosnostjo nadaljevati. Vprašanje je, če bo njegov naslednik to delal z enako zavzetostjo. Uruguay je bil prejšnji teden v znaku splošnih ¡stavk. Stavkali so boln. nameščenci bančni uradniki, železničarji ¡osebje letalskih družb in nazadnje so se jim pridružili še poštarji-Bolniški nameščenci so zasedli tudi bolnišnice, so jih pa morali na zahtevo policije zapustiti. V Čilu opozicionalna večina v senatu nagaja krščanskodemokratskemu presedniku Freiu kjer in kbdar more. Pred tedni mu je — kot znano — odklonila pristanek za potovanje na obisk v ZDA, prejšnji teden je pa odločila, da bo predlog predsednika dr. Freia e možnosti razpusta parlamenta zaradi razpisa volitev, če bi to zahtevale razmere vzela v razpravo šele v začetku aprila, med tem ko ga je parlament sprejel po nujnem postopku- Opozicio-nalni senatorji ¡so pa z ozirom na škodo, k; so jo z odklonitvijo dovoljenja za potovanje predsednika Freia v ZDA povzročili v svetu ugledu države, zatrjevali. da ne bodo nasprotovali udeležbi ¡predsednika dr. Freia na aprilskem sestanku predsednikov ameriških držav. V Kolumbiji so imeli prejšnji teden močan potres, ki je zahteval tudi človeške žrtve; v Peruju pa velike nalive s poplavami. Tudi pri teh so bile človeške žrtve. V republiki Nicaragua je bil izvoljen za predsednik grafa Anastazij Gomosa. Njegov opozicionalni protikandidat Fernando Agüero zatrjuje, da so bile pri volitvah sleparije. Nad Meksikom je v zraku ¡eksplodiralo kubansko prevozno letalo, v katerem so bile razne umetnine, dragocenosti in komunistična propaganda vseh vrst. Ne izključujejo možnosti, da je bila ¡po sredi sabotaža. Ameriški predsednik Lyndon Johnson je zaprosil šenbt za odobritev kredita 3-100 milijonov dolarjev za pomoč potrebnim državam v svetu- Od navedenega zneska je 624 milijtonov dol. določenih za Latinsko Ameriko. Zahodnonemški zunanji minister Willi Brandt je imel v Washingtonu razgovore s predsednikom Johnsonom in ameriškim zun. unionistom Ruskom. ¡Razgovori so se nanašali na odnose med Zahodno Nemčijo in ZDA ter evropsko obrambno skupnost, ki mora po izjavi zun. ministra Brandta ostati trdna in solidna obrambna skupnost- V Chicagu V TEDEN je Brandt izjavil, da je za sprejem Vel. Britanije v Skupni evropski trg. V Varšavi so imeli sestanek zunanji ministri držav Varšavskega ¡pakta. Glavni namen sestanka je bil pokazati, da je ta blok tudi po vzpostavitvi diplomatskih zvez med Romunijo in Zahodno Nemčijo enoten. Papežev zastopnik v Jugoslaviji Msgr. Mario Gagna je bil sprejet v daljšo avdienco pri Titu. Med ¡njo je izročil Titu posebno poslanico papeža Pavla VL V njej poglavar kat. Cerkve izraža želje za napredek: države in njenih narodov ter zatrjuje pripravljenost tako kat. Cerkve, kakor njenih vernikov, da bodo oboji doprinesli svoj del za blagor države in ljudi. Izraža pa tudi upanje, da ¡bo oblast v Jugoslaviji spoštovala pravice kat. Cerkve in ji zagotavljala svobodo- pri njenem delu, ki zasleduje samo ¡duhovni blagor vernikov v 'dobro narodov med katerimi žive. Tito je z ženo Jovanko na povabilo avtsrijskega drž. predsednika Jonasa prišel dne 13. februarja na uradni o-bisk na Dunaj z večjim spremstvom. V njem sta med drugim jug. zunanji minister Marko Ni-kezič ter predsedniki izvršnega sveta SRS Janko Smole. Desnica ¡na Koroškem ni hotela zaproisi-ti za sprejem pri Titu, ko bo na Dunaju, levica -pa je. Dne 9. februarja je pa dobila uradno povabilo. Upajo, ¡da bo Tito posredoval za začetek gradnje slovenske gimnazije v Celovcu. V Italiji je policija ugotovila, da so kitajsko usmerjeni komunisti pripravljali atentat na predsednika italijanske komunistične stranke Luigija Longa, ki je na strani Moskve. V Indiji imajo volitve. Zaradi razsežnosti državnega področja in neorganiziranosti jih pa ne morejo izvršiti v enem samem dnevu, ampak trajajo kar teden dni. Volijo 521 poslancev in 3569 raznih pokrajinskih funkcionarjev. Rezultat volitev bodo objavili najkasneje t. m. Državni kongres bo nato določil novega ¡predsednika indijske vlade. Gotovo bo pripadal še vedno kongresni siranki, sodijo pa, da ¡to ne 'bo več sedanja predsednica Indira Gandhi. V avstralski državi Taismanija je požar -po obširnih gozdovih napravil ¡ogromno škode. Požar je zahteval tudi 50 človeških žrtev- širil se je s tako naglico< da se ljudje niso mogli rešiti. I* življenja In dogajanja v Argentini Zasedanje zunanjih ministrov ameriških držav Buenos Aires je ¡te dni postal sedež važnih mednarodnih konferenc. V ponedeljek se je začelo zasedanje Medame-riškega gospodarskega in socialnega sveta, v sredo pa 3- izredno zasedanje Organizacije ameriških držav. V dopoldanskih urah je bila pripravljalna seja, na kateri so določili vodstvo konference, opoldne , -so zunanji ministri ameriških držav obiskali predsednika republike ter mu sporočili pozdrave šefov svojih držav, zvečer ob 18. uri je ¡pa bil slovesen začetek 3. izredne konference Organizacije ameriških držav. Konferenco je začel predsednik argentinske republike grafa Juan Carlos On-gania z daljšim govorom. Tretje izredno Zasedanje Organizacije ameriških držav je v buenosaire--škem mestnem gledališču General San Martin na aveniji Corrientes- Zanjo je bilo povsem preurejeno. To nalogo so opravili inženirji mestne občine. Pri tem delu je bilo zaposlenih 35 dni 100 strokovnih in navadnih delovnih moči. Za plenarna zasedanja je preurejena velika dvorana. Vanjo so postavili dolge mize z 800 udobnimi sedeži. V ¡njej je inštaliranih 30 mikrofonov. Dva elektroinženirja s posebnimi napravami sporočata govore zunanjih ministrov prevajalcem v posebne kabine, kjer jih ti istočasno prevajajo v španščino> portugalščino, angleščino ter francoščino. Na mizah je inštaliranih 300 aparatov za poslušanje. 20 takih aparatov je določenih samo za zunanje ministre ter so posebno precizno izdelani. Delo konference se razvija v štirih komisijah. Za vsako komisijo je V gledališču pripravljena posebna dvorana> v njih je po 35 osebnih mikrofonov, še poseben močnejši mikrofon, kabine za prevajanje v štiri navedene uradne jezike konference. V dvoranah so tudi naprave za televizijske oddaje. Za neoviran potek konference je določen ¡številni upravni aparat. Nad 100 uradnikov ima to delo na skrbi. V glavnem so iz zun. ministrstva, nekaj; so jih pa tudi nastavili. Za dvorano, v kateri bodo plenarna zasedanja dopoldne, popoldne in. če’ je trebno tudi v večernih urah, je določenih 60 prevajalcev 21 stenografov, 60 strojepisk', 40 korektorjev, za štiri jezike, 300 pisarniških uradnikov in uradnic, osebja za čiščenje dvorane je pa 100. Število članov delegacij, ki se udeležujejo dela konference, je visoko. Organizacija ameriških držav je na konferenco poslala 100 ¡svojih funkcionarjev. Vse delegacije imajo 350 članov, razen teh je na konferenci akreditiranih 100 opazovalcev. V 'dvorani je pa 350 sedežev določenih za povabljene goste in občinstvo. Zanimanje za konferenco v svetu je veliko. To potrjuje visoko število časnikarjev. Na sami konferenci je akreditiranih 400 inozemskih časnikarjev ter 300 argentinskih. Za oddajanje poročil so v gledališču postavljene tri ra-diobrzojavne postaje ter določeni prostori za 11 časnikarskih agencij. Za oddajanje ¡poročil in za delo konference so v gledališču postavili lastno telefonsko centralo z 200 internimi telefoni in s 150 direktnimi linijami. Za konferenco je bilo nabavljenih 250 pisalnih strojev, 12 razmnoževalnih strojev, 1000 stolov 400 pisalnih miz, 1000 pepelnikov, 1000 slušalnikov, 200 mi- (Nad. na 4. strani) Ali je Slovenija res Izropala Srbijo?44 î? Pod tem naslovom je Hrvatski Glas, ki izhaja v Winnipegu v Kanadi, z dne 3. decembra 1965 objavil daljši članek. Napisal ga je dr. Stanko1 Vujiča. Začenja ga z ugotovitvijo: Slovenija t.n Slovenci so Urili vedno predmet beograjskih vicev. Toda to, kar bom povedal sedaj, je največja šala, kar jih je prišlo z one strani Drine v zadnjih letih.“ Nato pravi, da mu je nek prijatelj poslal srbski list „Srpska Borba“ z dne 13. oktobra 1966. Pisec zatrjuje, da to ni humorističen list, je pa bolj šaljiv, kot je bil predvojni beograjski „Jež“ (Ošišani Jež — Ostriženi jež, op. pr ). Kot primer za tako svojo trditev navaja, da je v listu zapisano, da je plenum KP Hrvatske „komunistično-križarski“, hrvatski ikom. funkcionar Mika Tripalo je za Snpako 'Borbo „ko-munistično-ikrižarski ustaš Tripalo“. Nato pa nadaljuje: „Najbolj se je pa Srpska Borba spravila na „rdeče katolike“ Slovence. V članku „Kaj je ozadje dogodkov v Jugoslaviji?“, ki naj bi bil napisan ■nekje v Jugoslaviji septembra meseca leta 1966, neki Speetator razvija tezo. da so Slovenci skozi 20 let Srbijo sistematično in zavestno ropali zaradi dviganja nesrbskih republik, sedaj, ko so iz Srbije vse odpeljali, se pa uvaja reforma, da ne bo več osrednjih fondov za dviganje .osiromašene in izropane Srbije. Tako je bil izvršen satanski načrt, da se srbski narod gospodarsko izčrpa in uniči in je tako Tito uspešno izpolnil 'nalogo, zaradi katere ga ^ jo Moskva poslala pred vojno. To je Tito izvršil v zvezi s Slovenci, Hrvati in takoimenovanimi Makedonci.“ Glavni koristnik tega načrta naj bi bila Slovenija. „Srpska Borba“ to prikazuje takole: „Da bi dosegli cilj (to je Slovenci in ostali nesrbski narodi, op. ur.), je bil določen za gospodarskega diktatorja Slovenec Boris Kidrič, ki je levji .del sredstev pošiljal v Slovenijo, nato v Hrvatsko in Makedonijo in drugam s parolo, da bi se gospodarsko dvignili zaostali in „sapostavljeni“ kraji v državi. Na Srbijo in njene pasivne kraje se seveda niso brigali in je od vseh najmanj industrializirana- Ranko-vič je bil tedaj- prezaposlen s svojo OZNO in UDBO z zapiranjem srbskih rodoljubov in z njihovim fizičnim uničevanjem. Razumljivo je, da je Kidrič nove industrije postavil v že poprej industrializirano Slovenijo, ki je Sedaj, po 20-letnem zalaganju Slovenije s kapitalom, Misir in Porurje Jugoslavije in velja za najbogatejšo .pokrajino z največ in največjimi industrijskimi pod. jetji, z navišimi dohodki in z najvišjim življenjskim standardom v državi, z najvišjimi plačami itd-“ vsem zaostalo proizvodnjo pod komunistično upravo, ne bo imela dodatnih sredstev da bi vsaj sedaj izboljševala svoje .pasivne kraje.“ Ko je Rankovič to uvidel, so mu začeli možgani delovati ter se je končno prepričal o porivali ‘istrske družbe’. Toda bilo je prepozno. ‘S padcem komunističnega krvnika Rankovica je Srbija obglavljena,’ pravi pisec. Tako se zaključuje ta bizarna analiza julijskih dogodkov v Jugoslaviji. bili na čelu borbe za reformo? S takimi vprašanji bi lahko nadaljevali, toda to ne vodi nikamor.“ ,yče hočejo uredniki „Srpske Borbe“ zvedeti resnico o tem, kako je Slovenija izropala Srbijo, naj prečrtajo poglavje o jugoslovanskem komunizmu v knjigi „Communism in Eurctpe“, katero je leta 1964 izdala ugledna ameriška univerza MIT. V njej Viktor Meier dokazuje z uradnimi jugoslovanskimi statistikami, kako silno je bila -Slovenija izkoriščana, kakor ¡da 'bi bila kaka srbska kolonija. Navedel bom številke za 1952 in 1958: „Srbija je npr. s svojim narodnim dohodkom 31.417 milijard v letu 1952, mogla zadržati 162.2 milijardi dinarjev za lastno uporabo ter je morala prispevati za zvezni proračun 152-5 milijard. Slovenija, z mnogo manjšim prebivalstvom, je imela v istem letu narodnega dohodka 139.4 milijarde dinarjev, med tern, ko je morala prispevati za zvezni proračun 97.1 milijardo dinarjev. To je relativno dvakrat več kot Srbija... Celokupni jugoslovanski drž-proračun je leta 1958 znašal okrog 335 milijard dinarjev- Slovenija, v kateri živi 8-5% prebivalstva Jugoslavije> je morala prispevati za zvezni proračun 125 milijard dinarjev ali 37,2% celokupnega državnega proračuna. Teh 125 državi, da je „prejahala celo samo dinarjev je predstavljalo 45-6% partijo, pa kljub temu ni mogel pre- cej0]sllp(nieSja dohodka Slovenije (str. prečiti odnašanja kapitala iz Srbije, gg________g<^ Njemu so začeli možgani delati šele tedaj, ko je bila proglašena reforma ter Spričo gornjih uradnih statistik po-so začeli izvajati decentralizacijo. In staja pisec članka v „Srpsfci Borbi“ ali ko so mu možgani začeli delovati, kaj človek, ki je padel z lune, ali pa je zaje tedaj odkril ? To, da je imela refor- vesten lažnivec. Dr. Stanko Vujiča pravi: „Ko človek to prebere, ne ve, kaj bi dejal-Naravnost neverjetno je, da je v enem samem članku mogoče ¡najti toliko neresnic 'in toliko protislovij. Pomislite, prosim vas, kaj se tu trdi. Srbija, za katero pravijo, da je še danes „zaostala poljedelska pokrajina“, naj bi služila kot izvor kapitala za industrializacijo „že poprej industrializirane Slovenije“-To je naravnost čudež modernega gospodarstva- Toda še večji politični čudež je to, da je 7 milijonov Srbov skozi 20 let mirno gledalo, kako jih poldrag milijon Slovencev tako kruto ropa. Rankovič si je, kot so sedaj javno priznali prisvojil v državi tolikšno oblast., da je bila njegova UDBA, sestavljena skoro izključno od Srbov, država v ma usodni učinek za Srbijo. Za božjo j voljo če je dvajsetletna politika razdeljevanja akumuliranih fondov po odložitvah centralne vlade v Beogradu, (in ne v Ljubljani) bila tako katastrofalna za Srbijo zakaj se potem Srbi sedaj .puntajo, ko je reforma to politiko spre. menila? In, kako je to, da so ravno Slovenci, ki maj bi dobivali iz centralnih fondov največje deleže, bili tisti, ki so članek. Upati je, da bo vsaj kak emigrantski srbski li.st obsodil tako otroško naivno, da ne rečem bedasto prikazovanje dogodkov, ker ni v čast srbstvu in, ne v korist srbski stvari. Jaz ne morem verjeti, da bi pametni Srbi mislili to, kar izreče neumen Srb.“ Tako zaključuje dr. St. Vujiča svoj ZBORNIK SVOBODNE SLOVENI E A LETO 196 7 JE V TISKU Vsebinsko je tako bogat in tako pester, da brez njega ne bo mogla biti no »ena slovenska hiša ne v svobodnem svetu in ne v domovini, če bo hotela biti nepristransko informirana o dogajanjih v naši polpretekli zgodovini in o sedanjih razmerah v svobodnem in komunističnem svetu. Iz ngše polpretekle zgodovine ponatiskuiemo naš'm bralcem odstavek iz članka dr. Tineta Debeljaka Zapiski ob robu k dobi pred' dvajsetimi leti: „In sedaj, ko je Slovenija prena- „Vetrinj je strahoten, duše nretresujoč spomenik — Titovemu slovenskemu genocidu, pomoru 12 000 najboljših slovenskih mož. On jei pravi krivec, vsi drugi so krivi le v tem, da se niso znali ali mogli ubraniti izročanju v njegovo pest. Zgodovinar sicer išče in skuša razumeti, kako je’ prišlo do tega, toda na kraju krajev je vedno kriv morilec in ne žrtev, ki: mu 'je prišla v roke. In tu bi bilo treba začeti raziskovati: kdo od Slovencev nosi na svoji duši to krvavo odgovornosti Formalno je bil v dneh pokolja slovenski „minister pravice“ kr-•polnjena ¡s tvornicami, da menda sama : ščanski socialist dr. Jože Pokoren, toda daleč smo od misli, da bi on mogel ne ve, kaj naj z njimi pečne, se uvaja : zamisliti tak pokolj. Toda izstopil ni iz vlade, ko je zvedel za moritev; in iz-reforma, kar pomeni, da Srbija, iz ka- j stopil ni Kocbek, ne Fajfar ne drugi „krščanski socialisti“, kd nosijo formalno tere so 20 let odvajali sredstva za go- j odgovornost. Prave krivce pa je treba iskati v Kardelju, predvsem v Kidriču, spodarski dvig .drugih pokrajin, sedaj ki je baje dal osebno nalog za moritev. Tudi v Vidmarju, ki je bil predsednik kot zaostala agrarna pokrajina, s po- politične organizacije, ki je vodila in izvršila umor...“ Franc Soiija OS: Meditacije V Buenos Airesu je proti kancu leta 1966 Baragovo misijonišee izdalo in založilo pesniško zbirko Meditacije, katerih pesnik je Franc Sodja CM in ki smo ga „doslej poznali predvsem kot misijonskega ..strokovnjaka in pisca odlično napisanih knjig, ki vodijo po pokrajinah duhovnega življenja“, kakor v Uvodni besedi to ugotavlja Al. Gerži. nič- Knjigo je tiskala in vezala Edito-rial Baraga, opremil in s petimi lesorezi poživil pa jo je Jure Vomfoergar. Celotna zbirka je razdeljena v pet skupin, vsako od teh uvaja po en lesorez različne barve: Spomini (15 pesmi), Misli (16), Lesene jagode (15), Pred vrati .pekla (13) in -Sinjine (11). Sodeč po naslovu zbirke bi pričakovali njeno uglasbitev zgolj resno razumarsko, z malo čustvene melodije. Vendar temu ni tako: v njej je mnogo čustvenega izraza, ki pa nikakor ne dopušča absolutnega prevladanja, pač pa ®e spaja s klenimi semeni meditacij. Že v prvi .skupini, Spomini srečamo nekaj iskrenih, preprostih pesmi, ki te •zagrabijo in prepoje s toploto o.b pesnikovi besedi, čeprav se čuti v njih večna borba med idealom, in neutešeinim stvarnim življenjem (Makov cvet, Otrok). „Močan, svoboden stal sem vrh dobrav | in kamorkoli me je pot vodila, | kot sončni žarek topel, čist, svetal | prešerno sem razpenjal mlada krila, | z •drhtečimi rokami, da razdal | bi srečo, ki mi dušo je polnila.“ (11). Čustveno pretresljiv je na v Na mostu (po narodnem motivu), ki pa je obenem lahko podoba zgodbe tolikih mater današnjih dni: „Vode pod mostom šume, | ceste v neznano hité- | Sama doma si ostala, I j ti, ki devetim življenje si dala. | Mati, j .ne čakaj! | Vse nas pograbil je svet; . | most zdaj noben ni med nami razpet. ! i Sama še v grobu baš spala.“ (13). Odpoved, žalost, . samozatajevanje, od-j ločitev po povsem novi poti zveni iz pesmi šel sem mimo (20): „Odšel sem mimo polj in jedrih dev, | s seboj sem ' nesel žejo, žej.o', mlado kri, | a drugim pustil njih poljub, usmev. | Razbičan, zapljuvan je stal pred mamo | in dal, da izsušena usta si | nastavim ob njegovo srčno rano.“ Skupina Misli poglablja tisti globoki smisel življenja, pri katerem vse zgolj tostransko, zemeljsko odpade, iščoč svoj cilj v edino trajni in večni vrednoti. V Pred križem(45) poje: „Čez svet je padla senca križa. | Je v padec in vstajenj®, | za smrt in živ-ljítnj'e, dafkler se dan | .poslednji ne približa.“ Tu najdemo kle.ne pesmi z religioznimi motivi (Trenutek velikega molka, Pred križem, Marijini) oznanjenje, Mater Dolorosa), ki mas povežejo z naslednjim ciklom Lesene jagode, obsegajoče 15 sonetov, katerih motivi so izbrani naravnost iz skrivnosti rožnega venca in mojstrsko v sodobni perspektivi izklesani. Dihajo tiho pobožnost in prehajajo v prepletu čustva in meditacije v vrhunski del pesniške zbirke. Globoki imperativ gori pesmi Slovo (62): „Od zgoraj dana m: je vsa oblast. | Odhajam, vi po svetu razkropite | se, v potrpljenju narode učite; | trpeti, mreti bodi vaša slast!“ Najmočnejši se mi zdita Vnebovzetje in Pridi. Skupina Pred vrati pekla mogoče najbolj upravičeno sodi med Meditacije. Tema, noč in bolečina, ki pa po očiščenju vodi v veselo upanje in poln optimizem: „Pokoplji ib.oly, i^avriskaj. in zapoj! | Lepota je živeti, | saj je Bog s teboj!“ * Sinjine so svetlo jutro po -mučnih in blodnih nočeh, po trpljenja polnih dneh brez miru. Zdi se, da je pesnik dospel na vrh in spoznal in dosegel svoj cilj življenja. Ni več ¡omahovanj, ne iskanj: le ena sama predanost Neskončnemu do konca. „Mojster, | čeprav boli, oddrobi me od skal, [ ne prizanašaj, brusi me v kristal! | O, Luč, | temi srca in noč duha použij, | s svetlobo svojo vsega me presij! | Ogenj, | prežari me, ■da v tebi kakor kres | bom svetil, j grel od zemlje do nebes! | Oče, | na sončnem vrhu naj dotlej živim, | da z zadnjim žarkom v te se potopim!“ (Na vrhu, 90). Ali s ikakim zvenečimimi besedami poje o ljubezni, najvišji vsebini življenja: „Ljubezen je vsebina mojega življenja, | je dar neba; spomin na izgubljeni raj, | je srečo, moč v viharjih, živa kal trpljenja.“ (Visoka pesem.sv. Frančiška. 93). Ugajajo novi načini izražave: „Tedaj nekdo za travnikom je našim | prislonil k ustnam bezgovo piščal“ (14); jedre deve (21); razklal bom temne sence... (85)“. Meditacije niso le zbirka pesmi prijetnega branja, ampak vsebujejo mnogo ¡klenih zrn, ki oplajajo duha z zrelimi dognanji močnega pesnika- Knjiga stane broširana 400 pesov, v lepo platno, vezana pa 550. - jkc Človek je že po svoji naravi odvisen od dražbe, in nanjo navezan. Ta neizrečeni sporazum med. poodincem in družbo ostane toliko časa, dlakler ga ne razdere prestopek enega ali drugega, poedinca ali družbe. Z besedo iz sv. pisma pravimo, da je greh tisti, ki je vnesel nesoglasje in nered v naše življenje. Povečanje in ojačenje družbenih vezi v sodobnem svetu prinaša mnogo koristi, povzroča pa tudi mnogo škode in nevarnosti (npr. velika mednarodna vojaška, politična, gospodarska in podobna združenja). Cilj „socializacije“ mora biti stalni razvoj in izpopolnjevanje posameznika in dražbe. Tudi v družbenem redu je marsikak napredek, a na žalost tudi nazadovanje (npr. vzhodni in zahodni materializem, zatiranje 8 strani komunizma na vzhodu in nevarnost pr. previsoke, ¡avtomatizacije na zahodu). Ta napredek mora voditi resnica, socialna pravičnost, medsebojna ljubezen, ljubezen do svobode in dejansko svobodno življenje. (Jurij Rode, Slika koncilai Zbornik Sv. Slovenije 1967, str. 271) „Perspektivam44 naj sledi še „Tribuna“? tovski reviji „Tribuna“, ki jo financirajo vseučiliške oblasti v Ljubljani, v ¡članku povsem sprejema Pahorjeve u- gotovitve. Objava Voglovega članka je bila v Ljubljani pravo presenečenje. Vodilni partijci na univerzi .so se takoj zbrali. Da bi se zavarovali pred očitki vodstva ikom. partije, da niso ničesar ukrenili v tej zadevi, so obsodili Pahorjev napad na Kardelja, njegovo pisanje označili za žaljivo, češ, da je hotel vso zadevo — hote. ali nehote — spraviti na stranski tir, da uporablja metode srednjeveške inkvizicije in čarovniških ¡procesov da nemoralno in brez pietete izrabija žrtve narodno osvobodilne borbe, ker v njihovem imenu izjavlja, da ,ni bilo uresničeno to, za kar so te žrtve umirale. Univerzitetni komite komun, partije je prednjo obsodbo, ki jo je sestavil njegov tajnik ing. Lojze Slok, sprejel ter napovedal, da bo objavljena v glasilu kom. partije Komunist. V zadevo jezdne 27- januarja poseglo. tudi ljubljansko „Delo“ ter s svoje strani pravi, da Pahorjevo pisanje ter Voglovi povzetki v reviji „Tribuna“ „pomagajo k poživitvi politično že premaganih emigrantskih in .neostalinisti-enih sil v slovenskem družbenem sistemu. Vse to predstavlja nevarnost za napredne( ?) in demokratične ljudi (.’)• Zato- moramo biti komunisti v spopadu s takimi silami (ljudmi) .brezkompromisni in dosledni- Ker zloraba „Tribune“ za žaljivo in nedokazano pisanje niti ni edini primer v dosedanjem izhajanju „Tribune“ vsiljuje tako zlorabljanje misel po likvidaciji (zatrtju) časopisa“. ... Tako smo torej pred novim duhovnim in političnim nasiljem komunističnih oblastnikov v Sloveniji. Listu, ki je imel pogum objaviti kritiko Kardeljevega dela enega najbolj zasovraženih komunistov ne ¡samo v Sloveniji, ampak v vsej državi, grozi nevarnost za-trtja, ustavitve. Isto, kar se je pred časom zgodilo s Perspektivami. In da je cinizem komunističnih -nasilnikov še večji, objavo resničnega stanja označuje za „nevarnost za napredne i.n demokratične ljudi“. To naj bi bili komunisti, ki so prišli na ¡oblast po morju prelite krvi in kupih nedolžno pobitih žrtev ter z nasiljem OZNE i.n UDBE, in ki si jo ohranjajo ter se na njej vzdržujejo samo- z nasiljem in zatiranjem slehernega znaka in želje po politični svobodi in ¡demokraciji. Cinizem in nemorala pri komunistih resnično ne poznata meja! V Svobodni Sloveniji smo poročali o Glosah 65, ki jih je v tržaški reviji Zaliv objavil tržaški pisatelj Boris Pahor. Povedali •smoi da je v njih javno napadel Edvarda Kardelja ter mu pri- : pisuje odgovornost za sedanje žalostno stanje, na gospodarskem, kulturnem in narodnem področju. Kajti v „dveh povojnih desetletjih se je storilo vse, da bi narodna oblast počasi, a dosledno skopmela1^ in da se ni uresničilo to, v kar so na smrt obsojeni ljudje verovali — Boris Pahor je napisal svoje Glose ob knjigi pisem 1500 štajerskih talcev, ki ¡so jih nemški nacisti postrelili, .pobesili in pobili. — Skratka: komunistična .partija slovenskemu narodu ni prinesla resnične svobode in nasprotuje negovanju .slovenske narodne zavesti, katero zaničevalno označuje za „slovenski nacionalizem“. V Sv. Sloveniji smo povedali; da je Pahorjev napad na Edvarda Kardelja vzbudil v slovenski javnosti veliko pozornost. Kajti zgodilo se je to, česar komunisti nikomur ¡nekaznovano ne dopuščajo, da bi namreč pokazal !kdo s prstom na krivce zla, ki so ga prinesli j Slovencem komunisti s svojim siste-! mom in jih delal odgovorne za vso nesrečo, v kateri mora trpeti slovenski I .narod. Vse prenesejo komunisti in na-' ravnost žele, da. nezadovoljstvo ljudstva sprošča v napadih in obsodbah vo-dilnJh ¡osebnosti .po gospodarskih podjetjih, žalostnih pojavov skrajne pokvarjenosti dela mladine in napak in brezciljnosti raznih akcij pod komunisti na področjih javnega udejstvovanja. Vse to lahko ljudje kritizirajo in o vsem lahko listi pišejo, nikdar pa .ni dovoljeno, da bi napadali komunistični sistem in njegove nosilce od Tita na vrhu, preko Kardelja navzdol do republiških in občinskih komunistični!! veljakov. Kdor je kaj takega poskuša], je moral v zapor. Djilas in Mihajlov sta zgovorna dokaza za to. Zato je razumljivo, da so se ob Pahorjevem javnem napadu na Kardelja ogorčeno dvignili komunistični hie-rarhi v ¡domovini. Zavedali so se dobro, da je Pahor s tem povzročil njihovi dosedanji nedotakljivosti veliko škodo na ugledu, v javnosti pa samo še utrdil vero v .nasprotnikih sedanje komunistične diktature, da na svetu nobena sila ni večna. Pa ne samo to! Del mladine je dal Pahorju prav in je bilo to tudi javno povedano sredi Ljubljane. Bil je to neki Herman Vogel, ki je napisal članek in ga objavil v študen- * Več narodne zavednosti Avto moto zveza Slovenije je izdala Turistično avtokarto Slovenije. Je zelo dobra, ima pa vseeno veliko napako: starim .slovenskim krajem zunaj države dopušča izključno italijanska in nemška imena, čeprav so nosili svoja prvotna slovenska imena nad tisoč let. France Avčin je v ljubljanskem Delu obsodil to „slovensko sramežljivost“ z besedami: „Sprašujem se, zakaj ne bi smeli na naših avtokartah poleg uradnega imena ki je v veljavi v sosednjih državah, napisati tudi naše .prvobitno ime, npr. poleg Sam Pietro al Natisone tudi Špe-ter Slovenov ali ¡pa poleg Feistriz im Rosental tudi Bistrica v Rožu, ko vendar krajevna imena po Beneški Sloveniji in avstrijskem Koroškem in Štajer-kem kar kriče ¡svoje slovensko poreklo-“ Med tem, ko je Turistična avtokarta Slovenije do svojih ¡sosedov tako napačno obzirna, ima uradna italijanska avtokarta, ki jo je izdelal Touring Club Italiano v Milanu imena vseh naših krajev, ki so bila do zadnje vojne pod italijansko zasedbo, poitalijančena. Tako je na karti Lubiana, Ljubljana je šele v oklepaju. Avstrijske uradne in neuradne avtokarte so v tem pogledu toliko dostojne, da vsaj znotraj Slovenije v Jugoslaviji dopuščajo naša imena. Ne morejo pa tudi pri tem prikriti svoje želje po teh krajihj zato slovenskim oznakam krajev dodajo v podnapisih svoje spakedranke še iz stare av-stroogrske monarhije. Npr. Kobarid'— Karfreit, Tolmin—Tolmein Pohorje— Bachengebirge, Ptuj—Pettau, Celje— Cilli, Ljubljana—Laibach, .Brežice.— Rann, Konjice—¡Gonobitz, Maribor— Marburg itd. Na Koroškem je seveda vse izključno nemško. France Avčin zaključuje svoja izvajanja: „Ker med nami Slovenci premnogi ne vedo več, da smo segali včasih Slovenci do Linča ob Donavi in do izvira Drave .na Toplaškem polju, ko kakih drugih nemških ali italijanskih imen sploh še ni bilo, bi bil že čas da pometemo svojo smešno ozikost do samih sebe tudi pri avtokarti Slovenije. Taka, kot je, je prava žalitev naših manjšin na severu in zahodu, tujcem pa vzbuja laži vtis, da se nahajajo '7 najčistejši nemški ali italijanski deželi, ki po tujih kartah sega .še ¡daleč v novo Jugoslavijo in je ¡bila torej zahodnemu in severnemu sosedu ukradena“. SLOVENCI ŠVEDSKA PO SVETO Če kdaj, velja danes pregovor: „Bolje je: Drži ga kot lovi ga. Ni malo naših tukaj na Švedskem ki se bridko kesajo, ker so pustili .svoje delo, pa novega ne morejo dobiti. Koliko manj še tisti, ki od zunaj hočejo priti sem. Svetujemo vam, držite se svojega dela tam, kjer .ste- In Boga hvalite zanj! Žal izseljenski duhovnik ne more biti agent za zaposlitev.“ (Naša luč). ray owhc€ NOVI DAVKI V JUGOSLAVIJI j-jncriska vlada je letos ukinila Tite vi Jugoslaviji kredit 43 milijard starih dinarjev za nakup in uvoz kmetijskih pridelkov iz ZDA. To odločitev je amer.ška vlada sprejela zato, ker komunistična Jugoslavija vzdržuje redne trgovinske zveze s komunistično Kubo in Severnim Vietnamom. Da bi si beograjska zvezna vlada lahko zagotovila potrebne kredite za nakup žita in drugih poljedelskih pridelkov v svobodnem svetu, je morala poiskati sredstva v novih davkih. Zato je zvezna skupščin? sprejela zakon, s katerim se je zvišala carina ¡na. uvožene predmete od 25% na 30%, davek na vse tobačne izdelke za 23% in so se zaradi bega vsi tobačni izdelki podražili za eno četrtino dosedanje vrednosti davek na alkoholne pijače so pa zvišali od 21% na 30%. Uvedli so tudi posebni prometni davek 12.5% na vsa-ko blago, ki ga ljudje ali sami prinašajo v deželo ali dobivajo iz tujine. Z gornjimi poviški upa zvezna blagajna dobiti 37 milijard starih dinarjev. V ljubljanskem parlamentu je bil nedavno govor tudi o srednjem strokovnem šolstvu v Sloveniji- Prišlo je do izraza, stališče, da bo treba temeljito preučiti sedanje omrežje tega šolstva. V Sloveniji je 96 srednje strokovnih šol. Kakor v drugih stvareh so tudi tu komunisti delali brez glave, ker samo tako je bilo mogoče, da imajo od 96 srednjih strokovnih šol kar 14 ekonomskih srednjih šol. Sedaj, ko jih je gospodarska stiska k temu prisilila, bodo presodili, katere srednje strokovne šole so jim potrebne in zlasti koliko naj jih bo v Sloveniji. V občini Gornja Radgona je od skupne površine obdelovalne zemlje 20.981 hektarjev v kooperacijskih pogodbah 1752 hektarjev in sicer za pšenico 486 ha, ¡koruzo 427 ha ostala žita 139 ha, krompir 115 ha, za travniške površine 582 ha in za vinograde 3 ha. „Prešeren in čop“ je bil naslov razstavi v Prešernovi hiši v Kranju. Na to temo je imel predavanje dr. Anton Slodnjak. Na ljubljanskem letališču Urniki je do konca oktobra 1966 ¡pristalo in vzletelo v domačem prometu 1405 letal in v mednarodnem prometu 2336 letal-Leta 1965 jev ¡navedenem času priletelo in vzletelo 1283 in 1661 tujih letal. k. 1965 je v istem času potovalo čez ljubljansko letališče 22.673, v letu 1966 pa samo 19.805, t. j. 30% manj. V mednarodnem prometu je po potovalo do oktobra 1966 92.402 ljudi, leta 1965 pa v istem času 65.846. Dolgolasi zanemarjeni beatlesi so tudi v Sloveniji. Dva sta bila zaposlena tudi v jeseniški železarni. Pa ju je ! kmalu pozdravil delovodja na zelo enostaven način. Od dolgolascev je zahteval, da morata v službi nositi ženski ruti namesto čelad, kar zanju veljajo iste odredbe zaradi ¡dolgih las, kakor za ženske. Oba sta morala nato v obratu delaoti z ženskimi rutami. „Naša luč“ ve povedati, da je zdravilo hitro delovalo. Kajti še isti dan je večje število dolgolascev iskalo „zdravniško pomoč“ pri frizerju. V Cirkovcih na Dravskem polju je zapela poskusno obratovati največja razdelilna postaja za ¡prenos električnega toka na Slovenskem. Z novim letom so se doma občutno podražila stanovanja. Stanarino so zvišali kar za 25%. Slovenija bo končno le dobila tovarno za izdelavo gramofonskih plošč in v tem pogledu ne bo več odvisna od Zagreba in Beograda. Tovarna gramofonskih plošč v Ljubljani bo razpolagala s potrebnimi prostori za snemanje in posnemanje s primernim oddelkom za galvanizacijo. Na leto bo tovarna lahko izdelala 3 milijone gramofonskin plošč. Kapital za zgraditev tovarne je preskrbelo mariborsko založniško podjetje Obzorje. V Mariboru je bila novembra razprava proti 30 dekletom. Zaradi vla-čugarstva, prostitucije in lahkoživosti so bila obsojena na zaporne kazni. Večina med temi dekleti, ki ¡so se podala na to žalostno življenjsko pot je bilo takoimenovanih hotelskih prostitutk Poročilo o procesu prav nič ne poroča, če so oblasti prijele tudi lastnike hotelskih podjetij, ki so dekleta izrablja- la za ta načedni posel in z njimi vabila goste v svoje hotele, Področje pohorskega pragozda so o- blasti proglasile za narodni park. Najstarejši in največji narodni park je v Triglavskem pogorju. 'Vseh narodnih parkov v Jugoslaviji je ¡pa s pohorskim narodnim parkom parkom 14. Umrli so. V Ljubljani: Ivan Sokol, avtobusni šofer, Tome Hrastar, davčni inšpektor v. ¡p-, Nikolaj Tržan, Ivan Šešelj, elektromonter v- p-, Jože Ogrinec, Marijan Savinšek, Matija Nick, Frančiška Jamnik, Ana Knol roj. Maver, Jožefa Doma roj. Kadunc, Rika Accetto roj. Zidanic, Minka Kovjan roj. Primožič Viktor Seliškar, upok-, Ana Marija Debeljak, študentka, Pavla Fej-kal roj- Lapajne in Rina Šmid roj. Pollak, vdova po odvetniku v šoštjanu, Frančiška Jeras roj. Gregorič, upok. v Črnučah, Ivan Beskovnik v Grižah, Marija Žmavc roj. Pečnik v šoštjanu, Anton Gorjup, pek- mojster v Cerknici, Marija Treven roj. Bučič v Novi Gorici, Vinko Varelc v Novem mestu, Matej Kapun, uradnik v. p. v Mariboru, Edo Grilc v Radovljici, Jošt Role, biv. dimnikarski mojster na Bledu, Drago Druškovič v Ljubnem ob Savinji, Vinko Vrhovec kap. I- razreda v. p. v Planini pri Rakeku, Franc Gajsar, kurjav v Kranju, Marjan Vanelli, upok. v Trbovljah, Ana Fras upok. v Laškem, Rudolf Miklavčič, kožar v Podnartu, Toni Klanšek gostilničarka in pos. v Senovem, Matija Rotar v Vnanjih goricah, Antonija Lazar roj. Marinšek na Jesenicah, Anton Tavčar, žel. upok. v Vogljah, Marija Hočevar, roj. Koračin v ’Celju, Katarina Lesjak v Taboru, Marija Podobnik roj. Suhadolnik v Sinji Gorici, Apolonija Bergant v št. Vidu pri Ljubljani, Anton Polajnar, čevljar v. p. v Cerkljah 'in Janez Remškar v Brezovnici. SLOVENCI V BUENOS AIRES Budtičnost. K našemu poročilu v zadnji številki o ustanovitvi Budučno-■ sti dodajamo, ¡da je njen poverjenik' za Argentino dr- Celestin Jelenc, Avda. Mitre 2996, Mu-nro, F. N. G- Belgrano. OSEBNE NOVICE Poroke. V soboto 28. januarja 1967 sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos M-ejia g. Ciril Bučar in gdč. Elsa Noemi Abitante. Za priči ista bila: nevesti njen oče, Pascual Antoinio Abitante, ženinu pa ga. Arna Antonič, por. Bučar- 'Zakonsko zvezo je blagoslovil g. Janko Mernik V soboto 4. februarja sta se poročila v farni cerkvi v San Justu g. Janez Grilj in gdč. Anica König. Poročno sveto mašo je imel in tudi poročil mladi par g. Janko Mernik. Za priči sta bila: nevesti /njen krstni boter, _ ženinu pa njegova sestra ga Martina Grilj por. Modic ARGENTINI V cerkvi sv. Družine v Palomar-ju sta se 4- februarja poročila tudi gdč-Fani Grumova in g- Farncisco Blanco. Nevesti je bil za pričo g- Anton Furlan, ženinu pa nevestina mati ga- Slavka M. 'Grum Furlanova. Novoporočen-cem želimo vso srečo v življenju! Družinska sreča. V družini Pavla Ranta in njegove žene ge. Mirjam roj. Peršuh se je v nedeljo 12. t. m. rodil sin. Sina so dobili tudi v družini Mirka Berčiča in njegove žene ge. Marj roj. Grbec in ne v družini Toneta Burje, kot je bilo napačno sporočeno in objavljeno. Srečnim družinam ¡naše čestitke! iNa medicinski fakulteti v Sao Pauiu v Brazilu je -bil na dan polletnice smrti svojega očeta podpolkovnika Miro-ljuba Stamenkoviča promoviran za ¡doktorja medicinskih ved njegov sin Vladimir .Stamenkovič - Bernik. Mladi slovenski zdravnik se je posvetil nevrologiji in ¡psihiatriji- Čestitamo in upamo, da ne bo pozabil, da je naše zemlje sin-- ; GORIŠKA IN PRIMORSKA Deželni sve zavrnil člen pravilnika o uporabi slovenščine ¡Deželni svet dežele Furlani ja-Juii j ska krajina je na svojem zasedanju 24-januarja -razpravljal o svojem pravilniku- Predstavnik Slovenske skupnosti dr. Jože Škerlj je odboru za sestavo pravilnika predlagal, člen 101, po katerem bi smeli govoriti v svetu po slovensko in vlagati v slovenščini tudi razne pismene vloge, nakar toi predsed-stveni urad poskrbel za prevod. Odbor za sestavo pravilnika je ta predlog sprejel in ga predložil svetu. To pa je naredil, ker je vedel, 'da ta člen me bo sprejet- Če bi le količkaj kazalo na uspeh, bi ga zavrnili že kar v odboru. Jasno je bilo namreč, da bodo glasovali proti temu predlogu vsi odkriti nasprotniki Slovencev: neofašisti, liberalci, republikanci, pridružili pa se jim bodo tudi demokristjani, katerih dose-i danji ¡nastopi .se -niso dosti pokazali, da j so res demokratsko in krščansko nastrojeni ¡do Slovencev. Pri razpravi se je pokazalo spet že staro izmikanje: Za to je pristojna rimska vlada, ne dežela. Po že znanem kopitu ¡so demokristjan’, republikanci, neofašisti -in liberalci iz-javili, da bodo glasovali proti členu, ker pač ni nobenega izrecnega zakona, ki bi dopuiščal uporabo slovenščine. 'Člen o uporabi slovenščine je bil torej že vnaprej obsojen. Pri glasovanju je proti glasovalo 34 svetovalcev, za pa 21. Predlog svetovalca Slovenske skupnosti so podprli Nennijevi ¡socialisti, vsi komun/sti, predstavnik levičarske PSI UP, od nekdanjih socialdemokratov pa le eden, ostali so previdno ostali ¡doma- MENDOZA Gvintulovte nitma* V mendošid slovenski skupini smo zadnje dni doživeli prelep praznik. Z veseljem in spoštovanjem »m,« izrekali čestitke „sta-rostinji“ v naši sredi — Grintalovi mami, ki ji je Bog dai dočakati čaostitljivo starost 90 let- Kar z nestrpnostjo je dobra žena v kroga svojih dragih preštevala zadnje dneve pred svojim življenjskim praznikom iq veselje je bilo gledati, kako je bila vsa srečna sredi svojih domačih in ¡najdražjih ko so ji prinašali čestitke ter se 7 njo veselili. Ga- Apolonija Bernot, por- Grintal je bila rojena 9- februarja 1877 v Du-peljnah, fara Brdo pri Domžalah. V Vsttk teden ena JAZ MAM PA KONJČA BELEGA... Jaz mam pa konjea belega, drevi pa v vas pojezdim ga. Ti tralala lalala tralala... Čez tri gane, čez tri pianine, čez tri pihanim pliberške. Ti trajala lalala tralala... Konjič pred duri pribeži, dekle pa se gor zbudi. Ti tralala lalala tralala. Na razpravi je dr. škerk izjavil, da člen 21 republiške ustave zagotavlja vsem državljanom enako pravico uporabljati ¡kateri koli jezik, torej ne more ustava prepovedovati uporabe slovenskega jezika v deželnem svetu že kar s tem, ker ga ne predvideva. Socialist je izjavil, da gre za načelno stališče, kjer število članov manjšine ne sme igrati nobene vloge, predstavnik PSIUP (stranko sestavljajo socialisti, ki so se cdcepJi po združitvi n-emijevcev in socialdemokratov) je ožigosal nepošteno izmikanje, ki ga vršita tako vlada kakor dežela. Komunist Šema je dejal, da ni nobena žalitev, če se v svetu govori slovensko, žaljivo pa je, če -Slovenci ne morejo už.vati svojih naravnih pravic- Zahteva po pravici do uporabe slovenščine je bila zavrnjena tudi v tržaškem pokrajinskem svetu. Predlog js stavil na za-sedanju 23. januarja Dušan Furlan, ki je bil izvoljen na listi komu-n.-stirate stranke, podprla sta ga -predstavnik Slovenske skupnosti Saša Rp-dolf in predstavnica tržaških neodvis-nežev. isti fari -se je tudi primožila v vas Vrhovlje, kjer je v -srečnem zakonu imela 12 otrok, 6 sinov in 6 hčera. L-1934 je ovdovela in vse -breme družinske odgovornosti ter skrbi na posestvu se je preložilo na njena ramena, dokler ni v 1. 1945 odšla s svojim naj-mlajšim sinom Luko ter hčerkama Tončko in Zofko. Po letih preizkušenj v avstrijskih skih "begunskih taboriščih je končno našla novo bivališče z družino svojega sina tu v Mendozi. S ponosom lahko Grintalova mama danes ob -svoji 90 letnici gleda na svoj rod! Od 12 otrok jih živi devet. Trije so v Argentini, eden v Avstriji, pet pa jih je v domovini. Osem jih je poročenih, ena hči Tončka pa je redovnica v Buenos Airesu- 29 vnukov ter 7 pravnukov se veseli danes jubileja svoje stare mame! Vsem tem pa se pridružujejo številni prijatelji ter znanci z zahvalo Bogu za veliko milost, ki jo je izkazal, ter čestitkami njej in vsem njenim dragim domačim. Iz vsega -srca kličemo Grintalovi mami: Na mnoga leta! -Janez Jalen „ Trop brez zvoncev Povest „Vidim, da imaš tudi jezik zdrav in -spočit,“ se je smejal Vencelj. „Pa vstopita in malo pri meni posedita, da ga utrudim,1 je povabila špelca- „Bi težko šla mimo, ko si tako prijazno zgovorna-“ Vencelj je stopil čez prag. Trdo za petami mu je sledil Črt. Špelci na psu niso bile všeč nizke in ukrivljene noge. Koj se je obregnila ■obnje: „Psa ima pa Peter lepšega kakor vi. Ne zamerite.“ Peter se je zbal, da bo Vencelj postal nejevoljen. Pa ni. Hudomušno je zavrnil planšarico: „Vsak po svoje sta lepa. Ti seveda po gospodarjih sodiš. In če bi me ti hotela vleči, da mojo sivečo brado rajši vidiš kakor črne brke Hribarjevega Petra, in bi bil jaz tako nespameten, da bi ti verjel, to 'bi mi kazala osle za hrbtom. Pa reci, ali ni res?“ Hrubečka je pomežiknil lovcu. Trdno je bil uverjen, da je špelco spravil v zadrego, iz katere se ne bo znala izviti. Planšarica pa je komaj opazno nagu-bančJa ,čelo, malo pomislila, svetlo pogledala gozdarja in se pritajeno nasmehnila: „če prav po pravici povem, sta mi oba všeč, vi in Peter. Vsak po svoje, kakor vam Črt in Resa.“ Oba psa sta dvignila glavo. Vencelj pa je plosknil z roko ob lastno stegno, da je glasno zapela irhovina, in se široko zasmejal: „Preklican deklič Dobro si se ognila odgovoru. Pridi sem!“ Špelca se je obotavljala: „Kaj pa bo?‘ Počasi se je bližala višjemu gozdarju. Hrubečka pa je segel v oprtnik in vzel iz njega dokajšnjo papirno vrečico: „Na, nastavi roko. Ne bo ti žal.“ Planšarica je že poznala gozdarjevo- navado, da rad postreže s sladkarijami. Nastavila je kar perišče. Vencelj ji je usul vanj vse belo cenzeljcev. „Pa pazi, da ne boš za Petrom preveč gledala, če nočeš, da ti katera druga ne izpraska o,či-“ „Se nobene ne bojim in bom gledala, kakor -se bo meni zdelo.“ špelca se je sedaj samo še prisiljeno držala prijazno Naglo se je obrnila, pristopila k polici in nalila iz čerfe skoraj polno ¡pasje koritce mleka: „Na, Resa, jedel!“ Pes je že čakal, kdaj mu postavi planšarica koritce na tla- Povohal je mleko, previdno preizkusil z jezikom, če ni prevroče, in pričel glasno lokati. A že je zarenčal in hlastnil proti črnemu jazbečarju, ki se je približal in bi tudi rad pil mleko- Vencelj je svojega psa poklical k sebi in spet podražil špelco: „Črt, kar leipo pri meni bodi, da katere ne stakneš. Saj vidiš, da v tem stanu nimava nič besede.“ „Kdo pa pravi, da ne,“ je upore-kla špelca. j.Samo Resa je bil neumen, če bi svoje prvo mesto odstopil drugemu psu ko je pri meni kakor doma.“ „Pa menda njegov gospodar tudi-“ Vencelj si je pogladil brado in na-rahlo dregnil -s komolcem Petra, špelca se je pa nagnila prek ognjišča in povedala 'svojo misel kar naravnost: „Nič se ne dregajta- Z vama vred dobro vem, da je Hribarjevemu Petru dokaj bolj pri -srcu stan Tkalčeve Jerce kakor pa Grmove Špelce. K meni ga mora pripeljati Resa. k Jerci mu pa noga kar sama zavije. Zakaj pa ne, če mu je tako 'bolj prav.“ Peter je hotel nekaj oporekati, pa mu špelca ni pustila do besede. Nalila je mleka še Črtu in se ponudila, da tudi lovcema skuha večerjo, pa je Vencelj odklonil in odločil ¡da vsi skupaj prebijejo večer pri Jerci in da naj gre Špelca kar brž z njima. Planšarica se je- izgovorila, da mora pogledati še k živini in da tudi v -stanu še ni opravila vsega dela, da -pa pride kasneje, čeprav v resnici n: bila namenjena iti. Počemu pa naj bi bila v napotje? Morebiti bi jo Jerca še po strani gledala. Nič naj se nikar ne boji. Ne bo ji prevzela Petra. Vencelj je uganil njene misli in ji zagrozil, -da jo pride -sam iskat, če je ne bo, ko se-stemni, in da bo že skusila, kako znajo poljubljati gozdarji s šmarnicami v bradi. „Si- me že poljubil dedec poraščeni“, si je mislila špelca. Gozdarju je pa rekla da naj le kar pride. Še nalašč se -bo obotavljala. Čeprav je Hrubečka vedel, -da se d-ekle samo šali, mu je bila Špelca čimdalje bolj všeč. Kar nikamor se mu ni več mudilo. Zanj je -bila resda dokaj premlada; če bi bil pa v Petrovih letih, bi ga pa tudi s parom volov ne izvlekli -nocoj iz špelčinega v Jerčin stan. „Prav -si naredil, prav si naredil, prav si naredil, -Resa,“ -ni mogla Špelca dovolj pohvaliti psa. „Pri meni boš spal nocoj pa pri nikomer drugem, in če se se obema -nos povesi, Jerci in Petru in še bradaču na vrh. Sicer sta se pa lovca ¡prej oglasila -pri meni kakor pri njej. To se ji ne zdi ¡prav. Naj le ve, da u sama na svetu.“ Resa je bil obilno deležen špelčine večerje. Tkalčeva Jerca je pa Petru in Venceljnu napravila celo gostijo. Take volje je Peter že ¡dolgo ni videl. Venomer se je sukala okrog njega in nič ni prikrivala, da ga ima rada- Že davno so povečerjali, Grmove Špelce pa od -nikoder ¡ni ¡bilo. Venceljnu ni kazalo drugega, kakor da izpolni svojo grožnjo in jo gre iskat- „Pa -da se mi ne bosta poljubovaia ta čas,“ je -s' privzdignjenim prstom na- rejeno posvaril Petra in Jerco ter odšel- Na ognjišču je prasketal ogenj in metal -sence po -stanu in pod skodlasto treho. Zunaj so utihnili gozdarjevi koraki. Peter se je zavedel, da bi moral kaj reči, pase ni mogel nič pametnega domisliti. Iz somraka se je nekako boječe -oglasila Jerca: „Peter, ali res nisi več hud name ?“ „Bodi no pametna. Kaj še vedno nisi ¡pozabila?“ Peter je stopil tik Jerce. „Zadnje čase veliko mislim nate.“ Planšarica se je zazrla Petru naravnost v obraz. „Res?“ se je razveselil lovec in prijel Jerco za roko. In -sam ni vedel, kdaj se je -sklonil in Jerco poljubil. Ni se branila. Ovila mu je roko okrog vratu in pogovor v stanu je utihnil. Še -ogenj u več prasketal. Po tramu pa je pritekel p-olh. Zmotila ju je rahla hoja pred durmi. Peter in Jerca sta hitro stopila vsak na svojo stran ognjišča. V stan pa se je tedaj navihano prismejala Grmova špelca. Vrat za sabo ni zaprla. Jerca jo je v mislih obdolžila, da je zunaj prisluškovala. Pe-ter. ni bil tako nagel v sodbi. Špelca se je pa pohvalila: „Pa -sem ga le potegnila, bradača. Me bo vedel drugič spet imeti za otročje neumno.“ In je hitela ¡pripovedovati, kako je že -skoraj okroglo uro čakala skrita za hlevom, če jo 'bo Vencelj res prišel iskat. Vsega se je že naveličala in mraziti jo je začelo. N-e bi bila več dolgo vzdržala. Prav zadnji čas je že bil, da -se je Hrubečka sp-om-nil svoje grožnje. „Mo-ram pogledati ¡kako me bo klical.“ špelca je spet odhitela iz stanu in izza vogla oprezovala. Peter in Jerca sta se spogledala. -Oba 'sta bila sedaj prepričana, da Grmova nič ¡ne ve, kaj sta se pogovarjala in kako jima je zmanjkalo besede, da sta si molče še vec povedala. Špelca se tudi sedaj ¡ni brigala za Petra in Jerco. Zunaj na voglu se je presrečno hahljala. Bolj je slišala kakor videla, kako je Vencelj poskusil odpreti duri v njen stan. Kar verjeti ni mogel, da -so res za-pahnjene. Potrkal je in poklical: „špelca!“ Namesto da bi se mu odzvalo dekle, je znotraj zalajal Re. sa in razdražil črta, ki mu je togotno odgovoril. Nastal je srdit lajež. Venceij je skušal -psa ¡pomiriti, pa mu ni uspe- lo. Planšarji in planšarice so začeli pogledovati iz stanov kaj je. Hrubečka je zaklel in zažogal: „špelca, le počakaj!“ Obrnil se je in odšel. Mu ni drugega kazalo, če bi -se -še količkaj obotavljal, bi -ga -kar gotovo obdolžili, da lazi za mladimi dekleti, in bi se mu, če že ne v obraz, pa vsaj za hrbtom posmehovali. Črt je utihnil i-n prišel za gospodarjem, Resa v stanu se je pa še usa-jal. Vencelj je razmišljal, kaj naj reče Jerci in Petru zavoljo špelce, in se nič ni oziral okrog s-sbe. Pa je -poskočila izza ogla predenj špelca: „Hop!“ Ustrašil se ravno ni, zdrznil pa. še Črt je zarenčal: „Ti škrat ti-“ Špelca se je zvonko azsmejala: „Haha. Pa sem vas.“ Vencelj- j-e n-agajivko ujel za roko: „Tudi jaz bom tebe, kakor sem obljubil.“ Potegnil jo je k sebi. Mlada planšarica se je skušala izviti, ipa se ji ni posrečilo. Samo toliko se j-e ubranila, da je Hru-bečfca ni mogel poljubiti na ustnice. Na lice jo je -pa. In ves obraz ji je prav nalašč omedel s svojo brado- Š-pelea je že odprla usta da bi zavri-sinila, pa se je še o pravem ,času spomnila, da bi jo -slišala Jerca in Peter v stanu. Peter naj bi j-o. Prava reč. Tkalčevi pa ni -privoščilo škodeželjhe-ga veselja. (Dalje prihodnjič) ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. str.) fcrofonov, 26 aparatov za snemanje govorov, 200 zavojev magnetofonskega traku in 10.000 risov papirja. Pred gledališčem vedno čaka 50 avtomobilov. 20 jih je določenih za zunanje ministre, 20 za delegate posameznih držav, 10 pa za potrebe glavnega tajništva konference. V pritličju gledališča poslujeta tudi podružnica Narodne banke ter poštni in brzojavni urad. Stalno je v gledališču, kjer zaseda konferenca zunanjih ministrov am. držav tudi 8 zdravnikov s štirimi bolničarkami. Prav tako so v gledališču brivnice in tudi osebje za za manikiran je je stalno na razpolago. Smrt kardinala Copella V Rimu je 9. t. m. umrl biv- buenos-aireški nadškof ¡kardinal Copello. Na tem položaju je 'bil, ko so prihajali slovenski demokratski izseljenci v Argentino. Imel je razumevanje zanje ter jim je šel ¡na roke. Bil je vnet za dušni blagor vernikov svoje nadškofije, v kateri je zgradil okoli 70 cerkva. Po letu 1956 je živel v Rimu ter je bil kancler kat. Cerkve. Dočakal je starost 87 let. Pogrebnt slovesnosti v Rimu so bile v soboto 11. t. in. Pogrebno mašo je imel drž. tajnik Amleto Cicognani, molitve Reši me je ¡pa izmolil sam papež. Krsto z njegovim truplom bo pripeljala v Argentino ladja Giulio Cezare. Zasedanje državnega sveta za varnost Argentinska 'Glavna konfederacija za delo CGT je na zasedanju prejšnji teden sklenila, da bo začela z akcijo. DRUŠTVENI OGLASNIK »»»M a w T n i Društvo Zedinjena .Slovenija __ se ¡»© íPOSf 2al ■ * * 1 m j iskreno zahvaljuje gdu. Francu Pečar- i ju iz Lanusa za 'društvenemu Social® ki predvideva med drugim 24 urno splošna stavko dne 1. marca ter 48 urno .splošno stavko dne 21. in 22. marca-Drž. tožilec dr. Hugo Rocha Degreef je sam od sebe dvignil obtožnico proti tistim ki so odredili to akcijo, ker jo smatra za pripravo upora- Sodnik za kazenske zadeve je z ozirom na obtožnico dr. tožilca, začel postopanje. Z napovedjo organiziranja novih stavk in ostalih akcij CGT zaradi sedanjega stanja v državi, se je v torek dopoldne sestal ’tudi Državni svet za varnost, ki ga vodi kot drž. tajnik gral. Osiris Villegas. Sestanek je bil pod predsedstvom ¡predsednika republike grala Onganije, navzoči so bili vsi ministri, glavni poveljniki oboroženih sil ter drž. tajniki za informacije gral Se-ñorans, za državno varnost gral O-siris Villegas ter za delu Rubén San Sebastian. Na seji so bili sprejeti važni sklepi. Med drugim: Vlada prekinja z Glavno delavsko konfederacijo vse razgovore tako dolgo, dokler bo vztrajala pri napovedani akciji. Vse napovedane javne manifestacije so prepovedane. Notra-nnjemu ministrstvu so bila izdana navodila za izdanje potrebnih ukrepov za zavarovanje ¡svobode dela in za ohranitev javnega reda. Napovedano je tudi bilo, da se bo Državni svet za javnost ponovno sestal. Oblasti so blokirale fonde dvema močnima sindikatoma: železničarskemu Unión Ferroviaria, ki nastopa proti vladnemu načrtu za organizacijo drž. železnic ter sindikatu delavcev v sladkornih tovarnah v Tucumanu FOTIA. Torek, 28. februarja: V Slovenski hiiJi ob 19 uri posvet z voditelji in voditeljicami ter sodelavci narašičajnišfcih tečajev. Nedelja, 5. marca: V Slovenski hiši pričetna sv. maša slovenskih otrok ob 16. Nato 'nastop otrok slov- osnov, šole iz Ramos Mejiš. V Slovenski vasi ob 14.30 v društveni dvorani 14. redni letni občni zbor društva Slovenska vas- Vsi člani vabljeni. Sobota, 11. marca: V Slovenskem domu v San Martinu veliki kermes •— dobrodelna prireditev za kritje stroškov za ureditev novih šolskih prostorov. Konzorcij Vestnika in DSPB - BA vabita vse borce in prijatelje na družabno snidenje 6. marca na Pristavi: ob 9 sv. maša za padle_ zatem anketa za kamnito mizo, nato asado. Prijave pri odbornikih DSPB ali pa: 629-2979. Vse rojake lepo vabimo na veliko tombolo, ki se bo vršila v nedeljo, 12. marca, na vrtu Slomškovega doma. Danes Vam že lahko javimo nekatere glavne dobitke kot: — televizijski aparat, — radie combinado, — hladilnik, — pralni stroj — sesalec. Vse te dobitke je iz prijaznosti dalo na razpolago priznano slovensko podjetje Pavle Novak. Sjomas del Mir udor. Nabavite si tablice v V Oberstdorfu v Avstriji so bili mu skladu podarjeno vsoto m$n 15.000 J! liišnji teden vsakoletni že tradieio- i ^ vriljki smrti njegovega očeta gda. . . ■* , prejšnji teden vsaas.oiei.ui ae . 0,a priliki nalni smučarski poleti- Na teh poletih j pranca, je bil kar trikrat postavljen nov sve- I tovni rekord v poletih. Norvežan Lars Grmi je najprej izboljšal rekord _ s skokom 147 m. potem je izboljšal njegov rekord za en meter Šved Kjell Sjoeberg, ki je skočil 148 m. Toda Lars Grim se mi hotel odpovedati naslovu rekorderja in je že naslednji dan postavil ■nov rekord s 150 m. V Kairu jena svetovnem prvenstvu v biljardu svetovni prvak Francoz Marty izenačil svoj svetovni rekord: Naredil je 400 zaporednih karambolov. Na prvenstvu nastapajo predstavniki iz 8 držav, Argentino zastopa z menjajočo se srečo Osvald Berardi. Francoz Marty sije zagotovil ponovno osvojitev naslova že pred koncem turnirja- Ljubljanska Olimpija je nastopala že petič v tekmah za evropski ¡košarkarski pokal državnih prvakov. Kako- da. leč je na tem tekmovanju prišla, nam trenutno še ni znano. Na dosedanjih prvenstvih se je najbolje odrezala leta 1962, ko jo je izločil v polfinalu Real Madrid, ki ga je doma celo premagala. Dvakrat je bila izločena v četrtfinalu (1960 Ask Riga in 1963 Spartak Brno), leta 1958 jo je v osmini finala premagal sofijski Akademik. Na pokalnih ¡prvenstvih so bili do-sedaj najuspešnejši kluba iz Sovjetske zveze, ki ¡so osvojili šestkrat naslov, leta 1964 in 1965, je zmagal Real Madrid, leta 1965 pa Simmenthal iz Milana. Igralci iz Severne Amerike, ki nastopajo pri Real Madridu (trije) in Si-mmenthalu (dva) so seveda povzročili precejšnje debate pri Fiba, precej besed je tudi padlo na račun „amaterskega“ statusa teh igralcev. Rojaki iz Blok so vabljeni, da se ude leže sv. maše, ki jo bo daroval g. župnik Andrej Makovec iz Blok v nedeljo, 19. februarja ob pol 9 v stolnici v San Martinu. Po maši pa so rojaki vabljeni na razgovor in asado v ¡Slovenskem domu v San Martinu. OBVESTILA Nedelja, 26. februarja: V Slovenski vasi po 2. slovenski maši ob 10.30 uri v društveni dvorani 14. letni občni zbor Sooiedad' de Fomento' Villa Eslovena. Darujte dobitke pod geslom : — Majhen dar — za veliko stvar — JAVNI NOTAR Francisco Raúl' Cascante Escribano Público Pta- baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 FRANJO VUKOJA San Martín esq. F. Alcorta Barrio San Nicolás San Justo Zadruga Naš dom, San Justo. Bratski naslov Ob smrti nenadne smrti mojega sina Anteja, ki je ne bo mogoče nikdar preboleti, želim izraziti Vam, preko Vas pa tudi vsej slovenski skupini svojo izredno zahvalo, ker ste s svojo udeležbo delili žalost z mojo družino- Vaše plemenito dejanje naj Vam Bog poplača. Ponovna iskrena hvala in bratski pozdrav Franjo Vukoja, 1. r. San Justo 4. februarja 1967 SIMON RAJER uradni prevajalec Uruguay 743, 5. nadstr. pis. 506 oidl 9.—12. in 15-—19. ure Vožbje pomorske in letalske »r. FRANC MNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516 V petek in ¡soboto od 9—13 ure ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire® T. E. 69-9503 Argentina ¡OZD FRANQUEO PAGADO 5 Ul Concesión N* 5775 8 ° £ ° rr ° Concesión N' 3224 < TARIFA REDUCIDA Stagfifetr* Naeienal á# la Intelectual No. 910.387 Naročnina Svobodne Slovenije za leto-1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši- ljanju po pošti doplačilo $ 100.—• Za, ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, BS. Aires- T. E. 33-7213 Vsem rojakom, posebno iz Mengša, naznanjam' žalostno vest, da je dne 1. februarja nenadoma tiho kakor je živel, odšel v večnost moj dragi stric, gospod Pavel Me rše krojaški mojster v Mengšu. Ležal je na svojem domu, na svoji krojaški mizi, nakateri je toliko predelal in na njej dobil zasluženi počitek. Pokopali so ga 4. februarja na farno pokopališče sv. {Mihaela v Mengšu. Vsem ga priporočam v molitev in blag spomin. Doma žalujejo za njim: Žena Ivanka, sin Janez, hčerke Anica, Ivanka, Minka in Zinka z družinami, ter tu pa njegov hvaležni nečak Ivan Boltežar z družino. Villa Ballester. 12. februarja Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 11. februarja v Italijanski bolnici v Buenos Airesu umrla gospa Ana Frančiška Rosič rojena 18. julija 1900 v Logjeh pri Kobaridu. Žalujoči: Gabrijel, sin; Delia, snaha; Aleksander, vnuk; Viktorija in Marija, sestre. Slovenski javnosti sporočamo, da nas ,je dne 12. februar-1967 po večletni bolezni zapustila v 75. letu starosti članica, gospa F ilomena Štancer roj. Trud Na njeno zaidnje zemsko počivališče smo jo spremili dine 13. februarja 1967. Vsem jo priporočamo v molitev in blag spomin, i Zedinjena Slovenija mmzzsssrnm. ASI MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT Leto IV. Št. 4 NEKAJ O POSTU. . To & bilo m pepelnično sredo. Pri Bregarjevih so imieli zeloi pičel zajtrk. nekaj mlečne kave m košček kruha vsak. Očita pa samo črno kavo. Petrčku se je Zdelo premalo, pa, je zinil: „Saj post Veže sa\no odrasle. Nas otroke ne!“ „Je res,“ je potrdil očka.. Potem pa je\ dejal mami: „Daj Petrčku še skodelico kade in dobršen kos kruha — da bo fant sit!“ Mama molče odide, a Petrčku je neprijetno. Očka pa nadaljuje: „Ne misli, da bi ti post škodovalJ A tebi vseeno ne bom kratil hrane. Zato pa uporni, da boš spolnjeval vse druga, kar nam sv. Cerkev priporoča za sVetiI postni čas. Tudi to ti ne bo — kakor telesni post ne prav nič škodovalo, marveč sobno koristilo. Nasveti sv. Cerkve pa so: Da se boš v postnem času premagoval. Se pravi: rad in z veseljem, ubogal, rad pomagal mami pri njenih domačih opraPilih. Da boš premišljeno in pobožno opravljal dnevne molitve in rožni venec. Da boš čestokrat premišljeval Jezusovo trpljenje; — in še in še, o čemer ti bom še govoril v postnem času. Tako sei boš res lepo pripravil na Kristusovo Vstajenje, kimaj bi bilo tudi tvoji duši vstajenje v lepše novo življenje!“ Ko je mama vnovič prinesla kavo in kruh za Petrčka, se je ta 'vsemu odpovedal. Bilo je to njegovo prvi premagovanje v tem, postnem času. Očka je bil tegai nadvse vesel. In upa, da ni bilo to zadnje premagovanje... Mirko Kunčič NAGELJ SUHI... V naši hiši smeh in vrisk — ded prišel je na) obisk iz domačih dragih krajev, s sončnik trat, poljan in gajev. Kaj prinesel je s seboj? — Nič za tebe, ljubček moj: pipo staro i in tobak, uro v žepu — tik tik tak. Nekaj pa le vendarle tja pred nas položil je prav svečano: rožmarin, nagelj rdeč — na dom spomin. Nagelj suh je, vnuček, glej, A diši še kot poprej. Kje so, kje so zlati časi, Ko v preljubi rodni vasi kot pastirček sem vesel žvižgal še in pel... V naši hiši smeh m vrisk — ded prišel je na obisk. Tam na vrtu polno rož je, v srcu nagelj — domotožje. Fran Milčinski Gospod ib hruška Vroče je bilo. Gospod je sedel pri kosilu in se v potu svojega obraza trudil z vilicami in nožem. Ko ni mogel več, je globoko vzdihnil, se naslonil nazaj in začel presti čas. Kdor ne ve, kako se prede čas, temu bodi povedano, da >se čas prede takole: kazalec ene roke se upre v palec druge, kazalec druge pa v palec prve, potem se en palec in kazalec ločita, da se v polkrogu zopet poiščeta, nakar drugi palec in kazalec nastopita enako pot in tako naprej. Tako je gospod marljivo predel čas in gledal predse, in ko je bile napredenega že precej vatlov časa, mu je pogled obstal na lepih rumenih hruškah, ki so vabljivo visele zunaj na vrtu prav pred oknom. „Lačen nisem,“ je rekel gospod, „ali te vrste hruške poznam, niso ne presladke ne prekisle in močno sočnate so. Dobre bi bile za žejo!“ In gospod je poklical medveda, da naj natrese hrušk z drevesa in mu jih prinese. Medveda je imel v službi, da mu je ravnal čebele. Medved se je vdamo priklonil in od-hacal na vrt. Ko pa pride do hruške, mu šine v glavo pomislek, ali je dolžan otresati hruško ali ne, ker je nastavljen samo za čebele. Sčdel je v senco in je premišljeval to vprašanje. Gospod pa je sedel za mizo, puhal sapo skoz debele ustnice in gledal in čakal, da se potrese drevo in hruške doli padejo. In ker je bil tak, da niti za hip ni mogel hiti brez dela, je predel čas. Napredel ga je zopet en vatel, dva vatla, napredel je tri vatle, hruške pa so še zmeraj mimo visele na drevesu in se mu vabljivo smejale skozi okno- „Ali bo kaj, ali hei bo nič?“ je rekel in zaklical lovca. „Lovec, stopi, stopi s puško za medvedom! Tebe se boji. Da mi že skoraj potrese to hruško, da bodo hruške doli padale!“ (Dalje prihodnjič) PISAN DROBIŽ šaljiva vprašanja. 1. O grdem vremenu se sprehaja, o lepem v kotu visi? 2. Kaj ima moder mož vedno pred, očmi ?" 3. Kje lajajo psi z repom? , 4. Kje reke nimajo vode? Besedna uganka Prijeten, tenek glas je moj, sad truda mojega sladak; uživa rad ga človek vsak. A jeze moje se le boj! Rešitev ugank v prihodnji številki- i = Î NAŠI PREGOVORI S » : Dobra mem in Véga v nebesa po- j | maga. » ■ Dobre) storiti, pa ne okrog zvoniti. ! : Kadar Bog mudi, nič ne zamudi. « • Kar ubogemu daš, ti na žlici pri- s * rasle. * Rešene uganke iz 3. številke, šaljiva in resna vprašanja: 1. Napiši „rdeče“. 2. Ker jo je z usti. 3. Mokrih. 4. Sončna ura. 5. Materinega. — Besedna, uganka: past, pest, post, pust. — Še ena: Senca.