239 številka. Trst, v sredo dne 21. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja entrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a : za vse leto 24 K. ta poi leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino e plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se unravni*tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trato se prodajajo posamične Številke po 6 stot 3 nvČ.); izven Trata pa po 8 at. Telefon številka 870. n Edinost glasilo političnega dmstva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moć l Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -;e ne vračajo'. Naročnino, retlamucije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna : ulica Torre Binnca 12. Novi državni taji papeža Pija I in avstrii sko-nemšKi ilasovi Imenovanje mladega 38 letnega tnonsi-gnora Merrv del Val državnim tajnikom v Vatikanu je vzbudilo veliko presenečenje v znanih »vsemožnih« avstrijsko-nemških krogih. U jarce za udarcem pada po njih namiš ljeni veličini; in ker ne morejo hraniti svojih nevspehov z močjo svoje politiške in fizične veljave, zato skušajo važnost dogodkov, ki navstajajo proti njihovi volji, potajevati in prikrivati s svojim: zvitimi in hinavskimi frazam-. Cujmo n. pr. njihovo glasilo, dunajsko »Neue Freie Presse«. Ta list, ki je še v nedavno minol:h časih imel odločilno besedo v vseh javnih vprašanjih naš? monarhije, piše na uvodnem me=tu tak>-le o imenovanju novega državnega tnjnika v Vat kanu : »Prvi važni Čin sedaj vladajočega papeža Pija X. je izvršen; papež je naznanil, da hoče imenovati monsignora Merrv del Val za svojega državnega tajnika. S tem je torej tudi pokazal, po katerih pct'h da hoče hoditi. Iz njegove prve enciklike »E mune-r;s« se tega ni meglo spoznati, kajti v njej n b lo nikjer ni kake politične izjave, iz-vzemši malih besed, »da hoče varovati po-p?lno neodvisnost sv. Stolice od vsacega ptu-je^a vpliva«. Spit šno se je t >rej sodilo, da bi mrgrl Pij X. nastopiti druga pota, nego jih je hodil njegov prednik. Aii, imenovanje novega državnega tajn ka je prineslo v tem veliko presenečenje — vsaj tako se m ira so diti v prvem trenotku.« Dalje piše dunajski list: »Novi državni tajnik ni Italijan, ampak je S;>ao€c; in ker mu je »e le .*>8 let, je razmerno še jako mlad za tiko visoko službo. Tudi vzbuja presene-čen'e ©kolnrsf, da je v tem preskočil stare kardinale, oba Vanutellija, Agliardja, Satol-lija, kateri vsi so bili na važnih nuacijatu-r*b, kakor so Dunaj, Pariz in \Vashingtoo. dega nem^atea novega državnega tajnika, ne vemo, omSj bo hodil po poteh svojega predn ka,jnXvi stori konec načinu Rampol-love vlade^o^T oda znamenja so tukaj, ki kažejo, da novi državni tajnik ne sodi v tako ulog o, kako r s n o seje mislil o, „d a bo igral novi papež. Znamenje je tukaj, dasta odločna nasprotnika Rampo 1-1 o v a, V a n u t e 11 i in A g 1 i a r d i, padla in da je prišel na njiju mesto Merrv del Val. o katerem sezna, da ga niso hoteli pred dvema mesecema za nuncija na Dunaju.« Dalje piše »Neue Freie Presse« : »Ne smemo se torej varati z mislijo, da se spremeni princip ali načelo papeževe politike, ampak spremeniti se more le način, kako bodo vodili v Vatikanu novo politiko. Rim-polla je določeval sovražno nastopanje Vatikana proti trozvezi ter agitatorično in dema-gogično tendenco politike rimske kurije. Sadove te politike smo videli v Avstriji in na Francozkem. Pa tudi v drugih dfželah. Sedaj ni Rampolia državni tajnik, ampak Meriv del Val, kateri je videl v konkiavu, kakor tajnik na papeževi volit vi, po katerih poteh ne sme hoditi, ako heče prihranili cerkvi hudih udarcev.« Slednjič piše »Neue Freie Presse« o papežu Piju X., kako je bil isti v Benetkah nasproten demaeogiČnim ag tacijain krščanskih socijalistov, in, kako je zabranil svoji duhoveč ni vsako agitatorično delovanje. Ako bo nadaljeval to svojo pot tudi kakor rimski papež, potem da zavlada mir po vesoljnem svetu. Tako naj bi bilo delovanje novega državnega tajnika! Več da se tudi ne more zahtevati. Pij da se ne more odpovedati posvetni oblasti sv. Staliee: on na preneha biti »jetnik v Vatikanu« ; on se ne pomiri z »b žjeropnim« Kv r.nalom. T j vse bo on držal, da-*i se čuti dobrega Italijana in je nasproten vsakemu fanatizmu. Rimpollova energičnega monsignora Merrv del Val držav-j nim tajnikom poparilo dunajske kroge! Boli jih, da ni postal državnim tajnikom kak star slaboten kardinal ali pa sploh kak mehkužen Italijan, s katerim bi mogli pometati po svojem starem nemškem načinu. Posebno pa jih 1 ?li, da imajo pred seboj gojenca in učenca svojega na hujega nasprotnika, vestnega in nepodkupljivega Rampolle. Preprečili so z znanim vetom njegovo izvolitev za rimskega papeža, a še le zdaj prihajajo k spoznaDju, da jim papež Rampolia ne bi bil mcgel biti nevaren v toliki meri, kakor jim je nevaren — kardinal Rampolia. V Rimu vedo, da moč Nemcev in Madjarov v avstrijski monarhiji ni tolika, da bi hoteli radi nje izzivati odpor Slovanov, kateri imajo tudi v isti avstrijski monarhiji moč in bodočnost na svoji strani. Grof Golucho\v*iki je izišel na piano, da bi zmagoval in rušil, a vrača se iz kampanje — premagan in porušen. Tudi nekdanja državna tajnika »onsalvi in politika pa da je bila politika boja in zato Antonelli, prvi za časa Pija VII. in dru^i ni Rampolia postal naslednik Leo^u XIII., za ča?a Pija IX., sta imela malo preko 40 ampak kardinal Sarto. A tako da se more ler, ko sta bila poklicana nato vis *ko mesto; tU(li o novem državnem tajniku, da se ah za to sta imela za seboj že dober diplc- imel bojevati s hudimi zaprekami, ker ni matičen g'as. Vsega tega pa nima Merrv Italijan in ker je usiljenec. Zato mu daje del Val. On je nepoznan in njegovo imenovanje vzbuja presenečenje ravne tako kakor vol t»v becečanskega patrijarha Sarto za rimskega papeža. Znano je, da so v zadnjih stoletjih državni tajniki dajali odločilni pomen vnanji politik sv. St niče. Tako Cansalvi, dunajski list v zaključku dobrohoten nasvet, da premaga vse zapreke in svoj sicer gotovi poraz le s tem, ako se bo povsod ogibal s m č r 1 svojega prednika Rampolle. Tako piše torej glavno glasilo avBtrijsko- Lambroschini, Antone'li in posebno ^>a Ram- nemških diplomatov. Iz vse te pisave je jasno Sedaj pa, ko v dimo pred seboj mla- razvidno, kako je imenovanje mladega ln >11* 35 PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Poslovenil K. Z. II. Nepoznana trpljenja. »S tcžilnimi pogledi, katerih ne morem »Krasna postane«, je rekel duhovnik. »Povsem taka je, kakor njen oče«, odgovorila markiza, strastno poljubivši hčerko, kakor bi imela poravnati kako krivdo, ali Francoski spisal : H o n o r e de Balzac, kakor bi hotela zatreti pekočo vest. »Kako si gorka, mama.« »Idi, zapusti naju, angelj moj«, je odvrnila markiza. Otrok je odšel brez obžalovanja, ne po- prenašaii, zre va me. Včas h se tresem, ka- gledavši mater, skoraj srečen, da je zapustil *or da nahajam v njej sodišče, ki me obsoja žalosten obraz, in že umevajoč, da so mu brez zasl sanja. Dal B g, da se nikdar ne Ču stva, ki so se izražala na njem, nenaklo- porodi sovražtvo med nama. Veliki Bjg. odpri mi raje grob ter me pusu umreti v Saint L.angu ! Iti hočem v svet, kjer najdem svojo drugo dušo, kjer bom povsem mati 1 Ob, odpustite mi Gospod, jaz sem blazna. Te besede »o me duaile, sedaj sem jih izustila. Ah, tudi Vi ihtite, ne boste me zaničevali. Helena, Helena ! pridi, tčerka moja !«, je vskliknila nekam obupno, začuvši svojega otroka, vrača-jočega se a sprehoda. Dekliea je pr:šla smeječa se in kričeča. Prinesla je metulja, ki ga je bila ujela; ko pa je ugledala svojo mater v solzah je ob moikmla, sela poleg nje ter se dala poljubiti na foln. , __ _ ___________________— njena. Smehljaj je namen, jezik in izraz materinstva. Markiza se ni mogla smehljati. Ozrša se v duhovnika je zardela. Upala je, da se kaže mater, toda niti ona, niti hčerka nisti mogli lagati. V resnici imajo poljubi prave žene v sebi rajski med, ki poklada v to ljubkovanje takorekoč dušo, nežnega ognja, ki preši nja srce. Poj u bi brez te divne prisrčnosti so britki in hladni. Duhovnik je bil opazil ti razloček ; lahko je ločil prepad, ki se oipira mej telesnim in duševnim materinstvom. Tudi je rekel, ozrši se v ženo pozve-dovalnim pogledom: »Prav imate, milostiva, bolje bi Vam bilo, da ste mrtvi.« »Ali, Vi ume vate moje trpljenje, jas vi- Politični pregled. V Trsta, 21. oktobra IS03. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski je imel včeraj zopet sejo v znamenju obstrukeije. Včeraj je temperatura še poskočila za nekoliko stopinj. Prišlo je do takih burnih prizorov, da niso dospeli niti do nadaljevanja s čitanjem one glasovite monstre-interpelacije. Včeraj so se kregtli radi popravkov k zapisniku prejšnje seje, kregali do — zaključka ! Gibanje na Hrvatskem. V hrvatskih listih se sedaj prav živahno komentira odlok centralnega odbora stranke prava, v katerem odreda »čistim« vstop v stranko. »Hrv. Pravo« je razsrjeno in napada realiste, češ, da so oni provzr. čili to. Hrvatski stranki prava cČita, da je opustila »čisto hrvatsko« misel ! Posebno se srdi zaradi tega, ker stranka pravi v resoluciji, da hoče bratske sloge s Srbi in s Slovenci. Proti nam Slovencem s.cer »Hrv. Pravo« nima nič! Ali o Slovanih ne marajo niti slišati ti čisti ! Slovanstvo je po njihovem škodljivo za Hrvate in zato treba opustiti take »utopije«. »Obzor« vstraja pri tem, da bi vspre-jetje »čistih« le oviralo delo! Najodločneje pa piše »Novi list«, ki pravi, daje hrvatska stranka prava grešila, da se je sploh spuščala v dogovore in hodila »čistim« na lim. S tem da je le trošila dragoceni čas, in da je v času, ko bi moralo vse biti proti Franku, molčala »zaradi ljube Bloge«. Hrvatje da so takointako veliko izgubili pri Slovanih zaradi >5istih« ! Ako bi se vse opozicijonalne —■——^» dim to«, je odvrnila, »ker ste kakor krščanski duhovnik uganili in odobravate moje nesrečne sklepe. Da, hotela sem se usmrtiti, a nedostajalo mi je potrebne srčnosti, da bi izvršila svoj naklep. Moje telo je bilo bojazljivo, ko mi je bila duša krepka ; a ko se mi roka ni več tresla, mi je omahovala duša ! Teh tajnih bojev in sprememb ne umejem. Brezivomno sam jako pomilovanja vredna ženska, brez samostojnosti v svojem hotenju, iročna le za ljubezen. Zaničujem se ! Zvečer, ko so moji ljudje že spali, sem zahajala po-gumoo k vodni gladini ; prihajala Bem na obrežje in moja slabotna narava se je bala uničenja. Izpovedujem Vam svojo slabost. Ko sem bila spet v postelji, me je bilo same sebe sram; postajala Bem ?nova pogumna. V jednem teh trenotkov sem pila laudanum ; a trpela sem in nisem umrla. Upala sem, da sem spila vse, kar je bilo v steklenici, toda pustila sem v njej več, nego polovico«. »Zgubljeni ste, milostiva«, je rekel župnik resno in s suznim glasom. Povrnite se v svet znova ter ga boste varali ; iskali boBte v njem in najdete to, kar smatrate v zadoščenje svojim trpljenjem. In putem v sprejme te necega dne kasen za Vaša veselja . . .« stranke izjavile protislovanskimi (kar je ravno predpogoj za složno delo s »čistimi«): ostali bi Hrvatje popolnoma izolirani, kar bi bilo, naravno, velike škode za njih. Veseli poj d vi so shodi, katere prirejajo dalje domoljubi po vsej deželi. Vsaki dan prinašajo zagrebški časop:si poročila o novih ljudskih shodih, na katere prihaja po do 5000 ljudi, največ kmetov. — Včerajšnji »Obzor« nam prinaša poročila o teh le shodih : Virje, Sv. Petar na Mrežnici (pri Karlovcu) in Varaždin. To je tako imenovano »drobno delo«, kakor je nazivajo »mladi«, a proti kateremu vstajajo »čiBti« in prav jo, da treba najprej osvoboditi domovino, a potem da pride vse drugo samo ob sebi —--! Kako hočejo oni z nepoučenim narodom osvoboditi domovino ? Karlovaški nezavisni volilci so poslali poslancu dru. I. Ratkovico nezaupnico. Radovedni smo, da li bo tudi ta mož tako značajen in možat, kakor je bil grol' Bom* beles ? ! Kriza na Ogerskem, Zadnje dni do včeraj eo bile vesti iz Budimpešte precej optimistično nadahnjene in govorilo se je že o bližajočej se rešitvi krize. Danes pa je položaj postal zopet jako kritičen in ni ga videti izhoda iz sedanjih parlamentarnih I10-matij na Ogrskem. V Budimpešti se boje da cesar ne odobri vojaškega programa parlamentarne večine in da te vsled tega kriza še mnogo bolj poajstri. Govori se camrfcč,da mnogo čltnov večine prestopi v tem slučaju v opozicijo. Kakšna zmešnjava bi nastala potem, ko bi sedanja opozicija postala kar črez noč večina, si je lahko misliti. Ako se vladar ne more sprijazniti niti z narodnostnimi zahtevami liberalne stranke, kako naj bo pa potem ustregel mnogo večjim zahtevam Ko-šutovcev ? Ako že sedaj ni mogoče sestaviti vlade, ki bi istočasno ugajala vladarju ia parlamentu, še mnogo manj bo vlado mogoče sestaviti potem, ko bodo brezobzirnejši življi v večini. In kaj potem ? Se li morda vladar odloči, da da Madjarom vojsko v roke in s tem tudi možnost, da bi se popolnoma ločili od tostranske državne polovica in morda celo emancipirali od sedanje vladarske hiše ali pa — druzega izhoda ni — da pride do absolutizma ? Vsakakor so stvari na Ogrskem sedaj tako napete, da bo težko izogniti se odločnemu in usodepoloemu koraku. Kritičnost položaja pa povečuje še bolj fakt, da so se v sedanj h veleresnih časih začele na Ogrskem gibati tudi druge nema-djarske narodnosti. Ogrska korespondenčna pisarna prinaša namreč iz Sibinja sledečo »Jaz«, jo zavpila, »jaz da se udam vsa-čemu malopridnežu, ki bi me spravil ob zadnji, najdražji zaklad mojega srca ?! Jaz da si dam uničiti življenje radi jednega trenotja dvomljive sreče?! Ne, čist plamen bo razjedal mojo dušo. Gospod, vsi ljudje i mejo naslajanje svojega spola; a naslajanja srca, ki ustreza vssm poželjenjem naše narave, katere melodična skladnost se giblje le pod pritiskom čmtev, se ne nahaja dvakrat v našem življenju. Moja bodočnost je strašna, jaz vem to ; ženska brez ljubezni, in lepota brez veselja, niste nič. In, ali ne bi svet preklinjal moje sreče, če bi se mi nasmehnila še enkrat? Dolžna sem biti poštena mati Bvoji hčerki. Ah, ujela sem se v železno zanj ko, iz katere se ne morem osvoboditi brez sramote. Brezplačno izpolnjevanje družinskih dolžnostij me bo dolgočasilo, preklinjala bom življenje, toda vsaj moja hčerka naj vidi mater v lepi luči. Dati jej ho$em zaklade čednosti, da jej nadomestim zaklade ljubezni, katerih sem jo »>ila oropala. Nočem živeti v ti, da bi oku-sila naslado, ki jo pripravlja materam sreča njihovih otrok. (Pride še.) brzojavno vest: »V nekej konferenci odličnih Romunov inja vilo se je, da je prišel ugodni trenotek, ko bo mogla rumunska na rodnost stopiti v boj za uresničenje svojih pravic. Posl. A vreliju Vladu se je naložilo, naj v parlamentu v imenu romunske narodne stranke protestira proti narodnostnim zahtevam Madjarov. Položaj, v katerem se sedaj nahajajo Madjari, res ni vreden zavidanja: na eni strani je proti njim Dunaj, na drugi strani pa pr haiajo < grške nemadjarske narodnosti se svojimi upravičenimi narodnimi zahtevami. Pa saj ne more biti drugače, ker naravno je, da šovinistični narodi morajo prej ali slej priti v take zadrege. Tržaške vesti. Nad-kof dr. Josip Stadler je dospel v Trst s noči ob 5. uri in pol popoludne. — Na kolodvoru ga je pričakoval tržaški škof dr. N*»gl. Odlični gost Be je nastanil v škofijski palači. t Profesor Jakob Žaidaršič. V Sara- jevem je umrl te dn: starosta tamšojih Slovencev, gosp. gimnazijalni profesor Jakob Ža darsič. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, Bredisčina točka sccijalnemu življenju SI'»vencev v Sarajevu in je bil delaven tudi na literarnem polju. Blag mu spomin ! Ministerski predsednik dr. Korber je dospel v naše mesto sinoči z brzovlakom, ki prihaja navadno v Trst ob 9. uri 25 m. Goep. mnisterskega predsednika spremljata ministerijalna svetova ca dr. Sieghart in Regner pl. Blevleben. Ofic jelnega vsprejema ni bilo nikacega. Poklonit so se prišli : ekscelenca grof G>>ess, redarstveni ravnatelj dvorai svetnik Busich, voditelj prezidijalne pisarne, okrajni komisar Fabiani, podeeta dr. Sandrinelli, predsednik L . vda Becber Jin ravnatelj južne železnice N*s-4er. Grof Goess je pozdravil svojega — priljubljenega šefa na peronu in ga potem sprovel v čakalnico, kjer so bili njegovi eksceUnc; predstavljeni drugi gospodje. Sinoči je vlak imel 35 minut zamude. Izvefetni ljudje, ki najraje slabo misli io, so hitro začeli ugibati, da-li je s to zamudo simbolizirano staro pravilo, da je Av-str a redno v zamud: z idejami. Pridod-jemo pa hitro, da so dotičniki izrecno pavdar-jali, da ti velja le za — dobre ideje. Pred kolodvorom se je bilo nabralo par sto ljudij ; ta množica se je sestavljala deloma iz državnih uradnikov, deloma drugih radovednežev — mej temi slednjimi pa je bilo največ takih mož, ki še nimajo brk pod nosom —, da bi videli njega, ki je kakor skala trdno uverjen o samem sebi, da je ravno on tisti providenc jelni državnik, ka-koršnega treba Avstriji v sedanjih resnih čaeib. Pričakovali smo za gotovo, da so iz-vestni krogi vendar nekoliko poskrbeli vsaj za malo — spontanno ovacijo. Motili smo se to pot. Ko je g. ministerBki predsednik, z g. namestnikom grofim Goessom ob strani, in 'drugimi stebri vladnega zistema v Primorju za hrbtom, stopil iz kolodvorskega poslopja, bo se res vse oči odprle na široko, da bi čim bolje vsprejele njega, katerega smo pričakovali in ki je danes mil gost med zi-dovji naš-ga mesta — sicer pa je vladala grobna t š na, ki se je trdovratno vzdrževala, ko sta g. namestnik in njegov visoki gost stopala v ekipažo, i a ni odjenjala tudi tedaj, ko je kočija odrdrala proti hotelu »de la Ville« po trdem a gladkem tlaku tržaškem, kakor ga znajo prirejati le naši vrli okoličani. Priznavamo, da smo bili kolikor toliko razočarani po takem — tihem vsprejemu. No, morda prinese današnji dan toliko več, kolikor je premalo dal sinočnji večer. Prilike je bilo in bo dovolj za to. Slikovite — pene. Gospodje, ki ob posebnih prilikah pošiljajo svoje slike v ofi-cijozno »Triester Zeiiung«, ali v nje zjutra-nje icdanje pod naslovom »Triester Tagblatt«, so tudi to pot, ko slikajo pomen prihoda dra. Kftrberja v Trst, temeljito pomočili v znane oficijozne barve, ki naj razveseljujejo vaako oko. Temeljito se motijo vsi oni, ki menijo, da •o gospodje, ki so povabili dta. Korberja na alavnost spuščanja v morje nove Llovdove ladne, pona*ajoče so z imenom našega mi-nisterskega predsednika, izvršili le čin uljud-noati. O ne! G>>»podje, ki v »Triester Tag-blattu« razkladajo svoje nazore, 00 uverjeni v dno svojih viaokodostojannvenih duš, daje temu obisku pripisovati »neizmerno globok, j Spušeenje T morje ll0yd0Tega par-simptomatičen pomen. € j nika »Koerber«. Danes zjutraj so v Lloy- Gospodje pa so vsikdar temeljiti; oni ne ' arsenalu spustili v morje novi veliki trde samo, ampak podkrepljajo tudi svoje Lk>ydov parnik na dva vijaka »Koerberc. O trditve z dokazi in dejstvi ! Ko je — pra- tej priliki došlo je v naše mesto mnogo viso-vijo to pot — bil dr. Korber pozvan, da *h oseb in med njimi ministerski predsednik vzame v svoje roke krmilo, da izvede dr- dr. Koerber, po katerem ima novi parnik žavno ladijo izmed skalovja »našega znanega *™je V Lloydovem arsenalu in okoli položaja« - ali ni krasno zasukan ta sta- ^ega lbral» 89 j« velika množica gledalcev, vek?! — je hitro z dalekosežno akcijo po <*a prisostvuje krasnemu prizoru, ki nikoli ne kazal na pot, po katerem »edinemc je možno 8VOJe "nimivo8ti- dospeti iz visoko vspenjajočega se valovja Ministerski predsednik dr. Koerber od narodnega spora v mirneje vodovje, ki more P«1^1 86 Je ob 9- uri m 5etrt zJutraJ ,z h°' dovesti državo do vspešne bodočnosti. Pot, tela Proti »ojdovem arsenalu. na katero je pokazal dr. Korber, je - pra-« °b vhodl1 v ar8enal vsPre3el S** lloy vijo gospodje v »Triester Tagblattuc - p o t predsednik z drog mi odličnjaki vred. Na pozitivnega delovanja na gospodarskem polju. Ali gospodje dragi: kar nam govorite tu, to je že znano vsem in ni nikakor tako . , . ,. „ . . 1 - , želnega sodišča dr. vit. Kindmger, skot dr. v čast m slavo moža, katerega slavite! Ves 0 , . , . . , Nael, predsednik pomorske oblasti pl. iner, oni svet, ki ni dolžan Blaviti dra. Kor- 7 ,. .. ™ r, 1 .1. • c t korni poveljnik F. Z. M. pl. Albori, F. M. L. krasni tribini v arsenalu prisostvovali so spuščanju poleg min. preds. dr. Koerberja tudi trgovinski minister baron Call, namestnik grof G( ess se soprogo, predsednik višjega de * berja, vidi dokaz o njegovi državniški nezadostnosti — ne, nočemo govoriti o tem na . , , - .® , • j Blevleben, Delles, dvorni svetnik tem mestu, ser je slučaj tako nanesel, da Pollini, ministerski svetniki dr. S*eghardt, Sch\varz, , . . , , redarstveni ravnatelj Busich, župan dr. San ravno sedaj govorimo o stvari na uvodnem . , drinelli se soprogo, generalmajor pl. iJeck, vsi člani konzularnega kora ter člana gospodske mestu. Neko drugo — peno, ki jo slikajo go . . ,. , j rr- u - u * zbornice pl. Schoeller in pl. Krupp. — V spodje v proslavo dra. Korberja, hočemo r r ..... . . l /s i_ •• posebnem ograjenem prostoru pa je bilo zbrano razgnati z grešno roko. Ce za koga, pravijo, ^ 6 J r r ' velja rek, da na Badovih Be spoznava delo- mno£° 8°''P0 . „ .. J rr- . - m Kmalu po dr. Koerberjevem prihodu na- vanje moza, velja za dra. Korberja. lemu r f / . . . , . j . . ... - , . znanil je vodia arsenala pl. Kodolitsch, da dok&z je — gradnja druge zelezmske črte: j j r j ^ .. , je ladija pripravljena za spušcenje v morje. Tu pa je vendar malce preenergična roka, J , , , . , . , . , . ——, m , .7 » - - Llovdov predsednik JBecher imel je na ki vihti — kadilnico. Kje je bilo se mini- ... . , . , . „ , . , ., v , ... to na mimsterskega predsednika kratek na- strovanje Koiberjevo, fco je bilo to zeleznisko , ' * . , . ... ... , , . c , . , govor, ko se le dr. Koerber na tem zahvalil vprašanje ze na dnevnem redu! Sedanja ek- , . , . . . . . . ...... j . j .. pričele so delovati hidraulične brizgalke m Bcelenca je bil se skromen podrejen uradnik, r, . . 0 . ... , . škripci im črez nekoliko trenutkov zdrknil je feo so se vodile v našem parlamentu razprave r v velikem slogu o tem železniškem vpraša- Parni v morje. . t j rr- . - - t 1 2 ! Ministerski predsednik dr. Koerber ogle- nju. Ime dra. Korberja je bilo se nepoznano r . . t . . . j . .______, . dal si je na to velikanski žerjav (dvigalnik) izven pisarne, kjer je sedanji ministerski J . ,., . , . , , llovdovega arsenala, ki je po velikosti drugi predsednik čepel za svojo pisalno mizo, ko J ® . r> • __ . i_ - na VBem evropejskem kontinentu. — Žerjav eo ze vescaki in strokovnjaki priznano prvega .. . . reda delovali na rešsnju vprašanja druge že- Je ne^o ladijo na parj in jo prene lezaiške zveze s Trstom in svota duševnih 8e^ . . ji Ko si je dr. Koerber ogledal še dvo- sil, ki je delovala na tem, ostaja se vedno J 0 neizmerna, tudi če subtrahiramo od nje vse rano' kJer BO ^t^eni modeli lloydov:h delovanje dra. Korberja. Mož je le otrok Paniko v, odpeljal se je v poslopje, kjer je _ Tx . j ji- sedaj provizorično nastanjeno namestništvo. sreče. l>aao mu je, da ravno v dobo njego- ' r . . . j . Od tu se je podal na ogledovanje gradnje vega ministrovanja pada uresničevanje tega, . T .. 11 T-l nove namestniš^e palače in slednjič, ob 1. čemur so drugi ustvarili podlago. Dano mu r _ . . -1 i_ .. uri popoludne na parnik »Dalmatia«, ki je je, da stavlja zaključno piko na konceptu, ki r r 1 ur j j . xt i_ . j• napravil mal izlet po tržaškem zalivu. Med so ga zasnovah drugi, ^e oporekamo: tudi 1 r j , , . , . . .• Al* izletom vršil se je na parnicu zajuterK. to je važno dtlo, ki zahteva spretnosti. Ali j r oporekati moramo, ako se hoče sedanji vladi Tržaške občinske volitve pred dr- pripisovati zaslugo na gradnji druge železni ž&vilim sodiščem. Včeraj je pred državnim ške zveze s Trstom. Hvala, ki ni v soglasju sod.sčem na Dunaju zapričeia razprava o z dejstvi, je — neslana. rekurzih proti veljavnosti zadnjih občinskih Dalje slikajo gospodje v blestečih bar- | volitev v Trstu. Včeraj sta prišla na vrsto v ah ves blagor, ki ga bodo donašale Trstu rekurz slovenske stranke, uložen po odvet- nove priataniščne naprave. To bi se čitalo prijetno in odobravanjem, ako se ne bi opažalo namena. To ozlovolja. Tudi prizadevanja, da se dajo Dašemu trgovinskemu emporiju vsi pogoji za raze vit in konkurenčno borbo z drugimi svetovnimi pristanišči, datirajo iz časov, ko dr. Korberja ni bilo, in se bodo nadaljevala tudi če mož jutri izgine s pozo-rišča. Če pa njegova vlada skrbi, da ne preneha kontinuiteta v tem prizadevanju, hvala jej sicer na tem, ali v resnici vrši le svojo dolžnost. Nikakor pa naj nam gospodje ne prihajajo z zatrjevanjem, da je nadaljevanje dr. Korberja na tem, ker so v našem Trstu začeli že diugi in že davno, edin: pot, ki iz vede Avstrijo iz visoko butajočega valovja narodnega Bpora. To je hvala, ki Be nemilo dotika rcsnice. Će bi bilo res, da je s par ladijami, z eno železniško zvezo in tržaškimi pristaniščnimi napravami možno rešiti Avstrijo iz močvirja narodnih sporov, potem bi si morali misliti, da so bili Bami — tepci vsi tisti predniki dra. Korberja, k: so se mučili in ki so tudi ponesrečili na narodnostnem vprašanju v Avstriji. Nikomur naj se ne kiati hvala in priznanje, kjer je zasiuga. Ali pretiravanje je neslano. Neslano pretiravanje je u. pr., ako nam gospodje govore, da bodo »esebna opaže vanja« g. Korberja današnjega dne dona-šala nedogledne ugodne posledice za naš Trst. Proiimo vas, kaj more v takeas raz-sežnem in kompliciranem kompleksu, kakor je obsežen v komercijelnem položaju našega Trsta, »wahrnebmati« tudi najbistreje oko v teku enega dne, čegar veliki del je — vrhu vsega - niku dr. Rybaru, in rekurz dr. Mihaela De-pangherja. Kakor je znano, mestni svet tržaški ni hotel 8VojeSasno razpravljati o slovenskih rekurzih, ker so bili sestavljeni v jeziku, ki da ni razpravni jezik tržaškega mestnega sveta. V dr. RvbfCrivem rekurzu na državno sodišče se povdarja, da je slovensč na v Trstu deželni jezik in da mora mestni svet kakor javna korporacija vsprejemati in reševati tudi slovenske spise. Na ta rekurz je tržaška občina po županu dr. Sandrinelliju podala odgovor, v katerem ponavlja svoje stališče, da je razpravni jezik mestnega sveta italijanski in da občina kakor avtonomna oblast ni dolžna vsprejemati in reševati drugojeziČnih dopisov. Na včerajšnji razpravi pred državnim sodiščem je rekurz slo* enskih volilcev zastopal odvetnik dr. Lenoch, tržaško občino pa odvetnik dr. Butfulini. Senatu je predsedoval predsednik državnega sodišča dr. Unger, poročevalec je bil vit. A u 11. Dr. Leaoch je povdarjal, da v rekurzu Slovencev gre za stvar javnega interesa in ne za vprašanje, ki bi spadalo pod suvere-niteto tržaškega mestnega sveta. Isti ima samo to pravico, da si sme določiti svoj razpravni jezik in v tem jeziku tudi izdajati svoje sklepe, ne ime pa odklanjati slovenskih spisov, ker je veliko število tržaških občinarjev slovenske narodnos.i, kar izhaja tndi iz dejstva, da Be nahaja v tržaški okolici deset občinskih slovenskih ljudskih šol. soarejami ? ! Mestni svet je torej se svojo odklonitvijo izpolnjen s slavnostmi, dineji in slovenskih rekurzov kršil § 19. državnih osnovnih zakonov. Odvetnik dr. Buffulini je ponavljal argumente tržaške občine, da je razpravi*i jezik tržaškega mestnega sveta italijanski in da isti ni dolžan reševati neitalijanskih spisov. Gosdodje v »Triester Tagblattu« so pomočili čopič v ži^e lepe barve, in nam naslikali zopet oko faeeinujočo ali ko, ali kar ao naslikali so vendarle — le pene! Dr. Lenocli je predgovorniku odgovarjal, da italijanski jezik ni obligatoren v občinskem svetu italijanskem in da bi — v slučaju spremembe njegove sestave — postal lahko kak drugi jezik njegov raspravni jezik, kar se je že enkrat dogodilo. Tu se gre — je zaključil govornik — za pravico, zagotovljeno v državnih osnovnih zakonih in katera se vsled tega ne more rušiti po sklepih kake avtonomne korporacije, ki je pa poleg tega v pričujočem slučaju izvrševal funkcijo, spadajočo v preneseni delokrog. — Na to se je razprava o tem rekurzu zaključila in senat je sklenil, da se razsodba izreče jutri v četrtek. Po tem zapričeia se je razprava o re-j kurzu dr. Depangherja in je senat tudi v j tem slučaju sklenil, da se razsodba izreče j v četrtek. Ali ni tudi to narodno orožje?! K ! notici, katero smo pod tem naslovom priob-! čili v včerajšnji številki našega lista, dodati nam je še to, da se oni, ki je napadel in z bodalcem težko ranil vratarja Penso, imenuje Marino de Jiiagi in je pr Btojen v republiko S. Marino, ki ee nahaja v sredini Italije. De Biagi jo je baje že pop hal iz našega mesta in ga oblasti do eedaj niso še dobile v roke. Vinska letina. V spodnji Istri je ter-gatev popolnoma dovršena in je zaključeno tudi razprodajanje grozdja. Splošno se t^odi, da so v rovinjskem okraju pridelali za eno tretjino manje vina, n*go lani. Zato je pa tudi novo vino mnogo bolje od lanjskega. Splošno je imel letos oni glasoviti roverski teran 18°/0 sladkorja, moškat pa še cel<5 22°/0. dočim je imelo še cel<5 mešano grozdje 17-5°/0 sladkorja. Iz tega se vidi, da bo letošnja kapljica izborna. Našim vinskim kupcem je torej letos priporočati, da se za istrski teran obrnejo v okolico Kanfanara, Sv. Vinčenta, Juršičev in sploh na Koverijo (železniške postaje Kanfinar, Sv. Vinčent in Čabrunci [ZabranidJ). Tam vdobč blaga prve vrsti in tako, da jim bodo pivci vedno ukali. Ker ni še bilo nič vina prodanega, ni cena vinu še nikjer ustanovljena. Tudi v koperskem okraju je smatrati trgatev dovršeno. Ta teden Be je prodajalo zadnje grozdje, kateremu je bila cena od 17 do 20 kron za hektoliter za ref šk, in 15 do 17 kron za mešano grozdje. Po ceni bs že zna, da je bil° grozdje izborno. Novo vino že razvažajo na vso strani. Samomor. Na mestnem pokopališču ae je včeraj popoludne zastrupila 22 letna Mar-gerita Cicutta iz ulice Acquedotto št. 89., ki je bila v službi v Bullovi trgovini manu fakturnega blaga v ulici Giulia št. 14. Nesrečni c» so prepeljali v mestno bolnišnico, a bilo je prepozno, ker je kmalu na to izdi linila. Povod samomora ni znan. Izpred našili sodišč. Kadi ž a ij e n j a veličanstva in redarjev. V noči med 27. in 28. septembrom t. 1. hotel je Štefan Miklavec odvesti v zapvor 48-letnega težaka Mihaela KocijanČ Ča iz Trsta, kateri je na ulici razgrajal. Kocijančič pa, ki je bil nekoliko pijan, začel je redarja psovati z najgršimi psovkami in je tudi ponovno laz-žalil veličanstvo. Redarju Miklavcu prišel je na to na pomoč še redar Staocer in oba skupaj odvedla sta razgrajača v zapor. Včeraj se je radi tega pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila proti Kocijančiču kazenska razprava o zaprtih durih. Obtoženec Be je opravičeval, da je bil one noči popolnoma pijan, a na podlagi izvajanj prič spoznal je sodni dvor, da je bila Kocijančičeva pijanest le delna ter da je isti odgovoren za svoj čin, vsled česar ga je obsodil na 8-mesečno ječo, poojstreno z jednim postom na naese^. Nezvest uslužbenec. Trgovinski uradnik, 31-letni Josip R. iz Trsta je dne 20. m. m. falsificiral podp s svojega gospodarja M. Šaloma in je s pomočjo t*ga feri-vega podpisa iokasiral račun 360 kron pri gospej vd. Lampe. Na včerajšnjej razpravi pred tukajšnjim deželnim sodiščem je R. priznal svojo krivdo in ko so bile zaslišane še priče, obsodil ga je Bodni dvor na 4 mesečno ječo, poojstreno z jednim postom na mesec. Sodni dvor je bil sestavljen tako-le : Predsednik svet. Petronio, sodniki : svet. Co-drig, Cazzafura in Rismondo. Državno prav-dništvo zastopal je dr. Pangrazi. Odbor »Sloranske Čitalnice« v Trsta za društveno leto 1903—1904 sestavil se je na sledeči način predsednik Dr. Od »kar Rvbilr, podpredsednik Dr. Josip Abram, tajnik : Dr. Šč tomir Dolenc, blagajnik-: Ivan Kriavs, knjižničar: Viktor Klinar, gospadar Martin PorenU, odborniki : Dr. Fran Brncić, Dr. Edvard Slavik, Fran Toro« ; odborniki namestniki : Dr. Ivan Merhar, Dragotin Podreka, Ante Šutej; pregledovalci računov: Hajko Perušek, Nicefor Stepančič. Isti cd bor je sklenil prirediti v svojih prostorih v sredi listopada t. L društveni večer z vojaško godbo in pričeti s plesnimi vajami proti koncu novembra t. 1. ; natančneji bodo g. društveniki obveščeni s posebnimi vabili. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel svojo sejo v petek zvečer ob 8. uri in pol. Gg. odborniki in njih namestniki so napn šeni, da gotovo pr d-jo v to sejo. Za vinsko pokušnjo pri sv. Ivana so darovali nadal'e: G. Aut. Šorii 1 buteljko »hruško-ca«, 1 but. »mačkovca« ; g.a Lukša Pro*k 4 butelike »penečega«, g.a Marija Dt-k'eva 2 bu'eljki moškata »S^gesta«« in mn go fi >ih eladčic, g.a Albina Lappi 4 buteljke r f »ska, g.a L »jzika Štoka 4 buteljke »pr< e* karja«, g.a P«vla Vučković 2 bu-te jki to škata »r *a«, g.a dr. Staničeva 5 bu-eljk finega likerja ifi 1 torto, g.ca Milka 6 -'e-lenic starega ref šia, paštet in sladčic, g. Eruest P'gan 4 buteljke »Rizlinga«, g. L<-nČ*-k 9 litrov starega »istrijana«, g.a Far. ž č 4 buteljk« belega, g.a Rozalija Na-be>goj Pr i^k 1 bu eljko sladkega, 1 bu-tf jti.f» penečega »prosekarja«, g. Vatovec 4 -teklenice donoi-če^a črnega, 4 buteljke rtf ška, g.a Klemene.Čeva 3 buteljke belega. Ako kedo darovalcev ne bi bil objavljen, po pomoti seveda, naprošen je uljudno, naj n»m javi to. Najpresrrtoe ši hvala vsem, ki so toliko žrtvovali in podarili, kar nam je v jamstvo, da tte še lahko zanašam<> na naše dobre rodo jube. ko gre za korist naše narodne pro-9vet*. Bog plačaj! \ rrmenski vestnik. Včeraj toplomer ot 7 ej utra 0.0, ob 2. uri popoludne 16 2 C — TiaK«» na >b 7. uri zjutraj 762.9 l> ue* pbmn 9.30 predp. in ob 9.54 i«.,- rki: ob 3 52 ,.r« Teodor Thonet. Delavsko gibanje na Francozkem. ARMENTIERES 21. (B) Jutri doBpe semkaj posl. Jaures, da priredi veče zborovanje o stvareh štrajka. Trdi se, da bo Jaures vplival v pomirovalnem zmislu. DUNKIRQUE 2U (B) Delavci v pristanišču so izrekli svrjo grajo, ker so nakla- | dalci oglja stopili v štrajk brez privoljenja zadruge. Nakladalci oglja zaprično danes delati na vsaki načio. Izdajatelj Is odg« v o m) urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „Edlnsst". Natlsaila tiskarna kenserdja lista „Edin*s t" v Trst« Gostilna „Memo in Fannf (poprej „SPAZZAPAN") Trst, ulica S- Maurizio št. 4. toči samo I. vrate vina in sicer: črno istrsko ....... po 36 nvč. belo » .......» 40 > dalmatinsko (Š benik« ...» 36 > Pivo I. vrste.......»24 » Kuhinja z mrzlimi in gork:mi jedili vt-.dao pripravljena. Za obilen obisk se priporoča 3fanl Uranič, lastnica. XHKXHKKXKKXXKKKK TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -TRST - ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Kavama ROSSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1032. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. ^ttttKšmitssgfc'tmg *sot Svoji k svojim! jjj 2 ZALOGA 5 X « | pohištva 5 X X dobro poznan6 X tovarne mizarste zadruge y Gorici (Solian) ^ vpisane zadruge s omejenim poroštvom H prej jfJnton Čsmigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) Žš št. 1. hiša Marenzž. X Največja tovarna poiiišlva pnmorste fisžsic. SolidnOBt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-££ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, gga* dernl sestav. Konkurenčne cens ^ Album pohlitav brezpi&56& * t X n n n s M t H Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Fonte della Fabbra št. 2. in podružnica „f\\i citta Di londra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke Moške obleke od tJ.50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i? anovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih eenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega ia barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meatr koli za naročbe po meri, koje ae izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi |v v za 1. novembra služkinja ki zna ISUB dO tudi kuhati, k samostalnemu gospodinjstvu dveh gospodov. Več se poizve v uredništvu „Edinosti". ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati u i kake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Cnstrov&n oeutk breipla&ao in franko. Sprejema zavarovanje človeškega iiv-jenja po najraznovrstnejSih knmhinaci-jth pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in sir rt z zmanj^ujočimi se vplačili. V>ak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVI JA U vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, č-egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj e'" Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. QO- QO i iTj Prodaj alnica obuval Julij a, S&omanelli i C O RS O 8. Tužnim s-cem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena, nepo-zabljiva mati, gospa Frančiška vdova Magajna rojena Perhavc po doigi in mučni bolezni, previđena se svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri zvečer v 53. letu svoje dobe v gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bode v četrtek dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti. Predrago pokojno priporočava v blag spomin in rrolitev. DIVAĆA, dne 20. oktobra 1903. Žalujoča : Viktor in Marija Mag-ajaa. Mesto posebnega obvestila. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3-20, rumena, » po gld. 3.50 Specijaliteta uh u val za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.30 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Naročhe po meri. O oo = CENE M/KE. = o o ■QO i BI Pavel Gastmrirth illrar F. Pertot Trst, ulica Madonnina 3. Zalogi pohičtv«*, p- p o naju^o inejših m< < ! < BB 1 TRST - U!. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolonij ali j. vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Trst uliea della Poste 3, vog-al ul. Torre hianca Prodata srebrne ure od 3 gld. raprej, zlate ure od 8 gl i. naprej. Izbor stfn akjh ur, regolatosjev i. t. d. Popravlja vwako-vr&tne ure po jako zmerni ceni. •••••••••••••••C JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin. kolo- j nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega] in najfinejega. Najfineje testenine jako nizkih cenah ter moke. žita, o vso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Zlatar DRAGOTIN VERJET TRST. (C. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. \> I ) 1 > 8 ) *XXXXX 'i XXXX»XXX«XXXKXXXKXXXXXXXX X X X s X X X ■U9LU od a>iajqo T2z oj§t2|q — aoA-ejap bz "ezequioq po ao^iH "—Z op OS'3 *P|6 po eujjns e69uaoiu po 0B|i| Bmzouiu e^iia/v •uopoT -pil 'ofujfns ofusjAod 'spojio ui 33|zoui bz Joqzt pistre^tpA •£SUX - '' 7? zjsoj - \LSUX OSH3AINA JIHV |-iLUB>]a]qo ]uj|us[|ao}oSz! z euuogj} baon ^ X X X X X Dve hiši na prodaj 7. nekoliko netn j pc* v KI z r»i mesta veo povć upravništvo »EDINOSTI«. Mnogo farja! do 1000 kr:>n na mese~ *amo-re?o častno za* užiti osebe v*a-keira rfiauu. (tuJi kot postran-gki zas už-lcj. Natanć eje pod ..Reell 107" oa Annonce i - Abihe hing des MERCUR. Stuttgart, Bergutr. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - uliea deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošče unoedene od 25 in 33 cm, še3tv-ogaine plošče od 20 in 25 coi po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Sc ne boji ni kake konkurence bod:si glede cene ali kakovosti blaga. I M. U. Dr. Ant. Zahorsky ' ^ priporoča svojo pomoč na porodili, abortih < in vseh žeuskih boleznih, kakor: nerealnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. (prej ulica Carintia ) od 9-11 in do 2-4. .Osrednji šolski Matici.* Te,efon š,v-,384- podpirajte družbo Cirila in jftetoda! ZALOGA USNJA — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — — TRST — Piazza Nuova št. 1. — trst — Velika zalosra vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarni1 nadplatov ter vseh predmetov te stroke. —= Uerodne cene. * * ooocoooooooooooo 1 ! V korist ! ! Humpuleška sukna - - - in lodni - - - I oderno blago za obleke iz čiste Jt Andemo de Franz. V dobroznani goetdni »Andemo de Franz« v ulici Geppa M. 16. ee toči: Karol Kocian 36 •> za na dom.......> f nad 10 litrov......> dalmatinsko I. vrste » 36 » za na dom.......» .*j2 » nad 10 litrov......» 28 » Priporoča Be krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obi-k Na razpolago so vedno Krčma ie odprta vsak Uda ni Josip Furlan, krčmar. Lekarničarja A. Thierry-ja balzam je najboljše dijetetično domače zdravilo proti ^rcbaveim za-\»ram, pt.šinju, t-labobt^m, lezaviei, taptnjauju, ublažuje kašelj ter tigauje, čitti sliiie in človeške potrebe. 12 malih ah Ji velikih bte-kltnic se zabojem vred siaue K 4.— Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Ro~atec ^ .ijrbr Pristno o »nunat. Pri p vanje. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zaslužnim križcem-- Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - lesko Uzorci zastonj in Iranko. 30 malih stanovanj ? I^t™""la' kui,:njo »e takoj odd^ v ulici Industria iu ul. Guardia , " v liSah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani st 20 A, L na -str. od 1—2 in 5—7 pop. Omimaiid lomna za čopiče in ščetke IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona norega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. —-— Se ne boji nikake konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. I „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&č&ni akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja rse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeće izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eekompttge izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale ========== kupone. — - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ......................izgubi---- Vlnkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Smhompt in inkmmttv asate. Bor—is naročilu. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Možem denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. - Promet u Čeki in nakaznicami.