YU ISSN 0040-1978 LETO XLII, ŠT. 22 Ptuj, 15. junija 1989 CENA 3000 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA iz vsebine Ne bodo več dajali! (stran 2) Ustavne spremembe in Ptujčani (stran 3) V deželo mlinov na veter (stran 4) Za manjše posledice toče (stran 5) Velika nagradna križanka (stran 9) Civilna zaščita Vsako leto 20. junija praznujemo dan civilne zaščite Jugoslavije, ki je ena izmed vrednot v naših humanih prizadevanjih za varnost in zaščito človeka ter njegovih materialnih, kul- turnih in drugih dobrin. Ob tem na- šem skupnem prazniku si zastavimo vprašanje, ali smo v naših vsakodnev- nih delovnih obveznostih na delov- nem mestu in v kraju bivanja storili dovolj za varnost in za zaščito člove- ka ter njegovih materialnih, kulturnih in drugih dobrin in kdo naj bi to sto- ril. Vsakdo izmed nas, ker je to pravi- ca in dolžnost vsakega človeka. Ko govorimo o civilni zaščiti, so posamezniki mnenja, da je civilna za- ščita in skrb za varnost in zaščito člo- veka in njegovih dobrin namenjena le za primer morebitne obrambne vojne, a nimajo prav, kajti civilna zaščita in varnosj človeka je naša obveza tudi v miru. Že beseda civilna zaščita dovolj zgovorno pove, da je njena vsakodne- vna funkcija v miru ali v obrambni vojni v varovanju in zaščiti človeka ter njegovih dobrin, ki jih ustvarja za svoje vsakodnevne in skupne družbe- ne potrebe. Ko bi le mogli dojeti v na- ši zavesti in miselnosti, kako zelo smo vsi odgovorni za varnost in zaščito dragocenih življenj ljudi, za svoje in za vsa druga, kajti življenje človeka je resnično najvišja vrednota. Tokrat ob dnevu civilne zaščite s tesnobo v srcu razmišljam predvsem o tem, kaj se dogaja na naših cestah. Če bi vsakdo imel v svoji zavesti in v srcu dovolj varnostne in samozaščitne kulture, ki jo v civilni zaščiti neguje- mo, razvijamo in uveljavljamo, se marsikaj hudega ne bi dogajalo v na- šem vsakodnevnem življenju. Na na- ših cestah divja ubijalska vojna. To zgovorno potrjujejo številke, saj se je od januarja do aprila v tem letu v naši republiki zgodilo 1.485 prometnih ne- sreč, ki so zahtevale 156 mrtvih in 1.815 poškodovanih, v njih je ugasni- lo življenje 18 in bilo poškodovanih 291 otrok in mladoletnikov. Trdimo, da smo zelo kulturni, humani, na- predni in pametni, pa vendar je v praksi marsikaj drugače. Zaradi tega ugašajo dragocena življenja nedolž- nih ljudi, izbruhnejo požari, nesreče pri delu in še marsikaj, kar povzroča nehuman in brezvesten človek. Raz- mislimo! Zapišimo v svojo zavest, v svoja srca, da smo odgovorni za var- nost in zaščito človeka in njegovih dobrin. Tudi v miru moramo vsakodnevno skrbeti za varnost, za zaščito, za srečo človeka. Mnogi to nalogo opravljajo z ljubeznijo in odgovornostjo. Med njimi so zlasti požrtvovalni člani ga- silskih organizacij, krvodajalci, reše- valci, aktivisti Rdečega križa, delavci milice in mnogi drugi, ki ob vsakem času pomagajo človeku v nesreči. In prav tem naj ob dnevu civilne zaščite veljata naša iskrena zahvala in pri- znanje, kajti z dejanji potrjujejo, da je največja vrednota človeka v tem, da je človek človeku človek. Feliks Bagar Med nastopom mladinskega mešanega pevskega zbora — dirigentka Darja Koter. (foto: M. Ozmec.) pese^^i Minuli četrtek, 8. junija, so ljubitelji lepega, ubranega petja spet prišli na svoj račun. V dvorani Narodnega doma v Ptuju sta se na skup- nem koncertu tokrat predstavila ptujski nonet Obrtnega združenja Ptuj in mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra Ptuj — oba pod vodstvom dirigentke Darje Koter. Vsak zbor je odpel po devet domačih in tujih umetnih pesmi, pri čemer velja izpostaviti pesem Orlanda di Lassa Super flumina babylonis, s katero so mladi pevci nastopili tudi na mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer so osvojili odlično srebrno odličje. —OM Obisk republiških in pokrajinskih sekretarjev za ljudsko obrambo Včetrtek so bili na delovnem obisku v Ptuju republiški in pokra- jinski sekretarji za ljudsko obrambo, ki jih je vodil Ivan Veselinovič. Seznanili so se z ekonomskim in političnim stanjem v občini s posebnim poudarkom na obrambnih in varnostnih pripravah. Obi- skali pa so tudi Tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo, kjer so izmeli zelo zanimiv pogovor z vodstvom te organizacije. Prese- nečeni so bili nad doseženimi uspehi. V tej luči pa so tehtali tudi re- zultate drugih aluminijskih kombinatov v Jugoslaviji. Med obiskom v ptujski občini so bili tudi gostje ptujskega Kme- tijskega kombinata: ogledali so si kleti, ptujske zanimivosti pa so ob- čudovali iz letala. Republiški in pokrajinski sekretarji za ljudsko obrambo so sode- lovali na zveznem tekmovanju mladine v SLO in DS. V času bivanja v Sloveniji pa so imeli vrsto delovnih pogovorov. Srečali so se z gospo- darstveniki in drugimi. ^^^ NOVI PRODAJALNI MERCATORJA- IZBIRE PANONIJE PTUJ Novost za kupce Cirkovc in Šikol v ponedeljek bodo krajani Cirkovc in Šikol dobili novi pro- dajalni. Samopostrežnici sta re- zultat sodelovanja krajanov obeh naselij in Mipa. Krajani niso pri- spevali le denarja samoprispev- ka, ampak so na objektih opravi- li marsikatero prostovoljno delo- vno uro, dokončal in opremil pa je objekte Mercator — Izbira Pa- nonija. NaV Janez Stanovnik danes v Ptuju Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik bo da- nes na delovnem obisku v Ptuju in njegovi okolici. Ob 9. uri se bo na magistratu seznanil s ptujski- mi dosežki ter razvojno strategi- jo, ob 13. uri pa bo v Srednješol- skem centru razgovor s predstav- niki družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja občine. Ogledal pa si bo tudi usmerjeno kmetijo Janeza Žampe v Levanj- cih. MG UVODNIK -—- Avtocesta pred vrati Kar je bilo kako desetletje slišati v številnih pogovorih kot možnost daljne prihodnosti, postaja zadeva sedanjosti. Še pri spre- jemanju sedaj veljavnih srednje- in dolgoročnih planov Slovenije in občine Ptuj je bila avtocesta Šentilj—Zagreb zapisana v negotovo prihodnost. Danes so pred nami že povsem konkretni načrti za to cesto in v naravi si že lahko zamislimo njene obrise. Oh kanalu hidroelektrarne SD 1 v Zlatoličju bo avtocesta pri- peljala na ozemlje ptujske občine, se po njej vila pretežni del levo od sedanje ceste Hajdina—Macelj in se pozneje, proti meji s SR Hr- vatsko in še naprej, povsem ločila od nje. S svojo tridesetmetrsko širino in petdesetmetrskim zaščitnim pasom ob straneh bo usodno posegla v prostor ptujske občine in marsikomu precej spremenila življenje. Taka cesta, ki mora biti va- rovana z zaščitno ograjo, je prav takšna ovira kot široka reka. Ži- vljenje razdeli na dva dela, povezujejo pa ju le redki mostovi. Seveda se nikomur ne zastavlja vprašanje cesta da ali ne. Na- predek človeštva zahteva pač visoke davke in eden takih davkov je tudi spremenjeno življenje, izgubljena zemlja. Prinaša pa seveda ve- like pozitivne spremembe. Življenje ob sedanji cesti je vse prej kot zdravo in varno, pogosti prometni zamaški pa našo sicer lepo deže- lo v očeh mnogih obiskovalcev prikazujejo precej manj prijazno in gostoljubno. V primeru ceste Šentilj—Zagreb in seveda naprej proti jugu gre za eno najpomembnejših evropskih prometnic. Tako se ne gre čuditi velikemu interesu tujega kapitala, ki cesto obravnava kot go- spodarski objekt, ki vloženi kapital bogato povrne. Odprimo torej vrata kapitalu in se tudi tako bližajmo združeni Evropi. Toda v tej evforiji ne pozabimo tudi na zaščito svojih interesov. Proti našim običajem pa bomo morali tokrat delati precej hi- tro, saj naj bi se leta 1994 že popeljali po novi avtocesti. Jože Bračič Bojkot da ali ne? Slovenska kmečka zveza grozi z enodnevnim bojkotom oddaje mleka, predvsem kot opozorilo republiški vladi in javnosti, da je po- ložaj živinoreje vse težji. Čeprav se vlada trudi in dela v skladu z ne- davnim dogovorom, po katerem naj bi kmetje prejeli junija v ceni mleka že pokrite stroške prireje, dela po svoje in precej hitreje tudi inflacija. Poleg tega pa kmetje niso zadovoljni s svojim deležem pri maloprodajni ceni mleka, saj je njihov delež le tridesetodstoten, zah- tevajo pa polovični delež in s tem opozarjajo, da se nekdo (predelo- valna industrija in trgovina redi na njihov račun. Ob zaključku redak- cije (v torek) še ni bilo povsem jasno, ali enodnevni bojkot 29. junija bo ali ne bo. Včeraj so se v Ljubljani namreč še enkrat sestali pred- stavniki Kmečke zveze, izvršnega sveta Slovenije, za dpgovor pa ste gotovo že izvedeli iz dnevnih informacij. JB 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. junij 1989 - TEDNIK Ob starih tovarniških prostorih rase novo poslopje Pričetek gradnje tretje faze Ogradove opekarne Ogradova opekarna, ki je ob žagi eden najstarejših industrijskih objektov v občini Ormož, je od 1982. leta v sklopu SOZD Mercator— KIT Ljubljana. Letna proizvodnja je 60 milijonov kosov opeke in je po uspešnosti na drugem mestu v tej dejavnosti v Sloveniji. 27. marca letos so pričeli gradnjo prve etape tretje faze. Namen novogradnje, ki velja po sedanjih cenah 18 milijard dinarjev, je uskla- ditev z drugo proizvodnjo, obnoviti obstoječe iztrošeno postrojenje ter tudi delna priprava za pričetek izdelave strešnikov. Nova hala bo zavzemala 2500 kvadratnih metrov. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozjan Vaja enot civilne zaščite bratskih občin v okviru aktivnosti ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije in v skla- du s programom medrepubliškega sodelovanja 28. srečanj bratstva in prijateljstva bo v Ludbregu v nedeljo. 18. junija, ob 10. uri 12. medre- publiška vaja enot in štabov za civilno zaščito bratskih občin SRH in SRS. Vaja se izvaja pod geslom Bratstvo—enotnost—solidarnost— Ludbreg '89. Načrt vaje so strokovno zelo skrbno pripravili v občin- skem štabu za civilno zaščito občine Ludbreg ob vsestranski pomoči ; koordinacijskega odbora za sodelovanje enot in štabov za civilno za- i ščito bratskih občin, ki ima v tem letu svoj sedež v Ludbregu. j Vajo si bo prav gotovo ogledalo večje število pripadnikov civilne zaščite in gasilskih društev z našega območja, ker sodi v okvir stro- kovnega usposabljanja za naloge na področju zaščite in reševanja lju- di in materialnih dobrin. FB Pri izvršnem svetu tudi odbor za kadre in izobraževanje 29. maja so pri občinskem izvršnem svetu ustanovili odbor za ka- dre in izobraževanje, ki ga vodi Milan Čuček, ki v izvršnem svetu od- govarja za ta vprašanja. Odbor se bo ukvarjal z vprašanji kadrovske politike v občini oziroma s celotnim sklopom te dejavnosti, v katero sodi zaposlovanje, pripravništvo, štipendiranje, kadrovska politika in planiranje kadrov. Člani odbora, v katerem so predstavniki ptujskega združenega dela, so tudi ugotovili, da se bodo morali v bodoče s temi vprašanji temeljiteje ukvarjati, sicer bodo kadrovske težave v občini še hujše. Trenutno je na listi nezaposlenih v občini okrog 1700 delavcev, od te- ga kar tisoč nekvalificiranih. Takšno stanje zahteva, da združeno delo v občini pripravi poleg tehnološko zahtevnih tudi manj zahtevne pro- grame, da bi lahko omenjene delavce zaposlili. Med prvimi nalogami odbora bo priprava analize o zaposlovanju v prejšnjem letu in v prvih mesecih letos. O analizi bo najprej razpra- vljal izvršni svet, zatem pa zbori občinske skupščine. Po besedah Milana Čučka bo potrebno tudi več delati na posa- meznih sklopih oziroma vprašanjih kadrovske dejavnosti, za kar bo potrebno organizirati projektne skupine v občini in zunaj nje ter pri- tegniti raziskovalne institucije, da bodo celovito analizirale stanje na področju kadrovske dejavnosti in tudi pripravile izhodišča na tem po- dročju za v bodoče. Pri vseh nalogah, ki zadevajo napredek, pa bosta morala v os- predje kapital in znanje. MG Izvršni svet o sanacijah, toči, kulturi, zdravstveni opremi in drugem Občinski izvršni svet je prejšnjo sredo razpravljal o vrsti pomembnih vprašanj, ki zadevajo sedanji in bodoči razvoj občine. Seznanil pa se je tudi s prvimi podatki o toči, kije ptujsko občino prizadejalo 3., 4. in 5. ju- nija. Komisije za ocenjevanje škode so takoj pričele delati in naj bi včeraj končale. Podatke bo zbrala in obdelala občinska komisija za oceno ško- de ob elementarnih nesrečah. Po obravnavi informacije o predsanacijskih programih in programih za odpravo motenj v organizacijah združenega dela po zaključnem računu za prejš- nje leto je izvršni svet imel naj- več vprašanj, koliko so le-ti real- ni glede na stanje. Programe naj bi pripravili v dvanajstih organi- zacijah, pripravili pa so jih v de- vetih. V izvršnem svetu vztrajajo pri realnem prikazu vzrokov za težave: ali so ti v ukrepih, cenov- nih neskladjih, naravnih ujmah, previsokih proizvodnih stroških, nepravilni organiziranosti, v ka- kovosti ali pa kje drugje. Večina ukrepov za izboljšanje stanja se nanaša na povečanje izvoza, pri- lagajanje razmeram na trgu, iz- boljšanje kakovosti in znižanju proizvodnih stroškov. To je do neke mere razveseljivo, saj so v preteklosti v organizacijah s te- žavami v glavnem gradili svoje programe na zmanjšanju števila zaposlenih. V teh organizacijah imajo tudi nizke osebne dohodke in so nižji od občinskega povprečja. Naj- Danes naj bi ptujsko občino obi- skal predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. V Srednješolskem centru naj bi se pogovarjal z gospodarstveniki, po- litiki, krajani in z vsemi, ki bodo prišli. Poudarek bo na trenutnih razmerah v Sloveniji in Jugoslavi- ji. Janez Stanovnik pa naj bi med obiskom v Ptuju obiskal še nekate- re organizacije. bolj kritično je v Planiki v Maj- šperku, kjer od občinskega pov- prečja odstopajo za 38 odsto- tkov. O informaciji o pripravi pred- sanacijskih programov in progra- mov ukrepov za odpravo motenj v poslovanju bodo zbori občin- ske skupščine razpravljali v juli- ju, ker junijskega zasedanja ne bo. Izvršni svet se je v sredo sezna- nil tudi s stanjem na področju kulture v občini, da bi tej dejav- nosti v bodoče bilo boljše. Osno- va za razpravo sta bili poročili iz- vršilnega odbora in predsedstva občinske kulturne skupnosti ter stališča občinskega komiteja za družbene dejavnosti. O poročilu o stanju v kulturi bodo razpra- vljali tudi skupščinski zbori. Pomembna razprava s tokrat- ne seje izvršnega sveta je bila tu- di v zvezi s sporazumom o združe- vanju sredstev za nakup najnuj- nejše medicinske opreme za ptuj- sko zdravstvo. Denar naj bi zdru- ževali v organizacijah združenega dela. Prispevek po delavcu, tako je zapisano v sporazumu, je 150.000 dinarjev. Denar naj bi uporabili za nakup biokemijskega analizator- ja. To je sodobna naprava za labo- ratorijsko diagnostiko in je nujno potrebna Zdravstvenemu centru za nemoteno opravljanje zdrav- stvenih storitev. Ob obravnavi dogovora o izva- janju politike na področju splo- šne porabe v Sloveniji v okviru občine v tem letu je bilo poudar- jeno, da še zmeraj velja zakon o omejitvi porabe. Zunaj zakona so lastni prihodki upravnih orga- nov in davki občanov. Eno od iz- hodišč za splošno porabo v pri- hodnjem letu je tudi, da bo le-ta odvisna od števila zaposlenih v občinskih upravnih organih. Iz- delali bodo kriterije oziroma op- timalno možno število zaposle- nih v neki občini. Če bodo v njej imeli manj zaposlenih, bo pora- ba lahko višja, če ne, bo nižja. V občinski upravi so lani število za- poslenih zmanjšali za sedem in niso na novo zaposlovali. Ob informaciji o stanju zapo- slenih v občinski upravi v prejš- njem letu so ugotovili, da je še vedno velik razkorak med zahte- vano in dejansko izobrazbo, zla- sti še pri kadrih z višjo in visoko šolsko izobrazbo. Stališče izvršnega sveta je, da je treba pri vseh novih zaposlit- vah dosledno vztrajati pri zahte- vani izobrazbi, mlajši kadri pa naj bi si jo pridobili. Izvršni svet se je seznanil tudi z informacijo o nerešenih zahtev- kih za obrtna dovoljenja. MG ČEVUARSTVO KIDRIČEVO | Novi programi v delovni organizaciji za izdelavo zaščitne obutve Čevljarstvo Kidričevo proizvajajo že 23 vrst zaščitne obutve. Na mesec izdelajo dva tisoč parov, z letnim planom pa jih načrtujejo 35 tisoč. Kot je povedal direktor Vlado Premzl, bodo jeseni zaradi velikih naročil pričeli delati v drugi izmeni. Zaposlili bodo pet delavcev —. sedaj jih je štirideset — in jih usposobili doma. V Kidričevo bodo po- vabili strokovnjake, ki bodo nove delavce usposobili. Takšno izobra- ževanje daje najboljše rezultate. V kratkem bodo podpisali kooperacijsko pogodbo z Alpino za program vojaških čevljev. Pripravljajo se tudi na morebitno vlaganj^ s tujim partnerjem in ustanovitev mešanega podjetja. V Stuttgartu, kjer so svoje izdelke predstavili, je bilo za njihov program veliko zanima- nja. V predalih imajo nekaj tujih ponudb. Zatika se pri ceni. Letos še niso izvažali, lanski izvoz pa je bil 14 tisoč nemških mark. Da bi svoje izdelke približali domačim kupcem, bodo konec me- seca ob delavnici v Kidričevem odprli svojo prodajalno, v kateri bodo kupci dobili polega zaščitnih čevljev tudi druge usnjene izdelke. Trgo- vina je montažnega tipa. V maju so zaposleni v Čevljarski delavnici Kidričevo v povrečju zaslužili 2.432.000 dinarjev. Poslovanje skušajo čimbolj posodobiti, zato so kupili računalnik. MG Za druge izmene imajo za zdaj dovolj opreme, pri prostoru pa so že bolj na tesnem. Njihovi izdelki so visoke kakovosti, zato jim kupcev in naro- čil ne manjka. (Posnetek: M. Ozmec) TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK Program prilivov za posamezne porabnike Odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev samo- prispevka in njegovo razporeditvijo pri SO Ptuj je na seji 31. maja pregledal, kako v letošnjem letu priteka denar tretjega občinskega samoprispevka in sprejel dinamiko (gibanje) prilivov za posame- zne porabnike sredstev tretjega občinskega samo- prispevka. Do konca maja je bilo v letošnjem letu zbranih že 2.304,506.720 dinarjev, kar je v skladu s predvi- devanji odbora. Le v maju je bil priliv nižji od predvidevanj. Priliv je znašal 683,645.500 dinarjev, kar je le za 13,5 % več kot v aprilu. Prepričani so, da bodo zaradi tega prilivi višji v juniju v skladu z nominalno rastjo osebnih dohodkov. Največ razprave so na seji namenili razporeditvi prilivov porabnikom iz programa 3. občinskega samoprispevka. Ob divji rasti inflacije je poštena delitev samo po mesečnih prilivih, ki je izračunan glede na delež posameznega porabnika v referen- dumskem programu. Dveletni priliv sredstev je bil v celoti razdeljen. Izpolnjena je obveznost do skupnosti za ceste (15 ®/o celotnega referendumske- ga programa ali 9-mesečni priliv) in zgrajen je energetski objekt pri Zdravstvenem centru Ptuj. Malenkosti pa sta dobila Radio-Tednik Ptuj (1,25 mesečnega priliva) in OŠ Juršinci (0,10 mesečnega priliva). V letošnjem letu naj bi bila vsa sredstva (prilivi vseh 12 mesecev) namenjena ZC F>tuj za prizidek h ginekološko-porodnemu oddelku in za razširitev ambulantnih prostorov, v letu 1990 naj bi dobili še 6 mesečnih prilivov, preostale 4 mesečne prilive pa v začetku leta 1991. S tem bi bila obveznost do ZC izpolnjena. Glede na obstoječo zakonodajo lahko gradnjo začnejo, ko bo zbrana polovica po- trebnih investicijskih sredstev. Zaradi tega bodo lahko v ZC začeli gradnjo prizidka že oktobra le- tos, dokumentacija je pripravljena. Da inflac\ia denarja ne razvrednoti, ga odbor do takrat posoja ptujskemu gospodarstvu po veljavnih obrestnih merah. Na sejo odbora so prišli tudi predstavniki OŠ Slovenjegoriške čete v Juršincih, ki bi radi začeli gradnjo že v letošnjem letu, saj je od tega odvisen 37-odstotni delež vrednosti investicije iz republi- ških sredstev. Odbor je ta prizadevanja podprl, vendar je ocenil, da glede na potrebe v zdravstvu od sprejete dinamike ne more odstopati. OŠ Jur- šinci bo dobila svoj delež od celotnih prilivov v fe- bruarju, marcu in aprilu 1990. Odbor pa bo izdal ustrezno garancijo, da bo lahko investitor v Juršin- cih najel premostitveni kredit že v tem mesecu (obresti bodo lahko krite z nominalno višjim prili- vom v prihodnjem letu). To bo toliko lažje, ker je tako za investicijo v ZC kot v OŠ Juršinci isti izva- jalec — KGP Ptuj. OŠ Maksa Bračiča v Cirkulanah naj bi dobila svoj delež iz prilivov v mesecih maj—julij 1990. Zdraviliški del v Ptujskih toplicah naj bi svoj 10-odstotni delež dobil iz prilivov v mesecih maj— oktober 1991, nazadnje pa še Radio-Tednik 1,75 mesečnega priliva v novembru in decembru 1991. S tem bo 5-letni referendumski program izčrpan. Najbrž ga ne bo moč v celoti izpolniti, ker stroški gradbenih storitev in materiala rastejo hitreje kot osebni dohodki. Kako bo naprej, bodo odločali občani-volilci. Odbor si bo vseskozi prizadeval, da od občinske skupščine zaupano nalogo opravlja kar najbolj dosledno, v skladu s programom, p PREDSTAVNIKI TEKSTILNE INDUSTRIJE: Ne bomo več dajali Izdelki slovenske tekstilne industrije so tako kakovostni kot ev- ropski, vendar na tujem in domačem trgu dražji. Od strukture prodaj- ne cene tekstilnega izdelka ostane proizvajalcu 8 odstotkov, drugo poberejo dajatve in carina. Delavci, pravzaprav predvsem delavke imajo v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami najnižje osebne dohodke. Da bi širšo družbo opozorili na svoj vse obupnejši položaj, je republiški odbor sindikatov delavcem tekstilne in usnjarskoprede- lovalne industrije napovedal generalno stavko vseh 50.000 tekstilnih delavcev. Vse to smo slišali na seji občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Ptuj, ki sta seje udeležili predstavnici republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev. Ptujski predstavniki so bili proti splošni stavki, saj bi jih le-ta preveč stala. Čas, v katerem ne bi delali, bi jim seveda prinesel izgu- bo. Njihov predlog je revolucionarnejši — vsa tekstilna industrija naj ne plačuje več prispevkov za nerazvite, prispevke gospodarski zbornici Slovenije, davka na dohodek, davka na osebne dohodke, kasneje pa niti prispevkov za družbene dejavnosti. Nimajo, zato ne morejo dajati, so menili. Predstavniki ptujskih sindikatov so opozorili tudi na položaj tek- stilnih delavcev glede na delavce drugih, gmotno bolje stoječih delov- nih organizacij. Sindikati le-teh namreč svojim delavcem lažje in bolj pomagajo pri nakupih, letovanju itd. Zavzeli so se tudi za samostoj- nost sindikatov delavcev po dejavnostih in podprli predlog stališč, ki jih je do tez o prenovi sindikatov izoblikovalo predsedstvo ptujskih sindikatov. Ob koncu so sprejeli program dela do programsko-volilne skup- ščine in izvozili predsednico občinskega sindikata tekstilne in usnjar- skopredelovalne industrije, predstavnico Tovarne volnenih izdelkov Iviajšperk Rozino Markovič. McZ Martin Habjanič iz Središča ob Dravi — dobitnik zlatega znaka sindikatov Slovenije Rodil se je pred 55 leti v Žero- vincih pri Ivanjkovcih. Spada v generecijo, ki je po vojni morala prebroditi številne reforme, od šolskih dalje. Čas njegovih mla- dih dni je čas velikih mladinskih delovnih akcij in gradnje števil- nih cest, železniških prog in še česa. Družbenopolitično delo je pri- čel kot mladinec na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu pri Mur- ski Soboti, kasneje pa v Ivanj- kovcih in Ormožu. Ob delu v mladinski organizaciji je bil an- gažiran tudi pri sindikalnem de- lu. Osem let je bil član občinske- ga sveta Ormož, bil je nepoklicni sekretar občinskega sveta Ormož ter različnih odborov sindikata pobratenih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Posebne zasluge ima pri razvoju TOZD Gosad v Središču ob Dravi. Vprašali smo ga, kdaj je pričel delati v Drogi Portorož in kakšne delovne raz- mere so bile takrat. MARTIN HABJANIČ: »V Drogi Portorož sem pričel delati 21. marca 1970. leta. Moram po- vedati, da je bila ravno v tistem času odkupna postaja Droge v starem Zadravčevem mlinu v ve- likih težavah in so v Portorožu razpravljali celo o likvidaciji po- staje zaradi negativnega poslova- nja zadnjih nekaj let. Že v letu dni so uspeli urediti negativno bilanco, povečati in razširiti od- kupno dejavnost in povečati iz- voz. Pri Drogi v Portorožu so bili za našo dejavnost zainteresirani, prav tako pa tudi občinski foru- mi, da se razvijamo in širimo de- javnost ter zaposlimo še več lju- di, ker so že bile v tistem času te- žave za nova delovna mesta. V letu 1973 je bil k odkupni postaji pripojen obrat iz Veščice pri Lju- tomeru in tako smo v Gosadu v Središču ob Dravi pričeli pakira- ti sladkor za posip, vanilijeve pa- ličice, muškatni orešček, lovoro- ve liste in citronke, kar je še da- nes v našem proizvodnem pro- gramu. Ker se je ta del proizvod- nje uspešno razvijal, je prišlo po- tem do potrebe po širitvi in raz- vijanju novega obrata za konser- viranje vrtnin in gob; ta uspešno obratuje še danes. Dodali smo še suho linijo za sladkor za posip, kar smo delali že prej v starem obratu. Moram povedati, da smo se ves čas zavzemali za kvaliteto svojih izdelkov in poslovanja in na tem področju uživali ugled. Naši izdelki so cenjeni na doma- čem in tujem trgu in to, nam za- gotavlja uspešno nadaljnje delo. Delavci so se 31. maja letos na referendumu odločili, da se združijo temeljne organizacije združenega dela Gosad, Začim- ba, Sudest, Soline in Argo v pod- jetje Droga, ki ima dobre pogoje za nadaljnji razvoj, saj je uvelja- vljena s svojimi izdelki po vsem svetu,« je sklenil svoja razmišlja- nja Martin Habjanič. Vida TopoloveC" Foto: Martin OzmeC f EDNIK - 15. junij 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 ))Zgolj tehnična navodila za izvajanje zvezne ustaveu \lorda smo komu v članku Meni je vseeno, tebi je vseeno naredili glivico- Upamo, da se bodo tisti oglasili in bomo lahko napako popravi- li prav gotovo pa napake niso naredili člani Društva računovodskih in ^'ggnčnih delavcev ptujske in ormoške občine. O osnutku sprememb slo- ^en^ke ustave so govorili sredi maja. Zataknilo pa se je najbrž kje drug- ih na primer pri tistih, ki bi morali pripombe finančnih in računovod- jih delavcev posredovati na republiško raven in v medije. Člani omenjenega društva so imeli tako načelne pripombe, ka- l(or tudi povsem strokovne — ve- zane na gospodarsko ureditev. I^ed načelnimi pripombami so najbolj značilne naslednje: • Ustava S RS je preobsežna, saj ima kar 443 članov, vsebin- sko prepodrobna in bi jo lahko imenovali »Pravilnik« oziroma »Tehnična navodila -za >sprova- janje< zvezne ustave« kot pa slo- vensko ustavo. • Besedila sprememb so pisa- na v težkem politokratskem jezi- ku, podobno kot zvezna ustava, zato menimo, da si slovenski na- rod zasluži boljšo ustavo, ki bo krajša in predvsem razumljivej- ša. Tako so namreč zasnovane vse ustave v sodobnih demokra- tičnih državah. • Ni razumljivo, zakaj so v ustavi Slovenije in v večini osnu- tkov sprememb dobesedno pre- pisana besedila iz zvezne ustave. Mar v takih primerih ne bi bilo dovolj, da se v splošnem delu ustave pove, da se povsbd tam, kjer republika nima možnosti za- pisati svojega izvirnega besedila, uporabijo določila zvezne usta- ve? • Predlagamo, da se zvezna, zlasti pa naša ustava čimprej na- pišeta na novo, v povprečnemu državljanu razumljivem jeziku, brez nepotrebne frazeologije. Računovodski in finančni de- lavci so v razpravi tudi poudarili, da obilico sistemskih pripomb na opredelitev delovanja gospo- darskega sistema nima smisla podrobno razlagati, saj je na po- dročju družbenoekonomskih od- nosov besedilo sprememb dobe- sedno prepisano iz že sprejete zvezne ustave — ta pa sedaj ni predmet sprememb. Zato je predvsem iz družbenoekonom- skega vidika nujno napisati po- vsem novo ustavo. Kot primer člani društva navajajo amand- maje XIII, XV, XVI, XIX - to so amandmaji, zasnovani na do- sedanji administrativno-dogo- vomi ekonomiji in so v naspro- tju s kakršnimkoli podjetni- štvom. Zato so tudi vprašljiva določila novega zakona o podjet- jih, o bankah in finančnih orga- nizacijah, ki že dopuščajo podje- tništvo, in to na kapitalski osno- vi. Ustava pa še zmeraj govori o »združenem delu«, o »združeva- nju dela in sredstev«, o »živem in minulem delu« o »svobodni menjavi dela« itd.... Člani društva so tudi v celoti podprli strokovno mnenje dr. Jo- žeta Mencingerja, objavljeno sre- di maja v sobotni prilogi Dela, ki v uvodu pravi takole: »Ob prebiranju osnutka amandmajev k slovenski ustavi človek ne ve, ali bi se jokal, sme- jal ali pa vse skupaj vrgel v koš. Verjetno se bo za to slednje odlo- čila večina delavcev, delovnih ljudi in občanov Slovenije, ki naj bi sodelovali v javni razpravi. Vendar pa besedilo, ki je tako >sveto<, da ga skoraj nihče ne ra- zume, zasluži posebno pozor- nost!« Osnovni poudarki njegovega razmišljanja o spremembi slo- venske ustave pa so: • Ustava bo dobra takrat, ko družbenoekonomskega dela sploh ne bo imela oziroma ko delovanje tako imenovanih eko- nomskih zakonitosti ne bo pred- met ustavnega urejanja • Zdaj- šnja ustava in osnutek sprememb namreč ustvarjata oziroma po- daljšujeta življenje ideološkim konstrukcijam o gospodarjenju. Te se razlikujejo od »naravne- ga« delovanja ekonomskih zako- nitosti in racionalnega delovanja gospodarskih sobjektov • Ba- last so dodatni neekonomski ukrepi, dogovarjanja in spKjrazu- mevanja, administrativna in poli- tična sredstva, s katerimi naj bi dosegli ustrezno delovanje eko- nomskega sistema • Določanje organizacijskih oblik in ravnanj gospodarskih subjektov ne sodi v ustavo. Edino, kar bi sodilo va- njo, pa sedaj ni izrecno v njej, so določila, namenjena temeljni za- ščiti delavcev, fK)djetnikov in lastnikov, šibkejših pred močni- mi, naravnega in drugega narod- nega bogastva pred nesmotrnimi posegi in dolgoročno škodljivimi ravnanji. Tako so, po mnenju dr.Men- cingerja, na primer odveč določi- la o bankah in zavarovalnicah, saj oboje sodi v normalno gospo- darsko dejavnost, potem so od- več določila o prenosu dobička tujih vlagateljev, saj je to določe- no že v sprejetem zakonu o tujih vlaganjih; odveč pa je tudi amandma o planiranju, saj ima podjetje po zakonu o podjetju pravico do planiranja povsem lo- gično na osnovi svoje samostoj- nosti. Glede ptujskih ustavnih raz- prav sedaj vemo nekoliko več, čeprav seveda obstaja še vedno nevarnost, da se bodo ljudje za- radi neresnega odnosa nosilcev te razprave še zmeraj odločali po liniji najmanjšega odpora in bo- do osnutek sprejeli, ker pač ne bodo vedeli, za kaj pravzaprav gre. Upajmo, da bo takih razprav z jasnimi sklepi, kot ta, ki so jo imeli v Društvu računovodskih in finančnih delavcev ormoške in ptujske občine, še več in da bodo njihovi sklepi prišli v prave roke še o praveč času. Darja Lukman O PRENOVI ZVEZE KOMUNISTOV ŠE VEDNO ODPRTA VPRAŠANJA Demokracija, znanje, pluralizem Kljub nekaterim pomislekom in upadanju članstva Zveze komunistov je razprava o nje- ni prenovi v ptujski občini pokazala, da ko- muniste še kako zanima, kakšna naj bo in ka- ko naj bo organizirana. V občini je bilo do sedaj kar 14 organiziranih razprav o prenovi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in za posamezna področja. Se po- sebej kritično so spregovorili o dosedanji neučinkovitosti Zveze komunistov. Najpogo- stejši vzroki, ki so jih izpostavili v razpravi, pa so: presplošna vsebina in veliko preveč političnih sklepov, i^eustrezni vodstveni ka- dri v Zvezi komunistov, neorganiziranost čla- nov na ključnih točkah nastajanja in obliko- vanja pluralizma družbenih interesov, neu- strezne metode vodenja, kar je zopet navrglo že staro resnico, da bo potrebno biti več med ljudmi, torej manj forumskega dela. Člani se zavzemajo za neposredne volitve, za svobodo človeka, za demokracijo. V tem so si dokaj enotni; manj enotnosti, bolj bi te- mu lahko rekli zadrega, pa je v opredelitvi za politični pluralizem. Tu se takoj postavi vprašanje eno- ali večstrankarskega sistema. Medtem ko zlasti pri mladih to že skoraj ni več vprašanje, je pri starejši generaciji spo- gledovanje s strankarskim sistemom naletelo na odpor. Bojda se članstvo v ptujski občini po sklepih dosedanjih razprav v večini nagi- ba za oblikovanje nestrankarskega politične- ga sistema. Eno najpKJgosteje postavljenih vprašanj je bil odnos med Zvezo komunistov Slovenije in Zvezo komunistov Jugoslavije. Mnogi se namreč ne strinjajo z mnoginrii odločitvami zveznih partijskih organov, kot na primer z odločitvijo o kongresih, pa se sprašujejo, ali so člani jugoslovanske ali slovenske partije. Naslednje vprašanje, ki še vedno ostaja brez odgovora, je vloga osnovne organizacije — njen vpliv oziroma sploh vprašanje njene- ga obstoja v podjetjih, torej delovnih organi- zacijah tržnega gospoidarstva. Bo v bodočih podjetjih ostala edina politična organizacija le sindikati; se bodo komunisti teh okolij vključili v krajevnih skupnostih ali po inte- resnih področjih v tako imenovanih projek- tnih skupinah? Ker gre torej za novo, drugačno vsebino Zveze komunistov, je povsem jasno, da ji mo- ra slediti organizacijska prenova. Organizira- nost Zveze komunistov naj bi bila v bodoče bolj prilagodljiva v smislu prilagajanja aktu- alnim dogajanjem, demokratičnemu načinu sprejemanja odločitev, dvosmernega komuni- ciranja, skratka da bo sleherni član prepričan o svoji »potrebnosti« in možnostih neposred- nega vpliva in odločanja. Tudi v razmišlja- njih o prenovi organiziranosti ne manjka di- lem in variant. Statutarna komisija je že pri- pravila gradivo o možnih spremembah statu- tarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ptujske občinske organizacije Zveze komuni- stov. Gre za gradivo, ki je šele predosnutek, osnovne organizacije pa ga bodo v kratkem dobile v razpravo. Vsaka prenova terja ogromno časa, pogo- varjanja, tehtanja starega in novega, ne pride čez noč, tako tudi prenova Zveze komunistov ne. Vprašanje, ki se ob vseh teh razpravah postavlja, pa je, kolikšna je naša zrelost spre- meniti — še posebej glede na dosedanjo avantgardno vlogo Zveze komunistov — nje- no oblast, zgolj njeno »resnico« v našem ta- ko imenovanem nestrankarskem ali pa — če hočete — enostrankarskem sistemu. Veliko dilem se je razrešilo že samih po sebi, če po- mislimo, da so člani Zveze komunistov ugo- tovili, da dosedanja vsebina njihove organi- zacije, takšna, kot je, ne ustreza več. Pa je po- trebna temeljite prenove ne glede na prisega- nje nekega minulega časa, ki kljub vsemu spoštovanju, tradicijam in vrednotam revolu- cionarne zgodovine ni dal rezultatov — tiste- ga obljubljenega socializma, ki naj bi resni- čno »osvobodil« človeka. Res, pomislekov je nič koliko, tudi omahovanj in skepse, da je to res tisto, kar nas lahko privede iz krize v naj- širšem pomenu te besede, še posebej ker gre le za »ozko« skupino ljudi, članov Zveze ko- munistov. To pa je lahko prenovi samo v ko- rist, da se ne bomo brezglavo in za vsako ce- no opredeljevali za stvari, ki se niso obnesle, pa čeprav je izkušnja nekoga drugega. Da bomo razumno in odgovorno oblikovali vse- bino, ki nas ne bo ovirala, ampak motivirala za ustvarjalnost, humano družbo, človeka vredno življenje, ne glede na različne pogle- de in misli. NaV f KOZERUA Prenova, prenove, prenovi. . . Danes vsi živimo s (za, od) pre- novo: člani sindikata, člani parti- /e. stanujoči v mestnem jedru, go- lobi v mestnem stolpu ... Nisem član sindikata, nimam ''deče knjižice, ne živim v mestnem kdru.nisem golob, ki gnezdi v '»estnem stolpu ... Ne prenavljam se, torej nisem. Znam pa sklanjati samostalnik ženskega spola prenova: drenova mestnega jedra je zdaj na Začetku turistične sezone zaprla ^no glavnih ulic lega jedra - Pre- šernovo ulico. Prenose še ni »uradno« objavi- Socialistična zveza delovnega 'Judstva. Prenovi sindikata se obeta izja- ' Biti ali ne biti član sindikata. Prenovo »kadrov« bomo pričeli, bodo vse druge prenove konča- ne. Pri prenovi Zveze komunistov ohko sodelujejo tudi nečlani (čla- "ohna ni pogoj). ^ prenovo političnega sistema ^^ (ne) zavzemamo za stranke. Kopriva Govori se... ... da je domovinska vzgoja v naših šolah zelo močna. Kako si drugače razlagati, da so na neki šoli ob koncu prireditve ob obletni- ci učenci zapeli s svojo pevsko to- varišico: Volela .sam ja Sloven- ca..., zraven pa še zajodlali: Hoj- larija jo (saj veste, Slovenci smo eni mali jodlarji...) ... da se je v zvezi s prejšnjo pe- smico sestal tudi odbor za priredi- tve in napisal .seznam za proslave primernih pesmic. Ob otvoritvi kakšne stavbe: Zidam kuču troka- tnicu ...: ob krajevnih praznikih: Vino na usnama...; oh odprtju nove ceste: Ti si želje mog živo- ta ... (Povsod je potrebno paziti, da pesem ne bi bila po naključju slovenska!) ... da se Ptuju obeta invazija veselic. Športnikom so namreč pri- poročili vodilni .sLsovci, naj si za zagotovitev denarja pripravljajo veselice. Enak nasvet bo dobrodo- šel tudi drugim, ki v na.Ki družbi ži- votarijo v stilu »kaj pa je tebe tre- ba bilo . . Torej t^mo dobili vr- teške veselice, osnovnošolske vese- lice, srednješolske veselice, gledali- ške veselice, zdravstvene veselice, nogometne, rokometne karatejske. boksarske, strelske, planinske____ Auf biks, čreva na plot! Nova obleka ne pomeni novega človeka Sklepna ocena javne razprave o prenovi sindikatov je bila na mi- nuli letni programski seji občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj v četrtek, 8. junija, sicer precej razgibana, plodna in zanimiva, vendar je bilo čutiti, da še marsikaj ni povsem dorečeno. Predvsem je treba v osnovi presoditi, ali lahko govorimo o temeljiti prenovi sindi- katov z istimi ljudmi (funkcionarji) in v isti organiziranosti. Če s se- danjimi SINDIKATI delavci niso zadovoljni, potem bo to zagotovo težko brez radikalnih sprememb. Enostavno povedano: nova obleka ne pomeni novega človeka, saj mu ostajata še zmeraj stara glava in sr- ce. Osnovna naloga sindikatov je borba za delavčeve interese, zato potrebujemo nov, kadrovsko krepak in predvsem samostojen sindi- kat, ločen od partijskih in drugih zunanjih vplivov, je bilo med dru- gim večkrat poudarjeno. Sicer pa so delegati na programski seji ocenili dosedanja priza- devanja občinskega sindikalnega sveta Ptuj razmeroma pozitivno, če- prav so ugotovili, da nalagamo sindikatu vse preveč nalog, ki niso v njegovi pristojnosti in domeni. Kot da bi nekdo želel metati breme na svojega bližnjega, v svojo korist, seveda, in v razbremenitev svoje ne- sposobnosti. Borba za delavčeve interese (pravice) pa bo tudi osnovna usmeri- tev občinske organizacije sindikatov v prihodnjem obdobju, so med drugim sklenili, ko so sprejeli program aktivnosti do prihodnje pro- gramske seje oziroma do 12. kongresa slovenskih sindikatov, ki bo spomladi prihodnje leto. Seveda bo treba do takrat sindikat postaviti na njegove noge! -O M Petnajstletnica samostojnega Obrtnega združenja Ormož Minuli petek je bila v domu kulture v Ormožu svečana seja ob petnajstletnici samostojnega Obrtnega združenja Ormož. Že nekaj dni pred tem so imeli obrtniki ormoške občine veliko dela s priprava- mi. O delu obrtnikov so posneli videofilm, v domu društev pa pripra- vljali prikaz obrti po posameznih dejavnostih. O nastajanju samostojnega Obrtnega združenja Ormož je na sve- čanosti govoril predsednik OZ Ormož Rudi Plaveč, Majda Lukner, predsednica izvršnega sveta, pa o pomenu obrti v razvoju gospodar- stva občine Ormož. Jože Kos iz Križevcev pri Ljutomeru je povedal nekaj besed o nastajanju obrtnih združenj v Sloveniji. Podelili so številna priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije in Obrtnega združenja Ormož. Zlato plaketo ZO Slovenije je prejel obr- tnik Ludvik Sok iz Trgovišča, srebrno Obrtno združenje Ormož, bro- nasto Alojz Ivanuša iz Ormoža, pisno priznanje pa Marija Veselko iz Središča ob Dravi. Plakete in priznanja je svojim obrtnikom podelilo tudi Obrtno združenje Ormož. Srebrno plaketo so prejeli: Alojz Iva- nuša, Edi Voljč in Franc Zemljič starejši, bronasto pa Rudi Plaveč, Marija Veselko in Zvonko Vnučec. Listino častnih članov Obrtnega združenja Ormož so prejeli: Jože Kos iz Križevcev pri Ljutomeru, Alojz Ivanuša in Franc Zemljič starejši: oba iz Ormoža. Med številnimi dobitniki priznanj, ki so jih podelili za 30, 20 in 10 let opravljanja obrti, moramo omeniti Jakca Vaupotiča, ki se s sla- ščičarstvom ukvarja vse od leta 1946. V domu društev so si obiskovalci od petka popoldan do torka dopoldan ogledali razstavo o razvoju obrti v občini Ormož. Ogledalo si jo je tudi veliko šolarjev osnovnih šol ormoške občine. Vida Topolovec foto Štefan Hozjan Prikaz razvoja obrti v občini Ormož. . 0R6ANIZACMAM ZDRUŽENEGA DELA ' V PTUJSKI OBČINI Sporazum o združevanju sredstev za nakup medicinske opreme že več let strokovni delavci Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož opozarjajo družbenopolitično skupnost na problem izrabljenosti me- dicinske opreme, ki je nujna za nemoteno in strokovno neoporečno delo v medicini. Nekajletne finančne omejitve na področju družbenih dejavnosti že vrsto let onemogočajo programirano nabavo in obnovo opreme. Gre predvsem za opremo, ki se uporablja za diagnostične potrebe in je osnovni pogoj za nadaljnjo medicinsko obravnavo bolnikov. Zdravstveni center Ptuj—Ormož je v zadnjih letih pridobil in usposa- bljal dobre medicinske strokovnjake, izrabljena in zastarela medicin- ska oprema pa jim onemogoča izrabiti vse razpoložljive strokovne po- tenciale. Z združevanjem amortizacije na ravni delovne organizacije, ki se usmerja po dogovorjenem programu za nabavo prepotrebnih apara- tur, so sicer rešili nekatere probleme, vendar je teh sredstev zaradi vi- sokih cen premalo. Zdravstveni center bi nujno potreboval za nado- mestilo izrabljene opreme samo v bolnišnici 7,135 milijard dinarjev (brez carinskih in drugih stroškov). O navedeni problematiki je tekla razprava na posvetu direktor- jev, ki ga je sklical izvršni svet skupščine občine Ptuj že v maju 1989. Izvršni svet je na podlagi predloga Zdravstvenega centra Ptuj— Ormož in pobude direktorjev o združevanju sredstev za nabavo medi- cinske opreme razpravljal na 164. seji dne 7/6—1989 ter predlaga vsem OZD ptujske občine, da za nabavo medicinske opreme združijo sredstva v višini 150.000.— din po zaposlenem delavcu. Sredstva bi namenili za nabavo biokemičnega analizatorja; stane 70.000 ameri- ških dolarjev in je potreben za rutinske biokemične preiskave, te pa so danes osnova za moderno diagnostiko tako splošnega zdravnika kakor tudi specialistov vseh medicinskih strok. Enako velja tudi za potrebe preventivnih pregledov delavcev v medicini dela. Ker gre za prepotrebno medicinsko opremo, ki jo ni mogoče zagotavljati na dru- gačen način, kajti sredstev je v zdravstvu premalo za redno dejavnost, pozivamo vse organizacije združenega dela, da navedeno akcijo fi- nančno podprejo. Sredstva naj bi na podlagi sklenjenega sporazuma nakazali na ži- roračun Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož št. 52400—606—35085 (ZC — združena sredstva). IZVRŠNI SVET 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 15. junij 1989 - iBstitut za sadjarstvo v Geldermalsiiu. Nov, gosti nasad jablan (10.000 dreves na hektar) Cvetlični park v Keukenhofu. Notranjost mlina iz leta 1601 za mletje lesa, kamna in prsti — iz tega š« danes proizvajajo naravne barve za slikanje deželo mlinov na veter Dežela NIZOZEMSKA je kraljevina v zahodni Evropi. Na zahodu meji na Severno morje, na vzhodu je njena soseda ZR Nemčija, na jugu pa Belgija. Meri 4,15 milijonov ha in ima 14,15 milijonov prebivalcev, kar je največja gostota poseljenosti v Evropi. Nizozemska ima 2,02 mili- jona ha kmetijskih obdelovalnih površin, na katerih je le 270.000 zapo- slenih. Po produktivnosti in intenzivnosti sodi v sam vrh kmetijsko razvi- tih dežel na svetu. Ima 136.000 kmetijskih gospodarstev; od teh je 54 odstotkov v velikosti do 5 ha, 36 odstotkov posestev je velikih 5 do 20 ha in 10 odstotkov je veleposestev. Na zaposlenega pride povprečno 7,5 ha kmetijskih obdelovalnih površin. Je izrazito ravninska dežela s 57,7 od- stotki travnatega sveta, 36 odstotki njivskih površin, 6,1 odstotkov povr- šin pa je v vrtnarski rabi. V kmetijstvu dosegajo najvišje hektarske do- nose v večini vrst poljščin v Evropi, pa tudi v svetu. Ker ima Nizozemska pretežno travnat svet, jo štejemo v živinorejsko deželo z najobsežnejšo govedorejo (5,248.000 glav) in ovčerejo, velik delež imata prašičereja (12 milijonov) in perutninarstvo (44 milijonov nesnic in 38 milijonov brojierjev). Pridelava raznih semen in sadik cvetlic, med katerimi so najmnožičnejše čebulice tulipanov, prinaša letno za več kot 5 milijard guldnov prodaje (gulden je enakovreden marki). Visoka raven intenzivnosti in produktivnosti na področju kme- tijske proizvodnje, poslovna, teh- nološka in strokovna usklajenost so značilne prvine Nizozemske. Za nizozemsko ljudstvo pa sta znana svojstvena ljubezen in od- nos do zemlje, saj so skozi zgo- dovino z izrednimi podvigi in nadčloveškimi napori morju iztr- gali na sto tisoče hektarjev plod- ne zemlje in jo v tako imenova- nih polderjih usposobili za najin- tenzivnejšo kmetijsko pridelavo. Vse to je bilo za Društvo kmetij- skih inženirjev in tehnikov Ptuj in nekatere njegove člane, ki Ni- zozemsko po strokovni plati po- znajo že od prej, izziv, da smo se že pred dobrim letom odločili or- ganizirati strokovno ekskurzijo v to deželo. Od 26. aprila do I. maja smo svoj načrt potovanja na Nizo- zemsko nadvse uspešno uresniči- li. Vrnili smo se z mešanimi vtisi in občutki, ki so se morali neko- liko umiriti, kar je vzrok, da bral- cem Tednika šele po dobrem me- secu na kratko opišemo, kaj smo v tej zanimivi in kmetijsko naj- razvitejši deželi v tako kratkem času uspeli videti in spoznati za- nimivega za kmetijsko stroko. Kljub radovednosti in interesu videti in spoznati takšno deželo, kot je Nizozemska, nas je 64 udeležencev, kolikor se nas je pripravljalo na potovanje, po- slednje dni pred odhodom spremljal rahel strah, kako bomo vzdržali več kot 24 ur trajajoče potovanje v eni smeri — okrog 1300 km dolgo pot. Na pot smo krenili v večernih urah 26. aprila, z avstrijsko-nem- ške meje pa nas je udoben turi- stični avtobus potovalnega pod- jetja Watzinger iz MOnchna v zgodnjih jutranjih urah niti ne preveč utrujene pripeljal v Num- berg. Da bi premagali jutranji spanec, nas je vodnik vodil na ogled nekaterih znamenitosti mesta, med katere sodi prav za- nimivo staro mestno jedro in znamenita sodna palača, v kateri je bilo leta 1945 znano sojenje nemškim vojnim zločincem, ime- novano numberški proces. Po programu bi si v nadaljevanju potovanja ogledali tudi mesto Kdin, ogled pa je veljal le zna- meniti katedrali, vse drugo pa je preprečilo ledeno mrzlo deževje, ki je prvi dan našega potovanja prevladovalo na ozemlju ZR Nemčije. V večernih urah smo prispeli v nizozemsko mesto Soest v bližini Utrechta, kjer smo se nastanili za naslednje štiri noči v prijaznem mladinskem hotelu NJHC. Poizkusni center za prašičerejo in perutninarstvo v lepem, sončnem jutru po hladni noči in jutranji slani 27. aprila je veljal prvi ogled poiz- kusnemu centru za prašičerejo in perutninarstvo v Bameveldu. Ustanovo, ki so jo pred 27 leti ustanovili nizozemski farmerji, nam je predstavil direktor oddel- ka za mednarodne stike g. Koe- slag. V centru izvajajo najrazli- čnejše specializirane tečaje za rejce in vse nivoje strokovnjakov s področja živinoreje, ki trajajo od dva dni do pol leta. Povpre- čno je tam tedensko po 250 štu- dentov in strokovnjakov, letno pa se udeleži teh tečajev 10.000 študentov. Vnaprej določene programe posredujejo teoretično in praktično v štirih oddelkih: — praktično izobraževanje študentov, kamor sodi tudi red- no usposabljanje strokovnjakov kmetijske pospeševalne službe — ljubiteljsko gojiteljstvo ma- lih živali (od ptic pevk do zajcev) — prehrana živali — krmila, njihova pridelava in dodelava — oddelek za izobraževanje kmetijskih strokovnjakov z med- narodnega področja. V centru so postavljene stalne razstave kmetijske opreme, ki jo proizvajajo, uporabljajo in uva- jajo na Nizozemskem, vzorčne farme za govedo, pitance, svinje in perutnino. Povedali so nam, da je poleg njihovega stalnega raziskovalnega dela in uvajanja novih tehnologij v široko prakso njihovo raziskovalno delo sedaj na zahtevo varstvenikov narave usmerjeno v uvajanje takšnih tehnologij, da se prepreči sleher- na oblika vzreje živine, ki bi ime- la za posledico kakršno koli obli- ko mučenja živali, kot je npr. ve- zanje živali, nepravilna stojišča ali okrnjeno gibanje. Do 10 tisoč dreves na hektar v Geldermalsnu v srednji Ni- zozemski je veljal ogled poizkus- nemu posestvu za sadjarstvo, ki je našim slovenskim sadjarskim strokovnjakom že dobro znano. Čeprav v kratkem času na takš- nem posestvu ni mogoče dojeti izredno širokega projekta nalog, ki jih je na področju plantažnega sadjarstva potrebno še raziskova- ti, smo se vendarle seznanili z nekaterimi nadvsem zanimivimi in za prakso pomembnimi razi- skavami, ki jih tam opravljajo, kot so: načini vzgojnih rezi za posamezne sadne vrste in sadne sorte, preprečevanje in uničeva- nje plevelov v sadovnjakih brez herbicidov, uvajanje vse gostej- ših sistemov sadovnjakov (do 10.000 dreves na ha), izbira ptic roparic, ki love poljske miši in voluharje, uvajanje raznih sad- nih podlag, vzgojne oblike, sad- na opora ipd. Prvi dan strokovnih obiskov na Nizozemskem je veljal še ogledu tovarne opreme za peru- tninske klavnice STORK v Box- meeru. Najsodobnejša računal- niško in z roboti vodena tehnolo- gija proizvodnje opreme za klav- niško industrijo sodi med najmo- dernejše na svetu. Svoje proiz- vodne obrate in proizvodni pro- ces so nam predstavili toliko bolj prizadevno, ker tam pravkar iz- delujejo opremo za novo klavni- ško industrijo Perutnine Ptuj. Cvetlična borza Največja cvetlična borza na svetu je bila ustanovljena 1912. leta v Aalsmeeru. Leta 1972 sojo modernizirali, prodajo cvetja pa opremili z računalniško tehniko. Površina avkcijske zgradbe je 88.000 m^ in sestoji iz skladiščne dvorane, iz katere na vozičkih prevažajo cvetje mimo 300 kup- cev v dvorano za pakiranje in odpravo. Dnevno prodajo 11 mi- lijonov cvetov in 1 milijon lon- čnic, za to se opravi 50.000 tran- sakcij. Cvetje vrtnic, tulipanov, krizantem, nageljnov, gerber in drugega odpelje dnevno 2000 to- vornih avtomobilov firme V.B.A. Aalsmeer, kjer je 1250 zaposle- nih. Pri ogledu te vrste prodaje smo težko dojeli veličino in brez- hibnost organizacije trgovine, ki velja v sodobnem svetu za tako občutljive proizvode, kot je cve- tje. Polderji Sicer pa je bil četrti dan naše- ga potovanja namenjen ogledu enega izmed nizozemskih pol- derjev v Flevolandu. Že ime de- žele »Nizozemska« pove, da je teren večinoma nižinski z obmor- skimi deli, ki so nižji od morske gladine in s sistemom obrambnih nasipov varovani pred Severnim, VVaddenskim in Ijsselskim mor- jem. Kako je Nizozemcem uspe- lo v stoletja dolgih borbah z mor- jem in naravo morju iztrgati zemljo in jo spremeniti v plodna visoko intenzivna cvetoča polja, sprva ni mogoče dojeti, zato je ta človeški podvig in zmago nad naravo tudi težko opisati. Dr. ing. Cornelis Lely je leta 1886 predložil projekt za izsušitev Fri- zijskega morja, ki leži v Flevo- landu severovzhodno od glavne- ga mesta Nizozemske Amsterda- ma. Obsegal je površino 200.000 ha, z nasipi pa naj bi se zagotovi- la varnost pred zalitjem dežele z morjem, izboljšalo naj bi se sta- nje sladkovodnih virov, pred- vsem pa povečalo kmetijske po- vršine za pridelovanje hrane. Nizozemska kraljica VVilhel- mina je 1917. leta v govoru pred pričetkom del na frizijskem pro- jektu dejala: »Zaustaviti mora- mo preteklost, z zajezitvijo in iz- sušitvijo Frizijskega morja pa morju iztrgati plodno tlo, ki bo trajno zagotovilo našemu ljud- stvu večjo zaposlenost in dovolj lastne hrane!« Nizozemski parla- ment se je po prvi svetovni vojni neposredno zavzel za uresničitev projekta, njegovega očeta ing. Lelyja pa imenoval za ministra za vodno gospodarstvo. Projekt je bil uresničen leta 1932 in zaje- ma del od skupno 1800 km nasi- pov in zajetij, ki s severa in vzho- da varujejo Nizozemsko z vele- mesti Amsterdamom, Rotterda- mom in Haagom pred poplava- mi. Na flevolandskem izsušenem 200.000 ha velikem polderju, ki smo si ga ogledali, so pred izved- bo hidro- in agromelioracij pred poplavami zavarovanih polj us- kladili načrte za uresničitev ce- lotnega biotopa. Načrtovali so, potrebno površino gozdov, nara- vna območja za oddih in okreva- nje, urbanizacijo kmetijskih go- spodarstev, vasi in mest. Polderji so povezani z najmodernejšimi cestami, plovnimi kanali in že- leznico. Zgrajene so bile moder- ne vasi ter mesti Almere in Lely- stad (imenovano po ing. Lelyju) z 250.000 prebivalci. V središču Hevolandskega polderja smo obiskali tamkajšnji raziskovalni institut za travništvo, pridelavo krme, prirejo mleka in mesa, ov- čerejo, konjerejo, avtomatizacijo in razvoj kmetijskih gospodar- stev v VVaiboerhoevnu, kjer so nam nazorno prikazali celoten način izsuševanja — hidromelio- racijo — zemljišča za kmetijsko proizvodnjo ter izvedbo agrome- lioracijskega kolobarja, ki se tod prične s setvijo oljne repice. Di- rekcija flevolandskega polderja je v Aplelystadu vzpostavila in- formacijski center o rabi tega prostora in muzejsko zbirko, v kateri je prikazano vse — od na- črtov do gradnje in usposablja- nja polderjev za gospodarsko ra- bo. Pri ogledu tega centra šele obiskovalec dojame, kolikšni so posegi, ki jih je človek vložil, da si je podredil del naprave za svoj obstoj. 29. aprila slavijo Nizozemci rojstni dan kraljice BEATRICE. Na poti iz Flevolanda smo si v popoldanskih urah želeli ogleda- ti še nekaj znamenitosti največje- ga mesta Nizozemske Amsterda- ma. Obiskovalec dobi vtis, da se tega dne zgrne na amsterdamske ulice vsa Nizozemska, zato nam ni preostalo drugega, kot da se vključimo v ta vrvež in si ogleda- mo, kaj vse se dogaja na ulicah in kanalih »severnih Benetk«. Bilo je zanimivo videti, hkrati pa spoznati: bodimo srečni, ker do- ma živimo mirnejše življenje. Če je ta potopis naslovljen »V deželo mlinov na veter«, je to povsem upravičeno, saj so po ce- li deželi raztresene vetrnice, ki jih poganjajo bolj ali manj stalni vetrovi, ki tod pihajo med mor- jem in kopnim. Največje vetrnic, ki poganjajo vodne črpalke in čr- pajo vodo iz nižjih odtočnih jar- kov v višje ležeče zbiralnike. Mnogo je mlinov za mletje žita, oljarn, žag in vsega drugega, za kar je bilo mogoče izkoristiti ve- ter kot pogonski vir energije. V zadnjem času se pojavlja vse več generatorjev za proizvodnjo električne energije s pomočjo ve- tra. V Zaandamu razkazujejo turi- stično vas mlinov na veter, ki so za razne namene. Med njimi smo si ogledali najstarejši mlin iz leta 1601, ki je namenjen za mletje le- sa, kamna in prsti, iz teh surovin pa po starih postopkih še danes proizvajajo najobstojnejše barve za slikanje. V vasi mlinov razsta- vljajo postopek pridelave sirov, posebno zanimive pa so delavni- ce lesenih cokel. Na svetovno znani razstavi cvetja Sicer pa je zadnji dan našega potovanja po Nizozemski bil kronan z ogledom vsakoletne svetovno znane razstave cvetja v Keukenhofu. Na 28 ha cveti 6 milijonov čebulnic — amarili- sov, hijacint, tulipanov, irisov, narcis, orhidej in lilij. V parku je pokrit cvetličnjak, velik 5000 m', v katerem so prikazani novi hi- bridi vzgojenega cvetja. Posebej obliskovalca prevzame ogled pa- viljona, posvečenega nizozemski kraljici Beatrice, v katerem ob njenem rojstnem dnevu 29. apri- la priredijo razstavo rezanega cvetja. Okolica keukenhofskega parka je zasajena na stotinah hektarjev s čebulnicami — tuli- pani, hijacintami, narcisami, ki jih pridelujejo za prodajo čebu- lic po celem svetu. Lepote iz cvetličnih poljan Keukenhofa in njegove širše okolice ni mogoče opisati niti poslikati, mogoče jih je le doživeti na kraju samem. Potovanje po Nizozemski smo končali še z ogledom nizozem- skih kopališč ob Severnem n\ov- ju: Zandworta, ki je znan tudi po avtomobilski dirkalni stezi, in Scheveningna. Ob poti se nam je nudila priložnost, da smo v Den Haagu videli palačo mednarod- nega sodišča. Končno pa je ve- ljal še krajši postanek v največ- jem pristanišču Evrope — Rot- terdamu. Rotterdam ima 36 km dolgo operativno obalo na reki Maas. Pa še en utrinek iz Nizozem- ske. Dežela se je v 17. stoletju razvila v močno kapitalistično državo ter pomorsko in kolonial- no silo. Nizozemska mornarica je že takrat štela 16.000 ladij, kar je pomenilo dve tretjini ladjevja vseh takratnih evropskih držav. Ekskurzija Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj v Ni- zozemsko je v organizacijskem in strokovnem pogledu v zado- voljstvo udeležencev v celot' odlično uspela. Organizirali ii] vodili so jo dobri poznavale' tamkajšnjih razmer — predsed' nik društva ing. Franc Vraber i" ing. Vlado Tumpej, tehnično krajinsko vodenje pa je opravi' prof. Rado Lazar, dir. posloval- nice Kompasa iz Maribora; ^ Kompasovem aranžmaju je bil^* potovanje izvedeno. Miran Glušič, ing. agf Mlin na veter — oljarna v Zaanstadu. Udeleženci ekskurzije v deželi mlinov na veter. f CDNIK - junij 1989 SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5 Ormožani dobili novo telefonsko centralo 2elja po telefonih v Ormožu je resnično velika, kar dokazuje tudi adnja akcija krajevne skupnosti Ormož. 250 bodočih lastnikov tele- fotiov je za novo telefonsko centralo, ki so jo v Ormož pripeljali mi- uH torek, zbralo 600 milijonov dinarjev. Skupaj z montažo bo veljala 7 mfij^''^ dinarjev. Gre za digitalno elektronsko vozliščno centralo z znako 2000, prvo te vrste v omrežni skupini 062, iz programa Iskre. Montirati jo bodo pričeli v prihodnjih dneh, delo pa naj bi opravili v (jveh mesecih. Koliko številk bo imela še ni natanko znano, brez dvo- pa jih bo toliko, da bo nova centrala zadovoljila vse potrebe in že- ijg po telefonih. ' Vida Topolovec foto: Ena Žalar Tako je videti telefonska centrala v zabojih. Nova pošta v Ormožu, ki pa žal še ni v rabi, v ozadju stara zgradba, ki jo morajo obnoviti, da se bo z novo zlila v celoto. Za manjše posledice toče Toča je naredila največ škode na poljščinah, med temi pa so najbolj poškodovani sladkorna pesa, koruza in krompir. Na sre- čo za pridelek sladkorne pese to še ne pomeni velike škode, saj se pesa hitro obraste. Tudi pridelek koruze je lahko še vedno prime- ren, saj se bodo tudi mlade rastli- nice koruze kaj hitro obrastle, če le ni poškodovano srce ali če rastline niso prelomljene. Je pa poškodovane posevke potrebno škropiti s tako imeno- vanim foliarnim gnojilom. Na našem tržišču je več vrst listnega gnojila; gre v bistvu le za razli- čna imena škropiv, lastnosti pa so približno enake. Tako je pri- poročljivo sladkorno peso škro- piti s sedmimi litri foliarnega gnojila na hektar, koruzi pa lah- ko damo še nekaj več gnojila — kakih osem litrov na hektar. Po- dobno navodilo velja seveda za mnoge druge od toče poškodova- ne poljščine. Pomembno je upo- števati še nasvet, da je najboljše s foliarnimi gnojili škropiti zgodaj zjutraj ali zvečer. Dalj časa je na- mreč listna površina vlažna od škropljenja, boljši učinek doseže- mo. Gnojenje prek listov je zelo pomembno tudi za poškodovani krompir. Tudi sicer je krompir potreben gnojenja, saj je letos na splošno v dokaj slabem stanju. Vzrok vidijo strokovnjaki v tem. da so kmetovalci uporabili pre- malo zamenjanega semena, lan- ski gomolji pa so bili precej oku- ženi z virozami, ki jih prenašajo listne uši; lani pa je bilo njihovo leto. Če se bomo odločili za li- stno gnojenje krompirja, je pri- poročljivo dodati še fungicid, najprimernejši je Ridomil. Ce so se že pojavile tudi ličinke kolo- radskega hrošča, pa dodamo še enega od številnih insekticidov. Še nasvet pridelovalcem pšeni- ce; pšenice, poškodovane od to- če, sedaj ni mogoče več pozdra- viti. Lahko pa jo še zaščitimo pred ušmi, ki so se tudi letos množično pojavile, in pred strga- čem. Vendar sedaj ne smemo več uporabiti vseh insekticidov, ne- kateri imajo namreč predolgoro- čni učinek in lahko bi skupaj z zrnjem spravili v kašče tudi stru- pene snovi. Dva značilna insekti- cida, ki nista primerna za upora- bo v pšenici v tem času, sta meta- systox in folimat. Proti ušem lah- ko uporabimo PIRIMOR, ven- dar ga uporabimo v večji količini vode (vsaj 300 litrov na hektar), proti strgaču pa uporabimo EKALUX ali ZOLONE. Ker je strgač na spodnji strani listov, je potrebno posevek pšenice dobro prevetriti, da pride strup tudi do škodljivca. Svetuje: Damjan Finžgar, dipl. inž. Pripravil: JB Avdicije za festival Za letošnji slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 89 se je prijavilo petdeset ansamblov. Devetindvajset od teh mora opraviti avdicijo, saj se prvič prijavljajo za nastopanje na Ptuju. Prva avdicija bo že jutri v Črnomlju, v soboto bo v Titovem Ve- lenju, v nedeljo v Logarski dolini in naslednjo nedeljo v Zrečah. Ansamble bo poslušala strokovna komisija. V revijalnem delu bo nastopal ansambel Viničarji iz Maribora in Mini pihalna godba Neuvirtovi Štajerci iz Maribora. L V vrtu v OKRASNEM VRTU velja v tem času opraviti nekaj del pri ne- gi žive meje. Živo mejo v času vegetacije enkrat pognojimo z gnojili, ki vsebujejo več dušika, kot sta KAN ali NPK, da pospešimo vkoreni- njanje in rast. Dokler se mlada meja ni dovolj zgostila, med rastlina- mi redno okopavamo, predvsem pa rastline obvarujemo pred nadlež- nim plevelom. Posebej previdno odstranjujemo slak, ki se ovije okrog mladik tako tesno, da pri pletvi, če nismo previdni, osmučemo mlade brstiče, ki naj bi živico zgoščevali. Pravočasna in skrbna pletev živice je osnovni pogoj za njeno dobro obraščenost in prijeten videz. Rastline, s katerimi tvorimo žive meje, niso posebno občutljive za rastlinske bolezni niti za škodljivce, če pa smo jih že opazili, pri mladih nasadih so to lahko listne uši, pa ob škropljenju vrtnin in sad- nega drevja brez škode še meglico škropiva usmerimo v živico. Kori- stno je živice poškropiti hkrati tudi z listnim gnojilom - foliar, ra- stin, bayfolor ali podobno - da listi dobijo pristnejšo temnozeleno barvo. Če še niste opravili poletne rezi živice, jo opravite do sredine ju- nija. Hranilne snovi, ki se z asimilacijo ustvarjajo, služijo rastlini za rast v dolžino. Če pa smo jo z rezjo prikrajšali, smo ji rast v dolžino zavrli in pospešili tvorbo brstov za rast zalistnikov in stranskih po- ganjkov, saj je pri živici osnovni smoter, da se zgosti, ta proces vege- tacije pa je tem času najintenzivnejši. Letos posajeno živico višamo postopoma največ 10 cm pri vsaki rezi, sicer bi se pri osnovi preveč ogolila. Pravilna oblika živice je pri- sekani stožec, kar pomeni, da mora biti pri tleh širša, kot je na vrhu. Z rezjo jo oblikujemo tako, da jo od spodaj navzgor ožimo za 5 do 10 cm na meter višine. V ZELENJAVNEM VRTU mnogi pridelujejo krompir. Ne glede na velikost krompirišča niti na sorto — zgodnji ali pozni — ga napa- da krompirjeva plesen. Phytophtora, kot jo strokovno imenujemo, je najbolj razširjena in škodljiva glivična bolezen krompirja. Pridelek zmanjšuje posredno in neposredno; povzroča predčasno sušenje li- stov in s tem zmanjša asimilacijsko površino, to pa manjša število go- moljev, ti so drobni ter gnijejo že na vrtu in kasneje v shrambi. Če zaporedoma v treh dneh srednja dnevna vrednost relativne zračne vlažnosti ni manjša od 80 % in če v dveh dneh minimalna tem- peratura zraka ne pade pod 10° C in ko so krompirjevi grmiči že toli- ko dorastli, da so vrste strnjene, nastopi možnost okužbe. Prva bole- zenska znamenja okužbe s krompirjevo plesnijo opazimo na robu spodnjih listov. Na zgornji strani so vidne rumenoijave pege brez iz- razitih obrisov, pege hitro potemnijo, saj listno tkivo v njih odmre. Na meji med odmrlim in živim tkivom opazimo na vlažnem listu s spodnje strani belo prevleko; sestavljajo jo trosovniki, ki tako okužu- jejo celo krompirišče. Kljub temu da protifitoftoma služba Slovenije dnevno po časopisu in radiu sporoča za posamezne pridelovalne oko- liše možnost okužbe, pa moramo krompirišče tudi sami opazovati, za- to so znaki bolezni v teh nasvetih prodrobneje opisani, da bomo pra- vočasno obvarovali posevek pred okužbo. Na voljo imamo mnogo učinkovitih fungicidov za preprečevanje krompirjeve plesni, kot so bakreni antracol, antracol combi, kupro- pin, dithane, in vrsto sistemikov, med njimi ridomil, euparen, bayfi- dan in podobni, ki že okuženo krompirišče ozdravijo. Škropljenje mora biti temeljito. S škropivom moramo liste prekriti zlasti s spodnje strani. Z navedenimi fungicidi škropimo večkrat, vsakih 7 do 10 dni oziroma po vsakem dežju, če je dež fungicid spral z rastline. Ko se bodo pojavile prve ličinke koloradskega hrošča, sočasno škropivu za varstvo pred krompirjevo plesnijo primešamo enega od insekticidov: ekalux, unden, dipterex, actellic ali drugega. Vse, kar smo povedali o preprečevanju plesni pri krompirju, ve- lja tudi za paradižnik. Miran Glušič, ing. agr. (kadki uBsUdk obdin Ormož In Piuj | vu issn Leto: XXVI Ptuj, 15. junija 1989 Številka: 18 -• ■ ■ -v - ■ VSEBINA: OBČINE PTUJ 1986-1990 in 1991-1995 na območju Krajevne skupnosti Ivanjkovci I»0. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet SKLADI .... centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj 103. Sklep o ugotovitvi, da so sprejete spremembe in dopolnitve Samou- lUl. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Svet pravnega sporazuma o ustanovitvi, financiranju in delovanju Sklada Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj TOZD Osnovno za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj K u A irv v^F^c"!^!*^^^^ Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, fi- o. . SKUPNOSTI nanciranju in delovanju Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu ob- 102. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za čine Ptuj sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje POPRAVKI 100. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76, 12/87) in 18. člena Statuta Zdravstvene- ga centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela, dne 30. maja 1989 in Zbora krajevnih skupnosti, dne 18. aprila 1989 ter Družbenopo- litičnega zbora, dne 17. aprila 1989 sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Po- trča Ormož—Ptuj 1. Edvard KUPČIČ, rojen 14/9-1937 v Vito- marcih, stanujoč v Ptuju, Ulica heroja Lacka 5 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Or- mož—Ptuj. 2. Naloge delegata družbenopolitične skupno- sti v svetu zdravstvenega centra določa Statut Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Or- mož—Ptuj. 3. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu traja dve leti. 4. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 026-3/89-1 Datum: 30/5-1989 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 101. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 88. člena Zakona o zdravstve- nem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76 in 12/87) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo- ra združenega dela, dne 30. maja 1989 in Zbo- ra krajevnih skupnosti, dne 18. aprila 1989 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 17. aprila 1989 sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Po- trča Ormož—Ptuj TOZD Osnovno zdravstveno varstvo 1. Majda ŠERONA, roj. 13/4-1954 v Ptuju, stanujoča v Ptuju, Spolenakova 5 se imenuje za delegatko družbenopolitične skupnosti v Svet ZC dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj TOZD Osnovno zdravstveno varstvo. 2. Naloge delegatke v svetu določa statut TOZD Osnovno zdravstveno varstvo. 3. Mandatna doba imenovane delegatke traja dve leti. 4. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-2/89-1 Datum: 30/5-1989 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 102. KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI Skupščina KS Številka: 70/89 Datum: 29. 5. 1989 Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu (UL SRS št. 23/77), Zakona o samoprispevku (UL SRS, št. 35/85) in 37. člena Statuta kraje- vne skupnosti Ivanjkovci je skupščina na 6. se- ji dne 29. maja 1989 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in 1991 — 1995 na območju krajevne skupnosti IVANJKOVCI. 1. Za območje krajevne skupnosti Ivanjkovci, ki zajema naselja: Cerovec Stanka Vraza, Do- brovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Liba- nja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski vrh, Stanovno, Strezetina, Runeč, Veličane, Že- rovinci, Žvab se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. 2. Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju in delu za sofinanciranje in uresničitev nasled- njih nalog: 1. KOMUNALNA DEJAVNOST 1.1. Delno vzdrževanje krajevnih cest, ki za- jema gramoziranje, vzdrževanje obcestnih jar- kov, vodnih propustov in zimske službe. 1.2. Sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest: Pavlovski vrh, Runeč, Veličane. Cerovec, Ivanjkovci, Lahonci, Zerovinci, Stanovno, Ma- li Brebrovnik. Vrstni red gradnje asfalta bomo določili vsa- ko leto, glede na program SIS, lastno udeležbo in udeležbo drugih OZD, obremenjenost ceste in stroške vzdrževanja — vzponi. Program se sprejme vsako leto najpozneje do 1. marca. Sprejme ga skupščina KS. 1.3. Sofinanciranje izgradnje avtobusnih po- stajališč: — Ivanjkovci, Žerovinci ter ostalih po po- trebi. 2. PROMET IN ZVEZE 2.1. Sofinanciranje razvoja telefonije v KS Ivanjkovci (izdelava projektov, objekti skupne- ga pomena.) 2.2. Izgradnja transformatorskih postaj. 3. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 3.1. Sofinanciranje gradnje osnovne šole' Ivanjkovci. 3.2. Sofinanciranje inv. vzdrževanje dvorane Žerovinci, Ivanjkovci. 4. DRUGE NALOGE 4.1. Sofinanciranje postopne izgradnje mrli- ških vež in pokopališč. 5. KRAJEVNA SAMOUPRAVA IN POL. SI- STEM 5.1. Sofinanciranje potreb na področju SLO in DS. 5.2. Pokrivanje funkcionalnih in materialnih stroškov za skupne potrebe KS, krajevne samo- uprave in delegatskega sistema, DPO in za kra- jevno dvorano. 5.3. Sofinanciranje programov organizacij in društev na območju KS, ki so skupnega pome- na za krajane. Višina sredstev po cenah iz leta 1988 znaša po oceni 950.000.000 din. Sredstva se bodo uporabila za planske naloge po naslednjem ključu: delež v % delež Naloga v 000 din 1. Komunalna dejav- 70% 665.000 nost 2% 19.000 2. Promet in zveze 15% 142.500 3. Družbene dejavno- 8 % 76.000 sti 5 % 47.500 4. Druge naloge 950.000 5. Krajevna samou- prava Samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS in si- cer: — 2 % od neto OD delovnega razmerja — 2 % občani, ki imajo dohodek od obrti oz. drugih gospodarskih dejavnosti (od davčne osnove) — 1,5 % upokojenci od neto pokojnin — 10% občani in delovni ljudje, ki imajo dohodek iz kmetijstva oziroma kmetijske de- javnosti od katastrskega dohodka — občani oz. delovni ljudje zaposleni v tuji- ni 100 DM v dinarju po tečaju 30. 6. tekočega leta — 1 delovni dan za vse sposobne družinske člane ali plačilo 1 dne po dnevni vrednosti. Ženske do 55 let in moški do 60 let starosti. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 15. junij 1989 - TEDNI^ SPOMENIKI IN SPOMINSKA OBELEŽJA V OBČINI PTUJ Zanemarjena skrb Na splošno je naša skrb za spomenike in spominska obeležja NOB slaba. Če nekaterim, ki imajo nalogo vzdrževati, ni kaj očitati, pa so drugi povsem pozabili, kaj je njihova naloga. Iz leta 1981 ima- mo družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov ter spominskih obeležij NOB v občini Ptuj. V njem so se kra- jevne skupnosti zavezale, da bodo skrbele za tovrstne spomenike. Skrb za vzdrževanje so nekatere zaupale šolam, druge mladinski orga- nizaciji, kakor pač kje. Veliko teh spomenikov in spominskih obeležij pa je potrebnih takojšnje obnove, marsikje je potrebno popraviti po- datke, zapisane o posameznem dogodku, v katerega spomin je obele- žje ... Zaradi večjih poškodb, razpok v kamnu sta takojšnjih restavra- torskih in konzervatorskih posegov potrebna spomenik padlim kurir- jem kurirske postaje TV 8 ob Dravinji v Zgornji Pristavi in spomenik v NOB padlim domačinov v Cirkulanah. Zamenjati bo potrebno spo- minsko ploščo na domačiji Franca Osojnika v Desencih zaradi napa- ke v napisu, zakaj četa ni bila ustanovljena aprila 1941, kot piše na plošči, ampak šele aprila 1942. Tudi spominsko ploščo padlim doma- činom na Destmiku je treba zamenjati zaradi nečitljivosti, seznam padlih pa dopolniti še s štirimi imeni. Seznam spomenikov, na katerih bi bilo potrebno obnoviti napise, urediti okolico, je kar precej dolg, pa se dolga do teh spomenikov odgovorni nič kaj pogosto ne spomni- jo. Naša preteklost pa je naša sedanjost, zato jim gresta vse spoštova- nje in skrb za ohranitev njenih pomnikov. NaV Med neurejene sodi tudi spomenik NOB v Spuhlji. Preteklost za sedanjost in prihodnost v prostorih krajevne skupnosti Podlehnik so v soboto 3. junija odprli razstavo Predniki zanamcem, ki jo je organiziralo tamkajšnje društvo upokojencev. Pokrovitelja razstave sta krajevna skupnost Podlehnik in Petrol motel Podlehnik. Zbrane je ob odprtju nago- voril tajnik društva upokojencev Božo Šlehta in med drugim povedal, da je veliko stvari iz naše preteklosti že potonilo v pozabo, veliko predmetov in običajev ljudje več ne poznajo, zato se je društvo odločilo organizirati razsta- vo in tako ljudem prikazati delček preteklo- sti. Zbrali so stare predmete, pripravili stare jedi, poiskali mojstre starih obrti. F»ri pripravi razstave so pomagali tudi delavci ptujskega pokrajinskega muzeja. Ob odprtju razstave so pripravili kulturni program, v katerem so nastopile številne lju- biteljske kulturne skupine — in kar je najpo- membnejše, mnoge so pri svojem nastopu uporabile »ljudsko blago«, glasbila iz prete- klosti, bogastvo narave, kot je na primer brš- Ijanov list in podobno. Skratka kulturni pro- gram je bil primeren trenutku. Poudariti ve- lja, da je bil nastop neponovljiv in da so se vse skupine izredno potrudile ter prikazale del naše preteklosti in sedanjosti. Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri postavitvi razstave, se je zahvalila pred- sednica društva upokojencev Podlehnik Ro- zika Sakelšek. Razstava Predniki zanamcem je bila odprta vsak dan do 18. ure. Obiskali so jo številni šolarji, gostje od drugod, tudi turisti iz Rogaške Slatine. Na otvoritveni slovesnosti pa je sodeloval tudi Milan Kneževič, predsednik republiške- ga komiteja za kmetijstvo, prehrano in goz- darstvo. MG (Posnetka: jš) Srečanje športnikov invalidov Koprivnica—Ptuj v nedeljo, 11. junija, je bilo v Ptuju tradicional- no 18. srečanje športnikov invalidov bratskih ob- čin Koprivnica in Ptuj. Srečanje organizirata športno društvo Borec Ptuj in Zveza za šport in re- kreacijo invalidov občine Koprivnica. Srečajo se vsako leto — enkrat v Koprivnici, drugič v Ptuju, tokrat so tekmovali v kegljanju, streljanju z zračno puško in v šahu. Tekmovanje je potekalo v pristnem prijatelj- skem vzdušju. V kegljanju in v streljanju z zračno puško so zmagali ftujčani, v šahu pa gostje iz Ko- privnice. V kegljanju je bil med posamezniki naj- boljši Janko NOVAK iz Ptuja, sledita pa Ivan VR- BAR in Martin BARIČEVIČ iz Koprivnice. V streljanju z zračno puško je bil najboljši Miha Ne- mec iz Koprivnice s 181 krogi, drugi Srečko MAJ- CENOVIČ, Ptuj, s 176 krogi in tretji Ivan Živko iz Koprivnice s 172 krogi. V šahu je bil najboljši HABJANIČ iz Ptuja, sledita pa CIRKVENEC in GRAHOVAC iz Koprivnice. Ekipni zmagovalci so prejeli pokale, najboljši posamezniki pa medalje. Občinski sindikalni svet ZSS Ptuj je gostom iz Koprivnice v znak priznanja podelil knjigo Bratske občine po Titovih poteh, obe sodelujoči društvi pa sta prejeli tudi pisno pri- znanje koordinacijskega odbora bratskih občin. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, sre- čanje pa prisrčno, za kar so predstavniki ptujskega občinskega sindikalnega sveta organizatorje še po- sebej pohvalili. Gostje so ob odhodu povabili Ptujčane z vzklikom: »Na svidenje prihodnje leto v Koprivnici!« FB MINORITSKi SAMO- STAN sv. Petra in Pavla v Ruju ob 750-ietnem jubileju vljudno vabi na POSVETITEV GOTSKE- GA PREZBITERUA cer- kve sv. Petra in Pavla v Ptuju. Posvetitev bo opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger na župnijski praznik, v če- trtek, 29. junija 1989, ob 19. uri. W3 H JO > Z Ov C > o z C m z ^ o 3D o z o Ti 0 N ^ Z C C t C- y 1 ii m mrnmbmih mm^ h Mmn ^ hp im immim t-i^ It 1 flllilt:iliifitll t! tli I itii lall ISPI If tli I = t!4i |i ii rtjii 1'«!rlri iifi iil«- piliti lipfiir i« I ii iiPl iiMipilr ličili i iviiill ri|: tlieifiiif?! nI 11 ffii ImBsI i^im^ i lit !li; iiliiliiii il if I il l!|t|tlllt illii tl fli I lillfli I B lif tiili I! Il^ o, ^coct-TJ « 3 » rs < g" S-.° ^ 's-is »s 3 s s on'^. S s B • _ < H®*? • = C » 55'S • -2» 2 r » 3 3 C 1-® m w a ««« >0.3 -»H i* * • o Si" m st<¥ f EDNIK - 15. junij 1989 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 PREDSTAVILI SO SE MUVDI RAZISKOVALCI PTUJSKE OBČINE V znanju je moč Raziskovalna skupnost občine Ptuj je minuli četrtek v Srednje- šolskem centru predstavila 12 nalog mladih raziskovalcev. Osem so jih opravili srednješol- ci, tri učenci osnovne šole Olge IVieglič in eno učenci osnovne šo- le Videm. Mlade raziskovalce sta pozdravila tako predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti kot predstavnik občin- ske skupščine, kar je dogodku dalo še poseben pomen, poleg te- ga da so se predstavitve udeležili tudi nekateri predstavniki ptuj- skih delovnih organizacij. Res, da mnogokrat ni pomembno, kdo prisostvuje dogodku in kdo ne, pomembna je vsebina dogod- ka. Vendar v tem primeru pome- ni to, da zaupamo mladim, da jim dajemo priložnost za ustvar- jalnejši jutri, da njihova prizade- vanja ne gredo mimo nas neopa- zno. Da se tudi mladi zavedajo odgovornosti, pa govori poda- tek, da so se vse raziskovalne na- loge iz ptujske občine v republiki uvrstile med prvo četrtino. Učenci 7. in 8. razreda (Darja Petrovič, Jernej Horvat, Martin Beranič, Marjan Milošič, Ana Bedrač, Tanja Fridauer, Marjeta Sitar, Barbara Rogina, Erika Vindiš, Petra Marušek, Igor Ko- kol, Izidor Hrga, Aleksander Prelog in Boštjan Šimenko) os- novne šole Videm so raziskali vplive zajezitve Drave v Markov- cih na prirodno okolje okoli Vid- ma. Tudi mladi raziskovalci os- novne šole Olge Meglič so iz 7. in 8. razreda. Raziskavo Kontro- la kvalitete maščob in določanje beljakovin so opravili Mojca Fa- razin, Janja Žmauc, Danijela Stanišič, Vladka Petrovič in Du- šan Slavinec, Vesna NVeingerl je raziskala citostatike, Klavdija Hrenko in Edita Majhen pa sta svoji raziskovalni nalogi dali na- slov Vse za zdrave zobe. Srednješolec, dijak 2. letnika naravoslovno-matematične us- meritve Branko Jurič tudi letos ni razočaral in na področju raču- nalništva se lahko kosa z marsi- katerim strokovnjakom, naslov njegove naloge je Upravljalni si- stem. Dijakinji Barbara Bezjak, ki obiskuje 4. letnik naravoslo- vno-matematično usmeritve, in Renata Vučak iz 3. letnika kme- tijske usmeritve sta raziskali vse- bnost kalija v vinu z ozirom na obliko ohlajevanja. Raziskava Mikro poskus koruze na šolskem posestvu Placar 1988 je delo di- jakov kmetijske usmeritve: Stan- ke Rajh, Bojana Munde, Rober- ta Žumra in Milene Lah. Boris Bezjak, Andrej Ceh^ Milenko Po- točnik in Zvonko Znidarič, dija- ki 3. letnika strojne in metalur- ške usmeritve, so avtorji raziska- ve Pregled uspeha učencev pri predmetih matematika in fizika ob prihodu v srednjo šolo. Dija- ka 2. letnika iste usmeritve Alek- sander Lah in Boris Cergol pa sta predstavila nalogo Programi- rani pouk. Dijakinje 4. letnika družboslovno-jezikoslovne us- meritve Marija Hameršak, Mar- jana Jus in Draja Petrovič so raziskale pekovsko obrt v Ptuju. Fizikalno-kemične lastnosti tal je naloga, ki so jo naredili dijaki 4. letnika kmetijske usmeritve Manfred Jakop, Benjamin Kokol in Sašo Žitnik. Dijaki 4. letnika strojnometalurške usmeritve Matjaž Vavken, Aljoša Horvat in Andrej Feguš pa so raziskali od- visnost med silo pridržavanja in silo vlečenja pri globokem vleku pločevine. Mladim raziskovalcem je ob- činska raziskovalna skupnost po- delila posebna priznanja. NaV Predstavitev. DAN OSNOVNE ŠOLE MAKSA BRAČIČA CIRKULANE 200 let tradicije Osnovna šola Maksa Bračiča se lahko pohvali z več kot dve- stoletno tradicijo šolstva v tem delu Haloz. Spoštljiva leta, ki pa žal šoli še vedno niso zagotovila ustreznih prostorov. Sedmi dan šole, osrednja prireditev je bila v petek, so praznovali nadvse slo- vesno. Pričeli so že v torek s tur- nirjem v malem nogometu za prehodni pokal šole, nadaljevali v sredo s predavanjem za starše in zaokrožili praznovanje v petek z nastopom padalcev Aerokluba Ptuj, s kulturnim programom, ki so izvedli otroci iz vrtca in os- novnošolci, pripravili pa so tudi razstavo izdelkov, ki so jih izde- lali učenci. Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Ja- nez Belšak. Osnovno šolo Maksa Bračiča obiskuje danes 333 učencev v petnajstih oddelkih, 106 pa jih je še v podružnični šoli v Zavrču. Šola pa ne ostaja samo za svoji- mi vrati, ampak se uspešno vključuje v delo v krajevni skup- nosti, občini in tudi širše. Ob koncu petkove slovesnosti je ravnatelj Valter Pliberšek naj- uspešnejšim učencem na razli- čnih tekmovanjih podelil poseb- na priznanja. NaV JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 391 Vdreti in udreti »Nisem Slovenec, vendar v Sloveniji že precej časa živim in slovensko kar do- bro govorim in pišem. Še vedno pa imam težave z vprašanjem, kdaj je treba na za- četku besed, predvsem glagolov, pisati v-, kdaj pa u-. Vzrok težav verjetno ni sa- mo to, da v mojem maternem jeziku, srbohrvaščini, predpone v- ne poznamo, saj enake težave opažam tudi pri slovenskih sodelavcih, v zapisnikih pa berem, da načrte enkrat >usklajujemo<, drugič pa >vsklajujemo<. Zato boste z odgovo- rom, kdaj je treba uporabiti katero od predpon, verjetno ustregli ne samo meni, ampak še marsikomu.« M. R., Ljubljana Cisto natančnih pravil za to, kdaj na začetku besed pišemo v-, kdaj pa u-, v naših slovnicah sicer ni najti, precej pa si lahko pomagamo, če vemo, kako predpone v-, vz- in u- spreminjajo pomen podstavnih besed, npr. glagolov. Predpona v- kaže na to, da je glagolsko dejanje usmerjeno v notranjost te- lesa ali prostora, glagol pa praviloma dopolnjuje predložna zveza v + samo- stalnik v tožilniku (vdreti oziroma vlomiti v hišo, vstopiti v sobo, vpisati se v šo- lo; vrezati, vdolbsti, vklesati kaj v kamen ali les; vdeti nit v šivanko, vtakniti ključ v ključavnico; vtepsti komu kaj v glavo). Glagoli s predpono vz- zaznamujejo: I. premikanje navzgor (sonce vzhaja in vzide; človek vstane (iz vzstane), se vzpenja po lestvi ali klancu; voda vzkipi, seme vzklije); 2. začetek oz. izvršitev glagolskega dejanja (vzljubiti, vzradostiti, vzkipeti v pomenu razjeziti se, vzgojiti). Predpona se je pogosto obrusila, zato imamo poleg vzdržati tudi dvojnico zdržati, ob vzkipeti tudi skipeti, za prvotno predpono vz- pa gre tudi pri glagolu zbuditi (se). Nasprotno pa predpona pri glagolu spodbuditi in samostalniku spodbuda ni nastala iz vz-, zato je napačno, če pišemo oziroma govorimo vzpodbuditi in vzpodbuda. Redkejša sta pri glago- lih s predpono vz- pomena (3.) vztrajanja ali umikanja (vztrajati pri čem, vzdr- žati oz. zdržati napor ali pritisk, vzdržati ali zdržati se hrane ali pijače, pa tudi vzdržati se pri glasovanju) in (4.) obnove (rekonstrukcije) glagosikega dejanja ali stanja (vzpostaviti red). Glagoli s predpono u- pa zaznamujejo: I. premikanje navzdol ali vstran (zemlja se udre, ugrezne, usede; voda upade; človek se umakne, uide, ubeži; vejo upognemo, palico ukrivimo); 2. zmanjšanje (jed se ukuba, obleka se uskoči, sadje se usuši, vihar ali bolezen se unese); 3. napako, pomoto (človek se uračuna, ušte- je, useka, ubode; konj se ustopi); 4. dovršitev, praviloma povezano s prehodom iz enega stanja v drugo zaznamujejo glagoli umolkniti, ugledati, ustaviti se, us- mraditi se, umoriti, umreti, ugasniti, ujeziti se, uleči se, usesti se, ustopiti se pred koga ali kaj). Z u- pa pišemo tudi glagole, izpeljane iz predložene zveze dati/ spraviti/preliti/namestiti v + samostalnik (vino ustekleničimo, hrano uskladi- ščimo, sliko uokvirimo, stanovanje in življenje si uredimo, misel ubesedimo, za- misel uresničimo, upesnimo, upodobimo; načrte pa uskladimo oz. usklajujemo). Kot ste gotovo že samo opazili, meje med pomeni znotraj posameznih predpon niso ostre, našteti pomeni pa se pri istem glagolu večkrat združujejo oziroma prepletajo. Tako se npr. pri glagolu usesti se prepletajo pomeni izvrši- tve dejanja, prehoda iz enega stanja v drugo in premikanja navzdol, pri vstati pa izvršitve dejanja, prehoda iz enega stanja v drugo in premikanja navzgor. Redki pa so glagoli, pri katerih se kljub naštetim pomagalom znajdemo v teža- vah, katero od predpon naj zapišemo — posebno pri abstraktnih in metafori- čnih pomenih, oddaljenih od prvotnih prostorskih predstav (včlaniti, vračunati). Zato si je treba nekatere primere kratko malo zapomniti. Problem je predvsem pravopisen, zato bo verjetno podrobneje obravnavan v novem slovenskem pravopisu. Na tem mestu bi radi opozorili le še na to, da vse povedano velja tudi za sestavljenke teh glagolov z novimi/nadaljnjimi pred- ponami (vzeti — prevzeti, odvzeti, povzeti; udariti — poudariti, preudariti). Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZOKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Delo Antona Klasinca v Ptuju Deset let mineva od smrti prof. Antona KLASINCA, prve- ga ravnatelja Zgodovinskega ar- hiva v Ptuju, ftojen je bil 1. maja 1908 v Dragonji vasi pri Cirkov- cah. 1931. leta je diplomiral iz klasičnih jezikov. Vojna mu ni prizanesla, saj je bil že 1. junija 1941 skupaj s petčlansko družino izseljen v Srbijo. 1954 je nastopil službo arhivarja v Mestnem mu- zeju v Ptuju. Sad njegovih prizadevanj je že naslednje leto ustanovitev Mest- nega arhiva v Ptuju, v katerem je prevzel mesto upravnika in prve- ga arhivista. Zaoral je ledino ob- širnih fondov in zbirk ptujskega arhiva ter jih s svojstveno vztraj- nostjo in zavzetostjo začel ureje- vati. Malo je dokumentov v ptuj- skem arhivu, ki niso šli skozi nje- gove roke. Rezultate svojega de- la je objavljal v Ptujskem tedni- ku, Večeru, ptujskem in ormo- škem zborniku ter v strokovnih glasilih. Širše občinstvo je z bo- gastvom arhivskih dokumentov seznanjal z rastavami. Prav tako je zaslužen za evidentiranje in zbiranje gradiva na terenu ter za popisovanje dokumentov, ki se nanašajo na ptujsko zgodovino, v tujih arhivih. Bil je tudi odličen vzgojitelj mlajšega arhivskega rodu, sveto- val je pri strokovnih vprašanjih, pa tudi z vso toplino poskušal re- ševati človeške težave svojih so- delavcev. Niegova velika zasluga je, da mu je uspelo z adaptacijo leta 1974 pridobiti ustrezne upra- vne in skladiščne prostore ter ta- ko rešiti takratne eksistenčne te- žave arhiva. Njegova prerana smrt — omahnil je sredi dela — je pome- nila izgubo mentorja in dobrega delovnega tovariša, slovenska ar- hivistika pa je izgubila odličnega arhivskega strokovnjaka. Ivan Lovrenčič I 111 LET GLASBENE ŠOLE KAROLA PAHORJA V PTUJU Življenje je tudi glasija Glasba nas razveseljuje, nas dela otožne, nas uspava, nam pripoveduje ... Je tiha, neopa- zna spremljevalka človeškega ži- vljenja. Prične se z uspavanko v zibelki, nadaljuje z otroškimi pe- smicami, s plesno glasbo, z obi- skom opere, s poslušanjem ra- dia ... do žalostinke ob dokon- čnem slovesu. So ljudje, ki jo ra- di le poslušajo, drugi radi vzame- jo instrument v roke in iz njega izvabijo zvoke sebi ali prijate- ljem v veselje, tretji radi prepeva- jo in četrti, ki jih je glasbena umetnost »zasužnjila«, jim dolo- čila poklic. Takšna ali drugačna ljubezen do glasbe pa se rodi in privzgoji že v otroštvu. Veliko je otrok, ki iiiTi prepevanje v šolskem zboru "i dovolj, ki hočejo nekaj več, ki hočejo prodreti v skrivnost in- strumenta, not, zvoka. Takim so ^ Ptuju odprta vrata glasbene šo- le, ki ima v mestu že 111-letno tradicijo. Koliko glasbenih peda- gogov je v tem stoletju vzgajalo "1 učilo nadebudno mladino? Kdo bi vedel! V stoletju in več se dokumenti zbubijo, uničijo. Ge- neracije, ki so obiskovale glasbe- no šolo v Ptuju, pa so tradicijo Prenašale iz roda v rod, iz deset- 'etja v desetletje, vse do danes, [^i jih malo, ki so šolanje nada- ljevali na srednji glasbeni šoli v ^ariboru in potem tudi na lju- bljanski Akademiji za glasbo. Koliko je vredno takšno glas- beno izobraževanje mladih, ki se ^ele oblikujejo, doraščajo v oseb- nosti, v odrasle ljudi, mnogi spo- 2najo šele mnogo let kasneje, ko "n ob takšnem ali drugačnem glasbenem dogodku neki notra- nji glas, že davno pozabljeni ton, melodija spomni, da so to že sli- šali, da to poznajo, da vedo, »za kaj gre«, da znajo poslušati, da jim ta melodija, to sozvočje ne- kaj pove ... To pa je tista drago- cena izkušnja, znanje, vedenje, pridobljeno že v otroških letih, vseh, ki so obiskovali glasbeno šolo. Saj mnogi instrumenta, ki so se ga učili, dolga leta ne vza- mejo v roke, ko pa ga, ko izvabi- jo iz njega že davno pozabljeno melodijo, se v njih prebudi neko posebno čustvo, nekaj, kar boga- ti in plemeniti življenje. Zanimanje za obiskovanje glasbene šole je v ptujski občini v zadnjih desetih letih izredno naraslo. V Glasbeni šoli Karola Pahorja poučujejo klavir, goda- la, pihala, trobila, blokflavto, ki- taro in harmoniko, seveda pa ne gre ob vsem tem brez teorije, na- uka o glasbi, imajo pa tudi malo šolo, nekakšno glasbeno priprav- nico. Najštevilčnejša sta oddelka za kitaro in harmoniko. V tem šolskem letu obiskuje šolo 405 učencev. V primerjavi z drugimi občinami smo kljub stoletni tra- diciji na robu, saj to pomeni le 4,7 odstotka šoloobveznih otrok. Glasbena šola vsako leto pri- pravi nekaj javnih nastopov-pri- reditev, kjer učenci pokažejo, kaj so se naučili v enem šolskem le- tu. Dvorano bi lahko ob teh na- stopih krepko razširili, saj so na- stopi priljubljeni glasbeni do- godki. Nastopajo posamezniki, godalni orkester, skupina blokf- lavt, pevski zbor najmlajših, har- monikarski orkester. Slednji je v zadnjem času veliko nastopal na najrazličnejših prireditvah tudi zunaj šole. Kakor nas glasba rada »zane- se«, nas je tudi pisanje o njej ne- koliko zaneslo. Delo na Glasbe- ni šoli Karola Pahorja v Ptuju je namreč daleč od vznesenosti, da- leč od posebnega predznaka za to delo — za izobraževanje otrok, ki jih bogati in ki naj bi nadarjenim na stežaj odprlo vra- ta naprej. V družbi, ki se sicer ni na glas in na papirju odrekla du- hovnim vrednotam, kulturi, izo- braževanju, je pa z vsemi mogo- čimi administrativnimi ukrepi, omejitvami denarja za te dejav- nosti »poskrbela«, da le-te usi- hajo, je tudi — vsaj v ptujski ob- čini — obstoj glasbene šole iz le- ta v leto bolj negotov. Denarja za njeno dejavnost je vedno manj, vedno manj pa je tudi denarja pri starših, ki že tako ali tako plačujejo šolanje otrok v glasbe- ni šoli. Osebni dohodki zaposle- nih so že prav smešno nizki, vsa- koletna negotovost »bo — ne bo« pa odvrača strokovno uspo- sobljene kadre, ki jih primanjku- je. Da o delovnih razmerah, o tem, da potrebuje glasbena šola instrumente, ki še zdaleč niso po- ceni, sploh ne govorimo. Res je pač, da nas ob številnih koncer- tih glasbene šole zaslepi svetloba svetilk v dvorani in zanese glas- ba. Podnevi pa tja ne zaidemo, še posebej ne tisti, ki odločajo o denarju za to vrsto »dodatnega« izobraževanja. Škoda, imeli bi kaj videti. Tako pa stoji nekaj stoletij sta- ra stavba glasbene šole odrinjena na rob mesta, kot je odrinjena na rob družbenega zanimanja njena dejavnost. Pa ne, da bi se spogle- dovala z mestno hiralnico, ki je bila nekoč v tej stavbi? Na V Eden od nastopov otroškega pevskega zbora glasbene šole. (Posnetek: Langerholc.) 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. junij 1989 - TEDNIK NA OBISKU PRI ANTONU! OSTRŠ, ŽENSKI PLEMENITEGA SRCA »Hočem, moram, bom Antonija Ostrš živi na Koroški cesti 47 v Mariboru. Spoznali smo jo prek Osine podoknice oziroma Anice Kožar in njenih deset otrok. Njim je Antonija Ostrš podarila oziroma odstopila svoj dedni delež pri posestvu v Moravcih pri Bučkovcih: hišo in gospodarsko poslopje, oh tem pa še sa- dovnjak. vinograd, vrt. njivo in travnik. Antonija je mačeha Anici Kožar in dobra babica njenim otrokom. Ona je tudi predlagala, da bi Anica do- bila Osino podoknico, saj si s svojim velikim materinstvom to tudi zaslu- ži. Plemenito dejanje in dobro sr- ce nas je privedlo do Antonije. Živi sama v stanovanju, ki meri okrog 25 kvadratnih metrov. Vse je čisto in urejeno, omamlja pa domačnost. Kljub enajstim bo- leznim je vztrajna kot malokdo. Ne prevzema jo malodušje, in če je hudo, udari po mizi. Pogosto si reče: »Hočem, moram, bom.« Iz stanovanja ne gre oziroma ji morajo pri tem pomagati; bergle ima. Dela pa vse sama. Pohištvo je na kolesih, tako da je doseglji- vo z berglami. Noče se prepustiti tuji negi. Pamet in roke, kolikor more, zmeraj zaposluje. Piše pe- smi, bere, iz prinešenega blaga ustvarja nove obleke za tiste, ki pomoč potrebujejo. Njen glavni obrok je prosena kaša. Takole pravi: »Žlička pro- sa zjutraj pred zajtrkom dobro <^luje na lepoto in boljšo rast las«. Mesa skoraj ne uživa. S po- močjo bio prehrane rešuje svoje življenjske težave. Rodila se je s 6,5 meseci in vedno je imela te- žave s prekomerno težo. Sedaj jo »zadržuje« s čajno žličko prosa, čajno žličko pšenice, čajno žlič- ko rži in petimi zrni golic. Dvaj- set let star štedilnik običajno sa- meva in ga ne uporablja. Nad svojo usodo, bila je in je še bolj kruta kot lepa, se spravi s števil- nimi aktivnostmi. Tudi vrtičkar- jem kaj napiše. Nekaj malega bodo prebrali tudi bralci Tedni- ka. Poleg pesmic nam je napisala tudi recept za zdravljenje s čes- nom. Bučkovce je Antonija Ostrš za- pustila leta 1946 in odšla v Mari- bor. Najprej je delala kot čistilka in bolničarka, po uspešno opra- vljeni upravno-administrativni šoli pa je delala v pisarni. Že zdavnaj so jo hoteli upokojiti, pa se ni dala. Prvič je bila pred in- validsko komisijo pri devetnaj- stih. Tudi otrok naj ne bi imela. Sukala se je okrog znanih gine- kologov in vsi so odkimavali z glavo ter ji govorili, da ji mate- rinstvo ne bo dano. Pa je bila vztrajna in leta 1958 rodila zdra- vo hčer. Nima težav s kilogrami in ima dva otroka. Izgubila je štiri može. Njen vsakdanjik pa je kljub osamlje- nosti bogat, vedno se kaj dogaja. Zelo rada pove, kako so bili na sodniji presenečeni, ko se je odločila, da bo svoj dedni delež podarila Anici Kožar in njenim otrokom. Anica je hčerka njene- ga moža — rodila se mu je v pr- vem zakonu. »Sprejela sem jo za svojo in nisem delala nobene razlike,« poudarja Antonija. »Zato sem se tudi odločila, da je ona najbolj potrebna pomoči. Podarila sem ji vse, kar sem ime- la, zavedajoč se, da bo znala to ceniti in spoštovati.« Z Aničino družino se redno srečujejo in vedno je lepo. »Tri četrtine mojega telesa je že v zemlji,« pravi in se nasmeh- ne. Strokovnost je odpovedala, zato je molila in iskala zdravje, boljše življenje v darovih narave, upoštevajoč zdravniška navodila in zdravila (cela škatla jih je in jih je treba zaužiti po vrstnem re- du in ob pravem času). Njen delavnik se prične že ob pol petih zjutraj. Nikoli ni bila toliko zaposlena, kot je danes. V njenem stanovanju je vedno živo tudi po zaslugi desetih ur. Te so njena »bolezen«. »Zaprite oči, življenje pa je okrog vas!« Pri Antoniji sva z Martinom poskusila njen jedilnik, tudi comfry, rastlino, ki je pripotova- la iz Ukrajine, sedaj pa raste na več krajih v Sloveniji in Hrvaški. V Avstriji jo poznajo pod ime- nom Beinvvell. Sadike so izredno drage. Comfry je na videz »ne- privlačen«, s soljo pa prav uži- ten. Tudi »šrotov« kruh sva po- kusila in je prav dober. Peče ji ga sestrična iz Moravec. »Živim dobro, jem in pijem slabo. Hranim se kot puščavnik, živim kot bogataš, počutim pa se kot kralj na Betajnovi. Če živiš po pameti, si bogat, če pa po tem, kar vidiš, si revež.« V teh stavkih je veliko življenjske res- nice, zlasti še Antonijine. Ostrševa je pravi človeški za- klad in človek jo mora imeti rad, četudi prebije z njo le nekaj ur. Želimo ji, da bi bila tako vztraj- na tudi v bodoče. Morda pa bo njen življenjski in siceršnji recept pomagal še komu, da bo močan in vztrajen, pa četudi je še tako hudo. Majda Gozdnik Pozdrav od Elektra Vljudno ostro, a brezkompro, misno sporočilo Elektra, ki pra- vi, da zaradi naše odsotnosti niso mogli odčitati porabljene elektri- čne energije na števcu in da naj sporočirrio stanje le-tega v roku treh dni, sicer bodo ravnali v skladu z določili 74. člena zako- na o energetskem gospodarstvu, pogosto pozdravlja porabnike', zlasti zadnje obdobje, ko se cene elektilčne energije spreminjajo kot aprilsko vreme. Vse lepo in prav — nihče od nas ne doživi srčnega infarkta za- radi nenehno spreminjajoče se in krepko -višje tarife električne energije. Na to smo se pravza- prav že navadili, kot da je bezlja- nje cen električne energije čisto naraven pojav. Ne moremo pa se navaditi na sicer vljudno grožnjo (ali zahtevo) Elektra, da bodo ravnali v skladu s členom tem in tem, in če ... Kot da je samo po sebi umevno, da bodo vsi porab- niki električne energije nekaj dni po spremembi cene elektrike za- radi popisov števcev lepo čičkali doma, pričakovali popisovalce ter podredili vse svoje siceršnje obveznosti in dolžnosti Elektru. Ta delovna organizacija pa tako rekoč niti s prstom ne migne, da ne bi bilo treba puščati sporočil, razen da krasno zviša cene in pu- sti sporočilo za vrati, če te ni do- ma. Zna določiti ceno za kWh, ne zna pa malega podložnika — odjemalca obvestiti, kdaj naj bo doma zaradi odčitavanja, stanja na števcu. Kot da je čisto logi- čno, da jih pričakujemo, naj po- pišejo, koliko dinarjev več bodo postrgali iz plitkih žepov! Kot da smo spet v obdobju tlačani — gospodje! Tlačani morajo vse požreti, gospodje pa so tako ali tako le zato, da zahtevajo in jem- ljejo. Toda na srečo imajo todob- ni tlačani bolj umno pamet in vsaj čutijo, da ni pošteno, ker jim kar meni nič-tebi nič zataknejo sporočilo za vrata, če se ne odzo- veš, pa te po treh dneh po zakon- ski pravici kaznujejo, ker po na- ključju nisi bil doma, ko je go- spod z Elektra bil na terenu v tvojem okolju. Po kakšni logiki se lahko odjemalcem na tak na- čin vljudno grozi, če sploh n\so obveščeni o prihodu odčitoval- cev in če bi, navsezadnje, ti lah- ko prišli tudi naslednji dan? Ja, zakaj pa ne? Ali pa je morda kje določeno (člen, zakon), da smejo ali morajo priti SAMO enkrat do vsakega gospodinjstva, potem pa smejo kar lop po glavi odsotnega odjemalca, pa ne le z višjo ceno, temveč tudi z nekim zakonom o energetskem gospodarstvu? Pla- čaj dvakrat za greh, ker te ni bilo doma, ko je gospod Elektro bil v akciji? Razumljivo, da je treba ob vsaki podražitvi odčitati števce. Toda ali ne velja podobno pravi- lo kot za enako službo pri plinar- ni, da morajo popisovalci vselej dan pred popisovanjem obvestiti stanovalce, tudi za Elektro? Ce bi bilo tako, bi bilo vse lepo in prav, čeprav, hm, vemo, da pri elektrogospodarstvu ni vse lepo in prav. SONJA VOTOLEN Antonija pri svojem »jedilniku«. Tudi z berglami se da veliko narediti... Antonija pri čiščenju. (Posnetka: M. OZMEC) Marjetica mala Meseca maja v rahlem pišu vetra je drobna rožica razprta. Stas njen je kratek in vitki, a krilo njeno okrogli listki. Liček njen je ves rumen, okKog njega pa je venček bel. Tebe gleda, sončnim žarkom se nastavlja, z veseljem svojega stvarnika pozdravlja. Ob njej v travici zeleni se človek prijetno razveseli. Se spočije in naužije lepote, ki jo je ustvaril ljubi Bog. Antonija Ostrš ŠOLA Skoraj šolski čas bo mimo in počitnice so blizu. Takrat dobiš šolski izkaz, ki ti pokaže pravi tvoj obraz. Učiti se, učiti in ničesar zamuditi, to stara so pravila, da ne ostaneš kakor rogovih. Rodili smo se brez znanja, za to učenje nas priganja, če v življenju hočeš kaj veljati, moraš tudi nekaj znati. Učimo se, dokler živimo, samo da znanja ne pozabimo. Eni z diplomo se krasijo, a drugi boljšega življenja si želijo. Antonija Ostrš ČESEN PO KITAJSKEM RECEPTU Po naključju sem dobila star kitajski recept za zdravljenje s česnom in vam ga pošiljam v upanju, da bo morda komu kori- stil. Recept so našli v razvalinah nekega tibetanskega samostana in cenijo, da je star vsaj 2 do 3 tisoč let. Česen, pripravljen po tem receptu: čisti organizem maščob, čisti otrdele žile (krčne žile), preprečuje infarkt, sklerozo, steno- kardijo, apopleksijo in nastajanje tumorjev, odpravlja šumenje v glavi, izboljšuje vid, pomlajuje organizem. Seveda pa ga je treba jemati v strogo določenih količinah. Potrebujete 350 g česna (olupite ga in ga z lesenim kladi- vom zdrobite ali stolcite na kuhinjski deski) in 300 g alkohola (96 %) za notranjo uporabo. Vse skupaj dajte v kozarec za vlaga- nje, pokrijte s krožničkom in pustite stati 48 ur. Nato ga s plasti- čnim cedilom in dvojno gazo ali krpo odcedite in dobro iztisni- te. Nalijte v medicinske stekleničke. Sedaj imate zdravilo oziro- ma ČESNOVO TINKTURO in tako lahko začnete zdravljenje. Imeti morate večjo kapalko. Vzemite mleko sobne tempera- ture in zavžijte vedno po jedi. Začnete zjutraj z eno kapljico, opoldne z dvema, zvečer s tremi. Drugi dan stopnjujte po obro- ku hrane vedno eno kapljico več, doker ne pridete do petnajst kapljic. Potem se vračate, vedno po eno kapljico manj, dokler ne pridete zopet na eno kapljico. Vso preostalo tinkturo pa odslej jemljite po 25 kapljic 3 krat na dan po jedi, dokler ne porabite vse. To česnovo kuro lahko ponovite samo vsakih pet let. Dragim bralcem svetujem in želim vztrajnost. Marsikateri si bo lahko prihranil kirurški poseg in se sam prepričal o uspehu tega zdravljenja. Izkušnje so mi dokazale, da je res tako, ker sem bila že tik pred operacijo zaradi hudih težav z ožiljem in danes sem srečna, ker sem s tem receptom premagala bolezen. Samo vztrajen mo- raš biti. Želim vam veliko uspeha. A. Ostrš Vaje na Gorci Pred kratkim je v gostišču Gorca prebivalo devet štu- dentk Višje šole za socialne delavce iz Ljubljane. V okviru blok vaj so v petih dneh izvedle, s strokovno pomočjo Cen- tra za socialno delo v Ptuju, anketo o socialnem položaju gospodinjstev Gorce, v tamkajšnjem samostanu pa uredile štiridnevni eksperimentalni vrtec. Podobne vaje so imeli še v Murski Soboti, Tolminu, Lju- bljani in Izoli. Študentke bodo spoznanja, pridobljena na teh vajah, s pridom uporabile v študiju, vse pa so poudarile, da je bilo delo v Halozah posebna izkušnja. Redkokje še najdeš v Slo- veniji kraje, kjer bi po njihovem mnenju še lahko obstajal tak način življenja z vsemi značilnostmi: neurejenost infra- strukture, oddaljenost trgovin, šol, vrtcev ..., po drugi stra- ni pa ljudje, ki kar nekako shajajo, čeprav je v teh krajih še vedno veliko socialističnega viničarstva. Kakorkoli že, otroci v vrtcu — bilo jih je devet — so bili z varstvom zadovoljni, čeprav je bilo to zanje nekaj povsem novega in se jim bo kdaj pa kdaj še stožilo po »tršicah«, študentke, ki so se pogovarjale z domačini, raztresenimi po haloških gričih, pa so spoznale, da ljudi in krajev, potrebnih socialne vzpodbude in skrbi, ne manjka. Študentke so vaje končale v petek, 2. junija, ko so na Gorci pripravile še sklepni pogovor in skupaj s Centrom za socialno delo ocenile potek vaj. d Maturirali so pred dvajsetimi leti v soboto, 3. junija, so se zbrali v posebni sobi gostilne Beli križ na Ptu- ju nekdanji dijaki ptujske gimnazije, ki so bili opravili maturo leta 1969. Srečanje takratnih dijakov (večina jih je nato še diplomirala na višjih ali vi- sokih šolah) in njihovih profesorjev je bilo dobro pripravljeno in je potekalo v vedrem in prijetnem vzdušju. Obu- jali so spomine na prijetne, pa tudi manj prijetne trenutke iz šolskih klo- pi, vendar so menili, da jim je takrat- na ptujska gimnazija v Prešernovi uli- ci dala dovolj trdno podlago za na- daljnji študij. Nekdanji maturanti iz oddelkov 4. a in c so se po dvajsetih letih znova fotografirali skupaj s svo- jimi razredniki in profesorji — po- dobno kot po maturi. Obljubili so si, da se srečajo spet čez pet let. Nekda- njim maturantom — sedanjim stro- kovnjakom, ki so se medtem že uve- ljavili z znanjem in delom v svojem delovnem okolju — želimo še mnogo obletnic obhajanja njihove mature. D. Ž. Radar za lovrenško cesto Mogoče je spet brez zveze brusiti si pero (jezik) in mogoče je škoda prostora v časopisu za ta čla- nek?! Kaj vem. Toda MOGOČE pa ga bo le pre- bral kak policaj ali inšpektor ali ... ne vem, kdo naj bi ga. S temi besedami namreč branim dirkalno lo- vrenško cesto v našem kraju, ki naj bi sicer bila normalno vozna lokalna cesta, toda vozniki se ve- dejo, kot da je to proga za rally in kot da so oni najmanj naš slavni Pušnik, če že ne Lauda. Če se lovrenšica cesta spreminja v rally progo, potem sta- novalci nimamo ob njej več kaj iskati in je zadnji čas, da nam občina najde nova bivališča, lovren- ška avtocesta-dirkališče pa jo bo zaradi slovesa, ki ji ga kujejo dirkalci in ki jo bodo očitno vpisali med najslavnejše dirkalne proge, finančno spravi- la na noge, če že ne na zeleno vejo. Če pa je komu, ki naj bi mu bilo, kaj do tega, da reši naša življenja in poskrbi za varstvo in varnost otrok, naj pošlje na pravo mesto (končno!) kontro- lorje hitrosti-radar. Z veseljem odstopim par me- trov svojega zemljišča, da se prepričajo, kaj pome- ni imeti dirkalno stezo pred nosom. SONJA VOTOLEN Gramoznica v Borovcih Lepo Ptujsko polje je med Ptujem in Ormožem posejano s številnimi večjimi in manjšimi gramoznicami, ki so se zagrizle v njegovo živo tkivo. Mnoge so opuščene in zanemarjene, neka- tere pa še aktivno izkoriščajo. Do lanskega leta je bila na za- četku vasi Borovci večja opušče- na gramoznica in vsi smo se zgražali, da je ne uredijo. Toda namesto urejanja se je zgodilo drugo. Prišli so gradbeni stroji in začeli ponovno kopati gramoz. Gramoznico so pričeli širiti na račun njiv in jo kmalu razširili do mladega borovega gozdiča. Na dnu gramoznice seje pokaza- la podtalna voda. Odprla seje še ena izmed številnih nevarnih ran, ki lahko pomaga pri uničevanju našega vodnega bogastva. Po vsej verjetnosti se nočemo zavedati pomena svojega polja za zdravo življenje, ampak nam je važnejši ceneni gramoz za gradnjo. Mnogi se sprašujejo, ali ni drugačne rešitve. Zakaj ne ko- pljejo gramoza v stari strugi Dra- ve? Zakaj ne lomijo kamenja ka- kega hriba in ga meljejo v grad- beni pesek? Zakaj ravno sredi našega polja? Danes mnogi gradbeniki zagovarjajo tako rav- nanje s cenenostjo in izsiljujejo dovoljenja za izkoriščanje — a kmalu, morda že naša današnja generacija, vsekakor pa generaci- ja naših otrok bo drago plačala današnjo kratkovidnost in po- goltnost za lahko zasluženim de- narjem. Lahko se zgodi, da jo bomo plačevali tudi mi, ko nam bo zmanjkalo pitne vode in lepih njiv. Še je čas, da se osvestimo. Zato bodimo pametni in včasih pos'ušajmo tudi svoje srce, da ne bomo tako skrunili lepe sloven- ske dežele. In mimo te gramoznice vsak dan peljejo cisterne z benzinom, kurilnim oljem, mazutom. Kaj če se zgodi nesreča in se katera teh cistern znajde na dnu gramozni- ce? Nam je resnično vseeno, kaj bo z nami? Gramoznica v Borovcih se že živo zajeda v njive in gozdiček. Tekst in foto: Vida Topolovec TEDNIK - 15. junij 1989 NAGRADNA KRIŽANKA - 9 10 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. junij 1989 - TEDNIK Pred novim referendumom v krajevni skupnosti Ivanjkovci v krajevni skupnosti Ivanjkovci se pripravljajo na nadaljevanje krajevnega samoprispevka za obdobje 1989—1994. S krajevnim samoprispevkom, ki ga uvajajo v denarju in delu, bodo uresničevali vrsto nalog na področju komunalne dejavnosti, prometa in zvez, družbenih dejavnosti, krajevne samouporave ter dru- ge naloge. Mednje sodi postopno urejanje mrliške veže na pokopališ- ču Ivanjkovci. Na področju komunalne dejavnosti bodo vzdrževali krajevne ce- ste in sofinancirali asfalt v Pavlovski Vrh, na Runč, v Veličane, Cero- vec Stanka Vraza, Ivanjkovce, Lahonce, Žerovince, Stanovno in Veli- ki Brebrovnik. Vrstni red gradenj bodo določili vsako leto, glede na program samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost, lastno udeležbo krajanov in delovnih organizacij, pred- vsem Slovina-Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož in drugih. Na področju komunalne dejavnosti bodo sofinansirali tudi gradnjo avtobusnih postajališč v Ivanjkovcih in Žerovincih. Med pomembne naloge v krajevni skupnosti Ivanjkovci sodi raz- voj telefonskega omrežja, kjer je zanimanje krajanov posebno veliko. Pri družbenih dejavnostih bodo sofinancirali osnovno šolo Ivanjkov- ci, ki jo bodo pričeli graditi v začetku prihodnjega leta. Na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci sta dve dvorani — v centru v Ivanjkov- cih in Žerovincih. Obe je potrebno dokončno urediti, ker ljudje v teh krajih radi obiskujejo kulturne in druge prireditve, to pa je bilo zad- nja leta nekoliko težje. Z delom sredstev, zbranih s samoprispevkom, bodo pomagali so- finansirati programe organizacij in društev na območju krajevne skupnosti, ki so skupnega pomena za krajane. Pokrivali bodo tudi funkcionalne stroške za skupne potrebe krajevne skupnosti, krajevne samouprave, delegatskega sistema, družbenopolitičnih organizacij in za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti. Zaposleni bodo plačevali 2 odstotka od neto osebnega dohodka, 2 odstotoka občani, ki imajo dohodek od obrti oziroma drugih gospodarskih dejavnosti, upokojenci 1,5 odstot- ka, 10 odstotkov od katastrskega dohodka. Nekaj malega bodo pri- spevali tudi zdomci. Ob vsem denarju bo moral vsak za delo sposo- ben krajan oddelati en delovni dan ali pa plačati po dnevni vrednosti. Za samoprispevek se bodo krajani krajevne skupnosti Ivanjkovci odločali v nedeljo, 18. junija 1989. Vida Topolovec foto: Ema Žalar Da bi uredili dvorano in oder, so organizirali veseli večer. Ves izkupiček je šel za ureditev odra. Sodelovali so tudi mladi, ki želijo v teh krajih ne- kaj več živahnosti. Četrto območno srečanje ljudskih pevcev in godcev v v Smartnem na Pohorju v Šmartnem na Pohorju je bilo v nedeljo, 4. junija, že četrto ob- močno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz občin Slovenska Bistri- ca, Ožbolt ob Dravi in Ptuj. Od 18 prijavljenih skupin se jih je srečanja udeležilo 15 z več kot 100 nastopajočimi. Gostitelj prireditve, ki je iz občinske prerasla v ob- močno, je bilo KUD Šmartno na Pohorju. Za dobro razpoloženje je zaigrala frajhajmska godba na pihala. Nastopilo je devet skupin ljudskih pevcev in pet harmonikarjev. Od skupin ljudskih pevcev bi posebej omenili ljudske pevke aktiva kmeč- kih žensk iz Šmartna na Pohorju, KUD Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka in ljudske pevke KUD Zgornja Ložnica. Posebnost prireditve je bila brez dvoma domača skupina, ki je prikazala ob petju ves postopek od striženja ovce — ta je bila na odru zelo potrpežljiva — do predenja volne in pletenja nogavic. Pevci in pevke KUD Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka so prikazali nekatera opra- vila, ljudske pevke z Zgornje Ložnice, ki jih vodi Olga Leskovar, pa kaj vse se lahko izdeluje iz ličja; vmes so sproščeno klepetale in zape- le veliko lepih pesmi. Udeležile so se prvega srečanja v Šmartnu na Pohorju leta 1986, za sabo imajo že vrsto nastopov, letos pa se bodo udeležile ob skupini KUD Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka regijskega srečanja ljudskih pevcev ift godcev. Več o četrtem srečanju ljudskih pevcev in godcev pa v nasled- njem Tedniku. Vida Topolovec Ljudske pevke iz Zgornje Ložnice na enem od nastopov. Rozina Šebetič se je resno lotila dela. Marija Gregorc iz Ptuja se je tudi odločila za slikanje Cajnkarjeve domačije. Med najbolj ustvarjalne in dru- žabne ustvarjalce likovne kolonije je sodil Lojze Makoter iz Ptuja. Bojan Oberčkal iz Središča ob Dravi se koncentrira ob iskanju pravega motiva. Peta slikarska kolonija pri Tomažu Likovniki amaterji, ljubitelji lepe pokrajine jugovzhodnih obronkov Slovenskih goric in vi- norodne Prlekije, so se v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja, zbrali že petič pri Tomažu pri Ormožu. Letos jih je prišlo 26, 20 odra- slih likovnikov — iz občin Or- mož, Ptuj, Ljutomer (ali Lot- merk, kot ga je v šali imenoval Lojze Makoter iz Ljutomera), Slovenska Bistrica, Maribor — in šest mladih likovnikov — od Tomaža pri Ormožu, Ormoža in celo Celja. Srečali so se že stari znanci li- kovne kolonije, letos žal brez dr. Štefke Cobljeve. Letošnja peta slikarska kt)loni- ja je potekala pod strokovnim vodstvom Ervina Kralja iz Mari- bora, od koder so prišli tudi Branko Korez, Jasna Huthe- esing-Korez in njen mož Tanak Hutheesing, doma iz Indije, ki je bil nad našo slovenjegoriško po- krajino več kot navdušen. Prišli so že resnično stari znan- ci likovne kolonije Bojan Ober- čkal, Vida Rajhova, Bohumil Ri- pak, Karmen Fekonja — vsi iz Ormoža, ki so v minulih letih sli- karske kolonije iztrgali pozabi mnogo lepih krajinskih motivov. Ne smemo pozabiti omeniti Juli- ja Ošlovnika in Rozine Šebetič, oba iz Ptuja, ki k Tomažu zelo rada prihajata. Vsi pa so zelo po- grešali Maksa Menonija, ki pa je ta dan slikal drugje. Upajmo, da se bo prihodnje leto vrnil med slikovite slovenjegoriške griče. Ob pol desetih dopoldne so se vsi udeleženci zbrali v lovskem domu v Pršetincih, ki stoji dokaj na samem med gozdovi. Spočet- ka sicer nekoliko zadržani so sto- pili v veliko jedilnico, kjer so jim ponudili malico in pijačo. Kaj kmalu je postalo živahneje. Bese- da je dala besedo in vsi so posta- li stari znanci in prijatelji. Dome- nili so se, kam bo kdo odšel pri iskanju motivov. Julij Ošlovnik se je odpravil v Godemarce, Vi- da Rajhova in še nekateri so šli na Male vine tik nad Tomažem, kjer je polno starih kliičaj, drugi spet na Žvah, na Runeč ali Lo- honščak. Povsod tod je polno pravih motivov, ki te ljubitelje le- pe in neokrnjene narave zelo za- nimajo. Večja skupina pa se je odločila za Savce, kjer naj bi si poiskali motive okoli domačije dr. Stanka Cajnkarja. Ker pač z vsemi ne moreš iti, je padla odločitev za Savce. Tja so se napotili: Bojan Oberčkal, Franc Trčko, Milan Lah, Lojze Makoter, Rozina Šebetič, Marija Gregorc ter Irena Hutheesing- Korez in njen mož Tanak Huthe- esing. Domačini so nas prijazno sprejeli in pokazali veliko gradi- va, ici je ostalo po pokojnem dr. Cajnkarju. Kmalu so slikarji na- šli vsak svoj kotiček in pričeli so delati. Tu smo se pogovorili z ne- katerimi udeleženci likovne ko- lonije. Med prvimi sogovorniki je bil Lojze Makoter iz Ljutome- ra, večkratni udeleženec likovne kolonije pri Tomažu in tudi tisti, ki je v skupino prinesel najbolj delovno in veselo vzdušje. LOJZE MAKOTER: Priha- jam iz likovne sekcije KUD Iva- na Kaučiča Ljutomer. S slikar- stvom se ukvarjam od mladih nog, aktivneje pa pred 14 leti. Pohvaliti se moram, da sem v teh letih uspel ustvariti približno 1000 oljnih slik. (Bojan Oberčkal je hudomušno pristavil, da Lojze slika hitreje, kot on dela na sito- tisku). Rad prihajam k Tomažu, tu sem spoznal dobre prijatelje, s katerimi se videvamo zelo pogo- sto. Ta zadnji sobotni dopoldan v maju je bil v dolini Savcev nekaj izjemnega. Ob vonju slikarskih barv je tuintam prekinil spokoj- no dopoldansko tišino predirljiv glas mopeda in avtomobili, ki so se v tem času vračali od Tomaža, kjer je bila dopoldan birma. Za pravo domačo vzdušje so poskr- beli domače kokoši in petelin, ki so bili tokrat še glasnejši zaradi številnih obiskovalcev, saj jih si- cer niso vajeni. Vse to pa je do- polnjevalo ptičje petje. Naš naslednji sogovornik je bil BOJAN OBERČKAL iz Sre- dišča ob Dravi, domačin, ki s presledki nekaj let poučuje v ob- čini Ormož likovni pouk že od leta 1961. O njem bi lahko govo- rili zelo na dolgo, če bi hoteli po- vedati, kaj vse je že naslika, v ka- teri tehniki in kje vse je že razsta- vljal svoja dela. Na kratko pa bi dejali takole: Bojan Oberčkal ima nadvse rad stare motive or- moško-jeruzalemskih goric, ki jih, naslikane z različnimi tehni- kami, poskuša iztrgati pozabi in jih vsaj takšne ohraniti kasnej- šim generacijam. Vprašali smo ga, zakaj rad pri- haja k Tomažu. Preprosto je od- govoril takole: »Tomaž je bil ena od mojih poti v življenju. O li- kovnih kolonijah pa moram po- vedati, da sem bil že na mnogih — od Ljutomera, pa vse do Ra- ven na Koroškem, vendar tako kot tukaj ljudje — domačini ne , živijo s slikarji in likovno koloni- jo. Kako te tukaj sprejmejo — to je resnično izjemno. Sedaj smo v tem prekrasnem okolju, tu pri domačiji pisatelja Cajnkarja in letos se nas je udeležilo resnično veliko. Naš namen je, da se naj- demo v tem prijetnem okolju, se pogovorimo o vsem in da seveda popijemo kozarček domačega, ker v teh krajih raste resnično dobra kapljica.« FRANC TRČKO IZ CIR- KOVCEV, se je letos udeležil li- kovne kolonije drugič. Že lansko leto je sklenil, da letos ponovno pride. Dejal je: »Vsa ta lepa oko- lica, polna motivov, predvsem pa prijatelji, s katerimi sem se spo- znal, vse to me veže na to pokra- jino. Brez dvoma bom našel zase primeren motiv, saj je na tej do- mačiji polno vsega, kar bi človek z veseljem narisal.« Kasneje smo ga obiskali pri njegovem delu. Izbral si je motiv starega kmečkega voza, ki je stal osamljen ob »koružjaku« ter kli- cal slikarski čopič. MILAN LAH S PRAGER- SKEGA je letos prvič pri Toma- žu. »Resnično sem presenečen nad sprejemom domačinov, saj so nas sprejeli z dobro malico in dobro kapljico in znali vzbuditi prijetno vzdušje. Imam veliko že- ljo, da se bolje spoznam s temi kraji.« Poiskali smo še ROZINO ŠEBETIČ, sicer domačinko iz ormoške občine, s Koga oziroma iz Vodrancev, živi pa v Ptuju. V likovni koloniji je letos četrtič. »Ja, lahko rečem, da je iz leta v leto bolj živahno, da nas je vsa- ko leto več in da tu nastaja ogromno slik. Upamo, da bo tu- di letos tako kot prejšnja leta, ko smo delali s polno paro, z izred- nim tempom, saj je bila dr. Co- bljeva tista gonilna sila, ki je de- lala z veliko energije. Videli smo že veliko krajev, lepih, slikovitih, slikali smo na Runču, v Lahon- cih, na Žvabu, v Kostanju. Letos smo prvič tu. Nisem vedela, daje to domačija mojega profesorja, sedaj že pokojnega pisatelja dr. Cajnkarja, zato sem z veseljem šla sem, v Savce, da vidim, kje je živel. Med dijaki je bil zelo pri- ljubljen, kljub temu da je učil predmet, ki ni bil preveč prilju- bljen. Na njega me vežejo lepi spomini in prijetno je videti do- mačijo, kjer je bil rojen. V sliko, ki jo delam, bo vloženega veliko dela in tudi čustev. K Tomažu rada prihajam, ker so tu doma dobri, odprti in gostoljubni lju- dje, ki me spominjajo na moje krajane. Ko pridem sem, se mi zdi, kot da prihajam domov. Ra- da grem v naravo in ob tem se mi zdi, kot da se vračam v svojo mladost. Rada sem med zele- njem, ker sicer stanujem v blo- ku.« Toliko naši sogovorniki. Ves popoldan so pridno ustvarjali, domačini so jim prinesli malico in pijačo, zvečer pa so se vrnili v Pršetince, kjer jih je čakala ve- čerja, polno domačega peciva ter domačega vina. Pozno v noč je bilo slišati še veselo govorjenje. V nedeljo so ponovno prišli, Ervin Kralj pa je ob tej priložno- sti povedal vsakemu o njegovi sliki. Razstavo so delali minuli četr- tek, v petek, 9. junija, pa je bila odprta širšemu občinstvu. Na razstavi so sodelovali: An- drej Božič, Jože Foltin, Karmen Fekonja, Marija Gregorc, Bran- ko Korez, Milan Lah, Lojze Ma- koter, Bojan Oberčkal, Julij Ošlovnik, Vida Rajh, Bohumil Ripak, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Franc Trčko, Branko Zupanič, Oto Žnidarič in mentor kolonije Ervin Kralj. Ta je delo slikarjev ocenil takole: »Udeleženci so uporabljali privlačne motive, ki jih tod ne manjka. Razkropili so se po šte- vilnih zaselkih okoli prijaznega kraja Tomaža in se v lepem son- čnem dnevu predajali razgibani pokrajini. Zanimale so jih oblike starožitnih viničarij, ki jih je v večini že načel zob časa. V tehni- ki olja, tempere, pastela in akva- rela so nastajale slike domačij, gospodarskih poslopij. Upoda- bljali so tudi cvetna tihožitja. Ta- ko je bila dvodnevna kolonija motivno bogata. Prevladujejo predvsem realistični pogledi na svet in zaslediti je različno tehni- čno obvladovanje likovne ustvar- jalnosti.« Ob vsem pa ne smemo pozabi- ti domačinov, ki so bili gonilna sila celotne kolonije. Medme so- di brez dvoma Alenka Curin- Janžekovič, ki ima velike zaslu- ge, da je bilo letošnje srečanje najuspešnejše po številu udele- žencev. Tekst in foto: Vida Topolovec Milan Lah s Pragerskega se je lo- til risanja starega kmečkega voza. Ciril Pucko Domačija in rojstna hiša dr. Stanka Cajnkarja, motiv, ki so ga upodobi- li likovniki amaterji 27. in 28. maja letos. TEDNIK ~ IZ NAŠIH KRAJEV — 11 Nova zmaga Andreja Furjana Na dotrajalih atletskih napravah na stadionu Drava je bilo 21. atletsko prvenstvo slepih in slabovidnih Sloveni- je V organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabo- vidnih Ormož-Ptuj, ZTKO Ptuj in Atletskega kluba Ptuj so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz 8 društev in zvez. Nedvomno je tekmovanje doseglo svoj namen, žal pa je opazno upadanje v udeležbi. Starejši opuščajo sodelo- vanje, med mladimi pa ni pravega zanimanja za atletiko. Vedno manjša je tudi udeležba med članicami. Morda je vzrok tudi način izračunavanja rezultatov: opuščeno je bi- lo prištevanje točk za leta starosti, ker so tekmovalci sedaj ločeni le v dve starostni kategoriji, in to do 40 in nad 40 let. Odgovorni pri RZSS Slovenije bi morali razmisliti, kako ponovno pritegniti širši krog svojega članstva. Med nastopajočimi sta bili zagnanost in požrtvovalnost za čimboljši dosežek, za cm, za sekunde tako v posamez- nih disciplinah kot v točkah za mnogoboj (v Jtirih disci- plinah) veliki. Najuspešnejši tekmovalec je bil Ivan Vinkler iz Ljublja- ne, ki je zmagal v 4 disciplinah (100 m 13.2, 400 m 1:00,8, višina 150 cm in troskok 11,28 m). Med najuspešnejšimi domačini je bil Andrej Furjan, ki je zmagal v kategoriji slepih nad 40 let. Po času svojega športnega delovanja sodi že med veterane, saj nastopa uspešno nad 23 let v atletiki, igri z zvenečo žogo, šahu, plavanju in kegljanju, je pa tudi aktiven planinec in se udeležuje raznih pohodov in zborov. Od leta 1970 je v ptujski organizaciji, s športom pa se ^ pričel ukvaijati v šoli v Škofji Loki. Kljub oddaljenosti od mesta, doma je sredi vinorodnih gričev Hrastovca, je reden in dosleden na treningih ter je lahko za vzor drugim. Kljub nesreči, ki ga je doletela v otroških letih in mu odvzela vid, pride večkrat na treninge sam od doma do 3 km oddaljene avtobusne postaje v Zavrču, v Ptuju pa se vedno kdo najde in ga pripelje na želeno mesto. Vsa ta prizadevanja mu je tokrat poplačal uspeh in mu tako vliva novih moči za nadaljevanje športne aktivnosti. Za ptujsko društvo so uspešno nastopili Silva Dimic, Elizabeta Sirec, Darko H lis in Franc Rap. V mnogoboju so zmagovalci: članice: A — do 40 let: Sonja Pušnik, Šk. Loka - 1511 točk; B - do 40 let: Pe- tra Tomšič, Sk. Loka - 1918 točk; člani: A — do 40 let: Štefan Maučec, MS - 1175 točke; nad 40 let: Andrej Furjan, Ptuj - 1031 točk; B - do 40 let - Ivan Vinkler, U - 3642 točk; nad 40 let - Dušan Korošak, MS - 1156 točk. Najboljši so prejeli priznanja in medalje, ki jih je pri- pravil organizator tekmovanja. anc Tokrat pod jezersko gladino I. republiška teniška liga vzhod Prvi konec tedna v juniju so se pri- čela članska ekipna prvenstva v vseh ligah. Ptujčani nastopajo s prvo ekipo v 1. slovenski ligi vzhod, z drugo eki- po pa v ni. vzhod. F^a ekipa je gostovla v Trbovljah in Titovem Velenju. Poraz v Velenju je bil pričakovan, v Trbovljah pa so tesno izgubili. Že v soboto jih čaka odločilni dvoboj s Slovensko Bistrico v Ptuju ob 9. uri. Rezultati: Rudar (Trbovlje) — Ptuj 5:4; T. Velenje—Ptuj 9:0. III. liga: Ptuj II - Hoče 4:1. bot Ne le obrežje na ploščadi Bro- darskega kluba Ranča, tokrat je oživela tudi notranjost jezera. S sobotnim tekmovanjem v pod- vodni orientaciji so se pričele le- tošnje prireditve v ptujski občini ob jugoslovanskem dnevu civil- ne zaščite 20. juniju. Kaj počne tekmovalec pod vo- do, nam je povedal vodja tekmo- vanja Milan Matijevič: »Danes tekmujemo v orienta- ciji z vidnim orientirjem. Ko se plavalec potopi, uporablja kom- pas in plava proti orientirju. Sodniki merijo čas, ki ga porabi, prištejejo mu pribitke za more- bitne napake po določilih tekmo- valnega odbora. Orientacija je znanje, ki ga mora imeti vsak po- tapljač, tudi celinski.« Zmagala je ekipa iz Varaždina pred mariborsko in domačini. Med posamezniki se je najbolje orientiral in plaval Tkalčec, dru- gi je bil Merkaš, oba Varaždin, tretji pa Šimanc iz Ljubljane. Najboljši domači tekmovalec Matijevič se je uvrstil na 6. me- sto, tekmovali pa so še Kranjc, Farazin in Novak. Edina tekmo- valka Ivana Ostojič iz Varaždina je osvojila 7. mesto. Organizator prireditve — spe- cializirana potapljaška enota pri štabu za civilno zaščito občine Ptuj — slavi lO-letnico. Tudi njim se organizacija ne bi posre- čila brez pomočnikov — TGA Kidričevo, gostišča Jožica, za do- kumentacijo pa je poskrbel foto- graf Kosi. McZ 15 LET SLOVENSKEGA KULTURNEGA IN ŠPORTNEGA DRUŠTVA MARIBOR V HILDNU Minila so leta — ostajajo spomini Ko smo se konec 60. in v začetku 70. let odpravljali na delo v tujino, smo bili prepričani, da se čez kakšno leto dve vrnemo. Samo da si izpol- nimo kakšno željo — kupimo avto ali kaj podobnega. Bolj ali manj nas je mučilo domo- tož^. Pogrešali smo tisto domačnost, ki jo daje le domovina. Zato ni bilo prav nič čudno, da smo se daleč od domačega praga iskali med seboj. Zbirali smo se v gostiščih, ki so jih imeli nekateri naši zdomci. Povsod, kjer se je zaslišala domača harmonika in slovenska pesem, nas je bilo polno. Kaj kmalu je bilo tudi to premalo. Iskali smo možnosti za še množičnej- ša srečanja. Rojevale so se razne športne skupine in tudi razni ansam- bli. Iz teh skupin so kasneje nastajala razna društva klubi. Seveda do ustanovitve nekega društva ni bila lahka pot. A vztrajnost nekaterih zdomcev je premagala tudi te težave. Čas je mineval in sčasoma smo se spremenili tudi sami. Vse bolj smo se prilagajali novemu načinu življenja in okolju. K temu so pripomogla prav gotovo društva. Podobno je bilo tudi v Hildnu. Z ustanovitvijo Slov. kulturnega in športnega društva Maribor smo dobi- li tisti kotiček domačnosti v katerega smo se radi zatekali in v katerem se še vedno radi srečujemo. Cas pa je kar naprej hitel svojo pot in kaj kmalu smo spoznali, da samo društvo ni do- volj, da potrebujemo še nekaj za otro- ke, ki so se zvečinoma rodili v tujini. Ko so hodili le v nemške šole, smo spoznali, da če želimo tem malčkom nuditi možnost ohranjevanja in uče- nja materinega jezika, potrebujemo še šole slov. dopolnilnega pouka. Z izredno požrtvovalnostjo nekate- rih smo dobili tudi to. Seveda ni šlo tako lahko, kajti v začetku so se nem- ške oblasti temu upirale. Cas pa nas je spremenil. Vse manj smo imeli domotožja in nekako večje želje. Precej se jih je že vrnilo v do- movino bolj ali manj zadovoljnih. Ve- čina si je izpolnila tisto, za kar so od- šli od doma na tuje. Nekateri so se vr- nili tudi bolni in razočarani, ker jim tujina ni prinesla tega, kar so pričako- vali. Veliko pa nas je še vedno na tu- jem. Cas nas je prehitel in razne teža- ve so nas zadržale. Prav društva pa nam nudijo z raznimi zabavami in drugimi prireditvami vez z domovino. Leta so minevala. 15 jih je poteklo od takrat, ko se je pričelo rojevati SKSD Maribor. Obletnico smo pro- slavili 22. aprila z veliko zabavo, ki se je je udeležilo nad 300 gostov iz bliž- njih in oddaljenih krajev, med njimi tudi delegacija SZDL občine Mari- bor, ki je naš pokrovitelj, županja me- sta gospa dr. VVilderhold, konzul Be- no Kirbiš in drugi predstavniki mesta Hilden. Kot vedno na naših prireditvah so proslavo pričeli najmlajši s kulturnim programom, ki sta ga pripravila Živa Krdtlinger in prof. Stanko Bezjak, ki poučuje naše otroke slovenski jezik. Predsednik kluba Franc Sirec je v krajšem govoru obudil spomine na preteklost društva. Za prijetno razpo- loženje je poskrbel naš ansambel Sta- tenberg z Rudijem in Marijo Mohor- ko, kot gost večera pa še trio Dalma- cija. Za domače specialitete, ki sta jih pripravila Jurij Arnuš in Janez Strafe- la, je bilo dobro poskrbljeno in prire- ditev nam bo ostala dolgo v lepem spominu. S tem pa se naše delo ni končalo, saj smo samo teden dni kasneje prire- dili tridnevni društveni izlet v Pariz. Med bivanjem v tem mestu smo si ogledali vse zanimivosti in tudi nogo- metno tekmo med reprezentancama Francije in Jugoslavije. Bilo je resni- čno čudovito in kar med potovanjem nazaj smo se dogovorili za naslednji izlet. Ta bo 21. in 22. oktobra v Ham- burg. V programu dela društva pa imamo tudi druge prireditve. Tako bomo so- delovali na dvodnevnem srečanju go- stujočih delavcev v Hildnu s prika- zom domačih specialitet in progra- mom slov. glasbe in folklore. Zatem bomo priredili svečan zaključek šol- skega leta. V jeseni pa bo sledilo pri- jateljsko srečanje z društvom Simona Jenka v Nurnbergu in Slovenski zvon v Krefeldu ob lO-letnici teh društev. Ohranili pa bomo tudi druge naše prireditve, ki jih prirejamo vsako leto. Tako si bomo olajšali življenje v tuji- ni, ki mnogokrat ni lahko. Biti na tu- jem ni prijetno, zato se ve.selimo do- pustov, ko prihajamo v domovino, žal pa se tudi doma velikokrat počutimo kot tujci, kar nam kali dobro razpolo- ženje. Kljub letom, prebitim daleč od doma, smo še vedno ostali Slovenci — Jugoslovani in si želimo, da se čimprej vrnemo v domači kraj. Upamo tudi, da se bo stanje v do- movini kmalu uredilo in da bo kreni- lo na bolje. To so želje in interes vseh nas na tujem. Bralcem in uredništvu prav lep po- zdrav. Rudi Potrč, Wuppertal, ZR Nemčija OBVESTILO VSEM HAJDINČANOM NA TUJEM Pripravljamo veliko srečanje Hajdinčanov — zdomcev v Hildnu. Sre- čanje bo 26. avgusta v Hildnu — Heiligen str. 39. Vse, ki jih srečanje zani- ma, naprošamo, da se čimprej prijavijo pri Rudiju Potrču, tel. 0202-71-28-11, ali na društvu Maribor, Heiligen str. 39. — tel. 02103-63055. Vse podrobnosti boste dobili po pogovoru po telefonu. Prijavite se čimprej. Lep pozdrav Trakoščan, svetovno središče lokostrelstva Trakoščan ima med kandidati za svetovno lokostrelsko središče vse možnosti, saj ima odlične terene, lokostrelski klub Koka iz Varaž- dina pa se je že lani izkazal z organizacijo lokostrelskega turnirja, ki so se ga udeležili nekateri najboljši domači in svetovni lokostrelci iz 16 držav. Podobno udeležbo pričakujejo tudi 17. in 18. junija na velikein turnirju svetovne lokostrelske zveze, teden dni pozneje, 24. in 15. juni- ja, pa na tekmovanju za veliko nagrado Trakoščana. V tem času si bo- do obiskovalci lahko ogledali razstavo lokostrelske opreme, projekci- jo videofilmov o lokostrelskih tekmovanjih, prikaz dresure psov ter lete zmajev in balonov. Od 15. junija do 22. julija bo organiziran lo- kostrelski kamp, v okviru katerega se bo lahko vsakdo preskusil v streljanju z lokom in puščico, ki je zelo primerna rekreacija ne glede na starost in spol. McZ Odprto prvenstvo Ptuja v tenisu za veterane Od petka, 2. 6., do nedelje, 4. 6., je igralo 109 igralcev in igralk iz 13 klubov tenis v vseh veteranskih kategorijah. Udeležba v kategoriji -I- 45 je bila največja in tudi najkvalitetnejša. Kljub vsakodnevnim nevihtam so člani teniškega kluba uspeli turnir dokončati v vseh kate- gorijah. Rezultati: moški -I- 35: četrfinale: Richter (Rab)-Kelbič (Gr-Br) 6:1, 6:0; Kut- njak (GR—Br)—Tajnšek (Zl-Ce) 6:3,6:3; D. Žlebnik (Gr-Br)-Pe- ric (Treš) 7:6, 6:3; Janškovec (Trig.)—Vajagič (Borac) 6:3, 6:1; polfi- nale: Kutnjak—Richter 6:7, 6:1, 7:6; Žlebnik—Jaškovec 7:5, 6:3; fi- nale: Kutnjak—Žlebnik 6:3, 6:4. -i- 45: četrfinale: Por (Trig)-Sivič (Split) 6:2, 6:2; Ritz (Mla- dost)—Žerjav (Slovan) 4:6, b. b.; Trampuš (Olimpija)—Podobnik (Vevče) 3:6, 6:3, 6:3; M. Mulej (Gr—Br)-Daneu (Olimpija) 6:0, 6:3; polfinale: Ritz—Por 6:2, 6:3; Mulej—Trampuš 7:5, 7:5; finale: Ritz— Mulej 6:3, 7:6. + 55: polfinale Klarič (Borac)-Cvek (Varteks) 6:0, 6:0; Kocjan (Olimpija)—Bradovski (Rad Zg) 6:3, 6:3; finale: Klarič:Kocjan 6:2, 3:1, b. b. + 65: polfinale: Jagodič (Olimpija)-Peček (Ptuj) 6:0, 6:0; Slu- kič (Varteks)—Žižk (Olimpija) 6:3, 6:4; finale: Slukič—Jagodič 6:4, 6:3. ženske: + 30 polfinale: Barič (Zg)-Zakršnik (Zl—Ce) 6:2, 7:5; Bukov- nik (Zl—Ce)—Rabuza (Ptuj) 6:1, 1:6, 6:3; finale: Barič—Bukovnik 7:5, 6:1. -I- 40 polfinale: Tkalčič (Zg)—Nahberger (Ptuj) 6:2, 6:4; Buljan (Zg)-Vučer (Zl-Ce) 6.4, 6:2; finale: Buljan—Tkalčič 2:6, 6:4, 6:4. -I- 50: v tej kategoriji so bile prijavljenje samo štiri tekmovalke in so igrale vsaka z vsako. Sertič (Zg)-Prelog (Zl-Ce) 6:1,6:0; Sertič-Kovačič (Olimpija) 6:1, 6:1; Prelog-Žilnik (Zl-Ce) 6:1, 6:1; Kovačič-Žilnik 6:0, 6:1. bot 12 — ZA KRATEK ČAS 15. junij 1989 - TEDNIK Dober den! »Delam, švicam. špricam. rintam. bincam noč in dan. lak ke sen že sred puldneva ves zaspan___« To vam naj bo za gnešji pozdrav iz dišečih dobrav. Dišečih zato. ker na na- šem bregi lipa cvete lepo. So čebelice na njem. jaz pa pod njo, Mica se dere — Lujz prinesi mi vodo. Mici voda. meni vino. pa je boj živleje fino... Kak vidite, sen gnes čista pesniško razpoloženi. Saj tudi moja Mica provi, gdo jo kaj razjezin. da sen provi pesi nik). Gri- zem boj slabo, ker man v čeljustih socialne zobe. pa tudi z repom nemren več tak mohati, kak sen to lehko včosih nareda. Pa vete za tisto uganko oziroma stori vic v novem gvanti: Zakaj pes z re- pom moha ? Zato, ker rep s pesom nemre mohati! Smejte se ma- lo, če ne, vas bom priša malo poščegetat. Tak vam je pač to s pesjim živlejom. Jaz ali ne vem. zakaj Udje tak pesjo živleje oma- lovažujejo. če pa marsikateri pes bojše živi od svojega gospoda- ra. Tudi jaz si včosik zaželim, da bi malo zameja živleje s svojim Hektorom, s kerim si včosik v izrednih hišnih razmerah, gdo je Mica na bojnem položaji, večkrot listjak delima pri nočnem po- čitki. Je pa moj pes zelo pameten in razme tudi tuje jezike: Ce mu po nemško rečem marš. stisne rep med noge in ^ide pod mi- zo. Tudi navade ma čisto človeške: ponoči loja in hodi gor pa doj po vesi in obišče vse predstavnice svojega pesjega roda. podnevi pa bi samo spa in smrčal v svojem pesjem hoteli v listjaki. Zdaj se nam tudi pesji dnevi bližajo. Vete. to so tisti vroči poletni dne- vi. gdo je tak vroče, ke psom jeziki z gobcov visijo, sunce pa tak peče. ke ljudem švic po ritnem žlebi teče. Tejko naj bo za gnes o totih pesjih zgodbah, ki so malo polet- no poforbane. Dobro se mejte in pišite mi kaj. Tak na krotko, ja- sno in glasno, da se bomo vsi razmili. Te pa srečno. Vaš LUJZEK. tednik - 15- junij 1989 ZA RAZVEDRILO — 13 14 — ŠPORT IN DRUŠTVA 15. junij 1989 - TBPffnC KOLESARSTVO V Krškem dirka za kriterij slovenskih mest v nedeljo, 11, junija, je K K iz Krškega gostil mlade kolesarje. Poleg tekmovalcev slovenskih klubov so na kriteriju nastopili tudi ko- lesarji METALIOCOMERCA iz Zagreba, Bečeja iz Novega Sada in iz Zadra. Od naših so nastopili vsi najboljši z Miranom Kelnerjem na čelu. Pionirji B — nastopilo je 30 tekmovalcev — so vozili 5 krogov — dolžina kroga 1400 m. Miran Kelner ni dovolil presenečenja in je zo- pet zmagal. Roman Križanič se je uvrstil na odlično tretje, Matjaž Cemenšek pa na 6. mesto. Pionirji A so vozili 9 krogov. Ta skupina je bila tudi najštevilnej- ša, saj je tekmovalo kar 60 kolesarjev. Naši so se uvrstili tako: Zlatko Cajič 6., Mitja Mahorič 7., Vid Lačen, ki je skoraj do konca vozil v čelni skupini, je moral zaradi krča odstopiti. Pri mlajših mladincih, kjer imamo samo enega tekmovalca — Darka Hercoga — je 50 kolesarjev vozilo 18 krogov. Darko je imel smolo in je zaradi padca v zadnjem krogu odstopil. Starejši mladinci — tekmovalo je 40 kolesarjev — so morali pre- voziti 25 krogov. Naša dva — Aljoša Perger in Jure Lovše — sta vozi- la zelo dobro. Na cilj sta pripeljala v vodilni skupini; Perger je bil sedmi, Lovše pa deseti. Naj ob koncu naštejemo nekaj letošnjih rezultatov Mirana Kel- nerja: bil je 10 krat prvi, 1 krat drugi, 1 krat tretji, 1 krat četrti in I krat osmi. Zares odlična serija; čestitamo! S. Pal Karate v SŠC V petek, 16.junija, ob 18. uri si boste lahko v dvornai Srednješol- skega centra ogledali karate borbe, ki jih na Ptuju že dolgo nismo vi- deli. Na tekmovanju za pokal Jožeta Lacka se bodo pomerili karatei- sti štajerske regije, med njimi tudi ptujski, ki jih vidimo na fotografiji (z leve stojijo): trener Silvo Vogrinec, 2. DAN — črni pas, je predme- tni učitelj in študent Filozofske fakultete v Ljubljani, s karatejem se ukvarja od leta 1976; Slavko Debelak, 1. KYU — rjavi pas, je izolater hladilne tehnike, trenira od leta 1976; Danilo Leber, 2. KYU — plavi pas, po poklicu radijski in televizijski mehanik; (z leve klečijo) Franc Sirovnik, 2. KYU — plavi pas, po poklicu miličnik; Saša Ceh, 2. KVU - plavi pas, dijak SŠC; Jože Cestnik, 5. KVU - rumeni pas, po poklicu strojni tehnik. Tekmovanja radioamaterjev Radioklub Ormož praznuje letos 25-Ietnico delovanja. 6. junija se je državnega prvenstva v Kragu^vcu v okviru kluba mladih tehni- kov udeležil učenec 7. razreda iz OS Ormož Sandi Šterman in dosegel drugo mesto. V soboto, 10. junija, je bilo v Logatcu republiško tekmovanje v amaterski radiogoniometriji — iskanju skritih postaj (lov na lisico) v vseh kategorijah, ki se ga je udeležilo 42 najboljših tekmovalcev iz po- sameznih slovenskih regij. Iz občine Ormož so se ga udeležili štirje tekmovalci: Jože Kosi, vodja ekipe, Martina Puklavec in Doris Žunec v kategoriji žensk in Božidar Puklavec v kategoriji seniorjev. Po dokaj napornem terenu, dolgem 10 km, so morali iskati skrite oddajnike. Najbolje se je odrezala Martina Puklavec; osvojila je drugo mesto in s tem srebrno medaljo^ Božidar Puklavec je osvoji tretje mesto in bro- nasto medaljo. Doris Zunec je zasedla odlično četrto mesto, Jože Ko- si pa osmo. Od 22. do 25. junija bo na Plitvicah potekalo državno radioama- tersko prvenstvo v vseh kategorijah. Iz Ormoža se ga bodo udeležili: Sandi Sterman v kategoriji pionirjev, Martina Puklavec v kategoriji žensk in Božidar Puklavec v kategoriji seniorjev. Pred odhodom na državno prvenstvo so na vrsti najprej temeljite priprave doma, v sobo- to, 17. junija, pa bodo odšli na republiški trening v Domžale. Vida Topolovec Nadebudni trobentar Dvajsetega maja je bilo v dvorani Slovenske filharmonije sreča- nje slovenskih glasbenikov treh dežel. Sodelovali so učenci nižjih glasbenih šol, ki so bili izbrani na regionalnih revijah. Iz mariborske regije sta bila izbrana dva, eden od teh tudi Robert Feguš, učenec še- stega razreda trobente na ptujski glasbeni šoli. Poučuje ga prof. Mar- jan Rus. Robert je na srečanju zaigral ob spremljavi Slavice Valh Koncert za trobento Leonida Kogana. Robert Feguš pri vaji. (Foto: Ozmec) ROKOMET Delovno in prijetno Na slovesni prireditvi ob kon- cu letošnje zelo uspešne tekmo- valne sezone, ki jo . je vodstvo Rokometnega kluba Drava orga- niziralo v soboto v prijetni dvo- rani bivšega mestnega kopališča, niso govorili o svojih denarnih težavah, čeprav jih peklijo iz dneva v dan. Morda jih ravno te vzpodbujajo k dokazovanju nji- hovih sposobnosti, k dobrim re- zultatom. In teh v letošnji sezoni ni bilo malo. Najboljšim, članski ženski eki- pi, ki se je uvrstila v prvo repu- bliško ligo, in pionirski ekipi, ki se je uvrstila na odlično tretje mesto v tekmovanju SŠD. ie predsednik kluba Ivan Gomilšek podelil medalje in priznanja, njunima trenerjema Peklarju in Starklu pa pokala za izredno uspešno in požrtvovalno delo. Povabilu na srečanje se je odz- val predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc in jih vzpod- budil: »Družba, ptujska občina bo pomagala tistim, ki imajo možnosti za uspeh, predvsem mladim, sai bo tudi z vašo dejav- nostjo stari Ptuj oživel.« To soboto je oživela tudi nek- danja dravska plaža. Ob živahni glasbi in dišavah z žara so roko- metaši in gostje nadaljevali kle- P«L Mc Zupanič Z zaključka nogomet i 23 ur v Vitomarcih v soboto ob pol enih ponoči smo obiskali 7. turnir v malem no- gometu, ki ga je organiziral Klub malega nogometa iz Vitomarcev. Topla noč je razpoloženje kakšnih 1000 gledalcev pripeljala na vrhu- nec — ob pijači, jedači, glasbi, vmes napovedovalčevem obveščanju o dogajanju na asfaltnem rokometnem igrišču. Igrali so šele osmo tek- mo. Kje je še trenutek, ko bo znan zmagovalec, dobitnik 10 milijo- nov! »Okoli dveh, treh popoldne jjredvidevamo finale,« je povedal predsednik Kluba Jože Braček. »Zelo veliko dela smo imeli z organi- zacijo, smo pa sedaj toliko bolj zadovoljni. Prišlo je 45 ekip, najbolj oddaljene so iz Ljubljane in Kopra, tudi štiri hrvaške. Težko je prebe- deti vso noč, predvsem igralcem, ki morajo potem še igrati. Nagrade bomo razdelili naslednjo soboto, ko bomo zopet vso noč tu. Zabavali nas bodo Novi fosili. Štirje kovači in humorist Geza.« Pa ni bilo čisto tako. Finalna tekma med mariborsko ekipo Elek- tropolner in celjsko Cinkarno se je končala šele ob 18. uri, 23 ur po začetku turnirja. Baje se je tekmovanje zavleklo zaradi ženske tekme, so povedali udeleženci. Ali je to subjektivna ocena moških gledalcev ali resnično daljša tekma, nismo mogli objektivno izvedeti. Nagrade so osvojili: , 6. KMN Poetovio Ptuj 1. Cinkarna Celje 6. Bife Jasmina Maribor 2. Elektropolner Maribor 7. Vietnam Vanča vas 3. Talci Maribor 8. Beneton Zagreb 4. FSC Megla mcZ Nočne tekme pod reflektorji, vse drago pa zunaj njihovega dosega. Drava—Partizan 1:1 Zmeraj bolj prijateljske tekme, ki jih igra članska ekipa ptujske Drave, saj jim izpad iz druge republiške lige ne grozi, v prvo pa tudi ne morejo. Tako se je nedeljska tekma na ptuj- skem stadionu s Partizanom iz Slo- venj Gradca končala neodločeno. Gostje so gol dosegli že v šesti minuti, zelo lep gol za domačine pa je dal Hameršak v dvajseti minuti. Predtem so igrali mladinci in izgu- bili 6:2 z Velenjčani. Ni čudno, da so se gledalci na tri- buni nad nedeljskim popoldnevom pritoževali. McZ Nočni turnir na Hajdini športno društvo Hajdina pri- reja v petek, 16. junija, na asfalt- nem igrišču na Spodnji Hajdini nočni turnir v malem nogometu. Pogoj za nastop je 200.000 di- narjev po ekipi — s tem denar- jem bodo napolnili fond nagrad za najboljše. Za ogled zanimivih tekem, ki jih bodo igrali vso noč in še v nedeljo, pa potrebujete čas, nekaj dobre volje, zaželeno je tudi navdušenje za navijanje. McZ Lepa bera medalj Novo gasilsko vozilo Gasilci in upokojenci so minu- lo nedeljo izvedli uspelo delovno akcijo pri združenem domu obeh društev. O tem bomo poročali prihodnjič. V nedeljo, 18. junija, pa bodo namenu predali novo gasilsko vozilo, ki so ga kupili s pomočjo vaščanov, ljubiteljev gasilstva širše okolice in OGZ Ptuj. Prireditev bodo začeli ob 14. uri. Na stadionu Borisa Kidriča v Celju je domači atletski klub Kladivar skupaj s pokroviteljem Kovinotehno organiziral abso- lutno mladinsko atletsko prven- stvo Slovenije. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo okrog 300 tekmovalcev iz 20 klubov, med njimi tudi atletinje in atleti AK Ptuj. Na tekmovanju so zbrali lepo bero medalj in se po skupnem seštevku uvrstili v zgor- nji del razpredelnice. Osvojili so 3 zlate (Doki v metu krogle — 14,55, Korošakova v skoku v da- ljavo — 588 cm, Potočnik 3000 m ovire — 9:60,41), 3 srebr- ne (Korošakova v skoku v višino - 163 cm, Potočnik 1500 m — 4:01,57 in Jerenko 400 m — 49,71) in dve bronasti medalji (Doki v metu diska — 37,92 m in Vrabl v metu kopja — 28,44 m) ter izboljšali svoje osebne rekor- de (Korošakova v skoku v dalja- vo, Doki v metu 7 kg krogle in diska ter Jerenko 400 m in 400 m ovire). Po pričakovanju so največ ko- lajn (15) osvojili mladi atleti in atletinje Kladivarja (8 z., 2 s., 5 b.) pred TAM MB (3-8-3), IBM Olimpija (6-6-1), Ptujem (3-3-2). Ptujski mladi atleti so tako kot vedno pokazali tekmecem, da se lahko brez priprav na morju na tekmovanju dobro uvrstijo. Izvr- stno formo pred državnim prven- stvom v Beogradu in Ljubljani so pokazali Korošakova v skoku v daljavo, saj ji je uspelo na do- mačem terenu premagati večno tekmico Radmanovičevo. Doki je v metu krogle z osebnim re- kordom tekmeca Labodo (Ž A K) premagal za 63 cm. Potočnik v disciplini 3000 m ovirami prav tako ni imel pravega tekmeca, kajti drugouvrščeni Dimovec (KP) je imel 11,85 zaostanka. Prav tako se vrača v formo Jeren- ko, ki je v obeh disciplinah iz- boljšal svoja osebna rekorda. Na koncu bi še omenil da sta sodnika iz Ptuja (Klinkon, Gaj- zer) uspešno opravila nalogo pri metu diska. Rezultati — mladinci: 100 m I. Kresnik (KAK) 11,21 ..., Ostro- ško 12,96; 400 1. Šestak (ŽAK) 48,10, 2. Jerenko 49,71; 1500 m 1. Hus (KL) 4:01,27, 2. Potočnik 4:01,57; 1000 m 1. More (Idrija) 34:56,41; 110 m ovire 1. Kap (IBM) 15,44; 4 x 100 1. Gorica 44, 10... 7. Ptuj 46,28; daljava 1. Hostnik (TAM) 663,... 9. Robin (PT) 577..13. Kokot (PT) 525; palica Lozej (IBM) 400; krogla L Doki (PT) 14,55 m; kopje Uplaznik (IBM) 63,66..., 12. Žlebnik (PT) 42,70; 200 m 1. Kresnik (KAK) 22,96; 800 m 1. Pohar (Vel.) 1:53,33..., 10. Pre- log 1:55,16; 5000 m 1. Dogan (NN) 15:30,22; 400 m ovire 1. Kocuvan (KL) 51,96... 4. Jeren- ko (PTO 57,02; 3000 m ovire 1. Potočnik (PT) 9:40,61; 4 x 400 m 1. Kladivar 3:21,84..., 5. Ptuj 3:26,92; višina 1. Rozman (KL) 203 cm; troskok 1. Godeša (IBM) 14,35 m..., 4. Kokot (PT) 12,41; disk 1. Lobo- da (ŽAK) 38,34..., 3. Doki (PT) 37,92; kladivo 1. Maričič (Breži- ce) 44,80. Mladinke: 100 m I. Smerdu (KP) 12,17..., 6. Rozman (PT); 400 m 1. Lužar (ŽAK) 54,80; 1500 m 1. Kvas (KI) 4:41,66; 100 m ovire. 1. Bukovec (IBM) 13,66; 4x100 m 1. Kladivar 48,71; višina 1. Holja (GO) 166, 2. Koroška (PT) 163; disk 1. Ku- har (IBM) 35,04..., 3. Vrabl (PT) 28,44; 2000 m 1. Lužar (ŽAK) 24,92..., 9. Rozman 26,8; 800 m 1. Mraz (VE) 2:11,49; 3000 m 1. Udovč (NM) 10:34,66; 400 m ovire 1. Domine (TAM) 59,05; 4 X 400 m 1. TAM 3 .52,23; da- ljava 1. Korošak (PT) cm; krogla I. Kuhar (IBM) 11,37..., 4. Ko- rošak 9,23; kopje 1. Strašek (KL). L Z. ATLETIKA Finale ŠŠD Na finalu za atletski pokal ŠŠD Slovenije za starejše in mlajše pionirje in pionirke, ki je bil 7. junija v Ljubljani, so ptuj- ski osnovnošolci dosegli odlične rezultate. Osnovna šola Toneta Žnidariča je trikratni prvak: pri starejših pionirjih in pionirkah ter pri mlajših pionirkah. Iz ptujske občine se je v finale uvrstilo 19 starejših in 12 mlajših pionirjev in pionirk iz osnovnih šol Franca Osojnika, Domava, Cirkulane, Podlehnik-Žetale, Ki- dričevo, Olge Meglič, Ivana Splenaka in Destmik. Po pričakovanju je v skoku v daljavo zmagal Bojan ŠtracI, sta- rejši pionir iz OŠ T. Žnidariča, ki je imel najboljši rezultat v repu- bliki že po regionalnih tekmova- njih — 5,96 metra, na finalu v Ljubljani pa je skočil še 7 centi- metrov dalje. Ravno tako je potr- dil svojo največjo višino Dušan Dimovski, starejši pionir iz iste osnovne šole, vendar je 191 cen- timetrov preskočil v drugem po- skusu in tako dobil srebro. Drugi so bili tudi Milan Berghaus, ista šola, ki je pretekel 300 metrov v času 38,6 sekunde. Dejan Miko- lič iz OŠ Franca Osojnika na 60 metrov, in Romana Šega iz OŠ Podlehnik-Žetale v metu žogice. Za bronasto kolajno je skočil v višino mlajši pionir Jože Krsnik iz iste šole. Omeniti velja dobre rezultate Polone Ojsteršek, OŠ Olge Me- glič, 5. mesto v teku na 300 me- trov, Jelene Cačkovič, OŠ Olge Meglič, 9. mesto na 60 metrov, uvrstitve Petroviča, Kukovca in Colnariča, s katerimi so prispe- vali k zmagi svoje osnovne šole, in druge, vsekakor pa mentorje Gaiserja, Turkuša, Breznika, Krojca in Skurjenega ter pred- stavnika ZTKO Lenartiča, ki so učence vodili. FINALE ŠŠPD V predtekmovanjih za atletski pokal Slovenije je sodelovalo 15.000 pionirjev po vsej Sloveni- ji, najboljših 21 ptujskih seje se- lekcioniralo med 500 nastopajo- čimi na občinskem in nato še na regijskem tekmovanju. Prav bi bilo, da jim Atletski klub Ptuj omogoči nadaljnji razvoj in si za- gotovi uspešno zastopanje ptuj- ske atletike v prihodnjih letih. Mc Zupanič JADRALNO LETENJE Mladinski bron Bezjaku Na republiškem prvenstvu v jadralnem letenju, končalo seje v nedeljo v Murski Soboti, so popol- noma slavili Celjani, saj so zasedli prvih pet mest. Dokazali so, da dolgoletno skupno letenje slej ko prej zagotovi dobre rezultate. Zmagal je Žan Pi- žorn in se tako povsem rehabilitiral po težji nesre- či pred nekaj leti. Člani Aerokluba Ptuj so se uvrstili v zlato sredi- no. Lanskoletni debitant in viceprvak republiške- ga prvenstva Dean Bezjak je letos pristal na 14. mestu, kar je ob nekoliko močnejši konkurenci in psihološkem pritisku pričakovanih rezultatov ra- zumljivo. Isti rezultat se je štel tudi za mladinsko konku- renco, v kateri je prav tako zmagal Celjan, Dean pa je osvojil bron. Iztok Žagar se je uvrstil na 16., Bojan Žmauc pa zaradi enega prezgodnjega pristanka preveč na 22. mesto. V začetku julija jih čaka državno prvenstvo v Subotici, kjer bo imel Bezjak nekaj prednosti, saj je tam že tekmoval (in zmagal!) lani na državnem mladinskem prvenstvu. McZ fEDNIK - 15. junij 1989 OGLASI IN OBJAVE - 15 Ormoško jubilejno srečanie oevcev Na dvorišču ormoškega gradu je tokrat zapelo 12 pevskih zborov. (foto: M. Ozmec) V organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Ormož je na dvorišču ormoškega gradu minu- lo nedeljo, 11. junija, potekalo jubilejno — 20. srečanje odraslih pevskih zborov severovzhodne Slovenije. Na splošno je bilo ugotovljeno, da Slovenci radi po- jemo, saj se je v minulih dvajse- tih letih ormoškega srečanja ude- ležilo več kot 220 odraslih pev- skih zborov s skupaj več kot 7.500 pevkami in pevci. Sicer pa je tokratno jubilejno srečanje potekalo v dveh delih. V prvem — revijalnem delu se je predstavilo 7 pevskih zborov, medtem ko jih je 5 zapelo v tek- movalnem delu v okviru mari- borskega srečanja Naša pesem; med njimi tudi pevci komornega moškega pevskega zbora iz F*tu- ja. —OM Poročilo prognostične službe 1. Vinogradi Vinograde bomo poškropili s sistemičnimi pripravki proti pe- ronospori in oidiju, kot so 0,25-odstotni Ridomil MZ -I- 0,05-odstotni Bayleton special ali 0,125-odstotni Sandofan -I- 0,05-odstotni Bayleton special. Bayleton special lahko tudi na- domestimo z 0,01-odstotnim Til- tom 250 EC. To škropljenje opravimo 10—14 dni po prejšnjem. Opra- vimo ga temeljito, potem lahko računamo, da imamo vinograd zavarovan pred peronosporo in oidijem — glede na delovanje naštetih pripravkov — za 14 — 17 dni, odvisno od vremenskih razmer. 2. Jablane Sadovnjak bomo pred škro- pljenjem temeljito pregledali. Ce še najdemo sveže okužbe škrlu- pa, ga bomo še enkrat poškropili s sistemikom, kot je 0,1-odstotni Baycor + 0,25-odstotni Dithane M 45 -I- 0,05-odstotni Bayleton special ali 0,15-odstotni Topas C. Če pa je nasad zdrav, pa lah- ko preidemo na kontaktne pri- pravke, kot so 0,25-odstotni Dit- hane M 45, 0,3-odstotni Captan ali 0,25-odstotni Folpet, dodamo še 0,05-odstotni Bayleton speci- al. 3. Dognojevanje V tem času so vsi trajni nasadi v fazi najintenzivnejše rasti, zato priporočamo, da opravite dogno- jevanje s KAN-om, in sicer okrog 100 kg/ha v vinogradih in 150 kg v sadovnjakih. Če opazimo pomanjkanje mi- kroelementov na listju, še korigi- ramo s katerim od foliarnih gno- jil, ki vsebujejo mikroelemente, vendar ne v fazi cvetenja pri vin- ski trti. Opozorilo: Pred vsako upora- bo pesticidov preberite navodilo proizvajalca. Strokovna služba za var- stvo rastlin K K Ptuj — TOZD Slov. gorice— Haloze dipl. ing. Albert Gonc _ . obratu tekstilne konfekcije še vztrajajo Delavke v tem obratu, ki sodi v temeljno organizacijo Zaščita, so, kot je znano, pred kratkim postavile tri zahteve, in ker jim odgo- vorni v delovni organizaciji DO MIP glede na ekonomske rezultate teh niso mogli izpol- niti, pri njih še vedno vztrajajo. Še vedno na- mreč zahtevajo petdesetodsotno povišanje osnovnega osebnega dohodka. To so zapisale tudi na plakat, ki so ga izobesile 8. junija in na katerem je bilo tudi napisano, da bo opo- zorilna stavka 12. junija. V stavko so želele pritegniti tudi druge delavce Zaščite. S stanjem v tem obratu se je v začetku prejšnjega tedna seznanila tudi republiška se- kretarka odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Branka Novak. Ob tej priložnosti so sodelo- vali tudi predstavniki občinskega sindikalne- ga sveta. Branka Novak je poudarila, da se usoda tega obrata skoraj v ničemer ne razli- kuje od podobnih v Sloveniji in tudi v Jugo- slaviji. Delavke so ponovno zahtevale pogovor z vodilnimi delavci delovne organizacije. Ta je bil 8. junija; sodelovali pa so tudi vodilni te- meljne organizacije Zaščita in predstavniki sindikata. Ponovno so jim predstavili eko- nomski položaj obrata in temeljne organiza- cije ter jim povedali, da njihove zahteve o že omenjenem dvigu osebnih dohodkov žal ni moč uresničiti glede na ekonomski položaj, osebne dohodke sproti povišujejo glede na rezultate. Iz podatkov službe družbenega knjigovodstva podružnice l*tuj in tudi ob- činskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj je razvidno, da v tem obratu produktivnost pada, prav ta- ko fizični obseg proizvodnje glede na enako lansko obdobje. Delavke za takšno stanje ni- so v celoti krive, saj obrat ne dobiva redno materiala in s tem dela od tujega partnerja- včasih ga je premalo, včasih pa preveč in je treba delati tudi ob prostih dneh. Zato mora- jo iskati drugo delo in to je tako imenovani modri program šivanje zaščitne konfekcije oziroma oblek. To pa prav gotovo vpliva na proizvodne in siceršnje rezultate. V povprečju so delavke v obratu tekstilne konfekcije v aprilu zaslužile 2.080.000 dinar- jev, s tem da ni bilo zaslužka pod 1.900.00() dinarjev. Manj so zaslužili le tisti, ki so bili v bolniški. Delavke so v aprilu zaslužile med 2,2 do 2,7 milijona dinarjev. Na četrtkovem pogovoru so se tudi dogo- vorili za nov datum pogovora z vodstvom de- lovne orgnaizacije. Ta je bil včeraj. Na dnev- nem redu je bil znova ekonomski položaj obrata, temeljne in delovne organizacije. MG V PTUJU NOV PROMETNI REŽIM Od ponedeljka naprej pozor pred pajkom! Od jutri naprej prične veljati v Ptuju nov prometni režim, ki predvideva delno sprostitev za- prtega dela mestnega jedra. Tako bo za promet odprt del Titovega trga in del Bezjakove ulice do tržnice. Ta sprostitev je namenje- na predvsem za manjše nakupe na tržnici in v bližnjih trgovinah, čas parjciranja pa bo strogo ome- jen in kontroliran. Hkrati bo za promet sproščen tudi Cvetkov trg z delom Cankarjeve ulice predvsem zaradi dovoza do pro- storov AMD Ptuj. Ves drugi del mesta bo ostal še naprej zaprt za ves promet oziro- ma strogo namenjen za pešce (dovoljen bo dovoz ter nujni pre- vozi ob ustreznem dokazilu). Kr- šitelje tega odloka bodo odslej strožje kaznovali, pa tudi nadzor nad izvajanjem bodo poostrili. Tako bo že v ponedeljek, 19. junija, v Ptuju gostoval zlo- glasni »pajek«, ki si ga bodo od- slej redno sposojali od Maribor- čanov. Vsa nepravilno parkirana vozila bodo odstranili na stroške voznika ali uporabnika vozila ter prepeljali na parkirišče KGP — tozd Avtopark v Budini. Prve dni bo specialno vozilo z avtomobil- skim dvigalom (pajek) opravljalo svojo dolžnost predvsem v tistem delu mesta, kjer je stanje najbolj nevzdržno, to je v Trstenjakovi ulici in na Srbskem trgu. Bodoče kršilce obveščamo tu- di o cenah pajkovih storitev: Največji stroški bodo nastali z odvozom vozila v Budino, saj bo s kaznijo vred za vozilo treba od- šteti 338.000 dinarjev. Če bo vo- zilo napačno parkirano in bo že- odrejen odvoz, vendar pa še ne bo prišlo do izvršbe, bo voznik ali uporabnik dolžan plačati 90.000 dinarjev. Če pa se bo dvi- ganje avtomobila (izvršitev) že pričelo (torej, če se grešni voznik vrne zadnji trenutek), pa bo mo- ral za prekršek in storitev plačati 123.000.- dinarjev. Zatorej, dragi vozniki, PO- ZOR, bodite odslej previdni, saj s sposojenim pajkom ne bo šale. -OM Osmošolci so se poslovili Konec minulega tedna se je od stare šole v Or- možu poslovil 101 učenec osmega razreda. Z velikimi koraki stopajo v svet odraslih. Kam vse jih bo ponesla njihova življenjska pot, je v veli- ki meri odvisno od njih samih. Preden pa so se resnično poslovili, so pripravili učencem sedmih razredov še kviz in predajo šolskega ključa. Teme- ljito je bilo potrebno zelence izprašati o tem in onem, ker če ne bodo sposobni odgovarjati na za- pletena vprašanja, potem ne morejo dobiti šolske- ga ključa. Po spretno in strogo vodenem kvizu je ključ do- bil 7. C rzared. Vida Topolovec foto: Ema Žalar Dvorišče stare šole v Ormožu; jeseni bodo že v novi, ki jo gradijo na Hardeku. PODLEGEL POŠKODBAM V prejšnji številki smo poroča- li, da je bil 2. junija hudo ranjen kolesar, 73-letni Blaž Cafuta, Po- brežje 89, KS Videm pri Ptuju. Prepeljali so ga v ptujsko bolniš- nico, vendar so bile rane prehu- de; 8. junija je umrl. GORELO JE V LIVARNI TGA Prejšnji teden je v livarni TGA Boris Kidrič v Kidričevem prišlo do manjše okvare. Razlilo se je nekaj raztaljenega aluminija in vnela se je električna instalacija. Požar so sicer hitro pogasili, ven- dar ocenjujejo nastalo škodo na okoli 10 milijonov dinarjev. ZGORELO OSTREŠJE V soboto zvečer je izbruhnil požar na stanovanjsko-gospodar- skem poslopju Majde Zlahtič v Vintarovcih, KS Destrnik. Zgore- lo je ostrešje in več raznega kme- tijskega orodja. Požar so gasilci omejili in pogasili. Ocenjujejo, da je škode za več kot 30 milijo- nov dinarjev. Vzrok požara je bil po ugotovitvah, v dotrajani elek- trični instalaciji. TRČILA MOPEDISTA V soboto, 10. junija, popoldne se je po lokalni cesti od Senešc proti Seneškemu Vrhu, KS Veli- ka Nedelja na mopedu peljal 13-letni fant S. K. Levi.ovinek je sekal kar po levi prav tedaj, ko mu je naproti pripeljal z mope- dom Janez Cvetko iz Ptuja. Trči- la sta, padla in se oba hudo rani- la; prepeljali soju v ptujsko bol- nišnico. TRČILA KOLESARJA Leopold Krivec iz Ptuja se je v soboto s kolesom peljal po magi- stralni cesti skozi Loko. Z dovo- zne na glavno cesto pa se je pe- ljal, prav tako s kolesom, Franc Kac iz Loke pri Staršah. Trčil je v kolesarja Krivca, ta je padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. FF KDO - KJE - KAJ - KDAJ NAJCENEJE Kje najcenejša . .. pica Pica je značilna italijanska jed, ki je bila včasih predvsem hrana revežev, saj so njene osnovne sestavine — testo, paradižnik in sir — izredno poceni. Danes so pice razširjene po mnogih deželah, bodisi da so tako imenovane picerije odprli Italijani bodisi domačini. Na Ptuju in v okolici jih pečejo domači gostinci — odkrili smo devet lokalov, v ka- terih lahko naročite okusne in ne predrage pice z najrazličnejšimi na- devi. Cene so povsod dokaj izenačene okrog 20.000 dinarjev, razne v Pizzeriji Slonček v Prešernovi 19, kjer so občutno cenejše, najcenejše po 16.000 dinarjev. Lastnik Vrabl zatrjuje: »Nadev ni zato nič manj bogat, na primer »primorska« je obložena poleg osnovnih sestavin še z ribami in kaviarjem.« Pa dober tek! ODMEVI na KDO NAJCENEJE ZAŠIJE HLACE« Tov. T.: »Vaša objava ni točna. Za 100.000 dinarjev jih zašije An- ton Kamp! iz Ul. S. Brenčiča 11.« Več oseb: »Priporočamo, da vam zašijejo tisti, ki niso obrtniki. Od- šteli boste le dobro polovico zneska.« (Op.: Cen nedovoljenih poslov Tednik ne more objavljati.) Tov. M. N.: »Nova rubrika mi je všeč. Kaj bo naslednjič?« V rubriki KDO - KJE - KAJ - KDAJ je NAJCENEJE bomo skušali spremljati cene izdelkov, pridelkov, storitev ... Vabimo vas, da sporočite svoje želje, predloge, izkušnje, nasvete ... na UREDNI- ŠTVO RADIO-TEDNIKA. Rodile so: Terezija Kristovič, Pacinje 13 — deklico; Zdenka Krošl, Lo- vrenc na Dr. polju 23/a — Ka- tjo; Sonja Paternost, Mestni Vrh 17/b - Tadeja; Ana Cafuta, Lo- žina 29 — Klavdijo; Dragica Golob, Dornava 48/a — Aman- do; Ljudmila Belšak, Muretinci 13 — deklico; Terezija Golob, Žamenci 6 — Natalijo; Vera Muršič, Ivanjkovci 18 — Andre- ja; Danica Klinger, Turniška 25 — Nastjo; Marija Sitar, Kungota pri Ptuju 158 - Klaro; Jelka Sužnik, Grajenščak 29 — dečka; Natalija Majcen, Ziherlova pl. 8 — Sanjo; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53 — dečka; Lidija Topolovec, Lešje 36/a — Primo- ža; Pavla Fras, Slavšina 7 — Aleksandro; Violeta Klobučar, Obrež 13 — deklico; Anica Ca- futa, Podlehnik 21 — Roberta; Renata Šulek, Ormož, Opekarni- ška 29 — Davida; Vera Petek, Brunšvik 39 — Majo; Marjetka Kolarič, Središče, Slovenska 19 — Janjo; Marija Galun, Podvin- ci 71 — deklico. Poroke: Janez Flajs, Pobrežje 88, in Marica Vidovič, Krčevina pri Ptuju 76; Franc Munda, Brati- slavci 40, in Ana Bec, Bratislavci 40; Vlado Majcenovič, Markovci 64, in Zdenka Bele, Moravci 64; Marjan Jurič, Voličina, Rogozni- ca 9, in Marija Lovrenčič, Krče- vina pri Vurberku 37; Leopold Rop, Zagrebška 109, in Tatjana Kolar, Ul. B. Kraigherja 13; Bo- jan Mencinger, Vrhovci, Cesta V/l, in Ana Brus, Podvinci 54; Miran Primožič, Markovci 13, in Brigita Pečnik, Kvedrova 2. Umrli so: Jožefa Meznarič, Zg. Hajdina 97, roj. 1921, umrla 2. junija 1989; Adolf Rojko, Loperšice 20, roj. 1900, umrl 5. junija 1989; Li- dija Furbos, Spuhlja 87/b, roj. 1971, umrla 2. junija 1989; Kata- rina Lesjak, Lancova vas 86, roj. 1910, umrla 6. junija 1989; Ceci- lija Mohorko, Žetale 81, roj. 1909, umrla 6. junija 1989; Franc Marčič, Starošince 39, roj. 1913, umrl 6. junija 1989; Peter Bolšec, Dom upok. Ptuj roj. 1895, umrl 7. junija 1989; Anton Krajnc, Rabelčja vas 29/a, roj. 1929, umrl 7. junija 1989; Franc Bom- bek, Podgorci 22, roj. 1907, umrl 7. junija 1989; Ivana Pernek, Dom upok. Ptuj, roj. 1919, umr- la, umrla 8. junija 1989; Ljudmi- la Modic, Dom upok. Ptuj, roj. 1909, umrla 8. junija 1989; Blaž Cafuta, Pobrežje 89, roj. 1916, umrl 8. junija 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO— TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič* Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novinar- lektor Jože Šmigoc. Uredni- štvo in uprava: Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 150.000 dinarjev, za tu- jino 240.000 dinarjev. Žirora- čun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.