ClTATEUTl Prosimo, poglejte n* številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnža poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavceirv Ameriki. CUm Matter Beptwbcr tMk, 194« at the Pert Offle® at New York. N. t. Ad el Ceofrces e( March Srd. Uit. No. 134 — Stev. 134 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1942 — SREDA, 8. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. NEMCI OGROŽAJO VORONEZ RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA JE NEMŠKA ARMADA NAVZLIC MOČNEMU RUSKEMU ODPORU POTISNILA GLOBLJE V DONECEV BAZEN. — DALJE PRAVI POROČILO, PA SE JE RUSKA ARMADA UMAKNILA V 2E PREJ PRIPRAVLJENE POSTOJANKE, KO SO NEMCI NAPADLI Z 200 TANKI IN VELIKIM ŠTEVILOM INFANTERUE. Druga velika bitka je v teku zapadno od Voroneža, ki SO ga pa Nemci, kot trdijo, že zavzeli. Voronež se nahaja kakih 10 milj vzhodno od Dona ter leži ob zelo važni železnici, ki veže Moskvo z Rostovom. Rusko poročilo ne omenja, da bi bili Nemci v okolici Voroneža kaj napredovali, toda poznejše rusko poročilo pravi, da sta artilerija in infanterija dva dni branili neko vas proti močnejšemu sovražniku. Iz tega se more sklepati, da je bila vas izgubljena. Pri tej va&i so imeli N etru-i 1000 mrtvih, na nekem drugem kraju pri Voronežn jih je bilo ubitih 700. Še nižje proti jugu, okoli Starega Oskola je v teku tretja večja bitka in o tem pravi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva; "Uničenih je bilo 80 nemških tankov. Tudi sovražna infanterija je (doživela velikanske izgube. Naši vojaki so tiitlerce kosili s strojnicami." Pri Voronežu so Nemci prodrli 130 milj od Kurska in so s tem v celi sedanji vojni prišli najdlje v Rusijo. List 44 RJ Le<"a zvezjcla" priznava, da je položaj pri Voronežu zelo apasen, toda pravi, da imajo Rusi dovolj močno armado, da bodo (i lvnrili nevarnost. Nemci skušajo priti na levi brej? Dona in se jim je to na nekaterih 'krajih že tudi posrečilo. Navadno pošljejo močne odlelke na kraje, kjer je prej stal most. od katerih so owtali samo še stebri, ki mole iz vode. Nemcev še ni zadržala nobena reka in tudi sedaj dovaža jo do. reke pon-tone in splave, da jo preanaste. Pogosto pa se tudi prepeljejo čez reiko v Čohiih iz ginnija. Ruski aeroplani ovirajo nemške inžinirje pri postavljanju mostov, tolia pokrajina zapaklno od Dona je zelo pripravna za proti zračne topove. Kadar se Nemcem po-sre'i prebrest.i reko in se utrditi na drugi strani, tedaj jih Rusi napadajo s tanki. Na nekem kraju so Rusi na ta način uničili 40 nemških tankov, mnogo trukov in infante-rijo. Nemci so tudi obnovili boje okoli Kalinina in K zeva. Ruska artilerija je pri Kalininu sovražniku prizadela veliko škodo. Poročilo iz Viehvja pravi, da je maršal Timo-šenko pričel močno protiofenzivo pri Izijumu in Kupi-jansku ter je pognal Nemce čez Krasnajo reko. Nemci v svojem vojaškem poročilu naznanjajo, da so zavzeli Voronez, ki se nahaja 130 milj od Kurska, od koder so pričeli sedanjo ofenzivo, in 10 milj vzhodno od Dona ter ima 327,000 prebivalcev. "Nemško prodiranje oib Donu napreduje," je naznanil nemški radio. Radio dalje naznanja, (ia si okoli Voroneža stoje nasproti tako močne sile, kot še v nobeni bitki. Neanei so vjeli veliko število Rusov in v roke jim je padel tudi bogat vojni plen. ČEHOSLOVAfiKA—MOČNA TRDNJAVA. — Navzlic temu, da Nemčiji zelo primanjkuje delavcev in tudi vsega gradbenega materjala, hoče iz bivše Čehoslovaške napraviti nepremagljivo trdnjavo za slučaj, da bi Rusi pričeli korakati proti zapadu. Da duthove nemških generalov razburja možnost ruskega vpada, je jasno vidno, ker po eeli Čehoslovaaki grade močne utrdbe, četudi je fronta še daleč in Nemci ae vedno prodirajo v Rusijo. Nemški generali s opominjajo Biisffn a rakovih besed: — Kdor ima v svoji oblasti češke gore, ima v oiblasti Evropo. In Hitler sam smatra C'esko zaradi njenih gora za tako varno pred vjpadom, da je bila cela dežela v dveh letih iz.preme-njena v velDk arZenal in so tja premestili vse tovarne za aeroplane in druge vojaške potrebščine. * Nemci smatrajo Češko za svoj varnostni pas. In tako grade Nemci velikanske utrdbe na Češkem in Moravakem, oh Karpatih in rekah do Črnega morja in te uJtroibe naj bodo za vedno močna stena, katere Rusi ne bodo Vsaka stran topovski ogenj hoče vstaviti nasprotne ar- Izgube na Kitajskem Včeraj je Kitajska nastopila šesto leto svoje vojne Z Japonsko. Ob tej priložnosti javlja kitajsko vrhovno poveljstvo, da so imeli Japonci v petih letih vojne 2,500,000 made; dokler tega ni, je vsak mrtvih in ranjenih. Narodni vojaški svet pravi, da so Ki- j napad nemogoč, tajci od lete 1937 pobili 1,000,000 Japoncev in jih 1,500,000! Jod EI A'laTDeiim se & ranili. Samo v zadnjih 12 mesecih so imeli Japonci 500 pokazalo nekaj sovražnih od- m r _ n/ilL»/vt» t/\/ln A rtfrl cs a uli tisoč izgub. Velika bitka v Egiptu Velika bitka okoli El Alameina je ponehala, toda topovi že vedno grme. Obe armadi se pripravljata na nov spopad z velikimi oklopnimi skupinami. Pod zaščito topovskega Ognja oba poveljnika zbirata in pripravljat? svoje vojaške sile. Kitajsko vrhovno poveljstvo je tudi uradno naznanilo, da je padel Hengfeng ob 403 milje do%i železniei Iiangčov -Nattčang. Japonci so mefto po hudih bojih zasedli v sredo. Hengfeng se nahaja v Kiangsi provinci, o»koli 110 milj vzhodno od Nam-anga. Kitajske guerilne čete so zelo delovne blizu fijirigjao ob železnici, 22 milj od Kvangfenga. V sosedni Čekijang provinci pa so Kitajci že drugič izpraznili Jungkanj?, 35 milj jugovzhodno od Kinbve, kjer so se prejšnji mesec Japonci zasedli letališče. Ob obletnici je narodni vojni svet icad al poročilo, iz katerega je razvidno, da šo Kitajci od pričetka vojne vjeli 29,-924 Japoncev in samo lansko leto so jih vjeli 5842. V petih letih vojne se je bilo 14 veUkiih bitk; majhnih bitk, vštevži tudi bitke z guerilskimi četami, pa je bilo 10,375. Vojni svet ceni število ja-ponsJkih vojakov na Kitajskem na 800,000 s 1000 aeroplani in se ne morejo drugod bojevati proti zavezniškim armadam. deljtov, toda Angleži so jih razkropili. Včeraj sq zopet veliki ame-žno od Velikega zidu in v njem ri5ki 'bombniki bombardirali ni všteta armada v Martčilkuo. > Bengali. Napadi oh belem dne-Največ vojaštva je imela j ^ s0 gj^r ze]0 nevarni, toda Japonska na Kitajskem. leta | Amerikanci navzlic temu bom-1940, ko je ibilo 37 divizij ali, bardirajo, ker ipod seboj jasno 1,000,000 vojakov. I vidijo cilj. Pri zadnjem zra- Vojni svet nadalje naznanja, I enem napadu je bilo v prista; nišfui Bemgaziju zaneti h vec osiSkih ladij. Zadet je bil en trgovski parnik, ki je najfc>rže vozil municijo, kajti na parni-ku f=o nastale velike razstrel-be. Letalci so celo videli, ko so leteli kosi parnika po zraku. Poročilo iz Kaire pravic da se je o>bika fronta na južnem koncu nekoliko pomaknila nazaj. Boji se vrše ob vročini 120 Stopinj. Feidmaršal Rommel je & tem IZ NACLJSKIH IN DRUGIH VIROV "Deutsche Zeitung Kroatien": "Štirje komunisti so napadli 'ipolicijsko postajo v Varaždi-nu. En policaj je bil ulbiit. Po prihodu pomožnih policijskih oddelkov so bili vsi štirje ko -munisti ubiti.'' "Pester Lloyd": < "Novi novosadski veliki župan je iagavil, da je položaj Nemcev v Madžarski urejen z dunajskim sporazumom. Poudaril je, da je zagovornik tesnega in prisrčnega sodelovanja z Nemčijo v prijateljskem duhu." "Jeunesse", Lausanne: "V Hrvatski je 5 milijonov katoličanov in 1,800,000 pravo- da je bilo v petih letih na Kitajskem uničenih 2505 japonskih aeroplanov in 450 lansko leto. Vojni plen je znašal: 8841 tankov, trukov in drugih motornih vozil, 1981 topov in 192,420 piiMk. Droge opreme, kot vojaški daljnogledi in drugo, sploh ni mogoče prešteti. Glavno mesto ranking, ki kaže mnogo razdejanja vsled skrajšal svojo črto ter hoče s slavnih Srbov. Zadnje neusmi-tem iprejjrečiti, da Angleži zopet ne vda rijo v njegov desni bok ali pa celo v ozadje, kot so napravili pretekli teden pri El Alameinu, ko s=e je bila prva bitka za Aleksandrijo in je bila nevarnost za njo odstranjena. Feldmašal Bommel ima največje težave z zvezo z ozadjem. In ko njegova armada počiva in čalka na nova ojačenja, angleški letalci bombardirajo cesto, ipristanišca in pazijo na konvoje čez Sredozemsko mor- »je. bomb, je ctofea jalo peto oMetni- na^m sa]lK>taže, fei ga co vojne z velitim ®>orova- njem 20,000 ljndi. Zborovanju je predsedoval vojni minister general Hojingčin. Po vsem me?tn so bile razobešene zastave in velika množica ljudi se je zbrala pred velikimi slikami predsednika Roosevelta, angleškega ministrskega predsednika Winstona Oburchilla, Josipa Stalina in vrhovnega poveljnika generala f'ankajse-V?e to vojaštvo se nahaja ju- ka. NOVA SABOTAŽA NA POLJSKEM Poljaki "šo'si itoiis3iTt posebno tera cena jeprej ------ vse žito. NEMŠKA ZLOBNOST NE POZNA MEJE Zavezniški krogi v Londonu naznanjajo, da so prejeli zanesljivo poročilo, ki pravi, da so Nemci izdelali načrt, po katerem bodo vojne ujetnike in delavce iz zasedenih dežel držali kot talce, katere 'bodo po-1 parnikov. Nemška časnikarska NEMCI NAPADLI KONVOJ Berlin je po radio naznanil, da so nemške podmornice in aeroplani potopili veliko ameriško križarko in 28 trgovskih parnikov severno od Norveške. A' konvoju je bilo 38 trgovskih vporahljajo v Varšavi. Kot pravi nemški list "Krakauer Zeitanng", je »bilo zaradi tega vstreljenih že več Poljakov. Na tisoče Poljakov se vozi po poulični železnici v Varšavi, toda za plačano voznino ne marajo od sprevodnika vzeti voznega listka, vsled česar bi mogel sprevodnik denar pridržati za sobe, mesto da bi ga izročil železniški družbi. Toda, kot pravi "Krakauer Zeitung," sprevodniki tega denarja ne obdrže, temveč ga iz-roce Poljakom, ki delujejo proti Nemcem. Nemški tajni agenti z v$o skrbnostjo zasledujejo ta način sabdtaže, ter so že prijeli mnogo sprevodnikov in potnikov ter jih je že tudi bilo več vstrel jenih. Ijeno preganjajo. Ker so veliko število duhovnikov pod>ili, zaprli ali izgnali, so pravoslavni Srbi ostali brez duhovnih voditeljev in ne morejo prisostvovati verskim ipobožnostim. Njihove cerkve so .porušene, v patrijarhovi cerkvi pa so izro-pali dragocenosti in jo potem zapečatili.'* "Pester Lloyd": *4 Državni tajnik za pol jedel j-stvo Johann Barczay je obiskal Baoko, kjer je bilo zaradi poplave več kot 100,000 juter njenje živine po 83 centov bu- zemlje pod vodo. Porušeno je šel namesto po $1-34 bušel, kave tjala niikdar rnogli razbiti in za katero bodo Neanci varni in bodo mogli držati vso zasedeno Evropo. Kitajci izgubili mesto Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Kitajci izpraznili Hengfeng, zadnje mesto, ki so ga «e držali db Oertki jang atrelili, alko foi njihovi rojaki pomagali zaveznikom, ako bi vpadli na evropsko celino. Med vojnimi ujetniki in delavci so najboljše delavske moči svoje dežele in so za Nemce najboljše "posojilo", ki so ga mogli dobiti od evropskih dežel. Vsled tega bi mogla Nemčija iz maščevanja do kake dežele vprizoriti med vojnimi ujetniki in delavci največje -zločine in največje prelivanje krvi. Vsled teiga so priišli zavezniški generalni šta/bi do zaključka, da bo treba pri vsakem vrpadu najprej razlbiti zidove taborišč in osvoboditi ujetnike, ageritura DNB pravi, da so štirje parniki vozili tanke, en Cena žitu znižana Senator MeNarv, republi- parnik je peljal aeroplane, o- ,kanec ;z Oregona/je podprl stali parniki pa oklopne avto- ^^ predsednika Rooeevel- mobile, motorna kolesa in mu nicijo. Nemško vrhovno poveljstvo pravi, da je bil konvoj med vsemi dosedanjimi konvoji najbolj zavarovan z bojnimi i ladjami. ta, da kongTes dovoli vladi prodajo odvisnega žita za lira- MoNarv, ki je član farmskega bloka je dejal, da predvideva možno-«t, da ^bo opozicija v kongresu odnehala spričo predsednikovega stališča glede senatnega odobrenja prodaje 125,000,000 bošljev žita po znižani ceni. Predsednik se je izrazil, da je neobhodno potrebno, da je vladi dovoljena prodaja žita po nižji ceni iza krmiljenje živine, da se tako zadosti vojaškim in eivilnim potrebam prehrane. Poljaki bodo šli v Afriko V Londonu je bilo naznanjeno, da bo 10,000 poljskih vojnih beguncev, ki se nahajajo v Iranu, naseljenih v angleških kolonijah Tanganjiki in Ugandi v severni Afriški. Poljaki, ki so leta 1939 pobegni i pred Nemci iz svoje dežele iu so prišli v Iran skozi Rusijo, od onega časa žive v Iranu in bodo sedaj prepeljani v Afriko, kjer bodo ostali do konca vojne. POGBEŠANI LETALCI SO SE VRNILI S SPOMINKI lanjasi zeleznici. Toda Japonci . . .t y . „ - i ti bodo zaveznikom v največjo so se precej časa ne "bodo mogli posluževati niti železnice, niti železniške postaje, ker Kitajci za seiboj vise porušijo. Gole noge dovoljene v cerkvi V nezasedeni Franciji je tako veliko (pomanjkanje svilenih, volnenih in bomtoaževi-h nogavic, da je celo katoliška duhovščina dovolila ženskam hoditi v cerkev brez nogavic. pomoč. Od nekje iz Avstralije je prišlo poročilo o dveh pogreše-nih ameriških letalcih, ki sta se nepričakovano vrnila is Poročilo daj^ie pravi, da je pragozda, kamor sta padla tekom bombardiranja japon- 'bilo mnogo ameriških mornar-' skih postojank V Novi Gvineji. jev rešenih. ^ . . ,____ List ''Deutsche AUgememe1 kovanje iz pragoma jima Zeitung" pravi, da je bila to' Je ™io 40 dni m s sefooj s a dni. Ko se je izvlekel ia moc; največja katastrofa, ki jo je še' Prin»sla .•pominke. kakor da virja je «e dva tedna tava kdaj doživel kak konvoj, kajti *ta ravnokar P^la iz obiska skozi pragozd m pri ti------ .c trgovskimi parniki je šlo na' newyonskega Uhmatovyna. Na Dnikinsona, ki je bil dno mora najmanj 250,000 ton, po" sta srecala " " dragocenega vojnega materja-' malini, ki so jrnia uali v Predsednik vetiral predlogo Predsednik Roosevelt je vetiral predlogo, ki je zahtevala zakonito čezurno pla<čo za gotove oddelke nastavljencev v vojnem in mornariškem departmental. "Poudariti zelim,'' je rekel predsednik, "da je zajželjeno in potrebno vzpostaviti splošno čezurno tem na.šel ranjen. z do- nadaijevaia »tku- . „ . . .i.^0- paj in pri tem naletela na se- la. 1 mm krilca l^traVG' zapetICe' li^e domačinov, ki so bili bas Napad na konvoj se je pri- rasno pnnnbvno om^e, itd. - ^^ z n€.ko čel v četrtek prejšnjega tedna Poročnik W. E Didbn«on i® belo^vil^eno ban.a. Ker nis0 med Severnim rtom na Norve-| ,tar .8 let, je po- . ^ ijazni sta škem in Spiteberiri 300 do 400 vedal biko so .Taponct s^treli ( J^^ d/jeJ najl>oje, milj severno od Norveške. | ^ ^ če bežita, toda izkazalo se je, je zaneslo v diungljo. Narednik James Webb, iz Texa>a, katerega letalo je bilo Weltib je dejal, da najhujše tudi izstreljeno po Japoncih,! od vsega je bila nadlega ko je s padalom pristal v komar-j mar jev. Oba sta bila zelo v esejev polnem močvirju, po kate- la svoje srečne povrnitve k to-rem je brez hrane taival štiri'varižem. Konvoj je bil namenjen Arkhangelsk v Rusiji. vse vladne mslužlbence, v vseii državnih departamenrtili in a-plačo na leto za gencijah." da so se domačini pripravljali na ple?. bilo 2,600 hiš, 18,000 pa poSko-dovanih." • Poročevalna Družba Croatia razlaga novi zakon o delu, ki je prišel v veljavo t maja in ki poudarja, da ta zakon pomeni dokončno obsodlbo kapitalizma in da v Hrvatski nihče več ne bo imel pravice kopičiti denar ali razsipati denar svojih prednikov. "Havas" iz Beograda: "\Hada je odobrila Narodni Banki v Srbiji kovanje novega denarja po pol dinarja, en dinar in dva dinarja. Ta drobiž, ki je iz cinka, bo zamenjal bivši jugoslovanski srebrni in »bakreni drobiž, ki ga bodo vzeli iz prometa. Novega drobiža bodo skovali za 60 milijonov dinarjev." "Pester Lloyd": "Nedavno so se začele mednarodne konference za likvidni cijo jugoslovanskih državnih denarnih zavodov. Najvažnejša naloga je vapoistavhev ravnotežja in razdeiba premoženja med razne države. Problem je zlasti težak glede Privilegirane Agrarne banke in Hipote-karne banke Kraljevine Jugoslavije, katerih delavnost se je raiztezala na vse ozemlje bivše Jugoslavije. Madžarska vlada je kmalu po okupaciji jugoslovanskih predelov v južni Madžarski podpisala vse oibvez-nosfti bivše Poštne hranilnice Kraljevine Jugoslavije. Direkcija podružnice Državne Hipoteka me Banke v Novem Sadu je pod nadzorstvom direktorja novoe^adske podružnice Nacionalnega Kreditnega Zavoda, posle Agrarne fbanke pa je prevzel Kreditni Zavod za zemljišča. Madžarska je v relativno boljšem .položaju, ker ima kopije li&ti-n Hipotekarne ibanke, katerih arhivi so bili uničeni pri borrfbardiran ju Beograda, vsaj v kolikor se te listine nanašajo na madžarska poseda." — J. L C. •8 L A B MHO DA"*— New Ti WEDNESDAY, JULY 8, 1942 VIUNOTUBN IM0 -GLAS NARODA (Twa m the noru) ft •tton sad eC »*>*• officers: 31« WEST 1Mb saw TORE, T. Year ■Ante" to Xeorlj Mto leto ralje ktot m Anerifee to Kanado. H—: te pil 1 m tetrt leto »1-50. w Ze New York en nolo lete 97J—; m pol • m oolo leto 17.— ; m pol lote HA ■ilu Naroda" totaaja raki tea *flUl NARODA," >1« Mtel] to Zaklmižča iz valovite NavtfKc H. Z. PET LET VOJNE NA KITAJSKEM Včeraj pred petimi leti je kitajska straža na Marco Polo mostu blizu Pedpinga streljala na japonske vojake, ki so hoteli čez most in vsled tega 1'dogodka" so Japonci Irnrmevali, da imajo diovolj vzroka, cL*\ prično vojno za osvojitev Kitajske. Kitajci morejo bita ponosni na teh pet let; ne morejo pa biti na nje ponosne zapadne demokracije. Anglija je zaprla Burma cesto, po kaiteri je Kitajska dobivala svoje najpotrebnejše vojaške zaloge. Združene države so skozi štiri leta izvažale na Japonsko petrolej, s^aro železo in drage snovi, ki so jih Japonci ves čas vpo-raibljali proti Kitajcem. In to so bile velike napake zapalclnih demokratskih držav. Kitajci bodo to težko razumeli in mogoče Se težje odpustili, toda, ko se je bilo treba odtociti, so Združene države odločno stopile na st-ran Kitajske. Washingtooisfka vlada bi v novenibru lanskega leffca mogla z Japomako skleniti saj začasen, če ne trajen sporazum, ako bi dovolila Japonski proste roke na Kitajskem in bi preklicala prepoved za pošiljanje vojnega maiterja-la na Japonsko. Ako bi tedaj vlada v Washington« tedanji predlog japonske vlade sprejela, potem japonskega napada na Pearl Harbor ne bi bilo in še več, ameriški letalci v Aziji ne bi slavili 4. julija s tem, Ida so napadali ob strani Kitajcev japonske postojanke na Kitajskem. Sedaj Združene države dobra in mogočna zaveznica Kitajske in ne Ibodo sklenile miru prej, dokler Kitajska ni osvobojena japonskih vpafckrikov. Združene države so se obvezale, da bodo dajale Kitajski vso potrebno pomoč, ako jo ji bo le mogoče pošiljati. In Kitajci pomoč nujno potrebujejo. Izgubili eo sko-ro celo obrežje, največja mesta in vse železniško omrežje ob vzhodni obali. V petih letih vojne so izgubili 3,000,000 Iju/ii, v&tevši vojake in civilno prebivalstvo, pa niso odnehali ter se še vedno bojujejo. V moderni zgodovini m prenesel noben narod toliko žrtev kot Kitajci. Pri vsettn tam pa je nekaj čudnega: v petili letih bo Japonci sicer zasedli skoraj 13 kitajskih provinc, klal je pa niso mogli, kajti Kitajci so jim trdovraitno branili prodiranje v notranjost dežele, dasi so bali samij Ko pa so si v Burmi podali roke z Angleži in jim je Anglija obljubila svojo pomoč, se je vse obrnilo v njihovo zlo. Japonci so pričeli predirati v deželo od vzhoda in juga. Kitajska armada je bila potolcena, ko je šla na pomoč Angležem v Burmi. Tej kitajski armadi je poveljeval ameriški general Stil well, ki je po porazu, ko je prižefl v New Delhi v Indiji, rekel: "We got a hell of a beating," kar !bi ae po naše reklo "prokleto smo bili tepeni." Sedaj so Japonci zaprli Burmo cesto in Kitajcem je v sled tega zelo težavno pošiljati pomoč. Toda po zraku je se diprta pot, zlasti za bombnike, pred katerimi imajo Japonci zelo velik strah. Tovorni aeroplaori pa morejo prevažati vojne potrebščine. Združeni narodi se zavedajo, kako silen Ibi bil tudi za nje vdarec, ako bi bila Kitajska prisiljena z Japonsko skleniti mir. Zato bodo našli nova pota, po kafterih bc&do Kitajski pošiljali svojo pomoč, kajti Kitajski so dolžni pomagati, ker je izid vojne na Kitajskem odvisen izidi bojev tudi nakirugih frontah. Najvažnejše pa je: Kitajska, ki pripada rumenem« plemenu, bo rešila zapadne demokracije in njihovo kulturo pred—rumenim plemenom. Kitajci se bore za pravično stvar, zato morajo zmagati; Kitajci trdno verujejo v amago, zato bcjdo tudi — zmagali. Iz zaklonišč zoper zračne napade is valovite pločevin«. ki jih je v Angliji uvedel minister za narodno obrambo, air John And era en, so -se že od vsega paketka irtnogo norčevali. Gre za male hišice, ki jih postavljajo v vrtovih in potem pokrivajo z zemljo vrečami peska. Vlada je take zaklone ubožnejšerau pre-bivatetvn delila zastonj, imo-vitejši sloji jih pa dobe v kratke mfpo ceni 7—8 funtov šter-lingov.. Odločilni krogi »o ponovno izjavili, da je tem zakloniščem ias pločevine določena predvsem psiirologuJdna naloga. Menili so, da bi v primera nevarnosti ljudje rajši pobelili v ta zaklonišča, nego da bi v paniki tekali dk> najbližjih zaklonov na postajali podtalnih železnic ali do dragih javnih zaklon®?. Glavni nfrpeih bi bil v tem, da bi prebivalstvo ostalo razdelje no po napadenem mestu, tako da bi bombe ne imele za posledico vodjih katastrof, kakršne !bi se gotovo dogajale, če bi tse ljndje samo na nekaterih točkah Obirali v velikih množicah. Civilne za&čitne oblasti so prod kratkim odredile poeknse, da dokažejo praktično uporatt-nost teh malih zaklonišč tudi v drugih ozirih. ne samo psi-holagienih. Uspehi so bili, kolikor izjavljajo cjblasti, tako veliki, da so jih jibrali v posebno knjigo. (Pri poskusih so bombe eksplodirale v raznih razdaljah od ploževinarstiii zaklonišč, v katerih so bile spravljene živali. Celo £e so seraopočile barabe v bližini hišice, so oetali živali žive in zdrave. Hišice bo postavljali v oddaljenosti 4r—7 metrov. Ko so se "bombo raz-ipočile, so izkopal« v zemlji po 5 m široke in meter globoke jame. HBioe v oddaljenosti 3 m od kraja eksplozije j« adro-bilo, v oddaljenosti 4 ki pol m jih je le malo poškodovalo, do-čim se jim v oddaljenosti 7 m ni nič zgodilo, pa naj so stale bomfbe v trenutka razpoka na zemlji ali pa bile zakopane vanjo. Samo zemljo okrog zaklonišča je malo razkopalo Pri oddaljenosti 15 m ni bilo niti tega učinka. Preizkušali so tudi učinke zračnega pritiska v notranjosti zaklonišč. Po starih izkušnjah velja, da morejo ljndje prenesti pritisk 5 fantov na 2 kvadratna cm tele®ne površine. Zelo občutljivi instrumenti v notranjosti zakk>ni3č so tedaj mer Hi zračne pritiske v trenutka bomfbmih razpok. Na prostem je znašal pritisk 20 do 24 funtov na 2 kvadratna om? če se je bomftja razpočila v oddaljenosti 9 metrov, v notranjosti zaklonišča pa manj nego 5 funtov, pa naj so bila vrata odprta ali ne. Ljudje bi mogli ta pritisk torej S® prenesti. vsJKc tem uspehom uradnih poskusov pa večina Angležev še vedno ne verjame v uporabnost zafcloniAS iz valovite pločevine. Pred kratkim smo poročali o londonskem učenjaku, ki je očital oblastem, da »o delale svoje poskuse pač s ži-vallmi in ne z ljudmi, in ki je ponudil samega sebe kot poskusno osebo. Izrazil je prepričanje, da se bodo poskusi slabo končali Vsekako je zanimivo, da so oblasti njegovo ponudbo odklonile. KOPBKftEK te Polha *S ptenlpcoh—roitek fcr. M W* te DVQUESNE UNIVKESITI TAMBURICA — itr. M 571 Za to*, cenik in cene plo« eo obrnite na: JOHN MAB81CH Inc. MS Wo* 4Snd Strmi. Ne« York RAZGLEDNIH w Piže Anna P. Krasna - TzK Naciji pobijajo Avstrijce Poročilo i® Moskve se glasi, da je bilo na Dunaju zadnjih par mesecev ubitih mnogo Avstrijcev na olbtožlbo proti-na- cijslrih aktivnosti. Na stotine ljudi je bilo aretiranih in obtoženih simpatiziranja s Čehi in z nelojalnostjo do neonskega Bajha. VEST? KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U.S. O. Sovjetski rojni poročevalec je bil ubit Fvvgen Petrov, novelist in eden najboljših in najpopular. nejših sovjefcskih vojnih časnikarskih poročevalcev, je bil libit, ko je vršil poročevalsko službo pri obrambi Sevawtopo-la. On je bil ie drugi uradnik sovjetskega informacijsk e g a biroja, ki je bil libit na fronti. Alexander Afinogenov, dramatist, je bil ufbit v decembru proSlega leta tekom zračnih napadov na Modtovo. Petrov je bil vojni ko respondent za Sovjetski infonnaci jski biroj, za armadno glasilo, — "Rdeiča zvezda," in za 44Pra vdo" od časa začetka vojne j NerrtSijo. Njegova poročila j fronte so bila na široko Čitana v Rusiji in v Ameriki. 8 svojim sotrud n i k o m Ilijem Ilfom, je v mirnih časih satiriziral na ra6cm Sovjetske birokracije, progresa petletke in ruskega življenja v, splošnem, radi česar je bil Če«to v nevarnosti zamere pri uradnem Sovjetu. Njegovo srečanje z Bfom pred kakimi 20 leti je dalo dva najboljša sodobnika moderni rosiki literaturi. Oba pisateljna sta obiskala Ameriko v letu 19S7, kjer sta s! ogledal« več kot samo prestolnico, Broadway in Hollywood, kaT jima je dalo dovolj vpogleda in podlage v ameriško življenje in razmere, da sta potem lahko sodelovala na znanem delu, "Little Golden America/' Kmalu po vrnitvi v Rusijo, je nf umrl za jetiko in Petrov se je odslej ukvarjal v glavnem s korespondenco za Sovjetske novinarske agencije. BELJAKOVINE IN VOJNA. . (Beljakovina kot glavna celična substanca je nosilka vsega življenja. Beljakovine ni v vsem in tudi ni istega sestava, temveč vedno po življenjskih pogojih in organu,, v katerem je zapopadena, je posebne vrste. Rastline in nižje vrste živali lahko proizvajajo beljakovino iz snovi, ki jim jih daje zemlja s svojimi solmi in zrak s svojimi plini. Sesalci in tudi človek so pa izgubili to asimi lacij»ko sposobnost in navezani »o na beljakovine v hrani. (Beljakovine se v želodcu in črevih razkroje v svoje temeljne sestavne dele, marveč aminokisline in tudi te se izločijo iz telesa. Aminokisline morajo biti brezpogojno v naši hrani. Čim več jih je v beljakovini, tem manj beljakovivin človek potrebuje za ■svojo prehrano. Zato so meso, jajca in mleko najboljša hrana, ker je v njih največ beljakovin. Šele za njimi pridejo rastlinske beljakovine. Med njimi so pa nekaljere neobhodno potrebne za prebavo. 1 (Dolgoletni poskusi v laboratoriju berlinske univerze pod varstvom prof. Bickfla so rao-širfli znane o dinamiki beljakovin. Ti poskusi pa so prinesli še en utejpeh. Odkrili so namreč gotovo metodo, po kar teri se ne da samo vrednotiti kdKeina zaužite beljakovine, temveč povsem točno oceniti tudi njena kakovost. Tako je mogel prof. Bickel s svojim posknssotn; dokazati, da vojna ni imela nobenih škodljivih posledic za prehrano, v kolikor gre za beljakovine. Naročniki "Olas Naroda" bodo opazili, da je dolgoletno kolono "Petra Zgage" nadomestila nova, katera bo pisana tako, da bo pos vetila v domače in v daljne kote sveta, sploh v stvari, 'ki se bodo zdele zanimanja in pozornosti vredne, bodisi z resnega, če potreba včasih tradi s kritičnega, ali pa celo s hutnorističnega stališča. Mlatenja prazne možganske nami, ali vseeno ne bo odveč, če se s par besedami spomnimo te redke slavnosti velikega New Yorka. Nas Slovence bo zanimalo posebno dejstvo, da smo bili prav častno zastopani v tej zgodovinski povorki. Prav topio je bilo človeku pri1 srcu, ko so prikorakale mimo nače ženske v narodnih nošah v družbi naših mož in na5e mladine. Za nas ni bilo v vsej paradi slame se bomo ogibali, zakaj nič lepšega, nič prisrčnejšega časi so resni in v resnih časih. jn to smo fradi v«i, ki smo pasmo vsi potrebni informira-^ rado gledali, pokazali javno s tnja, tehtne in uvaževalne bese-! tem, da smo naše pohodnike de od te ali one strani in pa toplo pozdravili. In imeli smo seveda spodbujanja k temu, da m DRŽAVLJANSKI PRIROčNIK je nova knjižica ameriški državljan. Poleg rpraSanJ, ki Jih navadno sodniki »tarljo pri Izpitu se dr-iavljanatro, vsebuje knjižica še T IL dela nekaj rainih letnic la gfodorine ZedtnJenUi driar, ▼ III. deta pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-nJenih drtav. Llncolnov govor v Getty »burgn. Predsedniki Zedinje-nlb držav in Poedine drfaac. Cena knjiilel Je samo 50 centov. in se dobi pri: SDOVENIC PUBLISHING CO. tU West IM St, New Yarfc Pond XT. S. O. se veča H. C. Brtmie, vodja new-yorike kampanje za nabiranje štiri in tpoi milijonskega fonda za United Service Organization, je poročal, da so člani 40 različnih narodnosti mesta New Yorka prispevali dozdaj $3,168,000 v ta fond. Brouie je izjavil, da malokdaj se je še izkazala tolika vzajemnost in kooperacija med raznimi narodnostmi in plemeni v tej deželi, kakor v tem sfcnpnem prizadevanju za u-stvaijenje in vzsdržanje visoke morale med ameriškim vojaštvom. Kar najrazličnejši elementi tekmujejo med seboj za čim rapešnejče delovanje v to smer. Oena moškim oblekam ostane kot je Vlada je omejila in znižala cene moških oblek izdelovalcem in trgovcem na debelo, da je s tem olajšala položaj malih trgovcev ter zagotovila odjemalcem na drobno stabilno ceno. Regulacije izdane v tem smislu iz urada upravljanja cen bodo postale veljavne prihodnjo soboto, in ne bodo smele najmanj vplivati na kakršnokoli zvišanje cen koneramen-tom na drobno. Regoftaeije se nanašajo na navadne molke obleke, suknje, poletne obleke in drugo moško obfteko, ki ni bila na prodajnih mizah v marcu, ko so bile določene cene blagu. ZAKONSKI MOŽJE KUHINJA. (Pravijo, da igre ljubezen skozi želodec. Lahko takoj dodamo: Najnežnejši, najboljši zakonski antdž postane * 'besen," če ei postavila pred en j jed, ki se mu ne zdi najboljše pripravljena. Vendar, če pogleda resnici v oči. je gornja trditev le deloma pravilna. Bob je, da polaga moaki po navadi več važnosti na dobro hrano kakor ženska. Žal pa je večina žensk v usodni zmoti, ko misli, da je ofcfcatljivast okusnih živcev v nasprotnem razmerju z razvojem možgan' ali kar bi po domače takole povedali: Vsi sladkoksusci so bedaki! {Drage moje, prav narobe je res. Skoraj vsi, količkaj drv-hoviti rmoski so ljubitelji dobre hrane in sladke kapljice. Zgodovina pozna celo vrsto velikih mož, ki so bili naignjeni k uživanju dobre hrane in ijfcor-nega vina. HoČee imeti duhovitega moža? Tedaj ne pozabi, da um moraš z vso skrbnostjo priprav Ijati hrano. In še nekaj: Lju- Najnovejša izdaja splo ino znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE HLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W« Koprivšsk Cena 40 centov Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Go 216 W. 18th St., N. Y. 0 mnogo pomagačev pri tem. Vsem našim ljudem, ki imajo narodne noše se priporoča, da ae odzovejo v*elej, kadar smo kot Slovenci pozvani, da nastopimo pred ameriško javnostjo. Vseslovanska dan Vseslovanski Festival i n konferenca predstavnikov slovanskih narodov v Manhattan Centru je bilo nekaj, za kar bi se moral prav živo zanimati slednji Slovenec. Na žaloet smo bili Slovenci ta&o revno zastopani, da so nam slovenskega predstavnika v stalni odbor volili bratje Hrvatje 1 Zvečer na festivalu ni bilo niti ene slovenske narodne no6e, kar je bilo obžalovanje vredno. — vsa krivda pa seveda ne pade na nas kot Slovence, ampak v veliki meri na one, ki &o stvar orzanizirali, pa se niso potrudili, da bi bili Slovenci pravilno in pravočasno o vsem obveščeni. Ker smo majhni, skrbimo torej, da bomo v bodoče malo bod j pozorni, da se nam spet ne (pripeti ka j sličnega. Sicer pa so se v imenn Slovencev v Ameriki imenitno odrejali naši Clevelandčnni, ki so imeli ta dan tako krasno re-j prezeritacijo v paradi slo vanje j sirih narodov, da so vzbudili vršil 13. junija, je že precej za veliko zanimanje. bodisi kot državljani naže nove domovine, ali pa kot Slovenci ne zadremljemo Janez Terček V sredo 1. julija letos je bil položen h končnemu počitku mož, katerega je tisoče naših ljudi poznalo pod vzdevkom "Peter Zpga'MZ njim je legel v grob njegov humor, e katerim je blažil često trdo delavsko življenje našega Človeka v Ameriki- Vsak pisatelj namreč ima svoj poseben talent Ln nihče ne more istega nadomestiti. Ljudje se res učimo drug od dragega, ali vsak izmed nas poseduje nekaj tako svojega in lastnega, da bi posnemanje tega po dragem izgledalo sila klavrno, če ne celo smešno. Tako si bodemo ohranili na pokojnega našega humorista Ter-čeka lep in vesel spomin, kajti kdor zabava ne izvablja solza žalosti niti potem, -ko se za vedno poslovi od življenja. Naj je pretrpel v živi jen ju sam karkoli, za seboj pusti vedno veder spomin na zabavno besedo, ki jo je znal povedati na svoj poseben način samo on. Slovenske narodne nože Pohod narodnosti, ki se bežni vo postopanje je poleg dobre hrane skoraj edino sred stvo, s katerim si bos moža privezala trajno nase Pametna žena, ki ji je res do tega, da bo v brši mir in zadovoljstvo, se bo držala stare, dobro preizkušene taktike: pustila bo moža v prepričanju, da je on "gospodar v hiši." To je ne bo nič stalo, njemu pa bo napravila s tem največje veselje. (Hooete vedeti: najsrečnejši so tisti zakoni, kjer je mož sladkokusec, žena pa se odlično razame na kuho! Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A €H Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . , Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $6,000,000 SOLVENTNOST K. 8. K. JEDNOTE ZNAfiA 127.24% (e hoM dobra mM 1b irajte drarfa, nraraj n pri najbrijii, polteni in nadMhrentoI podporni orfaafeadjl, KRANJSKO SLOVKN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer M lahko rararnjot m nuno potifoJbo, ^irarijo. prati Masi te K. S. K. JEDNOTA iprejonn mHk» te iotiefco od IS. do S«. Ms) otroke po takoj po rajstrn te do 1«. lote pod svojo K. 8. K. JEDNOTA Isdnjs od $2SMt do Tfl.fi ». K. S. K. JEDNOTA Je ym» nO Bastes te mto certifikate Bo- rder te strat. t* «o stat «» ortnnirarijo, po- GLAVNI USAD 851-363 No. ahicago Street, Jollet, Illinois •G LA 8 NARODA"-. New I«f WEDNESDAY, JULY 8, 1942 USTANOVLJEN UM = V VAŠI BLIŽINI JE ROJAK, KI KI jg NAROČEN NA BLOVEMP DMEVKIK, — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU ME BI IZRODILI TO ŠTEVILKO V SVBHO, D A SB KAROO*? I II Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Upoštevanje delavcev 'Po piqg-la.su, izdanem v Ka-j—-1-- nadi ne sine noben delodajalk (zavarovalne knjižice, ali zava-zaposiiti ncjbenega delavca ali.'rovalno reigi-tracijeko številko delavke brez dovoljenja vojaš-5 (U. L C. Form 413), ime in nakopa uradnika od Naborne ko-Ulov, starost, s>pol in poklic mksije za brezposeleost. prcsilra ter ime zadnjega de»- 'Kjerkoli nastan. potreba'lodajalca in dan odstavitve ali ivpc:ljevanja ru,vih delavskih & _ moči, ali nastavljanje in od-j ——— --— ■ Rtavljai^(e poslovnega osebja. JI* • I • 1 1 v mora delodajalec obvestiti io-< ha na as ki vojaki bodo sit cez morje Kazen za kršitev te dolq&be je globa $500 in eno leto zapo-ta ali oboje. Ta izjava nadomešča prejšnje dolcčbe Narodnega nabornega odbora glede omejenih in neomejenih poklicev. kalni Oposljevalni urad in zaJ posiliti mora samo one delavce ali delavke, ki so mu priporočeni ali so odobreni po lokal-nenrt llposljevalnem uradu. (Lokalni naborni uradnik sme po desetdnevnem obvesti- Kanadska zbornica je dne 7. julija letos z 158 glasovi proti let, bodo podvrženi poklicu v 54 glasovala za predlogo, da se vojaško službo sedaj, ko je bil pošlje kanadske vojake v vojno službo čez morje. Dozdaj so bili poslani čez morje samo h, razveljaviti v,ako odobritev .f1 * v ali priporočilo delavca ali arm°de "" jnvkf> i mo £,krog ,pol milijona. Ta nov j i -v i»i zakon bo vladi dovoljeval, da TuTr'1^11 i .!°kal-)bo lahko poslala v vojno **.'eo lahko vstopili v armada že nega nabornega uradnika ee ,__» „ . . , i ia ... - i tt , bo čez morje tudi regularne vo- z iti. leti m mnogi veterani sprejet nov zaloon glede vojaške službe v Kanadi To poročilo je dal v parlamentu minister za vojaštvo J. T. Thon-son. Dozdaj je bila najnižja starost poklicanih 21 let in najvišja 35 let, a prostovoljci MORNARJI SE REŠUJEJO Z GOREČE LADJE Slika kaže ameriško matično ladjo za aeroplane "Lexington ki je bila v pomorski bitlki zadeta in je zgorela. Oikoli potapljajoče se ladje so rešilni čolni z moranrji, ki so se rešili. Moiiiivnuiniiiiiniiinitinniiinii Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni Cas) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE V AND A POLKA CO JEZERO KOLO •HIO VALLEY STLVIA POLKA CAM NA VRTNI OREDI MARIBOR WALTZ spa vaj MILKA MOJA orphan WALTZ DEKLE NA VRTU OJ, MABICKA, PEGLJAJ Zidana marela < polka) VESELI BRATCI (mararka) BARVICA MLADI KAPETANE lahko vloži pri National War Service BoaTdn in določba tega urada bo konična in veljavna. vz jaške rekrute, če bo potreba tako zahtevala. Sprejeta predloga olajšuje vladna stališče z ozirom na m a polnjuje plebiscit, kateri je bil Ta določba ne vključuje za-j prejet t leta 1940 in obenem iz-poslovanje v poljedelstvu, ri-lpoljuje plebiscit, kateri je bil Iijeme. zadnje vojne so se prijavili za službo v armadi. bolovu, lovstvu in lovu na zanj-ke; 2) znanstvenega in tehniič-nega osebja, razen v kolikor to določajo tozadevne regulacije za leto 1942; 3) delavcev v hišnih tn domačih službah; 4) študentov v prostem čaisu, vključuje pa zaposloanje 'Študentov med počitnicami 5) delnega zaipo»lovanja, ki ne zadaSča za preživljanje 6) delnega m neregularnega dela, ki ne vključuje veie kot tri tedensko delo pri i»teh*žbi. Rekel je, da lahko na ,p rste ene roke prestteje člane zdravniške profeeije v Windsorja, ki «> vstopili v armado in samo eden od teh je pod 50 let »tar, vsi ostali ao veterani zadnje vojne. Kar je mladih zdravnikov, so *«e v sedanjem vojnem prizadevanju pokazali za skrajno nepatrijo- tione . (KANADA JE OMEJILA BARVE IN MODO ČEVLJEV. (Poročilo iz Ottawe se glasi, da je administrator vojnih f?n!, ljev in obrtnega sveta izdal določbo | razločiti samo 1 odst. Sol v morski vodi obstoja večinoma iz natrijevega klorida kakor sol Člove&ke krvne plazme. <*'e bi si hotel človek ga-siti žejo z mortsko vodo. bi se povečala v njegovi krvfi koncentracija anorganskih snovi, ker je v morski vodi več soli. 8 tem bi pa telo izgulbljalo vodo in občutek žeje bi se povečal. Obenem bi ledvice izločale ta prebitek soli iz krvi ekupajz veliko rrmo-žkio vode. S tem bi se pa občutek žeje še bolj povečal. Z morsko vodo si torej žeje nemore-mo potrasiti, temveč jo Ae povečamo. kar more povzročiti celo Laski motorni čolni na Donavi regulacij za izdelovanje čevljev, ki naj bi prihranile deželi ______velike količine imnja in kovin. kakršnemu eo danes izpostav- Moda čevljev ni zelo prizadeta ljenl narodi v Evropi in najboljše storite, ako se za predlogo izjavite." iMwiiistraki predsednik je tudi dejal, da daje sedaj sprejeti zakon vladi moč, da more zaseči po potrebi bogastvo dežele v vojne s vrhe. Zaikljnčil je z besedami, da varno«t in bodOSnost debele aavisi od njene lastne zmožnosti odbijanja sovražnika v tej w?,mi. Visi vdovci in poročeni možje brez otrok v fJtaro^ti 20 do 30 KUHARSKA KNJIGA: Recipes zf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo H i i, »^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 »trani*^SlJ |!]\ Recepti bo napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so1 n {)\ tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi V, (i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo t&f < 'i1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati 11| ► ispo polni ti. ( 1 pri ^ll^tttt; ali razni nepotrebni okraski pri ž(mski#i čevljih bodo odpadli. Barva ženskih čevljev bo omejena na rjavo, črno, belo, modro,, rdečo, svetlo rjavo, in na par bolj rdeče in modre barve. Moški čevlji bodo lahko izdelovali v petih barvah, škor nji pa v dveh, otročki čevlji v štirih barvah.. dovje torpedmh čol/tov za vpo- rabo v f'rnem morju. Torpedne čolne so prepeljali čez Alpe in SemerinSka prelaz na Donavo na velikih trnkih in vlačilnih vozovih. Teh čolnov ni bilo mogoče preipeljati po železnicah, ker so po 17 čev-široki in jih ni mogoče Za prevorz >o morali Kemija v gospodinjstvu in življenju Sfeherna gospodinja je ke- zlije^ v trdo vodo malo milnice, Italjausko časopisje slavi velikansko italjaih&o iznajdljivost, ker so prepeljali celo-bro- vendar ne. pozna vsaka gospo- mičarka, dasi »e tega ne zaveda. ("'e kuha ali pomiva posodo, če 'sna-ži kljuke ali daje sodo vvodo; zmeraj je zamotana v kemične procese. Kemija se spremeni v ddbrotljivo, pravljično vilo, če ji znas etre-či. Ona je navadna čarodejka v gospodinjstvu, ki s svojo čarobno palico nareja čudeže Bre-z kemije ni elegance, brez kemije ni domačnosti, brez kemije ni snage. Marsikak pro-sta&kj prijem, ki ga sitni hi&ni erospodar z vzvišeno kretnjo "vzame na znanje" je obdan ne regulacije, ki odrejajo, da ne MRZLA SVETLOBA NAJCENEJŠA. Neki japonski kemik je sporočil, da so njegovi napori, da bi rečil vprašanje hladne luči, 'sm^li doiber uspeh. Hiro»i Xa-kamure, kakor se imenuje ta 29 letni ir^ož. ki deluje na botaničnem oddelku tokijskega vse učilišča, je izumil pripomoček.' ki podaljšuje življenje f»vetli-kajočim se bakterijam, kakrš-J mešajo se z njegovo bitjo in iz-ne žive v morski vodi. Dočim, oblikuje jo njegov značaj. Kašo jim svetilno sposobnost do-jkor nastane iz mehke vode trsi e j lahko ohranili kvečjemtijda voda. tako večkrat nastane 10 dni, mu je uspelo ohraniti | iz mehkega človeka trd človek. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Strset Hew York, K. Y. eenec dinja kemičnih lastnosti obeh i-skih živali. V vodi Atlantskega in Tihega oceana je nad 3 odsrt. soli; v krvni plasgmi pa tedaj je v doglednem času računati s pojavom "bacihuh svetilk", ki bodo postavile vso dosedanjo tehniko razsvetljave na glavo. . ADVERTISE in -"GLAS NARODA' Tudi njeinu pridružijo grenke rudninske soli življenja. Deževnica, ki se včasih spremeni v studenec, ne more za-braniti, da ee ne hi posebne snovi raztajale v njej. Rudnin ske soli so neznansko žejne; posrkajq vodo, dokler se od sanje blaženosti ne razcedijo. Precej poapnena teče voda iz vodovodne cevi. Z druigimi besedaimi: mehka voda je postala trda. Destilirana in prečiščena voda nemara viha nos in se tolče po prsih, Češ, kako da je kemično čista! Vendar se ji ni treba prav niČ bahati, zakaj trda voda koristi človeškemu zdravju, ker je popolnoma poapnena. Samo za pranje ni uporabna. Čim trda voda zavoha milo, zatčne z zobmi škrtati. Zmeraj se utegneš prepričati z malenkostnim pdskusom, kakor da je glasovna Šaloigra resnična, če se tvorijo apneno milnati kosmiči. Voda samo -škrta, nič se ne peni in tudi ne pere ne. Kar se tiče kuhe, pa mehka voda ne more biti trdi vodi na uslugo. Trda voda je zaradi svdjaga apna življenjski elifc-sir. Žal, pa ima apno to slabo lastnost, da ostane v loncih kot kamen. Da se to zabrani, pa je naloga keonije, ki mora skušati, da doseže da uporno apno pridrži v vodi. Zato je iznašla čarobne tablete, ki jih skrivši vržeš v vodo. Zaradi taiblet ostane apno v vodi in ne more Ubežati iz nje. Kar je malta za hišo, to je apno za gradnjo naših ko?ti.. Toda kemija nima samo pri vodi take važne in odiočakie besede. Preoblečena v čistilo straši v slehernem kotu. Pri tem mislim na vsakovrstno lesketanje v stanovanjih nekaterih gospodinj. Te so fii zabičale v glavo, da se mora vse svetiti. karkoli dobijo v roke. V ča-st ni štejejo, da morejo kar na parkete položiti jedačo, ne da bi niti prašek zašel v juho. j Moški bi si marali pravzaprav rokavice natakniti, kadar prajj-mejo za tako očifičeno kljuko. Kadar začne gospodinja snažiti in čistiti, ostanejo slepe kljuke apet gledajoče Prah. gre v pravem pomenu besede skozi cusi-je. Bakreni koti zažari jo v bengalični svetlobi, cinante sklede se zasvetijo, medeni ■svečniki dajejo sijajno krono na ^rlavo. To povzroča kemija ,ki je ia-našla čistilne pripomočke. Različne kemikalije, mile in jedke dišeče jn smrdljive uporabljar mo, da odstranimo umazanijo. Te kemikalije vsebujejo snovi ki se uspešno spravijo n^ maščobo in raztajajo tanke plasti kisika. Tako ueegne biei ke-•mUčno odstranjena tudi rja. ki je kot * 'patina" postala slavna. Rja ima svoje posebnosti: čim doseže neko starost, spada v salon. To se zlasti dogaja pri spomenikih in starih umetninah. Marsikateri zakonski mož bi bil vesel, če bi tudi par-ketska tla in kljuke spadale v oddelek o zaščiti spetmemikov. Ali pa veste, da imamo tudi mero za merjenje lesketanja? To je majhna naprava s celir-co za dušo in žarnico. Sijajna iznajdba! Žal pa ne moremo s tem aparatom meriti lesketanja, ki izhaja iz duše kakega Človeka, in tudi ne tiste tihe lučke, ki lebdi nad nekaterimi stvarmi. ITudi težavna umetnost snažen ja oejvljev je v zvezi s kemičnimi stvarmi. Nekateri čevlji se svetijo čez Vse usnje, če jih je božala krtača. Tako svetli postanejo, da bi jih bilo moči imeti za brivsko ogledalo. Na svetu so pravi čarodeji sna- 35 centov komad 3 za $1. moja dekle je Se mlada PsKel Naročite pd KNJIGARNI SLOVBNIC PUBLISHING CO. 21« West 18th SC. New fwk miiimmnniiimHiiimiiii žeuja čevljev in ti znajo različne nvuhe raznih vrst usnja kar na pamet. Kot bi mignil, di\gnejo titfti očarljivi lesket, ki je skrivnost vseh pristnih kavalirjev. Večina snažilcev čevljev je prekinjena z napačno utvaro, čeiš. da je treba za lesket posebno dosti maze. A to je tako;, kakor pr! nekaterih bolnikih, -ki bi najrajše pogoltnili v*o domačo lekarno, da bi se iznebili majhne bolečine. Kaj se prarvi Maspčno čevlje snažiti T VjpraŠal sem strokovnjaka za to in mi je kot mojster pametnega in praktičnega življenja povedal tole na 1A0: Vzemi mazilo za čevlje — samo malo — razmaži ga prav tairko po vsem usnju in krtači z majhnim pritiskom in z veliko naigliico. Sele polagoma, ko je bil tak čevelj že desetkrat osnažen, se tvori ona ko dih tanka voščena plast, ki se po njej čevlji tako neznansko svetijo. Tudi to imamo od kemije. K^anija je iznašla neštete pripomočke. da bi nam bilo življenje bolj udobno in okusno. V vseh pusieah in škatlicah njeni dobrodelni palčki skriti. Da ji pa ne utripa le praktična žila, marveč ima tudi "svet-sko" domišljijo, pa so dokaz različne dišave, ki včasih za-dehtejo kakor daljni spomini na mladost in pomlad. "SPANISH ta M LESSONS" — tftna t 20-tib uOocab. — Spmmko-ma-gleška slovnica. — Spisal Jo Je B. D. L' Cortina. Ta knjiga Jo popolna in prav nlfi prt-k raj Sana. Od prvo do zadnje strani Je je popolnoma Ista, kot jo Je pisatelj napisal In kot Je bila prvotno Izdana za višjo ceno. Cena je zato nizka, ker s so se porabile prvotne tiskarske forme, in ker Je pisatelj sprejel nižjo ceno. * Po tej prlprosti stopnjevala! metodi vam Corinta pomaga, da se lahko naučite SpanStlne. ro praktično učenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovnlčuin pravil ter vas ud brati, govoriti in razumeti špansko. Corintovo kratko metodo so od oh rili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva in elcsportne tvrdke po celem svetu. Je praktično, priprosto in uspeSno. Prodanih Je bilo le nad 2,000,00« Cortinovlb knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, J« lahko naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, New York. N. Y. — Cena Je same #1.— "ft L A 8 NARODA" — New M WEDNESDAY, JULY 8, 1942 VBTANOVLJEN 1KI TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: EXGELBEET GANGL 44 DISCIPUNA V RUSKI ARMADI Ivo je \ rnil Frice, i»ockega zagrebškega učenca, a ta jo je znal tako z odločnost jo kakor s prijaznostjo privabiti k sebi, da 'so vsak dan vojevali velike bitke ob iii^i, po vasi in po bližnjih travnikih. Zdaj nieo več metali kamenja in prahu zadnjim, zadaj je bil Frice odločnejši in krepkejši, in pokoraval se mu je ves mladi vaški zarod. Zaman so startni klicali otroke domov, zaman >o jih prettpaali, braneč jim dotike in prijateljstva z Zavin-< rak o v kil ■sinom, ki ga niso marali zaradi očeta. Osvojil Si je titladež, nagnjenje do njega in do njegovih veselih, izprembe polnih iger je ibilo večje nego poslušnost d». staršev. In kako bi ne umel Frice vseh teh lazličnih vojaških vaj, ko jih je tolikokrat gledal v Zagretbu! Nič ni bilo lepšega zai*j nego vojaško življenje. Vojak, vojak — to je hotel biti. Toda vojak oficir, z dolgo svetlo sabljo, z zvenečimi ostrogami, na ie-krcm konjiču, ki divja in prha, da se dviga prah v gostili oblakih izpod jeklenih podkva — tak vojak bo Frice! Vse do*ugo ni nič! ♦ * * Izpred ZavinUčakove hiše je athdral lep nov koWelj. Kupil ga je gospodar v Zagrebu, ko je šel po Friceta. Na vozu -o bedeli Jože, Lenka in Frice. Veselo -sta hitela mlada konja kakor bi vedela, da vozita nov voz in na njem domače ljudi. Zavinaeakovi eo se peljali v Kranj. Iz vaških hiiš so pokukavali ljudje, ki so ravnokar vstajali 44Gospoda se pelje," so si govorili. Jože se je sparimil onega dne, ko se je peljal isto pot prvikrat z očetom. Od takrat so minila leta, in danes pelje on svojega sina po isti poti. A eden in isti človek je ostal takrat in danes na donru — njegova mati! Ta zvesta čuvarka domačega ognjišča, to bla^o, vedno čuječe oko, ni nikoli osta-vila doana, kakor bi bila ?. vsemi mislimi, z vsemi žilicami, z rsem srcem prirasla nanj Od tedaj do dane se ni svet vzpota nič izpremenil. Vasi in drevje in grmovje, trtje in polje in travniki — vse je stalo kot nadzorstvo politične komike tako kakor tistikrat, ko se je prvikrat odpiral svet pred ^a1*^- tTre> m ^ a J Finsko-russka vojaka je dala pabudo za najobsežnejše reforme dotedanjega ustroja sovjetske vojske. Dotlej je v vseh večjih vojaških edinicah vladal nekak dvotirni sistem in je bilo vojaško poveljstvo v mnogem odvisno od političnega na-stopstva.. Počenši pri bataljonu, je imela vsaka višja edini-ca poleg svojega poveljnika tudi političnega komisarja, ki je sopodpisoval vsa povelja in eo slednja šele s podpi-som komisarja doibila svojo veljavo. Pti divizijah in armijah je posloval poseben odbor političnih komisarjev, ki je presojal povelja divizijskega ali armijskf-ga poveljnika ter jim često odrekal priznanje. To je seveda povaročalo stalno trenje, spore o pristojnosti ter napete od-nošaje med poveljnikom in političnim predstavnikom. Pred vsem pa je bilo važno dejstvo, da je pri takem stanju stvari močno trpela veljala poveljnika. Uvedba dvotirnega poveljstva je bila prevzeta iz francoske revolucije, kjer je takisto cxlposlanec konventa nastanejo prazni. "Zakaj se vozimo tako počasi?" povpraša Frice. ■"Poženi, poženi/' reče Lenka. . "Hej, saj res!' se zdrami gospodar iz zamisljenja. Konja sta vlekla voz navkreber in sta se navadila počasne DOV'jen° vožnje, da nista potegnila niti tedaj, ko sta dospela na vrh. 1 Jože zamahne z bičem po zraku. In konja sta zopet -potegnila, da je zavel veter mimo voza. . "In tako, glej, je treba tudi delu izpodibudne sile, da se ne ustavi pred časom," si je mislil Jože. "Ali smo že v Kranju?" je vpraišal Frice. kadarkoli so dospeli do kakega večjega kraja in je oče ustavil voz. da je nakrmil konja in da so se tudi sami okrepčali. . "To še ni Kranj. Prej pridemo še v Ljubljano. In ka-.lar zagledaš mesto na skalnatem hribu in spodaj veliko, veliko vodo, v ozadju pa visoke, visoke gore, takrat vedi, da v bojilh z Japonci ter v vojni s Finsko. Tjulenjev je star vojak iz dobe državljanske vojne, bil je prvotno mornar in je meni revolucijo poveljeval neki konjeniški diviziji. Čin generalnega polkovnika je dobilo sedem oseb, ki so pokazali svoje sposc(bnadno obraanlbo Lok t i ono v je na glasu kot letalski strokovnjak in je do pred kratkim poveljeval ruskemu vernemu J talstvu. Tudi general Stern znan iz finske vojne, je dobil stopnjo generalnega polkovnika je rodom S ved. Zelaj poveljuje kot nasleetnik maršala Rluoherjja dvema armijaina na Daljnem vzhodu. Od ostalih treh generalnih polkovnikov je Pavlov poveljnik tan-kovskih oddelkov Voroncv in Grendalj pa sta artilerista. obdržala elolsro. dasi so med tem prišli na poveljniška mesta novi ljudje, vzgojeni v no-veni duhu. Pri takem razvoju POlit"'" »Generalnih poročnikov je nih komisarjev ne samo nepo- ra2eu ^ re^na. marveč-naravnost skod,vojna mornaXa ^iri generalova za iTg-led komandanta, za Je ^ gt je ^ ^^ disciplino m za razvoj vojske.'.,;*, __- * j J j nih poročnikov je pri topništvu ®e nekoliko let se je kazalo 13 pri letalstvu, dva pri tankih, to nevizdržno stanje, finski po-jdva pri inženirjih, dva pri o zanimivo anketo. Ude lež lo se je je 3000 slušalcev, ki naj hi odgovorili na vprašanja. Ali ste zadovoljni s svojim pokliceni? Zakaj ste ali zakaj n>ste zadovoljni? Že pri proučevanju vrnjenih vprašal nih pol se je pokazalo, da je pretežna večina absolventov odgovorila na glavno vprašanje nikalno. Vsi so odgovorili da jim poklic ne ugaja in da bi žrtvovali mmogo.. če bi ga mogli zamenjati z drugim, ki bi bolje ustrezal njihovim željam. {Kjo je bila anketa končana, se je izkazalo da s poklicem ni zadovoljna niti petina absolventov. pa še med zadovoljnimi je mnogo takih, ki to « «vo-jm poklicem zadovoljni samo delr»ma.. Skoraj poloviea nezadovoljnih si je izbrala poklice pe»d vplivom staršev ali vzgojiteljev. Na drugo polovico so vplivali pri :zbm poklica najrazličnejši drugi vplivi. Največ nezadovoljnežev je med politiki in inženirji petrolejskih družb. V teh strokah f=e je nabralo 70 od^t, noza-dovoljnežev. To je tem bolj čudno, ker prevladuje v Ameriki prepričanje, da ?i lahko \reak spreten politik ali diplomat pribori visok položaj, o inženjerjih petrole^skih dražb, na mislijo ljudje, da lahko, v kratkem obogate, že samo po sebi prinaša zadovoljstvo. Toda vsi inženirji, uslužbeni pri petrolejskih družbah, si žele droge zanimivejše poklice. Politiki bi pa Vadi mirneje živeli. Med aiihitekti in rfektromon-terji pa je bilo samo 33 odst. nezadovoljnežev. . Zanimivo je, da bi radi svoje poklice zamenjali tudi mnogi učenjaki. Zanimivo zato, ker se odločijo za to pot večinoma samo izrecno nadarjeni ljudje, ki jih od mladih nog zanima znanost. Nezadovoljnežev te stroke je 58 od s t. Najbrž pa bo to število relation) in veljav no samo za Almeriko kjer so študijski porgoji težji in kjer se posvečajo znanstvenem« delu tudi nenadarjeni ljudje ki seveela ne dosežejo v življenju zaželjenih uspehov. iMbioigo bolj so v svojih po-dovoljni bankirji Dobra polovica bankirjev in baaičnih u-radnikov je odgovorila da je zadovoljna. Ti so tudi ponosni na svoje finančne uspehe in bi svojega poklica ne zamenjali z drugim. S svojim poklicem so zadovoljni tudi kemiki, učitelji in geologi. Najzadovolj-nejši pa so zdravniki in pravniki. Ti uživajo velik ugled med ljudstvom in tudi dohodke imajo lepe. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica t Clevelsndu. Cena — $1.50 Emil Adamič—iS JUGOSLOVANSKIH NAKODN1H PESMI »a moikl (bor......................... ^EST NARODNIH PESMI sa moikl tbor .................... SEST NARODNIH PESMI U metan! »bor ................... M Prane V tu rini—8E8T MEŠANIH IN MO&KIH ZBOROV ...... ferdo Joranee—It MLADIH LET. inOshj ibori «oooo^^ Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m- tki id metan)) .... ......... J| Moški zbori OSKAR DEV: Barvica; OJ. moj »očmi se tot; Kam ml. taatje. dm t raa poj- d«mo ......................J OSKAR DE V: »Srečno, ljubca moja; Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; Uoj ofka tna konjička dva; Dob*t aem pisemce ; Slovo; Je vplbnlla lot 4t EMIL. ADAMIČ. Modra devojka < belr«ranj«ka.. M Vso noč pri potu« I ...........JES Jnrjeva ......................M Hodi Micka damo; Kaj dragega hočem; Zdrartea ........JI VASILU MIRK lo A. GROBMINQ: VetrfČ; P« giadloi ..........M KERDO JDVANEC: Zjutraj.......................30 SloTaDskn ....................30 PETER JEREB: Pelin rota; VASI LIJ M1RK: Podoknto.........t% ZOltKO PRELOVEO: Le enkrat Se .................-ja Slava delu ..................J4 H K. VOLARld: Kotmsrln; J OH PAVČiČ: Potrkan ples ......JU IZ STARE ZA LOGE pa ima uio 5e naslednje pesmi, katerirc smo znižali cene: Imeriftka slovenska lira. (Halasar) M OHorske bimoe (Vad^lvee) __________M Slormskl akordi, ti meianlk la moakifa t borov (Kari Adami*) .71 Trije meianl ibori (Glasbena Ma-llea) ----------------------------- V pepeloMnl noči, kantaia aa sole. , zbor in orkester, (Sattner),.„ -M vliadlnl. pesni sa mladino • klavir* jem (E. Adamič) Dre pesmi. (Pretovee) i xbor la solo____________________ .g« Nail himni, dvegiasee____________ JU Uorskl odmevi. (Labarnar), U. »wk, motkJ abort______Ji LA TAMRt'RICB: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za taiuburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi ta taa*a-raAkl tbor (Bajuk) ________ .71 Bom tel na planinec. (Bajok). podpurt ----------------- j« ZA CITRE: Poduk aa eitre. — « sveskJ — (KoiegaU) _ ZA KI.AVIR: Buri prldrjo. — Knnčnlra —__-tm Niro&io poAJlu na: "Glas Naroda" tli WEST tlttb STREET NEW YORK. ft. V > G I. A S U I T E V "GLAS NARODA = VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaalova Je rtifldoa de kd»J imate plačano naročnino. Prva •tevllka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prlhra m te ne[M>trebn**ga dela in •»roiko*, Vra prosimo, da tkuflate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa piačajre na Sen.u xastopnlac v VaAem krajo ali pa kateremu lamed M»to(itiIkov. kojlb imena so tiskana a debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj aailb rojakov aaso> lJenih Zastopa.k bo Vam laručU potrdilo aa plačano naročnin« ; AL1KORN1A: San Francisco. Jacob LatiaMa ULOKAIM); Pueblo, Peter Cullc. Watsenburg, M. J. Bajak INDIANA: Indianapolis: Prank ZupanfiM ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Olcero, J. Fabian (Chicago, Qk«tt la llllnola) Jollet, Jennie Bamblck La Salle, J. Speilrb Mascoutah, Martin Dole'ic North Chicago la Waukegaa. War** dARZLANDr Kltamlller, Ir. Vodopivas MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Cblabolm. J. Lnkanlcb Ely, Joe. J. Peaboi Bveieth, Louis Ooola Gilbert, Louis Vessel HIbblng. John Ports MONTANA: Roundup, M. M. Paniaa Waaboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VHW YORK: Brooklyn, Anthony Bret Oowanda. Karl Htakhs rattle Falls. Frank Maala Worcester, Peter OHIO: Barherton, Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Rfasnlk, Job- SUpnia Ulrard. Anton Nagudtt Lorain, Louis Balant, John Komts toangstown, Ant«« KlkaU OREGON: Oregon City, J. Eokuu PBNN8XLV ANIa.: Beaaemer, John Jevnlkax Conemaugh. J. Brexsvet Coverdale In okolica, Joa. Ps .ernel Export. Louts Snpančič Far re 11, Jerry O kura Forest City. Math IfiMl Ft. Blodni kar Greenaburg, frisk Novak Homer City. Fr. Pereochak Imperial, Vence Palcieh Johnstown, J oba Pel ants Krayn, Ant. Taulelj ijuserne. Frank Bailoek Midway. Joud Kust Pittsburgh in okolica, PMItp Progar Steelton. A. Hran Turtle Creek. Fr. Seblfrer West Newton, Jov^b Jovaa WISCONSIN. Milwaukee, Weat AlUa, Fr, 8kak Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Lngjg Diamondvilie. Jo« Roll«« ▼■nk rastspnlk Ma patrih« sn a*« to, kater« J« prejeL QTBITt "9UI dAJEODA"