Poštnina plačan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12-— posamezna številka Din 1’—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih druStev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri 1 X objavi‘/i str. 600'— „ . 300 • — „ */« . 150 — . » » ‘/« » 75' — . . . */,. . 37-50
VIII. letnik.	V Ljubljani, dne 15. oktobra 1925.	Štev. 20.
Ur. Fran Windisclier:
Obrtno pospeševanje in obrtniški krediti.*
V	gospodarstvu je obrtniškemu stanu odmenjena važna naloga. Znamenit faktor tvori tudi v našem srednjem stanu že po svoji številnosti. Okoli 24.000 znaša število obrtnikov v Sloveniji. Blagostanje tolikega števila gospodarjev je odločilne važnosti za ves naš gospodarski položaj. Obrtni stan je poklican, da pripravlja prehod do industrije. Kar je zdravo in čvrsto, ima v sebi zvanje, da se širi in da raste. Izkušnja kaže pri nas in drugod, da so navadno zdrava tista podjetja, ki so se razvijala postopoma in racionalno. Ne mudi se jim, po Župančičevo rečeno, in delajo po redu in premišljeno. Obrtniški stan je velike pomembnosti za našo gospodarsko prihodnost. Poklican je, da nam vzgaja pomladek. Da je obrtni naraščaj dober, na tem je ne samo naši ožji domovini, marveč tudi vsem tistim krajem naše države, ki so v obrtnem pogledu iz umljivih razlogov napram nam v zastanku. Število obrtnega pomladka je izdatno, kakor je tudi dokaj veliko število obrtnih pomočnikov. Ocenili bi število na 20.000.
Samo zdrav in gospodarsko trden gospodar more vzgajati dober naraščaj. Poleg praktične šole pri mojstru igra važno ulogo pouk v strokovni šoli. Strokovni pouk se širi v zadnjem času pri nas navzlic denarnim težkočarn. V tem pogledu nam bo treba v bodoče smotreneje postopati ter po gotovem preudarku in načrtu uravnati strokovni pouk. Treba bo skrbeti, da pride enotnost v te šole, ki naj izpopolnjujejo praktično vežbanje pri mojstru. Boljše je manj šol, pa dobrih, nego veliko, če pa so v zadregi , za svoj obstanek vsled pomanjkanja denarja ali vsled pomanjkanja veščih učiteljev. V tem pogledu bo treba misliti na to, da si s prirejanjem posebnih učnih tečajev zagotovimo potrebnih učiteljev. O tem se razmišlja tu in tam, pa mislimo, da bo v doglednem času mogoče oživotvoriti poseben pouk za učitelje v
* Gornji članek tajnika naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vsebuje bistvo programa, po katerem naj se udejstvuje gospodarsko in strokovno pospeševanje našega obrtništva. Program, ki ga razvija preizkušeni gospodarski delavec in najboljši poznavalec naših teženj, naj bi bil ne samo program delovanja naše zbornice, katero vodi pisec gornjega članka, ampak po njem bi se moralo usmeriti tudi vse pospeševalno prizadevanje naših stanovskih organizacij. (Op. ured.)
tečajih, sličnih onim, katere je pri nas začel zaslužni prijatelj obrtništva pokojni Ivan Šubic.
Našemu obrtniku, ki je že v praksi, je potrebno dati prilike, da izpopolnjuje in dovršuje svojo strokovno izobrazbo. Obrtnemu pospeševanju, praktično urejenemu, se pri nas odpirajo vedno nove naloge. Razpoložna sredstva so sedaj premajhna, pa spričo važnosti vprašanja vendar sodimo, da bo treba napeti vse sile, premostimo gmotne težave ter razširimo in poglobimo obrtno pospeševanje. Naš obrtnik ne sme omagati. Razmere so vedno težje i,n je v trdem boju za obstanek treba res dobro kvalifiko-vanih rokodelcev. Računati moramo z dejstvom, da se utegne skoro povečati pritisk od severa, ko stopijo v veljavo trgovinske pogodbe, ki bodo promet in naseljevanje lajšale. Posvetiti bo treba posebno pozornost tudi vprašanju, kako si obrtnik nabavljaj svoje orodje in potrebščine, ki jih doma ne delamo, iz naprednejših zemelj po čim nižji ceni. Krivo bi bilo, če bi prihajač od severa mogel prinašati svoj instrumen-tarij carine prosto, dočim bi naš obrtnik moral nositi pezo carinskega bremena. Naš obrtnik je ukaželjen m je z veseljem segel po priliki, ki se je baš ta mesec -nudila obrtnikom v informacijskih tečajih v Mariboru in Ljubljani. Premišljeno izvajanje obrtnega pospeševanja z zadostnimi sredstvi prinese vsekakor lep in zdrav napredek našemu stremečemu rokodelcu.
Veliko važnost igra v obrtniškem življenju vprašanje obrtnega kredita. Vprašanje obrtnega kredita ni lahko zadovoljivo rešiti, ker gre pretežno za gospodarsko šibke gospodarje, ki težko nudijo večje jamstvo. Vprašanje osebnega zaupanja stopa v ospredje pri teh kreditih. V letih po vojni je bilo obrtniku za kredit posebno težko, ker je manjkalo denarja in ker se v dobi inflacije ob velikih poslih večji zavodi niso radi pečali s tako skromno kupčijo. Naj-hujši časi so v tem pogledu pač za nami. Pomanjkanje denarja je popustilo, narobe, zavladala je precejšnja obilica. Cena denarja pada in je upanje, da prihajamo do zmagljivejših prilik. Draginja se je zlomila tako-rekoč sama po sebi, kakor se zlomi prehud mraz. Prizadevanju naših gospodarskih krogov, osobito Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je uspelo, da je pričetkom letošnjega leta tudi Narodna banka omogočila dajanje obrtniških kreditov. Začetek je bil majhen, ali led je prebit. Za ljubljansko in mariborsko oblast so na razpolago le mali zneski v celoti, pa tudi posamezni obrtniški prošnjik ne more dobiti več nego 5000 Din. Poslovanje s temi krediti gre vobče gladko
od rok brez posebnih težav in je upanje, da mogočni upnik po dobrih izkušnjah pokaže za bodočnost večjo ustrežnost. Vpoštevajoč praktične potrebe je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nedavno tega zaprosila vodstvo Narodne banke v Beogradu, da poveča razpoložne kredite za obrtnike pri filijalki v Mariboru in Ljubljani ter da likratu dovoli posameznim prošnjikom kredite do vsaj 10.000 Din. Upajmo, da se akcija posreči. Denarne prilike so sedaj pri Narodni banki kakor sicer na denarnem trgu boljše in je mogoče izposlovati si tudi za trgovske in indu-strialne potrebe novih kreditov. Krog interesentov se tako širi, dočim za že obstoječe kredite ni lahko doseči povišanja.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1925.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Stanovanjski izkazi.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij.	/
Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
11.	Davek na zaslužek telesnih delavcev.
S 1.aprilom tl. se je uvedel v naši državi davek na zaslužek onih telesnih delavcev, ki so stari nad 18 in izpod 65 let, ako zaslužijo na leto preko 5000 Din. Izvzeti so le sezonski kmetijski delavci (dninarji). Za telesne delavce, ki so zavezani, temu davku, se smatrajo poleg poslov in slug vsi obrtniški in trgovski pomočniki in ' vajenci, industrijski delavci itd. brez ozira na spol. — Davek, ki naj nadomesti dohodnino, znaša s pribitki, invalidskim davkom in vojaško komorsko doklado vred 3’3 % od kosmatega zaslužka. Davka prost je edino zaslužek za čezurno delo. Zaslužku pa je prišteti tudi naturalne prejemke. Glede ocene naturalnih prejemkov je generalna direkcija neposrednih davkov odredila, da se mora vrednost proste hrane gibati med 240 do 480 Din, vrednost prostega stanovanja pa med 60 do 120 din mesečno.
Za davek jamčijo delodajalci. Za telesne delavce, ki so v službi podjetniških, stavbenih, industrijskih in tovarniških obratov sploh, dalje v hotelskih in restavracijskih podjetjih in v veletrgovinah, poberejo delodajalci davek ob izplačilu zaslužka in ga s posebnim seznamom v dveh izvodih odpremijo davčnemu uradu takoj po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci morajo za vsakega delavca ob sprejemu v službo tekom leta predložiti davčnemu oblastvu prijavo za odmero davka. Davčno oblastvo odmeri na podlagi prijave davek in delodajalec mora odmerjeni davek v četrtletnih obrokih odpremljati davčnemu uradu z davčno knjižico dotičnega delavca. Do konca januarja vsakega leta pa morajo taki delodajalci predložiti prijave o zaslužku, izplačanem delavcem v preteklem letu. Ti delodajalci pa so upravičeni, ako to želijo, davek — enako kot voleobrati — odpremljati mesečno s seznamom.
Do kdaj in na kak način je odpreiniti davek za nazaj in podrobnosti za odpremo tega davka v bodoče objavi
finančna delegacija v Ljubljani v najkrajšem času s posebnim razglasom v Uradnem listu.
III. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune, in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923. vsoto 360.000 Din), so dolžni odpreiniti davek za III. četrtletje 1925. do 30. oktobra 1925. in hkratu predložiti prijajo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapre-tilom uradne ocene in rednostuih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
IV. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavah, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 12 % zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zneska.
V. Dopolnilna prenosna taksa.
Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1925. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 12% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
Poučna tečaja za zadružne funkcijonarje v Ljubljani in Mariboru.
Tridnevna poučna tečaja, o katerih smo svoje-časno poročali, sta uspela prav lepo. V Ljubljani in v Mariboru je tečaj otvoril predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Knez ob navzočnosti zborničnega tajnika g. dr. Frana Windischerja. Predavali so v celem 18 ur, in sicer: direktor tehniške srednje šole g. Josip Reisner o strokovnem šolstvu in ustroju Tehniške srednje šole v Ljubljani, predsednik obrtnega odseka zbornice g. Engelbcrt Franchetti o poslovanju zadrug, član zbornice gospod Vilko Weixl o gremijalni pisarni, zbornični tajnik g. Ivan Mohorič o prometu in carinah, g. dr. Ivan Pless o delavski zakonodaji, o obrtniških kreditih in obrtno-pospeševalnih institucijah, g. dr. Josip Pretnar o ustroju zadrug, gremijev, zvez in zbornice, o vajenstvu, pomagalskih in mojstrskih preizkušnjah in o obrtnem redu, g. zbornični konzulent Fran Žagar pa o davkih in taksah. V Ljubljani so si udeleženci ogledali delavnice Tehniške srednje šole, v Mariboru pa razna tovarniška podjetja.
Tečaja v Ljubljani, ki se je vršil 12., 13. in 14. septembra, se je udeležilo 41 organizacij, od teli 37 zadrug, 3 gremiji in 1 zveza obrtnih zadrug, prisostvovalo pa je predavanjem 60 funkcijonarjev (57 zadružnih, 2 gremijalna in 1 zvezni).
Zastopane so bile sledeče zadruge:
1.) Pokrajinska zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov v Ljubljani:
načelnik: Ivan Mihelič, elektroinstalater v Ljubljani; tajnik: Maks Košir, uradnik v Ljubljani.
2.) Pokrajinska zadruga urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani:
načelnik: Milko Krapež, urar v Ljubljani; tajnik: J. Kramaršič iz Ljubljane.
3.) Pokrajinska zadruga knjigovezov v Ljubljani:
tajnik: Ivan Smrekar, knjigoveški poslov, v Ljubljani.
4.) Pokrajinska zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani in
5.) Pokrajinska zadruga kamenoseških mojstrov v Ljubljani:
tajnik: g. Janko Gostič, uradnik v Ljubljani.
6.) Zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani:
načelnik: Karel Vidmar, pekovski mojster v Ljubljani; tajnik: Josip Meznarčič, uradnik v Ljubljani.
7.) Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani:
odbornik: Franc Ogrin, mehaniški miojster v Ljubljani.
8.) Pokrajinska zadruga fotografov v Ljubljani:
načelnik: Franc Graibjec, fotograf v Ljubljani.
9.) Pokrajinska zadruga slaščičarjev in medičarjev v Ljubljani:
načelnik: Teodor Novotny, slaščičar v Ljubljani.
10.) Pokrajinska zadruga sedlarjev itd. v Ljuhliani:
načelnik: Franc Peršin, sedlarski mojster v Ljubljani; tajnik: Kamilo Kratochvil, uradnik v Ljubljani.
11.) Pokrajinska zadruga sodavičarjev v Ljubljani:
načelnik: Emil More, sodavičar v Ljubljani.
12.) Strokovna zadruga ključavničarjev v LjuMiani:
načelnik: Ivan Breskvar, ključ, mojster v Ljubljani; odbornika: Josip Rebek ml. in Lovro Rozman, ključavničarska mojstra v Ljubljani.
13.) Pokrajinska zadruga tapetnikov, ščetarjev itd. v Ljubljani:
podnačelnik: Anton Šimenc, ščetar v Ljubljani; blagajnik: Henrik Šimenc, ščetar v Ljubljani.
14.) Pokrajinska zadruga zidarskih mojstrov v Ljubljani :
tajnik: Lovro'Pečnik iz Ljubljane.
15.) Čevljarska zadruga v Ljubljani:
načelnik: Matija Oblak, čevljarski mojster v Ljubljani; odborniki: Josip Steinmann, Josip Prešeren, Fran Štular in Franc Zupančič, vsi čevljarski mojstri v Ljubljani.
16.) Strokovna zadruga mizarjev v Ljubljani:
načelnik: Ivan Breznik, mizarski mojster v Ljubljani.
17.) Strokovna zadruga krojačev itd. v Ljubljani:
načelnik: Ivan Kersnič, krojaški mojster v Ljubljani.
18.) Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani:
tajnik: Albin Šinkovec, brivski mojster v Ljubljani.
19.) Pokrajinska zadruga dimnikarskih mojstrov v Ljubljani:
načelnik: Luka Šetina. dimnikarski mojster v Ljubljani; podnačelnik: Andrej Udovič, dimnikarski mojster v Ljubljani.
20.) Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah:
odbornik: Rudolf Vidic, krojaški mojster na Jesenicah.
21.) Zadruga za oblačilne stroke za sodni okraj Laško v Trbovljah:
načelnik: Tone Malgaj, čevljarski mojster v Trbovljah; odbornika: Alojzij Drobeš in Ignacij Koritnik, čevljarska mojstra v Trbovljah: zaupnica: Genovefa Walter, krojačica v Trbovljah.
22.) Zadruga rokodelskih, prostih in dopuščenih obrtov v Železnikih:
tajnik: Franc Srebotnjak.
23.) Čevljarska zadruga v Ribnici:
načelnik: Ivan Čampa, čevljarski mojster v Ribnici; odbornik: Matija Jordan, čevljarski mojster v Ribnici; zaupnik: Ivan Brodnik, čevljarski mojster v Dobrepoljah.
24.) Zadruga krojačev v Ribnici:
odbornik: Mihael Jeriha, krojaški mojster v Ribnici.
25.) Strokovna zadruga čevljarjev v Radovljici:
načelnik:. Ivan Janša, čevljarski mojster v Radovljici.
26.) Kolektivna obrtna zadruga obrtnikov v Radečah:
načelnik: Avgust Jeglič, čevljarski mojster v Radečah; odbornika: Teodor Laznik, kolarski mojster v Radečah; Simon Janc, krojaški mojster v Radečah.
27.) Kolektivna obrtna zadruga v Brežicah:
podnačelnik: Franc Sikošek, slikarski mojster v Brežicah.
28.) Zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Dol. Logatcu:
načelnik: Karel Iglič, krojaški mojster v Dol. Logatcu.
29.) Čevljarska zadruga v Brežicah:
načelnik: Josip Gregl, čevljarski mojster v Brežicah.
30.) Krojaška zadruga v Brežicah:
načelnik: Mihael Novak, krojaški mojster v Brežicah.
31.) Krojaška zadruga v Škofji Loki:
načelnik: Janko Hafner, krojaški mojster v Škofji Loki. odbornik: Fr. Gašperšič, krojaški mojster v Škofji Loki.
32.) Obrtna zadruga za lesne stroke v Št. Vidu:
tajnik: Alojzij Jeločnik, učitelj.
33.) Zadruga izvoščkov na Bledu:
načelnik: Alojzij Žerovec, izvošček; odbornik: Simon Pogačar, izvošček.
34.) Zadruga čevljarskih mojstrov v Novem mestu:
načelnik: Mihael Podbevšek, čevljarski mojster v Novem mestu.
35.) Rokodelska zadruga za sodni okraj Tržič v. Tržiču:
odbornik: Oton Boskovič, ključavničar v Tržiču.
36.) Čevljarska zadruga v Žužemberku:
načelnik: Cvetko Grčar, čevljar, mojster v Žužemberku.
37.) Zadruga rokodelskih prostih in dop. obrtov v Mokronogu:
načelnik: Rudolf Kuhar, mizarski mojster v Mokronogu.
38.) Gretnij trgovcev za mesto Ljubljano:
tajnik: Lojze Šmuc.
39.) Greinij trgovcev za okolico Ljubljane:
tajnik: Lojze Šmuc.
40.) Gremij trgovcev v Ribnici:
odbornik: M. Pokovec, trgovec v Ribnici.
41.) Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani:
tajnik: Ignacij Kaiser v Ljubljani.
Mariborskega tečaja v dneh 27., 28. in 29. septembra se je udeležilo 48 organizacij in 51 funkcijonarjev; od organizacij: 1 zveza, 37 obrtnih zadrug, od teh 9 iz Maribora, 28 pa z dežele, dalje 10 trgovskih gremijev i,n zadrug ter 1 udeleženec iz Za&reba. Organizacije so bile zastopane sledeče: 1.) Zveza obrtnih zadrug za mariborsko oblast v Mariboru:
blagajnik; Franjo Kumerc, ključavničarski mojster v Mariboru.
2.) Aprovizacijska zadruga v Mariboru:
Erman Ilich, slaščičarski mojster v Mariboru.
3.) Kovinarska zadruga v Mariboru:
odbornik: Alojzij Rečnik, elektrotehnik v Mariboru.
4.) Strokovna zadruga zidarskih mojstrov v Mariboru:
načelnik: Franc Špes ml., zidarski mojstev v Mariboru.
5.) Strokovna zadruga tesarskih mojstrov in studen-čarjev v Mariboru:
tajnik: Karel Korošec, tesarski mojster v Mariboru.
6.) Zadruga slikarjev in pleskarjev v Mariboru:
načelnik: Franjo Horvat, slikarski mojster.
7.) Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru:
odborniki: Mihael Lešnik, Domenik Fabjančič, Franc Zemljak, krojaški mojstri v Mariboru.
8.) Obrt. zadruga urarjev, zlatarjev itd. v Mariboru:
načelnik: Franjo Bureš, odbornik: Lovrenc Stoječ, urarska mojstra v Mariboru.
9.) Mizarska zadruga v Mariboru:
odbornika: Josip Volčič, Alojzij Munda, mizarska mojstra v Mariboru.
10.) Zadruga čevljarjev v Mariboru:
načelnik: Josip Beranič, odborniki: Rudolf Monjac, Ivan Sadek, Franc Neubauer, Franc Greif, čevljarski mojstri v Mariboru.
11.) Obrtna zadruga oblačilnih strok na Vranskem:
načelnik: Jakob Virjent, čevljarski mojster na Vranskem.
12.) Skupna obrtna zadruga v Mihalovcih:
načelnik: Štefan Rižner, kovaški mojster v Ivanjkovcih.
13.) Gostilničarska in krčmarska zadruga v Slovenj-ski Bistrici:
načelnik: Ivan Kos, gostilničar v Slovenski Bistrici.
14.) Gostilničarska zadruga v Ptuju:
tajnik: Josip Bcrlič, gostilničar v Ptuju.
15.) Skupna obrtna zadruga v Ormožu:
načelnik: Jakob Majcen, sedlarski mojster v Ormožu.
16.) Kolektivna obrtna zadruga v Dolnji Lendavi:
tajnik: Josip Oeber v Dolnji Lendavi.
17.) Skupna zadruga rokodelskih obrtov v Slovenjgradcu :
tajnik: Rudolf Kralj, mizarski mojster v Slovenjgradcu.
18.) Krojaška zadruga v Ptuju:
odbornika: Blaž Pichler, Franc Kosi, krojaška mojstra v Ptuju.
19.) Zadruga za vse obrti v Dravogradu:
tajnik: Andrej Plajer v Dravogradu.
20.) Zadruga mlinarjev in žagarjev v Slovenski Bistrici:
načelnik: Anton Lah, mlinarski mojster v Zg. Polskavi.
21.) Skupna obrtna zadruga v Marenbergu:
tajnik: Mirko Lešnik, šolski upravitelj v Marenbergu.
22.) Obrtna zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Prevaljah:
Florjan Rebernik, kovaški mojster v Prevaljah.
23.) Obrtna zadruga krojačev in čevljarjev v Gornji Radgoni:
načelnik: Franc Jančar v Gornji Radgoni.
24.) Gostilničarska zadruga v Ormožu:
načelnik: Anton Golenjko, gostilničar pri Sv. Miklavžu.
25.) Skupna obrtna zadruga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah:
podnačlnik: Edvard Kurnik, krojaški mojster pri Sv. Lenartu; odbornik: Ignac Gomze, čevljarski mojster pri Sv. Lenartu.
26.) Gostilničarska zadruga v Studencih:
načelnik: Matija Holc, gostilničar v Podbrežju.
27.) Kolektivna zadruga rokodelskih obrtov v Celju,
28.) Obrtna zadruga kovinarjev v Celju,
29.) Obrtna zadruga pekov v Celju,
30.) Obrtna zadruga mizarjev itd. v Celju,
31.) Obrtna zadruga krojačev itd. v Celju,
32.) Obrtna zadruga sedlarjev itd. v Celju,
33.) Obrtna zadruga kovačev v Celju,
34.) Obrtna zadruga čevljarjev v Celju,
35.) Obrtna zadruga klobučarjev v Celju,
36.) Obrtna zadruga gostilničarjev itd., v Celju,
37.) Strokovna zadruga mizarjev v Celju,
38.) Steklarska obrtna zadruga v Celju:
tajnik: Ivan Streinigg, Celje.
39.) Trgovski gremij, Ormož:
odbornik: Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu.
40.) Gremij trgovcev, Ljutomer:
načelnik: Vilar Vučeslav, tajnik: Poljanec Fran, Ljutomer.
41.) Gremij trgovcev v Mariboru:
načelnik: Vilko Weixl, trgovec.
42.) Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje:
Voj. Lukež, tajnik gremija v Slovenjgradcu.
43.) Zadruga lesnih trgovcev v Sv. Lovrencu na Pohorju:
načelnik: Anton Kazjak, posestnik in lesni trgovec, Recenjak.
44.) Trgovska zadruga Sv. Lenart v Slov. Goricah:
tajnik: Jagodic Alojzij, uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
45.) Gremij trgovcev v Celju:
tajnik: Avgust Veble v Celju.
46.) Trgovski gremij za okolico Maribora:
načelnik: Janko Kostanjšek, trgovec. Sv. Martin pri Vurbergu.
47.) Gremij trgovcev v Ptuju:
pripr. tajnik: Osenjak Ivan, bivši trgovec v Ptuju.
48.) Trgovski gremij v Slovenski Bistrici:
za tajništvo: Lenka Zajec, ipodnačelnik: Ivan Kos, Slovenska Bistrica.
V	zastopstvu zagrebških obrtnikov se je na vabilo mariborskih čevljarjev udeležil tečaja tudi Ivan Globan, čevljarski mojster in ortopedik iz Zagreba.
Udelcženci so dobili koncem tečaja izpričevala o. obisku.
Naše davčne zadeve.
Konec.
Naši slovenski poslanci vseh političnih strank se od nekdaj jako trudijo, da dosežejo omiljcnje naših davčnih bremen. Zalibog, da so vsa njihova hvalevredna prizadevanja brezuspešna, ako ne upoštevamo par drobtin, ki so nam padle z vladne mize.
Eno pa lahko trdimo; ako bi se v vseh pokrajinah izvajali zakoni s tako točnostjo nego se izvajajo pri nas, potem bi ne bilo treba uvajati na davke raznih pribitkov in doklad, potem bi bil naš državni proračun vravnovešen tudi brez prisilnih sredstev, kakoršna pomeni uvedba linearnega poviška in remontno-ko-morskega prireza ter povišanje invalidskega davka.
Vsled teh prisilnih sredstev, med katere je šteti tudi visoke takse, ki so že zdavnaj prekoračile v drugih državah običajno izmero, se davčno breme vedno bolj ostri, posebno v pokrajinah, v katerih je v veljavi izčrpni davčni sistem bivših avstrijskih davčnih zakonov. Zato ni nobena pokrajina na izenačenju toliko interesirana, kakor ravno Slovenija in tudi iz nobene druge pokrajine se ne čuje toliko glasov in toliko zahtev, da sc pospeši izenačenje davčnih bremen, ker upamo, da bodo izenačeni davčni zakoni, ako se bodo v drugih pokrajinah primerno izvajali, donašali toliko višje dohodke, da bo finančna uprava brez vpliva na ravnovesje državnega proračuna mogla razveljaviti pobiranje linearnega poviška, davka na poslovni promet, invalidskega davka in vseh drugih pribitkov > doklad. Predpogoj za to pa je seveda, da se ustvarijo predpogoji za enakomerno izvajanje zakonov v vseh pokrajinah naše države in da se urede samoupravne finance, ki so vedno v neugodnejšem položaju. Potrebščine naših samouprav od leta do leta naraščajo. Z njimi pa naraščajo tudi doklade na direktne davke, ker so naše samoupravne korporacije navezane skoro edino na doklade. Pri ureditvi teh financ se ne bo smelo pustiti iz vidika vzgledov ureditve samoupravnih financ v drugih državah, ki so odredile maksimiranje doklad na direktne davke še le, ko so priznale samoupravnim korporacijam izdatno partipiciranje na donosu državnih davkov.
Za izvrševanje neposrednih davkov je vlada izdelala dosedaj že tri načrte, ki pomenjajo pripravno podlago za izenačenje davčnih bremen, ako se hoda upoštevale želje in predlogi, katere so stavili gospodarski krogi. Vlada je sestavo četrtega načrta, ki naj po možnosti upošteva vse stavljene izpreminjevalne predloge, poverila posebni komisiji, ki je svoje delo že dokončala, a svojega elaborata še ni objavil^, vsled česar nam ni znano, ali in v koliko so upoštevali stavljeni izpreminjevalni predlogi.
Obrtništvo zanima predvsem dohodnina in davek na podjetja in obrti.
Dohodnina po tretjem načrtu pomeni napram naši sedanji dohodnini izdatno znižanje. Znaša na primer pri dohodkih 10.000 Din 325 Din, po sedanjem zakonu
pa 760 Din 99 para, pri dohodkih 24.000 Din znaša 912 Din, sedaj pa 2681 Din 64 para, na dohodek
40.000 znaša' 1800 Din, sedaj pa 5759 Din 65 para. Povprečno se torej dohodnina po novem zakonu zniža za dve tretjini, kar bo izdatno olajšalo davčno breme, posebno ker smo trdno uverjeni, da bo vlada v novem zakonu pristala na našo zahtevo, da se na dohodnino ne smejo pobirati avtonomne doklade, kakor se tudi dosedaj niso pobirale.
Veliko kočljivejši pa je položaj glede davka na podjetja, obrti in poklice.
Namesto tega davka se pobira pri nas sedaj občna pridobnina. Vsi davkoplačevalci plačajo na tem davku v naprej določeno vsoto, ki se porazdeli med posamezne davkoplačevalce po srednji donosnosti njihovih podjetij. Izven kontingenta se plača le pridobnina od podjetij, ki se otvorijo tekom leta.
Po državnem proračunu za leto 1924/1925 je bil donos občne pridobnine z državnim pribitkom prora-čunjen na 5,525.000 Din s 30% linearnim poviškom pa na 7,182.500 Din, kar ne pomenja povprečno niti polnega Vz % dejanskih dohodkov, katere donašajo podjetja in obrti.
Po tretjem načrtu predloga zakona o neposrednih davkih pa ta davek ne bo več kontingentiran, ampak se bo plačeval od čistih dohodkov in sicer:
1. od trgovine, industrije in obrti...................10%
2. od male obrti in od svobodnih in sličnih poklicev ............................................5%
3. od telesnih delavcev izven službenega razmerja .............................................2%
Kakšen povišek pomeni načrt za obrtništvo, kažejo
sledeči konkretni primeri:
1. Obrtnik, čigar letni dohodki so ocenjeni na 32.500 Din plača sedaj 86 Din lip pridobnine s pribitki vred, po načrtu naj bi pa plačal 3250 Din.
2. Mali obrtnik, ki ima 12.000 Din dohodkov, plača sedaj pridobnine 28 Din 70 p, po načrtu naj bi pa plačal 600 Din.
Ta povišek je preogromen, ako se hkratu z uveljavljenjem novega zakona ne ukine pobiranje davka na poslovni promet in ne uvede progresivnega obda-čenja po davčni moči v smislu naše ustave.
Zato so gospodarski tkrogi stavili zahtevo, da se pridobnina tudi v bodoče pobira po srednji donosnosti v okvirju kontingenta. Za primer pa, da bi bila ta zahteva neizvedljiva, naj se pa ukine pobiranje davka na poslovni promet in uvede za obdavčevanje obrti progresivno davčno lestvico, po kateri bi mali obrtnik plačeval pri dohodkih do 10.000 Din le 2%, do
20.000 Din le 3%, do 40.000 Din le 4% in do 80.000 Din le 5% pridobnino, ki naj bi najvišjo izmero 10% dosegla šele pri dohodkih preko 500.000 Din.
Ako naj se izenačenje neposrednih davkov izvede po tretjem načrtu in ne bi upoštevalo izpreminjevalnih predlogov glede obrtnega davka, potem ne bomo imeli Slovenci od izenačenja nobene neposredne materijalne koristi, ker bo davčna obremenitev s pridobnino in dohodnino ostala približno ista,, pač pa bi utegnili imeti posreden dobiček od tega, da bi bila finančna uprava vsled boljšega donosa neposrednih davkov prisiljena uveljavljene davke znižati. Zato pa je toliko predpogojev, katere bo prav težko izpolniti, da od te posredne koristi ne moremo pričakovati v doglednem času kake ugodnosti.
V	našem interesu je torej veliko bolj, da osredotočimo svoja prizadevanja na znižanje že obstoječih, pri nas veljavnih davkov, predvsem na zahtevo, da
se dohodninska davčna lestvica omili v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih, da se ukine pobiranje invalidskega davka in remontno-komorskega pribitka na dohodnino, da se zniža davčna stopnja za hišno-najemni davek, da se ukine pobiranje linearnega poviška na hišno-najemni davek, na dohodnino in na posebno pridobnino in oprosti novega davka na zaslužek ročnih delavcev vse one, ki bi po dosedanjih predpisih ne plačevali dohodnine.
Ako smo to dosegli, smo dosegli več nego bi nam mogla nuditi reforma neposrednih davkov, ki je še daleč, kajti na njej niso interesirani ravno oni krogi, ki imajo v rokah moč in vlado.
Savez udruženj brivsko-frizerskih in vlasuljarskih mojstrov.
Dne 17. in 18. avgusta se je vršil v Beogradu kongres vseh v kraljevini obstoječih udruženj brivsko-frizerskih in vlasuljarskih mojstrov. Za zadrugo brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani se je udeležil kongresa zadružni tajnik g. Albin Šinkovec, za mariborsko oblast pa g. J. Holi iz Rogaške Slatine. Kongres je imel namen, da se osnuje enoten, državni sa,vez. Udeležilo se ga je 76 delegatov, ki so zastopali 56 udruženj. O novem obrtnem zakonu, delovnem času, pokojninskem fondu in o vprašanju damskih frizerjev je podal izčrpen referat podpredsednik beograjske obrtniške zbornice g. Albert Firt. Po obširni debati se je sklenilo, da naj skrbi novoformirani savezni izvršni odbor, da čimprej stopi v veljavo enoten obrtni zakon, in sicer po projektu, ki ga je izdelal in predložil Zemaljski savez zanatlijskih udruženja v Beogradu. — O obrtniškem kreditu in državni obrtni banki je poročal g. Firt, po čigar referatu se je sklenilo: kongres udruženj brivcev, frizerjev in lasničarjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev osvaja v polnem obsegu način obrtniškega kredita, kakor je to predvidel ,v svojem zakonskem projektu g. dr. Kojič. Kongres obsoja vmešavanje poedincev v to vprašanje, ker je to le v kvar obrtništvu. Kongres naproša Narodno skupščino, da osvoji zakonski projekt g. dr. Kojiča in s tem dejansko pomaga razvoju obrtništva v naši kraljevini.
O ustanovitvi saveza je referiral predsednik zagrebškega udruženja. V svojem lepo zasnovanem referatu je izražal potrebo enotnega dela in enodušnosti vseh udruženj v kraljevini, kar pa je mogoče doseči le s čim ožjo vezjo med .vsemi udruženji. Enoglasno se je nato sklenilo, da se ustanovi savez, in sicer s sedežem v Beogradu. Razpravljalo se je nadalje o saveznih pravilih, financijelnih sredstvih in organizaciji saveza. Izvršni odbor naj izdela osnutek pravil. Za vzdrževanje savezne pisarne se je določil mesečni prispevek 3 Din za vsakega člana; pobirala pa bodo te prispevke udruženja. Savezna uprava se deli v plenum, izvršni odbor in finančno kontrolo. Izvršni odbor in trije člani finančne kontrole morajo imeti svoje bivališče ,v Beogradu.
Pri volitvah uprave je bil izvoljen za saveznega predsednika Pera Bogoljubovič iz Beograda, za podpredsednika pa Tomislav Bakran iz Zagreba in Engelbert Fran-chetti iz Ljubljane.
Kongres se je zaključil s prijateljskim Večerom, na katerem so beograjski damski frizerji pokazali nekaj jako uspelih del iz svoje stroke.
Obrtniki,
naročajte vsi »Obrtni Vestnik"!
Razno.
Naše cenjene naročnike vljudno vabimo, da nam čim-prej nakažejo zapadlo naročnino za «Obrlni Vestnik». Kakor smo že naše naročnike opozorili, je vsled zvišanih tiskovnih stroškov zvišana tudi naročnina za drugo polovico leta, in sicer za 10 Din, tako da znaša naročnina za drugo polovico tega leta 22 Din. Oni naročniki, ki so na zaostanku z naročnino za vse tekoče leto, naj nam blagovolijo torej nakazati 34 Din, oni za pol leta 22 Din, in oni, ki so naročnino že prej nakazali v prejšnji višini 24 Din, naj nam pa blagovolijo nakazati še razliko 10 Din. Kdor bi do prihodnje številke ne poravnal vse naročnine, bo uprav-ništvo primorano, izterjati od njega naročnino po poštnem povzetju. Pri ljubljanskih naročnikih bo zapadlo naročnino, odnosno razliko 10 Din, pobiral te dni g. Jontes. Da bo moglo zadostiti svojim dolžnostim v tiskarni in drugod, pričakuje upravništvo z vso gotovostjo, da se bodo vsi naročniki zavedali svoje dolžnosti do lista ter mu nakazali zapadlo naročnino. — Upravništvo «0 b r t n e g a V estnika>.
Obrtniški koledar za leto 1926. bo ,v kratkem oddan v tisk. Da mu bo mogoče določiti naklado, prosimo vse obrtnike, nadalje vsa obrtna društva in vse obrtne zadruge, ki nameravajo naročiti koledar za svoje člane, da naznanijo najkesneje do konca tega meseca, koliko izvodov koledarja naj se jim pošlje. Izšel bo koncem novembra 1925. Cena mu bo ostala še nadalje le 10 Din za komad. Koledarček se bo pošiljal ali po poštnem povzetju ali pa proti plačilu v naprej. Koledarček bo imel tudi letos lepo izbrano gradivo, zatorej bo vsem obrtnikom prav dobro došel. Obrtniki, naročajte ga! — Upravništvo Obrtniškega koledarja.
Pisarna Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je zaradi prezidave poslopja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo preselila iz Beethovnove ulice št. 10 v prostore Trgovskega gremija na Aleksandrovi cesti št. 2, I. nadstropje (poslopje Ljubljanske kreditne banke).
Čevljarska zadruga za sodni okraj Žužemberk je na svojem ustanovnem občnem zboru pristopila kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Po novem volilnem redu bi se morale vršiti volitve meseca novembra 1.1. Dasi smo že v oktobru, vendar o volitvah še ni ničesar slišati. Ministrstvo za trgovino in industrijo baje še ni imenovalo glavnega volilnega komisarja.
Zaradi prezidave poslopja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se preselile zadruge iz svojih dosedanjih uradnih prostorov v Beethovnovi ulici 10, in sicer: Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v restavracijo «Novi svets> na Gosposvetski cesti; Zadruga kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev k <Šestici» na Dunajski cesti; Zadruga mizarjev k «Šestici» na Dunajski cesti; Zadruga ključavničarjev k «Leonu> v Kolodvorski ulici in Zadruga kovinskih obrti k g. Florjančiču v Šelenburgovi ulici.
Iz seje načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dne 1. oktobra se je vršila seja načelstva Z. O. Z., na kateri se je po formalni otvoritvi podalo načelstveno poročilo. Predlog iz načelstvenega poročila, da se izreče Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za prireditev obrtnozadružnega informacijskega tečaja v Ljubljani in Mariboru pismena zahvalai, je bil z odobravanjem sprejet. — Pridobitni sloji so pokrenili akcijo proti brezobzirnemu postopanju davčne oblasti in proti davčni rubežni. Zveza je sodelovala pri vseh dosedanjih sestankih. Da bo pa imela zveza točne podatke o v zadnjem času izvršenih rubežnih, se je sklenilo, da se obrne na vse zadruge, da sporoče slučaje izvršenih davčnih rubežni. — Zveza že
dalje časa deluje na reorganizaciji preizkušenj, ter se je na seji sprejel predlog, da naj skliče zveza anketo vseh načelnikov in namestnikov preizkuševalnih komisij in učiteljev obrtnonadaljevalnih šol, na kateri naj bi se sprejel načrt za vršitev vajenških in pomočniških preizkušenj. — Stavil se je predlog, naj bi se šolski pouk v obrtnonadaljevalnih šolah v Ljubljani uredil tako, da bi vajenci pripravljalnega razreda in I. letnik'a posečali šolo na en dan in učenci II. in III. letnika na drug dan, da bi s tem ne trpelo delo po delavnicah. Pouk naj bi se vršil od 4. ure dailje. Predlog je bil sprejet. — Sklenilo se je, da bo zveza priredila v prihodnjih mesecih tečaj za govorništvo in srbohrvaščino. — Ker je v ljubljanskem sodnem okraju še dokaj malih obrti, ki ne pripadajo nobeni zadrugi, se je sklenilo, da se ustanovi za sodni okraj Ljubljana kolektivna zadruga, za pečarje, lončarje in kolarje ter sodarje pa posebna strokovna zadruga. — Načelnik g. Eng. Fran-cheti je predlagal, naj bi se zopet poživela akcija za postavitev skupnega obrtniškega doma. Sklenilo se je, da naj zvezni tajnik izdela podrobnejši načrt te akcije. — Sklepalo se je nadalje o diplomah, ki naj bi jih dala zveza pri njej včlanjenim zadrugam in o zvezinih znakih, ter se je sklenilo, da naj se preskrbe osnutki. — Glede šušmarstva se je sklenilo, da se proti nekaterim zavodom, ki neupravičeno izvršujejo dela po naročilu, podvzamejo po predhodnih informacijah energični koraki. — Seje se je udeležilo 15 načelnikov in odbornikov ljubljanskih zadrug.
Nova knjiga. Te dni je izšla v zalogi Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za naše kovinske in inštalacijske stroke neobhodno potrebna knjiga «0 b r t n o računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železolivstvo.» Knjigo je s sodelovanjem veleindustrijca g. Avgusta Žabkarja spisal profesor g. Podkrajšek. V knjigi je računstvo, ki ga rabi v svoji stroki kovinar in inštalater, ki hoče napredovati, jako pregledno sestavljeno. Knjiga obravnava v splošnem delu poleg osnovnih, povprečnih in društvenih računov ter enačb merjenje geometrijskih likov in teles ter procentne račune, v svojem strokovnem delu pa kalkulacije, proračune in donosnostne račune. Namenjena ni torej samo za učence na obrtnonadaljevalnih šolah, ampak tudi za samostojne obrtnike, ki hočejo imeti pregledno zbrane podatke o računstvu svoje stroke. S pridom bo pa knjiga služila tudi učiteljem na obrtnonadaljevalnih šolah, ker jim bo izdatno olajšala pouk. Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 45 Din.
Davčna plačila v prvih sedmih mesecih lota 1925. Slovenija je plačala v prvih sedmih mesecih letošnjega leta: neposrednih davkov s pribitki 71,468.789 Din, izrednega pribitka 33,133.777 Din, davka na poslovni promet 22,828.056 Din, invalidskega davka 8,777.559 Din, skupaj 136,208.181 Din.
Razstava krojev učnega zavoda Ivana Bizjidta v Ljubljani dne 27. septembra t. 1. je bila zelo dobro obiskana, tako da se ceni obisk nad 300 interesentov iz krojaške in šivilske stroke. Razstavljenih je bilo 160 tabel in nekaj map z okoli 550 risbami, deloma ,v naravi, deloma v polovični velikosti. Obiskovalci so se zelo pohvalno izražali o razstavi. Vpisalo se je v tečaj 45 oseb.
Kongres obrtnih zadrug v Čačku. Glavni sa,vez obrtnih zadrug v Beogradu sklicuje kongres vseh obrtnih zadrug v mejah predvojne kraljevine Srbije in Črne gore, ki se bo vršil 8. novembra t. . v čačku. Na kongresu se bo med drugim razpravljalo tudi o značaju zadrugarstva in vrste obrtnih zadrug, o zadružnem zakonodajstvu, o zadružnem kreditu, o zadružnem tisku in propagandi, o zadružni disciplini ter o kotizaciji in vzdrževanju glavnega saveza.
Neupravičena uporaba stanovskega naslova «inženjer» (Ing.) in preprečevanje zlorab. Udrnženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta, Sekcija Ljubljana opozarja, da je uporaba stanovskega naslova «inženjer» zakonito zaščitena z naredbo z dne 14. marca 1917., drž. zak. št. 130., tako da smejo le upravičenci postavljati pred svoje ime in priimek kratico «Ing.». Neupravičena uporaba tega naslova ter vsaka drugačna uporaba besede inženjer v kakršnihkoli označbah in službenih nazivih, kakor n. pr. «inženjersko podjetjem, «nadinženjer», cinženjerska pisar-na> in podobno je po tej naredbi pod kaznijo prepovedana. Upravičenci za uporabo stanovskega naslova «Ing.» so pa le oni, ki so položili vse državne izpite na tehniški visoki šoli, oziroma na visoki šoli tehniške smeri ter imajo torej popolno akademsko izobrazbo. Izjeme od tega pravila so se dovoljevale le v prehodni dobi. Vzlic tej naredbi se pa množe primeri, da si neupravičene osebe, v prvi vrsti tujci, ki včasih nimajo niti nižje tehniške izobrazbe, protizakonito laste naslov «inženjer». Domači inženjerji, predvsem oni, ki so pravkar položili izpite, v premnogih primerih zastonj iščejo službe pri raznih podjetjih, ki zaposlujejo včasih celo take tujce, kateri si neupravičeno laste naslov «inženjer» ter jih proglašajo za nenadomestljive «špecijaliste>. Sploh je izraz «špecijalist» v tej ali oni tehnični stroki oni plot, za katerega se mnoga, pod tujim vplivom stoječa podjetja skrivajo vselej, kadar se jih po zakonu sili na odpust inozemcev, katerih mesta naj bi zavzeli domači inženjerji. Treba je pa pomisliti, da so ti «špecijalisti> nekoč tudi bili začetniki. So med njimi tudi taki, ki so pred kratkim šele ,v Jugoslaviji začeli svojo špecijalno karijero. Ako se natančneje preiščejo njihove sposobnosti, se pride navadno do rezultata, da je dotičnemu podjetju zopet uspelo zaposliti tujca, ki odjeda kruh najmanj ravno tako sposobnemu domačemu inženjerju, ki se pod takimi okolnostmi zastonj peha za borno službo in obupuje nad uspešnostjo tozadevnih zakonitih določil. — Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta, Sekcija Ljubljana, s skrbjo opazuje naraščanje težkoč, ki jih morajo premagovati domači inženjerji pri iskanju služb v tuzemštvu. Vsi nezaposleni inženjerji se vabijo, da takoj sporoče tej Sekciji svoje točne naslove z navedbo stroke, kdaj in kje so položili izpite. Isto naj store odslej vsi inženjerji, ki postanejo brezposelni in vsi na novo absolvirani inženjerji. Sekcija Ljubljana neob-hodno rabi pregled nezaposlenih domačih inženjerjev v
težki borbi za zakonito zajamčene pravice domačinov. Vsi inženjerji, kateri doznajo za neupravičeno uporabo naslova «inženjer*, naj to vselej javijo podpisani Sekciji, ki bo zahtevala, da se kršenje zakonite naredbe kaznuje.
Udruženje jugoslovenskih, inženjera i arhitekta, Sekcija Ljubljana.
Napredki jugoslovenskega brodarstva. Živimo v dneh splošne stagnacije in slišimo le pritožbe in godrnjanje. Zato je tembolj razveseljivo, če moremo povedati enkrat tudi kaj o uspehu in napredku. To moremo omeniti pri naši trgovski mornarici. Izborno je organizirana, njeno moštvo je v resnici med najboljšimi na vsem svetu, zato ima tudi v prekomorski plovbi znatne uspehe, kljub hudi konkurenci. Zlasti pohvalno omenjajo «Dubrovačko paro-plovidl>o». Ta vodilna naša prekomorska družba je v preteklem gospodarskem letu ponesla jugoslovensko zastavo po vseh morjih in je pomnožila svoje brodovje z lepilni enotami. Med novimi nabavami je najznamenitejša ladja «Federiko Gaviči, obenem sedaj največja jugoslovenska trgovska ladja. Nadalje si je družba nabavila potniški parnik «Kumanovo», za le vari tinsko službo določeni parnik « Solun* in premogovno ladjo «Jakljan». Te nove nabave so bile omogočene z zvišanjem osnovnega kapitala za 6,443.000 dinarjev. Čistega dobička je bilo ,v preteklem gospodarskem letu 14,715.000 Din; 10 odstotkov so dali v rezervni zaklad, upravni svetniki so dobili 296.000 Din, akcijska dividenda je nesla 300 Din itd. Akcijski kapital je znašal na koncu leta 1924. 10,738.000 Din, rezervni zaklad pa 21,600.000 Din. V prometu se nahajajoče ladje so izkazane v bilanci z 9,495.000 Din, nove gradeče se ladje pa s 14,412.000 Din.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika® Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
ANT. KRISPER, Ljubljana
MESTNI TRG ŠTEV. 26
Trgovina z galanterijskim blagom
Tovarna čevljev itd.
IGN. ZARGI
„pri nizki ceni"
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 3
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno.
Potrebščine za krojače in šivilje.
Skrbno izdelovane • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Največji
izbor
Popravila
Najnižje cene!
Tovariši rokodelci!
Če Vam je treba oddiha in mirnega počitka, obiščite biser našega Jadrana, lepo mestece obkroženo parkom južne vegetacije; naš
lkj • eno izmed prvih in naj-ivUVl lepših kopališč naše riviere
Mesto čisto in zdravo, morje bistro, tla kopališča kakor tudi samo obrežje je pokrito z najfinejšim peskom.
Hrana in stanovanjc 50 Din.
Prijave sprejema Organizacija S. H. O. v Novem vino-dolsketn na tajnika : A. Mihaljeviča, brivca.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
0F
w
^0
SS1
ORIENT
d. z o* z*
tovarna olj. barv, firnežev in lakov Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve.
□Iks
a.
=40
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani Mestni trg štev. 6.
ker ima že nad
10,000.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje.
df
«35
«35
o«
«36 «35 «35 «35 .35 «35
«3? «35 «3? <3? <3? «3? «3? «3? «3? «36 <3? .36 «3? «3? «3? «3? «3? «35 «3? «36 «35 «35 «35
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-ček. zaoodu u Ljubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezaneologe po dogoooru primerno oiše.
«35
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
«35
«35
.35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
.35
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
«36
«35
«35
«35
«35
«36,35«3S«35«35«35«35«36«35«35«36«36«35.3S«35«3S«35«35«35«35
■iom
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
. Dunajska casla
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica