YU ISSN 0040-1978
Tudi y sanaciji težave (stran 2)
Veiik napredek poškodbene kirurgije (stran 5)
Črnogorci (stran 6)
Ne krop ne voda (stran 7)
Rokometno gospodarstvo (stran 11)
leto XLII, št. 23
Ptuj, 22. junija 1989
CENA 3000 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
PTUJSKA
MLADINSKA
ORGANIZACIJA
Programska
seja
Danes ob 13. uri bo v prosto-
rih Kluba mladih programska se-
ja ptujskih mladincev združena z
nadomestnimi volitvami članov
predsedstva.
Na njej bodo mladi pregledali
svoje nekaj manj kot enoletno
delo in oblikovali smernice za
obdobje do rednih volitev sredi
prihodnjega leta.
Na seji bodo izvolili tudi ne-
kaj novih članov predsedstva, saj
jih nekaj iz sedanjega zaradi ra-
zličnih vzrokov v njem ne bo več
sodelovalo. V programskem delu
bodo ptujski mladinci obdelali
predvsem načrte za spremembo
mladinske organizacije in prve
osnutke gradiva za kongres
ZSMS, ki bo v začetku novem-
bra.	d.
V nedeljo
pričetek
zvezne
akcije
Dom učencev v Ptuju bo od
sobote naprej gostil brigadirje
prve izmene zvezne mladinske
delovne akcije Slovenske gorice
89. Svečanost ob pričetku akcije
bo v nedeljo, 25. junija, ob 16.
uri na igrišču ob domu učencev;
v ponedeljek zjutraj pa bodo bri-
gadirji pričeli delati v Dravinj-
skem Vrhu, kjer bodo nadaljeva-
li izkop jarka za vodovod proti
Leskovcu.
Do sredine avgusta se bo na
letošnji akciji Slovenske gorice
zvrstilo okoli 400 brigadirjev iz
vseh republik in obeh pokrajin, v
prvi izmeni pa bo sodelovala tu-
di specializirana brigada Rdeče-
ga križa Slovenije. Občani ptuj-
ske občine — dokažimo, da smo
dobri gostitelji!
-O M
(Foto: J. Bničič)
k &kega naroda na obisku v
^tujski občini
Voditelji morajo med ljudi, kjer je življenje in
kjer je resnica, pa četudi včasih zaboli. Ko se je 15.
junija v ptujski občini mudil prvi slovenski človek
Janez Stanovnik s članom predsedstva SRS Lojze-
tom Briškim, je slišal marsikaj, veliko pa je ostalo
skritega za lepimi rezultati.
Občina napreduje in se skuša s predzadnjega me-
sta po družl^nem proizvodu povzpeti mnogo više.
Ob projektih hrane, industrije, ti^ovine naj bi se
uveljavili tudi drugi, predvsem turizem in drobno go-
spodarstvo. Programi so ambiciozni, takšni, kot jih
potrebujemo za vstop v Evropo, v skupnost Alpe-Ja-
drana in za Slovenijo 2006.
Več o obisku Janeza Stanovnika v Ptuju na strani
3.
MG
Hitra in učinkovita pomoč
Preteklo soboto je tiste
najbolj zaspane Ptujčane
zbudil ob deveti uri »bombni
napad« na nekaj novih blo-
kov v stanovanjskem naselju.
Dve letali ptujskega aeroklu-
ba sta v nizkih preletih opra-
vili vlogo napadalca. Ogenj,
dim, sirene, gasilska in druga
vozila, enote civilne zaščite,
teritorialne obrambe, geofo-
nisti, ekipe prve medicinske
pomoči in drugi so bili kma-
lu v organizirani akciji reše-
vanja ljudi in imetja . . .
Videti je bilo, kot da bi šlo
zares, čeprav je bila na srečo
samo vaja, posvečena dnevu
civilne zaščite Jugoslavije.
Organizirali so jo občinski
štab CZ Ptuj, oddelek za
ljudsko obrambo, občinski
štab TO in drugi obrambni
dejavniki iz krajevnih skup-
nosti in organizacij združene-
ga dela. Videli smo reševanje
ljudi iz višjih nadstropij s po-
močjo lestve, s skakanjem na
veliko napihnjeno blazino na
zemlji, reševanje potnikov iz
gorečega vozila, ljudi izpod
ruševin, dajanje prve pomoči
ranjencem, gašenje požara in
druge aktivnosti. V vaji je so-
delovalo blizu 150 ljudi.
Po vaji je bila pri Domu
učencev v Ptuju slovesnost,
na kateri je Stanko Meglic,
podpredsednik občinskega
izvršnega sveta, med drugim
takole poudaril pomen civil-
ne zaščite: »Civilna zaščita
smo zlasti in predvsem vsi
delovni ljudje in občani ter
naše spoznanje in pripravlje-
nost za pomoč prijatelju,
znancu, neznancu, vsakemu
ogroženemu človeku. V obči-
ni Ptuj smo organizirali CZ v
vseh delovnih in bivalnih
okoljih. Dejansko smo že do-
segli množičnost CZ v orga-
niziranosti splošnih in spe-
cializiranih enot ter štabov.
Do konca tega srednjeročne-
ga obdobja sicer ne bomo
dosegli predvidenih 16 od-
stotkov prebivalcev v civilni
zaščiti, v tem času pa je vanjo
že vključenih 12,5 odstotkov
naših občanov .. .«
Najbolj zaslužnim so na
slovesnosti podelili prizna-
nja. Plaketo republiškega se-
kretariata za ljudsko obram-
bo je prejel transfuzijski od-
delek ptujske bolnišnice. Zla-
ti znak CZ sta dobila Center
za socialno delo iz Ptuja in
ekipa prve medicinske pomo-
či ptujskega Kmetijskega
kombinata. Znak CZ so pre-
jeli: gasilsko društvo Dorna-
va, Zalika Obran, Milan
Forstnarič, Andrej Belšak,
Jože Pauko, Jože Baudek, Al-
bin Brglez, Slavko Erbus,
Ferdinand Ploj, Ivan Furek,
Slavko Vidovič, Anton Kralj,
Dragan Matjašič, Anton
Kaučevič, Anica Šamrl in Fe-
liks Majerič.
Vaja je potrdila, da bi v
primeru morebitnega resni-
čnega sovražnega napada ali
katere koli naravne ujme, tu-
di najbolj katastrofalne, bila
pomoč prizadetim učinkovi-
ta. Seveda pa bomo morali
storiti še precej na področju
nenehnega usposabljanja pri-
padnikov enot CZ in njiho-
vega opremljanja z ustrezni-
mi reševalnimi pripomočki.
Posnetek in besedilo: JOS
Hitra in učinkovita prva pomoč
@ metalka
PRODAJHA AKCIJA V METALKI PTUJ
OD 12. DO 24. JUNIJA
CENJENI KUPCI, ZA VAS SMO PRIPRAVILI:	— kopalne kadi, mešalne baterije Mariborske livarne
15% popust pri plačilu z gotovino pri nakupu nad	- peči za centralno kurjavo, peči za kopalnice laguna
1.000.000 din. Plačilo na obroke 1 -i- 3 s 35 % pologom — bojierje Tiki
pri nakupu nad 2.000.000 din. Za člane Stanovanjskih za- — vse vrste orodja
drug popust 8 % ob predplačilu v 3 dneh.	— električno orodje ISKRA m Black and Decker
— kamine AZUR
S popustom in plačilom na obroke nudimo:	— barve in lake
-	sanitarno keramiko, keramične ploščice	- vse vrste pletiv in žičnike
—	cisterne za kurilno olje, radiatorje Jugoterm
Kmetovalci in vrtičkarji, za vas smo pripravili pestro ponudbo kmetijske mehanizacije s popustom od 10 % do 30 %
pri plačilu z gotovino ali plačilo na obroke 1 + 3 s 35 % pologom.
Pohitite, akcija traja smo do 24. junija!
w	_
MhsMpk
igra ot ohlstnici
hm Meiliiifja!
stran 12!
UVODNIK
Kdo ni ploskal
Markoviču?
Medtem ko se je »oče slovenskega naroda« mudil med drugim
tudi na obisku v ptujski občini ter spodbujal Slovenke in Slovence k
trdnosti in odločnosti v boju za njihove pravice, se je v Beogradu
dogajalo še nekaj pomembnejšega za vse naše narode in narodno-
sti. Nova jugoslovanska vlada in njen predsednik Markovič sta te
dni v zvezni skupščini predstavila verjetno najbolj celovit in obeta-
joč program stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva in prehoda
v tržno ekonomijo. Ob predstavitvi programa je Ante Markovič spet
požel gromek aplavz — toda pozorni opazovalci tega slavospevnega
trenutka v zvezni skupščini je lahko opazil, da nekateri delegati na-
šemu predsedniku niso ploskali.
Tisti, ki smo pozorno spremljali tudi vsebino njegove predstavi-
tve stabilizacijskega programa, se sicer temu nismo preveč čudili,
kajti šlo je navsezadnje za dejanski odsev stanja v današnji Jugo-
slaviji. Ne gre samo za kreganja in nasprotja republik in pokrajin,
torej za politikanisko plat, ampak tudi in predvsem za tisto plat, ki
jo vsak delavec v vsaki republiki in pokrajini še najbolj čuti v svo-
jem žepu. Svet ve, da je pol Jugoslavije ekonomsko dejansko že
bankrotiralo, in kako naj zdaj nekdo dopove tej polovici, da jo bodo
rešili ekonomski trg, podjetništvo, konkurenca in podobni — do se-
daj »tujki« v našem ekonomskem sistemu.
Na drugi strani pa različnost lastninskih oblik, avtonomija go-
spodarstva, konkurenca blaga, pameti in dela s podjetništvom in
iniciativnostjo ljudi in podjetij vred ne dajejo slutiti nobene potrebe
po kakšnih partijskih oziroma »avantgradnih« forumih, ki bi razso-
jali, kaj je prav in kaj ne. Zato je vsemogočni partiji in vodji Mar-
kovičev koncept prav tako nevaren kot tisti polovici ekonomsko
bankrotirane države, saj jima jemlje iz rok najmočnejše orožje:
možnost političnega arbitriranja in porazdeljevanja bogastva ali
bolje rečeno revščine. Markovič je zelo glasno poudaril, da potrebu-
je za svoj program v državi politično soglasje, zato bo kljub ugod-
nim ocenam v svetu ekonomije njegov program vendarle kot bob ob
steno, če ga ne bomo vsaj zdaj, ko nam voda že teče v grlo, vsi Ju-
goslovani vzeli resno.
Martin Ozmec
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. junij 1989 - TEDNIH
Predstavniki Laboda
v Ptuju
v kratkem se bo delovna organizacija Labod, v kateri je tudi
ptujska Delta, preoblikovala skladno z zakonom o podjetjih v enovito
delovno organizacijo. To pomeni, da bo ukinila vse temeljne organi-
zacije. Kljub temu pa Ptujčani z ukinitvijo le-te ne bodo prikrajšani
za prispevke za sise materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti,
so med drugim poudarili na pogovoru s predstavniki občinskega iz-
vršnega sveta. S strani Laboda so sodelovali: generalni in fmančni di-
rektor, direktor ptujske Delte, s ptujske strani pa predsednik izvršne-
ga sveta, vodja poslovne enote KB Maribor v F^uju in vršilec dolžno-
sti predsednika občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in
planiranje.
Cjlavni direktor Laboda je povedal, da bodo morali, če bodo že-
leli preživeti, bistveno spremeniti proizvodno strategijo. Čas velikih
serij je minil. F'otrebno se bo preusmeriti v male serije visoke kakovo-
sti. V izvoz pa naj bi plasirali 70 odstotkov oziroma naj bi prinesel to-
liko prihodka. V tem trenutku imajo velike težave s financiranjem
proizvodnje.
Poudaril je, da je ptujski tozd Delta največji podsistem v okviru
delovne organizaicje in da bo sprememba proizvodne strategije zajela
tudi to temeljno organizacijo. Delta ima velike težave: prav gotovo je
razlika proizvajati moške srajce v velikih serijah ali ženske bluze viso-
ke kakovosti v majhnih.
Glavni direktor Laboda je poudaril, da omenjena usmeritev pri-
naša boljšo bodočnost in da bodo pri njej vztrajali. Četudi v bodoče
ne bo več temeljnih organizacij, v Labodu računajo na uspešno tovar-
no v Ptuju.
Delta ima nekaj težav, ki se odražajo v padcu produktivnosti in
kakovosti dela. Težave so tudi pri uresničevanju ukrepov, saj v kole-
ktivu niso bili najbolje sprejeti. Morali pa jih bodo uresničiti, če bodo
želeli izboljšati svoj položaj. Kot je znano, je celotna slovenska tek-
stilna industrija v težavah. Kljub temu pa bodo pri ukrepih, zlasti pri
uresničevanju dveh - pomladitev vodstvenega kadra in uvedba med-
fazne kontrole — dosledno vztrajali. Omenjeni ukrepi so namreč os-
nova za zagotavljanje oziroma doseganje zahtevane kakovosti. Zaradi
tega so imeli v Delti v zadnjem času velike težave. Zadeve se sedaj ne-
koliko izboljšujejo. Občutno pa so v zadnjem mesecu tudi povečali
osebne dohodke.
Bodoči razvoj si v Labodu poleg že omenjenega predstavljajo v
intenzivnejšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, v tehnološki iz-
polnitvi in v morebitnem vlaganju tujega kapitala.	MG
Tudi v sanaciji težave
Od prvega februarja letos velja v aelovni organizaciji Agrotransport
ukrep družbenega varstva. Začasni kolegijski poslovodni organ vodi
Drago Krepfl in dela po programu, sprejetem na zboru združenega dela,
in programu ukrepov, kijih je izdelal in predložil v obravnavo občinske-
mu izvršnemu svetu.
Ukrep družbenega varstva je
sam po sebi nepriljubljen, zato
tudi ekipi, ki je šla v to organiza-
cijo z namenom, da izboljša po-
slovanje, ni z rožicami posuto,
ukrepi oziroma program, ki ga
morajo oziroma ga še uresničuje-
jo, pa prav tako »neprijeten«.
V Agrotransportu je zaposle-
nih 210 delavcev. Preden so pri-
čeli uresničevanje ukrepov, so iz-
vedli nekatere kadrovske spre-
membe. Postavili so vodjo delo-
vne enote Transport ter uvedli
notranjo kontrolo. Nekaj delav-
cev je v tem času delovno organi-
zacijo zapustilo. Ob tem so trčili
na občuten problem — vpraša-
nje zaposlovanja invalidov oziro-
ma njihove prerazporeditve na
primerna dela in naloge. Teh pa
v delovni organizaciji ni. Začasni
kolegijski poslovodni organ je
ob nastopu tudi sprejel nalogo,
da noben delavec ne ostane brez
dela. Zato se s tem vprašanjem
še naprej srečujejo.
Zahteve voznikov po visokih
osebnih dohodkih niso od vče-
raj. Po tej logiki naj bi neproiz-
vodni delavci zaslužili veliko
manj. Zaradi takšnega odnosa ne
morejo v delovno organizacijo
dobiti nujno potrebnih strokov-
nih delavcev. Še vedno so brez
računovodje.
Poskusna četrtletna bilanca je
pokazala, da poslujejo pozitivno.
Razmere so se v štirih in pol me-
secih, kolikor velja ukrep, izbolj-
šale. Osebne dohodke sproti po-
višujejo; prejšnji mesec so jih
povečali za 40 odstotkov.
Po besedah Draga Krepfla naj
bi delo ne bilo problem. Gre bolj
za težave primerne opremljenosti
delovne organizacije za nekatere
vrste transporta. Vozila so stara
in »delajo« visoke stroške tudi
pri velikem številu kilometrov;
to pomeni, da ne dajejo pričako-
vanih ekonomskih rezultatov.
Kljub vsem težavam so v zad-
njem času kupili tri sodobna Ta-
mova vozila. Trenutno imajo 76
vozil.
Največje težave povzroča
Agrotransportu nelikvidnost de-
lovnih organizacij, s katerimi po-
slujejo. Zato si morajo najemati
kredite. Sposojeni denar pa je ze-
lo drag in je zanj treba plačati vi-
soke obresti.
Kljub vsemu so bili z doseda-
njimi rezultati zadovoljni. Zato
so prejšnji petek že izvolili delav-
ski svet delovne organizacije.
Naredili so prvi korak k počasni
odpravi ukrepa in za uvedbo
normalnega poslovanja. Začasni
kolegijski poslovodni organ pri-
čakuje, da bi ukrep ukinili do
konca leta. Vse pa je odvisno od
pripravljenosti delavcev, da ures-
ničijo sprejeti program oziroma
sprejete ukrepe.
SOLIDARNOST?
Ponedeljkov sestanek okrog
štiridesetih voznikov z začasnim
kolegijskim poslovodnim orga-
nom naj bi imel za osrednji
vzrok zahteve po višjih osebnih
dohodkih oziroma da bi le-ti do-
bili toliko in toliko odstotkov
osebnega dohodka od vsakega
vozila. Gre za stare zahteve, ki
jih šoferji postavljajo že nekaj
let. Pokazalo pa se je, da je gla-
vni razlog suspenz enega izmed
voznikov. Ta zahteva je bila sicer
zapisana na zadnjem mestu.
Pogovor je potekal mirno,
upoštevaje argumente ene in
druge strani.
Trenutno pomenijo osebni do-
hodki v strukturi prihodka Agro-
transporta že skoraj 32 odsto-
tkov. V primerjavi z drugimi po-
dobnimi organizacijami že dose-
gajo zgornjo mejo. V teh organi-
zacijah namreč osebni dohodki
pomenijo od 27 do 32 odstotkov
v prihodku.
Drago Krepfl je povedal, da
so sistem nagrajevanja oziroma
porazdelitev osebnega dohodka
v štirih in pol mesecih že dvakrat
spremenili. Sedaj pripravljajo s
skupino delavcev, ki so jo izbrali
nezadovoljni vozniki, novega. O
njem bodo razpravljali v soboto
na delovnem sestanku zunaj de-
lovnega časa. Vsaka izguba v de-
lovnem procesu namreč pomeni
tudi manj za osebne dohodke.
Ponedeljkov sestanek je prav ta-
ko »vzel« precej dragocenih ur
in te bo potrebno nadoknaditi.
Nov predlog delitve ne more
biti bistveno spremenjen — mor-
da za nekaj odstotkov. Tako pa
so delali že prej, ko so ob vsaki
ugotovitvi delovnih rezultatov
ob koncu meseca ustrezno po-
pravljali osebne dohodke.
MG
Kaj pa neposredne, splošne in tajne volitve?
Minuli teden so se v domu Franca Krambergerja /a skupno mizo
usedla predsedst\a skupščine občine. Socialistične zveze in občinskega
sindikalne}>a sveta. Osrednja točka njihove razprave so bile spremembe
slovenske ustave.
Razpravo je pričel predsednik
OK SZDL Janez Belsak in ugo-
tovil, da so vsa okolja imela do-
volj možnosti, da se vključijo v
ustavno diskusijo in da so se
mani vključevali v razpravo
predvsem zaradi slabih izkušenj
IZ razprave o spremembah zve-
zne ustave, saj so bile premalo
upoštevane njihove pobude.
Pregled ugotovitev razprave je
pripravila Marica Fajt. Največ
pripomb je bilo na položaj kraje-
vne skupnosti, občine, družbenih
dejavnosti, kmetijstva ter varstva
naravne in kulturne dediščine.
Posebej ostro je razpravljal
podpredsednik ptujskih sindika-
tov hrvin Hojker. Poudaril je, da
so ljudje z osnutkom snrememb
nezadovoljni, saj v njin ni niti
garancije za suverenost sloven-
skega naroda niti dosledno izpe-
ljanih določil o samostojnosti
gospodarskih subjektov niti
opredelitve nacionalnih progra-
mov v družbenih dejavnostih, še
najmanj pa neposrednih in de-
mokratičnih volitev. Zato se tudi,
po njegovem mnenju, ni čuditi,
ce ljudje nimajo o teh spremem-
bah volje razpravljati. ^
Tudi župan Gorazd Zmavc je
ocenil, da so spremembe razoča-
rale, še najbolj pa nejasnosti o
določitvi suverenosti slovenske-
ga naroda in pri demokratičnih,
neposrednih in tajnih volitvah.
Mladi so poudarili, da bi morali
določila slovenske in zvezne
ustave preveriti predvsem s sta-
lišča, ah zagotavljajo demokrati-
čen politični sistem, varstvo člo-
vekovih pravic in svoboščin ter
zaščito sindikalnega organizira-
nja, predvsem pa tudi z vidika,
koliko ta področja ustrezajo do-
ločilom, h katerim je Jugoslavija
pristopila s podpisom raznih cie-
klaracij in konvencij z medna-
rodnega področja. Poudarili pa
so tuol, da mladi kmetje zahteva-
jo dosledno opustitev določitve
zemljiškega maksimuma.
Nekaj poudarkov iz ugotovitev
ptujske razprave
Razpravo o spremembah slo-
venske ustave bi lahko na kratek
način strnili v naslednje predlo-
ge:
—	ustavna opredelitev do sa-
moodločbe mora zajemati pravi-
co do odcepitve in združitve
—	neposredne volitve je treba
z ustavnimi dopolnili zagotoviti
prav na vseh ravneh
~ družbenopolitični zbor naj
bi preoblikovali v splošni zbor
ali pa ga ukinili
—	amandma, ki ureja zadeve
krajevne skupnosti, naj zajema
tudi vire financiranja RS, kajti
krajevni samoprispevek kot gla-
vni vir v prihodnje v vseh okoljih
ne bo mogoč
—	odpravi naj se omejitev
zemljiškega maksimuma
—	jasno je treba opredeliti
vlogo in položaj družbenopoliti-
čnih organizacij
—	določila o svoboščinah,
pravicah in dolžnostih delovnih
ljudi in občanov morajo biti
skladna z mednarodnimi doku-
menti
—	suverenost SR Slovenije je
nujno jasno zapisati ob sprejemu
amandmajev k ustavi SR Slove-
nije
delovni ljudje in občani
odločno zahtevajo uporabo slo-
venskega jezika pred vsemi dr-
žavnimi organi
- opozarjamo na pravočasno
sprejetje nove volilne zakonodaj
je in izvedbe volitev spomladi
1990, da bodo demokratične, taj-
ne in neposredne, svobodne, z
možnostjo izbire med več kandi-
dati
—	dosledno morajo uveljaviti
tržne zakonitosti
—	doreči je potrebno, katere
SIS so po ustavi obvezne in kate-
re ne
—	ustavna dopolnila o kraje-
vni skupnosti so presplošna in
preobsežna
—	za krajevne skupnosti bi
morali zagotoviti način financi-
ranja in zagotavljanja vsaj mini-
malnega programa ter opredeliti
vlogo družbenopolitične skupno-
sti pri delovanju krajevne skup-
nosti
—	določila amandmaja 36, ki
govori o občini, bi morala biti
bolj jasna: opredeliti vir sredstev
za realizacijo njihovih nalog, za-
gotoviti sredstva za ohranjanje in
varstvo naravne in kulturne dedi-
ščine v občini
—	kmetijstvo naj dobi v
ustavnih dopolnilih takšno me-
sto, da se bo lahko z drugimi go-
spodarskimi dejavnostmi vklju-
čevalo v evropski prostor
—	v ustavi je treba urediti var-
stvo narave
—	nujna je dopolnitev o
zdravstvenem varstvu živali
—	pred sprejetjem amandma-
jev naj se črtajo izrazi, ki so v os-
nutku, kot na primer TOZD, ži-
vo delo, minulo delo, svobodna
menjava, družbeni dogovori
samoupravni dogovori, ker želj.
mo uveljaviti tržno ekonomijo
—	v amandmajih 15, 16, 17 ne
bi ponavljali stvari, ki so že zapj,
sane v zakonih o bankah,zakonu
o tujih vlaganjih . ..
amadma št. 25; menimo
da zgornja meja zemljiškega
maksimuma ni potrebna
amandma št. 42; podpira-
mo točko 1, da se smrtna kazen v
SRS ne more predpisati
—	v občini podpiramo pred-
log za dopolnitev osnutka
XVIII. amandmaja, ki ga predla-
ga skupščina telesnokulturne
skupnosti Slovenije
—- amandma XLV — točka
1/11 naj se spremeni tako, da se
pravilno glasi: »varstvo pred po-
žari, varstvo pred naravnimi ne-
srečami in odpravljanje njihovih
posledic«; zdravstveno varstvo
živali; varstvo rastlin pred bolez-
nimi in škodljivci
—	amandma k 314. členu; v
drugem odstavku naj se doda no-
va 26.a točka, ki se glasi: 26.a to-
čka določa sistem in odloča o te-
meljnih vprašanjih zdravstvene-
ga "varstva živali in njegovega
razvoja; izvaja varstvene ukrepe,
ki so splošnega pomena za repu-
bliko«.
—	amandma 36 naj se v 5. od-
stavku dopolni za besedilom
»... skrbijo za varstvo človeko-
vega okolja« z besedilom »za
zdravstveno varstvo živali«
—	v občini podpiramo pred-
log amandmajev k ustavi SR Slo-
venije, ki ga je pripravila poslo-
vna skupnosti za veterinarstvo
Ljubljana.
Pripravila: Darja Lukman
Ob otvoritvi samopostrežnice v Šikolah je bilo nadvse slovesno.
Takšna pa je videti notranjost samopostrežnice v Cirkovcah.
SODELOVANJE KRAJANOV IN MERCATORJA - IZBIRE PANONIJE PTUJ
Novi samopostrežnici v Cirkovcah
in Šikolah
v zadnjih letih je vse manj sve-
čanosti, ko odpiramo nove ob-
jekte, poslovne prostore. Zato je
bila ponedeljkova otvoritev kar
dveh novih prodajaln v krajevni
skunosti Cirkovce — v Šikolah
in Cirkovcah — toliko bolj dra-
focen in veselja vreden dogodek,
e posebej zato, ker so Mercator-
ju-Izbiri Panoniji krajani izročili
objekta v tretji gradbeni fazi, kar
pomeni, da so krajani poleg sa-
moprispevka opravili veliko šte-
vilo delovnih ur in prispevali tu-
di del potrebnega materiala.
Takole pravi član gradbenega
odbora v Šikolah Anton Babšek:
»Odločitev o gradnji trgovine je
padla že v času priprav za samo-
prispevek, ki ga imamo zdaj v
krajevni skupnosti. Naselje se
razvija, trgovina, v kateri smo
doslej nakupovali, pa že dolgo ni
več ustrezala. Vsa gospodinjstva
naselij Šikole, Stražgonjca in
Pongerca so prispevala 150.000
dinarjev, pogodbeno pa so se tu-
di zavezala, da bodo opravila na
objektu 20 prostovoljnih ur. Kra-
jani so tudi v celoti darovali ma-
terial za ostrešje. Opravljenih je
bilo 3.000 prostovoljnih ur, vgra-
jenih je bilo 8.500 opek, 14.500
strešnih opek in nad 70.000 pro-
storninskih metrov lesa.«
Predsednik gradbenega odbo-
ra za trgovino v Cirkovcah Alojz
Draškovič pa je med drugim po-
vedal: »Dela na objektu so se za-
čela lani marca. Poleg samopri-
spevka so krajani Mihove, Dra-
gonje vasi, Cirkovc, Spodnjih in
Zgornjih Jablan prispevali denar
še po posebnih pogodbah. Last-
niki gozdov in delovne organiza-
cije so prispevali več kot 50 pro-
storninskih metrov gradbenega
lesa. Pri gradnji trgovine v Cir-
kovcah je sodelovalo 175 kraja-
nov, ki so opravili 7.000 prosto-
voljnih delovnih ur. Pomemben
je prispevak DEM-a (RTP Cir-
kovce), osnovne šole Cirkovce,
mladinskih aktivov, gasilskih
društev. Društva upokojencev,
skratka pomagali so vsi.«
Kot je rekel eden od govorni-
kov na ponedeljkovih slovesno-
stih v Šikolah in Cirkovcah, da-
nes ljudem ni mar za politične
govore, za fraze in velike besede.
Ce pa gre za konkretno akcijo,
za skupno delo, s katerim si bo-
do izboljšali življenjske razmere,
znajo stopiti skupaj, poprijeti za
delo in seči tudi v žep.
Tako meni tudi direktor
TOZD Maloprodaja Mercatorja-
Izbire Panonije Jože Vaupotič, ki
je poudaril: »Obe trgovini sta re-
zultat skupnega dela krajevne
skupnosti in krajanov te kraje-
vne skupnosti ter naše delovne
organizacije. Samopostrežnica v
Šikolah ima 150 kvadratnih me-
trov uporabnih površin, sicer pa
ima trgovina 220 kvadratnih me-
trov. Za dokončanje objekta je
naša delovna organizacija pora-
bila 620 milijonov dinarjev, ce-
lotna vrednost objekta pa je da-
nes okrog 2 milijardi dinarjev. V
trgovini, ki bo poslovala nepreki-
njeno, bo zaposlenih pet delavk.
Trgovino v Cirkovcah smo
gradili hkrati s trgovino v Šiko-
lah. Oba objekta so krajani brez-
plačno prenesli v tretji gradbeni
fazi naši delovni organizaciji.
Celoten objekt v Cirkovcah je
vreden okrog tri milijarde dinar-
jev. Mercator-Izbira Panonija je
vanj vložila po do sedaj znanih
podatkih milijardo 90 milijonov
dinarjev. Trgovina v Cirkovcah
je precej večja, saj meri 380 kva-
dratnih metrov. Velikost je pač
pogojevala kupna moč v Cirkov-
cah. Trgovina ima tudi bife. Za-
poslenih bo devet ljudi, sedem v
prodajalni in dva v bifeju.
Denar za oba objekta, nalogi
iz prejšnjih srednjeročnih pla-
nov, smo zagotovili iz amortiza-
cije, iz združenih sredstev Mer-
catorja, če pa ne bi bilo prispev-
ka krajanov, teh dveh objektov
gotovo še ne bi mogli odpreti.
Gotovo je, da lahko v teh pro-
dajalnah kupcem nudimo več,
saj v prejšnjih ni bilo za kakovo-
stno ponudbo ne prostorskih in
ne tehničnih možnosti. Pričaku-
jemo, da bodo kupci zadovoljni,
in če bodo oni, bomo tudi mi.
Letos nameravamo v septem-
bru odpreti še eno novo samopo-
strežnico; dobro sodelujemo s
krajevno skupnostjo Kidričevo
in krajani Apač, saj so nam že
predali objekt. Našo delovno or-
ganizacijo čakajo na tem objektu
še končna dela in oprema stavbe-
Mercator-Izbira Panonija bo v to
trgovino vložil okrog 35 odsto-
tkov vrednosti celotne investici-
je. V obstoječih trgovinah borno
vlagali v izboljšanje delovnih
razmer. Prihodnje leto pa načrtu-
jemo novo samopostrežnico ^
Rogoznici.«
NaV
Uspešno izvedena vaja
v Ludbregu so 18. junija enote in štabi za civilno zašči-
to bratskih občin zelo uspešno izvedli 12. medrepubliško
vajo Bratstvo-enotnost —solidarnost-Ludhreg '89. Po
zelo skrbno izdelanem programu so jo izvajale enote za
civilno zaščito bratskih občin Cakovec, Ivanec, Ludbreg,
Maribor, Murska Sobota, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Vajo so izvedli po programu ukrepov reševanja ljudi in
materialnih dobrin v primeru zračnega napada ter organi-
ziranega izvajanja ukrepov zaščite in reševanja iz večnad-
stropnih stanovanjskih zgradb. Cilj je bil, da se ugotovi
dejanska strokovna usposobljenost, izurjenost in pripra-
vljenost ljudi in pripadnikov civilne zaščite za izvajanje
osebne in vzajemne zaščite ter ukrepov zaščite in reševa-
nje. Uporabljena je bila najsodobnejša tehnika civilne za-
ščite in helikopter.
Vajo si je ogledalo več tisoč ljudi, ki so prišli iz vseh
krajev občine Ludbreg. Med gosti so bili najodgovornejši
fiinkrinnarji republiških štabov za civilno zaščito SRH in
SRS, sabora SRH, JLA in bratskih občin. Udeležencem je
k uspešni izvedbi čestital predsednik občinske skupščine
Ludbreg. Ob koncu so občinskim štabom civilne zaščite
bratskih občin in drugim izvajalcem podelili pisna prizna-
nja in spominske značke.
Vaja je v celoti dosegla zastavljeni cilj. Potekala je zelo
natančno in pregledno, tako da je bila za gledalce zelo
poučna. Izvajalci so pokazali visoko strokovno znanje in
izurjenost, zavzetost in čut odgovornosti, zato tudi ni pri-
šlo do nobenih poškodb. Sklepno oceno bodo še izdelali.
Strokovnjaki bodo povedali svoje, že sedaj pa lahko z ve-
likim zadovoljstvom zapišemo, da je dosežen nov po-
memben uspeh v tkanju pristnih prijateljskih vezi in člo-
veške solidarnosti med ljudmi dveh narodov. Občinski
štab za civilno zaščito občine Ludbreg, ki je poveljeval va-
ji, pa si vsekakor zasluži javno pohvalo in priznanje za
odlično izvedbo zaupane naloge.
FB
tednik ~ ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SLDVENUE JANEZ STANOVNIK
15. JUNIJA OBISKAL PTUJSKO OBČINO
Ločitev naj bo prijateljska
Janeza Stanovnika je med obiskom v ptujski občini spremljal Lojze
Briški, član predsedstva SR Slovenije. Ptujčani smo na njegov obisk ča-
kali leLaj mesecev. Občin sko vtnlstvo ga je povabilo tudi zaradi lega. da
bi ga 'navdušilo^ za svoje letošnje programe in da hi govoril na ^^-^rednji
občinski proslavi v avgustu. V Ptuju bomo letos proslavili nekaj pomemb-
nih juhUejer: 1920-letnico Ptuja. 75(^letnico kleti in 750-letnico minoril-
skega san*oslana.
Na pnem pogovoru v prostorih
magistrata se je Janez Stanovnik
srečal s politično-gospodarskim
aktivom ptujske občine. Po
u\odnem pozdravu predsednika
občine Gorazda Žmavca je bese-
do prevzel predsednik izvršnega
sveta Tone Čeh. Že po tradiciji in
kot se s{K>dobi ob takih obiskih
sta predstavila ptujsko občino,
njen delež v slovenskem prosto-
ru in bodočo strategijo.
Direktoiji večjih organizacij
združenega dela — nosilci razvo-
ja - pa so predstavili svoje pro-
grame. Ti se že spogledujejo z
EvrofK) 1992, so vključeni v pro-
grame Alpe—Jadran in v Slove-
nijo 2000.
Oglasil se je tudi Vinko Lapuh,
predsednik Medobčinske gosi>o-
darske zbornice za Podravje, in
povedal, da se v razvitem Mari-
boru srečujejo z drugačnimi teža-
vami kot v Ruju. Poudaril je, da
če bomo želeli v regiji napredo-
vati, bomo morali še veliko stori-
ti. Regija ima velike turistične
možnosti. To je pokazala tudi
predstavitev v Frankfurtu. Za ra-
zliko od prejšnjih je bila ta na vi-
soki ravni. Turistične načrte bo-
mo v kratkem predstavili tudi na
Dunaju in jeseni še v Londonu.
V bodoče velika industrija ne
bo več zap>oslovala, zato bo nova
delovna mesta potrebno poiskati
v drugih dejavnostih.
Janez Stanovnik je po predsta-
vitvi ptujskih in širših načrtov
povedal, da je zelo hvaležen za
izredno izčrpno in zanimivo
predstavitev dosežkov. Občina
je, fK) njegovih besedah, naredila
velik korak naprej. Iz svoje mla-
dosti se je spominja kot siromaš-
nejšega dela domovine. Pohvalil
je skrb poslovne strukture za
ohranjanje zgodovine.
V nadaljoaaju je gotfNril o loči-
tvi med gospodarstvoH in politi-
ko. Sedaj prehajamo v obdobje
pospešene in prijateljske ločitve.
Pri tem je bil še posebej slikovit
in dejal: »Sliko naj slikajo tisti,
ki slikajo, in ne tisti, ki delajo
okvir.«
Socializem je potencial težnje
in ideale enakosti, s tem smo za-
dušili učinkovitost in osebno
ustvarjalnost pri ljudeh, je med
drugim poudaril Janez Stanov-
nik, ko se je pogovaijal z gospo-
darsko-političnim aktivom ptuj-
ske občine.
Predlagal je, da bi enkrat za
vselej končali dosedanje gleda-
nje na politiko kot tisti aparat si-
le, včasih celo nasilja, ki v druž-
bo vnaša psihologijo nesvobode.
Posebej se je dotaknil vprašanja
jugoslovanskih zakonov in njiho-
vih uresničevalcev. Spremembe
zvezne ustave smo sprejeli pred
nedavn-ni, zatem pa /akon o
p-Jjetji^^ ki je protiu.,taven, in
če bomo želeli reformo uresniči-
»!, bo potrebnih še več takšnih
zakonov. Življenje teče prehitro,
da bi lahko vse zabetonirali.
Reforma, v katero gremo, je
proces in je ni moč doseči čez noč,
kot bi radi mnogi, predvsem pa
mladi. Veliko bomo potrebovali,
da bomo postali enakopravni
partnerji in tudi dobili člansko
karto za evropsko skupnost.
Podprl je uveljavitev družin-
ske kmetije, četudi pri njej sreča-
mo vrsto neekonomskih vredno-
sti. Zanjo si moramo prizadevati
ne zaradi romantične idealizaci-
je, temveč tudi iz drugih razlo-
gov: da bomo ohranili življenje
na nekaterih območjih.
Narobe misli listi, ki meni. da
na družinski kmetiji ni nobenega
izkoriščanja. To je celica z največ-
jim izkoriščanjem. Čim trše je na
trgu. tem daljši je kmetov oziroma
delovni čas njegove družine.
Janez Stanovnik je na dopol-
danskem pogovoru tudi pouda-
ril, da je Slovenija premalo odvi-
sna od drugih delov Jugoslavije.
50 do 60 odstotkov svoje proiz-
vodnje porabimo doma, 20 do 30
odstotkov je izvoza, 20 odstotkov
pa prodamo v drugih delih Jugo-
slavije. Tako v Jugoslaviji več
kupimo, kot prodamo. Vse, kar v
Jugoslaviji potrebujemo, je
TRG, ta naj valorizira naše delo
ali pa bo to delal birokrat. Bi-
stveno je, da ustvarimo tržno go-
spodarstvo.
Janez Stanovnik se je med obi-
skom v Ptuju seznanil tudi s pro-
gramom prenove mestnega je-
dra. Predstavila sta ga Janez Mi-
kuž iz Zavoda za varstvo nara-
vne in kulturne dediščine Mari-
bor in Bogdan Rajhenberg iz Za-
voda za urbanizem Maribor.
Ptujčani dajejo za prenovo
svojega mesta veliko več kot dru-
ge obdne, v primerjavi z Maribo-
rom desetkrat več. Program te-
meljite prenove mesta ima osno-
vo v tem, da bo to mesto, v kate-
rem bo Ptujčan sprejemal svoje
prijatelje in goste. Prenova teme-
lji na sanaciji vsebine. Janez Mi-
kuž je tudi predlagal, da bi v slo-
vensko ustavo zapisali določilo o
kulturni dediščini.
Ptujčani so lepote svojega me-
sta gostu predstavili tudi s krat-
kim filmom o Ptuju.
(Foto: M. Ozmec)
Za dežjem vedno posije sonce
Ko tako sediš v polni dvorani Srednješolskega
centra in poslušaš le nekaj metrov oddaljenega Ja-
neza Stanovnika, predsednika predsedstva Slovenije,
si ne moreš kaj, da ne bi pomislil na svojega strica
ali dobref-) sosedovega očeta. Njegove besede zve-
nijo tako domače in prijetno, le bolj svetovljanske
izkušnje stojijo za njimi. Ni čudno, da so se mu
prisotni Ptujčani že ob prihodu prijazno nasmiha-
li, vsaki pomembnejši misli pa pritrdili z aplav-
zom.
Vsake besede enoumega prostega govora ne bo-
mo zapisali, pač pa glavne misli.
DENAR, MOC, ZGODOVINA
Predsednik se je najprej spomnil, kako je pred
15 leti kot uslužbenec Organizacije združenjih na-
rodov s sodelavci potoval na Madžarsko. Že od
daleč so zagledali ptujski grad in se odločili, da
bodo v njegovi restavraciji kosili. Med odlično je-
dačo štajerske kuhinje pravi Američan: »Mi ima-
mo denar, vi pa zgodovino.« Takoj nato Rus: »Mi
pa moč!«
Predsednik je poudaril, da je optimist — res ni-
mamo denarja, moči in ugleda v svetu imamo
zmeraj manj, vendar kakorkoli so oblaki črni, za
njimi vedno sije sonce.
KRIZA - CAS VELIKIH ODLOČITEV
Sicer pa izhaja beseda kriza iz grške krisis, ki je
pri njih pomenila odločiti kaj. Samo ozrimo se
okoli sebe, pomislimo, kako je bilo pred enim le-
tom, pa pred desetimi — za kar smo se bili pripra-
vljeni takrat boriti, je danes nepomembno.
Res pa je, da nekaterih vprašanj v Jugoslaviji še
zdaleč nimamo urejenih. Kako more naš zunanji
minister v Parizu predavati o človekovih pravicah,
ki se na Kosovu ne spoštujejo? se je vprašal Sta-
novnik.
Naš predsednik vidi bodočnost človeštva v mi-
roljubnem sodelovanju, kar veha tako za svet kot
Jugoslavijo in Slovenijo. Sčuvanje, vpitje in
čistke vsajajo seme sovraštva v srca naših ljudi, ta-
ko je bilo tudi v 30. letih, in to ni dobro, je opozo-
ril. Seveda pa je lažje odgovoriti z napadom, lju-
dem je to celo bolj všeč, kot s pametnejšim predlo-
gom (to se je nanašalo na zadnji spor srbskega in
slovenskega vodstva).
Slovenci nimamo svoje vojaške moči, smo pa iz-
postavljeni velikemu pritisku. Kako se lahko bra-
nimo?
ZID SLOVENSTVA
Z enotnostjo. Tako, da smo kot zid, kot eden.
tnotni smo lahko le, če dopustimo, da mislimo ra-
*l«črMi. pri čemer pa teh misli ne smemo razproda-
jati, kar se v zadnjem času dogaja. So vprašanja, ki
jih moramo razčiščevati v družini, ne v gostilni, in
takšna, ki' jih obravnavamo v republiki, ne zunaj
nje.
Zvezno predsedstvo ni nad nami, je del nas, mi
smo ga pooblastili. Vsaka drugačna namera fede-
racije ni sprejemljiva.
SEM OPTIMIST
Vsi vemo, da po dežju vedno posije sonce, je še
enkrat povedal predsednik, in jaz sem optimist.
»S Kučanom sva soseda. Večkrat se tako v sa-
dovnjaku srečava, se pogovoriva. On pravi: >Veš,
Janez, naša naloga je, da napravimo razmere, da
bodo naši otroci normalno živeli<. In če on govori,
da naj partija sestopi z oblasti, tudi misli tako. Slo-
venci smo v zadnjih letih uresničili veliko svojih
zamisli. Svojo zemljo moramo pustiti boljšo, kot
smo jo dobili!« je končal Stanovnik pred skoraj
polno dvorano SSC.
KAJ SO VPRAŠALI PRISOTNI
Takoj sta se oglasila kar dva.
Pr\i je želel izvedeti o resničnosti sovražnega
delovanja prek albanskih učiteljev na Kosovu,
kdo so tisti, ki na Kosovu nimajo pravic, in ali je
res, da se med vojno izgnanim ni bilo dovoljeno
vrniti se na Kosovo.
Na prvo vprašanje je predsednik odgovoril z
vprašanjem — ali bi mo mimo gledali podobne
akcije na primer Italijanov v Sloveniji. Na drugi
dve pa z mnenjem, da maščevanje nikoli ni prine-
slo ničesar dobrega, da pa bi sedanji zakoni mora-
li biti enaki za vse in vse prebivalstvo enako ščititi.
(Aplavz.)
Drugega od spraševalcev je zanimalo predsedni-
kovo osebno mnenje o sindikalnem pluralizmu.
Da nima izkušenj s sindikalnim delom, osebno
pa meni, da če želi slovenski narod svoje pravice,
mora biti enoten, in tako delavski razred svojih
pravic ne bo dobil, če bo imel tisoč sindikatov.
(Aplavz.)
in prav takrat, ko se je razgovor pošteno pričel, je
prrds^nika predsedstva Slovenije predsednik skup-
ščine občine Ptuj Gorazd Žmavc odpeljal. Je pač ta-
ko, da je Stanovnikovo življenje v glavnem do minu-
te predvideno in da je bil že ob pol treh najavljen pri
usmerjenem kmetu Žampi v Ivanjcih.
Mc Zupanič
Govori se.. .
___da bi morali učitelji dobi-
vati tudi posebni denarni doda-
tek, s katerim bi svojim učencem
omogočali izvenšolske aktivno-
sti. Ptujski srednješolci namreč
letos niso tekmovali za atletski
pokal Slovenije, saj bi moral
vsak že za področni nastop v
Mariboru plačati 50(X) dinarjev.
Iz čigavega žepa, so se spraševali
pedagoški delavci, dijaki pa so
ostaii doma.
... da je bil ponedeljkov obisk
pajka zelo razburljiv, zlasti za ti-
stih devet voznikov, ki so svoj
avtomobil zaman iskali tam, kjer
so ga pustili. Do ponedeljka
mnogi šoferji sploh niso vedeli,
da imamo v Ptuju precej parki-
rišč (tudi tisto pozabljeno f>od
ptujskim gradom). Dobrodošel,
pajek!
___da bodo na občini morali
zaposliti čuvaja, ki se bo neneh-
no sprehajal okrog občinske
stavbe in čuval, kar mu bo zau-
pano. Pa ne, da bi se bali, da
nam bo kdo ukradel kakšno po-
membno občinsko persono. Pazil
bo, da ljubitelji cvetja ne bodo
povsem izpraznili cvetličnih ko-
rit. Sicer pa tatov cvetja ne bo
težko najti: pravijo, da ukradene
rože najlepše rastejo, torej je sa-
mo potrebno pogledati ocvetliče-
na okna.
... da so nekateri iznašli do-
ber recept, kako obnoviti svoje
prostore: p)ovabiš srednješolce
na zabavo, potem jih prepričaš,
da so bili pretirano »veseli«, jim
veselje zaračunaš, pokasiraš mili-
jardico in obnoviš parket. Kaj pa
je danes milijarda!
... da mora človek paziti, kam
se podpisuje in komu se s svojim
podpisom zameri. Najhujši so
šefčiči, ki mislijo, da so veliki še-
fi. Eden takih je zagrozil podpis-
nikon« peticije proti postavitvi
količkov v Delavčevi ulici, da
nm bo na glavo poslal pajka,
^fčič, moč ti je dana ... odstra-
ni avtomobile.
(Foto: J. Bničič)
Obisk na družinski kmetiji
Predsednik Janez Stanovnik je obiskal tudi družinsko kmetijo
Žampa v Levanjcih. Ogledal si je sodoben hlev s 50 stojišči za krave
molznice in druge dele kmetije. Obenem pa seje z gospodarjem Jane-
zom pogovarjal o življenju in delu na tej kmetiji, pa o slovenskem
kmetijstvu nasploh.
Obisk Janeza Stanovnika je po naključju sovpadal z jubilejem —
25-letnico sodelovanja znanosti in prakse. Tako so se tega dne zbrali
na Žampovi kmetiji predstavniki Kmetijskega inštituta Slovenije, Bio-
tehniške fakultete Ljubljana, Obrdravskega zavoda za veterinarstvo in
živinorejo Ptuj ter Kmetijske zadruge Ptuj.
Žampova kmetija je že 25 let na voljo strokovnjakom, da so tu iz-
vajali poskuse ter z uvajanjem nove tehnologije in seveda s pomočjo
pridnih rok Žampove družine ustvarili sodobno kmetijo, ki je lahko
vzorec za razvoj slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva, obenem
pa se lahko primerja z družinskimi kmetijami v razvitih državah. JB
V krajevni skupnosti Ivanjkovci izglasovali
nadaljevanje krajevnega samoprispevka
Minulo nedeljo je v krajevni skupnosti Ivanjkovci med 7. in 14.
uro na desetih glasovalnih mestih potekalo glasovanje za nadaljeva-
nju krajevnega samoprispevka do leta 1994. ZA nadaljevanju krajev-
nega samoprispevka je glasovalo 68,17 odstotkov krajanov.
V	Malem Brebrovniku je za glasovalo 87,20 odstotkov, Veličanah
87,17, Cerovcu Stanka Vraza 80, na Runču 79,65, v Stanovnem 78,59,
Pavlovskem Vrhu 77,47, Ivanjkovcih 76,85, Lahoncih I. 73,39 in La-
honcih II. 52,86 odstotkov. Velika neudeležba pri glasovanju je bila v
Žerovincih. Od 211 krajanov, vpisanih v volilni imenik, jih je glasova-
lo samo 14, pa še od tega šest za nadaljevanje krajevnega samopri-
spevka, osem pa proti. Ker se nam je zdelo takšno obnašanje kraja-
nov Žerovincev nekoliko čudno, smo prosili za pojasnilo tajnika KS
Ivanjkovci Milana Fitnja. Povedal je, da želijo imeti krajani Žerovin-
cev 85 odstotkov vseh sredstev, ki jih zberejo sami, v kraju in z njimi
razpolagati. Ker se jim želja ni izpolnila, so nekateri bojkotiraH refe-
rendum.
Z zbranim denarjem bodo v KS Ivanjkovci v naslednjih petih le-
tih vzdrževali krajevne ceste, sofinansirali asfaltiranje^krajevnih cest v
Pavlovskem Vrhu, na Runču, v Veličanah, Cerovcu, Ivanjkovcih, La-
honcih, Žerovincih, Stanovnem in Malem Brebrovniku. Vrstni red
gradnje bodo določili vsako leto glede na program SIS, lastno sofi-
nanciranje in sofinanciranje drugih OZD. Program bodo sprejeli vsa-
ko leto najkasneje do 1. marca. Sofinansirali bodo tudi gradnjo neka-
terih avtobusnih postajališč — v Ivanjkovcih, Žerovincih in drugod
I>o potrebi.
Pri prometu in zvezah si bodo prizadevali za širitev telefonskega
omrežja ter gradnjo transformatorskih postaj.
Del sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, bodo name-
nili za sofinansiranje gradnje osnovne šole ter dokončno ureditev
dvorane v Ivanjkovcih. Med druge naloge spada tudi postopna grad-
nja mrliške veže in pokopališča.
V	krajevni skupnosti Ivanjkovci delujejo številna društva in orga-
nizacije, ki jih je potrebno podpreti z denarjem. Del denarja, zbrane-
ga s samoprispevkom, bodo namenili tudi za te dejavnosti.
Samoprispevek bodo plačevali krajani KS Ivanjkovci, ki imajo
tam stalno bivališče. Zaposleni bodo morali odšteti 2 odstotka od ne-
to osebnega dohodka, 2 odstotka bodo plačali občani, ki imajo doho-
dek od obrti oziroma drugih gospodarskih dejavnosti, 1,5 odstotka
bodo plačali upokojenci od neto pokojnin, 10 odstotkov pa kmetje od
svojega katastrskega dohodka. Občani, ki so na začasnem delu v tuji-
ni, plačajo vrednost 100 nemških mark po trenutnem tečaju dinarja.
Vsi krajani pa bodo morali en dan v letu oddelati ali pa plačati vred-
nost dela v denarju.
Za pravilno porabo krajevnega samoprispevka je odgovorna
skupščina krajevne skupnosti Ivanjkovci.	Vida Topolovec
Za sklepanje zadosti članov,
za volitve pa premalo
že dalj časa je zaradi bolezni dosedanjega predsednika občinske-
ga sindikalnega sveta Ormož Otmarja Medika ormoški občinski sindi-
kat brez predsednika.
Že jeseni lanskega leta je bil speljan postopek evidentiranja in
kadrovanja za nadomestne volitve. Od večjega_števila kandidatov sta
ostala na kandidatni listi Ivan Hržič in Tone Žunko.
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta Ormož, ki je bila
minuli teden, je bilo prisotnih premalo članov sveta, da bi lahko opra-
viti volitve, ravno dovolj pa jih je bilo za odločanje. Sekretarka občin-
skega sindikalnega sveta Mira Zličar je predlagala, da bi do konca te-
ga mandata — jeseni bodo tako ali tako pričeli postopek evidentira-
nja in kandidiranja novih članov, med njimi tudi predsednika —
opravljal funkcijo predsednika z vsemi pravicami in dolžnostmi Ivan
Hržič. Prisotni člani sveta so se s predlogom strinjali.
Vida Topolovec
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. junij 1989 — TEDNIK
Vlak bratstva in enotnosti
Vlak bratstva in enotnosti je tradicionalni simbol ohranjanja, raz-
vijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben pri-
spevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugo-
slovanskih narodov in narodnosti. Vozi že od leta 1961 in je izraz stal-
nih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije in njihovimi
gostitelji iz Srbije.
Okupatorje med vojno izgnal veliko naših ljudi iz njihovih do-
mov v Srbijo. Tam so izgnanci našli svoj drugi dom ter toplo in prija-
teljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah. Skupaj z njimi so preži-
vljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Po vojni se je nekaj ljudi vrnilo v svoje domače kraje, veliko pa jih je
ostalo v Srbiji.
Ce pomislim na vojno, mi pri srcu postane težko. Veliko hudih in
žalostnih stvari, grozot, streljanja in brezobzirnega klanja so morali
pretrpeti borci za svobodo, mir in enakopravnost. Fašisti so na našem
ozemlju neusmiljeno pobijali in mučili ljudi ter jih izganjali iz domov.
Tako so tudi naše ljudi izgnali v druge kraje, večinoma v Srbijo. Po
vojni so se pri nas odločili, da bo Vlak bratstva in enotnosti vsako leto
prevažal ljudi v Srbijo ali pa naše južne brate in sestre v Slovenijo.
Vlak je z leti postal močna vez med slovenskimi izgnanci in njihovimi
gostitelji. Dokazuje, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli
izumrle. Z njim se revolucionarna izročila prenašajo tudi na mlajše
rodove. Letos bo ta manifestacija že osemindvajsetič.
Moja velika želja je, da bi bil vlak še naprej v ponos vsem ljudem
in da bi še naprej krepil vezi bratstva in enotnosti med našimi narodi
in narodnostmi.	^^^^^ Stopajnik, 8. r., OŠ
Leskovec
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Določitev območij za opravljanje dimnikarske službe
Ali je odredba o določitvi ob-
močij za opravljanje dimnikarske
službe na območju občine Ormož
reševanje dimnikarskega proble-
ma ali pa je to zgolj zasebni pro-
blem, so se vprašali mno^ji člani
izvršnega sveta skupščine občine
Ormož ob njeni obravnavi.
Predsednik komiteja za druž-
beno planiranje, razvoj in gospo-
darske zadeve občine Ormož Ja-
nez Zadravec je prisotne sezna-
nil z ugovorom osnovne organi-
zacije sindikata Dimnikarskega
podjetja Ptuj in z dopisom Sploš-
nega združenja drobnega gospo-
darstva Slovenije, ki ga je posla-
lo vsem občinam v Sloveniji in
jih seznanja z nekaterimi proble-
mi dimnikarske dejavnosti v naši
republiki.
Po zakonu o dimnikarski služ-
bi se ta organizira v občini v
skladu z občinskim načrtom o
ukrepih za varstvo pred požarom
in mora biti zagotovljena na ce-
lotnem območju občine. Dimni-
karska služba je dejavnost po-
sebnega družbenega pomena in
zahteva ustrezno strokovnost, or-
ganiziranost in dolgoročno na-
ravnanost. Organizacije združe-
nega dela s področja dimnikar-
ske dejavnosti so dolžne, da za-
govarjajo družbeni interes pri
opravljanju dejavnosti in social-
no varnost zaposlenih.
»Dimnikarsko podjetje Ptuj
opravlja dimnikarske storitve na
območju občine Ormož že od le-
ta 1963, in če do danes ni bilo
nobenih pripomb in ugovorov s
strani skupščine občine Ormož
in njenih organov, smo mnenja,
da je bilo delo na tem področju
dobro opravljeno,« je v svojem
ugovoru med drugim zapisalo
osnovna organizacija sindikata
Dimnikarskega podjetja Ptuj. Iz-
vršni svet skupščine občine Or-
mož pri tem opozarja na prošnjo
vlagatelja za pridobitev obrtnega
dovoljenja, še posebej na to, da
ob tem ta igra dvojno vlogo. Naj-
večji interes vlagatelja je,' da si
pridobi obrtno dovoljenje ne gle-
de na to, kaj bo ob tem utrpela
delovna organizacija, katere naj-
odgovornejši delavec je. Osnovni
organizaciji sindikata Dimnikar-
skega podjetja Ptuj se sam posto-
pek ne zdi v redu, saj so se šele
sedaj pričeli porajati problemi,
ko je direktor želel uveljaviti za-
sebni interes nad svojo funkcijo.
»Za naše pojme je taka vloga
nesprejemljiva, prav gotovo je
želel prikazati našo dejavnost ne-
realno, da bi na ta način zavedel
pristojne organe in si pridobil
pravico za zasebno obrt. Poraja
se tudi vprašanje, ali so bile po
mnenju direktorja prisotne kake
motnje; potem je on najodgovor-
nejši za njihovo odpravo,« so za-
pisali člani osnovne organizacije
sindikata. Podobnega mnenja so
bili tudi nekateri razpravljavci
na seji IS SO Ormož in se ob tem
vprašali, kako bo s konkurenco
na tem področju.
O predlogu odredbe ter dolo-
čitvi območja krajevnih skupno-
sti, kjer naj bi opravljal dimni-
karsko dejavnost samostojni obr-
tnik, je tekla beseda 26. maja na
seji koordinacijskega odbora za
povezavo krajevnih skupnosti
pri OK SZDL Ormož. Ker gre za
monopolno dejavnost, so bila
mnenja različna. Dve krajevni
skupnosti — Središče ob Dravi
in Ivanjkovci — sta s predlogom
območja soglašali, zavrnila ga je
krajevna skupnost Miklavž, KS
Kog pa je zaradi odsotnosti na
sestanku ostala neopredeljena.
Kljub temu da je v občini Or-
mož velik interes in pripravlje-
nost za podporo drobnemu go-
spodarstvu, je v tem primeru
drugače, ker gre za monopolni
odnos. Slišalo se je tudi vpraša-
nje, zakaj izvršni svet rešuje
vprašanje zasebnega interesa, ko
pa ne. gre za deficitarno dejav-
nost niti za neopravljeno delo or-
ganizacije združenega dela, ki to
dejavnost opravlja.
Po dokaj dolgi razpravi je
eden od razpravljavcev menil, da
ni vedel, da je ta služba tako veli-
kega pomena, in bo odslej svoj
dimnik gledal bolj spoštljivo.
Člani izvršnega sveta so se
odločili, da sprejem odredbe
odložijo do pridobitve soglasij o
dodelitvi območij od dimnikar-
ske organizacije, ki to dejavnost
opravlja, in od pristojnih krajev-
nih skupnosti, ki jih odredba
opredeljuje.
Vida Topolovec
rabljamo za zalivanje cvetlic lončnic. Ob skrbnem nadzo-
ru in pravočasni negi prizadetega drevesa bomo dosegli,
da si bo takšno drevo še opomoglo.
V OKRASNEM VRTU so odcveteli prvi cvetovi vrtnic,
»kraljice vrtov«, kot jo imenujemo zaradi njenih prelest-
nih cvetov in izbranega vonja. Vrtnica ali roža, kot so jo
nekoč imenovali, izhaja iz botanične družine šipkov ali
rožnic in je tako cenjena cvetlica trajnica zato, ker je so-
razmerno skromna za rastne razmere. Vrt oziroma naše
okolje krasi vso vegetacijo, tja do poznih jesenskih slan.
Da bomo to njeno naravno lastnost v celoti izrabili, sedaj
v juniju, ko je mimo prvi val glavnega cvetenja, nadalju-
jemo oskrbo. Sproti preglejujemo njihovo stanje rasti,
predvsem pa zdravstveno stanje, saj se sedaj prično poja-
vljati rastlinske bolezni in škodljivci, ki jim povzročijo ve-
like škode.
Najpogostejša in najnevarnejša bolezen vrtnic je pepe-
lasta plesen, ki napada liste, poganjke in popke. Najprej
se pojavi na listih v obliki pepelnato sivih točk in se ob
ugodnih razmerah — vlagi in toploti — zelo hitro (čez
noč) razširi na vso listno površino. Ce se pojavi, plesnive
poganjke porežemo in zažgemo ali globoko zakopljemo,
še neokuženo rastlino pa poškropimo preventivno z enim
od naslednjih fungicidov: 0,05-odstotnim bayletonom,
0,03-odstotnim rubiganom ali 0,10-odstotnim karatha-
nom. Konec junija pa se bo pričela na vrtnicah pojavljati
še druga najpogostejša bolezen, črna listna pegavost. Naj-
prej se pojavi na spodnjih starejših listih v obliki črnih
V vrtu
v SADNEM VRTU redno kosimo travo in z njo mulči-
mo drevesni kolobar pri sadnem drevju. Mulčenje ali za-
stiranje tal s travo ima mnoge prednosti, saj na ta način
preprečujemo zapleveljenje drevesnega kolobarja, tla bo-
gatimo s humusom, ki tu nastane s trohnenjem trave, in
zadržuje se vlaga v tleh oziroma preprečuje njeno čezmer-
no izhlapevanje.
Mulčenje pa ima tudi slabe strani, saj se pod debelejšo
plastjo trave pretirano razmnoži rani mrčes, voluharju,
najbolj zahrbtnemu sadnemu škodljivcu, pa so ustvarjene
naravnost idealne življenjske razmere za njegov nemoten
razvoj. Kjer je nevarnost pojava voluharja, lahko mulči-
mo le s toliko tanko plastjo, da se pod njo zaradi svetlobe
oziroma prosojnosti ne more zadrževati. Odvečno travo
raje spravimo v kompostni kup.
Ce je korenine sadnega drevesa delno prizadel volu-
har, takšnemu drevesu namenimo posebno skrb, da
ustvarimo razmere za obnovo koreninskega sistema.
Krošnjo obrežemo v takšnem obsegu, kot je bil poškodo-
van koreninski sistem, da vzpostavimo ravnotežje med li-
stno površino in koreninami, sicer bo listna površina pre-
več izčrpala korenine, drevo bo ovenelo in se posušilo.
Odkrijmo vse voluharjeve rove v okolici drevesa, če-
prav nekoliko zamudno opravilo je vendarle zelo uspe-
šno, če voluharje polovimo žive s pastjo, rove pa nato za-
strupimo z ustreznimi plinskimi vložki. Drevesni kolobar
okopljemo, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo še
ostalih korenin. Zdrobljeno prst h koreninam nekoliko
stisnemo, da ne bo med grudami zračnega prostora, ozi-
roma opravimo na območju korenin vse, kot bi sadili no-
vo drevesce. Tla zalijemo z zalivko »rastina«, kot jo upo-
peg z resastim robom. Obolelo rastlino bolezen hitro pre-
krije, napadeni listi porumenijo in odpadejo. Da prepre-
čimo napad te bolezni, v presledkih vsakih 10 do 14 dni
škropimo z enim od naslednjih fungicidov: 0,20-odstotni
dithane, 0,50-odstotni euparen ali 0,25-odstotni antracol.
Od škodljivcev pa so za vrtnice najbolj izčrpavajoče li-
stne uši, ki s sesanjem sokov poganjke in liste zvijajo in
kodrajo. Listna uš je rumeno zelene barve in se v obliki
kolonij množično zadržuje na popkih in rastnih poganj-
kih na spodnji strani mladih listov. Ko se pojavi, jo uniči-
mo z 0,10-odstotnim metasystoxom, 0,10-odstotnim foli-
matom ali 0,15-odstotnim actelicom.
Ker sodi vrtnica med bujne rastline, porabi mnogo vla-
ge, zato zlasti v sušnih obdobjih skrbimo za zalivanje, si-
cer pa po vsakem močnejšem dežju ali zalivanju nasled-
nji dan zemljo med vrtnicami nekoliko zrahljamo, da pre-
prečimo nastajanje skorje, čezmerno izsuševanje zemljiš-
ča in rast plevela.
Že uvodoma je bilo povedano, da je prvi val cvetenja
vrtnic mimo. Ce želimo, da nam bodo celo leto z lepim
cvetenjem krasile okolje, odcvetelo cvetje odrežemo tako,
da odrežemo še dva do tri očesa pod cvetom; s tem bomo
pospešili tvorbo novih poganjov in cvetov iz zalistnikov.
Ce ne bi porezali odcvetelih poganjkov, se bo hrana po-
rabila za tvorbo plodov — šipka in bo zato manjša tvorba
novega cvetnega nastavka.
Ne pozabimo sproti odstranjevati iz korenin odgnalih
koreninskih izrastkov, tako imenovanih divjakov, ki rast-
lino tudi izčrpavajo.
Miran Glušič, ing. agr.
Uiuidki utsikik
ebčin Ormož in Ptiij _
Leto: XXVI Ptuj, 22. junija 1989 _Številka; 19
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 106. Sklep o cenah geodetskih storitev
105. Odredba ob spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stro- ORGANIZACIJE PSOEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
škov veterinarsko higienske službe v občini Ormož 107. Sklep o višini cen komunalnih storitev
105.
Po 29. členu zakona o zdravstvenem varstvu živali
(Uradni list SRS, št. 37/85), 7. člena odloka o organi-
zaciji, načinu poslovanja in financiranja veterinarsko
higienske službe v občini Ormož (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 17/83), ter 138. člena statuta ob-
čine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
25/85) je izvršni svet skupščine občine Ormož na seji
dne 13. 6. 1989 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju
stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož
1.	člen
Spremeni se I. člen odredbe o plačevanju stroškov
veterinarsko higienske službe v občini Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/84, 7/85, 8/86,
23/86, 7/87, 6/88, 21/88, 8/89) tako da se glasi:
»Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih ka-
davrov in odpadkov plačujejo organizacije združene-
ga dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za
vsako žival:
za goveda in konje 28.000.—
za žrebeta in teleta 16.800.—
za prašiče do 50 kg 8.400.-
za prašiče nad 50 kg 12.600.-
za perutnino 65.—
za pse 35.200,-
za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 42.000.—
za kunce in zajce 350.—
za jagnjeta in kozličke 2.970.—
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 323-4/89
Datum: 13. 6. 1989
PREDSEDNICA
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Majda Lukner, s. r.
106.
Po 5. členu odloka o cenah za geodetske storitve v
občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 14—122/83) je izvršni svet skupščine občine Or-
mož na seji dne 13. junija 1989 sprejel
sklep
o cenah geodetskih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določijo cene geodetskih storitev
za potrebe občanov, državnih organov, organizacij
združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in
skupnosti, društev in civilno — pravnih oseb, ki jih
opravlja geodetska uprava občine Ormož.
2.	člen
Storitve, za katere se uporabljajo cene po tem skle-
pu so vsa geodetska dela, ki neposredno ali posredno
vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo
opraviti na podlagi teh podatkov.
Te storitve so:
—	parcelizacija zemljišč,
—	mejni ugotovitveni postopek,
—	prenos in obnova posestne meje po podatkih
zemljiškega katastra,
—	izdelava geodetskih načrtov.
—	zakoličbe objektov,
—	druga geodetska tehnična dela.
3. člen
Cene storitev iz 2. člena tega sklepa so naslednje:
1.	Parcelacije:
1.1.	parcelacija parcel do 0,3 ha na
dva dela 1.035.496.-
1.2.	za vsakih nadaljnih začetih
0,3 ha 235.642,-
1.3.	za vsako dodatno novo parcelo 235.642,—
1.4,	za vsako novonastalo parcelo
obodne parcelacije 817,700,-
1.5,	za prenos ene gradbene parcele
iz projekta v naravo 421.500.—
1.6,	za razlastitev, dolžina objekta za
100 m 1,221,355,-
2.	Mejni ugotovitveni postopek
2.1.	ugotovitev in izmera meje med
dvema točkama 706.926.—
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko 235.642.—
3.	Prenos posestne meje po podatkih
zemljiškega katastra
3.1.	za grafični kataster
3.1.1.	določitev posestne meje med
dvema mejnima točkama 1.227.993.—
3.1.2.	za vsako nadaljno mejno točko 305.338.—
3.2.	numerični kataster
3.2.1.	določitev posestne meje med
dvema mejnima točkama 760,028,—
3.2.2.	za vsako nadaljno mejno točko 235.642.—
4.	Izdelava geodetskih načrtov za pro-
storske izvedbene akte
4.1.	izdelava načrtov za površino do
0,3 ha 1.035.497.-
4.2.	za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 399.927.-
5.	Izdelava posnetkov novega stanja
5.1.	izdelava načrtov za površino do
0,1 ha 799.855.-
5.2.	za vsak nadaljni začeti 0,1 ha 244.300.—
5.3.	posnetek komunalnega voda za
vsakih 100 m
5.3.1.	za vod krajši od 500 m 821.428.-
5.3.2.	za vod daljši od 500 m 750.071 .-
6.	Zakoličenje objektov
6.1.	stavbe in objekte do 50 m' tlori-
sne površine 378.355.—
6.2.	stavbe in objekti nad 50 m' tlori-
sne površine po dej. času
6.3.	dolžinski objekti po dej. času
7.	Cene geodetskih storitev na gozd-
nem območju se povečajo za 50 %.
f 8. Cene ure
Za geodetske storitve, ki se obračuna-
vajo po dejansko porabljenem času,
veljajo naslednje cene:
A — terensko geodetsko delo 96.248.—
B — pisarniško geodetsko delo 92.929,—
C - risarsko delo 53.102,-
D — figurantska in druga pomožna
dela 46.465,-
E — strokovno delo na računalniku 289,562,—
'9. Splošno
"_ posebej se obračunavajo material-
ni stroški (mejniki, obrazci, prevo-
zni stroški, poštnina)
—	ob prekinitvi postopka plača na-
ročnik vse stroške, ki so nastali do
prekinitve
—	geodetske storitve se obračunava-
jo po ceniku, ki velja ob zaključku
dela,
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati
sklep o cenah geodetskih storitev, ki je bil objavljen v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št, 10 z dne
30, 3, 1989.
5.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 385-2/89
Datum: 13. 6. 1989
PREDSEDNICA
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Majda LUKNER. s. r.
107.
KOMUNALNO PODJETJE
ORMOŽ p. o.
Na podlagi odredbe o določitvi najvišjih cen, ki so
v pristojnosti SO Ormož, je delavski svet Komunalne-
ga podjetja Ormož na seji dne 14. 6. 1989 sprejel s so-
glasjem Izvršnega sveta SO Ormož
SKLEP
o višini cen komunalnih storite>
1.	člen
s tem sklepom se določijo cene vode, kanalščine in
odvoza odpadkov.
2.	člen
Cene komunalnih storitev iz 1. člena sklepa so:
A.	VODA
1.	Za gospodinjstvo po m^ 4.720.— din
2.	Za negospodarstvo po m^ 4.720.— din
3.	Za gospodarstvo po m' 10.920.— din
Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 "o nave-
denih zneskov kot prispevek za sanacijo vodnih virov.
B.	JAVNA SNAGA
I. Odvoz smeti po m'
—	stanovanjske površine .V30.—din
—	poslovnega prostora 680.— din
C.	KANALŠČINA
1. Po m^ porabljene vode. kjer ob-
staja kanalizacija 160.—din.
3.	člen
Cene komunalnih storitev iz 2. člena tega sklepa se
uporabljajo od 15. junija dalje.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 53-2/1989
Datum: 15. 6. 1989
Predsednik
delavskega sveta
LUKNAR Jože. s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska ČGP Večer,
Tržaška 14, Maribor.
f EDNIK - 22. junij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
f	POGOVOR Z DR. MIRANOM VRABLOM, POŠKODBENIM KIRURGOM SPECIALISTOM IZ MARIBORSKE BOLNIŠNICE
Velik napredek poškodbene kirurgije
Dr. Miran VrabI, kako posta-
neš poškodbeni kirurg in pozneje
specialist za neko področje?
»V našem sistemu mora^ naj-
prej končati specializacijo splo-
šne kirurgije, ki traja štiri leta in
se konča s specialističnim izpi-
tom. Pozneje nadaljuješ s specia-
liziranim področjem, ki ga izbe-
reš, in tako se je potrebno tudi za
travmatologijo posebej dodatno
specializirati. Ta specializacija
traja dve do štiri leta, odvisno od
tega, kje sikončal specializacijo
splošne kirurgije.
Subspecializacijo pa izbiraš po
večletnem delu. Izobraževanje
poteka na posameznih specializi-
ranih oziroma subspecializiranih
ustanovah v državi in zunaj nje.«
Vaša specialnost so poškodbe.
S kakšnimi se srečujete?
»Poškodbe, s katerimi se sre-
čujemo na našem oddelku - to
je na poškodbenem oddelku
splošne bolnišnice Maribor —
obsegajo od najbolj nenavadnih
do najpogostejših, kot so pro-
metne in delovne nezgode. Naj-
pogosteje nas presenečajo in ža-
lostijo poškodbe, pri katerih
predvsem mladi ljudje izgubljajo
svojo delovno sposobnost, zdra-
vje, tudi življenje na nenavadne
in nesmiselne načine.«
Kateri pa so najpogostejši vzro-
ki poškodb?
»Dva osnovna vzroka, ki sta
najpogostejša, sta prometne in
delovne nezgode. Na tretjem me-
stu so nezgode, do katerih pride
pri domačih opravilih, v gospo-
dinjstvih.«
Dr. Miran Vrahl o zasebni
zdravniški praksi: »Privatno
prakso pri nas zaradi zgodo-
vinskih zadržkov neustrezno
prikazujemo, kot da bi nas bilo
strah pred zdravniki, ki bodo
imeli pogum in sredstva, da bi
se postavili na svoje noge in
nudili svoje storitve, če bi si to
posebej želeli. Zasebna zdrav-
niška praksa ima več predno-
sti: uveljavitev proste izbire
zdravnika, ki pa bo moral biti
nenehen boj v strokovnosti in
človečnosti. Živel ho lahko le s
stalnim izboljševanjem kako-
vosti svojih storitev. Posebej
velja pri tem opozoriti še na
neposrednejšo odgovornost za
kakovost storitev brez skriva-
nja za odgovornostjo ustanov,
v katerih je včasih tudi nemo-
goče mogoče.
Zasebna zdravniška praksa
bo tudi prinesla prihranek so-
cialnemu zavarovanju, zado-
voljstvo zavarovancu in zdrav-
niku, ki bo prejel plačilo glede
na učinkovitost in kakovost
.svojega dela.
Ce družba na eni strani do-
voljuje posamezniku neomeje-
no zapravljanje za najrazli-
čnejše materialne dobrine, za-
kaj ne bi omogočila neposred-
nega investiranja v svoje zdra-
vje ?«
Statistično gledano je največ
prometnih poškodb. Kako lahko
stroka in sploh družba vpliva na
to, da jih bomo zmanjšali? Kak-
šna bi morala biti preventiva in
kako se pri tem obnaša država?
»Pri osnovnih razčlenitvah
vzrokov prometnih nezgod bi na
prvem mestu omenil alkohol. Ta
je predvsem v Sloveniji nacional-
na katastrofa, saj lahko trdim, da
skoraj vsak drugi pacient ne gle-
de na spol, starost (mladina,
odrasli) prihaja pod vplivom al-
kohola in tudi v času bolnišni-
čnega zdravljenja, kaže, da red-
no uživa alkohol.
Drugi problem je odnos posa-
nieznikov do ohranjanja svojega
zdravja. Menim, da obstaja oma-
lovaževanje možnosti, ki jih ima
vsak posameznik za aktivno
ohranjevanje svojega zdravja, in
če bi vsaj minimalne možnosti,
jih ima vsak izmed nas, upora-
bil , bi se lahko ognili marsikateri
poškodbi oziroma invalidnosti
^li pa celo smrti.
Pri tem mislim na uporabo
Varnostnih pasov in naslonjal za
8'avo. Kljub občasnim akcijam
■miličnikov se stanje na naših ce-
stah ne spreminja in prihaja do
absurda, da kršilci raje plačujejo
"landatne kazni, kot pa da bi
al^tivno ohranjevali svoje zdravje
^ tem, da uporabljajo varnostni
Piis in da imajo pravilno nameš-
čena naslonjala za glavo.
Tretji problem, ki je vzrok za
številne prometne nezgode, je
gotovo tehnična opremljenost
vozil. Njihovo stanje je iz dneva
v dan slabše, varnost vse bolj
ogrožena in zaradi visokih stro-
škov vzdrževanja gre vse skupaj
na račun višjega rizika poškodb.
Ne smemo pozabiti tudi kata-
strofalnega stanja naših cest. Po-
tniki iz zahodne Evrope prihaja-
jo pravzaprav v »šivankino uho«
—	z dobro urejenih in varnih av-
tocest na dvosmerne, ozke, ovin-
kaste in nevarne ceste.
Strokovnjaki pogrešamo nepo-
sredno stimulacijo družbe v šir-
šem pomenu besede, v ožjem po-
menu besede zakonodajalcev in
zavarovalnic. Ti bi morali nepo-
sredno stimulirati aktivno var-
nost oziroma.aktivno ohranjeva-
nje zdravja vsakega posameznika
v obliki popustov pri zavaroval-
ninah oziroma direktnih sankci-
jah ob ugotovitvah, ko nekdo ni
uporabil minimalnih in predpi-
sanih varnostnih sredstev.«
Koliko pa ste zdravniki vključe-
ni v slovensko akcijo — 10 odsto-
tkov?
»Pravzaprav zelo malo in to z
občasnimi predavanji, nasveti po
radiu in v časopisih. Mislim, da
je akcija preslabo in premalo ši-
roko zasnovana. Pri tem mislim
tudi na sankcije, ki bi resneje
vplivale na vsakega posamezni-
ka.
Podatki kažejo, da se število
alkoholiziranih in z varnostnimi
pasovi pripetih voznikov tudi ob
tej akciji sploh ne spreminja.«
Prometne in delovne nezgode.
Katere so najpogostejše?
»Na žalost moram ugotoviti,
da se v prometnih nezgodah naj-
pogosteje poškoduje del popula-
cije, ki je tudi produktivno najvi-
šje. To pomeni ljudi med 20. in
40. letom.
Ce naredimo še klasifikacijo
po prometnih sredstvih — mope-
dih in dvokolesih ter avtomobi-
lih — vidimo, da je zastrašujoče
število poškodovanih otrok in
mladine pri vožnji z mopedi, saj
kljub temu da bo s prvim julijem
obvezna uporaba čelad, teh se-
daj v praksi sploh ne uporablja-
jo.«
Možnosti sodobne travmatolo-
gije so danes velike. Preživijo tudi
tisti, za katere pred 15 leti in več
ni bilo nobenih možnosti. Kako
zdravi sodobna travmatologija?
»Poškodbena kirurgija je v
zadnjih letih napredovala z veli-
kimi koraki. Z diagnostičnimi
metodami, z novimi operativni-
mi možnostmi, z novimi sredstvi,
poznavanjem biomehanike in
metabolizma ter problemov do-
gajanja pri težkih poškodbah
smo uspeli narediti veliko. Z ur-
gentno oskrbo poškodovancev
—	to je v prvih urah — poskuša-
mo oskrbeti vse nastale poškod-
be in s tem preprečiti protrahiran
šok, v katerem je organizem di-
rektno ogrožen, ter poškodovan-
ca privesti v stanje, v katerem
mu omogočimo nadaljnje izbolj-
ševanje njegovega stanja.
Obstajajo poškodbe, pri kate-
rih je življenje direktno izrecno
ogroženo, in kljub temu da upo-
rabimo vse svoje napore in zna-
nje, včasih ne uspemo rešiti (po-
gosto mladega) življenja, saj so
poškodbe tako hude, da se kon-
čajo zapleti s smrtjo.«
Kakšni so uspehi zdravljenja?
Kaj pove primerjava s svetom in
kako so v zaostrenih razmerah za
vas kot specialista dostopne sveto-
vne novosti? Na nekaterih področ-
jih se uspešno kosamo s svetom,
kako pa je s poškodbeno kirurgi-
jo?
»Na travmatološkem oddelku
splošne bolnišnice v Mariboru
kot subspecialističnem oddelku
sproti osvajamo vse v svetu po-
znane in dokazane uspešne me-
tode, tako da se pri srečanjih s
podobnimi strokovnjaki v tujini
in z izmenjavo izkušenj lahko
postavimo pogosto tudi z lastni-
mi izboljšavami.
Mislim, da je potrebno pouda-
riti, da je minil čas, ko je bila po-
škodbena kirurgija »pastorek«
in se je z njo lahko ukvarjal vsak.
Le stalna seznanjenost z najno-
vejšimi dosežki na tem področju
omogoča, da poškodovancem
nudimo v najkrajšem času opti-
malno oskrbo in mu tudi omogo-
čimo čimkrajše zdravljenje ter
ponovno vračanje na njegovo de-
lovno mesto.
Seveda tudi nas niso obšle za-
ostrene finančne razmere. Rešu-
jemo jih s tem, da namesto dra-
gih uvoženih materialov posku-
šamo s svojimi inovacijami in
konstrukcijami v sodelovanju z
zagrebško Instrumentarijo proiz-
vesti svoje materiale, svoje plo-
ščice in vijake, ki jih nato upora-
bljamo in s tem omogočimo ne-
moteno delo.«
Gotovo je za uspešno zdravlje-
nje prvi pogoj oskrba poškodovan-
ca takoj po nesreči. Pri tem ne
moremo mimo reševalne službe.
Zakaj težav ne moremo odpraviti?
Dogovore sicer imamo, da bi to
službo drugače organizirali. Torej
kakšna bi morala biti ta služba,
da bi bila uspešnejša?
»Cilj reševalne službe je v tem,
da na mestu nezgode poškodo-
vanca tako oskrbi, da bo prevoz
možen. Nesmiselno je divjanje z
rešilnimi avtomobili, pri katerih
naši reševalci in spremljevalci di-
rektno izpostavljajo svoja in dru-
ga življenja, če vemo, da pri aku-
tni ogroženosti pogosto tudi ne-
kaj minut zadošča za nastop za-
pletov, ki jih nato tudi v najso-
dobnejši ustanovi in z teamskim
delom ne moremo več popraviti.
Cilj vseh dogovarjanj je ta, da
bi na vsako hujšo prometno ali
delovno nezgodo prišel avtomo-
bil z zdravnikom in le-ta naj bi
bil usposobljen, da na kraju ne-
zgode oskrbi poškodovanca —
mu omogoči osnovne funkcije in
varen prevoz do specializirane
ustanove za travmatologijo.«
Kakšna pa je kirurgova odgo-
vornost pri operaciji? Uspela ope-
racija je tretjina uspeha. Kaj pa
drugi dve tretjini?
»Seveda je kirurg kot vsak
drug zdravnik polno odgovoren
za vse posege, ki jih izvaja pri
posameznem pacientu, ki mu je
zaupan.
Kirurgova odgovornost je toli-
ko večja, saj direktno z nožem
poseže v telesno integriteto in pri
tem ne samo da dodatno ne po-
škoduje struktur, ampak mora
opraviti tudi to, zaradi česar je
vzel nož.
Se najbolje izvedena operacija
je res samo ena tretjina uspeha.
Druga tretjina je odvisna od in-
tenzivne in ustrezne nege po
operaciji, od intenzivne terapije
in fizioterapije, tretja tretjina pa
je odvisna od poškodovanca, od
njegovega stališča do poškodbe:
ali želi sodelovati, ali želi naredi-
ti tisto, kar je v njegovih možno-
stih za ohranitev zdravja, in ali si
res želi, kljub poškodbam, pa tu-
di ob najboljših uspehih zdra-
vljenja, ponovno nazaj na delo-
vno mesto ter se vključiti v delo-
vni in življenjski proces.«
Dr. VrabI, si kdaj izprašate
vest, ste samokritični do svojega
dela in do dela drugih? Vprašanje
postavljamo zato, ker je delo v
zdravstvu zelo odgovorno, odškod-
ninski zahtevki poškodovancev, če
je bilo zdravljenje neustrezno, pa
so pri nas še zelo redki.
»Vsak od nas kirurg v trenut-
kih po operaciji — v noči po njej
ali zjutraj pred naslednjo vizito
— krepko izpraša svojo vest, ker
kako bi sicer lahko mirno gledal
»Družinski zdravnik? Pojem
družinskega zdravnika smo
zaradi znanih razmer v zdrav-
stvu in v družbi razvrednotili
in tudi »ukinili«. Tekanje iz
ene v drugo ordinacijo, v kate-
ri se zdravniki menjujejo, pri
zavarovancu ne vliva zaupa-
nja. Zato bežijo v druge ambu-
lante oziroma k subspecializi-
ranim zdravnikom, pogosto
neprimernim bolezenskemu
stanju. Vse to draži diagnosti-
ko in zdravljenje. Družinski
zdravnik se je v zahodnem sve-
tu uveljavil. S spremljanjem
več generacij, s podrobno ob-
veščenostjo o zdravstvenem
stanju po.samezmh družin lah-
ko v kratkem času pride do so-
delovanja s specialisti, kijih ta
izbere, do pravilne diagnoze in
terapije. Nujno je, da na teren
—	v ambulante splošne prakse
—	prihajajo zdravniki po ne-
kajletnem bivanju na različnih
oddelkih specializiranih usta-
nov.
Le na tak način se lahko do-
volj strokovno usposobijo za iz-
redno težko in odgovorno delo
na terenu. S suverenim nasto-
pom, polno mero etike in člove-
čnosti bo lahko družinski
zdravnik postal znova zaupnik
ne samo v trenutkih težkih
obolenj in poškodb, temveč
pravi svetovalec in prosvetitelj
ter nosilec zdravstvene vzgoje v
naši družbi.«
pacientu v oči in mu zatrjeval, da
so naredili res vse, kar je danes
na nekem področju znano in do-
segljivo.
Brez samokritičnosti, prepri-
čan sem, je kirurg izgubljen, saj
je pravzaprav spremeni v meha-
nika, ki ob večjem ali manjšem
spremljanju sodobnih dosežkov
na področju kirurgije opravlja
stvari, ki lahko včasih zaostajajo
tudi za več let ali več desetletij za
sodobnim nivojem travmatologi-
je-
Samo samokritičnost in stalno
stiokovno usposabljanje, stalna
izmenjava izkušenj, srečevanje s
strokovnjaki iz bližnjih in odda-
ljenih zdravstvenih ustanov, ki se
ukvarjajo s podobnimi primeri,
in s strokovnjaki sosednjih strok
lahko omogočijo, da kirurg osta-
ja na ravni, seveda znova vezan
na finančne možnosti; ampak v
teh finančnih možnostih mora
poškodovancu nuditi optimum.
Podobno kot pri vsakem dru-
gem delu se tudi v travmatologiji
pojavljajo napake. Z vedno večjo
obveščenostjo pacientov o mož-
nostih zdravljenj pri različnih
poškodbah, z vedno večjim anga-
žiranjem advokatov, ki se pose-
bej specializirajo za področje na-
pak v zdravstvu, se pojavljajo tu-
di upravičeni ali neupravičeni
odškodninski zahtevki.
Pacient ima možnost in zašči-
to, da v primerih, ko ni bilo
opravljeno vse, kar je danes po
sodobnih travmatoloških doktri-
rah možno in kar bi se moralo
opraviti, zahteva odškodnino.
Vedeti pa moramo, da je ki-
rurg pri vsakem svojem koraku
voden z mislijo, da poškodovan-
cu pomaga, in enako kot smo ra-
zlični, tako so različne tudi spo-
sobnosti, reakcije, pripravljenost
za pomoč; temu podobni so tudi
rezultati posameznih zdra-
vljenj.«
Vaše delo ni lahko, zahteva ve-
liko natančnosti. Kako se v odlo-
čilnem trenutku zberete, ko pa je
svet okrog vas, pa naj gre za delo-
vno in drugačno nesrečo, v glav-
nem paničen?
»Tudi samoobvladovanje je
ena od osnovnih lastnosti vsake-
ga kirurga, pa naj gre za priroje-
no ali kasneje pridobljeno (v ča-
su specializacije). Toda osnovno
je, da v vsakem trenutku ohraniš
»hladno« glavo, s katero lahko
trezno razmišljaš.
Z veseljem in s spoštovanjem
se spomnim svojega prvega pred-
stojnika in učitelja primarija dr.
Praunseisa, ki v najkritičnejših
trenutkih ni izgubil glave in je na
vse, ki smo bili okrog njega,
»prenesel hladnost«, odločanje,
ki pa mora vedno temeljiti na ve-
likem znanju in poznavanju vseh
sodobnih dosežkov na nekem
področju.«
Posl^ice prometnih nesreč so
hude. Vračanje poškodovancev v
življenje, njihova resocializacija
pa katastrofalna. Kakšni so vaši
občutki ob tem? Vrnili ste življe-
nje, družba pa je ravnodušna.
»V zadnjih letih se posebej
ukvarjam s poškodbami hrbteni-
ce. Na tem področju smo v zad-
njih petih letih naredili veliko.
Poškodovance, ki so nekoč oble-
žali v posteljah hromi in nemo-
čni, sedaj v primerih, ko sama
hrbtenjača ni prekinjena, uspe-
mo s posameznimi operativnimi
posegi ponovno spraviti na noge
ali pa na invalidski voziček, od-
visno od poškodbe nevroloških
struktur.
Prizadevamo si, da je poško-
dovanec po odpustu iz bolnišni-
ce in po rehabilitaciji, bodisi v
našem zavodu bodisi v univerzi-
tetnem zavodu za rehabilitacijo
invalidov v Ljubljani, ponovno
»vrnjen« na prejšnje ali drugo
delovno mesto, v svoje življenj-
sko okolje. Pri tem pa smo naj-
pog^osteje razočarani. .
Ce pogledamo samo odnos
družbe do tetraplegikov, do pa-
raplegikov, na splošno do invali-
dov, vidimo, da je najenostavnej-
še človeka (tudi mladega) inva-
lidsko upokojiti.
Naj čaka, naj vegetira; vse
premalo pa naredimo, da bi ga
ponovno vključili v delovni pro-
ces, najpogosteje z izgovori, da
zanj nimamo primernega delov-
nega mesta oziroma del in nalog.
Pri poškodovancih, ki se gi-
bljejo z invalidskimi vozički, je
še posebej katastrofalno. Poglej-
mo, koliko uradov, ustanov, tr-
govin in drugih ima primeren
dovoz za te osebe! Vse to kaže na
pomanjkanje čuta odgovornosti
družbe do teh poškodovancev,
najpogosteje gre za mlade ljudi;
pomanjkanje truda, da bi jih vr-
nili v delovni proces in s tem
odrivamo te invalide na rob
družbenih dogajanj.«
Pogovarjala se je
Majda Goznik
Mag. sci. dr. med. Miran VrabI končuje doktorat znanosti s področja
poškodovane hrbtenice, kjer je uvedel nekatere svoje izboljšave in novo-
sti. To področje je skupaj z operativno terapijo tako obsežno, da se bo z
njim ukvarjal ves čas, kolikor bo še delal kot kirurg. Vedno znova išče
področja, ki s^manj raziskana, težko dostopna. Pri tem mu ni težko, da
ciljem podredi celoten način življenja. Njegovo osnovno vodilo je: čim-
prej pomagati poškodovancu.
Med pogovorom v studiu
Ko skupaj smo glodali šolske klopi
Konec šolanja v osnovni šoli je pomemben mejnik v življenju vsakega člo-
veka. To je čas, ko mlad človek ni več otrok, pa tudi odrasel še ni. To je čas, ko
se je potrebno posloviti od sošolcev, s katerimi si skupaj preživel precej let, se
boril z učenostjo in bolj ali manj strogimi učitelji. Ko se poslavljaš, si še pre-
mlad, da bi se zavedal, kako ne boš nikdar več skupaj z vsemi, saj življenje ljudi
raztrese po vsem svetu. Tega obdobja se človek zmeraj spominja kot najlepšega,
saj pozabi na vse hudo, ostanejo le spomini na lepo.
Na vse to in še na marsikaj drugega so se spomnili vsi, ki so se v soboto
zbrali v Lancovi vasi, da bi obudili leta svojega otroštva, čas pred pol stoletja,
ko jih je življenjska usoda po končani osnovni šoli pognala v svet, v boj za ob-
stoj, s trebuhom za kruhom. In najdemo jih lahko res povsod, dobesedno po
vsem svetu. Tudi zato je bilo srečanje po petdesetih letih lepše, srečanje ljudi, ki
se ne vidijo vsak dan in so si imeli toliko povedati. Ni lahko zbrati sošolce po
toliko letih, vendar je z vztrajnostjo uspelo.
Še na mnoga leta, dragi osnovnošolci — dedki in babice, ki ste skupaj dr-
gnili videmske šolske klopi v letih pred drugo svetovno vojno!
Ko so se tako slikali ob koncu šolanja, jih je bilo videti manj, pa čeprav
jih je bilo več.
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. junij 1989 - TEDNIK
V PTUJU ODPRLI NOVE PROSTORE ODDELKA
ZA HIGIENO IN EPIDEMIOLOGIJO
Vse za ohranitev
zdravja
Aatod z» zdravstieno varstvo Maribor je pred dnevi praznoval sva-
JO sestdesetletuico. Ob jubileju so izdali dve brošuri. Prva ima naslov
I ceraj, daaes. jutri in so v njej opisali razvojno pot zavoda, druga pa je
Jaoez Benedikt GrUndeL Sapisal jo je diplomirani farmacevt ^efan
Predm. » njej so zapisi o strokovnih prednikih današnjega visoko stro-
kovnega in moderno opremljenega zavoda.
Brošuri so v petek prejeli tudi
udeleženci slovesnosti ob odpr-
tju novih poslovnih prostorov
ptujskega dela centra za higieno,
epidemiologijo in zdravstveno
vzgojo. Predstojnik centra je dr.
Alojz Dreo, zdravnik specialist
infektolog. V centru združujejo
temeljne prednostne preventivne
dejavnosti zdravstvenega varstva
s področja epidemiologije, higie-
ne, zdravstvene vzgoje in izobra-
ževanja. Center je organiziran v
šestih oddelkih, z enotami od te-
ga ima eden sedež v Ptuju in ga
vodi dr. Ciril Korpar.
Do leta 1971 je bila omenjena
dejavnost organizirana kot higi-
enska postaja v okviru zdravstve-
nega doma. V tistem letu pa je
bila priključena Zavodu za
zdravstveno varstvo Maribor. Le-
ta 1971 je v njem pričela delati
pionirka na tem področju Marta
Filipič in je skoraj deset let dela-
la sama.
Danes so v ptujskem oddelku
mariborskega centra za higieno,
epidemiologijo in zdravstveno
vzgojo zaposleni štirje delavci. Z
odprtjem, novih sodobnejših
prostorov se je dejavnost zavoda
še bolj približala občanom ptuj-
ske in ormoške občine. V imenu
kolektiva je na slovesnosti govo-
ril dr. Ciril Korpar in poudaril,
da bo vsa dejavnost ptujskega
oddelka posvečena ohranjanju
zdravja. Direktor Zavoda za
zdravstveno varstvo Maribor dr.
France Jure je povedal, da se v
tej ustanovi globoko zavedajo
vseh nalog in odgovornosti, ki so
jih prevzeli za ohranjanje zdrav-
ja občanov ptujske in ormoške
občine.
V imenu skupščine občine Ptuj
in izvršnega sveta je na slovesno-
sti ob odprtju novih prostorov
govorila predsednica komiteja za
družbene dejavnosti Silva Gor-
jup. Povedala je, da se v občini
trudimo, da bi imeli čimbolj
zdrave ljudi, da bi ti živeli v
zdravem okolju in da bodo tudi
financerji prisluhnili potrebam
ptujskega oddelka, ki bo tudi v
bodoče skladno z razvojem širil
svojo dejavnost in pridobival ka-
der. V ptujskem oddelku za hi-
gieno, epidemiologijo in zdrav-
stveno vzgojo bodo izvajali vse
naloge s področja dela Zavoda.
Tako naj bi po besedah predstoj-
nika centra dr. Alojza Drea v
Ptuju že v kratkem pridobili am-
bulanto za preventivne preglede
vseh, ki delajo v proizvodnji živil
in prometu z njimi.
V bivših prostorih Intesa na
Trgu mladinskih delovnih brigad
2 v Ptuju ima oddelek naslednje
prostore: čakalnico, sprejemno
pisarno, prostor za sanitarnega
tehnika, ordinacijski prostor ter
sobo za medicinskega tehnika in
medicinske sestre. Pridobili pa
so tudi sanitarije.
MG
V tem sestavku želimo prika-
zati, kaj v Cmi Gori dela mladin-
ska organizacija, kako gleda na
trenutno stanje v Jugoslaviji, Slo-
veniji in kako se sama vključuje
v demokratizacijo odnosov v po-
litičnem življenju Jugoslavije.
Vse to nam bodo poskušali pred-
staviti mladinski funkcionarji
Cme Gore, ki so bili 2. junija na
obisku pri slovenskih mladincih
v Murski Soboti. To so bili sekre-
tar Ivan Brajovič in člana pred-
sedstva te organizacije Zoran
Miličevič in Vujica Lazovič.
Za uvod je sekretar Ivan Bra-
jovič predstavil delovanje in na-
čela mladinske organizacije Cme
Gore. Med drugim je dejal:
»Položaj mladinske organiza-
cije pri nas je izredno specifičen.
Po januarskih dogodkih smo
ostali edina legitimna organizaci-
ja v Cmi Gori, ki je imela zaupa-
nje ne samo svoje osnovne baze,
temveč tudi zaupanje velika šte-
vila dmgih. Za našo organizacijo
so bile mnoge iniciative, ki so
prihajale iz Slovenije, zelo zani-
mive. Vendar so bile te iniciative
velikokrat nejasne in nepopolne,
zato je tako v mladinski organi-
zaciji kakor tiidi v dmgih politi-
čnih stmkturah prihajalo do zao-
strovanj glede na pobude. Mla-
dinska organizacija je postajala
vedno bolj samostojna in avto-
nomna. Vedno bolj se je oddalje-
vala od tega, da bi bila podaljša-
na roka drugih političnih organi-
zacij. Mladinska organizacija v
Sloveniji je to naredila že veliko
prej, zato je v njej veliko več de-
mokracije in samostojnosti.
Ko smo se delno osamosvojili,
so bile dmge politične organiza-
cije v začetku presenečene, ko
smo prihajali na dan s svojimi
razmišljanji, s svojimi pogledi na
nek problem, kasneje pa so bili
nad tem celo ogorčeni. Toda
kljub temu nas še zmeraj vpraša-
jo za naše mnenje o kakšni stva-
ri. Kljub napredku pa menim, da
je v mladinski organizaciji Cme
Gore potrebno še veliko delati,
saj nam je jasno, da se bomo mo-
rali tudi mi boriti za oblast. Za-
enkrat bo naša organizacija mo-
rala še vedno ostati generacijska
organizacija, predvsem zavoljo
tega da ostane še naprej legitim-
na. Toda moramo se ukvaijati ne
samo s svojimi problemi, temveč
tudi s problemi, ki se tičejo dm-
gih.
Zato smo tudi sestavili svoj
program, ki smo ga imenovali Za
demokratično dmžbo. Po tem
programu bomo delovali v skla-
du s položajem, v kakršnem je
Jugoslavija, položaj Cme Gore
pa je še mnogo slabši. V svojem
programu se ne strinjamo z eno-
partijskim monopolom, ki ga je
postavila partija, zato želimo, da
se to čimprej ukine. Prav tako se
bomo zavzemali za pravno drža-
vo, za Socialistično zvezo, ki bo
sposobna združiti vsa različna
mnenja. Prav tako želimo, da se
preneha govoriti o avantgardno-
sti Zveze komunistov. Slednja
naj ima takšno vlogo, kot si jo
lahko zasluži s svojim dvomili-
jonskim članstvom. Skratka zav-
zemamo se za politični plurali-
zem znotraj SZDL Ustava se
mora potegovati za vsakega po-
samepika, vsakemu mora omo-
gočiti, da bo lahko aktivno delo-
val v političnem sistemu. Sedaj
so bili mladi in brezposelni v tem
prikrajšani.
karski sistem zahteva nekakšen
civilizacijski, kultumi in eko-
nomski nivo. Tega pa v Jugosla-
viji nimamo in bi lahko razprave
na skupščinskem nivoju prerasle
v revolveraške obračune. Zavoljo
večnacionalnosti v Jugoslaviji
gledamo vse probleme le čmo-
l^lo, zato je nerealno pričakova-
ti, da bi večstrankarski sistem
stvari postavil kako dmgače.
Ce pa se v kratkem pokaže, da
je stanje brez večstrankarskega
sistema nevzdržno, pa sem tudi
jaz zanj, za politični pluralizem
in za borbo za oblast.
Hkrati pa sem tudi proti par-
postopek za družbenopolitični
sistem naj bi vodila še naprej So-
cialistična zveza, ki pa mora nuj-
no uvesti tajno glasovanje. Za ta
zbor predlagamo naslednje: evi-
dentira naj se enakomerno iz
vseh pPO npr. 50 kandidatov in
ti naj nato pripravijo vsak svoj
program. Nato naj se s tajnimi
volitvami v DPZ izvoli 35 dele-
gatov. S tem želimo doseči, da
bodo v tem zbom ljudje, ki so
naj^ljši in bodo resnično zasto-
pali interese vseh Cmogorcev.«
Črnogorski mladinci na pogovoru v Mnrski Soitoti.
Glede novih idej, ki se poja-
vljajo tako v Sloveniji kakor tudi
v Cmi Gori, pa smo že ustanovili
znotraj mladinske organizacije
gibanje za človekove pravice, v
kratkem pa nameravamo ustano-
viti tudi ekološko gibanje.
Veliko smo naredili tudi na
področju demokratizacije. V Čr-
ni Gori smo izsilili referendum
za izbiro člana predsedstva iz na-
še republike in sedaj ga vsi odo-
bravajo. Prav tako se zavzemamo
za javno predstavitev kandidatov
za vse odgovome funkcije. Zato
so se javnosti predstiavili tudi vsi
kandidati za mladinskega pred-
sednika. Predlagali smo tudi nov
sistem volitev v družbenopoliti-
čni zbor, saj se s sedanjim siste-
mom ne strinjamo. Na koncu še
moram dodati, da se moramo za
takšno vlogo mladinske organi-
Mcije, kot jo ima ta v Sloveniji in
Cmi Gori, zavzemati na celot-
nem i^ročju Jugoslavije.«
Vujica Lazovič, ki je tudi eden
izmed kandidatov za predsedni-
ka mladinske organizacije Cme
Gore, je k temu dodal:
»V Cmi Gori smo se opredeli-
li za model političnega pluraliz-
ma, ki bo lahko zaživel šele ta-
krat, ko bodo za to pripravljene
vse razmere. V svojem programu
za predsednika mladinske orga-
nizacije se ne zavzemam za več-
strankarski sistem. To utemelju-
jem z naslednjim: S tem imamo
že slabe izkušnje, saj je takšen si-
stem pred vojno pripeljal Jugo-
slavijo do razcepa. Vendar to ni
moj glavni argument Večstran-
tijskemu monizmu, saj so dokazi
proti njemu dovolj jasni in vidi-
mo, kam nas je pripeljal. Kon-
čno smo spoznali, da je potrebno
pričeti razmišljati o nečem no-
vem. Sedaj se lahko politični
pluralizem razvija edinole zno-
traj SZDL, ker edino ta lahko
naredi mejo med demokracijo in
kontrarevolucijo in lahko preso-
di, kaj pomaga razvoju družbe.
Vendar se politični pluralizem ne
more razvijati znotraj sedanjega
sistema SZDL, zato mora ta za
boljše delo narediti popolno pre-
obrazbo, generalno reformo.«
ODNOSI V FEDERACIJI
Črnogorski mladinci so govo-
rili tudi o odnosih na nivoju fe-
deracije — tako v mladinski or-
ganizaciji kakor tudi v skupščini.
Zoran Miličevič je ob tem dejal:
»Potrebno bi bilo pričeti raz-
mišljati, da federacija ni samo
|X)Ijuben zbor predstavnikov re-
publik in pokrajin in nič več. Fe-
deracija mora pomeniti neko no-
vo kvaliteto razvoja, demokrad-
je. Kaj lahko naredi v sedanjem
trenutku zvezna konferenca mla-
dine, saj se o večini pomembnih
stvari že dogovorimo na republi-
škem nivoju — če se? Podobno
se tudi dogaja na vseh dmgih fo-
mmih. Podam lahko primer o
slovenskih iniciativah. Menim,
da je veliko dobrih, vendar ker
prihajajo iz Slovenije, so nacio-
nalno obarvane in se na koncu o
njih sploh ne razpravlja niti na
nivoju federacije, kaj šele v posa-
meznih republikah.
Menim, da bi bilo tudi v politi-
ki potrebno uvesti zakon trga in
vse ekonomske elemente, ker bi
edino na ta način lahko raciona-
lizirali porabo časa za nekatere
razprave o nepomembnih zade-
vah.«
VOLILNI SISTEM
Že v svojem programu so si čr-
nogorski mladinci zadali, da se
na področju volilnega sistema
mora nekaj spremeniti, da je po-
trebno vanj vnesti več demokra-
cije. Več o tem je povedal Ivan
Brajovič:
»Za zbor občin se zavzemamo,
da ostane takšen, kakor je, ven-
dar da predstavnike neposredno
volijo na nivoju občin. Prav tako
se zavzemamo za to, da je pred-
stavnik občine izključno z ob-
močja te občine in da se pK)tem
lahko zavzema na republiškem
nivoju za interese svoje občine.
Več sprememb predlagamo za
zbor zdmženega dela. Tu mora
odpasti občinski princip delegi-
ranja, uvesti pa se mora delegira-
nje po gospodarskih panogah.
Delegati naj bi tukaj bili delegi-
rani z nivoja republike, potrjeni
pa neposredno na področju ce-
lotne Cme Gore. Kandidacijski
CRNA GORA - SRBIJA -
KOSOVO
Predvsem v Sloveniji se veliko
govori o pritiskih Srbije na Cmo
Goro, o nepravilnostih pri spre-
jemanju srbske ustave, o nepo-
trebnem posegu vojske in milice
na Kosovu in še o čem. Kako pa
na to gledajo mladi Cme Gore,
je pc^snil sekretar Ivan Brajo-
vič: ^
»V celoti podpiramo ustavne
spremembe SR Srbije, saj meni-
mo, da Srbija mora imeti vse pra-
vice na področju celotne republi-
ke. Do Srbije in tudi do dmgih
republik imamo enake odnose in
bodo takšni ostali tudi v prihod-
nje. Moti me predvsem to, da od-
bor za človekove pravice v Slove-
niji ni reagiral proti uporabi sile
v Cmi Gori ob demonstracijah,
ampak je le pošiljal nekakšno
ekonomsko ^moč. Glede de-
monstracij v Cmi Gori pa trdim,
da to ni ideja nekoga iz Srbije,
saj je iz zgodovine poznano, da
črnogorski narod brani svoje vla-
darje, svojo deželo. Ce pa je ne-
kdo kljub bogati deželi potisnjen
na rob propada, rob lakote, pa je
normalno, da s svojimi vladaiji
ne bo zadovoljen.
V naši mladinski organizaciji
smo bili in smo še vedno proti
up>orabi sile nad črnogorskim na-
rodom v času demonstracij, ven-
dar se strinjamo z uvedbo izred-
nega stanja na Kosovu. To ute-
meljujemo z naslednjim: Velika
Britanija uporablja silo na Ir-
skem že več kot sto let, kljub te-
mu da je Irska na višji stopnji
razvoja kakor Kosovo. Angleži
to delajo predvsem zato, ker ne
želijo, da se na njihovem ozem-
lju pojavljajo ideje o odcepitvi.
Tega ne bi dovolila nobena vla-
da na svetu, zato tega ne sme do-
voliti niti naša. Zato podpiramo
odločitev predsedstva SFRJ, saj
se kot pravna država moramo
boriti proti odcepitvi nekega de-
la našega ozemlja.«
Zoran Miličevič je k temu še
dodal:
»V pravni državi mora imeti
vsak državljan vse pravice. Te
pravice pa na Kosovu niso bile
omogočene vsem. Zavoljo tega je
prišlo do izseljevanja ne samo
Srbov in Črnogorcev, temveč tu-
di dmgih narodov. Kosovsko
partijsko vodstvo ni bilo sposob-
no, da takrat, ko je še bil čas za
reševanje z drugimi metodami, ta
problem tudi reši. Predvideva-
mo, da je pri tem šlo v veliki me-
ri za korupcijo tega vodstva.
Kar se pa tiče zborovanja v
Cankarjevem domu v Ljubljani,
pa lahko rečem le to, da se s 70
odstotki stvari strinjamo, z dmgi-
mi pa ne.«
In Vujica Lazovič:
»Vprašam vas, kaj bi se dogo-
dilo, če bi s Kosova potegnili
vojsko m policijo? Na Kosovu bi
5e v trenutku pojavila državljan-
ska vojna. In tudi to je vzrok, za-
kaj podpiramo izredno stanje.
Glede ustave SR Srbije bi do-
dal le še to, da nihče v Jugoslavi-
ji ni dal konkretnih pripomb na
njene spremembe.«
To so bile tudi zadnje besede
predstavnikov mladinske organi-
zacije Črne Gore, saj je ura pre-
litro pokazala čas za večeijo. K
emu n^ dodam le še to, da mla-
lim v Cmi Gori želimo, da čim
litreje preidejo v demokracijo in
>oljši ekonomski jutri.
S Ž.
V imenu centra za higieno, epide-
miologijo in zdravstveno vzgojo je
govoril dr. Alojz Dreo.
Dr. Ciril Korpar, vodja ptujskega oddelka, je predstavil novo pridobitev.
Ob njem direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor dr. France
Jure.
(Posnetka: KOSI)
DELOVNA ENOTA TEKSTILNA KONFEKCIJA TOZD ZAŠČITA DO MIP
Nestrpnost se povečuje
štirinajstega Junija popoldan je bil v DE
tekstilna konfekcija informativni sestanek.
Eden izmed mnogih, na katerem so znova go-
vorili o ekonomskem položaju, delovnih in fi-
nančnih rezultatih delovne enote, temeljne or-
ganizacije Zaščite in delovne organizacije
MIP kot celote. Poleg delavk enote so prišle
tudi delavke oziroma delavci iz kidričevskega
dela tozda.
Sestanek je bil izredno mučen, poln nestrp-
nosti in nezaupanja do prikazanih rezultatov
in tudi do vodstva. Nič niso pomagali podat-
ki finančno-računovodskega sektorja in dru-
gih. Na veliko vprašanje so tnorali odgovorni
odgovoriti, in kot se je pokazalo, bi bilo naj-
boljše, če bi vsi imeli enak osebni dohodek
ne glede na delo in kvalifikacijo. Veliko vpra-
šanj, od tega, kakšna so razmerja med oseb-
nimi dohodki zaposlenih, kolikšen je bil pri-
spevek za Zlati noj, zakaj si sedaj trije, ki na-
domeščajo direktorico (ta je v bolniški) delijo
točke, do lega, zakaj ima nekdo dodatek de-
set ali dvajset točk, ker obvlada nemški jezik
in to zahteva tudi njegovo delovno mesto ozi-
roma je ta njegova spnjsobnost zapisana v
opisu del in nalog, je posledica premajhne
informiranosti znotraj obrata oziroma temelj-
ne in delovne organizacije, morda pa tudi v
nezanimanju. Odgovorov je lahko več. Seda-
nje razmere v enoti lahko reši le strpnost in
pripravljencifit na premagovanje težav. Teh
tudi v bodoče ne bo malo. Tuji poslovni part-
ner jim več ne zagotavlja dela sproti. Tako so
trenutno brez materiala za frotirasti program.
Sedanje razmere v delovni enoti tekstilne
konfekcije pa neugodno odmevajo tudi pri
poslovnih partnerjih.
Glavni direktor Franc Tomanič je skušal za-
deve zgladiti, vendar mu ni uspelo. Poudaril je,
da več, kot ustvarijo, ne morejo deliti ia da jim
v težavah ne bo pomagal noben foad. Prizade-
val pa si bo, da bodo sleherni dinar, ki je na-
menjen za osebne dohodke, delavci tudi prejeli.
Delitev poteka skladno s samoupravnimi akti,
ki so jih delavci potrdili. Za sedaj delo od
nemškega partnerja še dobijo, ker spoštujejo
roke in ker delajo kakovostno; kako bo v bo-
doče, nihče ne ve. Tuji partner namreč dokler
vseh izdelkov ue proda„ ue pride z novim bla-
gom.
Kljub izčrpni obrazložitvi, da če ni rezulta-
tov, ni mogoče deliti, delavke niso bile zado-
voljne. Še naprej vztrajajo na 50-odstotnem
povečanju osnovnega osebnega dohodka. Za
mesec maj so jim povečali osnovo, v juniju
pa še vrednost točke.
Njihova zahteva je tudi, da prejmejo oseb-
ni dohodek v enem delu. Sicer pa so znova
zagrozile s štrajkonu če njihovim zahtevam
ne bodo ugodili. Naj še dodamo, da je seda-
nje zvišanje iosebnih dohodkov večje, kot ga
dovoljujeta družbeni dogovor in ekonomski
rezultati.
Delavke tudi ne zaupajo v »svoj« sindikat
in so zahtevale odstop predsednika. Pokaza-
lo pa se je tudi, da ni vse v osebnih dohodkih
in da naj bi sedanja nestrpnost bila posledica
tudi nerešene^ vprašanja vodstva. V tej zme-
šnjavi zahtev in vprašanj pa je težko poiskati
zmo resnice. Podatki opozarjajo, delavci pa
vztrajajo pri svojem.
MG
f EDNIK "
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7
PREMALO LITERATURE ZA MEŠANE MLADINSKE PEVSKE ZBORE
v duetu z Darjo Koter
Ne, ne, peli si ne bi upala v
(Juetu z Darjo Koter, v klepeta-
nju sem mnogo bolj doma in
parja Koter je sogovornica, ki si
jo novinar lahko samo želi. Dar-
je Koter ne morete zgrešiti. Te ži-
vahne ženske, ki se je zapisala
petju — zborovskemu petju. Ni-
l^oii ne miruje, vedno nekaj pri-
pravlja, snuje, išče in verjetno ni
lahko biti pevec v njenem zboru.
Lahko pii jo zgrešite, ko stopi
med svoje pevce, srednješolce in
se zlije z njimi, postane ena iz-
med njih. Pa še takrat vas bo
kakšna njena kretnja, živahen
pogled, poudarjeno izgovorjena
beseda napeljala na misel, da je
že davno tega, kar je sedela v šol-
skih klopeh.
Darja Koter že peto leto vodi
mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra v Ptuju.
Začetki so bili težki, pravi, saj šo-
la ni imela pevska tradicije, tra-
dicije mešanega pevskega zbora.
V srednjih šolah je že tako, da
pretežno prepevajo dekleta, fantj
običajno mutirajo, pa tudi sicer
se jim ne zdi ravno potrebno, da
bi peli v zboru. Tudi Darja je
imela v začetku težave z njimi,
zdaj pa ima fantov toliko, koli-
kor jih potrebuje. Že pred časom
je rekla, da samo dekliškega zbo-
ra ne bi imela. Mešani zbor vsaj
zanjo zveni bolj polno, če hočete
tudi bolj »mogočno«. No tudi
pri petju ali poslušanju pevskih
zborov smo ljudje različni.
Vsako leto organizira avdicijo
in udeleži se je okrog 50 učenk in
učencev, vsekakor več, kot jih
potrebuje. Zbor šteje namreč
okrog 50 pevcev. Sama zase trdi,
da je petje čudovita stvar, in gre
ji verjeti, saj zna iz mladih pev-
cev »potegniti« zares vse, kar
zmorejo. In ne samo to: njih je
zasadila ljubezen do petja, obču-
tek za lepo, voljo do dela in tisto
resnico, da je za vsak uspeh po-
trebno trdo delo.
To slednje njeni pevci še pre-
dobro vedo. Vsakemu novemu
članu zbora to tudi pove. In zgo-
dilo se je že, da so tisti, ki petja
niso vzeli zares, morali zbor za-
pustiti. Peti v zboru je namreč si-
la resno delo in vsak, ki tega ne
more doumeti, moti druge. Obi-
čajno imajo vaje trikrat teden-
sko, pred nastopi pa tudi vsak
dan; na vaje pa je treba tudi
marsikatero prosto soboto. Ce
pa poznate Darjo Koter, vam bo
samo po sebi umevno, da zna
poleg discipline poskrbeti tudi
za razvedrilo. Vadijo namreč
brez odmora, vmes le za kakšno
minuto prezračijo razred, pove-
do kakšno šalo in že teče vaja da-
lje. Pa mladim ni težko, le znati
je treba z njimi.
Kje tiči uspeh njenega zborov-
skega dela? Darja pravi, da si ni-
koli ne postavlja nedosegljivih
ciljev. Repertoar prilagodi pev-
skemu obsegu zbora, le-ta ne
sme biti ne previsok in ne preni-
zek. Zbor prepeva pesmi od re-
nesanse do skladateljev 20. stole-
tja, pesmi drugih narodov, žal pa
ugotavlja, da je literature za me-
šane pevske zbore vse premalo,
tako doma kot v tujini. Kadar se
zborovodje srečajo na kakšnem
seminarju, to tudi povedo in
upajo, da jih slovenski skladate-
lji slišijo. Z izobraževanjem zbo-
rovodij je zadovoljna, saj se na
leto lahko vsak zborovodja ude-
leži vsaj enega seminarja, jih je
pa več v organizaciji Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije in
Zavoda za šolstvo.
Za uspeh nekega šolskega zbo-
ra pa je zelo pomembno, kako
na šoli sprejemajo zbor. Darja
Koter zagotavlja, da ji vodstvo
Srednješolskega centra stoji ob
strani, pa tudi starši, kar je tudi
zelo pomembno. Seveda pa ni
povsod tako. Stvar je v tem, da
to delo ni finančno urejeno, še
posebej zdaj, ko naj bi bil šolski
zbor nekaj zunaj rednega šolske-
ga programa, torej tudi ni mogo-
če zanj zahtevati denarja. Denar-
ja tudi zdaj ni, pravi Darja, ven-
dar je urejeno vsaj to, da ji je de-
lo v zboru priznano v redno ob-
vezo, pa čeprav se najde kdo od
učiteljev drugih predmetov, ki
ima v zvezi s tem pomisleke.
Udeležba na tekmovanjih?
Darja meni, da je to stvar vsake-
ga posameznika. Je pa gotovo
petje za tekmovanje tista vzpod-
buda mladim, ki v njih gradi že-
ljo po kakovosti, po »biti boljši«,
zapeti tako, da bo tudi strokovni
komisiji všeč . . . Mladinski pev-
ski zbor je pel na republiški revi-
ji v Zagorju, kar mu je odprlo
vrata za zvezno tekmovanje v
Celju, kjer so si letos pripeli sre-
brno plaketo Mladinskega pev-
skega festivala. Uspeh, ki se ga
niso nadejali, zato je bilo srebro
v toliko večje veselje in ponos
pevcev in dirigentke, da tudi oni
zmorejo nekaj več, da niso zgolj
povprečen zbor, ki prepeva na
proslavah in še kakšnem podob-
nem dogodku, potem pa nič
več ... Na tekmovanjih pa lahko
slišijo tudi druge in to je nadvse
dragocena izkušnja. Sicer pa pra-
vi Darja, da bi radi prepevali še
več, da se odzovejo vsakemu po-
vabilu. Njihov program je vsako
leto takšen, da ga je mogoče peti
ob najrazličnejših priložnostih,
in čim več bi bilo takih priložno-
sti, bolj veseli bi bili.
O glasnem življenju Ptuja pa
meni Darja Koter, da je slabo.
Kdaj pa kdaj kakšen koncert, pa
še za te redke koncerte nas je
strah, ali bodo ljudje prišli ali ne.
To je pravzaprav čudno, če ve-
mo, da ima glasbena šola več kot
stoletno tradicijo, da o številnih
zborih v občini sploh ne govori-
mo. Veliko imamo kakovostnih
glasbenikov in pevcev, zborov v
občini, tako da glasbeni abonma
ne bi smel biti problem, seveda
pa bi morali biti v njem tudi
gostje od drugod. Tudi prostorov
za takšne in drugačne koncerte
imamo več kot dovolj, pa jih ne
znamo izkoristiti, žal .. . Moti jo
tudi to, da imamo še vedno po-
misleke za nastopanje, za kon-
certe v cerkvah, čeprav vemo, da
so to prostori z odlično akustiko.
Zborovodje in pevci se lahko še
tako potrudijo, pa izzveni pesem
povsem drugače, ker je zapeta v
neakustičnem prostoru, in tako
sta v nekem smislu delo in napor
zbora izničena.
Le če garaš, zares trdo delaš,
lahko pričakuješ uspeh, pravi
Darja Koter. In gre ji verjeti. Da
pa je v veliki meri uspeh odvisen
predvsem od posameznikov, ki
se zavzemajo ali pa ne, ki jim je
nekaj obveznost ali pa tudi vese-
lje, Darja ni rekla. To dodajamo
mi in ji želimo še naprej, da bi
lahko dirigirala tako uspešnemu
zboru, kot ga ima sedaj. Pa smo
prepričani, da tako tudi bo, saj ji
njen nemirni duh ne da, da bi
pristala na povprečnost, da bi se
sprijaznila z rutinskim delom, z
delom, ki ga pač mora opraviti.
Darja Koter se je zapisala petju
in stati pred zborom ji pomeni
mnogo več, kot prizna sama in
kot lahko oceni poslušalec na ka-
terem od koncertov zbora, ki ga
je ona »naučila« peti.
NaV
Darja Koter
Vinarstvo v novem veku
odraz bogate tradicije
Pod tem naslovom so 13. juni-
ja v Zgodovinskem arhivu v Ptu-
ju odprli priložnostno razstavo,
tretjo v letošnjem letu. Čeprav
arhiv nima razstavnega prostora,
pa bi ga po normativih in stan-
dardih moral imeti, se arhivisti le
nekako znajdemo ter postavimo
vitrine kar na hodnik. Razstavo
je pripravila Kristina ŠAM-
PERL-PURG.
v prvi vitrini je kratka legenda
k razstavi. Poleg nje je predsta-
vljen cehovski red sodarskega
ceha iz 1. 1714 z lepim pečatpm
in učno pismo za sodarskega po-
močnika iz 1. 1838.
V	drugi vitrini so predstavljeni
inventarji gospoščine ptujski
grad iz let 1841, 1859 in 1880. V
njih najdemo podatke o količini
pridelanega vina, o trgovini in o
stanju grajskih kleti. Zanimiva je
tudi vpisna knjiga meščanov
'684 1919, kjer je v letu 1849
Vpisan tudi znani ptujski trgovec
Zvinom Konrad Fiirst. Med meš-
čani najdemo tudi vinogradnike,
kletarje in trgovce.
V	tretji vitrini je gradivo iz 19.
stol. Predstavljeno je gradivo
vinskega trgovca Konrada Fur-
''ta, in sicer knjiga evidenc raznih
Vrst vina. Posebej zanimiv je se-
znam predelovalcev vina s po-
nudbo za prodajo iz 1. 1878 ter
dva kataloga z vinskih razstav I.
'927 in 1940, kjer so omenjeni
Pridelovalci vina iz ptujskega
okoliša. Ne smemo pozabiti tudi
kronike deželno-knežjega mesta
f^tuja iz I. 1873, v kateri najdemo
'^ed drugim podatke o letinah in
® posameznih vinskih trgovcih.
Četrta vitrina prikazuje gradi-
vo minoritskega samostana, ki
letos praznuje 750. obletnico
ustanovitve. Predstavljena je kro-
nika p. Ludvika Pečka, kjer naj-
demo med drugim tudi podatke
o samostanskih kleteh in vinu ter
gorninski urbar iz leta 1755.
Posebna vitrina je posvečena
prvemu ravnatelju Zgodovinske-
ga arhiva v Ptuju prof. ANTO-
NU KLASINCU ob 10. obletni-
ci smrti. Kot je v prejšnji številki
Tednika že zapisal sedanji ravna-
telj prof. Ivan LOVRENCiC, so
sledovi njegovega dela vidni po-
vsod. Zato smo predstavili nekaj
njegovih regestov listin ter raz-
prave v Ormoškem zborniku I/
1973, Ptujskem zborniku III/
1969 in Ptujskem zborniku IV/
1975. Fotografija pa prikazuje
prof. Klasinca pri delu v še nea-
daptiranih prostorih arhiva.
Razstava bo v Zgodovinskem
arhivu odprta še nekaj časa, zato
vabimo na ogled vse, ki jih ta te-
matika zanima.
Nada JURKOViC
Zgodovinski arhiv Ptuj
Oba pričneta delati
v ponedeljek
Ptujski mladinci so v sodelovanju z nekaterimi strokovnimi usta-
novami letos pripravili kar dva republiška raziskovalna tabora. Oba
pričneta delati že v ponedeljek, 26. junija. Etnološki tabor, katerega
strokovno delo je prevzel Pokrajinski muzej iz Ptuja, bo letos prvič v
ptujski občini, na njem pa se bodo mladi etnologi ukvarjali z zbira-
njem gradiva s področja muzikologije ter vinogradništva in vinarstva.
Prebivali bodo v nekdanji šoli v Rodnem Vrhu, pričakujejo pa okoli
25 udeležencev.
Ekološki tabor bo letos že drugič, tokrat ga bodo postavili ob os-
novni šoli Ivana Spolenaka. Na njem pa bodo proučevali značilne
ptičje vrste ob Dravi, popisovali in analizirali divja odlagališča smeti
v ptujski občini, preučevali kakovost vode reke Drave, analizirali
uporabo biokemičnih sredstev v zasebnem in družbenem kmetijstvu
ter preiskali odnos prebivalcev Kidričevega do onesnaževanja okolja.
Na tem taboru pričakujejo tudi nekaj gostov iz tujine, predvsem v
skupini za preučevanje ptic (ornitološka skupina), v drugih skupinah
pa tudi nekaj članov ekoloških skupin iz Splita. Zagreba in Siska.d. I.
Ne krop ne
voda
Do 15. junija naj bi odgovorni
v ptujski občini pripravili pisni
odgovor na zahteve protestnega
zbora delavcev vzgoje in izobra-
ževanja 5. junija. Odbor za pri-
pravo protestnega zbora se je se-
stal 15. junija in ugotovil, da pis-
nega odgovora na svoje zahteve
ni dobil. Vendar so se odločili,
da ne bodo štrajkali, ker so na
seji vendarle slišali, da se ob ure-
ditvi razmer na področju družbe-
nih dejavnosti nekaj premika.
Kaj, je obrazložila vodja stroko-
vne službe SIS družbenih dejav-
nosti občine Ptuj Lizika Vidovič.
Strokovni službi gre priznanje,
da je pripravila izračune v skla-
du z novimi izhodišči. Vendar
služba ne odloča, izvršni svet pa
še ni rekel dokončne besede.
Reševanje razmer na področju
družbenih dejavnosti in s tem ak-
cija za uskladitev osebnih do-
hodkov delavcev v družbenih de-
javnostih z delavci v gospodar-
stvu je prej posledica sklepov re-
publiškega izvršnega sveta kot
pa akcija občinskega in komiteja
za družbene dejavnosti v občini.
Poleg tega pa je problem tudi v
tem, da delavci, zaposleni v
družbenih dejavnostih, že lani
niso imeli priznane enake rasti
osebnih dohodkov kot delavci v
gospodarstvu. Torej čeprav bi
jim letos osebni dohodki rasli
enako kot delavcem v gospodar-
stvu, bi bili še vedno zadaj. Prak-
sa zadnjih let je bila takšna in
razkorak s tem vedno večji. Le-
tos naj bi torej najprej popravili
osnove, jih povečali za lansko
možno rast, torej za rast, kakršno
so imeli delavci v gospodarstvu v
lanskem letu, in na takšno osno-
vo potem dodali letošnje rasti
osebnih dohodkov, zaposlenih v
gospodarstvu. Republiški izvršni
svet je v svoje sklepe zapisal, da
je to potrebno opraviti čimprej,
najkasneje pa do konca prvega
polletja. Gre za uskladitev raz-
merij ravni osebnih dohodkov
delavcev v družbenih dejavno-
stih z ravnijo osebnih dohodkov
delavcev v gospodarstvu na vseh
področjih, kjer so ta razmerja
porušena. Hkrati pa morajo pri-
stojni organi sproti pridobivati
podatke o osebnih dohodkih in
dopolniti informacijski sistem ta-
ko, da bo omogočil sprotno oce-
no dejanskih razmer na tem po-
dročju. Odboru udeležencev
družbenega dogovora o skupnih
osnovah in merilih za samoupra-
vno urejanje odnosov pri prido-
bivanju in delitvi dohodka v SR
Sloveniji pa je republiški izvršni
svet naložil nalogo, naj dosledno
izhaja iz stališča skupščine SRS,
da se realni osebni dohodki v
Sloveniji v letu 1989 v globalu ne
zmanjšujejo ter da se rast oseb-
nih dohodkov v negospodarstvu
tekoče usklajuje z rastjo osebnih
dohodkov v gospodarstvu.
Kolikor smo lahko slišali na
četrtkovem sestanku, bomo v ob-
čini tako tudi naredili. Vendar to
v tem trenutku še ne pomeni, da
bomo zato namenili družbenim
dejavnostim tudi več denarja,
ampak gre to usklajevanje oseb-
nih dohodkov s popravljeno os-
novo iz minulega leta na račun
dovoljenega obsega sredstev za
skupno porabo v letošnjem letu,
kar pomeni, da bodo sicer oseb-
ni dohodki usklajeni, vendar na
račun drugih delov programa.
Torej smo naredili za sanacijo
razmer v družbenih dejavnostih
le pol koraka naprej oziroma bo-
mo konec leta spet na istem kot v
tem trenutku.
Neizbežno je torej postalo to,
čemur se ne izvajalci in ne upo-
rabniki ne želijo odpovedati —
pravicam, ki jih imajo po velja-
vni zakonodaji, sporazumih in
dogovorih na posameznem po-
dročju družbenih dejavnostih.
Tako se bomo morali zelo hitro
odločiti in opredeliti, kaj je tisto,
kar bomo plačevali iz prispevne
stopnje, in kaj ono, kar bomo
plačevali iz lastnega žepa, če bo-
mo pač želeli kakšno storitev s
področja družbenih dejavnosti.
O tem smo že veliko govorili in
pisali, vendar je obseg pravic
ostal bolj ali manj še vedno
enak. Tako pravi matematika,
vsebina teh pravic pa bo z ukinit-
vijo nekaterih prinesla v naše
vsakdanje življenje marsikatero
spremembo in težko bi zagotovi-
li, da na boljše.
Tako odbor za pripravo pro-
testnega shoda delavcev vzgoje
in izobraževanja v ptujski občini
konkretnega odgovora ni dobil.
Seznanil se je z možnimi indeksi
rasti za družbene dejavnosti v le-
tošnjem letu, kar pa seveda še ne
pomeni, da bodo razmere tudi
uredili v skladu z zahtevami pro-
testnega shoda. In nehote se vsili
misel, da tega shoda odgovorni v
občini niso vzeli »zares«, kajti
po dosegljivih informacijah ni
znano, da bi odgovorni podvzeli
kakšno posebno akcijo pred te-
leksi in sklepi, ki so jih dobili iz
republike.
Zato se opazovalcu »od stra-
ni« zdi edini dober sklep četrtko-
vega sestanka odbora ta, da so
medse povabili tudi predsednike
odborov sindikata drugih druž-
benih dejavnosti in se dogovori-
li, da bodo odslej nastopali sku-
paj. Republiški odbor sindikata
zdravstvenih delavcev pa je že
napovedal generalni štrajk za 20.
september.
Delavci vzgoje in izobraževa-
nja torej ne bodo štrajkali, kljub
temu da niso dobili pisnega od-
govora, ampak le ustne informa-
cije, pa še to ne od »odgovor-
nih«. Zdaj, ko šole zapirajo vra-
ta, pravzaprav štrajk ne bi pome-
nil tistega, kar bi lahko pomenil,
ko sedijo v šolskih klopeh učen-
ci. Res, pričenjajo se počitnice,
žal samo za učence, in upajmo,
da se zavedamo, da pa se za vse
druge pričenja delo, trdo de-
lo...	NaV
Srečanje mladih literatov
pri Tomažu
V program praznovanj ob sed-
mem prazniku krajevne skupno-
sti Tomaž sodi ob likovni koloni-
ji tudi srečanje mladih literatov
iz občin Ormož in Ptuj, ki je bilo
v petek, 9. junija.
Na literarni natečaj so mladi
avtorji poslali svoja dela v prozi
ali pesmih. Vsa dela je skrbno
pregledal in ocenil pisatelj Janez
Svajncer starejši iz Maribora.
Med drugim je zapisal: »V pe-
smi in prozi nastopajo kot pripo-
vedovalci in izpovedovalci. To
pa pomeni, da svojih videnj, spo-
znanj in občutkov ne zapirajo va-
se. Nasprotno, širokosrčno jih
dajejo poznavalcem in ljubite-
ljem lepe, spoštovane in negova-
ne materine besede«.
Naloga udeležencev literarne-
ga natečaja je bila dokaj težavna
in zahtevna. Kljub temu so jo
sprejeli, kar že pomeni njihovo
pripravljenost, da po svojih mo-
čeh prispevajo delež v slovensko
kulturno zakladnico.
Iz del mladih literatov je na-
stal prijeten večer ob pesmi, ki so
jih zapeli člani mešanega pevske-
ga zbora Miklavž pri Ormožu in
zbor mladih članov Prosvetnega
društva Tomaž.
Janez Švajncer, ki se je konca
literarnega natečaja tudi udele-
žil, je najboljšim udeležencem
podelil priznanja.Nekaj najbolj-
ših stvaritev je zbranih v knjižici
Koraki, ki je bila ta večer na vo-
ljo obiskovalcem.
Vida Topolovec
foto: Štefan Hozjan
Literarni večer pri Tomažu.
8 — IZ NAŠIH KRAJEV
22. junij 1989 - TEDBin^
Obnemeli smo oh kruti resnici,
da le je neusmiljena usoda iztrga-
la i: naših vrst. od tvojih najdraž-
jih.
jma pot se je kmalu končala, ko
sta v prometni nesreči obe izgubili
življenje.
Šele osemnajst let si imela,
kmalu hi končala aranžersko šolo
in se zaposlila. Žal pa se je tvoje
življenje prehitro končalo in v nas
je ostala neizmerna bolečina. Ime-
li smo te radi in vedno te bomo po-
grešali. Počivaj v miru v tej naši
prelepi slovenski zemlji s svojo pri-
jateljico Alenko.	Tvoji
Lidije ni več. Našega veselega
in razigranega dekleta, polnega
načrtov in upov za prihodnost.
Kruta in žalostna vest je šla od ust
do ust. Prenekateremu izmed nas
se je zatresel glas in orosilo oko.
ko smo izvedeli za tragedijo.
2. junija popoldan si vesela za-
puščala svoje domače in se odpra-
vila s prijateljico Alenko prosla-
vljat uspešno opravljen vozniški iz-
pit. Tega pa žal nisi dočakala. Va-
Zapele so tinjske
ljudske pevke
Minuli teden je KS Tinje na Pohorju praznovala krajevni praz-
nik. Pregledali so svoje delovne uspehe v minulem letu. Se posebej so
bili uspešni pri asfaltiranju krajevnih cest in napeljavi telefonov. Kra-
jevno praznovanje so končali v soboto (17. junija) zvečer, ko so znane
tinjske ljudske pevke ob pomoči krajanov in osnovne šole priredile
lep kulturni večer. Poslušalce so popeljale v čase pred desetimi leti,
ko so se ljudje še dobivali ob skupnem delu in zabavi in domačem
slovenskem ljudskem petju. To počasi umira zaradi hitrega tempa da-
našnjega življenja, še posebej pa televizije, ki nas je zvabila na kavče
in osamila. Da ljudje še čutijo stare slovenske korenine, se je videlo,
ko so radi pritegnili ljudskim pevkam pri petju. Zagnanim kulturnim
delavcem na Tinju gre vsa pohvala za lepo prireditev z željo, da bi jih
bilo še več.
Vida Topolovec
Jurij Čarf — devetdesetletnik
»Najbolj pogrešam svoje paci-
ent^« je žalostno povedal dr. Ju-
rij Oarf, znani ormoški — sedaj
upokojeni zdravnik, ko smo
ga te dni obiskali.
12. junija je praznoval visok in
častitljiv jubilej — 90-letnico.
Rodil se je že v prejšnjem sto-
letju, 1899. leta v Velikovcu, na
avstrijskem Koroškem, v zavedni
slovenski družini. Medicino je
študiral v Gradcu, vendar mu ta-
kratne avstrijske oblasti kot za-
vednemu Slovencu niso dale de-
la. V Ljubljani je imel prijatelje
in ti so ga pogosto vabili, naj pri-
de delat v Jugoslavijo. To je tudi
storil in tu doživel še eno razoča-
ranje. Moral je ponovno opra-
vljati nekatere izpite, kljub temu
da je vse že pred tem opravil v
Gradcu.
Služboval je v Ljubljani in Za-
grebu, 1930. leta je prišel v Or-
mož in tu polnih 50 let zdravil
ljudi.
Bil je lik pravega ljudskega
zdravnika. Peš, s kolesom in kas-
neje z avtomobilom, do koder se
je lahko peljal, ker pred leti na
cestah v občini Ormož še ni bilo
toliko asfaltnih prevlek, je pre-
potoval vso občino. Poznal je vse
ljudi, njihove navade, tegobe,
bolezni. Poklicali so ga ob roj-
stvih, ko je bilo zelo nujno, mno-
gokrat tudi prepozno, ker pred
vojno ti kraji niso bili ravno bo-
gati in je bilo trošenje denarja za
zdravnika razkošje. Te ljudi je
dr. Jurij Čarf velikokrat zdravil
zastonj. Klicali so ga tuintam tu-
di k bolniku, ki bi lahko prišel v
ambulanto. Ni ga oviralo slabo
vreme — ne dež ne sneg — vedel
je, da ga njegovi bolniki težko
čakajo. Prav zaradi te skrbi in
ljubezni do trpečega človeka ga
imajo mnogi občani občine Or-
mož radi še danes.
Spominjal pa se je dogodka,
ko sta s šoferjem Dragom Hed-
žetom odšla na pot zaradi sporo-
čila, da je pacient zelo bolan. Bil
je na dokaj odmaknjenem kraju,
in ker je deževalo, ceste pa so v
tistih časih postale ob dežju ne-
prehodne, sta morala pustiti avto
več kot pol ure hoda do pacien-
tovega doma; tja sta prispela vsa
zasopla in preznojena. Ko sta
stopila v hišo, je dr. Jurij Čarf že-
lel videti bolnika. Domači so jj.
ma dejali, da ni nihče bolan, am-
pak da so hoteli gospoda doktor-
ja samo videti. Zaradi tega, ker
so ga potegnili za nos, je bil bolj
žalosten kot užaljen.
Dolga leta je opravljal siste-
matske preglede šolarjev. Ob
vstopu v šolo ~ pregledi so bili
kar v razredu — je najprej pote-
gnil skozi nos tisti značilni šolski
vonj, ki je bil na šolah pred 25 in
več leti. Vedno so nekoliko zau-
darjala šolska stranišča. Zagodr-
njal je bolj zase kot za druge:
»Nič ne vohate, smrdi vam.«
Se danes se mnogi, predvsem
starejši občani, spominjajo, kako
uspešno jih je zdravil. Velikega
pomena je bilo tudi to, da so mu
ljudje povsem zaupali.
Sedaj živita z ženo dokaj od-
maknjeno življenje. Vesel je vsa-
kega obiska svojih nekdanjih so-
delavcev iz zdravstvenega doma
Ormož in tudi drugih, da nekoli-
ko pokramljajo. Dan mu je po-
tem lepšr, ker ve, da ga le niso
pozabili, kljub temu da ni več
med njimi. Tisto o pozabi je pač
tako: saj ne pozabimo vseh, ki so
nam kaj pomenili, le v večni ča-
sovni stiski ne najdemo vedno
časa, da bi ob vsem, kar moramo
postoriti, šli še na obisk k stare-
mu znancu, pa čeprav mogoče le
za urico.
Tako je tudi z dr. Jurijem Čar-
fom. Obiščite ga, zelo vas bo ve-
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Jurij Carf - 90-letnik.
Srečanje starejših
krajanov
v soboto, 17. junija, popoldne so za starejše krajane KS Zgornja
Ložnica (Venčeselj) pri Slovenski Bistrici pripravili srečanje s kultur-
nim programom. KO Rdečega križa in KS sta pripravila zakusko, pio-
nirji podružnične šole in člani KUD pa kulturni program.
Zbralo se je več kot 40 starejših krajanov, ki so bili zelo zadovolj-
ni tako s pogostitvijo kakor tudi s kulturnim programom, saj so se ta-
ko vživeli, da so mnogi kar sodelovali s pevci na odru. Izkazali so se
pionirji s svojim folklornim nastopom, pa moški pevci, veselo vzdušje
pa so sklenile venčeseljske ljudske pevke z ljudskimi običaji ob lička-
nju ter doživeto zapetimi domačimi pesmimi. Vsekakor pa ne smemo
pozabiti na dobre kuharice in televizijskega snemalca Avgusta Vid-
marja, ki je na koncu srečanja še pokazal televizijski posnetek vsega
dogajanja.
Ko so starejši krajani zvečer odhajali, so si želeli, da bi bilo še
več takih srečanj.
Vida Topolovec
Ptujski otroci letujejo v
Punatu in na Pohorju
Skupnost socialnega varstva občine Ptuj je skupaj z medobčin-
sko organizacijo Rdečega križa Maribor organizirala tako za predšol-
ske kot šolske otroke iz ptujske občine letovanja v Punatu na otoku
Krku in v Domu Miloša Zidanška na Pohorju. 23 predšolskih otrok
že letuje, iz ptujske občine pa bo odšlo na otok Krk še sedem skupin
šolskih otrok. V vsaki skupini jih je 45. Počitnice na morju trajajo šti-
rinajst sni, skupaj s prevozom pa stanejo 900.000 dinarjev.
Na Pohorju letujejo otroci tri tedne, cena oskrbnega dne pa je
50.000 dinarjev. Za letovanje na Pohorju je še nekaj prostih mest.
NaV
»Pozdrav od Elektra«
v prejšnji številki Tednika je bil pod zgornjim naslovom obja-
vljen kritičen članek o odnosu Elektrodistribucije do uporabnikov
električne energije ob vse pogostejšem (tudi po našem mnenju prepo-
gostem) odčitavanju števcev, ki ga moramo opraviti ob vsaki spre-
membi cene.
Na tem mestu ne bom navajal vzrokov, zakaj tako pogoste spre-
membe cen električne energije, saj so le-te tudi naši temeljni organiza-
ciji veliko delovno breme in nas odtegujejo od rednega dela, to je
vzdrževanja energetskih naprav. Sočasno pa pogosta čitanja dvigujejo
naše poslovne stroške in s tem posredno vplivajo tudi na ceno elektri-
čne energije.
Tu pa je tudi jedro problema, ki ga načenja tov. Votolenova v
svojem članku. Kako organizirati čitanja števcev, da ne bi preveč
obremenjevali uporabnikov, obenem pa opravili to delo ob čim nižjih
stroških?
Po dolgoletnih izkušnjah, ki jih ima slovenska Elektrodistribuci-
ja, smo ugotovili, da je optimalen rezultat dosežen na ta način, da po-
pisovalec obhodi posamezno območje dvakrat, in če tudi drugič ni
mogel odčitati števca, potem pusti uporabniku SPOROClLO, ob ka-
terega vsebino se je spotaknila (tudi po mojem mnenju upravičeno)
tov. Votolenova. V opravičilo bi rad povedal le to, da smo neprimer-
nost vsebine SPOROClLA ugotovili že sami in jo pred dobrim letom
tudi spremenili.
Sedanja vsebina SPOROCiLA je naslednja:
»Sporočamo vam, da zaradi vaše odsotnosti nismo mogli odčitati
vašega električnega števca. Prosimo vas, da nam s tem sporočilom v
roku 3 dni sporočite stanje vašega električnega števca (70. člen sploš-
nih pogojev za dobavo in odjem električne energije. Ur. list SRS, št.
27/85). Pri telefonskem sporočanju stanja navedite številko odjemne-
ga mesta.«
Upam, da navedena vsebina, tudi s stališča uporabnikov, ne mo-
re biti sporna. Ugotovili pa smo, da smo pri zadnjem čitanju števcev
pomotoma dali odčitovalcem še nekaj starih SPOROCiL in tov. Voto-
lenova je imela to »srečo«, da je prav ona naletela nanj.
Zaradi neljubega spodrsljaja se tov. Votolenovi in vsem drugit"
uporabnikom, ki so prejeli neprimerno (staro) SPOROClLO, opravi-
čujemo.
Ptuj, dne 19. 6. 1989
Direktor TOZD Elektrodistribucije PTUJ:
Stanislav TOPLAK
tednik -
LITERARNA STRAN — 9
sonja votolen
Zmrznjena
trava
K zmrznjenim tlom
pohojena trava sameva
v prezeblem, samotno
črnem sadovnjaku.
Ni moči več v zelenih
tankih življenjih.
Vdano upognjene poljubljajo
zimski čas —
svojega poslednjega
(ledenega) ljubimca.
Miro JASNI
V letalu
v lahnem letalu
kot ptica v pomladnem poletu
zajadram v jasnino neba.
S pogledom poljubljam
prijazne domače poljane,
to pestro goriško gričevje,
samotne domove vrhov,
prijetna naselja
ob cestah in rekah,
kot bi se čebele rojile.
Blestenje jezerske gladine
odseva skrivnostne davnine
starega ptujskega mesta.
Širina in jasnina
v trenutku srce otopli,
ohrabri v zarji luči
hrepenenja.
maks bracič
Pa sem hodil
po planinah
Pa sem hodil po planinah,
po zelenih košeninah.
Iz daljave slišim zvon:
bim bam bom, bim bam bom.
Po planinah životarim,
sadje uživam in sanjarim.
Pa še enkrat zvon zvoni:
bim bam bom, bim bam bom.
Gor čez hribe in doline
pot me vodi čez strmine.
Ko zvečer se že zmrači,
mili zvon se spet zglasi:
bim bam bom, bim bam bom.
Maks bračič
Na planine
v poletni vročini v hribe hitim,
da tam se spočijem, samote želim.
Planina prelepa, saj ti si mi čar,
čarobno lepoto poklanjaš mi v dar.
Na sončni višavi sem sam gospodar,
"d hribov se ločit' ne morem nikdar.
In gorske cvetice so res lepotice,
očarajo tvoje nemirno srce.
^Mto pa, zemljanček, ne odlašaj preveč,
f^ahrbtnik na rame. podaj se v gore.
Narava ti nudi, kar vse si želiš.
If^ jemat' od nje ne smeš zamudit'.
MARIJA LOVRENČIČ
Sreča
■ če misliš, da sreča sama bo prišla
se motiš, brez sreče ni življenja,
če bogati ga ne da.
Za srečo dolgo prosim in iščem nekoga,
ki sreče več ima, naj jo še meni da.
SILVA PUH AR
Volčji brlog
v volčjem brlogu so strgali čreva,
poiskali rep,
ga nataknili na štrcelj.
Drobili so skale,
iskali sence,
prepadi so se nagibali v temo.
Neuničljivi sen je pozabil posejati seme,
vzklile so le sence,
brez sramu poteptale razmetana čreva.
Padale so v globino,
love meglo,
luknje so se vse bolj pogrezale.
Uničen od pozabljenega, razdejan v globeli skal.
Vstajenje. V višavah stisne rep.
Iščejo se in najdejo, drgetajoči od obetov.
Prepletena prepletenost
drži konce,
usekne se v umazan robec.
Vrtinci zmanjšujejo razdejanja neposejanih
v prazni neuravnovešeni prispodobi,
nesposobni misliti v sencah pulijo štrclje.
Lahne melodije padajo
v nesimetričnost teles
božanskega slavospeva.
MARINA KELEC
Noč s teboj
In noč zamenjala je dan ...
veter je preganjal listje...
okna nalahno so kot strune trepetala.
Luna — ta že po nebu je plesala,
od vrat do oken in na stene žarke je metala.
V objemu tvojem srečna sem zaspala ...,
radostno, vsa s poljubi obsipana.
Enake ni bilo mi še noči.
celo ljubezni ne. ki v meni zdaj gori!
Južek
Tebi, mati
Dosti si lepih stvari me naučila,
ki v življenju koristijo mi,
dosti si ljubezni mi podarila
in me naučila,
kako se ljubezen z drugimi deli.
Koliko si ur za me pretrpela,
koliko bilo je .svetlih noči,
a v.se si zmogla z ljubeznijo,
ker rada si me imela ti.
Nikdar ti tega ne morem vrniti,
pa če živel bom ne vem koliko let,
to, kar si dala, si dala v ljubezni,
zato. mati, še stokrat hvala ti.
Hvala za to. kar dala si mi,
prosim te mati, pomagaj še mi,
da bom ljubil, kot ljubiš ti.
Pono.sen sem, mati na te,
vsakemu bi rekel, priznal,
da to, kar imam. si dala mi ti,
da ti si me dobro vzgojila
in me veliko dobrega naučila.
MARINA KELENC
Nočem-hočem
Nočem življenja,
ki je eno samo čakanje!
Poleg dajanja hočem tudi jemanje!
Nočem življenja,
polnega brezupnega hrepenenja,
nočem življenja brez nežnosti in ljubljenja!
Hočem življenje,
v katerem ne bo namesto src
KAMENJE!
Hočem poželenja in dveh teles govorjenje!
Hočem življenje
v ljubezni združeno z drugim življenjem!
MARIJA LOVRENČIČ
Ce boli me srce
že dolgo čutim,
da boli me srce,
v življenju samota
nikdar ne pozdravi se.
Če ob meni bi bil nekdo,
da bi mi krajšal urice,
ki same so z menoj.
Pridi, da ti potožim bolečino srca.
Lepše je, če se pogovarjata dva,
ko jesensko .sonce zahaja.
Če boli me srce.
bolečina ne mine, dokler tebe ne vidim,
če pa ti si ob meni,
preneha in rana je zdrava.
STANKO FLADUNG
Domovina
Lepa si, domovina.
Lepa kot jutranja rosa,
lepa si kot tvoje mladenke.
kot fantje, ki življenje so dali zate...
Zato — sedaj proslavljamo tvoj
praznik, domovina!
Bila si spočeta lam v Bosni,
sredi noči, sredi sovražnikov...
Tam si zaživela, domovina!
Tam si rekla svoj DA!
da danes živimo v
svobodi in miru.
Čuvajmo svojo domovino,
samo eno imamo___
SONJA VOTOLEN
Oktobrsko
nebo
Oktobrsko nebo
je žalosten siv
pajčolan.
Moje misli —
ko se zasanjajo
vanj —
se zapletejo
v oktobrsko sivi svod,
postanejo žalosten siv
pajčolan.
Miro JASNI
Dobro zdravo jutro!
Dobro zdravo jutro!
Prijazna sosedska beseda,
zdravilni napoj
za mojo ranjeno dušo jasnine
svetovne človeške družine.
Pozdrav ta iskreni
prežene grozeče megle,
ponuja mi bratske roke,
odpira iskreno srce
cvetoče poljane izbrane
ljubezni sožitja,
zapoje mi pesem svetlobe,
topline blestenja svobode
v objemu žarenja zvestobe.
Karolina P.
—	I —
V noči brez upanja
krenila sem na pot,
iščem luč in novo oplaja me življenje.
»Saj se dela dan
in lam na vzhodu res že sonce vzhaja,«
kličem izgubljena v novi dan.
Prebrodim le še reko solz
na iz upanja zgrajenem splavu —
in rešena naj pobitim v daljavo.
-2 —
Nikoli nihče ne bo mojim sanjam kos
in veliki ljubezni.
Nikoli nihče ne bo verjel,
da bil je z menoj vse dolge noči.
da z njim prehodila sem mnoge poti
z ognjem v očeh.
ko hrepenenje hlastalo napitke je vroče,
5 katerih kadil se grenak je nasmeh.
—	3 —
Vzemi me s seboj na sončno stran te ceste!
Vzemi me s seboj v nov svet. v nov čas,
ker ostarela bom
in
sirih las ne boš mi gladil, veter. vem.
Vzemi me ^ seboj na sončno stran te ceste!
Ne dovoli, da se rinem tu v nesmislu senc.
da umiram
aH
da na novo se pttrajam kot nihče.
SONJA VOTOLEN
Postopoma
Košček sonca
za oblakom.
Potem še manj.
iyavo nebo.
Zelje otrok.
Streljanje proti toči.
Ropotanje v duši.
SONJA VOTOLEN
Ivje
Ivje na brezovih
vejah je belo
in samo.
Vidim ga skozi
orošene šipe.
Megla v ozadju
se mu plazi
v objem in ga odeva
v srebrno obleko.
Pajčevina v jutranji rosi. Posnetek: I. Ciam.
10 - IZ NAŠIH KRAJEV
22. junij 1989 - TEDNIK
Pregled operativne
sposobnosti GC Markovci
v nedeljo, 18. junija, je operativni štab Gasilskega centra Mar-
kovci z Gasilskim društvom Bukovci pripravil pregled operativne
sposobnosti centra. Vanj je vključenih 10 gasilskih društev iz KS Mar-
kovci, Cirkulane in Zavrč. K pregledu seje prijavilo 31 gasilskih enot
— od pionirjev do članov. G D Bukovci je vzorno pripravilo proge in
vse drugo za pregled. Odlično sta ga vodila poveljnik centra Martin
Zamuda in namestnik Stane Veselič. Potrdila sta dolgoletno izkuše-
nost in visoko strokovnost.
Sodilo je 7 sodnikov, ki so pod vodstvom Milana Mahoriča po-
hvalno opravili svojo dolžnost, saj ni bilo nobenih pritožb. Omeniti
moramo, da so domačim sodnikom pomagali sodniki iz GC Ptuj, s
katerimi izmenjujejo izkušnje in pomoč.
Med pregledom je neprestano deževalo. F'ohvalno pa je, da so
udeleženci kljub temu izpolnili svojo dolžnost. NK Bukovci je s svoji-
mi člani poskrbel za postrežbo gasilcev in ti se jim za njihovo priza-
devnost zahvaljujejo.
Pregled operativne sposobnosti je bil hkrati izbor za občinsko
tekmovanje gasilskih enot. Po sklepu sodniškega zbora in vodstva
pregleda je bilo za občinsko tekmovanje kvalificiranih 21 gasilskih
enot. Zelo razveseljivo je, da narašča število mladih gasilcev, saj se je
k pregledu prijavilo 10 enot pionirjev in pionirk A, 4 enote pionirjev
B in 5 enot mladincev in mladink. Nujno pa je, da bodo gasilska dru-
štva povečala število ženskih enot.
GC Markovci je s pregledom dokazal, da resno in požrtvovalno
delo gasilskih društev rodi sadove. Društva so aktivna in s preventiv-
nim in operativnim delom uspešno opravljajo svojo dolžnost, gasilski
center pa postaja organizirana celota, ki predstavlja veliko preventi-
vno in udarno moč.	G. Č.
1 5-letnica folklorne
skupine Poljčane
Folklorna skupina KUD Janka Živka Poljčane, ki jo vodi tovariš
Ruks, praznuje letos 15-letnico svojega delovanja. V teh letih so na-
stopali doma in v tujini ter poželi lepe uspehe. Znani so, da prikazuje-
jo ljudsko izročilo Dravinjske doline in Haloz.
Obletnice svojega delovanja so se spomnili v petek (16. junija)
zvečer z lepo in uspelo folklorno prireditvijo. Želimo jim še mnogo
uspehov pri nadaljnjem delu.
Vida Topolovec
V Spuhlji prvi frizerski
salon
Krajani Spuhlje in okolice so od 1. junija bogatejši za frizerski salon An-
gelca, ki ga je po štiriletnem službovanju pri mojstru Valenku v Ptuju odprla
Angelca Kline v prizidku h Klinčevi domačiji.
Skupaj s pomočnico Suzano odslej skrbita za vse vrste ženskih in moških
pričesk ter druge brivske storitve. Ker so cene zelo konkurenčne, so z obiskom
zelo zadovoljni, sicer pa so Spuhljani na tovrstni lokal dolgo čakali. Ženski in
moški del sta ločena, oba salona pa sta sodobno in lično urejena. Vanju je vgra-
jena najmodernejša frizerska in brivska oprema, uvožena iz Italije. Sicer pa je
frizerski salon Angelca na voljo vsem, ki to želijo ...
-OM
Angelca Kline (levo) se vsaki stranki posebej posveti in poskrbi, da odide iz salona
zadovoljna. (Foto: M. Ozmec.)
NA ZAGREBŠKI CESTI 107
Štirinajsta zasebna trgovina
v ptujski občini
Včeraj je Jožica Kozina po petnajstletnem delu v trgovini Jasmin v Ptuju
začela na svojem. Na Zagrebški cesti 107 — v hiši staršev — je uredila trgovino
z živili in drugim blagom. Pri ureditvi lokala so ji pomagali oče in prijatelji.
Za zasebno trgovino se je odločila v eni uri. Za kupce se bo trudila vsak
dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 16. ure, za nedeljske kupce pa od
9. do 11..30.
Blago bo kupovala pri Mercatorju, saj imajo dobre nakupne pogoje, prav
tako pri mariborski Povrtnini, varaždinski Vami in Kolonialah. Jožica se bo tru-
dila, da bo kupovala pri tistih, ki bodo najcenejši in najboljši, saj tisto, kar je
najdražje, ni vedno najboljše.
V trgovini bo v začetku prodajala sama s pomočjo prijateljev in sorodni-
kov.
Jožica pričakuje najboljše, predvsem veliko prometa in zadovoljne kupce.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
Petnajst let kulturno-prosvetnega
društva Obrež
Letos praznuje Kulturno-pro-
svetno društvo Obrež petnajstle-
tnico delovanja. V tem času so
dosegli resnično pohvalne rezul-
tate. Njihovo delo sloni v celoti
na čistem amaterizmu.
Trenutno so zelo aktivne štiri
folklorne skupine (predšolska,
šolska, mladinska in odrasla),
dramska sekcija in skupina ljud-
skih pevcev. Pri folklori plešejo
plese domačega kraja. Vsa orga-
nizacija in tudi priprava skupin
na tekmovanje sloni na ramenih
Tilike Kolarič. Lahko bi jo pred-
stavili čisto na kratko: mati, že-
na, babica, kmetica in kulturna
delavka, ki ima rada ljudsko iz-
ročilo.
O minulih petnajstih letih je
povedala marsikaj zanimivega.
Štiri leta po ustanovitvi folklorne
skupine so sodelovali na medna-
rodnem srečanju folklore v Za-
grebu, kjer so se srečali s folklor-
no skupino Jaka Rabič iz Dovje-
ga. Kaže, da so si postali trdi
Gorenjci in veseli Prleki všeč, ta-
ko da so se prihodnje leto —
1979. — pobratili. Letos praznu-
jejo deset let tesnejših stikov, ki
pa jih bodo proslavili 24. junija v
Mojstrani.
Vrhunec dela prve starejše fol-
klorne skupine je bil 1980. leta,
ko so se v Kopenhagnu na Dan-
skem udeležili mednarodnega fe-
stivala Človek človeku. Udeležili
so se ga folklorne skupine, pevci,
instrumentalisti iz vsega sveta,
vseh barv in narodnosti. Zanima-
lo nas je, kako so Obrežani prišli
na ta mednarodni festival. Tilika
je povedala, daje ZKO Slovenije
poslala razpis vsem društvom s
pripisom, da si pot in stroške bi-
vanja morajo plačati sami. Obre-
žani so poslali prijavo, in ker so
imeli pred tem opravljenih že ne-
kaj televizijskih nastopov, jih je
ZKO Slovenije poslala na Dan-
sko.
Med vsemi nastopajočimi sku-
pinami so se uvrstili na peto me-
sto. Tilika je povedala, da so v
Kopenhagnu ocenjevali posame-
zne skupine po disciplini, obna-
šanju do kulturnih spomenikov,
kako so pazili na red in čistočo v
prenočišču, kakšna sta bila glas-
bena spremljava in plesni izraz.
Leta 1979 so bili povabljeni v
Koln k našemu zdomcu na svat-
bo njegove hčerke.
1978. so sodelovali v Avstriji
— v bližini Gradca — na folklor-
ni prireditvi Evropa pleše.
15 let so že gostitelji folklornih
skupin bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije. Vsako leto
pride manj gostujočih skupin,
ker jim zmanjka denarja za pre-
voze. Letos se je srečanja udele-
žila samo folklorna skupina Vin-
ko Korže iz Cirkovc.
Uspešna je tudi dramska sek-
cija, zadnja leta pa tudi skupina
ljudskih pevcev, ki se vsako leto
udeleži občinskega srečanja. V
prihodnje ne bodo več strogo lo-
čevali folklorne skupine in ljud-
skih pevcev; ples in pesem bodo
še trdneje povezali. Folklorna
skupina in ljudski pevci so sku-
paj pripravili celovečerno prire-
ditev Kmečka svatba, ki je resni-
čno prava paša za oči in ušesa.
Prostorskih problemov nima-
jo, ker imajo svoj dom, ki so ga
gradili od 1974. do 1982. leta in
sprejme okoli 500 obiskovalcev.
Septembra letos bodo pono-
vno prikazali stare kmečke obi-
čaje pri delu na petem kmečkem
prazniku. Osrednja proslava ob
petnajstletnici društva pa bo
predvidoma v začetku novembra
letos.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Tilika Kolarič - duša KPD Obrež.
Ljudski pevci in folklorna skupina prikazujejo kmečko svatbo.
Skupna akcija gasilskega in društva upokojencev Zagojiči
V nedeljo, 11. junija, ob 7. uri
se je začela delovna akcija čla-
nov GD in DU Zagojiči pri zdru-
ženem domu društev. Predsedni-
ka Ivan VOJSK starejši in mlajši,
prvi predsednik društva upoko-
jencev, drugi predsednik gasil-
skega društva, sta sklicala člane
in delo se je začelo. Potrebno je
bilo zabetonirati ploščo 8 x 5 m
na verando (prizidek) s podaljša-
no ploščo, ki bo služila ob prire-
ditvah kot streha za točilne mize.
Predsednik DU, ki ga že priti-
ska deveti križ, se je spravil k
mešalcu betona, sicer še z dvema
sodelavcema, vendar je zdržal
pri tem delu do 15. ure, ko je bi-
lo delo končano. Rad bi omenil
vse prisotne: Janeza Goloba-
Rožmarinovega Hanza kot dru-
gega najstarejšega gasilca in
upokojenca v tej akciji, Franca
Vojska, gospodarja G D, ki je s
svojim traktorjem in nakladal-
cem ves beton dvignil na ploščo
in prištedil mnogo znoja udele-
žencem akcije, Alojza Preloga,
poveljnika G D, Stanka Vajda,
podpredsednika GD, Jožeka La-
ha, ki zna veliko narediti iz kovi-
ne in opeke, Stanka Horvata,
skoraj zmeraj udeleženca pri de-
lu. Bojan Vojsk in Miran Horvat,
oba člana GD, sta zastopala mla-
dinski aktiv Zagojiči.
»V slogi je moč,« pravi stari
pregovor in velja tudi za navede-
ni društvi. Oba predsednika st&
dobro poznana v širši ptujski
okolici in jima lahko damo pri-
znanje vsi člani, saj sta zelo akti-
vna; to pa velja tudi za druge
člane društva, ki skupno rešujejo
zadeve, pomembne za družbeno
skupnost, vaščane in bližnjo oko-
lico, ter člane DU. Predsednik
GD pravi: »Kar bomo zgradili,
bo ostalo za naše zanamce, ne
bodo mogli reči, da smo zapra-
vljali. Mnogo prostovoljnih ur
smo morali žrtvovati, da je zgra-
jeno, kar imamo danes.«
Res je, prav bi bilo, ko bi se
vsi zgledovali po delu GD, po-
tem verjetno ne bi bilo tako hude
gospodarske krize.
Naše GD je v letu 1988 priza-
dela huda prometna nesreča, ko
so člani hiteli na pomoč ob poža-
ru.
Tedaj se je smrtno ponesrečil
član GD Stanko PRELOG. Uni-
čeno je bilo gasilsko vozilo (ci-
sterna). S prispevki vaščanov,
ljubiteljev gasilstva iz širše okoli-
ce in GZ Ptuj nam je uspelo pri-
dobiti novo gasilsko vozilo in to
bo predano namenu v nedeljo,
25. junija, ob 14. uri. Vabljeni.
Janez Vidovič
V Podvincih po 18 letih
spet gostilna
v Podvincih so po osemnaj-
stih letih spet dobili vaško gostil-
no. Minulo soboto sta Marija in
Franc Meznarič iz Sakušaka
odprla lično urejen Kmečki
hram, v katerem je prostor za
okoli 50 sedežev, posebnost pa je
veliko asfaltirano parkirišče ter
zunanja terasa, ki bo primerna
predvsem v poletnih mesecih.
v Kmečkem hramu boste lah-
ko poleg domačih klobas ali do-
mačega narezka z zaseko dobili
tudi nekaj vrst pizz, specialitete z
žara ipd. Ponudili pa vam bodo
tudi domača vina in odprto pivo
ter seveda brezalkoholne pijače.
Zakonca Meznarič sta se pred
tremi leti vrnila z dela v tujini,
mož Franc je kmalu odprl obrt z
gradbeno mehanizacijo, Marija
pa bo svoje izkušnje iz gostinstva
odslej pokazala v Kmečkem hra-
mu.	-OM
Notranjost Kmečkega hrama je urejena v domačem slogu.
(Foto: M. Ozmec.)
v
f EDNIK - 22- junij 1989
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
Rokometno gospodarstvo
Veliko govorimo v zadnjem
^jjsu o zadregah športnikov,
predvsem pa tistih, ki naj bi pri-
skrbeli sredstva za njihovo delo.
pružba sistemsko sicer daje
sredstva za šport, vendar, kot ka-
premalo. Pojavile so se akcije
»bele karavane«, televizijski PO-
DARIM-I>0BIM, koncerti in še
(^aj. Ravno tako dajemo, vendar
prostovoljno in pod izgovorom.
da za to tudi nekaj dobimo.
Na zadnji seji skupščine
ZTKO občine Ptuj so predlagali,
naj se šport poveže z gospodar-
stvom. Ni res, da ptujsko gospo-
darstvo ne pomaga športnikom,
res pa je, da to ni organizirana
akcija po načelu »za vsakogar
nekaj«, pač pa dobi več tisti, ki
je na tem področju bolj aktiven.
Aktivnost pa vsi vzpodbujamo.
40 LET ROKOMETNEGA
KLUBA DRAVA
Ta visok! jubilej je ptujski ro-
kometni klub dočakal v neugod-
nem gmotnem stanju, vendar ne
ravno z majhnimi uspehi. Nas-
protno, zdi se, da so uspehi v
obratnem sorazmerju z denarjem.
Kako dolgo je tako mogoče živeti
in na kakšen način se povezujejo z
gospodarstvom, smo vprašali letos
izvoljenega predsednika kluba, si-
cer uspešnega zasebnika Ivana
Oomilška.
Gomilšek: »Rokometni klub
sem prevzel 12. februarja in imel
takoj težave z denarjem. Od
prejšnjega upravnega odbora
smo prevzeli 310.000 dinarjev,
torej ničesar, pač pa veliko dol-
gov. Organizirali smo se v skupi-
no, ki je od delovnih organizacij
in zasebnikov dobila sredstva, da
smo lahko začeli obratovati.
Klub ni majhna stvar, to so štiri
ženske in štiri moške selekcije,
strokovni delavci, tekmovanja.
Eno gostovanje nas stane
2.000.000 dinarjev, za celoletno
delo pa dobimo od ZTKO nekaj
čez 60 milijonov. S tem denarjem
lahko pridemo z ženskami (op.:
te dobijo kot prioritetna panoga
več) do Maribora, z moškimi pa
nikamor.
Z ZTKO se pogovarjamo, da
bi nam dali še kakšno dotacijo,
saj je RK Drava zelo uspešen, tu-
di predsednik občine je obljubil.
da nam bo nekako pomagal, dru-
gače pa upanja ni.
Zahvaljujem se vsem delov-
nim organizacijam in zasebni-
kom, ki so nam pomagali, z že-
ljo, da nam pomagajo še naprej.
Mislim, da je prav, da tako
uspešnemu klubu pomagajo vsi
^ od družbe do posameznega
člana.«
Kako uspešcB Je rokometal
klub, smo vprašali najprej vodjo
moških selekcij Ivana Hrupiča:
»Zelo uspešna je bila pionirska
ekipa, sajje osvojila bron v tek-
movanju SŠD, bila je prva v ob-
močni ligi in peta na odprtem
klubskem prvenstvu Slovenije,
prav tako so bili peti mladinci —
iz nadaljnjega tekmovanja so jih
izločili sloviti celjski igralci — in
člani. Pred dvema letoma smo
formirali pionirsko rokometno
šolo, tako da imamo tudi pod-
mladek. Rezultati kažejo, da
imamo možnosti tudi za prvo re-
publiško ligo, to načrtujemo že
za naslednjo sezono, upamo pa
tudi na uvrstitev v zvezno, seve-
da čez nekaj let.«
Največji uspeh so dosegle člani-
ce z uvrstitvijo v republiško ligo.
Peter StarkL, vodja žcaskih ekip
in trener članic, ocenjuje: »Uspeh
ni bil nepričakovan, k njemu je
veliko prispevalo novo vodstvo
in predsednik Gomilšek. Resneje
in bolj kontinuirano smo pričeli
delati in uspeh ni izostal. Poleg
članic so dosegle lep uspeh tudi
starejše pionirke, peto mesto, ka-
detinje pa so v vzhodni republi-
ški mladinski ligi prve. Tudi z
dekleti imamo pionirsko šolo,
pri tej pa želim več sodelovanja z
učitelji.
Naš rokomet se bo razvijal, če
bo dovolj strokovnjakov. Profe-
sorji telesne vzgoje, ki začnejo
delati, imajo sčasoma preveč ob-
veznosti, za porabljeni čas in
trud z rokometaši dobijo zelo
malo denarno nadomestilo in ta-
ko odhajajo. Moške selekcije
imajo več treneijev kot ženske,
sicer pa to, da so se članice uvr-
stile v prvo republiško ligo, zah-
teva treninge štirikrat tedensko,
tekmovanja za konec tedna in
spremljati jih mora vedno en tre-
ner. Prizadevam si, da bi dobil
strokovne delavce od drugod,
vendar vsak postavi svoje pogo-
je, a jim jih ne moremo izpolni-
ti.«
Mc Zupanič
Ivan Gomilšek: »Zahvaljujem se
vsem delovnim organizacijam in
zasebnikom z željo, da nam poma-
gajo še naprej.«
Ptujske članice so se uvrstile v republiško ligo.
Tekmovanje za memorial Matevža Haceta
v spomin na prvoborca, pisa-
telja in zaslužnega člana gasilske
organizacije na Slovenskem je
bilo v nedeljo, II. junija, občin-
sko tekmovanje enot Občinske
gasilske zveze Ormož.
Matevž Hace je bil prvi povoj-
ni predsednik gasilske organiza-
cije v Sloveniji in je to dolžnost
opravljal z velikim elanom od le-
ta 1949 do 1963. Pod njegovim
vodstvom si je gasilstvo pridobi-
lo v socialistični družbi tisto po-
membno mesto, ki mu tudi pri-
pada.
Spisal je 22 knjig; izšle so po
11. svetovni vojni. Iz njegovih
knjig predvsem spoznamo njego-
vo tesno povezanost z zemljo,
kmečkim življenjem in revoluci-
jo. Zaradi tega je bilo v letoš-
njem letu veliko zanimanje za
memorialno tekmovanje v OGZ
Ormož.
v lepem, sončnem vremenu se
je tekmovanja udeležilo kar 39
gasilskih enot v vseh starostnih
razredih. Vse enote so pokazale,
da so prostovoljni gasilci, njihov
pomladek in industrijska enota
TSO odlično pripravljeni in izur-
jeni za vsakršno posredovanje ob
požarih, za preprečevanje večjih
nesreč — katastrof in tudi za po-
moč v izrednih razmerah.
Med drugim je razveseljivo, da
je v gasilskih tekmovalnih eno-
tah vse več mladih, ki se z zna-
njem in sposobnostjo postavljajo
ob bok s^rejšim stanovskim to-
varišem. Število mladih se je v
gasilskih vrstah povečalo zaradi
tega, ker v naši OGZ ponujamo
pionirjem in mladincem poleg
gasilskih tekmovalnih veščin tu-
di razna športna tekmovanja, ki
jih v veliki večini privlačijo.
Tekmovanje je potekalo na
prostoru Tovarne sladkorja Or-
mož v veselem vzdušju in v odli-
čni organizaciji gasilskega centra
Ormož in industrijskega gasilske-
ga društva TSO, za to pa gre
predvsem zasluga tehničnemu
vodji tekmovanja Slavku Tkalcu.
Po tekmovanju sta predsedni-
ka OGZ Mirko Munda in povelj-
nik Ivan Vajda tekmovanje oce-
nila kot zelo dobro izvedeno in
pripravljeno. Prikrivala pa tudi
nista zadovoljstva ob masovnosti
in pripravljenosti gasilskih tek-
movalnih enot.
Tekmovanje si je ogledal tudi
pjoveljnik podravskega obmo^
ing. Ciril Murko. Predvsem ga jc
zanimala organizacija tekmova-
nja in tekmovalni prostor, saj bo
tam potekalo območno tekmova-
nje za OGZ Ptuj, Lenart, Sloven-
ska Bistrica in Ormož.
Priprave za to srečanje gasil-
cev naše regije tečejo in predvi-
devamo, da bomo dobri gostite-
lji.
Rezultati občinskega tekmova-
nja:
PIONIRJI A: 1. GD Središče
—	925 točk, 2. G D Vel. Nedelia
—	191; PIONIRKE A: GD Sre-
dišče - 953; PIONIRJI B: I.
GD Hardek - 757, 2. GD Ivanj-
kovci - 737, 3. GD Cvetkovd
—	727, itd.; PIONIRKE B: GD
Savci - 738; MLADINCI: I.
GD Ormož - 798, 2. GD Mi-
klavž - 773, 3. GD Savci — 768,
itd.; MLADINCI - IZVEN
KONKURENCE: GD Vdika
Nedelja - 637; ČLANICE: I.
G D Središče - 771, 2. GD Ko-
račice - 752; ČLANI A: 1. GD
Vel. Nedelja - 856, 2. GD Klj^
čarovci — 853, 3. GD Središče in
GLVHardek - 838, itd.; ČLANI
B: 1. GD Ormož - 830, 2. GD
Koračice — 817; I G D:Tovarna
sladkorja — 889.
ANTON KACE
Prikaz reševanja iz višjih zgradb.
Z golo roko nad opeke.
KARATE
Na Ptuju Še nikoli
Videli smo, česar	na
Ptuju še nikoli.
Prikaz karateja, borilne ve-
ščine, ki bo postala olimpijska di-
sciplina.
Prikaz lomljenja strešnih
opek z golo roko in nogo.
Prikaz koreografsko zasno-
vanih kat.
Dogajalo se je 16. jnaija ob
18. uri v dvorani SŠC.
UBIJALCI BREZ OROŽJA
Kdo so bili karateisti?
Iz Indije so karate v začetku
našega štetja prenesli na otok
Okinava, ki je postal kmalu ja-
ponska kolonija, je povedal
predsednik tekmovalne komisije
in trener ruške ekipe Ivan Čerič.
Domorodcem Je bilo prepoveda-
no nositi vsakršno orožje, zato so
razvili po»dmo teSuniko za bor-
bo, za samoobfaMbo in ubijanje
z rokami in nojgMmš, mporabljali
so tudi kmečko orod^ Ko so ta
način borbe ptenesJi nia Japfm-
sko, so se ga vojaki nčilln v naj-
več tajnosti.
Šele leta 1%B je U karate
prvič javilo predsSaivlljeini na ja-
ponskem dvora. Plrikaizall ga je
Giddn Funakoshi, ki vellja danes
za tvorca sodobn^a kairjdteja, se-
daj športne dfaicipliine-
GIBI OSTALI,, INAMEN SPRE-
MENJEN
Od udarcev staii^japonskih
karateetov se dana^jp ločijo po
tem,, da se borca mmetfi bortm
sploh ne dolaknesa <«flemi druge-
ga. Brezhibno zasnoivaini ondarec,
usmerjen v enega ^ftalhniiilhi delov
telesa, vendar prekmoijjeim ttik pred
ciljem — na$praemk«mni tde-
smn. je osnova špoirtng^a karate-
ja in s tem tisto, kar »odmiki oce-
njujejo in po iemsr tkrfočijo
zmagovalca. Kstvo sportn^a
bre^ontaktnega kaiatt^ je sa-
nimadziranje borca. Ob pre-
majhnem samonadzMaffljm teče
kri,, vrstijo se poškodbei Ln samo-
nadziranja se je najte^ inau^.
OB PLEMENITOSn TLDI
KRI
V Jugoslaviji pozmaiamo kara-
te od leta 1963, lu Pnuip Ide de-
set kL Y Sloveni^ je seofiaj 65 ka-
rate klubov s do člani,
od teh jOi 856 tdkniDiatje. Jugoslo-
vanski karateisti c&osegajo izvr-
stne uspehe, saj so ma Bettošajem
cvrop^em prvenstvu, bilo je v
začetku maja v Titogiradu, osvoji-
li kar štiri bronas&e cmedalje.
Ptujski karateisci sa po pre-
moru pričeli ponioviao vaditi in
tekmovati, se^j pod vodstvom
Siva Vbgrinca. To sobodo so or-
ganizirali prvo tekraovanje za
pokal Jožeta Lacka. Za vse, ki si
spektakla niso mogli oigHedati: vi-
deli smta. česar na Ptuja šr nisas«.
tekla je t»dt kri.
Zakaj?
Karate je sicer Ezredno ple-
menit ^port. saj Ene poedvideva
nobenega medsebojBK^ stika
borcev, tekmovaimja se diži ja-
ponski obred, vsak gib na dolo-
čen pomen in špoctiniki so nena-
vadrio discšpHinmainsL Vesudar je
na Ptuju nastopia virsta imladih
t^mov^cev — csek^iiesi so doži-
vrii borilni krst niso še po-
vsem samoobvladatmii im tako se
niso mogli vzdržati dotikov v
borbah. Deonrai idli iiail je po-
vedal, da so bile pogodbe v
vsdh primerih neznafirae |nekoli-
ko kAavenja iz nosoi, ofi^anje
členkov na roki —|.
REZULTATI
Najbolje so se borili karatei-
sti NK Partizan Ronše, dmagi so
bih borci KK Boirisa Kidriča iz
Maribora, trO^ doomaičiiimi in četr-
ti KK Angela Bescdmjaka iiz Ma-
ribora.
Z ROKAMI NAD STREŠINIKE
»Tameslii vari« ianemujejo
Japonci preizkus moči udarcev.
Kot ročaj je izoblikoKaima roka
od komolca do pesli im v noževo
rezilo se podaljgata prva členka
stisnjene pesti.
Ptujsti karatenstti so v SŠC
na ta način lomiln vec stresnih
opek hkrati. »Sčasona se členka
tako utrdita, da pri pravitaiem gi-
bu ne more priii do poškodl^
roka niti ne boli.'* so pmedali.
Takšne udarce so črvajali tudi z
negami.
PROTI 1Z.MIŠLJENEML NA-
PADALCL
Kot <fivji ples. ples na živ lje-
nje in smrt. vsekakor pa koreo-
grafsko zck> 7a«iHii«iy je prikaz
kat. borbe z izn^jienim naspto-
tnikooL Ta je lahko čloKck, borci
pa se vživ^ tudi v borim z žival-
Di§eipimai. m^n naial>ije-
gM	in razwB§a trr mdm
piBiUč— ja aglcd. Prikazali sojo
ptujski fud^ in dekleta.
Mc Zupanič
ATLETIKA
Troboj za najmlajše
Letos so se učenke in učenci tretjih in četrtih razredov prvič po-
merili v troboju — v teku na 60 metrov, metu žogice in skoku v dalja-
vo. Troboj po mnenju strokovnih športnih delavcev preprečuje eno-
stransko usmerjanje najmlajših, vsestranski razvoj je v tej starosti nu-
jen.
Po primerjanju rezultatov se bodo najboljši pre;skusili na republi-
škem prvenstvu v oktobru.
Troboja, ki sta ga organizirala ZTKO in AK Ptuj 6. junija na
ptujskem stadionu, se je udeležilo 120 učencev in učenk iz osmih os-
novnih šol.
REZULTATI
Pionirji ekipno: 1. Cirkovce, 2645 točk; 2. T. Žnidarič, 2525; 3.
Dornava, 2480; 4. I. Spolenak, 2375.
Pionirke ekipno: 1. T. Žnidarič, 2445; 2. Domava, 2145; 3.—4. L
Spolenak in Kidričevo, 2135.
Pionirji posamezno: 1. S. Vinkler, Cirkovce, 1445 ; 2. G. Tumšek,
T. Žnidarič, 1345; 3. M. Gole, Dornava, 1340 ; 4.—5. Smigoc, Kidriče-
vo, 1225; 6. L Perkovič, Cirkovce, 1200.
Pionirke posamezno: 1. J. Bezjak, L SfKjlenak, 1330; 2. A. Ror-
jančič, Kidričevo, 1235; 3. N. lic, T. Žnidarič, 1170; 4. M. Krajnc, De-
strnik, 1140; 5. T. Majcen, Dornava, 1130; 6. A. Potočnik, T. Žnida-
rič, 1075;	McZ
Športne igre ob petnajstletnici
v soboto, 10. junija, so v Or-
fnožu v okviru praznovanj pet-
najstletnice Obrtnega združenja
Ormož potekale športne igre v
streljanju z zračno puško, vleče-
nju vrvi, streljanju na glinaste
golobe in kegljanju. Sodelovalo
je osem ekip: šest ekip OZ iz Or-
moža, Ptuja, Lendave, Ljutome-
■"a. Murske Sobote in Gornje
'Radgone ter ekipi osnovnih or-
ganizacij sindikata iz Tovarne
Jože Kerenčič Ormož ter uprav-
nih organov skupščine občine
Ormož.
Pri streljanju na glinaste golo-
be je prvo mesto zasedla ekipa
OZ Ormož, drugo ekipa OZ iz
^'urske Sobote in tretje ekipa
Oz iz Gornje Radgone.
Ekipna uvrstitev moških pri
''treljanju z zračno puško je bila
"^»slednja: OZ Ljutomer, OZ
^Jornja Radgona, TJ K, OZ Mur-
Sobota, OZ Ptuj, OZ Ormož
'n Upravni organi skupščine ob-
line Ormož. V streljanju sta na-
stopili samo dve ženski ekipi
ekipa OZ Ormož in TJ K Ormož.
Pri kegljanju so bili doseženi
naslednji rezultati: ženske — OZ
Gornja Radgona, TJ K Ormož in
OZ Ormož; moške ekipe: TJK
Ormož, OZ Ormož, OZ Lendav a,
OZ Ptuj, OZ Ljutomer, OZ Gor
nja Radgona, upravni organi
skupščine občine Ormož in ekipa
OZ Murska Sobota.
Najatraktivnejša športna disci-
plina, ki je imela največ navija-
čev, je bilo vlečenje vrvi. Najmo-
čnejše so bile predstavnice OZ
Ormož, drugo mesto je zasedla
ekia TJK Ormož in tretje ekipa
OZ Gornja Radgona. Najmo-
čnejša moška ekipa je bila ekipa
OZ Ormož, sledile so: TJK Or-
mož, OZ Gornja Radgona. OZ
Lendava, OZ Ptuj, OZ Murska
Sobota, zadnje mesto pa je za-
sedla ekipa upravnih organov
skupščine občine Ormož.
V skupni uvrstitvi je bila prva
ekipa OZ Ormož, drugo mesto je
pripadlo ekipi TJK Ormož, tretje
OZ Gornja Radgona, četrto OZ
Murska Sobota, peto OZ Ljuto-
mer. šesto ekipama OZ Ptuj in
Lendave ter zadnje - osmo eki-
pi upravnih organov skupščine
občine Ormož.
Vida Topolovec
foto: Štefan Hozjan
Ekipe pred pričetkom tekmovanj.
12 - ZA KRATEK ČAS
22. junij 1989 - TEDNIK
Dober den! Pravzaprav boj slab den, saj je tali junij celi
nekšni posconi. Dež na dež, mrzlo pa kak pes. Koruza in gorice
pa tudi druge rastline pa sunce zovejo. Kak da hi bila redukcija
sunčne energije. Plohe in toča vmes. Premoj duši, na našem Su-
hem Bregije tudi letos že tuklo. Saj človik ne ve, bi mola ali kle-
ja. Delaš, rintaš in švicaš, te pa ti potuče toča. Saj je nekaj še
ostalo v gorici, na njivi, v pivnici in na Mici, samo vete, človik
potli nema več provega veselja delati. Potučene rastline pa so
glih tak kak ranjeni človik: še vejkšo skrb in nego terjajo, da se
rane zacelijo. Eh, pa kaj hi jomrali, saj itak nič ne pomoga.
Zaj hi rad nekaj Ptujčanom na srce položa: to ovi den sen
se na Ptuj z mopedom po nekšno škropivo in drugo fasngo voza.
Pela sen se tam mujmo hotela, gor po Trstenjakovi ulici in na-
prej. Jehal ga na motkin stil, kak je tam jamasta cesta, tak ke so
mi skoro vse špice na mopedi spokale. Premoj duši, da mamo v
naši vesi hoj lepo vzdrževano cesto in hoj gladko, kak je tista po-
skakovalnica. Rečem vam, jama pri jami. Kaj te Ptujčani nič ne
vete v roke pluniti tak kak mi na deželi, ki redne in izredne sa-
moprispevke plačuvlemo pa še pri vsoki cestni akciji udarniško
delamo? Tiste granitne kocke z asfaltom prevlečene hi si lehko
gor skopali in cesto zravnali. Če toga ne vete nareti, se pridite na
naš Suhi Breg vičiti. Še kaj za pojesti in spiti hote dohili. V cajtn-
gah sen šteja, da letos Ptuj praznuvle svojo 1920-letnico. Za tok-
šnijuhilej hi lehko tudi tisto cesto zaflikali. Ali pa je to tak načrt-
no nareto, da iz vsokega turista, ki pride v hotel ali pa gre na
ogled v vinske kleti, med poskakovojom devize vun z žepa strosi-
Jo.
Tak, pa naj ho zadosti za gnes in drugič kaj več. Pište mi
kaj. Ven, ke zaj poleti nega dosti cajta za tokšne stvari, vseeno
pa se me kaj spunite. Pa srečno. Vas pozdrovla Vaš LUJZEK.
fEDNIK - 22- junij 1989
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — ŠPORT IN DRUŠTVA
22. junij 1989 - TEDNIK
Ormoški rokometni
klub v republiški ligi
Pl» trtiMi M. \ diko Nedeljo 13. maja letov, štiri kola pred koscem tek-
■•»aaja, je ormoškim rokometašem poslalo jasao, kljub temu da so mo-
rali odigrati in zmagati še % tekmah s ^mpetrom. Krogom in Gornjo
Kade"*'*' gredo % republiško ligo.
RokuMct -MO % dhkčin. Hnu;
prvič .raigirJilhi lu Likrjimi aiž^
gimaanjji Ictju Z o-.iM^v.tmi
rokomctJi jie unčeoce '^ziunii ta-
kratni učitegi Hciesne vzgoje Val-
ko Bedrač Ptvih začetkm roko-
meta t Oneoni dobro spomi-
nja tudi Vik TroireBiilk. k: je b!' ta-
krat učc!5f<c lretjjc|:a razreda nižje
gimnazilie.. Duuunična tj^a rh je
takoj navdBtMlU. pne rckooctne
gole je izddlall takratni	či-
stilec in Bnit«iik Franc Mškša. I\>
stavili so jnh * Mestni Grabi v
Ormožu. Že mrnajja tistegji Deta so
dijaki in štutidentje pri V diiLii Ne-
delji Ustanovili rokometno sekci-
jo v okviimu T\T> Paniizjinji Vdi-
ka NedeiljpL. S prihodom proTe-
soija RiudijMi Zidariča na ormo-
ško šolo je poslal rokomet dd
učnega mutcnta od petega do
osmega razmeda. Od takrat je ta
dinamsčniui iigra navduševala mla-
dino in odrasAe ter poslala naj-
bolj prinjuuNljjen šport v občini Or-
mož.
V sezumii	61 je rokomet-
na sekcija Vdlika Xcddja začela
tekmovasi v mariborski okraji
lif.i. leto tjt«mejc pa še Rokome-
tni klub Oromaž. Od takrat je uso-
da teh dvefin simedajpih klubov te-
sno povczanna. mahova medseboj-
na srečanja ipui s<o bila vedno pra-
vi derbiijp. nnjjguno tekmovanje ie
po^lo žte kiur tradidkmalno.
Če se poMtTBnaino v zgodovino
Rokomenime^ kluba Ormož, mo-
ramo brez dvtomima omeniti twii
prvo tekimno -septendM-a 1*<K)1. leta.
ki so odigrJiBii z RK. MTT Mari-
bor. Ta tekma je mnc^m, pred-
\sem pa ndknnDovakem ostaJa v
trajnem spoKOHiiiu. saj so fantje
igrali bosi, kar je Inlo sicer proti
pravilom, ^emidar so pri novincih
naredili izjema. To je bila tudi
njihova prva prvenstvena tekma.
Prvo in dmui^ tekmovalno sezo-
no so biOii v -smediru lestvice. V se-
zoni I96i3/M iMt zaradi spremem-
be tekimnovalliinega sistema začdi
tekmovati v pomurski ligi in že
prvo leto doM^i prvo mesto, s
tem pa auvirsttiittcv v štajersko roko-
metno COODO.. Za nastopanje v viš-
jem rangim so se <»ktepili tudi z
nekaterimn ngraSo iz bližnjih klu-
bov. I\j šaiiriili fletih obstoja Roko-
metnega kflauba Ormož so dosi^i
uvr^tev w imajvišjji rang rqHibli-
škega tckaniKfflvanna. Nljihov trener
je bil piiofesoir Rudi Zidarič. Pr-
vo leto igjraanjia v republiški ligi
so dosegJK sodmo mesto, že v se-
zoni l^&^Ml pa so bil5 na četr-
tem mestoiL. Takrat so imdi velike
uspehe itnudii mSadinci. ki so se
uvrsitli na drugo mesto v repu-
bliški ligi vzhod.
L >pešna je bila predvsem se-
zona 1967 68, večji del pr\en-
stva so celo vodili. Zadnje kolo
so igrali doma z RK ( elje. Cc bi
bili /m^g^h, bi si b«Ji pridobili
pravico nastopa na kvalifikaci-
jah za prvo zvezno ligo. Zmagali
so Celjani, RK Ormož pa je do-
segd z drugim mestom svoj aaj-
ve^ uspeh. Uspešnim letom po-
navadi sledi kriza. Enako je bilo
tudi z RK Ormož, ki se je ob iz-
gubi dveh odličnih igralcev boril
za obstanek v ligi in ob koncu se-
zone pristal na desetem mestu.
To je sicer zadostovalo za obsta-
nek v ligi, vendar je zaradi finan-
čnih težav klub odpovedal sode-
lovanje in jeseni 1%9 razpadel.
Po letu dni zatišja so bivši
igralci in funkcionarji razpadle-
ga kluba sprožili akcijo za njego-
vo oživitev. Največ posluha za
njihovo pobudo je imela sindi-
kalN organizacija TJK Ormož,
saj Jim je pri ponovni oživitvi ro-
kometa veliko pomagala. Fantje
so začeli igrati z veliko zagna-
nostjo, v pomurski ligi zasedli
prepričljivo prvo mesto in se uvr-
stili \ štajersko rokometno cono.
Že v prvi sezoni leta 1971 '72
— so bili drugi, uspeh so ponovi-
li tudi v dveh naslednjih sezo-
nah. Med najuspešnejše sezone
sedemdesetih let sodi sezona
1975» 76, ko je Ormož fK) sedmih
letih p>onc«'no dobil republiškega
ligaša. Leta so minevala, menja-
vali so se igralci in treneiji in tu-
di športna sreča in uspehi niso
bili vedno enaki.
Danes igrajo v članski ekipi
Rokometnega kluba Ormož na-
slednji igralci: Milan Gaberc,
Franc Šandor, Mladen Grabo-
vac, Jože Fridrih, Samo Rajšp,
Boris Polak, Nenad Potočnjak,
Iztok Vrbančič, Marko Zabav-
nik, Danilo Hedžet, Marko An-
tolič, Branimir Džermati in An-
drej Vaupotič.
Pri mladirurih igrajo: Aleksan-
der Šulek, Aleš Rajh, Jure Puč-
ko. Dejan Jovanovič, Sašo Pra-
potnik, Denis Jurčec, Matjaž Be-
drač, Silvo Kirič, Avgust Kosi,
Sašo Praprotnik in Miha Turin.
Trener obeh ekip je Vlado He-
bar, predsednik kluba Andrej
Pučko in tehnični vodja Milan
Turin.
.Andreja Pučka smo vprašali o
problemih Rokometnega kluba
Ormož-
ANDREJ PUCKO: Proble-
mov je več. V Ormožu rokomet
je in bo ostal šport številka ena,
njegova tradicija je velika in mi
ga hočemo takega obdržati in tu-
di obravnavati. Med večje pro-
bleme sodi prostor. Slačilnice
imamo, rokomet pa je bolj ali
manj dvoranski šport in sprijaz-
niti se bomo morali s tem, da bo
rokomet šel v zaprte prostore,
kakršnih pa, vemo, da v Ormožu
nimamo. Nas rokometni klub je
eden od pobudnikov ob krajevni
skupnosti Ormož gradnje telo-
vadnice pri novi osnovni šoli Or-
mož. Upamo, da bomo vsi sku-
paj uspeli.
Telovadnica oziroma pomanj-
kanje prostora za trening je prvi
in osnovni problem, ki nas muči.
Drugi problem so kadri. Iz vrst
rokometašev v Ormožu je izšla
vrsta dobrih strokovnjakov na
tem področju. Problem pa je, da
se kasneje s tem športom in tudi
mladimi ukvarja malo ljudi. Na
rokomet gledam predvsem iz
vzgojnega vidika. To je vzgoja
mladine, mi pa velikokrat misli-
mo, da je ves problem v mladini.
Kaže pa, da je večji problem v
nas samih, ker mladini nič ne nu-
dimo. Enako je tudi z rokome-
tom. Mlade preveč prepuščamo
samim sebi, osebno pa menim,
da moramo mlade usmeijati v
kulturo, šport in druge podobne
dejavnosti. Poslanstvo vidim
prav v tem, da moramo čimveč
otrok že v mladih letih naučiti,
da imamo nekatere obveznosti,
ki jih moramo izpolnjevati in se
ob tem tudi znati obnašati, ker
smo v bistvu na športnih igriščih
predstavniki kraja, to je Ormoža.
Pogovor je tekel tudi o selekci-
ji pioniijev, ki se prične v tretjem
ali četrtem razredu. Vsako leto
naredijo selekcijo med trideseti-
mi do petintridesetimi šolaiji ne
samo iz ormoške šole, temveč iz
vse občine. To jim pomaga, da
obdržijo kvaliteto. Seveda nasto-
pijo težave pri mladih igralcih iz
zunanjih šol predvsem zaradi
prevoza na trening, ker rokomet
zahteva trening tri ali celo štiri-
krat tedensko.
Treningi so odvisni od sezone.
Večje obveznosti so v času tek-
movanj, ki pa se pokriva s šol-
skim letom.
Za obstoj rokometnega kluba
je velikega pomena denar. An-
drej Pučko je povedal, da imajo
sorazmerno dobro urejeno sode-
lovanje z delovnimi organizacija-
mi v ormoški občini, redno pa te-
če finansiranje tudi po SIS za te-
lesno kulturo. Ker so si z dobrim
delom pridobili zaupanje, nikoli
za denar ne trkajo na nobena
vrata zaman.
Sedaj so v republiški ligi, zani-
malo pa nas je, kakšne so njiho-
ve želje za prihodnost. Vsi trije
— trener Vlado Hebar, Milan
Turin in Andrej Pučko — so od-
govorili, da se bodo v republiški
ligi poskušali obdržati. To je
vsem prvi cilj, ki pa ni tako enp-
staven. Omenili smo, da sicer z
denaijem nimajo problema, bo
pa nastopil sedaj, ko so v sloven-
ski ligi. Tudi F>o tej plati se bodo
morali temeljito pogovoriti.
V tem času pripravljajo pro-
gram za novo sezono, iz njega
bodo izluščili vse potrebe, ki iz
tega izhajajo.
Vsi trije so zatrjevali, da je to
brez dvoma problem ob vseh te-
žavah, ki smo jih že omenili. V
prvi vrsti je to prostor, ki ga mo-
ra Ormož v naslednjem obdobju
nujno pridobiti, da se ne bo do-
gajalo tako kot sedaj, da je ekipa
v začetku tekmovalne sezone
boljše pripravljena kot spomladi
zaradi boljših razmer za trening.
Vlado Hebar, trener obeh
ekip, je povedal, da mladi z veli-
ko zagnanostjo delajo, da je mla-
dinska ekipa v treh letih doživela
samo en poraz in da so tri leta
prvaki mladinske republiške lige
— vzhod. Z obema ekipama je
Vlado zadovoljen in se dobro do-
polnjujeta. V poletnih mesecih se
predvsem mladinci udeležujejo
rokometnih taborov, ki jih orga-
nizira Rokometna zveza Sloveni-
je-
Milan Turin je tehnični vodja
Rokometnega kluba in tudi »de-
klica za vse«. Veliko jim pomaga
tudi Mirko Havlas, človek, ki jez
dušo in srcem pri rokometu in je
gonilna sila kluba. Pravijo, da bi
zelo težko delali brez Danila
Dajčbauerja, ki mu pravijo kar
»babica« za vse. Na tekmah piše
zapisnike, je šofer, ko ga nujno
potrebujejo. Ker je krojač, ga
lahko uporabijo tudi po tej plati.
Vsi so zatrjevali, da bi takšnih
Mirkov, Milanov, Vladov, An-
drejev in Danilov potrebovali še
več, ker pač več ljudi več zmore.
Vsako leto ob 4. juliju — dnevu
borcev se v Ormožu srečajo ge-
neracije, ki so bile uspešne v mi-
nulih letih. Ob tekmi in kasneje v
razgovoru teče beseda o prejš-
njih časih in tudi o tem, kaj mo-
rajo ormoški rokometaši še nare-
diti, da bodo tako uspešni tudi v
prihodnje.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Članska ekipa, ki je 3. junija letos po tekmi z Gornjo Radgono dokon.
čno vstopila v republiško ligo.
Milaa Turin — tehnični vodja
kluba
Vlado Hebar — trener obeh ekip.
TEDNIK - 22. junij 1989
OGLASI IN OBJAVE — 15
NOVINARSTVO
Kje so velike ribe
Prestavljajte si v krogu razpo-
rejene slovenske novinarske du-
šice. Stoje strmijo predse. Kaj
neki razmišljajo? Kaj zelo po-
membnega? Morda vsak o svo-
jem velikem delu, o svoji veliki
ribi?
Natančno to. V rokah namreč
držijo palice, trnke namakajo v
ubog ormoški ribnik, katerega
mokri prebivalci pa so, kot Šta-
jerci sploh, bolj premetene sorte.
Pridno namreč grizejo vabe, plo-
vec se potaplja, novinarska duši-
ca vzradoščeno potegne To-
krat pa bo! si misli — in izvleče
prazen trnek.
Resignirano natakne nov koš-
ček kruha ali pa prebode novega
belega črvička natančno, sko-
zi glavo noter in skozi zadek ven
(ali črvi nimajo glave, moram
vprašati kakšnega strokovnjaka)
namesti plovec višje, — Tokrat
grem na krapa, si misli — in ob-
miruje s pogledom, zapičenim v
globino ribjega kraljestva.
Tako je bilo v soboto do zgod-
njega popoldneva na novinarski
ribičijadi, tekmovanju, ki ga je
organiziral ptujski aktiv novinar-
jev s pomočjo delovnih organiza-
cij in zasebnikov, seveda.
Vsi smo se zavedali, da niso
samo ribje žrtve tiste, ki so nas
pripeljale k prijetnemu ormoške-
mu ribniku, pač pa je to pred-
vsem želja po poklicnem druže-
nju. Vendar končna bera rib ni
bila tako pičla. Kar 200 sno jili
pole^aili aa suho (po tehtanju pa
večino vrnili vodi). Žal pa so bile
potprečao maij kol I dekagrsM
(!) težke, je stehtal ormoški sod-
nik Franc (>žek. Z ribjo večerjo
torej ne bo nič, zato pa je tem
bolj dišal iz ogromnega kotla go-
laž, ki ga je pripravil sicer hotel-
ski kuhar Karči.
Tolažilne nagrade smo prejeli
vsi, pokale in priznanja pa so
prislužili:
Novinarji — ekipno:
I. Večer, 500 gramov
2.	RADIO TEDNIK II, 400 gra-
mov
3.	RADIO TEDNIK I, 225 gra-
mov
4.	Delo, 200 gramov
5. Kmečki glas, 75 gramov
Novinarji — posame/no:
1.	Ivan Preac, dopisnik, 350 gra-
mov
2.	Martin Ozmec, RADIO-TED-
NIK, 225 gramov
3.	Bojan Bauman, Večer, 75 gra-
mov
Novinarke-posamezno:
1.	Glorija Marinkovič, Večer,
400 gramov
2.	Majda Štruc, Delo, 200 gra-
mov
3.	Vesna Veljkovič, Večer, 100
gramov
Posebna nagrada je bila pode-
ljena novinarkam RADIO-TED-
NIKA, ki so sestavljale edino
povsem žensko ekipo.
Mc Zupanič
RIBICIJADO -89 SO OMOGOČILI: TGA Kidričevo, občin-
ski svet ZSS Ptuj. K K tozd Gostinstvo Haloški Biser, Pekarne
Vinko Reš. KGP Ptuj. Aeroklub Ptuj. Emona Merkur. Mercator -
Izbira Panonija Ptuj. Obrtno združenje Ptuj. Obrtna zadruga Pa-
norama. Slorin - KK Jeruzalem Ormož s TOZD Gostinstvo.
TOZD Vinogradništvo in TOZD Kmetijstvo. Droga Portorož —
tozd Gosad Središče ob Dravi ABC Pomurka. Tovarna sladkorja
Ormož. Opirl Ormož. Tovarna Jože Kerenčič — tozd Predelava
plastičnih mas. Blagovnica Tima Ormož. Intes-Pekarne Ormož. Ri-
biška družina Ormož. Gozdno gospodarstvo Ormož ter zasebniki:
Medičarstvo in svečarstro Ivan Puž Ptuj. Stanko Čurin s Koga. go-
stišče Tavema — Kupljen. Svetinje — Alojz Cedula. Gostilna Ma-
rija Veselko ~ Središče ob Dravi in drugi.
/magovalci!
POSTSCRIPTUM K SESTAVKU NE KROP NE VODA
V TEDNIKU Z DNE 22. 6. 1989 (STR. 7)
Napoved splošne stavke delavcev
družbenih dejavnosti
Dopis štev. 30 — 65/88 - I z dne 20. junija 1989 Skupnih služb
SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj je splošna informacija o giba-
nju sredstev za družbene dejavnosti Zavoda za planiranje SR Sloveni-
je. Ugotavljamo, da odgovora na naše zahteve, ki smo ga zahtevali do
15. 6. 1989, kljub temu da smo počakali nekaj dni, nismo dobili. Zah-
teve so bile dovolj konkretne in se nanašajo na položaj družbenih de-
javnosti v občini Ptuj (te pa so težje, kot jih kaže globalna slika le-teh
v republiki), zato smo pričakovali več prizadevanja odgovornih za re-
ševanje naših občinskih problemov in konkretno akcijo. Gotovo pa
niso strokovne službe SIS družbenih dejavnosti tiste, ki naj bi same
pristopile k reševanju problemov družbenih dejavnosti v občini l^uj
in se sprašujemo, kaj delajo interesne skupnosti, komite za družbene
dejavnosti in skupščina občine Ptuj. Sprejeti samoupravni akti govore
o tem, da strokovne službe izvajajo naloge, ki jih določijo organi
skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ne pa da so strokovne
službe podaljšana roka upravnih organov ~ izvršnega sveta skupšči-
ne občine I*tuj.
Vztrajamo pri svojih zahtevah!
Te pa niso več samo zahteve delavcev v vzgoji in izobraževanju,
temveč zahteve vseh delavcev v družbenih dejavnostih občine Ptuj.
Zato bodo predsedniki vseh občinskih odborov sindikata delavcev v
družbenih dejavnostih ustanovili skupni stavkovni odbor.
Ce do 1. 9. 1989 naše zahteve ne bodo uresničene, napovedujemo
za 20. 9. 1989 splošno stavko delavcev družbenih dejavnosti občine
Ptuj. Pobudo za splošno stavko ob napovedanem času dajemo vsem
delavcem družbenih dejavnosti v SR Sloveniji.
Predsedniki občinskih odborov sindikata delavcev
> v družbenih dejavnostih občine Ptuj
KDO NAJCENEJE... ZAMENJA AVTOMOBILSKO ŠI-
PO
Obiskali smo avtokleparje — zasebnike in družbeni sektor.
Vprašanje se je glasilo:
»Prednja šipa na stoenki se mi je razbila. Imam novo, prosim, da
mi jo zamenjate. Koliko to stane?«
Neverjetno!
Razlike — v času, ki ga avtoklepar porabi za zamenjavo, in v ce-
ni delovne ure — so velikanske. Za zamenjavo šipe bi odšteli od
30.000 dinarjev (ura po 40.000) prek 50.000 in 80.000 (ura še vedno po
40.000) do 210.000 dinarjev! (ura po 70.000) oziroma približno 250.000
dinarjev v družbenem sektorju.
Najceneje vam zamenja prednjo šipo na stoenki Mirko Horvat,
avtoklepar iz Ormoža, Hardek 21/A. Odšteli boste 20.000 do 30.000
dinarjev. Mirko Horvat: »Z zamenjavo šipe je malo dela. Dobre pol
ure boste počakali.«
Ce imate drugačne izkušnje, če se ne strinjate z objavljenim ali če
želite koga pohvaliti - v UREDNIŠTVU RADIO-TEDNIKA spreje-
mamo vaša sporočila vsak delovni dan.
PRIHODNJIČ: PRED POLETJEM K FRIZERJU
Morda ste bili pred kratkim pri frizerju.
Morda ste sami frizer-ka.
Sporočite nam svoje izkušnje!
Sporočite nam svojo ponudbo!
Vsak ve nekaj. Tednik objavlja, vsi vemo več.
Rodile so:
Alojzija Šajnovič, Ivanjkovci 4
— Urško; Matejka Kovačič, Or-
mož, Skolibrova 8 — Aljaža;
Marta Pondelak, Grajenščak
26/a — Tamaro; Danica Kos,
Hajdoše 56 — Klemena in Kri-
stijana; Darja Fajt, Ul. Stanka
Brenčiča 9 — Roka; Frančiška
Voglar, Goričak 71 — Alenko;
Kristina Vršič, Ločič 6/c — Be-
njamina; Jelka Slavinec, Ivanj-
kovci 35 — Tadeja; Sonja Vido-
vič, Vel. Varnica 67 — dečka; Jo-
žica Vidovič, Gorenjski Vrh 7 —
deklico; Ivka Serec, Hum 73 —
Moniko; Ljudmila Roškar, Mala
vas 18/a — dečka.
Umrli so:
Katarina Prelog, Ormoška
114, roj. 1934, umrla 12. junija
1989; Sebastijan Žibert, Kamnik,
Oševek 12, roj. 1974, umrl 12. ju-
nija 1989; Ana Kristovič, Dom
upok. Ptuj, roj. 1905, umrla 16.
junija 1989; Jožefa Mlakar, Re-
pišče 20, roj. 1923, umrla 17. ju-
nija 1989.
ORMOŽ
Poroke, 10. junija 1989:
Marjan Balas, Podgorci 103,
in Ivanka Lah, Podgorci 103;
Marjan Vajda, Senik 6, in Hele-
na Kosi, Sp. Ključarovci 19.
"kove žrtve
V prejšnji številki Tednika smo na zadnji strani opozorili na spremembe
prometnega režima v Ptuju ter pri tem posebej poudarili, da bo od ponedeljka,
19. junija, v Ptuju nenapovedano občasno večkrat gostoval zloglasni pajek, to je
specialno vozilo za odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov.
In tako se je že prvi dan priplazil v spremstvu miličnikov in svoje prve žr-
tve pobral na Srbskem trgu ter v delu Bezjakove in Krempljeve ulice. Skupj se
je ta dan znašlo na parkirišču tozda Avtopark 9 osebnih avtomobilov. Njihovi
lastniki so jih seveda kmalu dobili nazaj. Pet jih je 330 tisočakov plačalo takoj,
štirim pa so napisah položnice. Morda ni pomembno, pa vendar velja zapisati,
da so bile kršilke v glavnem voznice.
Še to so nam povedali: za prvič so odvažali s pajkom le tista vozila, ki so
huje ovirala promet, torej so bila parkirana na samem cestišču ali delno na plo-
čniku in delno na cestišču. Odslej pa bo pajek gostoval v Ptuju večkrat in nena-
povedano, zato velja jemati opozorilo o obveznem upoštevanju prometnih zna-
kov in signalizacije resneje.
-OM
Potem ko miličnik fotografira staije, je Mpranlno parkiruo foiik> u pajka t 3
do 5 minutah, (foto: M. Ozmec)
Zakaj je ustrelil 85-letno ženico?
Napol razpadajoča cimprana
vinska klet na vrhu ob hiši z na-
pisom Trdobojci 49 je bila v sre-
do, 14. junija, okoli 4. ure zjutraj
prizorišče tragedije, v kateri je
zapornik na začasnem izhodu
31-letni Slavko Jelen iz Trdoboj-
cev 70 iz do sedaj še ne povsem
pojasnjenih vzrokov s staro voja-
ško karabinko ustrelil 85-letno
Ano Trbuc, preužitkarico na tej
hriboviti haloški kmetijici.
Te usodne srede se bo brat sto-
rilca Vinko Jelen iz Trdobojcev
70 še dolgo spominjal. Na njego-
vem licu je bilo čutiti strah in tes-
nobo, ko se je ob 6. uri in 15 mi-
nut oglasil na oddelku milice v
Podlehniku in miličnikom pove-
dal, kaj je storil njegov brat Slav-
ko Ani, ki so jo daleč naokrog
poznali kot pridno in marljivo
ter predvsem pošteno kmečko že-
ničko. Zaskrbljenost je bila toli-
ko večja, saj je Slavko po deja-
nju prišel s puško v rokah k bra-
tu in mu povedal, kaj je storil, ter
zagrozil, da bo zaradi slabih od-
nosov ustrelil še bratranca in
očeta ter nasploh vsakogar, ki bi
se mu približal.
Da bi preprečili nadaljnje pre-
livanje krvi, so miličniki special-
nega oddelka za krvne delikte
skupaj z domačimi miličniki, ki
dobro poznajo teren, takoj stopi-
li v akcijo. Zaradi možnosti, da
bo Slavko še na koga streljal, saj
je to tudi obljubil, so bili obleče-
ni v specialne zaščitne obleke ter
seveda oboroženi. Skupaj je v
akciji po haloških gričih sodelo-
valo več kot 25 miličnikov, ki so
po približevanju in ogledu vseh
morebitnih točk, kamor bi se sto-
rilec lahko zatekel, nazadnje ob-
krožili še prizorišče zločina —
staro vinsko klet na vrhu.
Del skupine se je priplazil v
vinsko klet, drugi del pa ob zgor-
nji del, kjer je bila včasih preša,
sedaj pa že nekaj časa služi le
kot senik. Skozi špranje so opazi-
li tedaj že zdramljenega Slavka
Jelena s puško v rokah, ki je bil
zaradi čakanja po vsej verjetno-
sti zaspal. Miličniki so ga s klici
pozvali, naj se preda, in to je po
krajšem oklevanju tudi storil, saj
je na vseh straneh zagledal cevi
avtomatov, ki so molele skozi
špranje stare cimprače.
Kot so povedali inšpektorji
UNZ Maribor, Slavko Jelen ob
prijetju zločina ni zanikal, le ob-
žaloval ga je. Motiv zločina še
zaenkrat ni pojasnjen, lahko pa
je sklepati marsikaj, saj se je vse
skupaj dogajalo v vinski kleti, in
to ob štirih zjutraj. Utemeljeno
osumljenega, ki je bil sicer na
6-mesečnem prestajanju zaporne
kazni zaradi goljufij, so predali
preiskovalnemu sodniku in pri-
čakovati je, da ga bodo premesti-
li iz odprtega v zaprti del zapora.
Podoben zločin se na tem ob-
močju ni zgodil več kot 10 let, za-
to je novica boleče odjeknila
med poštene in garaške haloške
ljudi. Uniformirani in oboroženi
miličniki v akciji pa so bili za
marsikoga na polju ali v gorici
prava uganka, pa je sedaj verjet-
no že razvozlana. M. Ozmec
Poroke:
Stanko Zafošnik, Lovrenc na
Dr. polju 35, in Irena Pišek, Lo-
vrenc na Dr. polju 35; Silvo
Hrenko, Nova vas pri Ptuju 29,
in Irena Drevenšek, Nova vas pri
Ptuju 29; Jožef Lazar, Lasigovci
21, in Liza Volf, Lasigovci 21;
Jožef Pukšič, Biš 41, in Ivanka
Zagoršek, Drstelja 23; Vincencij
Kumer, Ziherlova pl. 4, in Ljud-
mila Duh, Ziherlova pl. 4; Jožef
Murko, Gorca 11, in Angela To-
polovec, Gorca 11; Franc Pod-
goršek, Vel. Varnica 120, in Ma-
rica Krajnc, Trdobojci 10; Samo
Glavnik, Ziherlova pl. I, in Da-
nica Polajžer, Potrčeva 48.
Stara lesena vinska klet, v kateri se je zgodil zločin.
Prostor aa senu, kjer so miličniki opazili predramljenega zločinca, (fo-
to: M. Ozmec)
Končano prvo kolo
nagradne igre Emone Merkurja
Na tradicionalni pomladno-poletni modni reviji Emone
Merkurja so v soboto, 17. junija, opravili tudi žrebanje prvega
kola nagradne igre ob 35-letnici Merkurja. Izžrebani reševalci so
bili:
1.	nagrada model z modne revije v vrednosti 1.000.000
din: Mojca Skrbinšek, Strelci 6/a;
2.	nagrada — celoletna naročnina na Tednik: Zlatko
Krajnc, Pacinje 3/b;
3.	nagrada izbira artiklov v samopostrežnici bratov Reš v
vrednosti 300.000 din: Marjan Djakovič, UL 5. prekom. II;
4.	nagrada posneta videokaseta film — iz prodajalne
Tehnika: Zdenka Rodošek, Ziherlova 7;
5.	nagrada - kozmetika v vrednosti do 100.000 din. izbrana
v Jasminu: Marija Cebek, Draženci 76/a;
6.	nagrada - garnitura kozarcev v prodajalni Ideal: Maja
PelcI, Peršonova 33;
7.-9.	nagrada glasbene kasete po izbiri (v prodajalni
Tehnika): Aleksander Lah, Rogozniška 26, Miroslava Kočevar,
Obrež 94, Darja Purg, Lešje 21/a;
10. nagrada gramofonska plošča po izbiri (v prodajalni
Tehnika): Jože Novak, Mokronog.
Čestitamo!
Vsi izžrebanci bodo dobili potrdilo o nagradi na dom. z
njim pa se oglasijo v prodajalnah Emone Merkurja.
Sodelujte v nagradni igri v drugem, tretjem in končnem žre-
banju (8. julija, 5. avgusta in 15. septembra«. Kupone najdete v
vsaki številki Tednika.
Sedmi praznik krajevne skupnosti Tomaž
v nedeljo je bila sklepna prireditev ob letoš-
njem sedmem prazniku krajevne skupnosti To-
maž. Prireditve so se pričele že 27. in 28. maja s sli-
karsko kolonijo, nadaljevale z likovno raz.stavo in
literarnim večerom 9. junija, minuli teden je bil ro-
kometni turnir, sprejem starejših krajanov ter tek-
movanje ekip občinske strelske zveze Ormož z zra-
čno puško.
Na sklepni prireditvi je govoril krajanom pred-
sednik OK SZDL Ormož Vlado Kovačič o delu. ki
je bilo opravljeno v krajevni skupnosti, naporih
pri širitvi telefonskega omrežja, asfaltiranju cest
ter novem obratu, ki bo v prostorih stare osnovne
šole po preselitvi obrata Tekstila v Ormož.
Podelili so tri bronaste znake OF slovenskega
naroda. Prejeli so jih Strelska družina Katja To-
maž, Marjan Putanec in Milan Belec. Ženske so
pripravile lepo razstavo domačih jedi in ročnih
del, vse skupaj pa je nekoliko zmotil dež.
Vida Topolovec
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 150.000 dinarjev, za tu-
jino 240.000 dinarjev. Žirora-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.