3J. Številko U Ljubljani, v tora 16. feMraorja 1909. XLll. leto. .Slovenski Narod" velja: I Ljubljani na^dom dostavljen: v upravništvu prejeman telo leto....... nol leta.......... jetrt leta........., K 24 — 12 — 6'- celo leto.........K 22-— pol leta........., 11*— četrt leta........., 550 na mesec......... 190 Dopisi naj se frankJrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređntttvo s Knaflove ulice št. 5, (l. nadstropje levo), telefon it 94. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. —- Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlsfcama" telefon at. s». .Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25*— pol leta.........» 13'— četrt leta.......... 6-50 na mesec.........- 2-30 velja pofcpošti: za Nemčijo: celo leto.........K 2fr— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka, upravniatvo: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. s». kim pat oso m, ki je last starih g-leda-lišcnih igralcev, ki s petdesetimi leti še najraje igrajo -zaljubl jene vloge !C'e je trdil gospod Holzkneeht, tla justično ministrstvo na 'hinaju ni uganjalo nikdar politike, je to najhujša neresnica, katero je mogel j omenjeni sekcijski načelnik servirali rof Stiirgkh, kl je drugare su- j ti justičnemu ministru dr. Hochen- Politibe — ne po3na]o! Novi ministri so sprejeli svoje »radništvo, ter pri teui prečitali skrbno opiljene govore, na katere bodo prav hitro pozabili, če ne bodo slučajno ministri - enodnevnice! hoparen in pust kakor pezdir, I>11 je pri ti priliki nekaj poetičen, in solucij zadovoljnosti, ki žari iz ministrskega stolica, je dal za hip posijati v svojo dušo, o kateri je zatrjeval, da je že dolgo časa koprnela p<> palači na dunajskem Minoritnem trgu.Kadi verujemo; a vendar je ta možata odkritosrčnost edino, kar nam impo-auje v Stiirgkhovem govoru, ker smo sicer navajeni, da najstrastnejši lovci za portfeljem svoje bolečine kaj radi prikrivajo, ali jih pa Še celo popolnoma zanikajo! Grof Stiirgkh pa je v tem ozirn odkritosrčen; za kar mu bomo hvaležni, ko;* bomo Morali Slovenci vse napeti, da se nam grof Stiirgkh vsled svoje zadovoljnosti na palačo naučnega ministrstva ne priraste, kakor se priraste — V dnu morja — osi riga na svoj kol! Dr. vitez Hoehenburger, ki po ovojem nastopu in po svoji podobi nekako spominja na hrustača za orehe, kojega kupujemo svojim otrokom za igračo, pri svojem uradni-štvu ni bil posebno srečen. Videlo se mu je, da jo zagazi 1 v razmere, nad katerimi gospodovati ni kos, prav kakor pastirček, ki ga v pravljici odtrgajo cd belih ovčic, ter ga kar čez noč posade na pozlačeni kraljevi prestol. Govoril je, da hoče nepristransko uradovati! Revež: dan poprej pa je časnikarju, ki je hotel izvohati, kaj pravzaprav tiči v tom gospodu pl. Hochenburgerju, prisegal, da bo tudi kot minister, ostal l>olitik! To se pravi nemško - nnci-jonalni politik! Čedno bo torej izgledala ta objekti vitel a. AH tukaj bomo morali skrbeti, da bodo temu ministrskemu oreh«) - hrustaču pretrdi slovenski orehi! Ne Sturgkhova poezija, ne Ho-ehenburgerjeva objektivnost nas bi ne bila pripravila do posebnega razburjenja: bolj interesanten bil nam je govor sekcijskega načelnika ffolz-kneehta, ko je s kislin• obrazom po-zdravljal novega svojega predstojnika, Govoril je o tem, da se v justič-nem ministrstvu ne uganja nikako ))olitika, in govoril je o tem z neka- LISTEK. U Jtudentovjklh olli Ljubljanska povest. (DaJje.) Helena je imel Spinettijev poziv, naj kar nadaljuje s vojim delom ta uspeh, da je Helena od loži hi likalo, ki je je še vedno držala v rokah in začela spravljati razgrnjeno perilo. »Obiskal sem vas. ker ne vem, kdaj se vrne grofica Lici in kdaj bi imel priliko vas videti. Kdo ve, kako dolgo se bom sploh mogel se muditi v Ljubljani. Zdi se in i pa dolžnost človekoljubnosti, da vas na nekaj opozorim, kar sein slučajno izvedel. Na Dunaju je namreč sloveč zdravnik, ki je ozdravil že več takih bolnikov, kakor je vas brat. Franek je inteligenten dečko, izredno je nadarjen in večna škoda bi bila, če I »i ostal pohabljen in nesposoben za vsako koristno delo samo zaradi lega, ker nima vaš oče dovolj sredstev, da hi poklical kakega odličnegazdravni-ka. Ko bi se vaš oče sam obrnil do tega dunajskega zdravnika, bi najbrže še odgovora ne dobil. Kaj naj zdravniku ponudi! Meni je pa mogoče vašega očeta pri tem zdravnika Priporočiti; grofica Hohenwartova mu je že sporočila, da se zanimam za burgerju. Čuditi se je le, da ta dva avgnrja pri ti priliki nista počila od smeha! V resnici je bilo justično ministrstvo vsaj nam Slovencem nasproti tisto ministrstvo, v katerem se je počenjalo največ ostudne i ji krivične politike. To ministrstvo je brez odloga podpiralo germanizatorično tendenco najstrastnejsih nemših strank, katere hočejo Spodnji Štajer in slovenski Korotan za vsako silo ponemčiti. Na tem polju nam ni nobeno ministrstvo toliko škode provzročilo, kakor ravno justično ministrstvo. Prav lado se je pridružilo gorostastnosti, da pripadajo okrožna, okrajna sodišča k nemški posesti, ker imajo svoj sedež slučajno v nemškutarskih gnezdih. Vsako imenovanje v sodni službi bodi si na Koroškem, bodi si na Spodnjem Štajerskem je bilo čin, katerega je diktirala nemško - naci-jonalna politika! Le s tega stališča je limeti, da je mi primero okrožno sodišče v Celju skoraj izključno p<> Nemcih zasedeno, in da je ravno tako veliko okrajno sodišče v Ptuju tlo cela nemška domena. Na Koroškem j>a ta objektivna in nepolitična justična oprava sploh Slovencev več ne nastavlja. Na Koroškem in Spodnjem Štajerskem pričuje vsako imenovanje o želji justičnega ministrstva, vsa mesta zasesti z Nemci, slovensko inteligenco pa izstradati, da ji končno drugega ne ostaue, nego ceste po metati, ali pa nemškim uradnikom škornje snažiti! Kje dobite v Avstriji narod, s katerim bi se predrznih) justično ministrstvo take postopati. A vzlic temu trdi g. pl Holzkneeht, da justično ministrstvo ne pozna politike, in g. pl. Hoehenburger je dostavil, da hoče biti objektiven justični minister! In končno, ali je pri višjem deželnem sodišču v Gradcu kaj drugače! Edini Slovenec pri tem apelnem dvoru je dvorni svetnik Tomšič, a tudi pri njem Nemci že komaj čakajo, da se poda v pokoj. Vse drugo je nemško, vmes pa tudi marsikatera nemška inpotenca, katero so valovi usodo bolnega a ubožnega dečka in da se bom nanj obrnil za pomoč. Glejte, gospodična Helena, to me je danes pripeljalo sem k vam. Ce vam je prav, naj vaš oče sestavi natančen popis Franekove bolezni in kako so ga zdravniki doslej zdravili jaz pa pripišem svoje priporočilo. Morda se bo dečku dalo vendar pomagati.« Tako je govoril baron Spinetti, Govoril je s toplim, sočutja polnim glasom in mehkota je odsevala tudi iz njegovih oči, samo usmiljenje ga je bilo. 2e sredi njegovega pripovedovanja je. Helena nehala pospravljati perilo. Kar ji je baron pripovedoval, jo je veselo presenetilo. Stopila je pred njega in ga poslušala z napeto pozornostjo, v njenem srcu pa se je porajalo radostno tipanje, da Franek ozdravi, da bo čil in kr»> pak in zmožen življenja in dela. »Kako ste dobri, gospod baron.« je vzkliknila Helena, ko je Spinetti nehal in dala mu je roko. Vsa njena nezaupnost do barona je v tem hipu izginila iz njenega srca in zahvaljevala se mu je za njegovo dobroto ta ko presrčno, da jo j«- baron moral sam ustaviti. »Nehajte vendar, gospodična,« je rekel Spinetti. »To je vendar nekaj samo ob sebi umljivega da človek v takih slučajih pomaga kolikor pač more. To je človeška dolžnost, kar hočem in sem že storil in za to ne zaslužim nobene zahvale.« Ponudil je Heleni listek, na katerem je bilo zapisano ime dunaj- tako visoko zanesli, ker se je vedela s svojim nemško - nneijmutlnim prepričanjem pravočasni) v ospredje pririniti. Dasi smo imeli, in še imamo tako v Ljubljani, kakor v Novem mestu jako sposobne juriste, ne pridejo v Gradce, ker »nepolitično« justično ministrstvo tega noče. Kar se privošči tem slovenskim juristom je tista cunja,kateri se pravi »naslov in značaj višjega deželnosodnega svetnika«. Ako bi se danes imenoval Slovenec* apel 11 im svetnikom v Gradcu, nastal bi vihar v gozdu nemškega šo-vmizma, in smatralo bi se omenjeno imenovanje za neutemeljeno koncesijo, dano nam Slovencem! In justično ministrstvo bi temu nazoru brez-dvojbeno pritrdilo. Zatorej nas mora razkaditi, če nastopi visok justični funkcijonar, ter nas okrog ušes oplazi s frazo: justično ministrstvo ne pozna politike! Nasprotno, nikjer ni več nezdrave politike, nego ravno v tem resortuiCe se bo hotel doseči mir na jugu, morale se bodo ju Stične razmere pri Slovencih kardinalno spremeniti, naj je že potem justični minister kak Stiefelknecht, ali pa kak vitez Hoehenburger! Tu pa zahtevamo, da je pri vsakem pravosodnem uradu tisto število slovenskih uradnikov, katero odgovarja številu slovenskega prebivalstva v dotienem sodnem okraju. Conditio sine qna non pa bode, da dobimo v Gradec dokler nam ne dajo Slovenskega višjega deželnega sodišča — polovico višjedeželnih sodnih svetnikov, in pa predsednikovega namestnika. Isto-tako zahtevamo primeren delež pri državnem nadpravništvu! To gotovo pravično načelo bo moralo voditi ju stično upravo, potem pa bo justično ministrstvo v istini ministrstvo, v katerem ne bo treba uganjati politike! _ Dr. 1. T. Zopetna rekonstrukcija kabineta? Dunaj, 15. februarja. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava baron Bienerth v kratkem izvesti zopetno rekonstrukcijo kabineta. Ta vest v danem momentu še ni aktualna, dasi je res, da bosta dva člana ministrstva pri prvi priliki izstopila iz kabineta, ker sta prišla v kombinacijo samo, ker drugih sposobnejših kandidatov ni bilo pri roki. Ministra, ki se imata prva Umakniti iz kabineta, sta železniški minister \Vrba in minister javnih del dr. Ritt. Razumljivo j>a je. da se baron Bienerth tudi izločitvi drugih ministrov ne \h) opiral, ako s tem omogoči delovanje državnega in češkega deželnega zbora. Tako bi na primer baron Bienerth brez dolgega pomišljanja dovolil, da hi poljedelj-skega ministra dr. Brala nadomestil kak drugi češki politik, ki bi bil po volji češkim strankam. Kar pa se tiče drugih ministrov, pred vsem dr. Weisskirchnerja, grofa Stiirgkha in dr. Hoehenburgerja, je stvar drugačna. Ti so vstopili v kabinet samo ))od gotovimi pogoji in glede njihovih portfeljev ima baron Bienerth vezane roke, da jih ne more kratkim potom zopet oddati. Ker pa je slovanska opozicija v prvi vrsti naperjena proti osebi pravosodnega in naučnega ministra, je toliko kakor gotovo, da bo padlo vse Bienerthovo ministrstvo, ako pogajanja ministrskega predsednika s slovansko opozicijo ne bodo rodila zaželjenegn uspeha. Preganjani češki poslanci. Praga, 15. februarja. Sodišči je uvedlo kazensko postopanje radi razžaljenja veličanstva proti poslanci m a Klofaču in Chocu. Ta zločin Sta poslanca baje zakrivila pred leti na Shodu na Otoku Žofin. Kazensko postopanje" je vsa ta leta mirovalo, ker Sta osumijeuca kot državna i« deželna poslanci- uživala doslej i umni t eto. P r a g a , 15. februarja. Posla-Klofač je dobil poziv k sodišču. nee ki ga zasleduje radi hudodelstva DO § 302. k. z. (ščuvanje k sovražnostim zoper narodnosti, posamne stanove državljanske družbe). »Češke Slovo« pripominja, da sodišče Klofača brez dvoma zasledujejo radi dejanja, ki se je zgodilo v času, ko je državni zbor še imel seje in ko je Klofač še užival imuniteto. Sojalni Madžari. Budimpešta, 15. februarja. Parlament je včeraj razpravljal o predlogu poslanca Nagva, uaj zbornica dovoli 20.000 kron za nakup zemljišča v Aradu, kjer je bilo leta 1849. usmrćenih 13 madžarskih ustaških generalov. Ministrski predsednik dr. Wekerle je k temu predlogo pripomnil, da se vrše pogajanja, da se v Aradu zgradi cerkev, kjer se ima shraniti pepel onih junakov. Takisto se z dovoljenjem in pod nadzorstvom trgovinskega ministra Kossutha vrše že tu« I i pogajanja glede nakupa onega zemljišča* Ker je torej vlada že več storila, kakor je zahteval predlagatelj, je poslal predlog brezpredmeten in zborni -a ga je odklonila. Srbija. Dunaj, 15. februarja. »Mon-tagsrevue« javlja, da se pri velesilah resno razpravlja o predlogo, naj se Avstro - Ogrski dovoli okupirati Srbijo. Možnost takega mandata bi za Avstro - Ogrsko nastala v slučaju, ako bi srbske VStaŠke Čete prekoračile bosansko mejo. V diplomatskih krogih so mnenju, da bi Orna gora ne stopila iz rezerve, ako bi Avstro -Ogrska v sporazumu z velesilami nastopila proti Srbiji. (Torej se male Crne gore boje in se tolažijo, da bodo Črnogorci v kljub črno-gorsko-srbski defenzivni in ofenzivni zvezi mirno trpeli, da se napravi konec neodvisni srbski kraljevini!) Prva posledica okupacije Srbije bi bila, da bi se kralj Peter moral odpovedati prestola in sicer za-se in za svoje naslednike. — Ta vest odkriva vse načrte glede Srbije. Gotovim krogom ni po volji, da vlada v Srbiji domaČa slovanska dinastija. Zato se trudijo, tla bi jo onemogočili ter spravili na prestol kakšnega germanskega princa. Toda če se bo vse-nemškim politikom ta načrl i*)sre-čil. to je drugo vpraša nje. Z e m u n . 15. februarja. Protestni shod proti preganjanju Srbov na Hrvaškem ni bil odgođen, nego ga je vlada baje na pritisk ruskega poslanika Sergejeva prepovedala. Pariz. 15. februarja. Iz Bel grada javljajo: Srbski vojni stranki je vzklila vsled dogodkov v Carigradu nova nada, zato širi vest, da bo novi veliki vezir odklonil sporazum z Avstro - Ogrsko. Po mnenju vojne stranke je sedanji položaj nad vse ugoden za vojno. V to je potreba samo odločnega vladarja, in tega ima Srbija v bodočem kralju, prestol o nasledniku Gjorgju. B e 1 g r a d , 15. februarja. Med staroradikalci iu samostalci je prišlo do sporazuma gledL' sestave novega ministrstva. Novo ministrstvo bo sestavljeno tako-le: Pašič, ministrski predsednik, dr. Paču, finančni minister, Protić, naučni minister. Stoja- skega zdravnika. Spisal je bil naslov namenoma nekoliko nečitljivo, ker je hotel, naj bi Helena prezrla, da ni zapisana ulica in hišna številka zdravnikovega stanovanja. Spinetti je računal, da mu da to priliko, i>o-noviti svoj obisk in z zadovoljstvom je zapazil, da je Helena re^ prezrla nezadostnost izročenega ;i naslova. Sedaj, ko je bil srečno prebit led, ki je doslej ločil Heleno od barona Spinettija, se je lahko razvnel prijateljski pogovor. Sukal se je v začetku največ okrog Francka. Spinetti je iz previdnosti govoril nekako očetovsko in pripravil Heleno do tega, da mu je odkritosrčno in brez zadržka povedala vse o očetovih razmerah ter mu pojasnila vse svoje življenje in nehanje. Bila je tako srečna, da je mogla govoriti o Francko, da je popolnoma spregledala, kako vse drugače jo je sedaj gledal Spinetti in ni zapazila, da ji je časih pogledal roko. Ta prijateljski pogovor je tra jal toliko časa, dokler se ni oglasil Pranek, ki je ta dan zaradi likanja ležal v temni kamrici kraj kuhinje. »Vidim, da sem Vas že predolgo zadrževal,« je dejal baron Spinetti, videč, da je na Francko v klic skočila Helena s svojega stola in hotela sobo zapustiti. »Izvolite torej svojemu gospodu očetu sporočiti, kar sem vam povedal in če bo še kaj mogoče storiti, bodite prepričani, tla sem vam vedno z veseljem na razpolaganje.« Podal ji je roko in ko je čutil njene roke na svoji dlani se je nagnil in ji je roko poljubil. Heleno je to pretreslo; zganila s^ je in nagi«) umak ji i la svojo roko, a baron Spinetti ni slutil, da je to zopet vzbudilo njeno nezaupnost do njega,nego je zadovoljno odšel. »Težava bo le s Franekoni,« je mrmral, stopajoč previdno po ozkih stopnicah. »Ce bi mu zdravnik le količkaj, makari samb navidezno pomagal, bi se Helena že iz same hvaležnosti vame zaljubila.« Zvečer je Helena vse povedala staremu Knificu in mu izročila tudi listek z naslovom dunajskega zdravnika. Zapazil je takoj, da 11 i zapisan naslov dtKsti natančno in zdelo se mu je to sumljivo, toda pomiril se je ta ko j, čim mu je Franek povedal, da je baron Spinetti črnega obraza in debel. Deček je smatral debelost za dokaz starosti in oče je bil z dobljenim pojasnilom zadovoljen. »Pa |h>šljem jutri uradnega slugo Vprašat barona za naslov; obenem bo lahko kar pripisal na pismo svoje priporočilo.« S tem je bila stvar za starega Knifica urejena. Odločil se je pisati zahtevano pismo dunajskemu zdravniku, samo ker se ni hotel zameriti baronu Spinetti ju in ker je videl, kako srečna sta Helena in Franck, da bo imeniten zdravnik izrekel svoje mnenje o Franekovi bolezni. Helena in Franek sta upala, da bo du- najski zdravnik pomagal; Knific se ni vdal taki iluziji, a pustil jo je svojima otrokoma, sodeč, da vsaka nada na ozdravljenje poživi in okretu bolnika, tudi če je očitno in brez dvoma, da mu ni pomoči in da jo njegova usoda za vselej odločena. Naslednjega din; j«1 baron Spinetti prišel že dopoldne in je prinesel »slučajno pozabljeni« popolni naslov dunajskega zdravnika. Ostal je le malo časa, komaj kakih pet miuut. Dasi mu je Helena ponudila stol, se ni vsedel, marveč se je stoje nekoliko pogovoril s Pranekom. Jzpraševal ga je same resne stvari, kakor bi se hotel prepričati o njegovem znanju in pohvalil Heleno, da je bratca naučila pisati, čitati in računati. »Treba je, da se deček s čitanjem primernih knjig sam nadalje izobražuje,« je končno menil baron Spinetti obrni vsi se k Heleni. »Škoda bi bilo tako nadarjenega dečka.« Helena je molče prikimala. Kar ji je baron Spinetti priporočal, to je sama že davno vedela, a sram jo je bilo povedati, da oče ueee nobenih knjig kupiti, češ, da je gotov denar več vreden kakor vsa izobrazba. »Skrbela bom, da dobim take knjige,« je končuo izjavila Helena, na kar se je Spinetti poslovil od nje in je odšel, naglo, kakor da ima nujne opravke in si je le s težavo pri trgal čas, da je Heleni prinesel »slučajno pozabljeni« natančni naslov dunajskega zdravnika. (Dalj« prlkodajle,) 1 nović, minister notranji)) del in ]h»1-kovnik Vašić, vojni minister. B e I g r a d , 15. februarja, V ministrstvu zunanjih r!ol so prišli na sled, da je nekdo izdal podatke o nameravanih akcijah odbora za narodno obrambo zlasti o organizaciji vstaških čet neki tuji državi. Osumljen je tega dejanja neki uradnik, ki je naturaliziran Srb. Minister dr. Milovanović je radi tega ukazal, da se imajo iz diplomatske službe odpustiti vsi uradniki, ki niso rojeni srbski državljani. Dopisi. Z Viča« Kakor je bilo ze v vasem cenjenem hstu objavljeno, vršila se je veselica podruž lice S r, Cirila in Metoda za občino Vič dne 7 svečana v gostilniških prostorih gospoda odbornika J. Končana v R ;žni dolini nad vse nepričakovano sijajno. Ako se hoče resn.oo pisati, tedaj se mora priznati, da je bilo vse na svojem mestu. Tukaj se je videlo, koliko izda resna volja, zato se pa vidi tadi uspeh t. j 300 K čistega dohodka za naše razmere kar najbolj časten. Saj je pa bila res prava narodna nepri siljeua zabava Javno naj bode hvala izrečena si. odboru kot vodilnemu faktorju, potem g. gostiln carju za izborno vsestransko zadovoljivo do-strežbo, gos pio ama Booovima ter Gre gerinovi in Oblakovi za n j h pcžrtvo valni trud ter g. Slavku Novaku kot neutrudljivemu zavednemu pospeše-vatelju narodne misli. Končno se zahvaljuj a še g. prireditelju za brez plačno prireditev šaljivega prizora, ter vsem tistim, ki so pripomogli k temu uspehu. Iz Žtlca. Pri glavnem zborovanju i aše kmetijske podružnice se ni vršila volitev odocra. Predsednik g. Roblek je sicer navzoče člane vpra šal, če žele, naj se vrši nova volitev, a predlog odbora, naj bo nova vo litev, je bil z večino glasov odklo njen. Ostal je torej isti cdbor, ki je bil voljen pri ustanovitvi podružnice pred pol letom. Samo mesto dveh izstopi v šib. odbornikov se je vršila nova volitev Predsednika namestnik je gosp. V. Steiner, za odposlanca te podružnice za občni zbor v Gradcu, ki bo meseca sušca, pa sta bila izvoljena gg. predsednik Franjo Roblek ia njega namestnik Vinko Steiner, dočim je g. E. Slane od 70 glasov dobil 13 ■ Dnevne vesti V Ljubljani, 16. februarja. — Spremembe v deželni službi. Pri tajništvu: Vodja stenografske pisarne Pfeifer je imenovan tajnikom L vrste: konci pist S kar j a komisarjem; konceptu i praktikant dr. Rutar, koncipistom. Pri stavbnem uradu: Nadinženirju Sbrizajn je j>o-deljen naslov dež. stavi*, svetnika; inženirju Krajcu je podeljen naslov deželnega stavbnega nadkomisarja; inženirju Zajcu je podeljen naslov deželnega stavbnega nadkomisarja; inženirju Skabernetu je podeljen naslov deželnega stavbnega komisarja, stavbni praktikant Podkrajsek je imenovan stavbnim adjunktoin, pisarniški praktikant Ahčin je imenovan pisarniškim asistentom. Pri knjigovodstvu: Pisarniški pristav Nebenfuhrer je imenovan deželnim ekonomom, blagajnicu i kontrolor Omejc je imenovan deželnim računskim svetnikom, bolničnemu kontrolorju Frelihu je podeljen naslov bolničnega blagajnika, računskim oficijalom L reda Zala r ju, Bukovicu, Bregantu, Eferniku, Peklenku in Na-rabonu je podeljen naslov računskega nadoficijala, računski praktikant Selan, računski volonter Pogačnik in računski praktikant Ernian so imenovani računskim oficijalom; računska volonterja Pavlin in Petrove sta imenovana računskim praktikantom. Pri pomožni pisarni: Pisarniški adjunkt Pečnik je iinenovau za oi-sarniškega načelnika; pisarniška ofi-cijala Černe in Lokar za pisarniška nadoficijala, pomožni uradnik Lav-rič za pisarniškega oficijala in pomožni uradnik Willenpart za pisarniškega praktikanta. V prisilni delavnici: Stražnemu nadzorniku Mu-lačku je podeljen naslov adjunkta deželne prisilne delavnice. Pri nad-zorništvu deželnih naklad: Definitivnim sta imenovana revidenta deželnih naklad Simšič in Pogorelec. — Dežela! odbor je ustanovil vseačiliščoi odsok. V ta odsek se po kličejo: dva zastopnika deželnega odbora, župan ljubljanski, dva zastop nika mestnega sveta ljubljanskega, štirje državni pcslanoi, trije zastopniki teologičnega uSilišča, dva zastop nika „Slov. Matice", dva zastopnika „Pravnika", dva zastopnika „ Leonove družbe", en zastopnik srednjoškolskoga uSiteijstva (imenoval se je takoj gosp. dr. Zmavecj član odseka je tudi deželni glavar. — Vseučiliški odbor dunaj-sftdh vlsokosolcev. „Sioveneo" a dne 11. svečana t. L, št. 33, poroča, da namerava „Slovenska dijaška zveza" izdati brošuro o slovenskem vseučili-skem vprašanju K tema pripomnimo: 18. prosinca t. 1. je „vseučiliški odbor dunajskega dijaštva" v svoji seji na predlog načelnikov sklenil izdati brošuro o slovenski visoki Šoli, in se je naloga poverila predlagatelju. Za to je glasoval tudi g Fr. Stale, zastopnik „Danioe". V poznejših odborovih sejah so zastopali .Danico" tudi gg Janko Šiška, Mirko Božič in Ivan M&zoveo- Vsem tem je bil na ta učno znan sklep, saj se je o njem govorilo tudi pri poznejših posvetovanjih. Imenovani štirje gospodje so pa ne samo Daničarji, marveč tudi člani in odbornik „Slovenske dijaške zveze", ki je šele 11. svečana sklenila enak sklep, vkljub temu, da je morala vedeti, da izda brošuro že vseučiliški odbor. „Slovenska dijaška zveza" je torej, reoimo, anektirala idejo vseuči liškega odbora in pri tem so posre dovali imenovani štirje gospodje naka-demiki", na katere pravzaprav pada krivda radi te uehonetnosti. — Vseučiliški odbor duatj-ftkega dijastva" je v svoji zadnji seji sklenil, da ostane v permunenoi kljub izstopu „Danice". — Vprašanje o jugoslovanskem ministru •rojaku. Včerajšnji „Sioveneo" nastopa z vso odločnostjo proti instituciji ministrov rojakov obče in proti imenovanju jugodovanskega ministra krsjana še posebe. Kolikor smo informirani, tega stališča klerikalne d r ž a v n o z b o r s k e delegacije glede jugoslovanskega ministr a-roiaka ne deli „/veza južnih Slovanov". Nasprotno: ona dobro ve, da nam resortai minister nikdar ce more toliko korist ti kakor minister rojak, ki bi imel odločilno besedo v vseh stvareh, ki se tičejo Slovencev in Hrva tov. Zakaj se dr. ŠusterŠič bori za resortni portfelj, je jasno; a ta nje gova borba mora dovesti, kakor smo informirani, do.eklatantnoga nesoglasja v „Narodni zvezi", zakaj rZ reza južnih Slovanov" dela narodao in ne osebne politike. Sploh pa ni pričakovati, da bi borba proti instituciji ministrov - rojakov bila uspešaa. Dr. Benkovičev predlog o odpravi te institucije je vzbudil med češkimi in poljskimi poslanci silno nevoljo, zdto se tudi ni nadejati, da bi Čehi in Poljaki kdaj dovolili v to, da bi se opustila uredba ministrov krajanov. Za to bi tudi Slovenci morali uraževtti dejanski položaj in po tem uravnati svojo politiko. — Klerikalni deielnozborski kandidat za nadomestno deželnozbor-sko volitev po pokojnem dež. poslancu Ivanu Lavreočiču je Rihard Fer-janČiČ, posestnik na Gočah nad Vipavo, vulgo Rihard Jamsko v, mož z malo naobrazbo, ki Š9 ni nikdar javno nastopil, čuje se, da tudi veliko klerikalcev ni zadovoljnih s to kandidaturo. Nekdaj toliko zavedna sodna okraja vipavski in idrijski, pa misli zastopati v deželnem zboru tak malo izobražen mož. Vzdramite se kmetje, in izberite iz svoje srede moža-kan-di lata. ki bo zmožen zastopati v deželni zbornici vaše interese! — Kmet odpri oči na stežaj ter spreglej, kam te tirajo klerikalci! Pomagij si sam, in pomagal ti bode tudi Bog. — »Slovenec11 in ljubljanski septembrski dogodki. „Sioveneo" piše: „Pravi vzrok, zakaj da mero-dajni krogi tako prezirajo zadnje Čase sem Slovence, so septembrski do gadki, ki so vzbudili nevoljo najvišjih krogov proti nam. Naši liberaloi so sicer napravili že veliko neumnosti v škodo osobito Slovencem, a največjo neumnost so napravili s septembrskimi 1 j ubljauskimi dogodki. To bodi pribito, ker nam septembrski izgredi nejveČ škodujejo in provzročajo, da so merodajni odločilni činitelji vznevoljeni na nas " Te nazore zastopajo gotove osebe tudi na Dunaju ter zlorabljajo septembrske dogodke v svoje strankarske namene. S „Slovencem" in njegovimi somišljeniki se o septembrskih dogodkih ne bomo prerekali, konštatujemo samo, da pomenjajo septembrski do godki v našem narodnem življenju — naj se sicer o njih sodi, kakor se hoče — napredek vsaj za 25 let naenkrat! Nevoljo v gotovih krogih bomo že preboleli, a upreti se je nam predvsem pogabni taktiki, ki jo skušajo v zadnjem času uveljaviti gotovi krogi! — Pri maturitetnl sku*n]l na realki je interveniral „nemški" deželni šolski nadzornik Belar. Realka torej spada v področje nemškega deželnega šolskega nadzornika, to - je, proglasiti se jo hoče za — nemško posest! — Konfiskacija — reklama za list. „Sioveneo" se je včeraj postavil na stališče, da se dela nedopustna reklama za list, ako se Čita tel, em in naročnikom pove, zaradi Česa je bil list prejšnji dan zaplenjen, a da reklame on za- se ne mara delati. Prav! Reklama za list je torej, ako se pove vzrok zaplembe, ni pa reklama, najmanj pa židovska, ako se v listu a debelimi črkami dan za dnevom tiska: „Naročajte in razširjajte naš list! Ali ste Že naročili naš list? Naš list je najboljši in najbolj it formiran časopis na Slovenskem" itd. Tovariši v „Slo-venou" zagovarjajo svoj molk o kon fiskaoiji z ne bal srečnimi argumenti. — Slovensko časopisje je pra povedano v tukajšnji to pni carski vo lašaici od novega leta sem. Kdor bi se pregrešil proti tej prepovedi, ima pričakovati najstrožj h kazni Kaj mi slij o, da bodo na tak način resnici zamašili usta?! — Detelnl odbor bo hišnim po sestnikom, ki so na dolga z deželnimi dokladami, dovoljeval plačilne roke od nekaj meseoev do petih let Ia sicer po potrebi dotičnih hišnih lastnikov. — Deielnl odbor je do voh 1 prr merno podporo prof Matkovi knjigi „Matematika in geometrija za višjo gimnazijo*. Knjigo je ministrstvo že aprobiralo. — Davčni nrnd v L ti|i ima še vedno pečat z napisom: rK. t Sbeuer-amt St. Martin bei Littai". Ker je pa že več kot pol stoletja preteklo, kar je davkarija v Litiji in ker je v okraja tudi nekaj Slovencev, bi bi»o dobro, Če bi si o kr. davkarija v L't'ji novi pečat omislila. — Okrožni zdravnik v Toplicah pri Novem mestu postane dr. Kaisersberger, dosedaj v Krškem. — Občinska hranilnica se ustanovi na Vrhniki. Deželni odbor je temu pritrdil. Sokolova maskarsda Vsled brzojavnega obvestila poročamo danes dodatno k vestem o posetu Francozov, da dospe na „Vsedominski zlet" tuli predsednik franooske republike Fa-lieres v spremstvu ministra zunanjih del ter je baje pripisovati temu vi sokemu obisku važna diplomatična misija Predsednik bo držal tuli ta-kozvau „oerole" ter dajal avdijence Povedano pa bodi raznim int^rviva-čem in časnikarjem, da bodo za vsak razgovor, intervijev ali avdijenco mo rali odriniti primerno pristojbino v prid stavbnega sklada Sokolovega, sicer jim predsednik ne bode odgo varjal. V daljšem pismu, katerega smo prejeli od bratov Frauoozor, iz ražajo le ti prisrčno veselje nad skorajšnjim sestankom s slovenskimi S) koli ter nad tem, da vidijo torišče svoj h dedov pred sto Jeti in da obe nem okusijo od slednjih tolikanj hvaljeni Colaričev cviček ter pristne kranjske klobase s kislim zeljem. Zadnjič naznanjeni cirkus „Pulicini-je z Gornje Šiške že s ečno prijadral v Ljubljano. Vršijo se dan za doevom skušnje ensembla. Ravnateljstvo cirkusa nam naznanja, da žal prima balerina ne bo mogla nastopiti, ker si je v nedeljo na plesu v Spodnji Šški naplesala ogromno kurje oko. Vzlic temu pa sodeluje ostali balet z najnovejšimi evolucijami. Da se varuje značaj maškarade, nastopi balet v ko stumih harlekink in harlekinov, kar pa efekta gotovo ne bo zmanjševalo. Danes se odpošljejo vabila za maŠka-rado. Vstopnice se bodo dobivale v trgovinah Grifiar in Mejač v Prtšer novih ulicah in Eugelbert Skušek na Mestnem trgu sicer tudi brez izkaza vabila, vendar imajo pa maske dostop le proti izkazu vabila. Reklamacije vabil naj se oddajajo pri tajniku na Kongresnem trgu 15, pritličje. VsedomlOskl Ziet Seje veselič-nega odseka za maŠkarado se vršijo do pustnega torka vsak večer ob 8 zvečer v odborovi sobi v „Narodnem domu". Prosi se vztrajne soudeležbe. Na zdar! Svetovni karneval. Za letošnjo SiavČevo maŠkarado katera se vrii pod tem naslovom prihodnjo nedeljo v veliki dvorani in stranskih prosto rib hotela „Union", raste zanimanje od dne do dna in z nekako nervozno hitrostjo prihajajo odboru vedno nove prijave raznih skupin in posa meznih mask, katerih preoejšoje število smo že navedli, a druge pa naj ostanejo za presenečenje na maska-radi sami, gotovo pa je, da bode meŠkarada „Svetovni karneval" neka posebnost za naše mesto. Nem a skovani naj pridejo povsem v na vadnih oblekah, kar iz ulioe pa naravnost na maskaradoin tudi za te, kdor se bode hotel podati v vrtinec karnevala, je poskrbljeno, da bodo v hipu maskovani, tako da bodo na „Slavčevi maškaradi" vladalo ono priprosto in neskaljeno veselje, o katerem smo že tolikokrat čuli, da vlada na velikih karnevalih svetovnih mest. Tudi dekoracija karnevala bode velikanska in v Ljubljani neobičajna, zatorej ni čuda, da brzojavi ja impre žarijo Jaoques F i l i p o vi oh iz Tu rina Cela ekspedicija trubadurjev in Zonoforiskega orkestra je od tukaj odšla. Kapelnikova taktna palica se vozi v posebnem vagonu; „ni da bi govoril". Navdušenje velikansko. Is« poslujte da bodo ob prihodu v Ljubljano korakali skozi mesto, ako pa to ne gre, smo pa čuli, da je vstop na „Svetovni karneval" vsakemu dovoljen in naj pridejo torej vsi tja. Pomočniški zbor gostilničar sko zadrugo v LJubljani je sklical na včeraj popoludne ob 3. svoj letni občni zbor v dvorani hotela „Ilirija". Med društveniki vlada pač strašansko malo zanimanja za to stanovsko organizacijo, kajti dasiravno šteje ta 560 članov, ni bil zbor sklepčen ob napo vedani uri, temveč se je vršil po preteku ene ure drag občni zbor, sklepajoč ob vsakem številu navzočih članov. Kot oblastveni zastopnik je navzoč mag. kono. Jančigaj, kot zastooniki gnstilničarske zairuge pa gg. Tosti, Krapeš in Kržišnik. Po kratkem pozdravu predsednika (5 u far j a se prečita zapisnik zad r'Jega občnega zbora, ki se odobri. Pri sledečih volitvah se z vzklikom izvolijo za načelnika Josip čufar, za namestnika Josip C ari, v odbor pa Dovečar, Verbič, Kraker, Jakob Sedej in Viktor Sedej. V razsodišče za eventualne spore med zadrugo gostilničarjev in pomočniškim zborom se izvolijo Dovečar, Jakob Sedej, Zarl, Debevec kot člani, kot namestnika pa Kraker in Berlan ; v odbor zadružne posredovalnioe Čufar in Verbič; za odposlance v zadružai zbor Jakob Sedej, Dovečar in Oufar; v odbor pomočniške bolniške blagajne čutar, Verbič, Fiala, Pogačnik, kot namestnika Haader in Bosak; v nad-zorovalni odbor bolniške blagajne pa Dovečar, Sedej Jakob kot člana, kot namestnika pa Carl ia Kraker. — Pri nadaljni točki, „sklepauju o uredbi delavnega reda" se je vnela živahna debata, v katero je posegel predsednik, več člauov potem pa gg. Tosti in Krapež, ki sta oba poudarjala, da gospodarji ne nasprotujejo zahtevam uslužbencev po delavnem počitku in radi pristanejo na te zahteve. Seveda te mora stvar dogovoriti med delodajalcem in delojemalcem, kakor d>-loča po gostilniČarski zadrugi sestavljeni delavski red, katerega sprejme delojemalec z vstopom v službo, kar potrdi vsak s svojim lastnoročnim podpisom. Vse tozadevne tiskovine morajo biti razobešene v lokalu. Po pojasnilu oblastvenega zastopnika, da je delavski red mogoč edino le v okvirju obrtnega zakona, da je poči tek mogoč le v izmeri 24 ur skupaj ali pa dvakrat po 6 ur med delavnim časom na teden, se delavski rei sprejme soglasno. Sprejel se je tudi predlog g. Remi ca na absolutni 24 urni nadomestni počitek, a oblastveni zastopnik j« sklep kot protizakonit razveljavil. Za pokritje tekočih stroškov se po dolgotrajni debati sklene pobirati 5 odstotno doklado na doneske bolniški blagajni. Predsednik se nato zahvali za zaupanje, poživlja pred vsem odbornike k vztrajnemu delu ter zaključi občni zbor. Organizacija slove askih trgovskih potnikov. N* vsestransko željo ta krogov slovenskih trgovskih potnikov iz Ljubljane, kakor tudi iz drugih slovenskih krajev, se je zadnji čas priredilo več sestankov. Posvetovalo se je na uyh o stanovski organizaciji Udpeh teh poavetov&nj je pa bil, da se je sklenilo ustanoviti draštvo slovenskih trgovsk h potnikov, katero je nujno potrebno. Pripravljalni odbor je sedaj dovršil vse predpriprave, ter so se pravila že poslala vladi v po-trjenje. Ustanovni občni zbor se bo vršil na Velikonočno nedeljo. Že v osebnem interesu vsakega trgovskega potnika je, da pristopi k tej organizaciji, veže ga pa k temu tudi stanovska dolžnost. Nemški trgovski potniki so da eno že organizirani, kar jim nudi velika as ke koristi in dobrote. Zakaj bi slovenski tovariši ravno kaj tacega ne dosegli? Združite se, kajti v združenju je moč! Da se zavedate svojih stanovskih dol žnosti pokažite s tem da sleherni prijavi pristop k društvu. Prijave naj se blagovolijo pošiljati na „Pripravljalni odbor društva slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani". Lep zgled našim de nar n m zavodom. „Glasbena Matioau je pretekli mesec vsem slovenskim denarnim zavodom poslala običajne prošoje za podporo. Temu klicu sta se prvi odzvali „Po30jilnioa na Vrhniki" ter Hranilnica in posojilnica na Jesenicah** ; prva s 50, druga z 20 K podpore. Ni li to lep, posnemanja vred u vzgled ostalim, posebno našim večjim denarnim zavodom? Ljubljanski ftportaiklub Redai letni občni zbor „Ljubljanskoga športnega kluba" se vrši dne 19 febru arja 1909 ob 8. uri zvečer v gorenjih prostorih restavracije pri „R >ži" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2 Poročilo odoora; s) predsednika, b) tajnika, o) blagajnika. 3 Poročilo revizorjev. 4. Slučajnosti. V si j čaj u nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na Število navzočih. Ifemskutarska zagrizenost. Oton Windeis, naslednik tvrdke Fisoher, ki izdeluje sodavioo, bi moral te dni plačati 8 kron zadružne naklade. Zadruga sodavičarjev mu je poslala slovensko pisano potrdilo. To potrdilo je raztrgal ter je po svojem učenou poslal zadrugi nazaj, Češ da zahteva nemško potrdilo, sioer ne plača niti vinarja. Brez komentarja DruStveno Deželno pređs«đ8t? za Kranjsko je potrdilo ustanovit društva „Tel. društvo Sokol Boh. Bistrioi", „Ženska p0 družnioa tel društva v B0 Bistrici" in „Ženskoga drQ štva v Ljubljani." Plinova razsvetljava z Auro lučjo *e prične v kratkem nadalj montirati. Lani se je postavilo 3 kandelabmv in svetilk, letos jih s!m še okolu 378 Najvoč jih dobi Dan*] ska ia Rimska cesta. Kongresui tr in ostala polovica Sv Petra ce*te tem slede ostale ulioe in ceste. Pr$i kraji Karolinška cesta, Vodmat i. dr dobe pomnoženo razsvetljavo z eUfc. tričnimi žarnicami. Za mestne uboge je darova tukajšoji trgovec Franc Souvac povodom otvoritve svoje trgovine ^ Mestnem trgu znesek 100 K. ^ Ledu se je to zimo napeljalo 7 V ljubljanske mestne io privatn« led niče 1600 voz. Več vez nesuažuegi io neporabnegi ledu se je zavrnil Plošča so bde povprečno po 8 om debele. Navihani Tirolec. V Domž&u, bivajoči Jožef O o rwalder mlajši, P0 domač« Povž, je sin slovenske matere p. d. Polževe Micke, in tirolskimi očeta Slovenska njegova mati mu je zapustila dva grunta, od očeta pa je dobil sedaj tovarn >. Čez njegov svet hodijo kmetje od pamtiveka m svoja pofja. Sedaj je mez naenkrat ua pravil tablico, z napisom „Do preklici dovoljena pešpot" Napravil je to zdaj po zimi, ko kmetje ne hodijo m polja in Še ne vedo za to tablo. Ko bodo začeli rabiti tisto pot, pa se bo reklo: saj visi tabla že dva meseca in domačini bodo zopet ob eno pravico Pride seveda dan, ko bo potem Oberwalder odstranil tablo in dai napraviti napis: „Tu je prepovedaca pot" Takrat pa bodo kmetje — okrog života v žep segali ali pa se bodo morali spustiti v drago pravdo. Gasilno društvo v Radovljici priredi 21. t in. v gostiništeih prostorih hote'a Bris ti p'esni venček Podrutniba ,,Slov. planinskega društva" in „Slovensko bralno društvo41 v Litiji priredil v soboto, dae 20 t m. v prostorib g. O olika plesni venček, h kateremu najvljudneje vabi olbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Svarilo! V okolici Novega mesta se pojavljalo 3 prodajalci svetih podob z godbo in uro Na račun pj-siljatve sprejemajo najmanj 2 K, potem pa pošljejo v velikem zaboju malo komaj 30 h vredno podob.cj Izdajajo hrvatske naročne liste in se podpisaje o M Ikovič, MikoliČ in Surma Iz Logatca: Narcdnott in zavednost plavata tu precej v mlačni vodi. K icr hoče biti „nobel*, klepeta nemški, kdor hoče „imponirati", ne nemški razkorači. Vse meje prest-ga pa gotova družbica, v kateri sta dva Kočevarja ki oba znata slovenski, ker jesta naš krab. Vstopi v gostilno, kjer je zbran ta ovet. in mislil boš, da si v „Deutsches Heim" v Calju Vrhunec vse predrzoo^ti pa je, da si upajo v narodni gostilnici prepevati — in Še prav izživaioče — nemške pesmi, čut jo se varne, a jim bo iz-podletelo. S takim „ovetomu bom > enkrat pometli. Povemo jim prav odločno, da morajo nehati, če ne — pride mož narodne pravice „venba-citelj". Ta bi bila lepa, da bi okuž«*-vala ntrodurjst v Logatcu dva rge-bildete deutsohe Buben" z ne^aj ue razsodnimi damami. Po 20 septembru 1908 je bilo nekaj mirno, a sedaj jim ie zrastel Še večji greben. Na boš Jaka kaš> pihal na račun ljubega miru! V prihodnje bomo začeli prihajati z imeni na dan. Plevel se mora lečiti od čistega zrna. Razamete? Narodaa čttalnloa v Postojni opozarja še enkrat na svoj druž nn ski večer, ki bo v sredo dae 17. t m. ob 9 uri zvečer v hotelu „pri Kroni" z naslednjim vsporedum: 1. Parma: „Skoz vas", koračnioa; 2. O Strauss „Valčkov čar". 3 Ban del: „Svoji k svojim", moški abor, 4. Kueken: „<5olni5uu, dvospev, 5. Kubišta: „Šlovanska Četvorka**, 6 Bartl: „Nos", komični pevski nastop. — Šaljiva pošta, družbinske igre, prosta zabava in ples Vstopnina prosta. Nemška Impertinenca. Is celjske okolice se nam piše: V našem slavnem Celju se Slovenci jedva smejo ganiti. Tamošnjim „Nemcem" je vse v nasprotje, kar ima slovensko ali slovansko lioe; celo uboge polhovke, ki so jih jeli nositi oeljski Slovenci in Slovenka, jim niso dale spati in bevskali so nad njimi v svujem lističu „D. W ", kot razdraženi psiček. — V občini oeljske o kol ce pa imaju vendar še Slovenci prvo besedo ter nje uprava je do danes še v slovenskih rokah. A vkljub temu se celjski domišljavi Germani ob vsaki priliki na impertinenten način zaganjajo v občinske zadeve oeljske okoliške občine. Pa tudi sioer se vede ta mala in velika oeljska gospoda v okolioi zelo prepotentno. Celjska gospoda ne upošteva dejstva, da je v okolioi — gost. To opazujemo zlasti letošnjo zimo. Ko pridejo ti nvolkisohu celjski ljudje v našo okolioo sankati te kar osupne, kar si ztiDsjo ti „rodlerji" na našem ozemlju Ia nihče se nad tem ne spotika . . . Kako pa se ravna s nami Slovenci v mestu?! Mi zahtevamo, da se nas na ozemlju našem ne izziva! Okoliško občino pa resno opozorimo, da tozadevno nastopa tako, kakor to zahtevata ugled in ponos slovenskega zastopstva. Vsaka sila do vremena! Celjani naj lepo pometajo smeti ispred lastnega pragi, saj jih imajo dovolj; nas okoličane pa naj puste kar pri miru. Govorili smo! Okoličan. Mm proda) je v nekem trgu blizu Celja enonadstropna hiša s staro go ^tilničarsko koncesijo, 2 sobama za tujce, kegjiŠčem, ledenico, ter vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji. Ugoden obstanek je zagotovljen. Po }ovioa kupnine bi lahko ostala vkDJi-žena na posestvu Želeti bi bilo, da ostane domačija v slovenskih ro k ah Kor se zanima, naj vpraša za natančnejša pojasnila uredništvo rNa-rodnega D ievnikaa v CeJju. Avtomomobflna postna zveza vpelje se meseca inajm&a med Celjem in Dobrno. Smrt pod mlinskim kolesom. Minoii četrtek je razsekaval posestuik Jezerčnik na svojem jezu v Sp Dravogradu pred mlinom led Pri tem mu je izpodietelo in je padel na mlinsko kolo, katero je ravno teklo ter ga potegnivši za seboj strašno raztrgalo. Rešitev je bila nemogoča, domačini so ga komaj izpod kolesa spravili. Bil je star 65 let ter zapušča vdovo in 7 otrok. Pristen Nemec. Profesor na realki v Knittelfeidu bivši Krit je prcsil namestništvo, da mu dovoli spremeniti svoje rodbinsko ime v Krisch, kar s a mu je seveda iovo lilo, in je sedaj pristen Nemec, ne več nemškatar. Tarska železnica Danes so prišli uradniki io drugi uslužbenci na kolodvore in čuvajnice nove turske železnice. Badi trpinčenja v Jaških no-viacev je bi včeraj pri celovškem vojaškem sodišču obsojen neki četo vodja 6 etotnije 7. pespolka v 4 me sečno jeeo in izgubo Četovodniškega mest«. Čudna zabava. K tej včeraj »m t notici se dodatno poroča iz Trsta, da dotičnik še vedno nadaljuje svoje napade na ljudi, ki se vračsjo po noči domov. Včeraj so došle zopet 3 ovadbe, da je v noči v treh raz ličnih ulicah nenadoma napadel in streljal na tri posamezne gospode. K sreči ni nobena kroglja zadela Dra gospoda sta napadalca precej natanko popisala in odločno izjavi a. da bi ga v slučaju s< stanka gotovo spoznala. Nemški konzul v Trstu je postal tajoi svetnik Soheefer, znani prijatelj Bd!owa in obožavatelj laske kulture. Nova baaka v Istri Mojstrstvo je dovoiiio gg. dr. Franc Puoviču in sodrugom ustanovitev delniške družbe z naslovom: „Banka za avstrijsko Primorje" s sedežem v Opa tiji in potrdilo obenem predložena pravila. Dimnikarski štrajk na Dunaju -Str s j a dimnikarskih pomočnikov se nadaljuje v polnem obsegu. Izmed 146 dimnikarskih mojstrov obljubilo jih je samo 40, da poboljšajo plače svojim pomočnikom Obenem so ti mojstri predlagali društvu pomočnikov, da naj Straik omeje samo na one mojstre, ki nočeio pri boljšati. Po* močniki so se proti temu odločno iz rekli ter sklen li, da nadaljujejo toliko Časa splošen štrajk, dokler ne pribolj šajo vsi mojstri plače svojim pomočnikom. Slov. akad. društvo , Slovenija" na Dunaju naznanja, da se vrši V. redni občni zbor 19. t. m. V PBudejev žki pivnici", VIII Alser-strasse 59. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. Prijatelji društva dobrodošli! „Pokret" ne gre v Budapešto, Bazni hrvaški Časniki so raznesli vest, da se misli hrvaški dnevnik „Pokret" preseliti v Budapešto. To vest v sortni izdaji „Pokret" odločno zanika, -eš. da se ni mislilo niti se ne misli 13& kako selitev, ker zato ni povoda, *Mmanj pa za to, da bi se selili v Budapešto. Veleizdajnik v zagrebškem zaporu Gjorgje Durić je zbolel in prosil 8odišČe, da ga v avrho okrevanja pre *eso v bolnico. — Ker bolezen, kakor Je stalo v dotičnem rešilnem odloku, *i smrtno nevarna, *e more ugoditi. Madžarske šolo. V gareniškem ®*f*ja na Hrvaškem in sicer v Panjanu, ^riejanoi in Brinjanih odprli so 3 nove ^diarske ljudske šole — za hrvaške Samomor. Včeraj ob polu 11. ^P- se je ustrelil v svojem stan o-I^jtt hišni posestnik in stolar Pavel jNk iz Zagreba, Ilica šfc 162 Na Daesta došli zdravnik je našel ne-^Hika še mrtvega. Vzrok je baje, °r trdijo nekateri, neutešljivo ža-T»Djepo njegovi nedavno umrli sestri, se prošnji drugi pa neozdravljiva bolezen. Ta vest je Zagrebčane jako neprijetno presenetila, ker je bil rajni spoštovan in selo priljub jen meščan. Plemenita gospa. Zverska krušna mati Udjela iz Zagreba, katera je svojo hčerko tako divje trpinčila, je bila obsojena, kakor snano. na mesec dni strogega zapora. — Toda revioi s tem ni dosti pomagano, kajti ko se Udjela vrne iz zapora, ponove se bržkotne trpinčenja še v večji meri. — Neka plemenita gospa se je torpj zavezala, da podari ona mesečno 6 K pošteni rodbini, ki bi hčerko s privođenjem so dni je vzela v oskrbo. — Sledilo bo bižkone še več milih darov in tako bo revioa rešena krute mačehe. Zaplenjena laška |adrenica. Laška jadrenioa „Ragi na Ton de" katera je bila kakor znano zaplenjena, češ da vozi vojni materijal za fimo goro, je bila vsled posredovanja laškega poslanika na Dunaju in v Z*dru, kateri je bil na licu mesta, kakor se nam poroča iz Šibenika zopet izpuščena in nadaljuje svojo pot proti Črni gori, kamor pelje razni stavbni Želez ai matenjul. Sračkan 0. Glavni dobitek srečk .Bodenkredt" v znesku 90 000 K je Zddela št 98 iz vrste 1200 drugi dobitek v znesku 4000 K št 72 iz vrste 2604. Dobitke po 2000 kron dobe št. 68 iz vrste 68 in Št. 16 iz vrste 3961. Uradne ve j*ti. V zadružni register tuk. dež kot trg sod. se vpisaia „Sod&rska zadruga v Tacnu pod Šmarno g^ro" in ^Kmetska gospodarska zaaruga v Si. Vidu nad Ljab ljano u Pogreša se od sobote dne 18. januarja 1895 v Gričah pri Kari oven rojena in v Ribnik pristojna dijakinja 11. gimnazijskega razreda Milena Knie\valdova. Bati se je, da ni si deklica ne bila zaradi nepovoljnoga spričevala kaj ne naredila. Pogre-šanka je za svojo starost primerne velikosti, črnih ias. dolgoHena ter govori slovensko, hrvaško in nemško. Oblečena je bila v črno baršunasto obleko z belim ovratnikom, navadno, belo čepico, črne nogavici* in čevlje na gumbe. Pri sebi je imela žensko, menda niklja sto, žepne uro, srebrno pvratno verižico ter tri take kratke z raznimi obeski. Kdcr bi o pogrešani dijakinji kaj vedel, naj to takoj naznani policiji. Aretovan je bil včeraj znani kleparski pomočnik Anton Kregar, pristojen v Dobrunje, ker so mu v neki sušilnici na Poljanski cesti tako dišale klobase, da se ni mogel premagati, da bi jih ne bil nekaj izmaknil. — Tudi delavca Antona IV-triča so vtaknili pod ključ, ker je v neki gostilni na Dolenjski cest: naročil in popil vino potem se pa začel z gostilničarjem prep rati in zabavljati, da vino ni dobro in da ga ne plača. Ker pa gostilničar tli dolžan vino dajati zastonj, vruu tega se pa še pustiti zmerjati, je poklica i na pomoč stražnika. Petrieu je to že v navadi in je v kratkem času na la način hotel zastonj piti žc štirikrat. Izpraznjeni služb«. Pri mestni policiji ljubljanski sta razpisani dve službi začasnih policijskih stražnikov. Oni inteligentni podčastniki, fei pa morajo biti močni., kateri imajo veselje do te službe, naj vloži? pro šnje pri mestnem m igistratu. Orožništvo je >Čei«• j iz Radeč pripeljalo k deželnei- 'i sodišču nekega Kastelica, ker je bil svojega nasprotnika baje v sikbrap:« ust nI i 1 do smrti. Delavsko gibanj" Z južnega kolodvora se je oupelja. > v Ameriko 1260 Hrvatov, 309 Macedoneev in 25 Slovencev. V Ho K je šlo 1I~ Hrvatov. Izgubljeno in n-ijdeno. Neka dama je izgubila bankovec za T'0 K. — -Gdč. Jožefa Wn lla i j~va je našla dve denarnici z manj-*o svoto denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila "zgubljena, odnosno najdena dva domka, klobuk, čevlji in dve palici* - Na dvorišče posestnev» ge Marjete Tur-kove na Sv. Petra cesti št. 74 je bil pred 14 dnevi pripeljan dvokoleseu voziček, po katerega ni še nihče prišel. -— Pisarniški pomočnik g. Jožef Skrem je našel namizni zvonec. Lončarica Marija Vidovičeva je izgubila baržunasto torbico z manjšo vsoto denarja, katero je našel mešetar Ivan Hribar. Drobne novice. — Dodatno k notici „Ženski morilec v Berolinu" poročamo, da so našli a tori'c a včeraj ponoči in sicer v osebi nekega uteklega blaznika. — Sneg v lninih krajin. Kakor se poroča, je obdarila letošnja zima celo Zg Italijo s precej debelo snežno odejo, ter jim nudi zimsko veselje in zabave na leda in v snegu. V Genovi padlo ga je pol metra visoko. Pod silnim pritiskom snega, na katerega se seveda v ondotnih krajih splošno ne računa, se je vdrla steklena streha ondotnega gledališča in se porušilo več strešij. Železniški pro met je deloma ustavljen, deloma imajo vlaki silne zamude. — Tatvino v dri amodniinJoi V Obilic* vem. V srbski državni smod-nišnioi v ObiliČevem odkrili so veliko tatvino. Pri natančni preiskavi se je dognalo, da manjka približno 10 000 kg. dinamita — Potres. V noči 14 do 15 t. m. so čutili v Sarajevu precej močan 40 sekund trajajoč potres in s'car ob 12 uri 48 minut Bazen razburjenja ljudi, in par podrtih dimnikov se ni zgodila nobena večja nesreča. — Razstava v Carigradu. Javlja se iz Carigrada, da namerava napraviti laško turški odbor v Carigradu veliko obrtno in trgovsko ra? stavo. Otvorila se bode 24. malega srpana na dan razglašenja turške ustave in zaključila 20 kimavca, ko obhajajo Lahi svoj narodni praznik. — tfamoaier podpredsednika Kube. Dodatno h notici o smrti podpredsednika na otoku Kuba doktorja Ejtevec Časniki poročajo, da se je podpredsadnik užaljen vsled smrti svoje soproge sam ustrelil. Imel je tako trden sklep in krepko voljo, da je izstrelil 4 strele zaporedoma. — Nepoznata nevarna bolezen se je pojavila med turškimi vojaki. Bjlnik postane parkrat zaporedoma v kratkih presledkih nezavesten, nakar se mu vdre kri iz ušes in ust in nenadno umrje. Za to boleznijo umrlo je v zadnjih dneh 60 vojakov. — Grozen umor. V biižini me- sta Dolini v draždanski okolici na Nemškem so našli otroci ob tamoŠ njem potoku precej velik okrvavljen zavoj. Naznanili so stražnikom, kateri so našli v zavoju žensko truplo brez glave, s polomljenimi in zdrobljenimi rokami in nogami. Ker manjka glave, ne morejo spoznati ž-nske. Rožne stvari. * Američani in sladkor. Statistični urad zvezine vlade naznanja, da povžije vsak ameriški državljan vsako leto polovico toliko sladkorja, kolikor sam tehta. Lani so je porabilo v republiki 7,089.067,975 funtov sladkorja. * Morilec gališkega namestnika grofa Potockega, katerega so izročili po umoru v opazovalnico, je im> izreku psihjijatrov popolnoma zdrav in normalen, ter je dejanje premišljeno in pri polni zavesti izvršil. Vsled tega se začne proti morilcu — bržkone že meseca sušca — nova obravnava. * Mož 50tih žena. Poznatoga Harrv Barmana, kateri je ogoljufal in se poroči] zaporedoma s 50timi ženami, so te dni obsodili v Cikagi na 5 let težke ječe. * Francoska giljutina je zopet oživela v Al bi, kjer so 10. t. m. ob-giavili morilca Simore in Bessi. * Atentat na cerkev. Iz Madri-da se poroča, da sta se v trgu Queton razpočili pred cerkvijo in pred zraven se nahajajocim klerikalnim klubom dve bombi. Napravili sta precejšnjo škodo. Storilci so dosedaj še neznani, zaprli so sicer dve sumljivi osebi, toda ne morejo jima dokazati. * Župan kot priča med porotno obravnavo aretiran. Neki Viktor Druker je bil leta 1907. zaradi kraje od porotnega sodišča v Lvovu obsojen na 5 let ječe. Pred kratkim pa se je vsled zglasitve litih prič, katere so hotele dokazati, da Druker v inkrimovanem času uri bil niti v Lvovu (alibi), obravnava ponovila. Med drugimi je bil zaslišan tudi župan mesta Vojnilovn, kateri je odločno izjavil, da je bil Druker 17. maja 1907, ko se je tatvina v Lvovu izvršila, sigurno v Vojnilovn. Po tej izpovedbi ukaže predsednik sodišča župana takoj odvesti v preiskovalni zapor, ker njegova izpoved ni samo nasprotovala že dokazanim in izpričanim dejstvom, ampak je bila tudi v doslovnem protislovju njegovim prvotnim trditvam ob priliki prve obravnave. Župan, precej prileten mož, jako prikupljive vnanjosti, je zapustil smrtno bled v spremstvu paznika brez ugovora porotno dvorano. * Mladi morilci. 4 mladi dečki, katerih nobeden še ni dosegel starosti 10 let, umorili so iz nam neznanega vzroka dr. Tonkoviča v Zlatarju na Hrvaškem. Obsojeni so bili: Sviben na 20 let — Pažič na 10 let, Rafaz na 12 let in Vudnjan na 15 let, torej vsi skupaj na 57 let ječe. * Polepša nje Carigrada. Turški listi poročajo, da je mestni zastoj) mesta Carigrada prosil vlado, da ji dovoli večje posojilo za osnaženje, regulacijo in olepšavo carigrajskih trgov in glavnih ulic. Vlada je posojilo dovolila. * Na materinem grobu sta izvršila iz žalosti samoumor 251etni Kari in 131etna Marija Rautz v Lieseru na Nemškem. * Čudna moč jetnika. V Tako-mu v Sev. Ameriki zaprli so policaji 26Ietnega kuharja P. Arnolda vsled pohujsljivega obnašanja. — Prodno so ga zaprli, pokazal jim je svoje čudo, katero je toliko vplivalo na nje, da so ga iz spoštovanja do njegove ! umetnosti spustili. — Položil si je namreč na odprto dlan navadno policijsko palico ter povabil posamezne možakarje, da naj mu jo vzamejo. Nihče ni mogel palice s odprte dlani premakniti, le najmočnejši med njimi jo je dvignil na eni strani za palec visoko. Nato je položil na dlan biljardno kroglo, katere tudi nibče ni mogel premakniti. — Ko so vsi poskusili, opozoril jih je, naj pazno gledajo kroglo. — Med napeto pozornostjo gledalcev kaj se zgodi, raz-kolje se prosto na dlani ležeča krogla na dvoje in padeta kosa na tla. Vzroka izredne čudovite naravne moči si ne morejo razlagati, dasi na vse kriplje preiskujejo njegovo roko. * Imenitna iznajdba. V kratkem se ne bode več moglo reči »puške pokajo«. Prasketanje pri vojaških vajah, in vesel pok na lovih, ki je glasno odmeval in se razlegal po prostranih lovskih poljanah in gozdih, ter navduševal vesele lovce, bo ponehal. Tiho, hinavsko in brez razlega bo zletela smrtorrosna krogla iz morilne cevi proti svoji žrtvi. Neki Persy Matim iznašel je namreč v Ne\v-Yorku mal stroj, kateri se pritrdi na puško in onemogoča vsako razširjevanje in razlega nje poka. Tudi je pripravil zato primerne patrone. — Pred zastopnik: strokovnjakov, znanstvenikov in časnikarjev napravil je s temi novimi napravami strelne poskuse, pri katerih se razun udarca mehanizma ni slišalo nobenega poka. — Imenitna je res ta iznajdba z znanstvenega stališča, toda pri pomisleku, koliko več bo zahtevala človeških žrtev in kako dobro bo služila vsestranskim slabim namenom, nas vkljub svoji izvrstnosti tako tatinsko tiho streljanje nič kaj prijetno ne preseneča. * Rodbinska žaloigra. V Manka-tu Minn. je delavec James York pre rezal vratove svojim štirim otrokom in se potem obesil. Otroci so bili stari od 6 do 14 let. Od vse rodbine je ostala le starejša hčerka Ida. Nedavno je Yorku umrla žena in od tedaj naprej je bil vedno žalosten in melanholičen. * Kot v tisoč in eni noči. 9 Krasno, lepo, mlado in zapeljive turške* krasotico — Sofijo Žigomalo je odpeljal iz Carigrada sultanov nečak knez Ahmed Lontfonlah. Poročila sta se vBruslju in odšla na Angleško uživat medene tedne. Ker pripada lepa nevesta najodličnejšhn cari-grajskim krogom, vlada omi i precejšnje razburjenje. Toda denar, ta jima pomaga, kot moderna Aladino-va svetilka. * Premalo mačk imajo na Japonskem ter so se vsled lega podgane tako namnožile, da so v tej množici skrajno nevarne za vse poljedelstvo. Zatorej so pokupili zadnji čas v Čikagi 5000 mačk. katere so pripeljali domov. Kakor poroča ameriški konzul iz Kobe na Japonskem, to še nikakor ne bode zadostovalo, marveč bodo v kratkem prišla še veliko večja naročila za mačke, ker se podgane na Japonskem čudovito hitro množe. t Posledica deške razposajenosti. V Genovi je ustavil mi strmi cesti neki avtomobilist svoj voz. ga trdno zavrl ter šel v bližnjo prodajalno. Neki deček, ki je to opazoval, skoči na avtomobil, odpre zavoro in zopet odskoči. Voz je zletel po strmi cesti z neverjetno hitrostjo, pobil meti potjo GGletnega starčka in se na bližnjem ovinku ob vogelnem zidu razbil na kosce. Telefonska In brzojavno poročila. Grožnje z okupacijo Srbijo. Bolgrad, 16. februarja. (Posebna brzojavka »SI. Narodu«). Zadnje dni prinaša avstro-ogrsko časopisje o položaju v Srbiji, o stališču srbske vlade, posebno pa o prestolonasledniku toliko laži, da se jasno vidi za vsem tem skrita dobro preračunana tendenca predstavili F.vropi Srbijo kot državo, kjer vlada pravcata anarhija, Vsled tega je vaš dopisnik smatral za potrebno, da se informira O položaju pri kompetentnih osebah. Iz teb razgovorov je dobil to-le sitn-acijsko sliko: Avstro - Ogrska hoče s pretnjami nagnati Srbijo na popuščanje, ali brez uspeha, ker Srbija v nobenem slučaju ne reducira svojih zahtev, kar dokazuje intenzivno nadaljevanje oboroževanja, ki Avstro-Ogrsko najbolj vznemirja, vsled česar tudi preti njeno časopisje. Srbija more računati na uspehe samo, ako njene zahteve podkrepljuje močna, dobro oborožena armada. Zato dovoli skupščina vse potrebu? kredite za oboroževanje. Zahteve Srbije so tako odločne, kategorične in nespremenljive, da je postopanje Srbije absolutno neodvisno od splošnega položaja V Evropi. »Neue Freie Presse« piše, da mogoče dobi Avstro - Ogrska evropski mandat za provizorno okupacijb Srbije. To je samo pobožna želja dunajskega lista in za njim stoječih krogov, ali interesantno je, ker to pokazuje, kako bi gotovi ljudje radi igrali vlogo bavbava. Sicer pa, ko bi tudi Avstro - Ogrska dobila tak mandat, kar je pa izključeno, bi ga Srbija čisto nič ne respektirala. S posebnim veseljem beležijo dunajski listi vest, da je ruski poslanik Serge-jev odsvetoval srbski vladi pošiljanje inemoranda velikim silam. Na najkompetentnejšem mestu so izjavili vašemu dopisniku, da je tr« v^st docela iz trte izvita. Posvetovanju v parlamentu. Dunaj, 16. februarja. V parlamentu je danes vse živo; v hodnikih je toliko poslancev, kakor da bi imel parlament sejo. Posebno mnogo je tu čeških in jugoslovanskih poslancev. Popoldne imajo razni klubi svoje seje, na katerih bodo razpravljali o političnem položaju. Dalmatinski namestnik na potovanju. Dunaj, 16. februarja, iz Zadra brzojavljajo, da je namestnik Nar-dalli iz službenih ozirov odpotoval c Južno Dalmacijo in sicer v Dubrovnik in Kotor. Afera v Kotoru. Kotor, 16. februarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Neka nemška družba je priredila koncert v občinski kavarni. Po vsaki točki se je pobiralo med gosti. Navzoči meščani so dajali vsakokrat po ^0 vinarjev za osebo. To je bilo nemškim »umetnikom« premalo. Jeli so glasno zabavljati. Eden izmed komedijantov je glasno zakličal: »Der Nikita wurde auch nicht niehr sls j kr. goban, so geben die auch nicht mebr.< Nekateri izmed navzočih častnikov so na te besede ploskali, neki stotnik pa se je celo izrazil: »Das isi die angebore-ne Schmutzerei der hiesigen Leute.« To je izzvalo vihar, ogorčenja med domačim občinstvom. Ker niso hoteli izzvati konfliktov, so se demonstrativno odstranili. Sedaj zahteva mestni občinski svet od poveljnika kotorske posadke zadoščenje za žalitve, ki jih je zagrešil na kotorskom prebivalstvu dotični stotnik. Potovanja prestolonaslednika Frana Ferdinanda na Nomško. Puli 16. februarja. (Poseb. brz. „Slov. Nar.u) V pristanišču je pripravljena oesarska jahta „M ■••url-Bjrno rja dom. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. - Tssaurtaie »• HennrbHrK. ZiirtrH. 6 131-1 tltne cene - 8ud'mpešti i>r» 16 februarja 19G9. r*senica za april 1909 . za 50 kg K »3oh Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K li 16 Ri za april . za 50 kg K 10 42 Koruza za maj . za 5C kg K 7«° Oves za april 9 za 50 kg K 8 77 BiVaittv. 10-15 vin višje neteoroiosioio porotno, a»d mori« t>« Wf»» ' i «*** ,## 1 15 19. zv. 7308 -26 brezvetr. del jasno i&i 7 zi 729 4 —71 sl.s-.auod oblačne jI pop.; 7308 0 9 si. Uzah del ob i Srednta včerajšnja temperatura - 4 6*, norm. 0*2 Padavina v 24 urah 00 mm. Lokal na dobrem prometnem prostora v Ljubljani, ao odda so ma|. 66i 3 Natančnejše pove puškar Pran Ševčtk, tidovske nltce S Kupi so dobro ohranjeno KOLO Ponudbe na trafiko v Prešernovih ulicah nasproti poste, tsi 3 Šivilj a izurjena v šivanju parila, oblek Ia Otroških ohlakj 716-1 = želi dela. = Gro tudi na aTom. Naslov v uprav. „Slov. Naroda**. Še m ka| 693-5 vinskih sodov »če •• mesečno sobo de mogoče s opoldansko krono. Ponudbe pod „ uradnik 200" na uprav. nSlov Naroda". 742—3 Zastopniku za Kranjsko, ki pride v dotiko s privatnimi odjemaci. jftćo proti vi« sobi proviziji Ed DoskOĆIl, CbOCtn (Chotzin) Češko 745-1 Tužnim srcem naznanjamo prezalo st no vest, da je naša preljuba mati, stara mati in sestra, gospa Josipina Hanhart roj 3(!ander danes ob »/, 7. uri zjutraj po kratki bolezni, previđena s tolažili vere, v starosti 15 let preminula. Pogreb drage raj niče se vrši jutri v sredo 17. t. m. ob 4 uri popo- ludne iz hiže žalosti, Emonska cesta 8 k S/. Krilu. Bodi ji blag spomin! V Lj ubl j ani, dn e 16. fcb. 1909. 753 Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila korespondent veSč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, zmožen strojepisja se spretno tako]. Prednost imajo oni. ki so zm< žui nemške stenograf je, kakor tudi ltSMue. Ponudbe na tvrdko Janko Po* pović, LJubljana, nn BloHrefsotl cestL 7 4-1 iz hra*tovega in kostanjevega lesa, prav dohro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 00 5000 odda po primerni OOnl tvrdka mladenič za delavnico so lice za to Rosner in drug veletganlaroa sadja v L|nbl|anl poieg Kos«lsft«> opravo. Vaa pojsvnfla doj«: al santap V Ltukljanl, tgar pisarno ao v lastcej banžnej bili ZaTaroje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škodo cen j oje takoj in najkalant94i* Utira najboljši aJoToa, koder posluje- Doroljnjo in Čistega dobička iadaca« podporo ▼ narodno in ob^mokoristos Lastnina in tiak »NanMlna Uakarna«. jiUttUU in ^»1 «rfa*n..t. P.ataal — i.k. W+K