Terme Ptjj S/m HOTELS A RESORTS ■ ''sii Torek: Tednikov kopalni dan -50% na odraslo ali otroško ^ I Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicam i, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in | nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. celodnevno vstopnico t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Politika Dornava • Društvom, ki ne plačujejo najemnin, bodo stopili na prste O Stran 9 Ptuj, petek, 31. marca 2017 letnik LXX • št. 26 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Politika Lenart • Kdo je nezadovoljen z novo prometno ureditvijo O Strani 8 in 9 Politika Destrnik • Kaj naj bi gradili v centru občine O Stran 6 Kronika Zapora ceste Tržec: dva meseca le po bodoči avtocesti O Stran 24 Šport Nogomet • Kidričani zaradi naivnosti ostali brez točke v Domžalah, v nedeljo z Olimpijo O Stran 11 I San Di Ego , z asi v rokavu O K M O ,f t t t Štajerski TEDNIK Podravje • Pazljivo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev Največ primerov zastrupitev s škropivi v podravski regiji Delo na kmetijskih površinah je v polnem teku, s tem pa tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi zastrupitve s škropivi je bilo v obdobju 2004-2014 v Sloveniji hospitaliziranih 151 ljudi. Od vseh 151 primerov bolnišničnih obravnav jih je bilo največ v podravski regiji (44). Ob tem Uprava RS za varno hrano ugotavlja, da so v hrani prisotni pesticidi, v nekaterih primerih nad mejno vrednostjo. Pri sadju, zelenjavi, oljnicah in sladkornih rastlinah so prisotnost pesticidov potrdili v polovici vzorcev, najdeni so celo v otroški hrani. Več na straneh 2 in 3. Aktualno • n i > v Zongliranje z nekdanjimi vojaškimi objekti S Strani 2 in 3 Ptuj * Nova poplava v ptujski gimnaziji S Stran 3 Politika * Aleksandra Pivec nova predsednica MO DeSUS Ptuj S Stran 5 Obnova starega dravskega mostu • 2 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Slovenija, Ptuj • Ptujska občina stavbo na Vičavi 1 vrnila državi Zongliranje z nekdanjimi vojaškimi Kompleks nekdanje ptujske vojašnice je po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka namembnost deloma spremenil, deloma pa povsem občina, a ga je nedavno vrnila državi. V tej stavbi bodo še letos uredili arhiv ptujske upravne enote, brez namembnosti pa ostaja še okoli 300 Na Ministrstvu za obrambo (MO) so povedali, da je bila nekdanja vojašnica Dušana Kvedra na Vičavi na Ptuju s sklepom vlade septembra 2004 prenesena v upravljanje Ministrstva za kulturo (MK), razen dveh objektov s funkcionalnim zemljiščem, ki sta še vedno namenjena za regijsko skladišče Uprave RS za zaščito in reševanje. Aprila 2005 so del vojašnice prenesli v upravljanje takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, več pa nam na ministrstvu niso znali povedati: »Od izdaje sklepa vlade MO ni več upravljavec nepremičnin (razen prej omenjenih skladišč), zato tudi nima podatkov o kasnejših prenosih objektov in njihovi namembnosti.« MK je leta 2013 eno od stavb kompleksa nekdanje vojašnice brezplačno dalo Mestni občini Ptuj. Objekt na Vičavi 1 z neto tlorisno površino okoli 262 kvadratnih metrov je nekaj časa služil Zgodovinskemu arhivu na Ptuju, na ptujski občini pa so ga nameravali nameniti različnim kulturnim dejavnostim društev in nevladnih organizacij v občini. Do namenske rabe v času od prevzema stavbe do danes Dražbe vsak mesec V Sloveniji je trenutno 314 t. i. neperspektivnih vojaških objektov. Na Ministrstvu za obrambo finančnih sredstev za njihovo vzdrževanje ne namenjajo, temveč jih skušajo prodati na javnih dražbah. Praviloma jih razpišejo enkrat mesečno, podatke pa objavijo na spletnih straneh ministrstva. Na letošnji marčevski dražbi v Ljubljani so dražili pet stanovanj, dve garaži, tri nekdanje stražnice, nekdanje tankovsko strelišče in stavbno zemljišče, nobena od naštetih nepremičnin pa ni v Spodnjem Podravju. vendarle ni prišlo; nekateri namigujejo, da zaradi menjave mestne oblasti, na občini pa so kot razlog navedli izključno pomanjkanje finančnih sredstev. Načrti so tako padli v vodo, poleg tega pa so se v tem času pojavile nove prioritete, so pojasnili na občini: »Mestna občina Ptuj nujno potrebuje prostore za arhiv, v svojih prostorih pa gosti arhiv Upravne enote (UE) Ptuj, ki je že premajhen.« Prostore bodo tako namenili arhivu UE Ptuj, ureditev in selitev arhiva pa bosta potekali predvidoma v poletnih mesecih tega leta. »S tem dejanjem je realizirana potreba občine in UE Ptuj, da se zagotovi izvajanje dejavnosti, ki so po zakonu obvezne,« so dodali na ptujski občini. Nov upravljavec stavbe je Ministrstvo za javno upravo. Klavrn izkupiček najemnin Pozanimali smo se, kako je s preostalimi vojaškimi objekti po državi. V Sloveniji je še vedno v uporabi 117 vojaških kompleksov oz. objektov z zemljišči. Foto: Mestna občina Ptuj Objekt, ki ga je občina vrnila državi, je znotraj kompleksa nekdanje vojašnice nosil številko 11. Od tega je vojašnic le 17, preo- stavb. Od tega je 55 nastanitve- stalo stotnijo sestavljajo skladi- nih, preostalo so gospodarski ali šča, vadišča, strelišča in letali- pomožni objekti. Od nastanitve- šča. Objektov, ki zaradi ukinitve nih objektov jih je 33 v najemu, obveznega služenja vojaškega drugi so neprimerni za oddajo v roka niso več v prvotni rabi, je najem, brez ustrezne komunal- približno trikrat toliko. »314 je ne infrastrukture,« so pojasnili neperspektivnih objektov oz. na MO. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Slovenija, Podravje • Pazljivo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev Največ primerov zastrupitev s škropivi v podravski Delo na kmetijskih površinah je v polnem teku, s tem pa tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Kmetijsko ministrstvo, uprava za varno hrano, čebelarska zveza zivajo k racionalni in pravilni rabi, z upoštevanjem predpisanih navodil. Nepravilna ali pretirana uporaba škropiv lahko povzroči ogromno škodo v okolju, na zdravju ljudi Zastrupitve: 151 hospitalizacij, od tega 44 v Podravju Zaradi zastrupitve s škropivi je bilo v obdobju 2004-2014 v Sloveniji hospitaliziranih 151 ljudi, največ v letih 2004 in 2005 (25 in 27), leta 2014 štirje. Od vseh 151 primerov bolnišničnih obravnav jih je bilo največ v podravski regiji (44). Sledi pomurska s 30 primeri, savinjska s 16, JVSlovenija s 15, osrednjeslovenska regija z 11 in Gorenjska z desetimi primeri. V zasavski regiji ni bilo niti enega primera, na Koroškem dva, notranjsko-kraški regiji trije, obalno-kraški štirje, goriški sedem in v spodnjeposavski regiji devet primerov. »Osnovno načelo pravilne uporabe je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva, in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas in število treti-ranj ter karenco. Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki FFS v rastlinah ali na njih minimalni, oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Posebej moramo biti pozorni na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Ker je uporabnik FFS v prvi vrsti najbolj izpostavljen tveganju, in sicer pri pripravi škropilne brozge, med ravnanjem ter pri rokovanju s sredstvom, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Vsi ti podatki so navedeni na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga je treba skrbno prebrati. Škropilno brozgo se pripravlja na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje in alarmiranje, na telefonsko številko 112. Za ravnanje s FFS se uporablja brezhibno delujoče (pregledane!) naprave za nanašanje. Pri ravnanju je treba paziti, da se škropilne brozge ne zanaša izven območja škropljenja. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu. Pri uporabi FFS mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in navodilu za uporabo,« poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo. Zakonska obveza o vodenju evidence o uporabljenih škropivih velja za vse poklicne uporabnike. To so tisti, ki FFS uporabljajo za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju o ravnanju s FFS in z izkaznico lahko kupujejo vsa FFS. »Strokovno in odgovorno ravnanje s škropivi ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo lah- ko vrnemo v trgovino oziroma jo odnesemo na posebno zbirno mesto. Posebno mesto pri uporabi FFS ima skrb za čebele in druge organizme, ki so nepo- Ostanki pesticidov so ugotovljeni v več kot 80 % vzorcev pitne vode, v polovici vzorcev sadja in zelenjave ter v okrog 30 % vzorcev žit. Foto: MZ Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 31. marca 2017 Kje študirati za zaposljive poklice? Štajerski 3 objekti izgubil. Enega od objektov je pred leti brezplačno dobila ptujska mestna vojaških objektov po vsej državi ... Letos poleti bodo v tej stavbi uredili arhiv Upravne enote Ptuj. tov so najemniki preuredili v planinske postojanke, nekatere so bile preurejene v gostinske objekte, nekatere pa so služile za opravljanje dejavnosti društev, ki delujejo v javnem interesu (društva veteranov, upokojencev, planincev in tabornikov). Veliko neperspektivnih vojaških objektov smo v skladu z veljavno zakonodajo s sklepom vlade prenesli v upravljanje na posamezna druga ministrstva.« Od leta 2001 je MO s prodajo nepremičnin na javnih dražbah zaslužila okoli 36,4 milijona evrov, stanje sredstev iz naslova oddaje poslovnih prostorov za lansko leto pa je bilo 154.800 evrov. Ker na ministrstvu najemnino zaračunavajo za 128 objektov, se zdi izkupiček skromen, vendar so pojasnili: »Glede na dejstvo, da gre za nekdanje vojaške objekte, grajene po standardih za vojaško uporabo, se najemnine, ki bi jih dosegli za namensko grajene poslovne objekte, ne morejo primerjati. Pri neperspektivnih objektih so všteti tudi plinske postaje, manjši gospodarski objekti, ki so bili ob karavlah zgrajeni za vzrejo živali (svinjaki), ter preostali manjši objekti, kot so stražarske hišice, skladišča, asfaltirana igrišča in ograje.« Višino najemnin določajo pooblaščeni cenilci. Zatrdili so, da so vse neperspektivne nepremičnine, ki po odhodu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) za Slovensko vojsko niso bile potrebne, oddali v najem: »To so bili predvsem objekti na meji, nekdanje vojaške karavle. Večino teh objek- Vojaški objekti v Spodnjem Podravju, ki so še v prvotni rabi Obveznega služenja vojaškega roka ne bo Na sosednjem Hrvaškem naj bi poleti prihodnjega leta preizkusno ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka, ki so ga ukinili pred slabim desetletjem. Rok služenja naj bi bil precej krajši kot nekoč; le štiri tedne, predvidoma po zaključeni srednji šoli. Naborniki bi bili le fantje, dekleta pa bi se o služenju roka lahko odločala prostovoljno. Tisti vojaški obvezniki, ki bi se sklicevali na ugovor vesti, naj bi opravljali dela v bolnišnicah, domovih za ostarele občane in podobnih ustanovah, vendar predvidoma dlje kot njihovi vrstniki v uniformah. V javnosti so se pojavila ugibanja, ali se bo za podoben korak odločila tudi Slovenija, a so na Ministrstvu za obrambo (MO) zatrdili, da o tem ne razmišljajo. Pri nas je bilo služenje vojaškega roka obvezno do vključno leta 2003, nato pa je veliko vojaških objektov svojo namembnost izgubilo. Kljub temu so na MO povedali: »S prenehanjem obveznega služenja vojaškega roka je večina vojašnic ostala v aktivni uporabi enot stalne sestave Slovenske vojske. V nekaterih vojašnicah se poleg rednega usposabljanja stalne sestave izvajata tudi prostovoljno služenje vojaškega roka in usposabljanje za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. Občasno se v nekaterih vojašnicah usposabljajo tudi pripadniki partnerskih držav, vključenih v NATO.« MO lahko v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, v najem odda tudi povsem brezplačno. Pri tem v poštev pridejo le osebe javnega prava, nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, socialna podjetja oz. nepridobitne pravne osebe ter mednarodne organizacije, katerih članica je tudi Republika Slovenija. V najem oddane objekte morajo v skladu z določili v pogodbah o najemu redno vzdrževati najemniki. Na MO so priznali, da preostalih objektov (torej brez funkcije) sploh ne vzdržujejo, a ob tem poudarili: »Večinoma gre za objekte, ki so bili nevzdrževa-ni in zapuščeni že v času JLA.« Eva Milošič 1 Kraj I Objekt I Stanje I Apače Strelišče in vadbišče Aktivno strelišče in vadbišče. Lokacija je v glavnem zemljiškoknjižno urejena, končan je denacionalizacijski postopek. Kidričevo Skladišče Slovenske vojske Skladišče je aktivno in perspektivno, lokacija je v glavnem zemljiškoknjižno urejena. Ptuj Poslovni prostori na Slomškovi ulici 2 Perspektivni za potrebe Ministrstva za obrambo. Slovenska Bistrica Vojašnica Vincenca Repnika Zemljišča so zemljiškoknjižno urejena. Zgornja Ložnica Vojaško skladišče Lokacija je v glavnem zemljiškoknjižno urejena. Vir: Ministrstvo za obrambo RS Foto: CG sredno izpostavljeni škropivom z nabiranjem nektarja, cvetnega prahu in medene rose. Škropiva, ki so škodljiva za čebele, so na etiketi označena kot »Nevarno za čebele«. Pri uporabi teh sredstev mora uporabnik upoštevati posebna navodila,« še dodajajo na kmetijskem ministrstvu. Mojca Zemljarič V katerih živilih je potrjena vsebnost pesticidov Uprava RS za varno hrano izvaja nacionalni nadzorni program nad ostanki pesticidov v hrani. Iz obdelanih vzorcev je razvidno, da so pesticidi v hrani prisotni, v nekaterih primerih tudi nad mejno vrednostjo. Pri sadju, zelenjavi, oljnicah in sladkornih rastlinah so prisotnost pesticidov potrdili v polovici vzorcev. Pri vzorčenju žit so leta 2012 pesticide odkrili v 39 odstotkih vzorcev, leto kasneje pri desetini odvzetih vzorcev. Prisotnost pesticidov je bila zaznana v otroški hrani, prav tako tudi v živilih živalskega izvora. Pesticidi so v podzemni vodi, ponekod presegajo mejne vrednosti. Zaznani so na stalno onesnaženih merilnih mestih, pa tudi na naključnih merilnih mestih. Na stalno okuženih merilnih mestih sta prisotna predvsem atrazin in njegov razgradni produkt desetil-atrazin. Gre za pesticide, ki predstavljajo stara bremena. Pesticide je z monitoringom v pitni vodi ugotovilo tudi Ministrstvo za zdravje, v nekaterih primerih v presežnih vrednostih. Delež ugotovljenih ostankov pesticidov regiji in KGZS uporabnike FFS po-in živali. 2010 I I 2011 I 2012 I I 2013 I I 2014 I Sadje, zelenjava, oljnice 57 55 56 47 58 Žita 28 33 39 10 22 Otroška hrana 0 1,7 0 0 0 Živila živalskega izvora 2,5 1,3 0 0 0 Vir: Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe FFS, poročilo 2013-2015 Presežene mejne vrednosti V petletnem obdobju, 2010-2014, so v doma pridelani slovenski hrani ugotovili preseženo mejno vrednost pesticidov v od 0,1 do 1,9 odstotka vzorcev, v hrani, pridelani na območju EU, od 0,2 do 1,7, ter v hrani, pridelani v tretjih državah, od 0,3 do štirih odstotkih vzorcev. Leta 2010 so skupno vzorčili 1.232 primerov, leta 2014 še samo 777. Ptuj • Zgradba, ki z vodo nima sreče Nova poplava v ptujski gimnaziji: tokrat ne na strehi, temveč na tleh Medtem ko so si te dni v ptujski gimnaziji oddahnili, saj ni bilo napovedanega deževja, ki zaradi težav s streho zmeraj znova pomeni grožnjo za poplave v šoli, jih je ta teden neugodno presenetila nova težava. Pred vhodom v šolo so na tleh opazili zatekanje vode, ki se je v noči na ponedeljek le še stopnjevalo. Kot kaže, gre za težave s počenimi cevmi za talno ogrevanje. Pred nekaj dnevi smo poročali o dolgoletnih težavah Gimnazije Ptuj z zatekanjem vode na strehi in njihovo prijavo na enega izmed razpisov, ki bi lahko pomenil ključ do rešitve tega problema. Kot kaže, pa bodo sočasno morali urediti še kar nekaj stvari, da bodo zaplete z vodo v šoli rešili dokončno. V noči z nedelje na ponedeljek jih je namreč pričakalo novo presenečenje, pred vstopom v stavbo in v avli je na tleh izteklo ogromno vode, za katero pa niso vedeli, od kod izteka. „Ta poplava ni bila povezana s streho, temveč je nekaj narobe v ceveh za talno ogrevanje. Težavo smo reševali s Komunalo Ptuj, ki po meritvah do nočnih ur še ni mogla podati mnenja, kje točno je zatekalo/ odtekalo. Šele ko bomo imeli poročilo strokovnjakov, bomo vedeli, kakšen je obseg škode in vrednost popravila. Trenutno je zaprto talno ogrevanje v poslovnem delu - pisarne, preostali del šole se ogreva normalno. O vsem smo obvestili Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport," je pojasnila ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, ki se zadnje čase precej ukvarja s popravilom pomanjkljivosti na šolski zgradbi. Voda je tokrat najprej tekla iz jaška pred vhodom v šolo in se stekala v avlo, a ker se je izlivanje stopnjevalo, se na šoli bojijo, da se tudi v tem primeru zgodba ne bo ustavila le na enem izlivu. Nevarnosti sicer ni, hujše posledice so s pravočasnim ukrepanjem uspeli preprečiti, zato pouk poteka nemoteno. „A to je znak, da je še na enem delu zgradbe nekaj hudo narobe in bodo popravila zopet velik finančni zalogaj," pravi Centrihova. Komunalno podjetje Ptuj naj bi sicer ta teden odkrilo predvideno mesto zatekanja, poročilo z opisom napake pa še pričakujejo. Tega bodo poslali tudi na ministrstvo za izobraževanje ter začeli iskati rešitev za nov, še en problem, povezan s stavbo Gimnazije Ptuj. Dženana Kmetec 4 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Urgentni center: Ptuj ne bo več le tarnal, v ■ v » m začenja se čas ukrepanja O dejavnostih, željah in potrebah po izgradnji urgentnega centra na Ptuju je bilo prelitega toliko črnila, da zgodba postaja neverjetna. Zmeraj, ko poročamo o enem koraku naprej, se skorajda sočasno zgodita še dva nazaj. Nekateri bodo rekli, da gre za naključja, da je v naši birokratsko zapleteni državi postalo povsem normalno, da ti na enem ministrstvu zadevo odobri, na drugem pa to isto zavrne. Spet drugi, številčnejši, so prepričani, da je v primeru ptujske zgodbe v ozadju dobro skonstruirana teorija zarote. Imena, ki se v njej pojavljajo, so zmeraj enaka, a kljub temu nihče o tem ne govori javno. Čeprav je videti drugače, maske še niti slučajno niso dokončno padle. Čas leporečenja se sicer izteka, saj postaja izvedba projekta vedno bolj vprašljiva, pa vendar Ptuju optimizma ne manjka. Če o čem, je konsenz o tem, kako pomembno je zdravje ljudi, kije močno odvisno tudi od tega, kakšno oskrbo in pogoje za zdravljenje imamo, dosežen. Pa vendar se vedno znova zalomi pri denarju. Ko je že kazalo, skorajda bilo gotovo, da je tudi ta problem rešen in da bo ptujska bolnišnica zemljišče, ki ga ne uporablja, prodala Domu upokojencev Ptuj, so se začeli novi zapleti. Prvotno bojda zaradi nestrinjanja ministrstva za finance, ki naj bi odločilo, da takšna prodaja ni v skladu z zakonodajo. A seje (septembra lani) izkazalo, da ministrstvo za finance o tej zadevi sploh ni odločalo. No, marca letos so mnenje podali, pričakovano negativno, češ da imajo javni zavodi premoženje države le v upravljanju in ne v lasti ter da si ga kot posredni proračunski uporabniki med seboj ne morejo prodajati. Še več, ker naj bi Dom upokojencev Ptuj izkazal interes za „bolnišnično" parcelo, je sedaj ni dovoljeno prodati nikomur drugemu. Logika pa taka! Imamo torej javni zavod Dom upokojencev Ptuj, ki na svojem računu razpolaga z nekaj milijoni evrov, nekaj metrov vstran pa bolnišnico, ki se utaplja v dolgovih, posel med njima pa ni dovoljen. Čeprav je še pred kratkim ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak v državnem zboru spomnila na mnenje pravosodnega ministrstva in ministrstva za javno upravo, ki sta že leta 2014 obvestili upravljavce javnega premoženja, ki so v pristojnosti ministrstva za delo, da lahko v skladu s 14. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti prosto razpolagajo z nakupom in prodajo nepremičnin, kijih imajo v upravljanju. Nešteto nesmislov, ki se lahko interpretirajo tako ali drugače. Ne nazadnje sploh ni pomembno, tudi če upoštevamo takšno interpretacijo zakona, ki prodajo preprečuje, obstaja milijon in en način, da se Spodnjemu Podravju s tem projektom pomaga -seveda le, če za to obstaja iskren in resen namen. Premalokrat se sicer spomnimo, da če bi bili v načrtovani mreži urgentnih centrov po Sloveniji, se o tem danes sploh ne bi pogovarjali. A Ptuj kot obrobno, nepomembno bolnišnico so že takrat izpustili. In danes smo tu, kjer smo, daleč za Trojanami. Na območju države, kjer je zahteva po lastni udeležbi v višini 600.000 evrov nerealna in neizvedljiva. Neki moj sogovornik je pred kratkim dejal: „To je približno tako, kot če bi ob 30-letnem kreditu za hišo, zadolženosti do vratu in minimalni plači želeli kupiti še jahto." Te „jahte" ptujska bolnišnica sama nikakor ne bo zmogla kupiti. Na to nekateri udeleženci v tej zgodbi tudi upajo. A kot kaže, zaman. Po naših zanesljivih informacijah se bodo družbeno odgovorna podjetja in posamezniki združili. Ne s političnimi grožnjami, temveč z dejanji. V Spodnjem Podravju se začenja akcija, ki bo marsikoga presenetila. A bo tudi ministrstvu za zdravje dokazala, da je urgentni center projekt, ki ima v tem okolju podporo. Pobudniki akcije so že aktivirali širok krog ljudi, posameznikov, ki se zavedajo, da že danes lahko nekdo izmed njih pristane v ptujski bolnišnici, v prostorsko bistveno slabših pogojih kot drugje v državi. O dobrodelni zgodbi, katere namen je zagotoviti prepotrebni delež kolača za ureditev zdravstvene infrastrukture na Ptuju, s tem pa tudi v Spodnjem Podravju, kjer je kar 140.000prebivalcev, in načinu zbiranja sredstev pa več v eni izmed prihodnjih številk Štajerskega tednika. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Bo Ptuj zaradi obnove in zapore starega dravskega Uporabniki napovedujejo Zaradi napovedi Direkcije RS za infrastrukturo, da bo stari most čez reko Dravo zaradi obnove mostu promet na Ptuju paralizirala. Iz nekaterih krogov je slišati informacije, da naj bi most Razpravo na to temo, čeprav točke ni bilo na dnevnem redu, so na seji v sredo odprli tudi člani Varnostnega sosveta Mestne občine (MO) Ptuj. Komandir policijske postaje (PP) Ptuj Boris Železnik je izpostavil, da doslej na to temo na Ptuju ni bil sklican niti en sestanek, na katerega bi povabili tudi predstavnike policije. Poudaril je, da s terena prejema tudi novinarska vprašanja in da enostavno ne ve, kaj odgovoriti, saj na to temo ni bil prisoten še na niti enem sestanku. Župan MO Ptuj Miran Senčar je dejal, da bo prvi operativni sestanek z izvajalcem, družbo Pomgrad, v sredo, 5. aprila, ob 11. uri. Po županovih besedah naj bi takrat dobili več informacij in nato naj bi se na operativnih sestankih srečevali redno vsak teden. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel je poudaril: »Na te dogodke moramo biti pripravljeni. Skrb komandirja Železni-ka popolnoma razumem. Po naši oceni bo zaradi zapore povečana gostota prometa na številnih lokalnih cestah, in to zaradi lokalnega prometa ter dnevnih migracij na delo. Kaj se bo zgodilo v času poletne turistične sezone? Zaradi izogibanja plačilu cestnine so bile regionalke okrog Ptuja že v minulih letih polne tujih turistov. Dobro bi bilo, da se v dogovore o usmerjanju prometa zaradi zapore mostu vključuje vse strukture, ki v MO Ptuj in regiji sodelujejo na področju varnosti v cestnem prometu. Morda se danes niti ne zavedamo, kakšen kolaps lahko nastane v prometu zaradi zapore mostu. Pričakovati je eno veliko zmešnjavo. Zato moramo biti na to res pripravljeni. Zanima nas, kaj izvajalec predvideva glede obvozov, kakšni so predlogi rešitev.« Mestni svetnik Janez Rožmarin je predlagal, naj se na operativne sestanke vabi predstavnike četrtne skupnosti Breg Turnišče in naj se preveri, ali je možno, da bi za krak po-dravske avtoceste, ki bi služil potrebam obvoza, uporabnike oprostili plačila cestnine. S tem bi se Zagrebško cesto razbremenilo prometne obremenitve v času zapore mostu. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič je opozorila, da se bo zaradi zapore zgostil promet skozi Grajeno: »Že sedaj ta cesta velja za zelo nevarno. Promet se bo povečal, mi pa ob cesti na najbolj kritični točki (Grajena 1) nimamo niti avtobusnih postajališč in ne zagotavljamo varne šolske poti. Otroci avtobus čakajo na cesti. Prometna varnost na tem območju se bo poslabšala, kar lahko pomeni še dodatno katastrofo.« Pomgrad: »Točen datum zapore ni znan« Naročnik del, Direkcija RS za ceste, in izvajalec, družba Pomgrad, sta pogodbo o izvedbi Franc Kozel: »Morda se danes niti ne zavedamo, kakšen kolaps lahko del podpisala predvčerajšnjim. Izvajalca del smo zaprosili za odgovor, kdaj bodo most za ves DARS: Nihče nas ni kontaktiral za obvoz Slišati je, da bi za obvoz v času obnove mostu lahko služil krak podravske avtoceste in da bi bili uporabniki v tem delu oproščeni plačila cestnine oz. nakupa vinjete. Vprašanja o tem smo poslali na DARS, kjer so nam v sredo odgovorili, da o tem, da bi bil obvoz speljan po avtocesti, ne vedo nič: »Po dosedanjem preverjanju prispele pošte sporočamo, da tovrstnega predloga vsaj do zdaj nismo prejeli.« Dodali so, da preusmeritev prometa na cestninsko cesto opredeljuje vladna uredba o cestninah in cestninskih cestah (17. člen). Uredba možnost uporabe avtoceste za potrebe obvoza dopušča. Na odseku, ki velja kot obvoz, pa tudi ni treba uporabljati vinjet. promet zaprli. »Točen datum popolne zapore še ni znan. Naslednji teden bomo uvedeni v delo, temu sledijo priprave tehnoloških elaboratov in izvajanje pripravljalnih del, katerih posledica še ne bo popolna zapora mostu. Informacije o projektu in izvajanju del so dostopne pri naročniku DRSI v sodelovanju z občino Ptuj, ki je aktivno vključena v ta projekt. Sanacijska dela se izvajajo po fazah, zaradi tehnologije dela določenih faz ni možno izvajati sočasno ali faz preskakovati. V projektni dokumentaciji je predviden potek del in tehnologija, na podlagi tega je tudi dobljen potreben rok za izvedbo. V Pomgradu se bomo trudili opraviti strokovno in zanesljivo vsa pogodbena dela v predvidenih pogodbenih rokih,« je povedal predsednik uprave Igor Banič. Kako si bodo pot utirala intervencijska vozila - ne ve nihče ... Javnost sprašuje, kako bo v času zapore mostu poskrbljeno za intervencijske poti. Četudi je slišati, da naj bi za vozila na nujni vožnji odprli most za pešce, je vprašanje, ali ta vozila morebiti ne bodo obstala v gneči nekje na cesti. Odgovore na ta vprašanja petek • 31. marca 2017 Kje študirati za zaposljive poklice? Štajerski 5 mostu leto in pol paraliziran prometni kolaps, stroka zaskrbljena za ves promet zaprt približno leto in pol, med ljudmi na Ptujskem dobesedno vre. Iz vseh strani prihajajo vprašanja in opozorila, da bo zapora zaprli konec aprila, vendar še danes nihče ne ve, kje bodo obvozi in kako bo na Ptuju poskrbljeno za pretočnost prometa. Foto: Črtomir Goznik nastane v prometu zaradi zapore mostu. Pričakovati je eno veliko zmešnjavo.« smo iskali pri službah, ki te dejavnosti izvajajo: policistih, gasilcih in reševalcih. Odgovorov še nimajo, saj jih doslej na to temo ni nihče povabil na razgovor oziroma sestanek. »Vsekakor bi bilo pomembno, da bi predstavniki PP Ptuj sodelovali pri razgovorih, že zaradi organiziranja lastnega dela in morebitnega urejanja prometa ob povečanih zgostitvah prometa na cestah, ki vodijo na Puhov most. Vodstvo PP Ptuj pričakuje, da se bo odzivni čas patrulj na interventne in neinterventne naloge bistveno podaljšal, če lastnika cest, DRSI in MO Ptuj, ne bosta našla alternativne rešitve. Inter- ventne vožnje za intervencijska vozila bi bile možne ob odprtju peš mosta za promet tovrstnih vozil. Čas zapore starega mostu čez reko Dravo še vedno ni previden. Pričakuje se, da bo do zaprtja prišlo proti koncu aprila ali v začetku maja,« je sporočil predstavnik za odnose z javnostjo Policijske uprave Maribor Miran Šadl. V imenu PGD Ptuj je odgovor pripravil vodja sekretariata MO Ptuj Janez Merc: »Pričakujemo, da nas vključijo takoj, ko bo projekt tako daleč, da lahko aktivno sodelujemo. V PGD Ptuj menimo, da bi morali sodelovati pri pripravi elaborata za zagotavlja- Koliko časa in denarja bo obnova stala uporabnike cest Aleks Kolar: »Čez stari dravski most na Ptuju dnevno pelje 15.000 vozil. Če predpostavimo, da bo vsako vozilo čakalo 30 min, je to dnevno 7.500 ur. Uro voznika sem ovrednotil na 10 evrov, kar je na dan 75.000 evrov. Pomnožimo z leto in pol oz. 547 dni. Rezultat je več kot 41 milijonov evrov. Toliko bomo uporabniki samo s svojim izgubljenim časom zaradi prometnih zastojev »plačali« pri tej obnovi.« Kolar je v izračunu zajel samo eno osebo v avtomobilu (voznika), ni pa računal stroškov goriva zaradi dodatno prevoženih kilometrov. Ta izračun je objavil Ptujčan, sicer novinar Uroš Esih. Preračunal je, da bodo zaradi daljše prevožene poti vozniki v letu in pol skupno potrošili za približno 4,5 milijona evrov več goriva. nje varnosti na terenu MO Ptuj kot tudi izven, z določitvijo nadomestnih in intervencijskih poti.« Zaskrbljeni tudi taksisti Kako bodo v času zapore mostu izvajali dejavnost, so zaskrbljeni izvajalci avto taksi prevozov. Ne samo, da se bodo vsakodnevno srečevali z zastoji in predvidoma nepopisno gnečo na cesti, tudi cene storitev se bodo zaradi daljšega časa vožnje in dodatnih kilometrov do določenih lokacij na desnem bregu Drave povišale, na primer iz centra mesta Ptuja do term, Haj-dine, Kidričevega; dejansko vseh lokacij na Dravskem polju in Halozah. Danes vožnja s taksijem iz Ptuja, od avtobusne postaje čez stari dravski most do term, stane okrog štiri evre. Ko bo obvoz čez Puhov most, se bo zaradi daljše poti in gneče na cesti čas vožnje precej podaljšal. Posledično temu bo cena vožnje dražja, tudi za sto ali več odstotkov. Uporabniki taksi prevozov so med drugimi upokojenci, ostareli, invalidi, med njimi tudi takšni z nizkimi prihodki. Vprašanje je, kako bodo lahko ob svojih skromnih prihodkih v primeru povišanja cene, ki bo posledica daljše poti zaradi obvoza, najeli taksi, ki ga ne potrebujejo za luksuz, ampak za obisk zdravnika. Mojca Zemljarič Projekt, zasnovan daleč od oči javnosti? Nekdanji Ptujčan, danes občan Kidričevega, Aleks Kolar javno opozarja, da bo zapora enega izmed dveh mostov čez reko Dravo na Ptuju povzročila prometni infarkt. »Zaradizapore bo promet na obeh bregovih reke Drave zastal. Ne samo v času prometnih konic, ampak skozi ves dan. Puhov most ne bo zagotavljal nemotene pretočnosti prometa. Ruj bo zaradi zapore utrpel gospodarsko in ekološko škodo. Da bi si znali predstavljati, kako bo zapora mostu prizadela mesto in okolico, predlagam, da se izvede simulacija l | zapore. Torej, še preden bi se začela dela na mostu, naj se ta za tri dni poskusno zapre, od ponedeljka do srede - da se vidi paralizirano stanje, ki lahko nastane. Skrbi me, kaj se bo zgodilo, če pride na Puhovem mostu do prometne nesreče in bo most zaradi tega zaprt. Zakaj o vsem tem niso razmišljali že v času pred izgradnjo Puhovega mostu. Res je most lep, ampak tudi precej nefunkcionalen. Čez njega bi lahko tekla štiripasovnica, sedaj sta za osebni in tovorni promet samo dva pasova. Bolj kot obnova bi bila za Ptuj racionalna rešitev gradnja tretjega mostu. V tem primeru promet na Ptuju ne bi bil tako ohromljen, kot bo v primeru popolne zapore in bo ves promet preusmerjen čez en sam most. Leto in pol je absolutno predolgo obdobje za obnovo in popolno zaporo mostu. Bodo delavci delali povprečno 20 ur tedensko? Če bi sodelovalo več izvajalcev in če bi delo izvajali 24 ur na dan, se obnova zagotovo lahko konča v krajšem času. Menim, da je projekt zasnovan na skrivaj pred javnostjo, zaradi neurejene obvozne infrastrukture pa tudi preveč ambiciozno. Moj namen je konstruktivne narave, saj obnova mostu po moji oceni ni premišljena in investitor se zagotovo ne zaveda kaosa, ki bo nastal na Ptuju. Pa tudi mu za to ni mar, saj odgovorne osebe ne živijo v tem okolju in ne uporabljajo teh cest. Raje sem črna ovca in opozorim na morebitno situacijo. Argument, da moramo potrpeti, ni na mestu. Uporabniki mostu lahko potrpimo nekaj časa, mesec, dva, tri, nikakor pa ni sprejemljiv rok september 2018. Definitivno bi morali na MO Ptuj organizirati javno debato z vsemi vpletenimi. Ampak menim, da lokalna skupnost za aktivno in konstruktivno sodelovanje nima prevelikega interesa. Občina res lahko zagotovi dodatna parkirišča. Vendar je problem, da vozniki do parkirišč ne bodo prišli oziroma bodo stali v kolonah na cesti. Uporabniki mostu smo razvrednoteni. Pomislite, kaj se bo zgodilo, ko bodo na cesti traktorji in kmetijska mehanizacija, ki še dodatno upočasnjujejo promet. Na primer v času spravila poljskih pridelkov ali prevoza grozdja v Ptujsko klet... Še enkrat poudarjam, da je edina smiselna in dolgoročna rešitev izgradnja tretjega mostu na Ptuju.« Matjaž Lipuš je krajan Turnišč. Opozarja na to, da bodo lokalne ceste na Ptuju, ki so že sedaj z vidika zagotavljanja varnosti v cestnem prometu zelo vprašljive, v času zapore mostu absolutno preobremenjene.»Promet bo nekje moral teči. Kjerkoli bodo obvozi speljani, uradni ali neuradni, bo povsod na Ptuju promet tekel zelo počasi. Vse ceste bodo zelo obremenjene. Na levi strani Drave bodo zagotovo najbolj obremenjene Ormoška, Pu-hova in Osojnikova, na desni pa Zagrebška in Mariborska, ulica Ob železnici, Rogaška mimo OŠ Breg, cesta Ob Dravi od Puhovega mostu mimo semenarne... Večina teh cest je ozkih, ne omogočajo normalne pretočnosti prometa, manjkajo pločniki. Te ceste so že sedaj zelo nevarne. Kaj bo šele, ko bo na njih enkrat več vozil. Lokalni prebivalci bodo zagotovo oškodovani: promet bo povečan, več bo hrupa, več onesnaževanja, prizadeta bo njihova mobilnost. Dejstvo je, da obvoz nekje mora potekati. Menim, da bi se lokalna skupnost z investitorjem morala izpogajati za neke vrste odškodnino - da obnovijo cestno infrastrukturo ter zgradijo manjkajoče odseke pločnikov.« Ptuj • DeSUS z novim vodstvom Predsednica je Aleksandra Pivec Člani mestnega odbora (MO) DeSUS Ptuj so na volilni skupščini v tem tednu za predsednico soglasno izvolili nekdanjo direktorico ZRS Bistra Ptuj Aleksandro Pivec. Pivčeva je od lanske jeseni zaposlena na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi DeSUS-ov minister, Ptujčan Gorazd Žmavc. »Po odstopu prejšnjega predsednika sem prejela povabilo, da kandidiram za predsednico MO DeSUS Ptuj. Politika me je dejansko spremljala vse moje preteklo poklicno obdobje, na delovnem mestu na Bistri, v Ljubljani sem se seveda ponovno soočila z njo. Čeprav sem bila dolgo prepričana, da me politika ne zanima in da se v njej ne bi želela aktivno udej-stvovati, sem se tokrat odločila drugače. Zakaj? Če človek želi in čuti, da lahko v okolje, v katerem živi in biva, vnaša spremembe, seveda imam v mislih pozitivne spremembe, hitro pride do spoznanja, da brez aktivnega političnega udejstvovanja to teče veliko težje, če sploh teče, kot pa, če si politično aktiven. Torej, na točki, ko želiš iti naprej, biti del sprememb in ne o njih zgolj razpravljati in se truditi, da jih udejanjaš, sem začutila, da je takšna odločitev potrebna. Odločila sem se po kratkem, vendar intenzivnem premisleku. Menim, da je odločitev v danem trenutku pravilna. Politika je v preteklih obdobjih dobila precej negativnih konotacij v vseh pogledih. Morda lahko z generacijsko krepitvijo in vnosom spravljive, pozitivne energije, dobro mero znanja in izku- Foto: Črtomir Goznik Aleksandra Pivec o vstopu v politiko: »Na točki, ko želiš iti naprej, biti del sprememb in ne o njih zgolj razpravljati in se truditi, da jih udejanjaš, sem začutila, da je takšna odločitev potrebna.« šenj vanjo vnesemo spremembe. Zato pa so seveda potrebne odločitve, tudi nepričakovane,« je o svoji odločitvi o vstopu v politiko povedala Pivčeva. Tudi kandidatka za županjo? Zanimalo nas je, ali njen vstop v politiko morebiti že napoveduje kandidaturo za županjo MO Ptuj. »Takšnih in podobnih namigovanj je bilo veliko že tudi v preteklosti, pred zadnjimi volitvami. Seveda je to del politike, javnih diskusij in ugibanj, povezanih s tem. V tem trenutku se o kandidaturi še ne pogovarjamo, tako o tem ne bi želela govoriti. Jasno je, da prihaja volilno leto 2018, ko bomo volili tako na državnem kot tudi na lokalnem nivoju. O tem se bomo kmalu začeli pogovarjati ter se o kandidaturah odločati. Odločitev bo prav gotovo splet dogovorov znotraj stranke, tehtnega osebnega razmisleka in odločitve.« Mojca Zemljarič 6 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Destrnik • Načrti o tem, kaj bo v centru občine Izpostava doma upokojencev ali varovana stanovanja? V občini Destrnik so začeli trimesečno zbiranje predlogov v okviru četrtih sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. V preteklosti so se ti postopki vlekli dve do tri leta. V prostor želijo umestiti tudi suhi zadrževalnik v dolini potoka Rogoznice za zagotovitev poplavne varnosti v občini. Svetniki so na marčevski seji nekoliko več razpravljali o brezplačni uporabi poslovnega prostora v prvem nadstropju upravne stavbe občine Destrnik za potrebe delovanja pisarne Policijske uprave Maribor, ki je do zdaj imela sedež v Vintarovcih 50 in za katero so plačevali 50 evrov mesečno. Gre za zakonsko možnost, da se nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog. V občini De-strnik želijo to pisarno ohraniti. Ne glede na to, da varnostna situacija v občini ni tako slaba, je še vedno zaželena prisotnost policista. Zato so tudi pripravili takšen sklep, ki bo omogočal brezplačno uporabo za dobo pet let. Zakaj bodo kupili nepremičnine za 120.000 evrov Po izčrpni razpravi, ki ni bila brez pomislekov, so sprejeli tudi sklep o nakupu nepremičnine na območju k. o. Destrnik. Gre za zemljišča v skupni izmeri 5226 m2 in nedokončani objekt v izmeri 1002 m2, za kupnino v višini 120.000 evrov, v centru Destrnika. S projektom iz leta 1998 je bilo predvideno, da bo Občina Destrnik želi kupiti nedograjen objekt in pripadajoča zemljišča v centru Destrnika za 120.000 evrov. v njem poslovno-stanovanjska dejavnost. V surovem stanju sta bila zgrajena le klet in pritličje, nakar se je gradnja prekinila. Ocenjena vrednost nepremičnin znaša 194.700 evrov. Z lastnikom nepremičnin, družbo Avdi, gradbenim podjetjem, d. o. o., iz Kidričevega, ki je postalo lastnik po sodni prodaji, so bila opravljena pogajanja in dosežen dogovor, da se nepremičnine prodajo za 120.000 evrov. „Resnično je škoda, da je nekaj let prepozno prišlo do sodne rešitve, verjetno bi lahko kakšno stvar naredili drugače, gradili na tem območju in bi tu nastal center. Sedaj je nastal okrog šole, kjer pa je bila gradnja zaradi škarp veliko dražja. Uspelo nam je znižati ceno, iščemo tudi vsebino za ta objekt. Pogovarjamo se s potencialnimi investitorji, ki imajo voljo in denar, da bi na tem prostoru zgradili oz. uredili izpostavo doma upokojencev, uredili varovana stanovanja ipd.," je o tem načrtovanem nakupu povedal župan Vladimir Vindiš. Sprejem sklepa sicer še ne pomeni, da se bo že jutri izvedel nakup. Lastniku pa so s sprejemom omenjenega sklepa dali vedeti, da kot potencialni kupec mislijo resno z urejanjem tega območja z velikim potencialom. Denar naj bi zagotovili s prodajo zemljišča v Janežovskem Vrhu, kjer so prvotno načrtovali ureditev gospodar-sko-industrijske cone. Zahtevajo podatke o plačah, presežkih in stroških pogostitev ter obdaritev Skupina svetnikov, na seji je vprašanje izpostavila Elizabeta Fras, pa je zahtevala, da se jim predstavijo podatki o plačah in o izplačilih za povečan obseg dela v letu 2016, ker če ga je toliko, Potrjeno zvišanje cen v vrtcu Na marčevski seji so destrniški svetniki potrdili spremembe ekonomske cene programov v Vrtcu Destrnik pri OŠ Destrnik-Trnovska vas. Majda Kunčnik, predsednica odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva, je povedala, da je odbor obravnaval vlogo za spremembo ekonomske cene programov. Na obrazložitev podražitve ni imel dodatnih pripomb in vprašanj. Skupina v vrtcu se širi, imajo tudi kombinirani oddelek. Dodatno obrazložitev predloga povišanja cene za oskrbnino je podal ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. V prvem starostnem obdobju se cena programov povečuje za 5,5 % ali 22,78 evra (s 414,21 evra na 436,99 evra), v drugem starostnem obdobju pa za 1,5 % ali 4,92 evra (s 320,31 evra na 325,23 evra). Sicer pa znaša povišanje za starše v prvem starostnem obdobju od 0 do 9,80 evra (delež staršev je od 0 % do 43 %), v drugi starostni skupini pa znaša povišanje za starše od 0 do 3,79 evra (delež plačila staršev v tej starostni skupini je od 0 do 77 %). Za kombinirani oddelek pa znaša cena programa 370,36 evra. Odbitek za hrano je po novem 1,80 evra na dan, prej 2,45 evra na dan. Do spremembe ekonomske cene je prišlo predvsem zaradi povečanja stroškov dela in potrebe po kombinirani skupini. Povišanje je občina Destrnik uskladila s povišanjem v občini Trnovska vas, uveljavili ga bodo s 1. aprilom. bi bilo bolje, da se nekoga redno zaposli. Župan je odgovoril, da občinski svet ne odloča niti o sistemizaciji v občinski upravi, niti o novih zaposlitvah, da je to v pristojnosti direktorice občinske uprave. Zahtevane podatke jim bodo posredovali, kot tudi podatke o stroških pogostitev in obdaritev, za katere sta se zanimala svetnika Ivan Zorec in Anton Sever, ker so po podatkih zadnjih treh let porasli. MG Foto: CG Majšperk • 24. redna seja občinskega sveta Nove ugodnosti za občane Majšperka Majšperški občinski svet je na zadnji seji potrdil zaključni račun proračuna občine in sprejel več novosti. Večine sprememb se bodo Majšperčani razveselili: do sredstev za male komunalne čistilne naprave bo upravičenih več ljudi, najemnino za tržni prostor na Ptujski Gori so na občini deloma ukinili, razmišljajo pa o nagradah zlatim maturantom in zagotavljanju lokalno pridelane hrane za šolo in vrtec ... Lani so na majšperški občini našteli 3.349.307 evrov prihodkov in 3.046.818 evrov odhodkov, od tega so za investicije namenili slabih 583.000 evrov. Največ sredstev so namenili za cestno infrastrukturo; modernizirali so dobrih šest kilometrov cest. Spremembe za prodajalce in graditelje Občina Majšperk ima že tretje leto v proračunu rezervirana Dela bodo končana avgusta Februarja so na občini z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili izračunane natančne deleže sredstev v skladu s 23. členom zakona o financiranju občin, zato so morali občinski svetniki spremeniti sklep o sofinanciranju energetske sanacije in obnove doma krajanov v Stopercah. Investicija je vredna 373.861 evrov z D D V, od tega bo sredstev po 23. členu 114.065 evrov, ostalo bo plačala občina, prerazporeditev sredstev v primerjavi s prejšnjo investicijsko dokumentacijo pa sicer znaša le okoli dva tisočaka. Dela so se že začela, glavni izvajalec je ptujsko podjetje GP Project ing, končala pa se bodo predvidoma konec letošnjega avgusta. tudi sredstva za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Enako kot lani bodo letos za to namenili 35 tisočakov, sofinanciranje pa je mogoče do 1.200 evrov oz. do največ polovice vrednosti investicije. Županja je priznala, da doslej velikega odziva ni bilo: »Do sedaj smo sofinancirali skupno pet naprav. Prepričani pa smo, da bo v prihodnosti tega Kdo bo novi ravnatelj majšperške osnovne šole? Svet zavoda Osnovne šole Majšperk je na seji 14. marca letos ugotovil, da se je za delovno mesto ravnatelja šole prijavilo osem kandidatov: Tadej Braček, Mileva Kralj Buzeti, Rajko Jurgec, Evelin Kočevar, Branko Lah, Aleksandra Lorbek, Gorazd Šket in Vlasta Kokol Voljč. Vsi kandidati izpolnjujejo vse zakonske in razpisne pogoje, po veljavni zakonodaji pa si mora svet šole pred imenovanjem pridobiti še mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev ter obrazloženo mnenje lokalne skupnosti. Strokovni sodelavci šole so z veliko večino že podprli Evelin Kočevar, ki je zdaj vršilka dolžnosti ravnatelja. Tudi na občini so podprli isto kandidatko, svoje bosta torej morala povedati še svet staršev in svet šole. Županja Majšperka Darinka Fakin je poudarila, da so izkušnje s Kočevar-jevo v prvih mesecih vodenja šole pozitivne: »V preteklosti smo imeli na tem področju kar nekaj zapletov, prepričani pa smo, da bo sodelovanje s predlagano kandidatko dobro.« Dnevni red marčevske redne seje majšperškega občinskega sveta je obsegal kar 15 točk, a so svetniki vse predloge potrdili hitro in brez slehernih nesoglasij. več, saj se leto 2022 hitro približuje.« Doslej so za subvencioniranje čistilnih naprav lahko zaprosili le občani Majšperka, ne pa tudi tisti, ki so si dom v tej občini šele gradili in imeli stalno prebivališče drugod. Pravilnik o sofinanciranju malih čistilnih naprav so zdaj spremenili tako, da bodo za sofi-nancerska sredstva lahko zapro- sili vsi. Pomisleke, da bodo ljudje to izkoriščali za preprodajo nepremičnin s subvencioniranimi napravami, so na občini zavrnili. Na pobudo Turističnega društva Ptujska Gora, ki na ptujsko-gorskem trgu pobira tržnino, so spremenili tudi odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem. Tisti najemniki, ki imajo v majšper-ški občini stalno prebivališče ali prijavljeno dejavnost, po novem za prodajo svojih izdelkov izven velikih praznikov najemnine ne bodo več plačevali, še vedno pa bodo morali za prodajo od občine pridobiti ustrezno soglasje. Tržni-na bo ob večjih praznikih ostala. Častnim občanom odlitek Haložanke? Majšperški občinski svetniki so že nekajkrat razpravljali o spremembah oz. dopolnitvah odloka o občinskih priznanjih, zdaj pa so pripravili novega. V občini naj bi po novem podeljevali pet vrst nagrad: častni občan, plaketa in priznanje občine, županovo priznanje in županova petica za z odliko zaključeno osnovno šolo. Novosti se obetajo tudi častnim občanom Majšperka. Na občini namreč razmišljajo, da bi jim poleg listine podarili tudi kakšno umetniško delo oz. spominski izdelek, finančna nagrada pa se jim ne zdi primerna. Morda bi bil kot darilo primeren odlitek kipa Haložanke z otrokom avtorja Francija Černelča, častnim občanom pa bodo morda omogočili tudi kakšne ugodnosti oz. časti. Po novem bo posamezna priznanja občine mogoče tudi odvzeti, če se bo po podelitvi izvedelo za nova dejstva, ki so v izrazitem nasprotju z razlogom podelitve. Eva Milošič Foto: EM petek • 31. marca 2017 Kje študirati za zaposljive poklice? Štajerski 7 Študirajte za diplomo in zaposlitev Poklici, ki jih ponuja Alma Mater Europaea - Evropski center, Maribor, omogočajo velike možnosti takojšnje zaposlitve. Kdo je njen ustanovitelj in idejni vodja? Prof. dr. Ludvik Toplak je ustanovitelj in idejni vodja Alma Mater Europaea - ECM. Vso svojo življenjsko energijo vlaga in zalaga za dobrobit svojih preteklih, sedanjih in bodočih študentov. Zaveda se, da je izobrazba velikokrat ključnega kakor tudi življenjskega pomena, zato si prizadeva, da bi imeli mladi enakovredne možnosti izobraževanja po celi Sloveniji. Pri tem se prioritetno zavzema, da mladi pridobijo poklic, ki ga bodo kasneje z veseljem opravljali. »Veselje do dela je prvi, temeljni in ključni dejavnik, kakor tudi motivator, da se nekdo poda na pot, ki vodi do pridobitve želene izobrazbe,« je prepričan prof. dr. Toplak. Alma Mater Europaea - ECM šolnine. Vsi ti podatki in neenakovredne razmere so bili več kot dovolj velik razlog za zagon zasebnega visokošolskega zavoda, ki danes ponosno nosi ime Alma Mater Europaea - Evropski center, Maribor. Alma Mater je v svojih skoraj desetih letih delovanja postala ena izmed največjih samostojnih zavodov, ki k štu-diranju privablja veliko število domačih in tujih študentov. Več kot 300 tujih študentov kaže na dejstvo, da je zavod zelo prepoznaven tudi v mednarodnem prostoru, saj se tukaj želijo izobraževati študentje iz različnih držav, kot so ZDA, Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Turčija, Poljska in Slovaška. Alma Mater ponuja študij za zaposljive poklice na vseh treh stopnjah izobraževanja (dodiplomska, magistrska in doktorska stopnja), ki imajo realne možnosti kasnejše zaposlitve, kar pomeni, da je na trgu dovolj povpraševanja po tovrstnih poklicih, da si s pridobljeno diplomo omogočite velike možnosti kasnej- Prof. dr. Ludvik Toplak na vprašanje, kako to, da se je po uspešnem življenju v gospodarstvu, politiki in treh rektorskih mandatih odločil za projekt »ustanovitve Alma Mater«, odgovarja naslednje: »Delam to, kar prej v javni službi nisem mogel oziroma na državni univerzi ni bilo mogoče: to je organizacija kakovostnih, obstoječim komplementarnih in v Evropi ter doma zaposljivih študijskih programov. Programe smo začeli razvijati v najbolj oddaljeni regiji Pomurje, kjer je največja brezposelnost, najnižji osebni dohodki, najvišji strokovni deficit. Lahko se pohvalim, da smo edina šola v Sloveniji, ki ima stoodstotno zaposljivost, in to doma. Mnoge pa so že zvabili v tujino. Gre za programe zdravstvene nege, socialne gerontologije, fizioterapije, arhivistike in managementa. Zato so naši študenti že nekajkrat predlagali in prosili, da naj država nediskriminatorno izdaja koncesije, pri čemer naj upošteva tudi kadrovske potrebe gospodarstva in regije. Ampak vse dosedanje vlade v zadnjih šestih letih, ministri in odgovorni državni sekretarji so koncesije dodeljevali le »svojim«, družini ali strankarskim prijateljem. In to praviloma v Ljubljani ali zahodni polovici Slovenije«. Preverite, kateri izmed spodaj navedenih študijskih programov vam ustreza DODIPLOMSKI - 1. bolonjska stopnja • Fizioterapija • Zdravstvena nega • Management poslovnih sistemov • Socialna gerontologija • Akademija za ples • Humanistika (v postopku akreditacije) MAGISTRSKI - 2. bolonjska stopnja • Management poslovnih sistemov • Socialna gerontologija • Evropske poslovne študije • Arhivistika in dokumentologija • Humanistične znanosti • Zdravstvene vede (Zdravstvena nega, Fizioterapija, Inte-grativna medicina, Javno zdravje) • Ekoremediacije • MBA Zgodba Alma Mater se je začela pred dobrim desetletjem, ko se je njen ustanovitelj in sedanji lastnik prof. dr. Ludvik Toplak odločil za pomemben ter velik doprinos k slovenskemu viso-košolstvu. Zelo dolgo je precej nemočno opazoval zapostavljenost severovzhodnega dela Slovenije, kjer študentje vzhodno od Trojan nimajo enakovrednega položaja oziroma enakovrednih možnosti izobraževanja glede na študente, ki živijo v preostalih predelih Slovenije. Po dolgih letih tovrstnega dogajanja je nekega dne vendarle padla odločitev in tako se je leta 2007 ustanovil zasebni visokošolski samostojni zavod s takratnim imenom Evropsko središče Maribor. V letu 2009 je Evropsko središče Maribor pridobilo prvo akre-ditacijo NAKVIS za izvajanje dveh študijskih programov. Oktobra 2009 sta se v Murski Soboti začela izvajati študijska programa Fizioterapija in Zdravstvena nega. Ob tem se je marsikomu porajalo vprašanje, zakaj smo prve študijske programe locirali ravno v Murski Soboti. Odgovor je preprost, le da ga nekateri vidijo, spet drugi pa tega ne želijo. Pomurska regija je izmed vseh v Sloveniji najbolj zapostavljena z vidika možnosti izobraževanja. Mladi, ki živijo v tej regiji in so si želeli pridobiti tovrsten poklic, so se bili prisiljeni odpraviti na izobraževanje izven kraja svojega prebivališča. To je mlade s severovzhodnega dela Slovenije postavljajo v neenakovreden položaj glede na tiste iz osrednjega oziroma zahodnega dela Slovenije. Dodatni razlogi za ustanovitev zavoda so bili socialni, kulturni, razvojni prispevek najbolj zapostavljeni regiji, zlasti nadgraditi zdraviliško turistično infrastrukturo s kakovostnimi storitvami. Stroški bivanja v Ljubljani ali Mariboru so nedvomno višji od • Inovativni turistični management (dvojna diploma z Univerzo v Parizu) DOKTORSKI - 3. bolonjska stopnja • Humanistične znanosti • Strateški komunikacijski management • Projektni management • Socialna gerontologija • Fizioterapija (v postopku akreditacije) Spoštovane bodoče študentke in študenti, Alma Mater Europaea - ECM je evropski center visokošolskega izobraževanja namenjen vsem, ki razumejo pomembnost vodstvenih sposobnosti in so venomer željni dokazovanja med najboljšimi. V skladu s svojo misijo, ki je ustreči potrebam družbe, tržišča in modernega življenjskega stila, Alma Mater Europaea - ECM nudi liberalni, interaktivni, metodološki in profesionalni aspekt visokošolskega izobraževanja. Prek individualnega pristopa te procese implementiramo na vse naše do- in podiplomske študijske programe. Če šele začenjate svojo pot visokošolskega izobraževanja ali pa jo nadaljujete - veseli bomo, če boste kot sopotnika izbrali katerega od študijskih programov Alma Mater Europa-ea - ECM. Dobrodošli v srcu Evrope in prisrčno vabljeni k vpisu! še zaposlitve. Osnovni cilj vodstva je izobraziti študente za to, da bodo kasneje lahko z veseljem opravljali poklic, ne pa da bi s pridobljeno diplomo »životarili« ali bi morebiti doštudirali in kasneje bili vpisani med iskalci zaposlitve (borza dela). Ključni razlogi, zaradi katerih se študentje odločajo za študij na Alma Mater: • zaposljivost diplomantov doma in v tujini, • akreditirani programi, • administrativna, strokovna ter prijazna podpora od vpisa do zaključka študija, • izobraževanje v sodobno opremljenih prostorih s sodobno opremo, • velik poudarek na praktičnemu usposabljanju, ki ga priskrbi fakulteta, • možnost študija na daljavo in druge IT-tehnologije, • inovativen pristop k učenju, • nudi se veliko obštudijskih dejavnosti na različnih področjih, zlasti športa in tujih jezikov, • izobraževanje se izvaja v regijah, kjer država ne nudi tovrstnega izobraževanja (Pomurje, Štajerska), • pridobitev diplome omogoča možnost takojšnje zaposlitve, • s študenti se ohranja stik tudi po koncu študija. KAJ VSE MORATE VEDETI? Z E L O P O M E M B N O: Prijave za prvi prijavni rok so odprte do 11. julija 2017. Vpis na visokošolski zavod Alma Mater Europaea - ECM poteka v treh prijavnih rokih. Od 6. februarja pa do 11. julija 2017 so odprte prijave za prvi prijavni rok na dodiplomski ali podiplomski študij. Večini študentov je pomembno, da se lahko izobražujejo v domačem kraju, nenazadnje se takšna odločitev, kljub plačljivemu študiju, marsikomu obrestuje tudi s finančnega vidika. Kontaktni podatki za več informacij o vpisu Na spletni strani www.almamater.si so dosegljive vse informacije, ki jih potrebujete pri tem, da bo odločitev o izbiri študija lažja. Vedno je na voljo tudi Referat za študentske zadeve na elektronskem naslovu referat@almamater.si ali na telefonski številki 02 25 01 997. Strokovno vodstvo in prijazne referentke bodo z veseljem pomagali pri vaših vprašanjih in vas popeljali od ideje o študiju na Alma Mater do pridobitve diplome oziroma zaključka študija. 8 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Lenart • Kako so uredili promet težkih tovornih vozil Občani zadovoljni, ne pa tudi lokalni Od 20. marca velja na državni cesti, priključku za Lenart, prepoved tranzitnega prometa težkih tovornih vozil (nad 7,5 tone največje dovoljen odločila na podlagi dogovora z občino Lenart, ki je prisluhnila zahtevam občanov ob Mariborski in Kraigherjevi cesti. Občani so naposled zadovoljni, da skozi središče naselja ne bodo več vozili težki tovornjaki, nezadovoljni pa so lokalni avtopre-vozniki, ki sicer ne nasprotujejo takšnim in drugačnim ukrepom oz. prizadevanjem za izboljšanje prometne varnosti in kakovosti življenja vseh, so pa prepričani, da ta ukrep v mnogočem ni dober, predvsem pa otežuje njihovo poslovanje; namesto da bi gospodarstvu pomagali v njegovem razvoju, se ga s takšnimi ukrepi zavira. Najprej bi morali zgraditi severno obvoznico, za katero si v občini Lenart že vrsto let prizadevajo, šele nato pa se lotiti ukrepa prepovedi vožnje težkih tovornih vozil skozi središče naselja Lenart. Najprej bi se morala zgraditi severna obvoznica Predsednik OOZ Lenart Stanko Bernjak pa je povedal, da so se že ob pripravah na sprejem celostne prometne strategije občine Lenart aktivno vključili v njeno snovanje. Zahtevali so, da se pred uveljavitvijo ukrepa prepovedi vožnje težkih tovornih vozil skozi središče naselja Lenart najprej uredijo druge stvari, predvsem pa zgradi severna obvoznica, kot to tudi poudarjajo obrtniki-prevozniki. Po novi ureditvi se morajo z glavne ceste dvakrat vključiti na stransko cesto, izvoz na glavno cesto ni pregleden in je povsem neprimeren za težka tovorna vozila. Promet težkih tovornih vozil, ki so namenjena proti Gornji Radgoni ali Tratam ali v industrijsko cono Lenart, se je preusmeril tako, da avtocesto zapustijo na priključku Sveta Trojica, nadaljujejo pot po državni cesti, nato pred naseljem Rade-hova zavijejo desno na cesto Ra-dehova-Spodnji Porčič, s te ceste pa na levo na državno cesto, peljejo mimo industrijske cone ter se priključijo nazaj na državno cesto desno v smeri Gornje Radgone oz. levo v smeri Trate. Enak obvoz velja za obratno smer. „S preusmeritvijo se ni zgodilo nič tragičnega!" Podžupan občine Lenart Marjan Banič, ki je vodil aktivnosti za preusmeritev težkega tovornega prometa pri občini Lenart in je tudi odgovoren za področje prometne problematike, je pojasnil, da so aktivnosti za preusmerjanje začeli že pred dvema letoma. Pobudo za omenjeno preusmeritev so na podlagi zahtev prizadetih občanov podali Direkciji RS za ceste, ki jo je sprejela. V sodelovanju z njimi so pripravili oz. speljali tudi traso za preusmeritev težkega tovorna prometa in tudi izvedli nekatere dodatne aktivnosti, da bo začasna obvoznica vzdržala oz. ustrezala zah- Svetniki občine Lenart so 23. marca sprejeli celostno prometno strategijo. Že 20. marca pa je začel velja središče naselja Lenart. Podlehnik • S 14. redne seje občinskega sveta Ceste v hribovitem delu občine bodo morale počakati Na redni seji je podlehniški občinski svet potrdil občinski proračun za letošnje leto, Bezjakovo domačijo na Gorci razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena ter na željo staršev otrok sprejeli sklep o zgodnejšem odpiranju vrtca v Podlehniku: po novem bo odprt med 5.30 in 16.30. Prihodki in izdatki Občine Podlehnik v preteklih in letošnjem letu 1 1 2014 1 1 2015 j 1 2016 1 2017 1 Prihodki (v evrih) 3.394.503 4.946.023 1.967.803 2.243.371 Odhodki (v evrih) 3.282.813 5.996.023 2.063.165 2.406.306 Od tega investicijski odhodki 1.754.741 4.533.832 487.021 920.132 Vir: Občina Podlehnik Letošnji podlehniški občinski proračun je nekoliko zajetnejši od lanskega, a kljub temu za več kot polovico skromnejši od predlanskega. Novih zadolževanj enako kot lani tudi letos na podlehniški občini ne predvidevajo. Letos bodo odplačali okoli 123 tisočakov glavnic kreditov, k temu pa bo treba prišteti še okoli 50 tisočakov obresti za posojila. Evropskih sredstev občina letos predvidoma ne bo prejela. Za investicije bodo namenili okoli 920.000 evrov, torej okoli 38 % sredstev več kot lani. Daleč največja naložba tega leta bo nadaljevanje sanacije plazu na lokalni cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podlehnik, ki so jo začeli lani. Občina bo za to namenila 5.500 evrov, 339.204 evre pa bo šlo iz državnega proračuna. Po vrednosti naložbe sledi menjava azbestnih vodovodnih cevi in urejanje pločnika ob novi vzporedni regionalni cesti v naseljih Dežno in Podlehnik. Investicija bo stala 232.797 evrov, od česar bo občina prispevala okoli 161 tisočakov. Župan občine Podlehnik Marko Maučič je pojasnil, da bodo okoli 10 kilometrov ceste uredili že v okviru projekta izgradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškov-je, kak kilometer pa bo morala občina urediti sama. V sodelovanju s poslovnim partnerjem Petrolom bodo dogradili tudi čistilno napravo v Podlehni-ku; občina bo za to namenila okoli 59, Petrol pa 140 tisočakov. Nova čistilna naprava bo omogočila čiščenje odpadnih voda za dodatnih 400 populacijskih enot, od tega 300 za Petrol in preostanek za občino. Nov strošek podlehniškega proračuna bo režijski obrat, ki so ga morali ustanoviti letos in so zanj namenili okoli 160 tisočakov. Na občini so se odločili tudi za subvencioniranje malih čistilnih naprav in za to namenili 30.000 evrov. Iz letošnjega načrta razvojnih programov sta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izpadli ureditev rekreacijskega parka pri OŠ Podlehnik in rekonstrukcija močno dotrajane ceste Dežno-Bukovjek z dvema odcepoma. Seznam potreb in želja je (pre)dolg Večina svetnikov je pohvalila skrbno pripravo občinskega proračuna s tako skromnimi sredstvi. Kljub temu so opozorili, da bo treba v prihodnjih proračunih več sredstev nameniti cestni infrastrukturi. Stojan Kojc je poudaril, da je ta v res zelo slabem stanju: »Zdaj smo se odločili, da uredimo center občine, ampak ni samo center. Občani s hribov in iz centra so zame enakopravni.« Tudi Aleksandra Bračič je dejala: »Tokrat smo se odločili za investicijo, ki bo spet zajela samo center Podlehnika. Temu ne nasprotujem, ker vem, da je v tem trenutku to ena izmed nujnejših zadev, ampak mogoče ne v ta- kšnem obsegu.« Opozorila je, da se za asfaltiranje makadamskih cest v občini denar zelo težko najde, obnoviti pa bi bilo treba tudi dotrajane asfaltirane ceste in poskrbeti za stanovanjsko gradnjo. »Nekaterim občanom zagotavljamo nadstandard, večini pa ne omogočamo niti osnovne infrastrukture ...« Ivo Ban je poudaril, da je v resnici proračun v veliki meri vsiljen z obvezami, ki jih nalaga država, ter dodal, da ima podlehniška občina 13 vasi oz. otrok, na koncu pa je vse šlo tistemu sinu, ki ga občina najbolj ljubi in se po njem tudi imenuje . Župan se je s povedanim večinoma strinjal in pojasnil: »V finančni perspektivi 2014-2020 sredstev za infrastrukturo ne moremo dobiti. Na to problematiko opozarjamo vsi župani. Velik udarec za nas je bil vstop Hrvaške v EU. Priznati moramo, da takih projektov, kot so bili na južni meji, več ni. Tepejo nas tudi velika sofinanciranja na sociali in starši, ki za svoje otroke v vrtcih niso sposobni plačevati svojih obveznosti in mora strošek vrtca doplačevati občina. Če bi samo ti dve postavki namenili za infrastrukturo, bi lahko letno zgradili dva kilometra cest . Seveda pa je tudi to naša obveznost.« Strinjal se je, da bo poleg cestne infrastrukture nujno urediti tudi stanovanjsko gradnjo: »Naš cilj ni samo obdržati, ampak tudi povečati prebivalstvo.« Eva Milošič Podlehniški občinski svetniki so občinski proračun za letošnje leto potrdili soglasno, vendar že opozorili, na kaj bo treba paziti pri sprejemanju naslednjega. Nov kulturni spomenik lokalnega pomena Občina Podlehnik je razglasila domačijo Janka Bez-jaka na Gorci 5 z gospodarskim poslopjem za kulturni spomenik lokalnega pomena. V odloku so pojasnili: »Domačija z datacijo 1837 na enem od tramovnih stropov stanovanjske hiše predstavlja del stavbne tipologije, značilne za haloško pokrajino.« Poudarili so, da je domačija kot rojstna hiša Janka Bezjaka (18621935) pomembna tudi s kulturno-zgodovinskega vidika. Bezjak je napisal najpomembnejšo osnovnošolsko didaktiko v prvi polovici 20. stoletja, leta 1913 pa je postal ravnatelj prve slovenske klasične gimnazije v Gorici. ~^//////////////////////////////////w Foto: EM petek • 31. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 9 avtoprevozniki mase) skozi samo središče naselja Lenart. Za ta ukrep se je Direkcija RS za infrastrukturo iti ukrep prepovedi tranzitnega prometa težkih tovornih vozil skozi samo tevam prometa težkih tovornih vozil. Tako so razširili del cest in priključek križišča pri Sauberma-cherju. Projekt vodenja prometa in spremembe signalizacije na avtocesti in državni cesti so obravnavali na občini, pripomb ni bilo. Podžupan tudi pravi, da poti nazaj ni, prepričani so, da se s to preusmeritvijo ni zgodilo nič tako tragičnega. Prejšnji teden so se predstavniki občine z županom Janezom Krambergerjem sicer sestali z lokalnimi prevozniki, njihovo sekcijo za promet in vodstvom OOZ Lenart, ki so zahtevali, da se vzpostavi prvotno stanje. „Trudili se bomo po najboljših močeh, da bo trasa obvozne ceste v celoti postala prednostna. Občina se bo tudi potrudila, da bi cesta mimo Saubermacherja postala državna cesta, sedaj je občinska," je še dodatno pojasnil novo ureditev za težki tovorni promet podžupan občine Lenart Marjan Banič. Policisti kaznujejo prekrškarje V kratkem času od uveljavitve ukrepa za težki tovorni promet v Lenartu so po besedah pomočnika komandirja PP Lenart Rada Orešiča zabeležili več kršitev. V začetku so kršitelje zgolj opozarjali, zdaj pa že dosledno kaznujejo vse. Kršitev sicer ni množična, pokazalo pa se je, da gre za izmikanje plačila cestnine za tovorna vozila. Tudi sicer so se v občini Lenart zavzeli za večjo kakovost življenja in v celostni občinski prometni strategiji, ki so jo sprejeli na mar-čevski seji, poudarili prednostno urejanje prometnih površin za pešce in kolesarje in povečanje javnega potniškega prevoza. Čim prej pa bo treba v prostor umestiti traso severne obvoznice. Podporo naj bi imela nekoliko popravljena oz. premaknjena trasa. MG Zdajšnja obvozna cesta neprimerna za težki tovorni promet Še posebej pa so do novega ukrepa kritični obrtniki avtoprevozniki, ki so si prostore za svojo dejavnost uredili v industrijski coni, zdaj pa se jim otežuje njihovo delo. Gorazd Kurnik, avtoprevoznik s 17 vozili, je povedal, da je zdajšnja začasna obvozna cesta neprimerna za promet težkih tovornih vozil. Pot se jim je podaljšala za osem kilometrov: »Avtoprevozniki bi razumeli ta ukrep, če bi bila najprej urejena severna obvoznica. Tako se ne dela, avtoprevozniki bodo glede novega režima prometa težkih tovornih vozil sprožili ustrezne postopke na strokovni ravni.« Zahtevajo strokovne odgovore glede tega ukrepa kot tudi splošno tolmačenje takšnih in podobnih ukrepov glede na dopis pristojnega ministrstva v zvezi z omejitvami tovornih prevozov, kjer naj bi veljale določene izjeme za domače prevoznike. Po sicer še nepreverjenih podatkih, ki jih imajo, naj bi ta začasna obvoznica za težki tovorni promet tudi ne imela vseh papirjev oz. uporabnega dovoljenja. Prepričani so, da se tako ne bi smelo delati, ker tudi ni jasnih odgovorov o tem, zakaj se že 20 let izgubljajo v pogovorih o gradnji severne obvoznice, te pa še vedno ni oz. se še vedno zatika pri sami trasi. Foto: MG Foto: MG Dornava • Višje zadolževanje in reprogramiranje starih kreditov Društvom, ki ne plačujejo najemnine, bodo stopili na prste Dornavska občina namerava stopiti na prste tistim društvom, ki ne plačujejo najemnine za občinske prostore. Občinska seja je sicer potekala tudi v znamenju višjega zadolževanja, s katerim bodo najeli nov kredit za razširitev vrtca in reprogramirali že obstoječe kredite po nižjih obrestnih merah. Občinski svetniki so na minuli seji sprejeli prvi rebalans proračuna Občine Dornava za leto 2017. Največji popravki proračuna za letošnje leto se nanašajo na zadolževanje občine, ki se dviguje za 100.000 evrov na 466.000 evrov, od tega je 66.000 evrov kredita na podlagi 23. člena ZFO. V višini 400.000 evrov pa načrtujejo najetje novega dolgoročnega kredita za prenovo in dograditev OŠ Dornava za potrebe vrtca ter najetje ugodnejšega kredita, s katerim bi pokrili že obstoječe finančne kredite, ki jih je občina najela po manj ugodnih obrestnih merah, kot na trgu vladajo danes. Svetniki so reprogramiranje kredita pozdravili. Janžekovič pa je k temu še pripomnil: »Ne gremo do skrajne meje, kolikor se občina lahko zadolži. Še ostaja nekaj prostora.« Ostali večji razlogi za rebalans so še: prepolovitev sprva predvidenih sredstev za izgradnjo Gasilskega doma Mezgovci s 100.000 evrov na 50.000 evrov ter uvrstitev dodatne postavke v višini 20.000 evrov; gre za ureditev priključka ceste Paci-nje-Dornava (križišče pri Va-lenkovih). Kot je pri tem razložil župan, država namerava letos preplastiti cesto skozi Dornavo. Po njegovem je smiselno, da občina ob tem uredi priključek na državno cesto, ki bo tako tudi bolj pregleden. 2 rebalansom, ki so ga svetniki potrdili soglasno, je občinska blagajna zastavljena v višini okoli 2.583.000 evrov prihodkov in približno 2.580.000 evrov odhodkov, od tega so investicijski odhodki predvideni v višini slabega milijona. Prostorov stare šole na Polenšaku Waldorfski šoli ne bodo ponudili zastonj Pod tekočimi zadevami pa so obravnavali dve pomembni temi. Tako so potrdili sklep o oddaji prostorov Waldorfski šoli Maribor, kar pomeni, da nov uporabnik stare šole na Polen- šaku ne bo imel v brezplačnem najemu, kot je to bilo sprva predvideno, saj po županovih besedah teh pogojev nimajo. »Upam, da jih s tem ne bomo odgnali ... Da se bo našla ustrezna rešitev in bomo vsi zadovoljni,« je pristavil svetnik Dominik Kukovec. Župan je temu prikimal in še dodal, da so se stvari v stari šoli že začele premikati. Nov program naj bi sicer na Polenšaku zaživel jeseni. Po krajši debati, ki je nanesla na to, da nekatera društva ne plačujejo najemnine za občinske prostore, pa so še sprejeli sklep, da bo občina v roku 15 dni objavila razpis o najemu prostorov na Polenšaku v prostorih bivše krajevne skupnosti. Če se sedanji najemniki (društva) ne bodo Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIK ÍJstajerskitednik Stajerskitednik prijavili na razpis, bodo morali prostor zapustiti, je bil jasen Janžekovič: »Če nekatera društva plačujejo najemnino, naj jo plačujejo vsa. Naj bo enako za vse. Naredimo tako: kdor se ne prijavi na razpis za najem prostorov, deložacija, konec! Ni pošteno do drugih, ki plačujejo. In najcenejša varianta za vsa društva je najem.« Sklep je potrdilo šest od devetih prisotnih svetnikov. Župan pa je članom, ki niso glasovali, še zbadljivo dejal: »Opozarjam vas, da mora občinski svet skupaj z županom delovati zakonito.« Občinski zbor je v nadaljevanju potrdil več sklepov, med drugim tudi cene grobnin, ki ostajajo na isti ravni kot preteklo leto. Seznanil se je še s predstavitvijo delovanja ZRS Bistra Ptuj, zaključnim računom proračuna občine za 2016 ter prenovo ogrevanja Osnovne šole Dornava, kjer se je razvila tehtna debata. Več o tem pa v prihodnji številki Štajerskega tednika. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznlk »Če nekatera društva plačujejo najemnino, naj plačujejo vsa. Naj bo enako za vse. Naredimo tako: kdor se ne prijavi na razpis za najem prostorov, deložacija, konec! Ni pošteno do drugih,« je bil glede društev, ki ne plačujejo najemnine, a koristijo občinske prostore, jasen župan Rajko Janžekovič. Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Ptuj • Glasbila tudi za OŠ dr. Ljudevita Pivka Študentje in bobnar zdruzili moči za prav posebne šolarje Med šolami, ki so si v okviru akcije „20 za 20" zagotovile nova glasbila, je tudi OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na pomoč so jim priskočili tudi študentje in dijaki. V petek so nova glasbila dobili tudi na OŠ dr. Ljudevita Pivka. Pred nekaj dnevi smo poročali o tem, da so učenci OŠ Olge Me-glič bogatejši za nova glasbila. V sklopu istega projekta „20 za 20" pa so glasbene inštrumente v petek predali še eni ptujski šoli, OŠ dr. Ljudevita Pivka. Moči so tokrat združili Klub ptujskih študentov in znani slovenski bobnar rock banda Elvis Jackson Marko Soršak - Soki. Ta je s svojim projektom razveselil že več kot 40 šol, med njimi tudi dve ptujski. Ob 20-letnici bobnarske kariere je s pomočjo 20 slovenskih izvajalcev ustvaril dokumentar-no-glasbeni DVD „20 za 20", iz katerega se je razvil istoimenski vseslovenski dobrodelni projekt. Namen tega je opremiti osnovne šole z glasbenimi instrumenti in otrokom omogočiti prvi stik z aktivnim ustvarjanjem glasbe že v šoli. „Pri dobrodelnosti so mu doslej podporo izkazali številni donatorji in podporniki, med njimi glasbeniki, športniki, društva, podjetja, posamezniki, dijaki in študenti. Pred kratkim se mu je pridružila tudi Zveza študent- skih klubov Slovenije ter številni študentski klubi in društva po državi. Klub ptujskih študentov se je zato kot pomemben akter na območju UE Ptuj odzval na dobrodelno akcijo in tako paket glasbil podaril šoli, katere učenci prihajajo iz različnih koncev regije - Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Gre za osnovno šolo s prilagojenim izobraževalnim programom, v katero se vključujejo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, za katere pa je pogosto značilno, da so likovno in glasbeno celo bolj nadarjeni od otrok, ki obiskujejo splošne osnovne šole. Z donacijo želimo spodbuditi tudi druge vidnejše predstavnike regije, da se tudi sami pridružijo projektu '20 za 20' in tako prispevajo h kakovostnejšemu glasbenemu izobraževanju mladih v okolju," je o odločitvi, da se vključijo v projekt, dejal Alen Hliš, predsednik Kluba ptujskih študentov. Pri zbiranju sredstev pa se jim je pridružila tudi Gimnazija Ptuj. Dženana Kmetec Juršinci • Območno srečanje otroških gledaliških skupin Bilo je ... ja, fajn, prav hudo, ful kul Začetek pomladi je na našem koncu potekal v znamenju ustvarjalnosti mladih - po reviji otroških pevskih zborov so svoje srečanje imeli tudi mladi gledališčniki. Predstavili so se 23. marca v kulturni dvorani v Juršincih. Če bi vam rekli, da smo tisti četrtek preživeli v družbi z miško, pujsom, kravo, kokošjo, piščanci, petelinom, žabcem, zajkljo, račko in volkom, bi se najbrž vprašali, v katerem živalskem vrtu smo bili. Pa so to le nekateri od nastopajočih likov na srečanju otroških gledaliških skupin. Poleg obveznih kraljev in kraljic, princev in princesk, ministrov, Pepelke, Rdeče kapice, Zlatolaske in čisto navadnih otrok, seveda. Na juršin-sko srečanje se je povabilo osem gladaliških krožkov (ena skupina žal ni mogla priti; upamo, da za to ni kriva bolezen iz naslova njihove igrice: Angina je bolezen fina) s kar 105 igralci. Prišli so iz OŠ Jur-šinci z igrico O miški, ki si je raztrgala trebušček (režiserka Cvetka Vratič), skupina Tretješolci OŠ Gorišnica z zgodbo O kuri, ki je izmaknila pesem (režiserka Marjeta Horvat), gledališki krožek OŠ Maj-šperk z igrico Žabec išče prijatelja (režiserka Petra Dolenc), dramski krožek OŠ Ljudski vrt s Slamnatim bikcem (režiserka Simona Hazi-mali), gledališki klub OŠ Majšperk se je spraševal Le kdo še verjame v pravljice (režiserka Slavica Ta-ciga), dramska skupina OŠ Olge Meglič je pojasnila, Kaj se skriva za velikim trebuhom (režiser Darko Zupanc), gledališki klub OŠ Cirkovce je prišel s Pepelkinim čevljem (režiserka Jerneja Kuraj), Gledališki studio DPD Svoboda pa se je predstavil s svojo produkcijo Prov hudo / Ja, fajn / Cool / Ful kul (režiserka Branka Bezeljak). Srečanje mladih gledališčnikov je strokovno spremljala Mateja Kokol. jš Foto: jš Srečanje otroških gledaliških skupin so pričeli domačini - otroški dramski krožek OŠ Juršinci z igrico O miški, ki si je raztrgala trebušček; mentorica: Cvetka Vratič. Tednikova knjigarnica 2. april - mednarodni dan knjig za otroke Rojstni dan avtorja znamenitih pravljic (Deklica z vžigalicami, Grdi raček, Palčica, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Cesarjeva nova oblačila, Slavec, Divji labodi, Leteči kovček, Stanovitni kositrni vojak, Svinjski pastir, Pastirica in dimnikar, Cvetlice male Ide, Kakor naredi stari, je zmeraj prav in mnoge, mnoge druge), Hansa Christiana Andersena je 2. april 1805. Pred petdesetimi leti (1967) so na ta dan prvič praznovali mednarodni dan knjig za otroke, kar je na 10. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) leta 1966 predlagala Jella Lepman. Praznični dan je namenjen spodbujanju in razvijanju ljubezni do mladinskih knjig in branja, pa tudi avtorskega ustvarjanja za mlado bralsko občinstvo. Kot je zapisala pisateljica Polonca Kovač v uvodu k obširni slovenski izdaji Andersenovih pravljic (Prevedla Silvana Orel Kos. Ilustrirala Lucija Marija Stupica. Mladinska knjiga, 2005. Zbirka Veliki pravljičarji), je pravljico mogoče doživljati kot svojo lastno usodo, seveda če je napisana mojstrsko. Andersenove pravljice s svojimi poglobljenimi psihološkimi opazovanji opozarjajo na tisoč malenkosti, šolajo našo tankočutnost in nam pomagajo, da si ustvarimo lastno sodbo. V teh pravljicah tiči ves svet v svoji raznolikosti - vesel in poetičen, tragičen, malenkosten, strpen in škodoželjen in ves prekipevajoč kot življenje samo. Andersenove pravljice vzbujajo radovednost, dvom in strpnost, silijo nas k premišljevanju, kako in zakaj, in nam pomagajo, da se počutimo doma na tem svetu ... Na dan knjig za otroke obkroži svet poslanica, ki jo vsako leto pripravi drug avtor druge nacionalne sekcije za mladinsko književnost. Letos jo je pripravil ruski pisatelj Sergej Ma-hotin in se tako glasi v prevodu Lijane Dejak: Rastimo s knjigo! V zgodnjem otroštvu sem rad gradil hišice iz kock in vsakršnih drugih igrač. Namesto strehe pa sem pogosto uporabil otroško slikanico. V sanjah sem zlezel v to hišico, se ulegel na posteljo iz vžigalične škatlice in gledal zdaj v oblake zdaj v zvezdnato nebo - vse je bilo odvisno od tega, katera sličica mi je bila bolj všeč. Prizadeval sem si ustvariti udobno in varno bivalno okolje, s čimer sem nezavedno upošteval življenjsko pravilo vsakega otroka. In otroška knjiga mi je pri tem zelo pomagala. Potem sem zrasel, se naučil brati in knjiga je v moji otroški domišljiji bolj kot strehi postajala podobna metulju. Ali celi ptici. Knjižne strani so spominjale na krila in so šelestele. Zdelo se mi je, da se bo knjiga, ki leži na okenski polici, zdaj zdaj skozi odprto okno pognala proti neznanim daljavam. Vzel sem jo v roke, jo začel brati in pomirila se je. Skupaj s knjigo sem potoval v druge dežele in svetove in tako razpiral prostor svoji domišljiji. Kakšno veselje je držati v rokah novo knjigo! Ne veš še, o čem pripoveduje. Upiraš se skušnjavi, da bi odprl zadnjo stran. In kako lepo diši! Tega vonja ne moreš razčleniti na sestavine: tiskarska barva, lepilo ... Na, to je prav vonj knjige, vznemirljiv, neponovljiv. Končki nekaterih strani so se zlepili, kakor da se knjiga še ni zbudila. Zbudila se bo, ko jo boš začel brati .(dalje in več na www.ibby.si). In enako velja tudi med odraslimi bralci, med odraslimi ljubitelji branja. Ta enkratna vznemirjenost ob branju nove knjige, ta pogled v daljne, nenavadne svetove in prigode neštetih literarnih junakov. In res velja, da so knjige najboljše prijateljice. Zveste so in potrpežljive, nič zamerljive, so vse-znalke in vestalke lepote besed. Kajti s knjigami zares rastemo in razvijamo svoje čute, negujemo misli in dušo, pa tudi pravijo, da je branje najboljši »fitnes za možgane«. In pridete kaj k nam, v knjižnico, na obisk! Liljana Klemenčič P S.: O tem, kdo in kako je biti glavni, ter da to ni vedno idealno družbeno stanje, to, da si glavni, govori nova, odlična slikanica založbe Epistola (ilustracija današnje Knjigarni-ce) in jo priporočam tudi odraslim. Foto: CG Rokomet V klubskem obračunu za medaljo zmaga Urekovi Stran 12 Rokomet Na Ptuju gostovali Kitajci Stran 12 Tajski boks Za ptujske borce štiri zmage in en poraz Stran 13 Namizni tenis Dve medalji za Laro, po ena za Kiaro in Nina Strani 13 Strelstvo Ormožani in Ptujčani s pokalnimi naslovi Strani 15 Kolesarstvo V klubu se dela strokovno Strani 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga, 26. krog Zaradi naivnosti ostali brez točke Kidričani imajo proti Domžalami eno najslabših medsebojnih statistik, v dosedanjih šestih tekmah (štiri v sezoni 2012/13, dve v letošnji) so osvojili eno samo točko. Nič bolje je niso odnesli niti v sredo, ko so znova klonili. Vzrok je bila naivnost v zaključnih minutah. Kako drugače opisati dva povsem nepotrebna prekrška Milana Kocica na oddaljenosti, primerni za dobrega strelca. In Jure Balkovec to nedvomno je in darilo je seveda izkoristil ... Priložnosti Kramerja in Bizjaka Prvi polčas je minil v dokaj izenačeni igri: domačini so imeli več žogo v svoji posesti, Kidričani pa najlepši prilo- 1. SNL REZULTATI 26. KROGA: Domžale - Aluminij 2:1 (1:1); Maribor - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0); Koper - Krško 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Škrbic (39.), 0:2 Škrbic (87.); Rudar - Celje 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Billong (57.), 1:1 Hadžic (60.), 1:2 Podlogar (89.); Olimpija - Gorica 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Kapic (59.), 1:1 Ele-ke (69.), 1:2 Žigon (90.). 1. MARIBOR 26 18 5 3 53:19 59 2. OLIMPIJA 26 14 5 7 38:24 47 3. DOMŽALE 26 14 4 8 50:28 46 4. GORICA 26 11 7 8 36:32 40 5. CELJE 26 11 5 10 33:30 38 6. KOPER 26 9 8 9 27:31 35 7. RUDAR 26 7 8 11 34:39 29 8. KRŠKO 26 6 11 9 28:37 29 9. ALUMINIJ 26 6 7 13 24:44 25 10. RADOMLJE 26 1 6 19 17:60 9 žnosti v tem delu. V 9. minuti je po podaji iz strani Blaž Kramer z glavo le za malenkost zgrešil gol. V obdobju najlepših akcij Aluminija (od 15. do 25. minute) se je v izjemni priložnosti znašel še Lo-vro Bizjak, močno je sprožil pod prečko, a je vratar Milič žogo z izjemno reakcijo odbil preko gola. Bolje so začeli varovanci Simona Rožmana, že v 2. minuti je prvi zapretil Jure Matjašič (strel mimo gola), v 14. minuti pa še bolj Amadej Vetrih (Janžekovič je odbil žogo preko gola). Naslednji omembe vreden strel so domačini sprožili v 24. minuti, Balkovec je ogrel dlani ki-dričevskega vratarja. Prvak znan, Olimpija v boj za 2. mesto Po tekmah 26. kroga ima Maribor na vrhu lestvice praktično neulovljivih 12 točk prednosti. Nove tri so dodali na ta račun zaradi lastne zmage proti Radomljam in novega poraza Olim-pije. Pri ljubljanski ekipi ni videti konca krize, ki je tokrat še drugič v enem letu odnesla športnega direktorja Ranka Stajica. Gorica je bila v Stožicah boljša, kombinatorna, v končni fazi tudi učinkovita. Nihče ne bi želel biti sedaj v koži trenerja Olimpije Marijana Pušnika ... Maribor je po odmevnem javnem pismu glede reprezentance, v katerem selektorju Srečko Katancu (upravičeno!) očitajo nespoštljiv odnos do slovenske lige, zabeležil pričakovano zmago proti Kalcerju. Glede na priložnosti bi lahko bila zmaga izražena še z višjo razliko. V šaleškem derbiju so daljšo potegnili gostje iz Celja, za katere je določilni zadetek v končnici srečanja dosegel Matej Podlogar. Rudar je vknjižil tretji zaporedni poraz, s čimer se je približal »nevarni coni«. Največje presenečenje kroga so pripravili Krčani, ki so pod vodstvom novega trenerja Roka Zorka slavili drugič zapored ter tako Koprčanom zadali prvi poraz v spomladanskem delu sezone. Boj za končno 8. mesto bo do konca sezone vsekakor zelo napet, saj Rudar, Krško in Aluminij ločijo le štiri točke. Podobno velja za boj za 4. mesto, ki še prinaša nastope v evropskih pokalih. MARIBOR - KALCER RADOMLJE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Vršič (7.). MARIBOR: Handanovic, Palčič, Šuler, Defendi, Viler, Hotic, Vrhovec (od 85. Mertelj), Ogrinec (od 68. Sallalich), Vršič (od 73. Tavares), Zahovic, Novakovic. Trener: Darko Milanič. »Škoda, da nismo zadeli prvi« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Odigrali smo dva različna polčasa, v prvem smo imeli več priložnosti in res škoda je bila, da nismo prvi zadeli. V drugem polčasu smo se kljub drugačnemu dogovoru v slačilnici nezavedno pomaknili v obrambo. To so tekmeci znali izkoristiti za stalni pritisk in na koncu za zmago. Nekoliko pa sem jezen zaradi tega, ker je sodnik dosodil toliko prekrškov; nogomet je vendar moška igra.« Jure Matjašič, Domžale: »Aluminij je ekipa, vredna vsega spoštovanja, kar z rezultati v spomladanskem delu nedvomno dokazuje. Pričakovali smo težko srečanje, kar se je tudi uresničilo. Čeprav smo imeli pobudo praktično od začetka do konca, smo šele v zaključku dosegli zmagoviti zadetek in zasluženo zmagali.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Domžal ostajajo trn v peti Kidričanom; v dosedanjih sedmih medsebojnih prvoligaških srečanjih jih še niso ugnali. Dva gola v zaključku polčasa Najbolj zanimiv del tekme je bil zaključek prvega polčasa. Tretjeuvrščeno moštvo lige je povedlo v 42. minuti, ko je Balkovec podal s strani, v kazenskem prostoru pa se je ob neodločni obrambi odlično znašel Alen Ožbolt (pred sezono se je vrnil iz Borussie Dortmund) in zadel v spodnji kot nemočnega Jan-žekoviča - 1:0. Odgovor gostov je bil hiter in efektiven. Po nekaj podajah je v zadnji minuti žogo v kazenskem prostoru poskušal sprejeti Bizjak, Balkovec ga je iz hrbta nepravilno oviral in sodnik Matej Jug je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Bizjak - 1:1. »Prejeti gol ob koncu polčasa lahko marsikaj spremeni, mi pa smo ostali mirni. Dogovorili smo se, da še naprej vztrajno pritiskamo na obrambo gostov,« je povedal Simon Rožman, trener Domžal. Razmerje kotov v drugem polčasu: 10:0 Zares je bila v drugem polčasu prevlada domačega moštva še veliko bolj očitna. Napade so vrstili praktično od prve minute naprej. Že v petih minutah nadaljevanja so izvedli tri kote, v 53. in 54. minuti pa sta bila Ožbolt in Vetrih zelo blizu zadetku, a je Janžekovič vendarle ohranil mrežo nedotaknjeno. Domžalčani so še naprej vrstili kote, po sedmem in osmem (samo v nadaljevanju) je manjši napaki naredil najbolj obremenjeni igralec Aluminija Janžekovič, a ju Jan Repas in Gaber Do-brovoljc nista uspela kaznovati. V 75. je bil sam pred gostujočim vratarjem nekdanji igralec Aluminija Ivan Firer, a tudi on ni uspel pospraviti žoge v gol mimo Janžekovi-ča. Slobodan Grubor se je vmes odločil za zamenjavo, Matica Vrbanca je zamenjal z Dejanom Petrovičem, ki ga je postavil precej ofenzivno, namesto Kramerja pa je vstopil še Panadic. Visoko pokrivanje pa se tokrat ni izplačalo, saj so domačini kljub temu prebijali po bočnih položajih in pošiljali predložke v kazenski prostor. A vse te pritiske so rdeči vzdržali, nato pa klonili v zaključku. Takrat je v razmaku nekaj minut Ko-cic dvakrat storil nepotrebna in neracionalna prekrška v nevarnem območju, iz drugega poskusa je Balkovec iz kakšnih 22 metrov mimo živega zidu zadel v »vratarjev kot« - 2:1. »Žal nam je lahko zaradi tega, ker smo do samega zaključka držali obrambo, nato pa se nam je pripetila ta napaka . Tudi to je nogomet .« je bil po tekmi potrt Sanin Muminovic. Kidričani celoten redni del drugega polčasa niso niti enkrat zapretili Miliču, zato pa v sodnikovem podaljšku kar dvakrat. Rezervist Tahiraj (med tednom je imel virozo) je izjemno nanizal nekaj igralcev, vstopil v kazenski prostor in močno streljal, Miliču pa je žogo uspelo odbiti v polje. V 94. minuti se je po podaji iz strani v zelo dobrem položaju znašel še Bizjak, neoviran je bil pred Miličem iz strani, a je žogo »iz prve« poslal visoko preko gola . Sledi domača trilogija Pred Kidričani je »domača trilogija«, saj bodo zaporedoma gostili Olimpijo (2. 4.), Gorico (9. 4.) in Koper (17. 4.). JM 1. SNL, 26. krog: Aluminij - Olimpija, nedelja, 2. 4., ob 16.00 v Kidričevem V nedeljo v Kidričevem gostuje Olimpija Olimpija je na začetku spomladanskega dela prvenstva sestavila neverjeten negativni niz, ob štirih porazih (Maribor, Rudar, Domžale, Gorica) je zabeležila en remi (Koper). S takšno popotnico prihaja v nedeljo v Kidričevo, kjer so lahko s sedmimi osvojenimi točkami spomladi bistveno bolj zadovoljni in mirni. Še bolje bi bilo, če bi si za popotnico prinesli točko iz sredinega gostovanja v Domžalah, a so nesrečno ostali brez nje. »S pristopom in borbenostjo bi si točko v Domžalah zaslužili, vendar ... To poglavje moramo hitro zapreti in se osredotočiti na naslednjo tekmo. V goste prihaja Olimpija, mi pa moramo ne glede na tekmeca razmišljati o osvojitvi točk, ki jih potrebujemo za izpolnitev naših ciljev, obstanka v ligi,« je dejal igralec zvezne vrste Sanin Muminovic. Olimpija in Aluminij sta se v tej sezoni pomerila dvakrat, obakrat so bili z rezultatom 0:3 boljši Ljubljančani. 12 Štajerski TEDNIK Šport, šport mladih petek • 31. marca 2017 Rokomet • 1. A SRL (m) Rokometaši Drave so med tednom odigrali prijateljsko srečanje s kitajsko ekipo, ki jo vodi znani trener Niko Markovic. Rokomet • Prijateljska tekma Kitajski rokometaši gostovali na Ptuju DRAVA PTUJ - SHANDONG 29:28 (9:12) DRAVA PTUJ: Rajič 2, Žuran M. 1, Reisman 3, Bračič 6, Maroh 1, Hrupič 4, Gregorc 1, Osterc 1, Krasnič 1, Lesjak 9, Krajnc, S. Žu- ran. Trener: Ivan Hrupič. V torek se je na prijateljski tekmi na Ptuju predstavila rokometna ekipa pokrajine Shandong. To selekcijo vodi znani trener Niko Markovič in jo je pripeljal na krajše pripra- ve v Slovenijo. Kitajska ekipa sodi v vrh njihovega državnega tekmovanja, v dvorani Ljudski vrt pa se je predstavila s hitrim rokometom. Gostje so dolgo časa vodili, domači rokometa-ši pa so predvsem po zaslugi Judo • Državni prvenstvi na Koroškem V klubskem obračunu za kolajno zmaga Urekovi Prevalje so bile v soboto in nedeljo v znamenju juda, saj je na Koroškem prvi dan potekalo člansko (104 udeleženci iz 21 klubov), drugi dan pa še mlajše kadetsko državno prvenstvo (174 udeležencev iz 33 klubov). Med seboj so se merili najboljši slovenski judoisti in judois-tke, pod vodstvom trenerja Vlada Čuša tudi štirje člani ptujske Drave. Med temi je do medalje prišla Urška Urek, ki je bila tretja v kategoriji nad 78 kg. V tej kategoriji je ob njej nastopila še Nika Slamberger. Obe sta imeli v turnirski tabeli šestih tekmovalk možnost priti do borbe z nosilko olimpijske medalje Anamarijo Klementino Velenšek (JK Z'dežele Sankaku), vendar sta bili prej poraženi. Urekova je v uvodni borbi naredila eno napako, kar ji je vzelo zmago proti Urški Torkar (JK Triglav Kranj). Za mlado Šlambergerjevo je bilo to prvo člansko prvenstvo, na katerem je naprej premagala Zalo Komat (JK Z'dežele Sankaku). V borbi za finale se je pomerila s staro znanko Tamaro Kraljič (JK Duplek). Po dobri borbi bi s kančkom več drznosti lahko prišla do zmage, a je na koncu odločil wazari v prid Kralji-čeve. Tako sta ptujski tekmo- Urška Urek (JK Drava) na tretji stopnički DP, na najvišjo je stopila Ana Velenšek. valki nastopili v repasažu in sledil je medsebojni dvoboj. Sparing tekmici in prijateljici sta se tokrat pomerili zares, v klubskem derbiju pa je Urekova minuto pred koncem v parterju premagala klubsko sotekmovalko ter tako osvojila bronasto kolajno (Nika je bila na koncu peta). Med člani sta iz JK Drava Ptuj v kategoriji nad 100 kilogramov osvojila peti mesti Tadej Butolen in Luka Slamberger. V tej kategoriji je iz JK Gorišnica Damjan Fras osvojil drugo mesto. V finalu je moral priznati pre- moč reprezentantu Vitu Dra-giču (JK Impol). Laura do srebra, Vogrin do brona V nedeljo so se na Prevaljah za državne naslove pomerili še mlajši kadeti/kadetinje, Karate • Karate do klub Ptuj Val Tement, Anej Smid Cafuta, Sergej Skaza, Jin Shisheng Turnir v Velenju 18. marca je v Velenju potekal mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 300 tekmovalcev iz šestih držav: Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, BIH, Črne gore in Slovenije. Član Karate do kluba Ptuj Jure Sluga je v katah posamezno med starejšimi dečki in kadeti po petih odličnih nastopih na tatamiju zasedel odlično 3. mesto ter v športnih bojih 5. mesto. Treba je še omeniti, da je Jure v tem mesecu postal član otroške reprezentance v športnih borbah pri Karate zvezi Slovenije. Nov sosedski derbi odličnih obramb vratarja San-dija Žurana in učinkovitosti Lesjaka, Bračiča in Hrupiča prišli do preobrata in minimalne zmage. Ena izmed zanimivosti gostujočih igralcev je bilo njihovo pristno vzpodbujanje, ki si ga bodo zapomnili gledalci in tudi ptujski rokometaši, ki so bili veseli srečanja z zanimivim tekmecem. David Breznik Ormožani so z odliko začeli Ligo za obstanek in nanizali tri zmage proti Slovenj Gradcu, Dolu Hrastniku in Dravi. »Začetek se je odvil po naših željah, kjer smo želeli čim prej osvojiti število točk, ki bo zadoščalo za mirno nadaljevanje prvenstva. Mir imamo zagotovljen in lahko začnemo graditi ekipi za novo sezono. Ta bo še zahtevnejša od letošnje, čeprav ne bodo izpadla kar štiri moštva,« je po zmagi nad Dravo povedal trener Saša Prapotnik. Tretja zmaga nad Dravo v letošnjem prvenstvu je že arhivirana in misli so usmerjene v novi sosedski derbi v Mariboru, ki bo potekal v soboto, 1. 4., ob 18.00. »Upam, da bomo zaradi težav s poškodbami sestavili konkurenčno ekipo za Maribor. Gregor Ocvirk je že končal sezono, Tilen Kosi ima težave z zobmi, Rok Žuran je staknil poškodbo noge proti Dravi in tako smo praktično brez zunanje linije. Veseli me, da je ponovno pričel trenirati levoroki Nejc Zidarič, ki bo dobil svojo minutažo, ko bo pripravljen za igranje tekem. Nasprotnika dobro poznamo in je zelo kakovosten, a na takšnem srečanju bo zmagovalca odločala večja želja po zmagi. Obe ekipi sta preskrbljeni glede obstanka v ligi in zdaj v zaključku sezone je največja težava in delo trenerjev motivirati igralce. Želja in motiv po zmagi bosta odločili zmagovalca novega sosedskega derbija,« je še dodal Prapotnik. Če bi to bila tekma npr. 1. ali 8. kroga rednega dela prvenstva ali tekma Maribora in Jeruzalema v Ligi za prvaka, bi bilo zanimanje za sosedski derbi izjemno. Zdaj pa je klavrno in tako nasploh zgleda zaključek letošnje sezone v 1. A-ligi, pa naj gre za tekme v Ligi za prvaka ali v Ligi za obstanek. Končnica prvenstva je popolnoma zgrešena, kar nazorno dokazuje tri četrt praznih dvoran. Moralo pa bi biti ravno nasprotno, saj se odloča o prvaku in o obstanku v ligi. uk skupno se je zbralo 174 tekmovalcev iz 33 klubov. Judo klub Drava je bil zastopan s petimi tekmovalci, ki so se na koncu veselili dveh medalj. V kategoriji nad 81 kg so Ptujčani dobili dve medalji in blizu uspeha je bil tudi Luka Maroh, ki je tesno izgubil v drugem krogu proti kasnejšemu zmagovalcu Marku Božacu (JK Izola). Primorec je v finalu premagal še enega Ptujčana Filipa Lauro, ki je pred tem z lahkoto premagal vse tekmece. Vse priložnosti je tokrat na prvenstvu izkoristil tudi Jure Vogrin, ki je v kategoriji nad 81 kg preko repasaža prišel do bronaste kolajne. Maroh je bil na kocu peti, v kategoriji do 46 kg je bil Jaša Dajčman sedmi, medtem ko je Luka Anžel ostal brez uvrstitve. Iz JK Gorišnica je na Koroškem tekmovala Ana Šker-janec, ki pa je v kategoriji nad 70 kg trikrat izgubila in je bila na koncu uvrščena na 4. mesto. David Breznik Rokomet • Mlajše kategorije Dve ekipi RK Jeruzalem Ormož v boju za Final 4 Mladinska ekipa Jeruzalema je v 19. krogu 1. mladinske lige gostovala v Škofji Loki in doživela poraz z 21:18 (13:9). Tri kroge pred koncem četa trenerja Mladena Grabovca in Iztoka Luskoviča z 20 osvojenimi točkami zaseda 6. mesto in to bo najbrž tudi končno mesto za ormoške mladince. V nedeljo, 2. 4., ob 17.00 Ormožane čaka domača tekma proti Slovanu. Ptujska ekipa Drave je v tem krogu izgubila v Krškem (36:28). Odlični mladi ljutomerski judoisti Pri kadetih so odlične nastope zabeležili mladi ljutomerski judoisti - Evelin Munda (do 44 kg) je osvojila 1. mesto, Diana Šterman (do 48 kg) je bila druga, tretji pa so bili: Niki Zmazek (do 42 kg), Katarina Ivezič (do 44 kg) in Gabrijel Zadravec (do 55 kg). Pri članih je Narsej Lackovič (do 90 kg) osvojil 3. mesto. NŠ 1. CEUE PIVO. LAŠKO 19 15 1 3 31 2. TRIMO TREBNJE 18 14 1 3 29 3. KRŠKO 18 13 1 4 27 4.URBANSCAPE L0KA18 12 1 5 25 5. MOKERC-IG 19 11 1 7 23 6. JERUZALEM 0RM0Ž19 9 2 8 20 7. KRKA 18 7 1 10 15 8. KOPER 2013 19 7 0 12 14 9. KRIM-OLIMPIJA 19 6 0 13 12 10. SLOVAN 19 5 1 13 11 11. RIKO RIBNICA 17 4 2 11 10 12. DRAVA PTUJ 19 1 3 15 5 Šolska karate liga V soboto, 25. 3., je v prostorih športne dvorane Janina v Rogaški Slatini potekal 4. krog šolske karate lige. Na tekmovanju je sodelovalo 90 tekmovalcev iz 12 klubov. V katah ekipno so med starejšimi dečki zmagali člani Karate do kluba Ptuj Anej Šmid Cafuta, Sergej Skaza in Jin Shisheng. V katah posamezno je Anej Šmid Cafuta med starejšimi dečki in kadeti zasedel 3. mesto, bronasto medaljo si je v katah priboril še Val Tement. UR Kadeti so na zadnji tekmi nudili dostojen odpor Celju (20:23), tekma z Mariborom pa je bila na željo tekmecev prestavljena. Ormoški kadeti se borijo za 6. mesto v polfinalni skupini B, ki bi jim prineslo končne boje za uvrstitev od 9. do 12. mesta v državi, kar bi bil za to generacijo letnika 2000/01 veliki uspeh. V soboto, 1. 4., ob 11.30 Ormožane čaka domača tekma proti Krškemu, ki se bori za uvrstitev na Final 4. Starejši dečki A, letniki 2002, so doživeli tesen poraz proti Celju (21:22), nato pa med tednom v zelo pomembni tekmi ugnali Rače (17:22). Ekipa Jeruzalema je s točko zaostanka za Celjem trenutno na 2. mestu izjemno zanimive polfinalne skupine B. Zmagovalec polfinalne skupine B bo tudi organizator Final 4. Ormožani, ki letos igrajo zelo čvrsto v obrambi (le 19 zadetkov prejemajo po tekmi), lovijo svoji četrti zaporedni zaključni turnir, kar v takšni seriji uspeva le malokateri generaciji. V soboto, 1. 4., Ormožane ob 10.00 čaka zahtevna naloga proti zmeraj neugodnim Brežicam. Z odličnim začetkom polfinalne skupine D so začeli mlajši dečki B, letniki 2005/06, ki so ugnali najprej Gorenje (16:13) in nato še suvereno Gorišnico (16:9). Zmagi še posebej presenečata, saj ekipo sestavlja več kot polovica rokometašev, ki so leto ali celo dve mlajši od svojih tekmecev. V petek, 31. 3., ekipo čaka težko gostovanje v Sevnici. V primeru zmage bi Ormožane čakala odločilna tekma v Velenju za uvrstitev na Final 4. Realno je uvrstitev te ormoške generacije med 9. in 12. mestom v državi, ampak pri otrocih nikoli ne veš. V torek, 4. 4., bo v Novem mestu potekal Final 4 srednjih šol v rokometu. Tretjič zapored se bodo za najvišja mesta borili rokometaši Gimnazije Ormož. »Naš cilj je ena izmed medalj. Kakršnekoli barve bo, bomo zadovoljni,« je bil kratek in jedrnat kapetan ekipe in dijak 4. letnika Gimnazije Ormož Tilen Kosi. ku Mlajši dečki A, polfinalna skupina D VELIKA NEDELJA - TRIMO TREBNJE 15:14 (7:8) RK VELIKA NEDELJA: Matic Kocbek 9, Luka Štumberger 3, Maj Meško, Kilian Trunk, Andraž Pintarič, lan Mesarec, Sergej Trstenjak 1, Tjaš Notersberg 2, Aljaž Breznik, Martin Dogša. Trener: Davorin Kovačec. V drugi tekmi polfinala so Velikonedeljčani po odlični predstavi premagali favorizirane goste iz Trebnjega. Naslednjo tekmo varovanci Davorina Kovačca igrajo v Trbovljah proti Rudarju. Če ponovijo predstavo kot proti Trimu, so točke povsem realne. petek • 31. marca 2017 Kje študirati za zaposljive poklice? Štajerski 13 Namizni tenis • DP Tajski boks • Liga tajskega boksa v Črnomlju Dve medalji za Laro, po ena za Kiaro in Nina Štiri zmage in poraz za ptujske borce DP za mlajše kadete in mlajše člane Konec tedna je v Cerknici potekalo državno prvenstvo v kategorijah mlajših kadetov (do 13 let) in mlajših članov (do 21 let). Z nekaj osvojenimi odličji so se domov vrnili tudi člani in članice NTK Ptuj in Cirkovce. NTK Cirkovce so na tekmovanju zastopali Lara Belaj, Maja Belaj in Zoja Žolek pri mlajših kadetinjah ter Nika Belaj pri članicah do 21 let, NTK Ptuj pa mlajši kadet Nino Šegula, mlajša kadetinja Kiara Šegula, član do 21 let Marsel Šegula in članica do 21 let Daniela To-manič Butkovska. V starejši kategoriji je najboljši rezultat zabeležil Marsel Šegula, ki ga je v osmini finala ustavil kasnejši finalist Tilen Cvetko. Med dvojicami je Marsel skupaj Matjažem Pinterjem storil korak naprej, v četrtfinalu pa sta klonila proti kasnejšima zmagovalcema Darkom Jorgičem in Denijem Kožulom. V kategoriji mlajših kadetov so bili naši tekmovalci precej uspešnejši. Izstopala je Lara Belaj, ki je med posameznicami nanizala pet zaporednih zmag, v polfinalu pa jo je ustavila Blažka Harkai, ki je med drugim izločila tudi 1. nosilko Nušo Kadiš (Interdiskont). Osvojena bronasta medalja za Laro je vsekakor lep uspeh in dodatna mera motivacije za nadaljnje delo. Lara je še drugo medaljo v Cerknici osvojila med dvoji- Kiara Segula (Ptuj) in Lara Belaj (Cirkovce) sta na DP med dvojicami osvojili bronasto medaljo, Lara je bron osvojila tudi med posameznicami. Tirni Pungaršek... ... in Aleš Golob (oba MT gym Ptuj) sta v Črnomlju dosegla lepi mednarodni zmagi. cami, kjer je moči združila s Kiaro Šegula. Cirkovško-ptuj-ska dvojica se je prebila do polfinala, kar je bilo dovolj za bronasto medaljo. Najžlah-tnejšo medaljo je osvojil Nino Šegula, ki se je med dvojicami skupaj z Mihaelom Kocijančičem prebil do velikega finala. Aljaž Gutnik in Dejan Jokic sta tam slavila z rezultatom 3:1. Na najnovejših lestvicah NTZS je pri mlajših kadetinjah Lara Belaj četrta, pri mlajših kadetih pa Nino Še-gula peti. Rezultati, DP v Cerknici: mlajši kadeti, posamezno (54 nastopajočih): 1. Mihael Kocjančič (Arrigoni), ... 5.-8. Nino Šegula (Ptuj); dvojice (27): 1. Gutnik/Jokic (Mengeš), 2. Šegula/Kocjančič (Ptuj/Arrigoni) ...; mlajše kadetinje, posamezno (38): 1. Gaja Kobetič (Mengeš), 2. Blažka Harkai (Kema), 3.-4. Lara Belaj (Cirkovce), ... 9.-16. Kiara Šegula (Ptuj), 17.20. Maja Belaj, Zoja Žolek (obe Cirkovce); dvojice (18): 1. Tokic/Harkai (Letrika/Kema), 3.-4. L. Belaj/ Šegula (Cirkovce/Ptuj) ... 9.-16. M. Belaj/Žolek (Cirkovce) ...; člani do 21 let (37). 1. Darko Jorgič (Krka), 2. Tilen Cvetko (Krka) ... 9.-16. Marsel Šegula (Ptuj) . dvojice (18): 1. Kožul/Jorgič (tujina/Krka) ... 5.-8. Šegula/ Pinter(Ptuj/Muta)... članice do 21 let (30): 1 Ana Tofant (Mengeš)... 17.-24. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj), Nika Belaj (Cirkovce)... m V soboto se je v Črnomlju odvijal ligaški krog tekmovanja v tajskem boksu - tokrat prvič tudi kot olimpijski šport (med olimpijske športe je bil sprejet lani). Prijavljenih je bilo veliko tekmovalcev - več kot 80. Posledično je bilo moč spremljati okoli 40 dvobojev. Klub Tajskega Boksa Ptuj je dosegel več kot odličen izkupiček: 4 zmage in le 1 poraz. Blaž Farič (-75 kg) je v mladinski konkurenci po dobri in težki borbi v treh rundah premagal borca iz Ivančne gorice in tako kot prvi iz ekipe prebil led. Naslednja je nastopila predstavnica nežnejšega spola, 15-letna Sanela Bezjak, ki je tudi tokrat prikazala dobro in srčno borbo. Proti dve leti starejši mladinki iz Trebnjega je na koncu vendarle tesno izgubila. Kot zadnji izmed ptujskih mladincev je nastopil še Nikola Krajnovič (-71 kg), ki je premagal borca iz Velenja. Borbo je zaključil s knockoutom (K. O.) v 2. rundi. Po mladinskih nastopili je sledilo še člansko tekmovanje, kjer sta pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina nastopila dva predstavnika kluba Muay thai gym Ptuj. Timi Pungaršek je ugnal trdega in izkušenejšega Hrvata, ki je nudil izjemen odpor. Timi je bil tehnično boljši od tekmeca, tudi taktično je dvoboj izpeljal zelo dobro. Zadal je več močnih in čistili udarcev ter tako priboril še tretjo zmago Ptujčanov na tem tekmovanju. Zadnji ptujski adut je bil Aleš Golob (-75 kg), ki se je pomeril z borcem iz Kitajske, ki živi v Avstriji. »Pred samo borbo smo vedeli, da gre za res trdega in odličnega borca, ki ima za seboj že kar nekaj profesionalnih in amaterskih dvobojev, zato smo Rezultati, mladinci: - 56 kg: Sanela Bezjak (MT gym Ptuj) - Mia Jarc (Fearless gym Trebnje) 1:2 - 75 kg: Matija Koščak (Nak Muay Ivančna gorica) - Blaž Farič (MT gym Ptuj) 0:3 - 71 kg: Gaj Muršec (Klub TB Velenje ) - Nikola Krajnovič (MT gym Ptuj) TKO Krajnoviča v 2 rundi Člani: - 75 kg: Davor Biskup (MT YOKKAO gym Zagreb) - Timi Pungaršek (MT gym Ptuj) 0:3 - 75 kg: Josef Ye (Wiena gym Austria) - Aleš Golob (MT GYM Ptuj) 0:3 se nanj še posebej pripravili. Že v samem uvodu je krenila borba 'na nož1, ki se je vse bolj stopnjevala. V drugi rundi je Aleš nekajkrat resneje ogrozil tekmeca, ki je bil na robu knockouta, po vseh treh run-dah pa je velika zmaga pripadla Alešu, za katerega je to dobra popotnica pred svetovnim prvenstvom, ki bo v Be-lorusiji v začetku maja,« je po tekmovanju povedal Matjaž Tomažin, ki je bil zelo zadovoljen z nastopi vseh svojih varovancev: »Dokazali smo, da v našem klubu dobro delamo, kar obeta dobre uspehe tudi za naprej. Veselimo se že omenjenega SP, konec maja pa bo na Ptuju še odprto prvenstvo Slovenije. Še enkrat bi čestital vsem našim fantom in Saneli za prikazane srčne in kakovostne borbe. Za najslajše zmage sta poskrbela Pungaršek in Golob, saj sta se borila proti veliko bolj izkušenima borcema.« UR Atletika • Svetovno dvoransko prvenstvo za veterane Nova mejnika za Prsteca in Slugo Nino Segula (Ptuj, drugi z leve) na 2. stopnički med dvojicami. Daegu je bil prestolnica veteranske atletike, saj se je na dvoranskem svetovnem prvenstvu zbralo kar 4886 udeležencev iz 73 držav. Ti so imeli fenomenalne pogoje, saj je bilo tekmovališče sestavljeno iz atletskega centra z dvema dvoranama. V veliki so se izvajali teki na šeststezni 200-metrski razdalji in sprinti na 60 metrov na osemstezni progi, prav tako pa je v dvorani potekal še skok v daljino in skok s palico. Druga manjša dvorana je bila namenjena določenim metom, skokom in tekom. Na zunanjem stadionu so se izvajali dolgi meti - kladivo, kopje in disk. Samo tekmovanje je bilo vrhunsko organizirano in mnogi so dejali, da je verjetno bilo najboljše do sedaj. Ogromno je bilo prostovoljcev, ki so bili na vsakem koraku izredno prijazni, vrhunske so bile tudi prometne povezave po mestu ter do tekmovališč. V Južni Koreji sta Atletski klub Ptuj zastopala Marko Sluga in Miki Prstec. Oba sta se ponovno izkazala z doseženimi rezultati in osvoje- nimi medaljami. V kategoriji M60 je Prstec postal svetovni prvak v suvanju krogle, potem ko je orodje vrgel 12,81 metra. Tudi v preostalih treh disciplinah je bil blizu medalji, saj je bil četrti v metu diska - 40,08 metra, peti v metu gire - 14,64 metra in šesti v skoku v višino s preskočeni-mi 145 centimetri. Superveteran Sluga je v kategoriji M80 osvojil kar štiri medalje, ki sta bili dve srebrnega in dve bronastega leska. Drugi je bil v metu kopja - 25,86 metra in metu gire - 11,57 metra, tretji pa v WMACi 20rn Lina Maltarič (PA Kurent) Foto: Črtomir Goznik suvanju krogle - 9,84 metra in skoku v višino s preskoče-nimi 114 centimetri. Tako sta Sluga in Prstec na svetovnem dvoranskem prvenstvu dosegla nove lepe uspehe in sta v mozaik 13 medalj slovenske reprezentance sama prispevala kar pet medalj. Skupno je devet atletov veteranov osvojilo tri zlate medalje (ob Prstecu je bila Marjeta Cad pri W65 prva v skoku v višino, Marko Božiček pa je bil v M55 prvi na 60 metrov z ovirami, op. a.) in po pet srebrnih in bronastih. Osvojene medalje in celotno tekmovanje so na naše atlete pustili lep vtis. Sicer pa je Daegu mesto z 2,5 milijona prebivalcev. Ima izredno urejeno prometno infrastrukturo z vlaki, ki vozijo 10 do 15 metrov nad cestami, širokimi avtocestami po mestu itd. Prav tako je sama Južna Koreja naredila na udeležence izreden vtis, zelo so napredni v tehniki (povsod elektronika, veliki avtomobili, tekoče povezave z vlaki, ki so izredno hitri - do 250 km/h, predvsem pa so točni!), arhitekturi (nebotičniki, muzeji, športne naprave...). Ob tem so na vsakem koraku izredno prijazni in ustrežljivi. David Breznik 14 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 31. marca 2017 Judo • 30. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2017 Na Ptuju 30. prvenstvo evropskih upov Ob letošnji 57-letnici izjemno bogatega delovanja Judo kluba Drava Ptuj bo to že 30. zaporedno tekmovanje, ki privabi tudi številne tekmovalce iz tujine. Tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal za mlajše dečke in deklice do 12 let ter za mladince, mladinke in mlajše člane ter članice, se bo odvijalo v športni dvorani Center na Ptuju, v soboto, 1. aprila 2017. Kot novost na tekmovanju so Ptujčani pred petimi leti uvedli tudi starostno kategorijo cicibanov in cicibank. Letos jo bodo nadgradili z odprtim državnim prvenstvom za cicibane do osem in do deset let. To tekmovanje bo v nedeljo, 2.4. 2017, prav tako v športni dvorani Center na Ptuju. „Z dobro organizacijo in udeležbo kakovostnih tek- movalcev in tekmovalk na tem tekmovanju v preteklih letih nam je uspelo to prvenstvo uvrstiti v točkovanje za Slovenski pokal. Slovenski tekmovalci in tekmovalke bodo na Ptuju preverili svojo trenutno pripravljenost pred nastopi na mednarodnih tekmovanjih," je povedal Vlado Čuš iz JK Drava. Borbe bodo potekale na petih borilnih površinah in se začnejo s predtekmova-njem mladincev in mladink, kadetov in kadetinj ter mlajših dečkov in deklic ob 10.00. Finalne borbe v mladinski konkurenci so predvidene ob 12.30. Ob 13.30 bodo borbe v predtekmovanju začeli mlajši člani in članice ter dečki in deklice do 15 let, finalne borbe bodo ob 15.30. Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj med njimi jih je obetajočih v mlajših selekcijah kluba, ki bodo go- tovo ponovno prispevali svoj del k želeni čim boljši vseeki-pni uvrstitvi, kjer je ptujska Drava lani osvojila celo prvo mesto. UR »Trudimo se, da bo letošnji Pokal Ptuja med močnejšimi mednarodnimi turnirji. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Po napovedih naj bi nastopili tudi vsi slovenski kandidati za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v mladinski konkurenci ter za evropsko prvenstvo v kategoriji mlajših članov in članic. Žal se letos tekma v določenih starostnih kategorijah pokriva s tekmovanji v nekaterih drugih evropskih državah, čemur se žal ni bilo moč izogniti. Tako bo isti vikend tudi tekma za evropski pokal članov in članic v Dubrovniku. Prostih terminov v obilici tekmovanj namreč praktično ni. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. Letos imamo pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj odličnih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi zlate kolajne,« je napovedal Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjih dveh desetletjih. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj V klubu se dela strokovno Foto: Marjan Kelner Matej Marin, trener v KK Perutnina Ptuj Mateja Marina ljubiteljem kolesarstva na našem območju ni treba posebej predstavljati. Nazadnje je kot aktiven kolesar deloval v Avstriji, lani pa se je po končani karieri ponovno vrnil v svoj matični klub Perutnina Ptuj, kjer pomaga pri vzgoji mlajših rodov. Sezona se je za mlade kolesarje (starejši mladinci) pretekli vikend tudi uradno pričela, že kmalu pa sledi prvi vrhunec sezone, saj je že naslednjo soboto, 8. aprila, na Ptuju dirka Pokal Poli, od katere si domačini veliko obetajo. Kako je prišlo do tega, da si se po nekaj letih vrtenja pedalov v tujini vrnil »domov«? M. Marin: „Ideja o prenehanju nastopanja kot profesionalni kolesar je tlela v meni že od začetka sezone 2015. Vrhunec je vse doseglo v jeseni 2015, ko je vodstvo mojega takratnega kluba v Avstriji obljubljalo prehod ekipe v Pro Continental, a smo kolesarji vedeli, da se to ne bo zgodilo. Odločil sem se, da se umaknem. Za nadaljevanje kariere sem imel na seznamu samo dve ekipi, s katerima bi si želel sodelovati, ampak se nismo dogovorili za pogodbo. Tako sem se odločil, da se vrnem v šolo in dokončam študij. S ptujskim klubom nisem nikoli prekinil stikov, saj je to 'moj' klub, kjer sem se razvijal v kolesarja. Z direktorjem kluba Renejem Glavnikom sva se na hitro dogovorila o sodelovanju in tako sem začel trenersko delo v klubu. Na koncu leta 2016 sem dokončal študij in s fanti dosegel uspehe na dirkah doma in v tujini, na kar sem osebno zelo ponosen." Pred fanti je nova sezona. Pričakovanja? M. Marin: „Res je, pred nami je nova sezona, v katero je bilo že v samih pripravah vloženega veliko dela, veliko tega pa nas še čaka. Osebna želja je, da fantje nastopajo konstantno na visokem nivoju in da postanejo člani državne reprezentance. Seveda damo v kolesarskem klubu tudi velik pomen na šolanju, da fantje uspešno opravljajo šolo. Izhajam iz svojih izkušenj, dober dijak - dober športnik." Cilji kluba in tvoji cilji v klubu? M. Marin: „Dolgoročni cilj je, da na Ptuju spet napravimo močno člansko ekipo. Menim, da močna članska ekipa pritegne še več mladih kolesarjev. V klubu imamo veliko mladih, s katerimi delamo strokovno. Imeli smo že močno člansko ekipo iz domačih kolesarjev in močno si želim, da nam jo uspe narediti še enkrat." Že naslednjo soboto je pred vami prvi vrhunec... M. Marin: „Tako je. Domača dirka je eden vrhuncev sezone za cel klub, sploh pa zato, ker gre za prvo dirko letos na slovenskih tleh. Skušali se bomo predstaviti v najboljši luči, tako navijačem kot tudi sponzorjem. Res je, da smo trenerji nekoliko pod pritiskom, saj bomo skušali najbolje predstaviti to, kar smo delali v pripravljalnem obdobju, a verjamem da bodo vse selekcije uspešne." Oslabljeni mladinci začeli sezono V nedeljo, 26. marca, so kolesarji Perutnine Ptuj v kategoriji starejših mladincev startali na prvi dirki v sezoni 2017. Za njimi je namreč dolgo pripravljalno obdobje in sam začetek so seveda že nestrpno pričakovali. Zaradi bolezni v ekipi so nastopili le s petimi kolesarji v postavi Nace Malovič, Marko Hoz-jan, Jernej Paj, Matic Fin-kšt in Sven Jakopovič. Dirka je potekala v Avstriji, in sicer je šlo za GP Leonding v Avstriji, ki je tudi otvoritvena dirka v Avstriji. Na startu je bilo 80 kolesarjev iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke in Slovenije. Dirka je bila dolga 86 km. Od samega starta je bilo veliko napadov kolesarjev, bilo je zelo hitro in kaotično, veliko je bilo tudi padcev. V njih so bili vpleteni tudi mladi Ptujčani, ampak so uspeli rešiti dirko in pomagati Nace-tu Maloviču, da mu je na koncu uspelo osvojiti 8. mesto. Matej Marin, trener: »Z 8. mestom osebno nisem zadovoljen, ker vem, da so fantje sposobni več. Toda ob vsej smoli, ki smo jo imeli med dirko, je bil ta vikend to naš maksimum. Vesel sem, da so vsi fantje že v redu in lahko normalno trenirajo dalje, tako da optimistično pričakujem naslednjo dirko.« tp Tenis • TK Terme Ptuj Taja nadaljevala ptujski niz V Domžalah je pretekli teden potekalo odprto prvenstvo TK Domžale za dekleta do 14. leta starosti. Prva nosilka je bila Taja Lončarič iz TK Terme Ptuj, ptujski klub je zastopala še Ana Teja Tabor. Na turnirju je izmed prve deseterice na lestvici TZS manjkalo nekaj igralk, Taja pa je suvereno opravila s konkurenco. Novo lovoriko je osvojila brez izgubljenega niza, v finalu je bila boljša od 2. nosilke Pie Marije Rebec (TC Ljubljana). Ana Teja je tekmovanje končala v 2. krogu. Rezultati: četrtfinale: Lončarič (1.) -Bečirovic-Novak (TK SB, 7.) 6:2, 6:3; polfinale: Lončarič (1.) - Drame (Branik, 3.) 6:2, 6:3; Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) je v Domžalah osvojila svoj tretji turnir v kategoriji U-14 v sezoni. finale: Lončarič - Rebec (TC LJ, 2.) 6:4, 6:1. JM 30. POKAL PTUJA ¥ Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 27. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Domžale; SOBOTA ob 18.00: Gorica - Koper; SOBOTA ob 20.15: Krško -Maribor; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Olimpija; NEDELJA ob 18.00: Kalcer Radomlje - Rudar. 2. SNL PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Krka - Drava Ptuj, Roltek Dob - Farmtech Veržej, Brežice Terme Čatež - Brda, Ankaran Hrvatini - Zarica Kranj. 3. SNL sever PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Maribor B - Šampi-on; SOBOTA ob 16.00: Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah, S. Rojko Dobrovce - Fužinar Ravne Systems; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - AjDAS Lenart; NEDELJA ob 10.30: Videm - Rogaška; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Dravinja, ZU--VIL Brunšvik - Dravograd Super liga PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Središče ob Dravi -Gerečja vas, Hajdina - Bukovci, Apače - Ketty Emmi Bistrica; NEDELJA ob 15.00: Podvinci - Cirkulane, Stojnci - Skorba 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Pragersko - Leskovec, Rogoznica - Markovci, Dornava - Podlehnik, Tržec - Gori-šnica; NEDELJA ob 15.00: Ormož - Boč Poljčane. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Majšperk - Slovenja vas, Pohorje Oplotnica - Grajena; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Hajdoše; NEDELJA ob 15.00: Makole bar Miha - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik. Rokomet • 1. A DRL - liga za obstanek 4. KROG: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 18.00); Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 (SOBOTA ob 19.00). 1. B DRL (m) 22. KROG: Moškanjci Gorišnica - Cerklje (PETEK ob 19.30). 2. DRL (m) 16. KROG: Grosuplje - Velika Nedelja (SOBOTA ob 20.00). Judo • 30. Pokal Ptuja Judo klub Drava Ptuj v soboto od 10. ure naprej v športni dvorani Center organizira 30. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2017. V nedeljo bo na Ptuju še državno prvenstvo za starostni kategoriji U-8 in U-10. Streljanje • Državno prvenstvo na Rogli Najboljši slovenski strelci in strelke z zračnim orožjem bodo v soboto in nedeljo na Rogli tekmovali na državnem prvenstvu. Footgolf • Prvi turnir slovenske lige Na Golf igrišču na Ptuju bo v soboto od 14. ure naprej potekal prvi turnir za slovensko Footgolf ligo in prvi turnir za World Ranking v Sloveniji. To bo prvi uradni turnir nove Footgolf zveze Slovenije, ki je marca postala članica mednarodne foogolf zveze (FIFG). Na 18 luknjah bodo nastopili v posameznih kategorijah: moški absolutno, moški nad 45 let, ženske, otroci do 16 let in klubi (štel bo seštevek treh najboljših posameznikov posameznega kluba). David Breznik petek • 31. marca 2017 Kje študirati za zaposljive poklice? Štajerski 15 Strelstvo • 6. turnir državnih mladinskih lig - Črenšovci Ormožani in Ptujčani sezono sklenili s pokalnimi naslovi prvakov V nedeljo se je v Čren-šovcih z zaključnim šestim turnirjem končala letošnja sezona mladinskih državnih lig, najbolj kakovostnega in množičnega tekmovanja za mlade strelske naraščajnike, ki se pripravljajo na letošnji vrhunec sezone - DP 10 m Rogla 2017. V konkurenci 280 nastopajočih mladih strelcev so se znova zelo izkazali predvsem Ptujčani, ki so osvojili dve ekipni in dve posamični odličji. Blizu medaljam pa so bili tudi strelci Kovinarja, Kidričevega in Juršincev. Ormožani Kovinarja so velik uspeh dosegli v skupnem seštevku Pokala Slovenije in po tesni odločitvi z Grosupljem znova osvojili prestižni naslov pokalnih prvakov Slovenije (t. i. veliki pokal puška in pištola), kar je njihov že šesti naslov! Velik uspeh z ubranitvijo naslova pokalnih prvakov Slovenije s pištolo (t. i. mali pokal) pa so dosegli tudi Ptujčani, kar je njihova četrta pokalna lovorika v zadnjih petih letih, v skupnem seštevku velikega pokala so osvojili 6. mesto. Ptujskim mladincem naslov podprvakov Med mladinci s pištolo so se Ptujčani (1088) veselili šestega ekipnega odličja, tokrat srebrnega. Drugi so tudi v skupnem seštevku (105). Novo suvereno zmago s pr-voligaškim rezultatom 1110 krogov so znova slavili prvaki - Škofjeločani (111), za katerimi so Ptujčani zaostali za šest točk. Ormožani Kovi- narja so osvojili 6. mesto na zadnjem turnirju (988) in v skupnem seštevku (61). V konkurenci posameznikov je prvič v sezoni zmagal Škofjeločan Luka Ušenič-nik (374) pred novim prvakom Jožetom Čeprom iz Vremščice (373), odlično pa se je odrezal tudi aktualni državni prvak Ptujčan Tadej Širec (115), ki se je s 370 krogi na 3- mestu še tretjič v sezoni uvrstil med dobitnike odličij, 3- mesto je osvojil tudi v skupnem seštevku. 8. Rok Bezjak (363) Ptuj (skupno 9.), 9. Žan Tomažič (360) Ormož (16.), 11. Valentin Luževič (356) Ptuj (12.), 20. Oskar Tasovac Ivezič (330) Ptuj (20.), 18. Žan Bogša (339) Miklavž (7.), 17. Rok Tomažič (344) Ormož (17.), 25. Matic Slavinec (284) Ormož (31.). Med mladinkami je prvič letos zmagala 16-letna Anja Prezelj iz Železnikov in s 378 krogi kar za 4 kroge izboljšala kadetski državni rekord. Ptujski kadeti s pištolo podprvaki Tudi med kadeti s pištolo so se Ptujčani šestič v sezoni veselili ekipnega odličja in po treh srebrih še tretjič osvojili bron s 1014 krogi. S četrto zmago s 1033 krogi so skupni naslov kadetskih prvakinj osvojile Brežičanke s 111 točkami, pred Ptujčani s 93 točkami na drugem in Rečičani z 88 točkami na 3. mestu. Uspešne so bile tudi Juršinčanke, ki so z 994 krogi potrdile dobro streljanje iz Bowling • Podjetniška liga Neizenačeni dvoboji Liga se je že močno prevesila v drugo polovico, do konca so le še štirje krogi. Prepričljivo je v vodstvu ekipa Dokl gostinstvo, ki hiti k tretjemu zaporednemu naslovu prvakov. Tokrat so znova zmagali z maksimalno razliko, le malenkost manj prepričljivi so bile ekipe Tames, BC Ptuj, Gostišče Iršič, Talum in SKEI Ptuj. Edino izenačeno srečanje sta odigrala Elektro Maribor in Saubermacher Slovenija. Najboljši ekipni rezultat je znova dosegla ekipa Dokl gostinstvo (2941), trije njihovi posamezniki so našli mesto med najboljšo deseterico. Sledita ekipi Tames (prav tako trojica Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 803, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 787, 3. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 763, 4. Andrej Trunk (Tames) 752, 5. Darko Bezenšek (Gostišče Iršič) 749, 6. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 748, 7. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 740, 8. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 728, 9. Mitja Še-gula (Tames) 715, 10. Robert Šegula (Tames) 698. Foto: Strelska zveza Slovenije med deseterico) in Gostišče Iršič, drugi so zaostali več. Najboljši posameznik kroga pa ne prihaja iz katere od omenjenih ekip, ampak iz ekipe Radio-Te-dnik - Črtomir Goznik seveda ... REZULTATI 9. KROGA: Perutnina Ptuj - Gostišče Iršič 1:7, Bowling center Ptuj - Tiskarna Ekart 7:1, SKEI - VGP Drava 6:2, Elektro Maribor - Saubermacher Slovenija 4:4, Restavracija Pan - Talum 2:6, Tames - Radio Tednik Ptuj 7:1, Dokl gostinstvo - Novo prodaja 8:0. 1. DOKL GOSTISTVO 9 2941 61 2. TAMES 9 2796 49 3. VGP DRAVA 9 2574 45 4. BOWLING CENTER PTUJ 8 2637 43 5. SKEI PTUJ 9 2718 40 6. RADIO TEDNIK PTUJ 9 2612 39 7. TALUM 9 2562 37 8. GOSTIŠČE IRŠIČ 8 2801 35 9. ELEKTRO MARIBOR 8 2424 34 10. SAUBERMACHER SLOV. 9 2425 23 11. PERUTNINA PTUJ 9 2392 23 12. RESTAVRACIJA PAN 8 2362 22 13. NOVO PRODAJA 9 2566 19 14. TISKARNA EKART 9 2488 18 PARI 10. KROGA, ponedeljek, 3. 4., ob 19.00: Radio tednik Ptuj - Restavracija Pan, Perutnina Ptuj - Tiskarna Ekart, Dokl gostinstvo - Elektro Maribor, Novo prodaja - VGP Drava; torek, 4. 4., ob 19.00: Tames - Bowling center Ptuj, Gostišče Iršič - SKEI, Talum - Saubermacher Slovenija. JM Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožani Kovinarja so imenitno zaključili letošnjo ligaško sezono in slavili svoj šesti naslov pokalnih prvakov Slovenije (puška-pištola), v sredini stojijo predsednik društva Tadej Horvat, Nuša Znidarič, glavni trener Stiven Vočanec, Rok Tomažič, Zan Tomažič in Matic Slavinec. predhodnega turnirja in s 73 točkami osvojile 4. mesto v skupnem seštevku. Med posamezniki se je z rekordnim rezultatom v sezoni s 347 krogi drugega bronastega odličja veselil 14-letni Ptujčan Marsel Krajnc, ki se je v skupnem seštevku povzpel do 7. mesta (97 točk). Naslov ligaškega podprvaka je slavil drugi Ptujčan Nik Volgemut (119), ki je bil v zaključku skromen s 333 krogi, vendar to ni ogrozilo njegove dobre sezone. Zmago in naslov prvaka je slavil letos nepremagljivi Dejan Jager (356) iz Rečice pri Laškem. Miklavški strelec Žan Habjanič in Jur-šinčan Nejc Horvat sta s 323 in 263 krogi osvojila 11. in 13. mesto, skupno 9. in 13. Med kadetinjami je tretjič zapored zmagala letošnja prvakinja, Brežičanka Pia Srpčič (359), le štiri kroge za odličjem pa je na 6. mestu zaostala najboljša juršinska strelka Julija Lajh (340) in s 96 točkami osvojila 7. mesto v skupnem seštevku. Ptujčan-ka Vita Volgemut je s 334 krogi osvojila 8. mesto na zadnjem turnirju kot tudi v skupnem seštevku (96). Preostali juršinski strelki Sandra Kumer (333) in Špela Perko (321) sta osvojili 9. in 13. mesto, skupno 12. in 18. Ptujčani so se v Crenšovcih z novimi štirimi odličji mladih veselili svojega četrtega naslova pokalnega prvaka Slovenije s pištolo, z leve strani spredaj Marsel Krajnc, Vita Volgemut, glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec, Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezič, levo zadaj Tadej Širec, Rok Bezjak in Nik Volgemut. Ljutomerčanke prvakinje med kadeti, Ormožani bronasti V kadetski konkurenci s puško so Ormožani Kovinarja (1162,4) tokrat ostali brez odličja na 5. mestu, boljši pa so bili njihovi neposredni tekmeci iz Olimpije (1173,2) in Železnikov (1187,3) za skupno uvrstitev, vendar so le Gorenjci dobro izkorstili srebro v zaključku in se veselili naslova podprvakov z 82 točkami. Ormožani pa so z 79 točkami kljub temu zadovoljni sezono sklenili s skupnim bronastim odličjem in ubranili samo dve točki prednosti pred Grosupeljča-ni, ki so zmagali na zadnjem turnirju z rekordnimi 1191,0 kroga v sezoni. S tretjim mestom v zaključku pa so naslov ligaških prvakinj zanesljivo potrdile ljutomerske strelke (1181,3) z visokimi 111 točkami v skupnem seštevku. Kidričani so sezono sklenili s 1136,3 kroga na 6. mestu, kar je šest krogov slabše od njihovega povprečja v sezoni, šesti pa so bili tudi v skupnem seštevku z 59 točkami. Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet ligaški prvak V kadetski konkurenci s puško je posamezno zmago v zaključku slavil Olimpijin strelec Blaž Lužar z osebnim rekordom v sezoni s 399,4 kroga. Velikega uspeha in skupnega naslova liga-škega prvaka pa se je veselil Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet, ki je sicer z najslabšim rezultatom v sezoni s 392,4 kroga osvojil 5. mesto in obdržal le točko prednosti (129) pred Lužarjem (128) v skupnem seštevku. Slabše streljanje v zaključku je pokazal tudi Ormožan Matic Slavinec (380,2), ki je bil 15., skupno pa na visokem 6. mestu. Dobro streljanje je kazal Vitomarčan Jan Soto Vargas (384,2) in se uvrstil na 13. mesto, skupno 16. Tudi preostala Kidričana Mihael Mikolič Sobotič (373,3) in Tilen Vuk (370,6) sta ujela ligaške točke in osvojila 21. in 24. mesto, skupno sta bila 21. in 35. Med kadetinjami s puško je drugo zmago v sezoni slavila Teja Medved (407,4) iz Železnikov in se v skupnem seštevku uvrstila na 3. mesto in za šest točk prehitela ljutomersko strelko Antonijo Kosi (395,0), ki je streljala najslabše letos in osvojila šele 9. mesto ter ostala brez odličja v skupnem seštevku. Preostali ljutomerski strelki Kristina Žižek in Brina Stajnko sta s 394,8 in 391,5 kroga osvojili 10. in 14. mesto, skupno 7. in 12. Najboljše streljanje letos pa je pokazala ormoška strelka Nuša Žnidarič (396,9) in se uvrstila najvišje na 7. mesto, v skupnem seštevku pa je osvojila 10. mesto. Druga Or-možanka, Anja Fras (385,3) je osvojila 17. mesto, skupno 15. V skupnem seštevku je s 138 točkami zmagala Mislinj-čanka Špela Rutnik (406,7). Ormoški mladinci s puško 5., Žan Tomažič 6. Med mladinci s puško so še tretjič v sezoni ekipno zmago slavili Trzinci s 1214,3 kroga (105 točk), pred prvaki iz Cerknice (1210,1) s 108 točkami in Grosupeljčani (1202,4) z 82 točkami. Ormožani Kovinarja so sezono sklenili najvišje letos (1184,2) na 5. mestu in bili peti (61) tudi v skupnem seštevku. Ormoška ekipa Tovarne sladkorja je sezono sklenila (1161,1) na 7. mestu, skupno 11., ljutomerske strelke (1146,7) pa so bile 9., skupno 8. Skupni rezultati 2016/17: Veliki pokal Slovenije 1. SD Kovinar Ormož 115 2. SD Grosuplje 113 3. SD Lotrič Železniki 97 4. SD Dušana Poženela Rečica 84 5. SK Brežice 80 6. SK Ptuj 75 10. SD Mesto Ljutomer 54 17. SD Juršinci 31 20. SD Kidričevo 24 22. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 20 32. SD Tovarne sladkorja Ormož 14 43. SD Franca Lešnika Vuka HV 4 Mali pokal Slovenije pištola 1. SK Ptuj 75 2. SK Brežice 71 3. SD Dušana Poženela Rečica 69 4. SD Lotrič Železniki 60 5. SD Škofja Loka 60 6. SD Kovinar Ormož 49 9. SD Juršinci 31 10. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 20 21. SD Kidričevo 5 Mali pokal Slovenije puška 1. SD Grosuplje 74 2. SD Kovinar Ormož 66 3. SD Olimpija 57 4. SD Mesto Ljutomer 54 16. SD Kidričevo 19 25. SD Tovarne sladkorja Ormož 14 Med posamezniki je tretjič v sezoni in z rekordnim rezultatom (415,0) slavil letošnji ligaški prvak, Cerkničan Erik Kandare. Slabe tri kroge je do odličja zmanjkalo najboljšemu Ormožanu Žanu Tomažiču (405,9), ki je osvojil 5. mesto in bil šesti v skupnem seštevku s 100 točkami. Med najboljših 10 se je z dobrim streljanjem uvrstil drugi Ormožan Aljaž Čučko (401,2) in v skupnem seštevku s samo dvema nastopoma osvojil 19. mesto (34). 18. Andrej Majhen (390,9), 19. Metod Rakuša (388,6), 20. Rok Tomažič (387,4), 24. Domen Širovnik (382,1) in 25. Žan Gojkošek (380,0). Med mladinkami je prvič v sezoni z odličnim rezultatom slavila Rušanka Urška Hrašovec (414,8) in si priborila naslov ligaške podprvakinje. Skupno zmago je slavila Trzinka Suzana Lukic (409,9) s 144 točkami. Ljutomerske strelke Nuša Špindler (402,4), Sandra Kaučič (396,1) in Rebeka Pozderec (348,2) so osvojile 8., 11. in 20. mesto, skupno 9., 12. in 28. Ljutomerčani bronasti v skupnem seštevku pionirjev V najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško je bil ormoški novinec Nino Benjamin Kovačec s 169 krogi 29. in se v skupnem seštevku uvrstil na 26. mesto. Preostala Ormožana Jan Dogša in Domen Fafulic sta s 168 in 149 krogi bistveno izboljšala svoje rezultate in osvojila 33. in 51. mesto. Ekipno zmago so slavili strelci Olimpije s 523 krogi, Ljutomerčani so bili 8. s 513 krogi, 12. SD Kovinar Ormož 486 krogov. V skupnem seštevku so se Ljutomerčani veselili bronastega odličja s 67 točkami. Zmagali so strelci iz Murske Sobote (81) pred Jeseničani (81). Simeon Gonc 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. marca 2017 Ptuj • Novih 3500 kg zamaškov za dober namen Dobrodelni prispevek za petošolko iz Ljutomera Pri marčevskem nalaganju zamaškov na ptujski železniški postaji naj bi pomagal tudi svetovno uspešni motokrosist Tim Gajser. Vse do zadnjega trenutka je kazalo, da mu bo uspelo in bo sodeloval v tej dobrodelni akciji, ki jo vodi Ignac Habjanič. Foto: Črtomir Goznik Z marčevskega odvoza zamaškov na ptujski železniški postaji. Vojakom Slovenske vojske so pri nalaganju pomagali tudi učenci OŠ Ljudski vrt. Nestrpno so njegov obisk pričakovali tudi v OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki v tem dobrodelnem projektu sodeluje že od vsega začetka. Če bo le mogoče, se bo Tim Gajser udeležil enega od prihodnjih odvozov zamaškov, Habjanič se bo za to še naprej trudil. V skladišču se je do tega prvega letošnjega odvoza nabralo okrog 4,5 tone zamaškov. 22. marca je šest vojakov Slovenske vojske pod vodstvom štabne vo- dnice Romane Habjanič iz 74. pehotnega polka iz vojašnice Generala Maistra iz Maribora, pomagali so tudi mladi, naložilo 3,5 tone zamaškov. Veliko jim pomeni, da lahko pomagajo nekomu v takšni ali drugačni stiski, je povedala. Vsi skupaj pa se veselijo, da bodo lahko pomagali Kaji Pongračic Novak, petošolki na invalidskem vozičku iz občine Ljutomer. Tudi ona je želela priti, vendar je morala na po- merjanje pripomočkov v Sočo. Do zdaj je bilo s Ptuja za dober namen odpeljanih že skupaj 36 ton zamaškov. Zamaške zbirajo v skoraj vseh gostinskih lokalih na Ptuju, v vseh šolah, vrtcih, ljudje jih lahko odložijo tudi v posode na vseh kesonih za odpadno embalažo. Območje zbiranja je precej veliko, začne se na Ptuju in konča v Središču ob Dravi, je povedal Ignac Habjanič. MG Hajdina • Vrtičkarji iz Najdihojce preživeli noč v vrtcu Dan in noč, ki bosta ostala v spominu Otroci rdeče in rumene igralnice, ki bodo jeseni sedli v šolske klopi, so v vrtcu preživeli zelo lep dan in noč. Vsi skupaj smo komaj čakali ta dogodek. Bil je zares nekaj posebnega. Otroci so zjutraj prišli v vrtec kot običajno, le da so s seboj prinesli še vse potrebno za nočitev. Po zajtrku smo se odpeljali v Kolosej v Mariboru in si ogledali Disne-yjev risani film Vaiana. Otrokom je bil zelo všeč in so ga z zanimanjem gledali. Po ogledu smo si še privoščili igro na igralih pred Ko-losejem. Kosili smo v McDonald-su. Izjave otrok, da je to res najbolj krasen dan v vrtcu, povedo veliko. Ko smo se vrnili, smo se pripravili na iskanje skritega zaklada. Otroke so čakale posebne naloge, ki so jih morali opraviti. Po uspešnem reševanju jih je pot pripeljala do presenečenja. Prelevili smo se v Indijance, zato so bile naloge še toliko bolj zanimive. Ker nas je iskanje utrudilo, smo se okrepčali s popoldanskim kosilom, ki so nam ga pripravile naše kuharice. Tudi naši igralnici sta se spremenili v indijansko vas. Otroci so veselo rajali in se igrali. V načrtu smo imeli tudi pohod z laternami po okolici. Ker nam je veter malo zagodel, smo pohod opravili kar po prostorih vrtca in se v telovadnici pre- pustili indijanski pravljici. Preden smo se zares odpravili spat, smo svoje trebuščke nasitili še s slastnimi palačinkami. Otroci so polni doživetij minulega dne zaspali in se zjutraj nasmejani zbudili. Po zajtrku smo se počasi pripravili na odhod domov. Verjamemo, da bo nočitev v vrtcu otrokom pustila zelo lepe in nepozabne spomine na vrtec. Vzgojiteljice se staršem zahvaljujemo za zaupanje in vesele smo, da svojim otrokom omogočajo taka nepozabna doživetja. Maja Bezjak Foto: MB Središče ob Dravi • Čistilo več kot 90 krajanov Nad črna odlagališča Tradicionalne spomladanske čistilne akcije v občini Središče ob Dravi sredi meseca marca se je udeležilo čez 90 prostovoljcev. Čistili so predvsem območja ob cestah in poteh. Vreče smeti so polnili ekološko ozaveščeni krajani, ki so na območju petih naselij poleg preostalih odpadkov pobrali največ plastične embalaže in pločevink. Očistili pa so tudi črna odlagališča. »Žal se še vedno najdejo »črna odlagališča«, kjer občani v naravi odvržejo okolju škodljive odpadke. Tokrat so bili taki odpadki odvrženi v bližini reke Drave na območju Grab (salonitne plošče, keramične ploščice ...). V takih in podobnih primerih imajo občani možnost, da odpadke brezplačno odpeljejo na odlagališče na Hardek,« so sporočili z občine Središče ob Dravi. Organizatorji pa si poleg čim lepšega okolja želijo, da bi se v akcijo čiščenja okolja v prihodnje vključilo več občanov: »K čiščenju okolja so bili povabljeni občani, društva in šoloobvezni otroci ob spremstvu odraslih. Želeli bi, da se v čiščenje okolja vključi čim več občanov, pa tudi članov domačih društev, saj razen članov Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi tako kot prejšnja leta tudi letos ni bilo večjega odziva društev. Seveda, pa si še bolj želimo, da okolje, v katerem bivamo, ohranimo čim bolj zdravo in čim lepše za nas In naše zanamce.« Monika Levanič Foto: Arhiv občine Podlehnik • Teden družine Letošnje geslo tedna družine: »Pogumno srce« V marcu smo praznovali teden družine. Po župnijah so med tednom potekali najrazličnejši seminarji, srečanja in razne delavnice. Tokrat je medškofijski odbor za družino v ospredje postavil lik moža in očeta v družini. V ospredju lik moža in očeta Vsak človek potrebuje družino - skupnost očeta in matere, bratov in sester. V nedeljo, 26. marca, pri maši so pripravili kratek kulturni program v čast Matere Božje in vseh ma- ter. Mašo je daroval duhovnik p. Andrej Sotler. V bogatem programu so sodelovali učenci dramske skupine Davidov stolp ter instrumentalisti. Ob zaključku slavnostne akademije so staršem v cerkvi otroci razdelili izdelek, ki so ga izdelali pri verouku. Zahvalili so se očetom, mamam, starim staršem, prav tako pa tudi moškim in ženskam, ki nimajo svojih otrok, a so zaradi svoje dobrote in topline matere in očetje celo mnogim otrokom ali pa to poslanstvo opravljajo tudi zraven svojih otrok. Zdenka Golub Ptuj • Nova premiera Skrivnost V sredo, 29. marca, je na odru hanični levi, ki jo je po motivih Režiser, igralci in drugi soustvarjalci predstave so se predstavili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v ponedeljek, 27. marca - na dan, ki je proglašen za svetovni dan gledališča. Tudi zato je direktor MGP Peter Srpčič srečanje z novinarji začel s poslanico, ki jo je ob tem dnevu napisal Vinko Moderndorfer, pisatelj, pesnik, dramatik in režiser: »Gledališče je pravzaprav edina zares živa umetnost, umetnost, ki je neprenosljiva, enkratna, neponovljiva, vedno odvisna od spreminjajočega se avditorija, saj pred nami in v istem trenutku, ko jo sprejemamo, izgoreva živa in enkratna človeška energija, ki ji rečemo: igralska umetnost. Gledališče je izjemno tudi zato, ker je tako zelo človeško.« Na tiskovni konferenci se je predstavila ekipa ustvarjalcev novega ptujskega dela: režiser Marko Čeh, igralci Niko Goršič, Lucija Tratnik in Vid Klemenc, scenograf Andrej Koruza in lektor Simon Šerbi-nek. Marsikaj smo izvedeli o predstavi, na primer tudi to, da je dogajanje Mehaničnih levov umeščeno v isto stavbo, v kateri bo potekalo letošnje Foto: ZG petek • 31. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podravje • Začetek ribiške sezone Za razmah turističnega ribolova na Ptujskem jezeru V obnovljenih ribnikih v Rogoznici, Ptujskem jezeru in v gramoznici Ptuj, v stoječih vodah ptujskega ribiškega okoliša, se jutri, 1. aprila, začenja ribiška sezona. Prvega maja pa se bo začel ribolov na ščuko, ki za ribiče pomeni posebno trofejo, pove predsednik Ribiške družine Ptuj Stanko Žitnik. Lov na ščuke je odprt v ribnikih Rogoznica, Dravi s pritoki in v Ptujskem jezeru. Foto: Črtomir Goznik V stoječih vodah Ribiške družine Ptuj, ribnikih Rogoznica, Ptujskem jezeru in v gramoznici Tržec, se jutri, 1. aprila, začenja ribiška sezona. V lanskem letu je bil glavni poudarek v delu RD Ptuj na organiziranju, društvenih srečanjih, družinski tekmi, tekmovanju za ribiškega carja in drugih oblikah druženja ob vodah Ribiške družine Ptuj. V Tržcu so tekmovali za pokal Jame in Vidov pokal v okviru praznika občine Videm, več srečanj in tekmovanj je bilo izvedenih tudi za pokal pododbora Starše. Želijo pa si več druženja v objektih v Rogoznici, Tržcu, Star-šah in Dvorjanah. Velik problem predstavljajo obvezna vzdrževalna vlaganja, stroški ribiške čuvajske službe kot tudi plačila kon-cesnin in vodnih nadomestil, ki skupaj že presegajo prihodek, ki ga dobijo od ribolovnih pravic, zato za potrebe gospodarjenja vse bolj posegajo v sredstva društvene dejavnosti. Prizadevali so si za povečanje števila oz. vrst avtohtonih rib v svojih vodah, niso pa bili uspešni pri povečanju sta-leža rib v Dravi, zato si bodo še posebej prizadevali za ureditev drstišča in povečanje varovanja ob vodi. Prav tako si bodo prizadevali za ureditev ribje steze, ki bi omogočila prehod avtohtonih rib v revir Ptujskega jezera, Dravo, revir 9 in gorvodno proti Mariboru. V letu 2016 so imeli veliko dela pri ureditvi ribnika Rogoznical. Ribnik je tako dobil dokončno obliko, dovolj vode in zadostno količino rib. Lani so vložili 1,5 tone rib, v letu 2015 dve toni. Čakajo jih še urejanje okolice ribnika. Lani so zabeležili dva pogina rib; do pogina več tisoč mladic v Dravi, pod jezerom v Markovcih, je prišlo zaradi prehitre spremembe pretoka Drave iz letnega v zimskega. V gramoznici Tržec pa je prišlo do pogina zaradi podrtih dreves v vodo, ki so jim onemogočile zi-movanje v globino. V letu 2016 so začeli tudi aktivnosti pri pomlajevanju svojih vrst. Ugotovili so, da so po članstvu najstarejša ribiška družina v Sloveniji. Kljub temu so na tekmovalnem področju dosegli odlične rezultate. Kot je povedal predsednik Ribiške družine Ptuj Stanko Žitnik, so ponosni, da v državni ligi tekmujeta dve ekipi, ki sta lani bili 2. in 4. Ribiči veterani pa so bili že drugo leto zapored državni prvaki. Trije člani so se lani udeležili svetovnega veteranskega prvenstva, dva člana pa sta tudi v letu 2017 člana državne reprezentance. Na tekmovanju Donava-Jadran so člani RD Ptuj zasedli 2. mesto, odlično so tekmovali tudi na drugih mednarodnih tekmovanjih v Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. V RD Ptuj si tudi prizadevajo za večji razvoj športnega in turističnega ribolova, zlasti še na Ptujskem jezeru. Perspektiven je predvsem ribolov na veliko ribo. Eden od pogojev za razvoj turističnega ribolova pa so plavajoče opazovalnice na jezeru. Čim prej bo treba urediti plovbo ribičev in lov s čolna, predvsem ranc, ki bi morale postati turistična zanimivost, poudarja Stanko Žitnik. Čakajo na odškodnine po poplavah Še vedno čakajo na uveljavitev odškodnin po poplavah 2012. Od primera do primera pa so uveljavljali odškodnine zaradi posegov v vode na trasi izgradnje AC. Opravili so tri elektro odlove in izstavili račune zanje kot tudi za navzočnost pri opravljanju dela izvajalcev. Poseben problem so ribojede ptice, zato RD Ptuj predlaga, da bi se na odsekih Drave in pritokih, kjer je teh ptic preveč, omogočilo pla-šenje kormoranov. Vse večji problem postajajo tudi vidre, ki so popolnoma izpraznile Rogozni-co, tudi že Studenčnico, sedaj pa že ogrožajo Pesnico in Dravinjo. Letos bodo v okviru pomlajevanja svojih vrst organizirali šolo malega ribolova. Načrtujejo tudi ureditev tekmovalne trase v revirju kanala SD-1 in Drava-9 za organizacijo državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. Čim prej pa želijo tudi prodati zemljišča v neposredni bližini rogozni-ških ribnikov, ker se z MO Ptuj niso uspeli dogovoriti za zamenjavo ter odkupiti zemljišča neposredno ob ribniku ali v vodi. MG Mestnega gledališča Mehaničnih levov ptujskega gledališča zaživela nova premiera, črna komedija Me-Danila Kiša napisal režiser predstave Marko Čeh. tekmovanje za pesem Evrovizi-je, namreč kijevsko cerkev svete Sofije, le o vsebini so bili ustvarjalci zelo skrivnostni. »Treba bo priti na premiero ali katero od ponovitev,« so pojasnili. A smo vendarle med vrsticami razbrali, da gre za politiko, za mednarodne odnose, s katerimi nas tudi danes mediji neprestano zasipajo, v resnici pa ljudje sploh ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati ... Šli smo torej na sredino premiero ... Poslanico ob svetovnem dnevu gledališča Moderndorfer končuje z besedami: »Prav zato je še posebej pomembno, da se vsaj enkrat v letu spomnimo, da je gledališče umetnost in da za umetnost ne smejo in ne morejo veljati zakoni brutalnega in neetičnega kapitalizma. Umetnost obstaja zato, da nas neprestano opozarja, da v življenju obstajajo vrednote, ki se ne dajo kupiti in se ne prodajajo. Resnica, na primer, je takšna vrednota. In gledališče je vedno bilo in vedno bo glasnik resnice, pa naj se to v današnjih časih še tako nenavadno sliši.« In kakšno resnico nam je povedal režiser Marko Čeh s svojo ekipo? Pa bomo ostali skrivnostni tudi mi, kot so bili ustvarjalci na tiskovni konferenci, in zamolčali, kdo je »morilec« ... Bo treba v gledališče, saj bo še priložnost ... Se pa strinjamo z Nikom Goršičem, ki je kot zelo pogumno označil trditev direktorja MGP Petra Srpčiča, da so Mehanični levi »črna komedija«. jš Foto: jš V novi predstavi Mestnega gledališča Ptuj nastopajo (z leve) Niko Goršič, Vid Klemenc in Lucija Tratnik. Cirkulane, Zavrč • Prireditve ob materinskem dnevu Rad imej! Ob materinskem dnevu so učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč z mentorji pripravili kulturno prireditev in jo po pesmi Nece Falk poimenovali Rad imej. Nastopili so tako v cir-kulanski večnamenski dvorani kot na završki lokaciji šole, prisrčen program pa so pod vodstvom vzgojiteljic pripravili tudi otroci iz obeh vrtcev. Ravnateljica šole Suzana Petek je pojasnila: »Naši otroci iz obeh vrtcev in učenci obeh šol so skupaj z mentorji presenetili svoje mame z glasbeno pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico.« Videk je imel le strgano in umazano srajčico, zato si je strašno želel nove. A kaj, ko je njegova mama vsako zimo novo, belo, mehko srajčko sešila le za najstarejšega od svojih sedmih otrok ... Vidku je slednjič le uspelo dobiti novo srajčico, ki so jo vsi občudovali, pri tem pa so mu pomagali ovčka, grm, pajek, rak in ptica. Vsem dobro znano pravljico Frana Levstika so cirkulanski in završki učenci uprizorili z besedo, pesmijo in plesom, poskrbeli pa so tudi za scenografijo in rekvizite. Zapela sta otroški in mladinski šolski pevski zbor, zaigrali so glasbeniki, obiskovalce je nagovorila ravnateljica šole. Učiteljica Leja Žnidar je poudarila: »S prireditvijo so se učenci zahvalili staršem in vsem, ki jih imajo radi, za vse nove srajčice ter za vse tople objeme in prijazne besede, ki jim dajejo moč, da premagujejo svoje otroške težave in se pripravljajo na življenje.« EM Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč »Rad imej, rad imej živali in cvetlice 18 Štajerski Nasveti petek • 24. marca 2017 Zdravstveni nasveti Ergonomija dela (4. del) Načela ergonomije: nadaljevanje 5. načelo: Zmanjšaj število ponavljajočih se gibov Za ponavljajoče se veljajo naloge, katerih cikel traja manj kor 30 sekund in pri katerih se več kot 50 % cikla izvajajo podobni gibi. Takšni gibi obremenijo mišice in kite. Obremenitev je večja, čim večkrat se gib ponovi in narašča s hitrostjo in silo giba ter številom aktivnih mišic. Ponavljajoče se gibe izvajamo predvsem z zgornjimi okončinami in hrbtom. Ponavljajočim gibom se izognemo z uporabo električnega orodja, kadar je to mogoče. Lahko pa se preoblikuje tudi orodje oz. delovna naloga. Naloge naj bodo raznolike, cikli za opravljanje nalog pa daljši. Delavcu je treba omogočiti različne položaje pri delu in pogost počitek za raztezanje obremenjenih delov telesa (aktivni počitek). 6. načelo: Zmanjšaj statično mišično delo Z vztrajanjem v enakem položaju dlje časa opravljamo statično mišično delo, ki lahko privede do bolečine in mišične utrujenosti. To se dogaja pri dolgotrajni neprekinjeni uporabi električnega orodja, ki zahteva uporabo sile (npr. uporaba brusilke, pnevmatske pištole). Pri statičnem mišičnem delu moramo poskrbeti za možnost spreminjanja telesnega položaja med delom. 7. načelo: Zmanjšaj točkovni pritisk na telo Do točkovnega pritiska na dele telesa pride takrat, ko je telo v stiku z robovi predmetov (rob KI ; Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan mize, stola, ročaja). Zmanjšamo ga z mehkim oblazinjenjem ter zaobljeno in prilegajočo se obliko. Ročno orodje naj se po dimenzijah in obliki prilega delavcu, dolžina ročaja naj bo večja od 10 cm, da se izognemo točkovnem pritisku na sredino dlani. Pri sedečem delu pritisk roba stola na podkolensko kotanjo preprečimo z oblazinjenim robom stola. Temu je namenjena tudi podlaga za noge, ki je nastavljiva in omogoči dovolj prostora pod podko-lensko kotanjo, da ne pride do ti-ščanja. Pri delu stoje pa se pritisk na stopala zmanjša z mehko podlago in/ali ergonomsko obutvijo. Pri klečanju kolena podložimo z mehko podlago ali s kolenčniki. 8. načelo: Omogoči zadosten manevrski prostor Delovno mesto je treba načrtovati za visoke ljudi, in sicer tako, da jim zagotovimo zadosti prostora za glavo, kolena in noge. S tem se izognemo poškodbam zaradi udarcev, prisilni drži telesa in nevarnim gibom, kot so zasuki v hrbtenici. 9. načelo: Predvidi mišični počitek med delom Vrsta mišičnega počitka je odvisna od vrste dela. Pri sedečem in statičnem delu moramo delavcu med delom zagotoviti razno- like položaje med delom in mu omogočiti več odmorov, med katerimi se giba in razteza, torej aktivni počitek. Pri dinamičnem delu pa predvidimo pasivni počitek. Če je možno, je najboljše, da si delavec sam določa tempo dela. V primerih, ko to zaradi vsiljenega ritma dela ni mogoče (delo za tekočim trakom), pa načrtujemo čas za odmor, ko začne učinkovitost padati. Počitki med statičnim delom so učinkovitejši, če so krajši in pogostejši (na 15 minut dela približno 1 -2 minuti aktivnega odmora). 10. načelo: Ohranjaj udobno delovno okolje V delovnem prostoru poskrbimo za ustrezno razsvetljavo, brez bleščanja, primerno temperaturo in prezračevanje ter zaščito pred hrupom, vibracijami, nevarnimi kemičnimi snovmi in sevanjem. 11. načelo: Zagotovi razumljivost ukazov Priporoča se, da so predmeti oblikovani v skladu z navadami in pričakovanji uporabnika. To velja še posebej, kadar uporabljamo splošno veljavne simbole in kadar informacije kodiramo z barvo in obliko (npr. prometni znaki). Če obstaja neki uveljavljen način, kako so sestavni deli izdelka razporejeni (npr. tipke na tipkovnici) in na kakšen način izdelek upravljamo (npr. smer vijačenja), se tega držimo. 12. načelo: Zmanjšaj stres Stres na delovnem mestu zmanjšamo z dobro organizacijo dela, s primerno razporeditvijo dela med zaposlene, timskim delom ter primerno in jasno komunikacijo. Zaposlene spodbujamo, da spremenijo slabe navade in pri-vzamejo zdrav slog življenja. Spodbujamo pravilno telesno držo, raztezne vaje, ohranjanje mišične mase in kondicije s telesno aktivnostjo, prenehanje kajenja, zdravo prehranjevanje, primerno spopadanje s stresom, pozitivno razpoloženje ter reden in zadosten spanec. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPŠ Vir: Kermavnar in Dodič Fikfak, Oblikovanje po meri človeka 2013 Tačke in repki Pomagajmo si Izbruh alergij pri psih in mačkah Lastniki psov in mačk so nas zasuli z vprašanji o alergijah, kako se jih ubraniti, preprečiti, ali je možno žival dokončno pozdraviti itd. Mnogi so nejevoljni, ker se pri njihovih živalih simptomi kar ponavljajo. Pomlad je krasen letni čas, ko se narava prebuja, vendar z začetkom cvetenja je v zraku obilica alergenov, ki povzročajo alergije pri ljudeh in živalih, ki so dovzetni za alergije. Lastniki opisujejo, da njihove živali kihajo, kašljajo, imajo izcedek iz oči, nahod, praskajo se po glavi, očeh, po telesu, otresajo z ušesi, ližejo po tačkah in še bi lahko našteval. To vse se dogaja izključno živalim, ki so alergiki oziroma nagnjeni k alergiji in njihovi lastniki so seveda razočarani in nejevoljni, saj se enaka problematika pri njihovih ljubljenčkih ponavlja iz leta v leto ali celo iz meseca v mesec. V tem pomladnem času so manifestacije alergičnih reakcij najizrazitejše, saj v naravi kar mrgoli najrazličnejših alergenov. Narava se intenzivno prebuja, cvetijo najrazličnejše trave in drevesa in zrak je poln cvetnega prahu, kar lahko sami opazimo npr. na avtomobilih, ki so prekriti s finim rumenim prahom, če stojijo na prostem. In prav ta cvetni prah je alergen in glavni vzrok za težave živali v tem času. Atopija se imenuje vrsta alergije, ki je v tem letnem času najpogostejša. Pri atopiji pride alergen v telo aerogeno, preko vdihanega zraka zaide v pljuča in tako se reakcija začne. Vnetja oči z izcedkom so izredno pogosta pri psih in mucah, prav tako izcedek iz nosu in kihanje. Najhuje pa je takrat, kadar je več vzrokov za alergično reakcijo in se ti seštevajo. Vdihanemu alergenu se pridružijo še bolhe, ki pikajo živali po telesu in potem še po možnosti nepravilna oziroma neprimerna prehrana, ki že sama po sebi povzroča srbež na koži živali. Vsota vseh omenjenih dejavnikov je močan izbruh alergije pri naši živali. Vsa vprašanja lastnikov omenjenih živali imajo skupni imenovalec in to je, ali je možno živali dokončno pozdraviti. Alergije poskušamo vsekakor preprečevati z zdravili zoper bolhe, ustrezno prehrano, preventivnim stiskanjem obanalnih mešičkov, če pa se zgodi izbruh, jih zdravimo najpogosteje simpto-matsko, kar pomeni, da zdravimo simptome, oziroma posledice, ki jih alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokado alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Prav tako je treba pozdraviti Foto: osebni arhiv škodo, ki je nastala na koži živali zaradi intenzivnega praskanja. Najbolje in najlažje lahko preprečimo alergijo, če bi poznali njen vzrok. Prav tu pa se težave začnejo, saj do vzroka oziroma povzročitelja alergije ni enostavno priti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi, ki so bolj ali manj zanesljivi, vendar v praksi pogosto zelo težko izvedljivi. Še najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo kri živali in se nato na podlagi ugotovljenih protiteles v krvi zoper alergene laboratorijsko ugotavljajo povzročitelji. Omenjene alergološke teste opravljajo visoko specializirani laboratoriji v tujini. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi vzrok, na kaj je naša žival alergična, se lahko izdela tudi serum, ki desenzibilizira našo žival, kar pomeni, da se ta ne odzove več z alergijo na določen alergen, ki je prej grenil življenje in prav tako njenemu lastniku. Prav ta desinzi-bilizacija organizma je velika prednost, saj se najpogosteje alergenom okolja ne moremo umakniti. Slabost omenjene metode je še vedno relativno visoka cena. Vendar, vedeti je treba, da lahko samo na tak način podamo zanesljiv odgovor lastniku alergične živali glede vzroka alergije pri njegovi živali in tudi njegovo žival ustrezno oskrbi-mo in pozdravimo do te mere, da se izbruhi alergije več ne dogajajo. Vsekakor svetujem vsem lastnikom mačk in psov, ki imajo težave s srbenjem kože, kihanjem, solze-njem, da se oglasijo v ambulanti za male živali, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila, njihove živali pa ustrezno terapijo zoper motečo alergijo. Emil Senčar, dr. vet. med. Sprejemanje v družbi Velikokrat razmišljam o tem, zakaj je treba tako na veliko in pogosto propagirati ljudi s posebnimi potrebami. Zakaj se trudimo jih čim bolj »predstavljati« širši družbi. Izvajati akcije, jih dokazovati kot enakopravne ljudi, se truditi, da jih preostala populacija poskuša sprejemati. Koliko energije in časa gre za takšne stvari, ki bi jih lahko izkoristili drugače. Pa saj so vendar ljudje. Tako kot jaz, ti in oni. Vsi vemo, da so to drugačni, posebni ljudje. In ja, res je tako. Pa vendar se moramo vprašati -ali mi med seboj nismo drugačni? Ali nismo morda mi tisti, ki smo »čudni«, z zdravimi možgani? Če pogledamo iz tega vidika, bi mi morali biti pametnejši in jih avtomatsko sprejeti, ker mi znamo razmišljati (načeloma). Nihče se nikoli ne vpraša, ali nas pa morda ti posebni ljudje želijo sprejeti. Oni so enostavno vrženi v milost ali nemilost ljudi, ki za njih skrbijo tako ali drugače. Z njimi ravnamo kot s figurami. Za njih se odločamo, kaj jim je prav, česa si želijo, kam si želijo, kdo jim je všeč, kaj radi jedo, s kom so radi v družbi, kaj so njihovi potenciali, kdaj morajo spati, kdaj vzeti zdravila, kdaj je čas za zamenjavo plenice ... Si sploh predstavljate biti v njihovi koži? In verjamete ali ne . , vsakega posameznika od teh posebnežev imam na sumu, da nekje globo- ko v sebi razume, želi . , morda minimalno, pa vendar. Ampak ne zna, ne zmore, noče. Tudi ti ljudje imajo duše, ki želijo biti ljubljene in spoštovane. Za razliko od zdrave populacije, ki razpira svoje lovke do nemogočih in nepotrebnih dobrin, ki se žene za svojimi potrebami in željami brez konca in kraja. In to je vsem razumljivo, prav, pošteno. O tem se nihče ne pogovarja, razpreda, propagira. Tako je in to je sprejemljivo. Saj je prav tako! Kolikor je ljudi na svetu, toliko je želja in potreb in vsak se bori za svoje dobro. Ker je to človeško, naravno, nagonsko. Ne razumem pa, kje pa naj bi se pojavila razlika v tem med posebnimi ljudmi. Pravijo, vsak je svoje sreče kovač. Ima kdo pregovor za ljudi s posebnimi potrebami? Ne boste verjeli, kaj dela te posebne ljudi tako posebne (razen različnih diagnoz)! Majhne stvari, drobni trenutki. Zadovoljstvo, veselje, nasmeh pri stvareh, situacijah, ki jih mi spregledamo, za katere si sploh ne vzamemo časa. Zdijo se nam nepomembni, ker imamo toliko drugih načrtov v glavi, da nam jo včasih želi raznesti. Posebni ljudje so zadovoljni že, če se jim nasmejimo, rečemo kakšno lepo besedo, zaželimo lep dan. Pa ne zato, ker je dejansko lep dan, ampak zato, ker smo ga videli. Ker ni neviden. Ker kljub temu, da ne vemo, ali sploh zmore govoriti, slišati ali videti, smo ga opazili, se mu za trenutek posvetili. Ker smo ga videli in mu pokazali, da nam je mar za njega. V takšnih in podobnih primerih smo enakopravni. Da fizično in mentalno ne moremo biti enakopravni, vemo vsi. Tudi ljudje, ki imajo posebne potrebe. Zato pa računajo na tiste iskreno preživete trenutke, nam morda nepomembne. Za njih pa to pomeni biti sprejet v družbi. Romana Bošnik Foto: osebni arhiv petek • 31. marca 2017 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC MUSLIMANSKO ŽENSKO SOLO PEVKA DOMAČA OBLIKA IMENA INOCENC LITIJ SPIRITISTIČNI SESTANEK HLADETINA, ŽOLCA ITALIJ. PISATELJ SVEVO ROD REPATIH DVOŽIVK DALMATINSKA ANČKA ŠPORTNI REPORTER MILOVANOVIČ IZ BESEDE SKUL + RILO SOL OCETNE KISLINE POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV SIFILIS (KNJIŽEVNO) PAJKOVA MREŽA, PAJČEVINA IGRALKA GARDNER DIPLOMAT. URADNIK NOVINARKA ROŠ IDEOLOG (KNJIŽ.) KRAJ PRI CERKNICI PODČASTNICA NEOMEJEN OBLASTNIK LJUDSKA SMRTNA OBSODBA PREBIVALCI HRVAŠKE RAJ POKVEKA, NAKAZA TANKO BOMBAŽNO PLATNO RAJKO RANFL KOŠARICA IZ LUBJA VELETOK V PAKISTANU NASTIL KRETNJA NAŠ PESNIK (JOŽE) NAŠA PESNICA JONTES KLICA KRUŠNO PECIVO SELEN PEČICA ZA TOASTE JAPONSKI ŠAH IZIDOR (LJUBK.) ROMUNSKI DENAR OKRASNA NABORNICA, ŽABO ANČKA IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA NAŠ BIOLOG (TOMI) NEZNANJE, NEVEDNOST KAREL SLOKAN KAZAŠKA PREPROGA POLNJENE TESTENINE VAS NAD IGOM OPERNI SPEV ŽENSKA BLUZA Z ROKAVI, OŠPETELJ IGRALKA TKAČEVA UGANKARSKI SLOVARČEK: ESTON = biblijska oseba, KANELONI = polnjene testenine, KAZAK = kazaška preproga, NILE = ameriški rock kitarist Rodgers, OTONICA = kraj pri Cerknici, SAIMA = muslimansko žensko ime, SIFILIDA = sifilis (književno), TRILAR = slovenski biolog (Tomi). ■vnv 'viiNorvas 'vnav 'oto 'inoibnvvi Mvzvvi 'lAHziiNvma 'avimi 'xoavr 'oo 'owiado 'as iwi 'iaa>i 'vnais 'oni 'aa 'Naaa 'uvAaH 'onit 'wiaiouoaod 'voinoio 'asviv 'vav 'vanuis liaovisrn 'aaiN 'aovav 'Noisa 'viaiivs :ouabjopoa imnvzihm ai Aausaa Ptuj • Novo poglavje v zgodbi Danijela Milošiča Zdaj si sam načrtuje svoje življenje in aktivnosti Danijel Milošič je od 7. julija lani ponosni lastnik avtomobila Toyota yaris 1,5 (hibrid) luna s petimi vrati, prilagojenega vozila, katerega nakup je povezal številne ljudi dobre volje. S svojo dobrodelnostjo so pomagali, da je lahko obrnil nov list v svojem mladem življenju, ki ga je že v najnežnejši dobi prikovalo na invalidski voziček. Postal je mobilen, avto, ki so zdaj njegove noge, mu je prinesel samostojnost, odkar ga ima, ni več odvisen od nikogar. Odpelje se lahko kamor koli, v službo, na izlet, na trening košarke. Zelo je vesel, da sedaj ni več v breme nikogar, da je razbremenil mamo in očeta, da si lahko sam načrtuje svoje življenje in aktivnosti. To je neprecenljivo, izjemno lep občutek in zadovoljstvo. Ko je lani izrekel svojo največjo zahvalo v življenju, si je na tihem želel, da bi naredil nov korak v svojem življenju, da bi mu mobilnost omogočila tudi zaposlitev. Skoraj nemogoče je bilo, da bi ga v službo in nazaj vozila oče in mama, ker pravih avtobusnih povezav iz Gradišč do Ptuja in obratno ni oz. so naši avtobusi neprilagojeni za vožnje oseb na invalidskem vozičku. Decembra lani mu je uspelo tudi to. Postal je del ekipe ptujske televizije (PeTV), kjer je zaposlen preko programa usposabljanja na delovnem mestu. Predstavniki Zavoda Soča so se povezali s podjetjem Javne službe Ptuj in podrobno predstavili program usposabljanja na delovnem mestu. Takrat še sploh niso vedeli, da je Danijel Milošič tisti, ki bo prišel k njim. Brez pomislekov so se po prvem srečanju in Danijelovem obisku v Krem-pljevi ulici 1, kjer je njihov novi sedež, odločili, da bo postal del njihovega majhnega kolektiva, je povedal odgovorni urednik PeTV Miha Masten. V zelo kratkem času je izpolnil njihova pričakovanja oz. jih je celo presegel. Dela v produkciji programa, ukvarja se z montažami različnih oddaj, nastavlja program za predvajanje, dela tudi z različnimi razpredelnicami, ki jih zahtevajo različne agencije. Delo je kompleksno in zahteva veliko natančnosti. Danijel pove, da ga je v delo uvedel mentor Dejan, bolj ali manj ga je že osvojil. Malo pa se še lovi v montaži, odkrito pove. Trudi se, da bi tudi to veščino čim prej obvladal. Med sodelavci se odlično počuti, zelo lepo so ga sprejeli, zato si tudi najbolj želi, da bi lahko med njimi ostal. Do konca usposabljanja so ostali še trije meseci. Tudi kilometre pridno nabira, doslej je prevozil že več kot 11.000 km. Odkar ima avto- mobil, je tudi obisk treningov košarke lažji, lahko se jih redno udeležuje in nadgrajuje svoje košarkarsko znanje. V torek se vozi v Maribor, v četrtek je trening v Polskavi. Kot perspektivnega igralca košarke na vozičku so ga tudi že vpoklicali v državno re- prezentanco. Že kmalu se bodo srečali z ekipo Bosne in Hercegovine, Kosova. Če bo le mogoče, se bo odločil tudi za rokomet, saj želi biti čim bolj športno aktiven. Danijel s svojo zaposlitvijo ni obogatil samo samega sebe, tem- več tudi okolje, katerega del je postal. „Številni delodajalci imajo pomisleke pri zaposlovanju invalidov, še posebej pa gibalno oviranih, ljudi na vozičku. Gre za povsem nepotrebne pomisleke, vsi strahovi so odveč. V naših malih prostorih smo hitro našli ustrezno rešitev, prilagoditev (lesene rampe) za invalidski voziček. Danijel je v kolektiv prinesel nekaj novega, začeli smo se zavedati, kako pomembno je zavedanje, da so okrog nas tudi ljudje s takšnimi in drugačnimi ovirami in potrebami, ki pa ne glede na to lahko delajo in ustvarjajo kot vsi drugi, če le dobijo priložnost za to. Zdaj je čisto samoumevno, da bomo, če gremo v lokal, ki nima urejenega dostopa za invalida, enostavno dvignili voziček z Danijelom in ga prenesli v lokal. Pa tudi medsebojno si veliko bolj pomagamo kot nekoč. Lahko rečem, da so za vsakega delodajalca takšne spremembe v delovnem okolju lahko samo pozitivne. Na vse načine se trudim, skupaj s preostalimi sodelavci, da bi Danijel ostal pri nas. Pri tem lahko pomagajo tudi podjetja, več kot bomo uspeli pridobiti sredstev, več bo možnosti, da se bo še ena Danijelova želja, da bo imel stalno zaposlitev, tudi uresničila," je povedal Miha Masten. Danijel Milošič želi biti enakovreden in ustvarjati tako kot vsi drugi, nekoč pa si tudi ustvariti družino. MG 20 &a;rn&TEDNIK Doma in po svetu petek • 31. marca 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - l.del Hašemitska kraljevina Jordanija Že lep čas nisem imel priložnosti, da bi jo znova nekam pošteno ucvrl. V decembru sem se elegantno odkrižal vseh zaključkov in veseljačenj, zato pa sem aktivni oddih znova planiral na zame najbolj nevtralen mesec februar. Smučarija me zadnje čase nekako ne zanima, prevelike spremembe klime organizmu niso dobrodošle in če k temu prište-jem še relativno geografsko bližino destinacije, sem hitro dobil ozek nabor zanimivih dežel za obisk, med katerimi sem izbral -in si jo po tihem želel že dlje časa - Jordanijo. No, pravzaprav se uradno imenuje Hašemitska kraljevina Jordanija. Hašemiti so dinastija, iz katere v novejši zgodovini izhajajo vsi kralji, spada pa med t. i. Arabske države. Seveda je ob tej ideji mojo bližnjo okolico zadela delna kap, predvsem zaradi splošnega prepričanja, da tam sekajo glave, prodajajo eksplozivne jopiče in kamenjajo tujce. Tako hudo seveda ni, je pa res, da ima ta dokaj varna in miroljubna kraljevina zelo 'eminentne' sosede, kot so Izrael, Irak in Sirija, ki ne slovijo prav kot turistične desti-nacije. Kakorkoli, letalska karta je bila izredno poceni, preostali segmenti transporta tudi, jaz pa znova nisem imel dovolj časa za podrobno načrtovanje poti. Rezerviral sem le nekaj nočitev v puščavi Wadi Rum in ob zgodo- vinski naselbini Petra, drugo bo pa že nekako ... Relacija letala je bila sicer dokaj zanimiva, saj sem letel iz Bratislave na Slovaškem do Eilata v Izraelu, od koder je samo streljaj do meje z Jordanijo. Pot je sicer potekala brez nekih posebnosti, lepo pa se je zapletlo že na letališču v Izraelu. Verjetno je odveč poudarjati, da je varnost na prvem mestu in da so Izraelci, še bolj pa njihov ženski spol, s tem dobesedno obsedeni. Nekoč sem bral, da človeka opazujejo že na daleč in mu kar na oko podajo oceno varnostnega tveganja, ki se potem preverja skozi različne postopke. Mene so morali oceniti precej grdo, saj me je deklič na okencu za preverjanje potnih listov najprej sumničavo gledal, nato me je lep čas spraševal oslarije, ko pa je na dan prišla še viza za Iran iz mojih prejšnjih potovanj, sem že obsedel pred neko pisarno. Letališče v Eilatu ima zgolj nekaj letov na dan in tako si za sumljiv-ce resnično vzamejo čas. Dve uri so me masirali o mojih načrtih, razmerah in vsem mogočem, nakar pristane še letalo iz Moskve in tudi tam so pobrali nekaj pacien- tov, ki so prisedli k meni. Na letališču delajo skoraj same ženske, ki so pravkar končale obvezno služenje vojaškega roka, zato so še vedno nadrilane in se z njimi ne da nič normalno pogovarjati. Pri teh svežih Rusih je bil problem, da niso znali angleško, Izraelci pa ne rusko, zato so znova vpletli mene. Ker delam tudi kot prevajalec, me je ženšče, ki je neumorno opravljalo intervjuje, povprašalo, ali znam tudi rusko. Kljub temu da ne znam, sem slabe volje prikimal. Ta šefica me je hotela tako uporabiti za posrednika pri Rusih, pa sem nekako začutil rahlega asa v rokavu in jo povprašal, kako se ima kaj moj potni list. Oči so ji skoraj izskočile, a vseeno mi je vrnila dragoceno listino, potem pa se je začela komedija. Jaz sem lomil ruščino z vsemi možnimi slovanskimi besedami, Rusom je šlo na smeh, Izraelke pa kaj dosti niso posumile, saj sem si odgovore kar izmišljeval, kakor mi je pač padlo na pamet. Po štirih urah so me spustili in na cesti smo se znašli ena Ukrajin-ka, Jordanec s slovaškim potnim listom in jaz. Javnega prevoza že dolgo ni bilo več, neki uslužbenec pa nas je zapeljal do edine glavne ceste in tako smo sredi puščave čakali avtobus, ki je prisopihal šele čez dobro uro. Po uri vožnje sva z mojim novim znancem pustila Ukrajinko na postaji ter s taksijem odbrzela do meje. Ker nočitve nisem imel rezervirane, se mi je že malce mudilo do Akabe, jordanskega obmejnega mesta. Izraelski del meje sem nekako prebrodil, na jordanskem delu pa se je znova zataknilo. Bil sem že pri osmem okencu, ko sem znova ostal brez potnega lista in znova na klopci. Cas je tekel, medtem pa sem opazoval, kako je kar na mejnem prehodu možakar menjaval registrske tablice iz izraelskih v jordanske, nakar sem bil končno na vrsti za intervju. V pisarni je sedel zavaljen brkač, ki mi je puhal cigaro v obraz in spraševal neumnosti. Tudi tu sem izgubil debelo uro, vmes pa so me masirali še drugi uradniki, a se nisem dal. Ko pa sem iz torbe v pisarni potegnil sendvič in začel neprizadeto jesti, je velikemu vodji prekipelo, da je vrgel potni list vame in me dobesedno nagnal ven. Cez nekaj minut sem končno stopil na jordanska tla. stk oven ^ (21.3. - 20.4.) Vsekakor boste v tem tednu spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Neposrednost se vam bo izplačala v ljubezni. Kolikor boste dajali, toliko jemate. ¿bik (21.4. - 20.5.) Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, katere vam bodo dane. Sprostilo in z energijo vas bo napolnila narava in delo na vrtu in ustvarjalnost v ljubezni. m dvojčka jffi (21.5. - 20.6.) Delavne obveznosti se bodo kopičile in če tudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor odkrivate tisto, kar je neznanka. tehtnica (23.9. - 23.10.) V vaše življenje bodo -prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se boste odprli in začeli se ■ boste pogovarjati na pravilen način. Trdna odločitev, kaj morate spreme- ' niti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu koncev se vse odvi- je v vaso korist. H O škorpijon (24.10. - 22.11.) Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Zadeve se bodo odvijale v vaši bližini in ne nazadnje v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju! strelec r 7 (23.11. - 21.12.) Ljubljeni osebi boste rak (21.6. - 22.7.) Hrepenenje bo nekaj, kar vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Nedvomno bo pred vami energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti selekcijo. Tako boste tudi videli, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo določene nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate z drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Ni kaj, pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in l življenju tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da Q se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas oaza sproščujoče zabave. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonijo. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja K in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam. vodnar (21.1. -18.2.) o Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in skozi e na osebni ravni. je resnica ta, da ni vse zlato, p kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci in v ljubezni rn^l ribi