Uvedbam novitii sort U€^lii^msRe i>sei:ilee Letos se v vsej državi začenja odločilna bitka za kruh, za do- volj velik pridelek krušnega žita, da bi nam ne bilo treba več uvažati pšenice. Največja naša žitorodnica je Vojvodina, vendar tudi v Slo- veniji, pa tudi na področju na- šega Dravskega in Ptujskega polja nismo le opazovalci velike bitke za kruh, marveč smo prav tako vneti sodelavci. Statistični podatki minulih let nam povedo, da smo pri žita- ricah imeli najnižje hektarske pridelke in sicer 13—18 mtc. po hektaru, kar je vsekakor pre- malo. Sleherno kmetijsko gospodar- stvo mora stremeti za zmanj- šanje površin pod žitaricami na račun krmnih in industrijskih rastlin. Vendar pa bi morali na preostali žitni površini pridelke najmanj potrojiti. Hektarske pridelke pa bomo povečali le z uvedbo donosnej- ših sort žitaric ob tesnem soi delovanju ali s kooperacijo s kmetijskimi zadrugami. Zasebni proizvajalec gre lahko v organizirano proizvod- njo — sodelovanje ali koopera- cijo samo v primeru, kjer sta zagotovo prepričana oba ude- leženca v proizvodnji, da bosta po sodobnem delovnem pro- cesu pridelala več, kot pa je zziašal pridelek pridelovalca po starem načinu proizvodnje. Dkanes je že jasno: Icdor sode- luje s KZ za zvišanje hektarskih donosov, ta ima danes več, kot je imel kdajkoli i>rej. Pri pregledu zemljišč za so- delovanje pri' italijanskih sor- tah pšenice se je skupno s pro- izvajalci n. pr. pri KZ Cirkovce ugotovilo različne hektarske pri- delke. Tov. Ekart in tov. Lor- ger se v svoji okolici razžBcujeta po kakoivosti in količini pridel- kov pri raznih kulturah od ostsilih svojih sovaščanov. Tako lahko tov. Ekart pričakuje nad pet vagonov krompirja po hek- taru, zahvaljujoč temu, da nista oMevala skleniti kooperacijsko pogodbo, česar danes prav go- tovo ne (rfjžalujeta. Veliko razliko je tudi opaziti pri koruzi. Hibridna koruza si je vsdcakor prebila led in utrla pot k masovni proizvotkiji, po- sebno pa še pri tistih kmetoval- cih, ki so tesno sodelovali s KZ in kmetijsko strokovno službo. Lejie pridelke ■ je pričakovati tudi pri sladkorrri pesi, kjer je marsikateri kmetovalec dvomil v uspeh. Italijanske sorte pšenice so visoko donosne žitarice Z let.ošnjim letom začenjamo masovno organizacijo setve ita- lijanskih — intenzivnih belih žit, sort: produtore, sanpastore in san marino. Do sedaj imamo pri tej kul- turi že za 346 ha zaročil ali 78,74 % od postavljenega plana. Prav gotovo bomo z dobro or- ganiziranim delom naš program do setve dosegli. F*ri posameznih KZ je plan že dosežen ali pa ponekod tudi že presežen. Marsikje si kmetovalci napač- no tolmačijo zadružno sodelo- vanje ali kooperacijo, češ zem- ljo mi bodo vzeli, kaj kmetijsko zadrugo zanima, kako jaz go- spodarim in podobno. V For- minu so bili n. pr. prepričani, da mora iti celotna vas v koope- racijo z vsemi kmetijskimi po- vršinami, lastništvo zemlje pa da je vprašanje nadaljnjega razvoja. Zato naj na kratko pojasnimo te probleme okrog zadružnega sodelovanja ali kooperacije. Zakaj kooperacija? Ob tesnem sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ob uvedbi sodobne agrotehnike hočemo edino povečati hektarske do- nose. Pri kooperaciji moramo s pomočjo KZ pridelati več — mnogo več. tako da ima kme- tovalec od tega več, kot je imel kdajkoli prej. kakor tudi KZ. V nobenem drugem primeru kooperacija ni interesantna. Po- godb, ko že v naprej vemo. da bi zgubila ali zadruga ali kme- tovalec svoja viožena sredstva v proizvodnjo, ne bomo sklepali. Zato se pregleduje pred set- vijo italijanskih pšenic zemlja, se jo analizira in svetuje proiz- vajalcu tehniko, da bo uspeh dela kar najboljši. Ali je kooperacija res rentabilna? Pa poglejmo! Končne številke kalkulacij pri domačih pšeni- cah povedo sledeče: če imamo 15 q zrnja na ha, kar je po- vprečje večjega dela naših pri- delovalcev, potem imamo čiste zgube po vseh obračunanih stro- ških in vloženih sredstvih 4 do 6 tisoč din. Tako vidimo, da kmetovalec mnogokje dela za- stonj, ker so njegovi hektarski pridelki prenizki. Pri načinu kooperacije ali sodelovanja s kmetijsko zadrugo kmetovalec ni nosilec kredita (kot pri kon- trahaži). Kmetijska zadruga dajo kmetovalcu količino umet- nih gnojil (1325 kg na ha), vso seme, strokovnjaka, zavaruje celoten pridelek pri DOZ in ostala agrotehnična dela, kakor se pač domenita pred sklepom pogodbe. Kmetijska zadruga to- rej da zasebnemu proizvajalcu- kooperantu po naši vzorčni kal- kulaciji za 48.341 din sredstev v proizvodnjo. Proizvajalec pa da v proiz- vodnjo vsa ostala sredstva (gnoj, vprežno in delovno silo ter ostalo) v vrednosti 65.593 din. Pri pravilni izbiri zemljišča, pravilni agrotehniki, ob vlaga- nju 1325 kg umetnih gnojil, mora dati italijanska pšenica najmanj 45(X)kg zračno suhega zrna po ha in prav toliko slame. Tako znaša celoten bruto do- hodek 144.000 din. Ce odštejemo od tega vse stroške vloženih sredstev KZ in proizvajalca, nam ostane čistega dohodka 30.066 din. Ker je kmetovalec vložil v našem primeru 58*/», KZ i>a 42"/» sredstev v proiz- vodnjo, si tudi ta del čistega do- bička delita po odstotku vlaga- ganja. Tako dobi proizvajalec 17.438 din, KZ pa 12.628 din čistega dobička. Ce izrazimo številke v zrnju, dobi kmetova- lec v kooperaciji po tem načinu 24«8 kg zrnja in vso slamo (4500 kg). Razlika v zrnu je vrnitev stroškov kmetijske zadruge in 42*,'« čistega dobička. Kaj je boljše? Po starem načinu pridelati 1500 kg zrnja po hektaru in trpeti pri tem zgtsbe za preko 4000 din, ali v kooperaciji imeti po vseh končnih obračunih 2468 kg pšenice in vso slamo ter pri tem 17.438 din čistega dobička? Seveda, če se pokaže večji do- biček, je po procentu udeležbe tudi njegova delitev večja. Kakio pa v primera zgrube? Pridelek je zavarovan pri DOZ proti toči, zato tudi KZ plača 2,8 Vo premijo na pred- videni bruto dohodek. Proti suši, moči in mrazu pa ni zavarova- nja. V takšnem primeru si mo- rebitno zgubo delita oba po procenta! vloženih sredstev v proizvodnjo. B. G. Delitev čistega dotiodlca m osel^ne dohotrke in skhicie podtetij je (Klvisira {»redvsem od produktfvnostf delu Novi predpisi iz območja delitve celotnega dohodka, objavljeni v Uredbi o realizaciji odnosov v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodar- skih organizacij. (Ur. L 14-58), nalagajo gospodarskim organizaci- jam dolžnost ugotovitve, kateri del čistega dohodka je plod priza- devanja delovnega kolektiva in kaj je rezultat gibanja tržnih cen in splošnih pogojev poslovanja. Tisti del čistega dohodka, ki je potiedica prizadevanja kolektiva, razdeli delavski svet gospodarske organizacije na del za osebne do- hodke in na del za sklade. Del čistega dohodka pa, ki je rezultat raznih drugih okoliščin, pa mora v celoti rmesti v sklade gospodar- ske organizacije, praviloma v sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev in v rezervni sklad. Delavski svet podjetja je dolžan pri delitvi čistega dohodka razlo- žiti v periodičnem obračunu in v zaključnem računu osnove čistega dohodka in nai^esti razloge, zaradi katerih je def. čistega dohodka, ki je rezultat tega, razdelil na oseb- ne dohodke. Ker so sredstva podjetja druž- bena last, ima družba pravico nad- zirati uporabljanje sredstev gospo- darske organizacije. To načelo je prišlo v novih predpisih do izra- za in je izrecno poudarjeno glede nadzorstvene pravice zborov pro- izvajalcev in inšpektoratov. Občin- ski zbor proizvajalcev mora nam- reč pri pregledu obračunov in ustreznih analiz osredotočiti svoja zanimanja in razpravo na to, ali gospodarska organizacija racional- no uporablja in vlaga svoja sred- stva v sklade tako, kot bi to delal dober gospodar. S posebno pozor- nostjo mora spremljati delitev či- stega dohodka ter obrazložitev de- lavskega sveta k delitvi, splošni uspeh podjetja v poslovanju, zla- sti pa produktivnost dela. Prav tako mora razpravljati v tem smi- slu okrajni zbor proizvajalcev v primeru, da delavski svet ne sprej- me priporočil občinskega zbora proizvajalcev in zahteva, da raz- pravlja v tej stvari okrajni zbor. Nadzorstvena pravica družbe pa se ne ustavlja pri občinskem ozi- roma okrajnem zboru proizvajal- cev, kajti novi predpisi pooblašča- jo republiški zbor proizvajalcev, da lahko iz lastne iniciative oziro- ma na zahtevo zbornice ali sindi- katov nctdzira in raizpravlja o upo- rabljanju sredstev in delitvi či- stega dohodka posameznih gospo- darskih organizacij. Mreža družbenega nadzorstva se izpopolnjuje še s pravico finančnih in drugih inšpektoratov, da sme- jo ustaviti izvršitev odločb orga- nov gospodarske organizacije gle- de delitve čistega dohodka, če de- lavski svet ni v svnji odločbi ugo- tovil osnove za delitev čistega do- hodka. Iz vseh teh predpisov je videti, da mora imeti DELAVSKI SVET PODJETJA JASNO SLIKO O TEM, ALI IZVIRA VEČJI DOHODEK PODJETJA IZ PRIZADEVANJA KOLEKTIVA. ALI JE POSLEDICA UGODNE TRŽNE KONJUNKTURE IN MEHANIZMA TRGA. Nesporno je to eno najtežjih vprašanj in mnogi ekonomisti so mnenja, da je ta problem v praksi nerešljiv. Zato so podjetja oziro- ma delavski sveti postavjeni pred težko nalogo, kako najti ekonom- sko utemeljeno razlago za tisti del čistega dohodka, ki so ga predvi- devali za osebni dohodek delavce. Prav tako si bo zbor proizvajal- cev pri razpravljanju o periodič- nem in zaključnem obračunu pod- tij mora biti na jasnem, ali je delitev čistega dohodka utemelje- na glede na poslovanje podjetja, ko razni momenti izven podjetja lahko vplivajo na njegov poslooni uspeh. EDEN GLAVNIH POKAZATE- LJEV. ALI JE DELOVNI KOLEK- TIV S SVOJIM PRIZADEVNJEM DOSEGEL VEČJI DOHODEK, JE NARAŠČANJE PRODUKTIVNOSTI DELA. Na nesrečo pa je merjenje produktivnosti deta silno kompli- cirano in dejstvo je, dani enotne formule za vsa podjetja, po kateri bi se dala produktivnost meriti. Indeks produktivnosti sam na sebi pa taSdi ni popolnoma zanesljivo merilo, temveč le v ZVEZI Z DRUGIMI POKAZATELJI, PRED- VSEM z lastno ceno itd. O tem bodo NAŠLA PODJETJA KORISTNE NAPOTKE V PRIROČ- NIKU »PRODUKTIVNOST. OSNOV- NI POJMI, MERJENJA IN UKRE- PI ZA IZBOUSANJE ORGANIZA- aJE DELA«, KI GA JE SESTAVIL DR. VILKO VUJČIČ, ZALOŽILA PA »NOVA PROIZVODNJA«. PRI- ROČNIK JE IZŠEL TE DNI IN SE NAROČA PRI ZALOŽBI »NOVA PROIZVODNJA«, UUBUANA, TRUBARJEVA UL. ŠTEV. 15. Inž. M. H. Letošnja trgatev bo zelo bogata. Vinog dnlki in kmetijske zadru- ge se resno pripravljajo na odkiip sladic vinskega mošta. Nenavaidno hiter zaključek iz- rednega zasedanja Generalne skupščine je odstranil najhujšo krizo z dnevnega reda. Hammar- skjold je dobil široka pooblastila, da se v vseh prizadetih državah pomeni o praktični ureditvi za- dev, da bi nato najhitreje umak- nili angio-ameriške čete. Gene- ralni tajnik je že odpotoval na Srednji vzhod m doslej se je že posvetoval s političnimi predstav- niki v Libanonu in Jordanu. Ta njegova pot je izredno važna, ker je na takem potovanju bil tik pred izbruhom krize. Že takrat je Hammars'kjbld trdil, da je moč urediti srednjevzhodni problem preko OZN, vendar ga velesile niso poslušale in so skušale vse- liti svojo rešitev. Tako je poli- tika sile v zadnjih dveh letih že v drugo doživela moralen udarec. Toda mir še vedno ni zagotov- ljen. V tisku še niso nehali vsa- kodnevno uporabljati izraz Sred- nji vzhod in že so stolpci pohri vesti o nemirih v formoški ožini. Kitajci se pripravljajo na osvo- jitev dveh važnih strateških oto- kov Kvemoja in Maeuja, Ameri- čani pa so že izjavili, da bodo branili Čang Kaj Šekove interese. S tem so zagrozili Kitajcem in vsemu svetu, da ne bodo dovolili spopada med Kitajsko in Formo- zo, ker se bo to v takem pri- meru spremenilo v nevarnost svetovne vojne. Dulles Je čisto jasno povedal, da hi bil napad na Kvemoj ki Macu tveganje za vse. Flni. Urejeni bodo z gospodarskimi instrumenti, po- večanjem števila stanovanj in svobodno voljo najemnikov. Če ne žel; podnajemnika, mu ga z nobenim uipravnimi sredstvi ni moč vsiliti. V tem primeru se lahko ugotovi (če je podana osnova) pr esež e4< stanovan jsk ih prostorov. Za ta presežek (na pri- mer ena soba) predvideva zakon- ski osnutek trikrat večjo najem- nino. Praktično imamo za jM-esežek stanovanjskih prostorov v osnut- ku zakona o upravljanju hiš tole definic.jo: »Za presežek stano- vanjskih prostorov gre, če na- jemnik uporablja večje število stanovanjskih prostorov, kakor je potrebno, da veljajo stanovanj- ski prostor: za racionadno i^o- nščanje.« Izvzet: pa so znanstve- ni delavci, knjiiže^^maki, umetnJk; ter drugi ugledni javni deda-vciin strokovnjaki, ki bodo imeli pra- vico tudi do posebnega prostora za de4o. KAKO SE BO DOLOČIL PRESE- ŽEK STANOVANJSKIH PROSTOROV? O tem bodo izdani posebni predpisi. Kadar stanovanjsiJci or- gan občinskega ljudskega odrbora na podlagi predpisov ugotovi pre- sežek stanovanjskih prostorov, bo dat nosilcu >-tanovanjslke pravice rok dveh mesecev, da odda ta presežek (ald pa ga kako druga- če racionalno izkoristi). Po tem roku pa bo uporabnik stanovanja plačeval za presežek stanovanj- skih prostorov trojno najemnino. So še drugi primeri, ki bodo vplival: na uvedbo doda.tne na- jemnine. Na pr:mer, če se stano- vanje uporablja za F>06lovno de- javnost. Takšna dodatna najem- nina ne b mogla biti manjša od 50 odst. celotnega zneska najem- nine, ne bi pa smela presegati višine na-jemnne. predvidene za vse stanovanje. Osnutek zaikona tudi predSaga zvišano najemnino za stanovanja, k: so »izredno udobna«. Tu so mišljena stanova- nja z neobičajno opremo in na- pravam-i. s frižiderj-i. bojlerji. ka- kor tudi razkošno zgrajena sta- novanja zunaj kategorije. Pri do- ločanju v;š:n€ najemnine za takš- na stanovanja bi se računalo tu- di odplačevanje naprav in opre- me, ki prispeva k »izredni udob- nosti«. Upoštevali se bodo tudi ostadi stroški Mcsuzne izgradnje. DODATNA NAJE^fi^IINA IN VRT Poseben dodatek bi plačevali morda tudi uporailMiiki vrtov in parkov. V takšnih primerih bi občinsk!; ljudski odbor predpisal višino dodatl^a ob upoštevanju kakovosti zeniljišča. Ne glede na določbe v osnutku zakona o upravljanju hiš je dodatna na- jemnina tudi sad same prakse. Dodatna najemnina je zlasti pred- met pozornosti krajevnih predpi- sov, ki se nam obetajo na podla- gi smernic uredbe o posebnih pogojih stanovanjske izgradnje. Čeprav je vse to delo še v fazi razprave, so v Sarajevu že izda-M predpis, s katerim je uisejena do- datoa najemnina za bolje oprem>- Ijena stanovanja, prav tako pa so tudi uvedli doplačilo za prese- žek stanovanjskih prostorov. SARAJEVSKE IZKUŠNJE Izkušnje Sarajeva niso samo zanimive, marveč tudi poučne. Predvsem so izdaiH ta^kšen pred- pis, da bi odpravili anomalije v višini najemnine, ker se je do- gajalo,- da so uporabniki nov^h stanovanj s posebno oprano in napravami plačevali nižjo najem- nino kakor najemniki starih sta- novanj. Po sarajevskem sklepu sodijo med bolje oprem'ljena sta- novanja tista, ki imajo v kuhi- i]ah in kopalnicah bojlerje, elek- trične in plinske štediHnike. vzi- dane kuhinje, pralne stroje itd. Sarajevčani plačujejo pH^ktiSno dodatno najemnino za vsako po- sebno napravo, in sicer po dolo- čenem lo-iteriju. Tako na primer plačujejo najemniiki, ki ima^ v novih hišah vzidano sodobno oprano, za bojler v kopaHrtici 160 din mesečno, za vzidano kuhinjo 230 din, za električni ald plinski štedilnik pa 270 din. Vse te predloge so sprejeli tudi Tfbori volivcev, preden jih je odobril Ljudski od;bor Sarajeva. Po prijetnih počitnicah se veseli in zdravi vračamo na svoje domove, od koder bomo zopet hodil v šolo ter se pridno učili STRAN i PTUJSKI TEDNIK PTUJ. dne 29. avgusta 1Q58 Gradimo preproste silose Letos nas je zelo prizadela su- ša v maju :n juniju. Sena smo nakcsili dosti manj kot navad- no. Zato p>a smo posejali več sitmajščnih posevkov kot navadno; le-ozaiali le betonske sil-ose, malo aJi pa siploh nič pa nismo postavijali preprc»- stih silosov, k: imajo velike pred- nosti pred betcnisikimi, in sicer: 1. prepirosti siilosi so mnogo cenejši; 2. piri gradnji betonskih silosov navadno ne moremo gra- diti do večje globine od 1 do 1,5 metrov zaradi podtalne vode. Nad zemljo pa ilahko betonske silose gradimo le do višine 1,8 do 2,5 metra brez ainmiranja. Pri grad- nji preprostih silosov pa lahko dosežemo ,poiljubno nadzemno vi- šino, najmanj pa 3,5 m. Zaradi tega je sesedanjesilaže lažje, ker gornji si lažni sloji tlačijo spod- nje tako, da se 'pri pravilnem rajztresanju in širjenju zrezane zelene krme ob prilikii polnjenja si- Jaže ter s pir.imemim stiskanjem silaže ne more pokvariti; 5. ve- lika prednost postavitve prepro- stih silosov je v tem, da !e-teh ni .p>otrebno postaviti vedno na istem mesto, medtem ko betonski silos postavamo na stalno mesto za obdobje do sto let; 4. važna prednost preprostih silosov je v tem, da ga lahko postavimo ta- krat, iko je najibolj potrebno, kar piride zilasti letos v poštev, ker nam je majska an junijsika suša uničila ogromno sena^ in ko smo posejali več strniščnih posevikov, ki ^ bo potrebno sžMrati. Na kaikšen način bomo posta- vili preprosti silos? — Postavi- tev preprostega silosa je enostav- na in ne p>otrebuje kvalificiranih delavcev. Stene takšnega prepro- stega silosa so IX lesenih stebrič- kov, žične mreže, kakršno rabi- mo za ograje, in strešne lei>en- ke. Konstrukcija, ki drži mrežo, je iz ravnih, okroglih stebričkov, dolžine 4 do 7 m, katere zaikoplje- mo v zem.Ijo in jih utrdimo v raz- dalji 80 cm drug od drugega. Pred postavitvijo preprostega si- losa moramo poravnati teren, ker mora biti dno silosa ravno in vsaj 20 om nad površino. Nato zatodje- mo v sredini prostora, kjer na- meravamo pHDstaviti silos, kol, na katerega pritrdiijio vrvico, dolo- čene dolžine, s čimer označimo zunanji obseg silosa. Nato priipra- virao do 60 cm globoke jame, v katere pritrdimo stebričke. Ste- bre moranK) še utrditi in povezati med seboj z ž,ico debelosti okrog 4 mm. 1 m iznad zemlje pritrdi- mo prvo vrsto žice na zunanji strani stebrov. Žico na krajih po- vežemo in na vsakem stebru z žebljem pritrdimo. Taikšno pove- zavo izvršimo na vsaikem metru višine do vrha. Pri tem pa mora- mo paziti, da žice preveč ne na- tegujemo, da ne bi s tem pri- tegniili stebrov k sredini. Pri pol- njenju silosa se bo žica itak za- radi tlaka silaže sama nap«?la. Nato pritrddmo žično mrežo. Oo- bra je vsaka mreža, ki jo r^imo za ograjo. Mrežo prostavljamo z notranje strani stebrov in jo z žeblji pritrdimo. Med stolpci n: potrebno mreže napenjati, polo- žiti jo moramo tako, da oblikuje med stebrički lok. Če postavimo eno vrsto mreže, že pritrdimo strešno lepenko, ki jo postavlja- mo z notranje strani sulosa na samo mrežo, da se popolnoma prilega. Za postavitev dveh preprost h silosov s pK) 8m' vsebine ali skupno 16 m' prostornine (t. j. za dve ikravi in 1 konja, ati od- govarjajoče število drugih živali) potrebujemo: 7 do 8 okroglih ste- bričkov, 39 do 42 m strešne le- penke, 21 m* žiične mreže, 0,4 kg žebljev, 21 m žice. Ves material nas stane p>o sedanjih cenah le 9747 din, kar je znatno ceneje od betonskega silosa. Iz gomrjega je razvidno, da so proprosti sailosi ceneni, kakovost siHai^e je odllična, o čemer sem se sam prepričali na kmetij&kih go- sptodarstvih v Novih dverih in v Sflovenski Bistrici. Rastline, ki jih uporabljamo za jX)lnjenje silosa, mora.mo čimbolj na drobno raizBekljata, ker Je na ta način lahko dobro stislkamo silažo. Z drobitvijo rastlin za si- lažo le te ranimo in je na ta način bakterijam lažji dostop do hranilnih snovi ter tako poveču- jemo mlečno kisik) vrenje. Dobro je, če rastfliine, ki jiih uporatblja- n>o za siliranje, kosimo zvečer, pred sončnim zahodom, ker so taikpjt bogatejše na ogiljikovih vodanih, kot zjutraj, ker diha- nje, ki se wši tudi ponoči, upo- raMja hrarrijive snovi, ki se po- noči ne oiMakojejot Zato je pri- poročljivo l«)K*tv rastline za siili- ranje zvečer, ker so takrat le-te najbogatejše na hranljivih sno- veh. Živinorejci dobijo nasvete za gradnjo silosov in siliranje pri kmetijskih strokovnjakih kmetij- skih zadrug, zadružnih poslovnih zvez, občin in okrajev. Vlado Kincl, OLO Maribor Skladišče Zadružne posilovne zve ze v tPuja bo zdk> olajšalo pro- met S. la»eti^ianiii P«JddW »lasti čez zuuo NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. CNadaljevanje) MOHORIČ ERNA se je rodila leta 1920 v Ptuju, kjer se je iz- učila za trgovsko pomočnfco. Mohoričevo družino je okupator izselil v Slavonsko Požego, le Er- na ni bita izseljena, ker je delala v Nabaviljalni zaidrugi v Mako- lah. Že leta 1941 se je Ema vključila v OF in delala s sku- pino zavednih Slovencev iz Ma- kol. Po aretacijah leta 1942 je zaradi budnosti fašističnega oku- patorja dello v makolskem pod- ročju sikoro prenehalo. Ko pa je jeseni leta 1943 zopet oživelo, je Ema ob prostih četrtkih odhajala v Ptuj, od koder je prinašala sa- nitetni materiali za partizane. Ne- kaj časa je bila kurirka na Po- horja, nato pa je odšla v 4. TV postajo na Boč, kjer je padila 7. febrttarja 1945, ko so postajo pod Bočem otokoliili Nemci. MEGLA VINKO — narodni he- roj, se je rodil 13. 1. 1922 prd Tomažn pri Ormoža v revni vi- ničar^i dnužini. V Zagrebu se je izučil za krojaškega pomočni- ka. Že leta 1938 je pastal član SKOJ, kjer se je iizkaizal za do- brega organizatorja in propaga- torja napredne komunistične mi- sli. Smelo je sodeloval pri pri- pravljanju stavk. Na njegovo osebno pobudo je s tovarišem Bu- denom rešil na Kerestincu 600 političnih zapornikov iz ječe. Ko ga je policija zato zaprta in ga je stražnik peljati v kaznilnico v Lepoglavo, je vrgel z voza p>oli- caja, nato pa je na prvi p>ostaji sam izstopil. V Zagreb se je vrnil kot ilegalec. Po pjrihodu okupatorja je bdi Vmko Megla prvi, ki je maščevaJ nedolžne žrtve ustaških zločin- cev, ko je ubili ustaša Petroviča, ki se je hvalil, kako je v Bosni klal Srbe. Po tem dejanju je mo- ral iz Zagreba, ker so mu ustaši stregl: po življenju. Vinko je od- šel v Ljubljano, nato pa domov, kjer se je povezal s Kerenčičem in Kovačem v borbi za osvobodi- tev. Hodil je na sestanke, ki so polagali temelje OF v Prekmur- ju, Medžimurju ;n v Slovenskih goricah. Dne 26. 1. 1942 so do- mačini Vinka izdali, ko se je za- drževal v hiši svojega stmca Kranjca Antona. Nemški orožniki so hišico obkolili. V brezupnem boju z njimi je padel ob 11. mri ponoči. — Zaradi svoje preda- nosti veliki ideji komunizma, ki ga je izoblikovala v brezkompro- Tnisnega borca za človečanske in narodnostne pravice je postail PK> svojih dejanjih narodni heroj. MAJER TOMO se je rodil 16. avgusita 1901 v Dobravi pri Kro- pi. Ril je po poklicu gozdarski uradnik v Ptuju. V noči od 13. na 14. julij 1941 so ga gestapov- ci z družino s sedmimi otroki izselili v Bosno. Tam .se je de- cembra 1941 sešel s kozarskimi partizani. Postal je njihov obve- ščevalec. Ko so ga 6. februarja 1942 prisilno mobilizirali v hrvat- sko vojsko, je svojo obveščevalno službo opravljal še bolj iispešno. Partizanom je preskrbljal orožje, municijo in obleko. Svoje vojake je vodil k zasedam v korist par- tizanom, zato so ga pristaši NDH izdali. Zaprli so ga v Banja Laki. Po štirimesečni ječi so ga obso- dili na smrt. Ustrelili so ga 5. av- gusta 1942. Šest otrok je oStald nepreskrbljenih, brez očeta, sed- mo — deklico so ustaši zastru- pili 13. seiptemibra 1942. MURŠEC FRANC se je rodiJl 24. septembra 1920 v Slomih pri Brezovici. Delal je doma na po- sestvu. Leta 194i5 so ga mobili- zirali v nemško vojsko, od koder ie prišel v ujetništvo k Angtle- žem Leta 1945 je meseca ja- nuarja odšel k partizanom. Sl«- žil je v 4. Aroiiji. Padel je v borbi pri Škofljici pri LjutMjani med 3. m 5. majem 1945. NADUTI PIJANCI IZZIVAJO PRETEPE V nedeljo v zgodnjih jutranjili urah, 24. avgusta t. 1., sta brata Panikvar iz Kungote 34 brez vzro- ka v hodniku gostUne »Pri Rotei- ki« napadla Franca O. iz Ptuja in mu prizadejala težje poškodbe na obrazu. Imenovana se bosta za to početje zagovarjala pred sodi-- ščem. Iripe cene Povrtnina: krompir 10 do 15, zelje v glavah 20, cvetača 40, ku- mare 10 do 15, kumare za vlaga- nje 40 do 50, grah 40, čebula 40 do 50, česen 100, ohrovt 30, rdeča pesa 40, korenček 40, peteršilj 40 do 50, solata endivija 40, paprika 35, paradižnik 20 do 30, buče 10, fižol luščeni 40, fižol v stročju 20 do 25, špinača 80 do 100. Sadje in sadeži: jabolka 20 do 25, hruške 20 do 30, slive 20 do 30, breskve 60 do 80, grozdje 80 do 100. Žitarice in mlevski Izdelki: b6-= ruza 30 do 40, proso 50 do 60, ječmen 40, pšenica 30 do 40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50 do 60, koruzni zdrob 50, mleko 30, sir 30 do 70, smetana 140. Perutnina: kokoši 300 do 500, piščanci 300 do 700, jajca 12 do 13. Maščobe: uvožena mast 325, domača mast 400. zaseka 300 do 400, maslo 400 do 500. Meso: goveje meso 300, teleti- na 300, svinjsko 340 din za kg. Obiralci hmelja se zadovollni vračalo Odhajajoč zopet na svoje do- move v Haloze, Slovenske gorice, E*rekmurje in hrvaško Zagorje, je pretekli teden zapuščalo prijazno in bogato Savinjsko dolino na ti- soče obiralcev hmelja. Vračali so se zadovoljni in nasmejani, zakaj hmelj je bil Izredno lep, vreme ugodno in zasliižili so več kot ka- t«-okoli leto prej. Letos so plače- vali od nabrane merice celih 10 din več kot lani, t. j. 45 din od meri- ce ali škafa pri hrani, brez hrane pa 55 din; toda tega se obiralci iz oddaljenejših krajev niso p>o- služevali, ker bi jih sicer hrana stala še več. Toda dovolj o teh splošnih po- datkih. Bralcem želim predstaviti nekatere obiralke, ki sem jih slu- čajno srečal na vlaku, ob čaka- nju na avtobus ali ob pešačenju na svoje oddaljene domove. Sko- raj vsaka je v izjavah o sebi zelo skromna, zato pa toliko raje go- vori o drugih. Tako človek nehote izve vse intimnosti iz življenja posameznih obiralk. Tončka ali »mašina«, kakor jo obiralci iz njene skupine navadno kličejo, je prava rekorderka, saj je dnevno nabrala od 28 do 31 meric. Prsti ji baje gredo po ko- buljah hmelja, kot da bi jih po- ganjal stroj. Delno zaradi tega, delno pa zato, ker ima navado, da ob začudenju navadno vzklikne: »O mašina,« se je je tudi prijel pri- devek »Mašina«, s katerim se je nekako že kar sprijaznila. 2:aslu- žila je v pičlih 14 dnevih celih 17 tisočakov. »Doma bi lahko celo leto hodila na tavrh (na dnino), pa še ne bi toliko zaslužila« — je ponosno povedala. Na vprašanje, če je katera nabrala še več od nje, je povedala, da je v sosedni skupini neka Lojzka imela dnevno tudi do 33 meric. Toda kljub te- mu, da je hitra obiralka, se ji to ne šteje v rekord, ker je v isti skupini bil med »štangarji« njen fant, ki je tu in tam našel nekaj minut časa in ji pomagal polniti vrečo... Še bi morda povedala kako zanimivost, če je ne bi pri- jateljica opzorila, da naj preveč ne brblja, ker lahko še to pride v časopis... »O mastna, tega nikar, to bi vam pa zamerila« .., Upam, da zamera ne bo pre- huda! Angelca je povedala samo, da je nabrala toliko kot povprečno druge obiralke. Tovarišice pa so o njej zaupale (morda so jo le ob- rekovale), da se je bolj zanašala na svoj lepi obrazek in zapeljive oči, kot pa na svoje roke. Dopu- ščala je, da se je domači fant, ki je navadno meril in izdajal ku- pone o številu nabranih škafov, lahko vrtel okrog nje in ji za »uslugo« meril škafe samo do ro- ba ali še pod, dočim je od dru- gih zahteval zvrhane škafe. Vča- sih pa ji je baje še kak škaf pri- maknil. Trezika je imela nekoliko smo- le. Bila je v skupini, katere vodja je bil njen fant, ki jo je kar na lepem obdolžil nezvestobe in jo iz skupine enostavno spodil. Morala si je najti zaposlitev drugje, ker se ni hotela vrniti domov — asra- močena in brez zaslužka. Spre- jeli so jo na zadružnem posestvu, kjer je lepo zaslužila, le hrana je bila baje nekoliko slabša kot pri privatnikih. Divjaka, ki je bil pred tedni še njen najdražji, pa ne bo niti pogledala več .,. Julika, že priletna bajtarica s tremi otroki, mi je potožila: »Bolj je človek reven in potreben za- služka, prej ga doleti kaka ne- sreča.« Na nogi je imela majhen izpuščaj, ki mu ni pKisvečala no- bene pažnje. Ranica pa je prišla v dotik s hmeljem in dobila je za- strupljenje. Morala je nekaj dni ležati in tako kljub svoji dolgo- letni praksi v obiranju ni zasluži- la več kot 6 tisočakov. »Le kako bom oblekla otroke ?« — je vzdih- nila in končala pripovedovanje. Micika je še pionirka, letos bo dopolnila 14 let, vendar je pred njo še eno šolsko leto. Kljub te- mu, da je prvič obirala, je dnevno nabrala od 13 do 18 meric. Tako je v 8. dneh obiranja zaslužila nekaj m.anj kot šest tisoč, kar bo zadostovalo, da se bo lahko iz svojega oblekla od nog do glave in še za šolske potrebščine bo ostalo. Ob teh mislih je pozabila na boleče, do krvi oguljene prst- ke. Na povratku domov pa je do- živela še nekaj izrednega. O tem pripoveduje sama: »Ko čakamo v Celju na rogaški vlak, se naenkrat zbere na ulicah ogromno ljudi. Govorili so, da pride tov. Tito. S košaro v roki sem se komaj zri- nila skozi množico čisto naprej. Videla sem tovariša Tita, ki je iz odprtega avtomobila smejoč od- zdravljal navdušeno vzklikajoči in ploskajoči množici...« Tudi s tem se bo pred svojimi sovrstniki v šoli lahko postavila. Takšne in podobne so zgodbe vseh tisočev obiralcev, ki se vra- čajo zadovoljni in z željo, da bi tudi prihodnje leto bilo tako, če ne še lepše. Vsi, tako hmeljarji kot obiralci, pa so si ob slovesu želeli res prisrčni: »Na svidenje čez eno leto!« F. F. »BiserkiiK - trgovina za ofrošice oblekce v Ptuju Ptuj in ptujska bližnja in daljna okolica so že dolgo po- grešali trgovino, kjer bi se do- bilo vse, kar je potrebno za otroka, od dojenčka ' do štiri- najstletnika, to je popolno opre- mo za dojenčka, za otroške po- steljice, trikotažo, konfekcijo, perilo, nogavice itd. Marsikaj je bilo sicer mogoče kupiti, ven- dar je bilo potrebno za to in drugo povpraševati v raznih trgovinah. Trgovina »Zvezda« v Ptuju se je odločila odpreti v Lackovi ulici v prostorih prejšnje lekar- ne pri pošti trgovino z vsemi navedenimi potrebščinami za otroke in je tudi dala te pro- store na novo urediti in opre- miti z novim inventarjem ter napisom »BISERKA«, trgovina s konfekcijo, perilom, trikotažo in nogavicami. Otvoritev te trgo- vine bo prve dni meseca sep- tembra 1958. Trgovina »Biserka« je že na- vezala stike s tovarnami in gro- sističnimi trgovinami, ki izde- lujejo oziroma prodajajo pred- mete za opremo otrok in ostalo, kar spada v področje te trgo- vine. ZAČELA SO DELA ZA CESTNI PRKILJUCEK NA NOVI MOST V PARKU Te dni so začeli dela za cestni priključek na novi most pri par- ku. Buldožer »Tehnogradenj« že par dni razriva zemljo v parku in na vrtu pri parku, kjer je bil že pred tedni podrt zid, dalje ob že- leznici pa hlevi in strojne lope. Vidno napreduje tudi graditev obokov med stebri mostu in sicer po novem načinu, za katerega ni- so potrebna opaženja iz dna stru- ge, ki bi graditev zavlačevala in podraževala. Ta novi način gra- ditve betonskih mostov se je uve- ljavil po svetu šele po zadnji voj- ni in so ga osvojile tudi »Tehno- gradnje« Vuzenica, ki gradijo ptujski most. NAPADALI SO MIMOIDOČE V BUDINI V petek zvečer, 15. avgusta 1.1., okrog 20. ure je pri gostilni Ku- har v Budini skupina pijanih fan- talinov v svoji nadutosti in pija- nosti resno ogrožala vsakogar, ki ga je ob tem času p>ot nanesla po prometni cesti Ptuj—Spuhlja. Na cesti so ustavljali ženske in mo- ške in jih s pestmi, noži in koli ogrožali. Franca Goloba iz Nove vasi pri Marku je eden izmed napadalcev zabodel nepričakovano v hrbet, Franca Korošca iz Budine pa je eden izmed napadalcev udaril s kolom po glavi in mu prizadejal hudo poškodbo. Oba sta morala na zdravljenje v ptujsko bolniš- nico. Drugi začudeni mimoidoči so bili manj poškodovani. Ista skupina je vdrla v hišo Vi- dovič Ivana v Budini, kjer je »de- lala preiskavo« in povzročila last- niku hiše večjo škodo. Na poziv ljudi sta prihitela v Budino dva službujoča organa LM, ki sta hitro vzpostavila mir in red. Napadalci so pustili svoja kolesa pred gostilno in se pKoskri- li v bližnjo koruzo, kjer so jih polovili razjarjeni prebivalci ter jih predali organom LM. V preiskavi se je izkazalo, da so tvorili to napadalno skupino 20- letniki Franc Ljubeč iz Podvinc 40, Matija Ljubeč iz Borove 17, znani pretepač in razgrajač Janez Vi- senjak iz Moškanjc 75, Jože Hab- janič iz Moškanjc 35 in Mirko Mislovič iz Borove 42. Imenovani so se vračali iz službe v Mariboru in spotoma izlivali svojo podivja- nost na mimoidoče, nič hudega sluteče ljudi. Tako početje nekaterih zlikov- cev močno škoduje prometu naših gostiln. Teh se vedno bolj izogi- bajo mirni prebivalci zlasti zve- čer, ker neodgovorni izzivalci in pretepači ogrožajo varnost mir- nega prebivalstva in se nazadnje 'zgovarjajo na pijanost in nepri- sebnost v slabi družbi, zlasti ko gre za odgovornost za težje po- sledice poškodovanih. Posebno važno Sporočamo bralcem članka »Se- tev intenzivnih sort pšenice za- hteva optimalno agrotehniko«, da ga bomo nadaljevali v prihodnji številki giedo na tokratno po- manjkanje prostora. RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije Občinskega ljud. odbora Gorišnica razp-suje po 22. členu temeljnega -zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, štev. 23-349 55) naslednje štipendije: 1 STOMATOLOGIJA 3 UČITELJLŠCE 1 BABIŠKA ŠOLA Prednost pn dodeljevanju štipendij bodo imeli otroci padlih borcev m žrtve fašističnega terorja ter študent, in di- jaki v.šjih letnikov. Vs prosillct naj vložijo pravillno koJkovane prošnje s sle- dečimi prilogam'.: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, 4. potrdilo o imovinskem stanju staršev, 5. priporočilo SZDL aH Zveze borcev, 6. mnenje mladinske organizacije. Pok za vlaganje prošenj je 3. september 1958. Komsi^ ne bo reševala prošenj, ki ne bodo pravilno kol- kovane, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, ki bodo vložene po navedenem roku in pa prošenj tistih, ki prosijo štipendije, k. niso zajete v razpisu. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE ObLO GORIŠNICA RAZPiS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Lešje razpisuje po 22. členu temeljnega zakona o št.pendjjah (Uradni list FLRJ, štev. 23-349 55) naslednje štipendije: 1 STOMATOLOGIJA 7 UČITELJIŠČE 1 SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA 1 SREDNJA MEDICINSKA ŠOLA Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli otroci padlih borcev in žrtve fašističnega terorja ter študent: in di- jaki višjih letnikov. Vs\ prosilci naj vložijo pravilno kolkovane prošnje s sle- dečimi prilogami: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. potrdilo o vpisu v šolo, 3. potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, 4. potrdilo o imovinskem stanju staršev, 5. priporočilo SZDL ali Zveze borcev, 6. mnenje mladinske organizacije. Rok za vlaganje prošenj je 3. september 1958. Kcm;sija ne bo reševala prošenj, ki ne bodo pravilno kol- kovane, katerim ne bodo pr:ložene zahtevane priloge, ki bodo vložene po navedenem roku m pa prošenj tistih, k: prosijo štipendije, k: niso zajete v razpisu. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE ObLO LEŠJE Komisija za sklepanje jn odpvovedovanje delovnih razmer j OPEKARNE ŽABJAK PRI PTUJU razpisuje delovno mesto mezdnega knjigovodja Pogoj: zaželena srednješolska izobrazba s prakso. Nastop službe zaželen takoj. Plača po tarifnem praviln;ku podjetja. Interesenti naj se oglasijo s prošnjo v upravi Opekarne Zabjak pri Ptuju. KMETIJSKA ZADRUGA ROGOZNICA prodaja naslednja osnovna sredstva: 4 ROČNE VEJALNIKE 2 KORUZOLUŠČILCA 1 ELEKTROMOTOR 3 KW 12 VINSKIH SODOV Razprodaja bo v nedeljo, dne 31. avg. 1958, ob 8. uri pri Zadružnem domu v Rogoznic. UO Kmetijske zadruge Rogoznica PTUJ, dne 29. avgusta 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Septemberski dogodki 1908 v Ptuju 2 Prvi aemški napad na Slovence Na predvečer Ciril-Metodove skupščine so izvedli ptujski Nemci svoj prvi divjaški napad na Slovence. Očividno so sma- trali za potrebno, opravili »ge- neralko« za nastope prihodnjega dne, da bi dobro organizirane priprave brezhibno delovale. 2e v soboto, 12. septembra, je namreč prispelo z večernim vla- kom v Ptuj kakih 15 skupšči- naijjev iz Ljubljane in Trsta, ki so se vedli povsem mirno. Na kolodvoru jih je sprejelo pet Ptujčanov, da jih popeljejo v Narodni dom. Pričakala pa jih je tudi tolpa kakih 150 ca- pinov pod vodstvom Linharta, sina ljubljanskega slovenskega izvoščka in slovenske perice, ki je bil takrat urednik ponem- čevalnega ptujskega časnika »Štajerca«. Vsi so bili oboroženi z debelimi gorjačami. Komaj so gosti zapustili kolodvor, so mo- rali skozi skupino izzivačev, ki so jim pustili le ozek prehod. Na vzvišenem mestu je stal Linhart in dajal svoji izbrani divjaški družbi znamenja. Ta je planila s silnim krikom nad Slo- vence. Vso pot jih je psovala z »windische Hunde«, »Schufte«, »Schweine«, jih opljuvala in suvala. Moške in ženske so pretepali s palicami, obkolili po- samezno svoje žrtve, pljuvali na njih in vpili kot divjaki. Tolkli so po njih le od strani in od zadaj, jih suvali s čevlji in me- tali vanje kamenje. Da bi jih slučajno kdo ne spoznal, so ne- kateri stekli naprej in pogasili vse luči po cestah, po katerih se je premikal sprevod. Cim dalje je banda divjala nad Slo- venci in Slovenkami, toliko drz- nejša je postajala. Jemala je moškim klobuke in jih tepla z debelimi palicami po golih gla- vah. Slovenci so .šli molče svojo pot, saj bi bil vsak odpor po- vzročil poboj. Dasi je tolpa vpila divje, da je bila vsa hripava, in dasi je šla po najbolj obljudenih cestah, ni bilo nikjer policaja. Dva ptujska stražnika sta sicer pričakovala na kolodvoru na- ročene celjske policaje, a ti so šli prav počasi in daleč zadaj. Ob začetku sedanje Lackove ulice se je zaslišal nemški klic: »Ne pustite jih v mesto!« Nemci in nemčurji so takoj zasedli vso ulico in s palicami grozili Slo- vencem, ki so morali skozi ta kordon. Ponovno so stekli na- prej, pogasili plinske luči in tik pri pošti — v neposredni bližini policijske stražnice — znova za- sedli ulico. Ko so Slovenci spet poskusili priti v mesto, so jih Nemci začeli obdelovati s pali- cami in pestmi. Linhart, ki je vodil demonstrante, je nepresta- no pozival: »Oklofutajte jih!« Ko je pretila Slovencem naj- večja življenjska nevarnost, se je pojavil en sam stražnik in napravil za silo prehod. Vendar je druhal razdelila slovensko družbo, odrinila jurista Fetticha in dr. Žerjava iz Ljubljane ter oba še posebej dejansko na- padla. Dr. Žerjavu, na katerega so imeli posebno piko, so iztrgali klobuk in ročno torbico, v ka- teri je imel razne spise. Ostali del delegatov je bil prisiljen, nadaljevati pot ob neprestanih napadih do Narodnega doma. Na oglu Po.štne ulice so začeli Nemci metati na Slovence ka- menje in zadeli več gostov. Kljub temu ni ukrenila policija ničesar. Pred Narodnim domom, so se skupščinarji, ki jim je prišlo na pomoč nekaj bližnjih Slovencev, iztrgali iz rok divja- kov. Demonstranti pa so napadli poslopje s kamenjem in razbili kakih 30 šip v pritličju in prvem nadstropju. Kamenje je frčalo od vseh strani, tako da prebi- valci niso bili varni življenja. Predsednik Čitalnice je odšel k okrajnemu glavarju in zahte- val žandarmerijsko asistenco, a glavar je odklonil vsako inter- vencijo. Dvorni svetnik in po- slanec dr. Ploj je hotel brzo- javiti cesarskemu namestništvu v Gradec, toda brzojavke niso sprejeli niti na pošti niti na kolodvoru. Oddali so jo lahko šele drugi dan ob 7. uri zjutraj. Vso noč so kričali banditi po bližnjih ulicah Narodnega doma nemoteno pred očmi policije. Zgradbi Čitalnice in odvetnika dr. Brumna so pomazali s črni- lom in neko belkasto tvarino. Po njih in ostalih slovenskih hišah so nalepili izzivajoče leta- ke, ki so jasno pričali, da se bodo začeti napadi ponavljali v hujši meri še drugega dne, v nedeljo, ko bo zasedala glavne skupščina. —en PETA IZMENA SE VRNE IZ BIOGRADA ŠELE V TOREK DOPOLDNE Peta izmena otrok, ki so na po- čitnicah v počitniškem domu ptuj- ske občine v Biogradu na morju, bo prispela z vlakom šele v to- rek, 2. septembra 1958, ob 11. uri dopoldne, ne pa v soboto. Ker so še lepi dnevi za kopa- nje in ker so otroci prosili, da bi jim podaljšali letovanje do torka, je Občinski ljudski odbor Ptuj njihovi želji ugodil in^ jim brzo- javno sporočil, naj ostanejo na morju še v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ter naj se vrnejo šele v torek do^poldne. Rojstva, poroke in smrti na področju matičnega urada Ptuj Rojstva: Ana Plohi, Dolane 11. je rodila Vladimira; Terezija Ostre, Markovci 89 — Bredo; Apa Mako- vec, Ljutomer — Borisa; Fran- čiška Veronek, Sp. Hajdina 148 — dekl -o; Karmen Voroš. Velika Nedelja 9 —"Vladimira; Silva Horvat, Sobetinci 45 — Janeza; Terezija Slavinec, Mihalovci 41 — Miro; Ana Sklepič, Gomila 8 Jelko; Terezija Krivec, Podlože 69 — Silvo; Marta Macun, Nunska graba 41 — Mileno. Poroke: Jožef Vatov;ec, Ptuj, Krempljeva 5 in Marija Travni- kar, Ptuj, Krempljeva 5. Smrti: Alojz Zebec, Stojnci 100, roj. 11. I. 1941, umrl 23. VIII. 1958; Ivana Vidovič, Ptuj, Na po- stajo 5,' rojV 18. V. 1893, umrla 20. VIII. 1958; Franc Rogina, Sp. Hajdina 60, roj. 14. IX. 1905, umrl 21. VIII. 1958; Milan Lozin- šek. Rodni vrh 38, roj. 15. VII. 1957, umrl 19. VIII. 1958; Iza Vidmar, Ptuj, Aškerčeva 16, roj. 4. I. 1898, umrla 24. VIII. 1958. NOCNI DEŽURNI V LEKARNI DAJE SAMO ZDRAVILA PROTI BOLEČINAM Uprava ptujske lekarne napro- ša javnost, naj ne nadleguje noč- nega dežurnega z zahtevami po stvareh, ki jih lahko vsakdo na- bavi podnevi in brez recepta (ribje olje, bencin, jekocitrol, ta- blete proti muham itd.). Glede na pomanjkanje lekar- niškega kadra opravljajo usluž- benci ptujske lekarne poleg dnev- ne službe še nočno službo, zaradi česar želijo s strani javnosti v nočni službi nekoliko več obzir- nosti, kot je izkazujejo posamez- niki z željami, ki nimajo ničesar skupnega z omiljevanjem bolečin. Zdravstvena služba v Zdravstvenem domu v Kidričevem Zaradi boljše ureditve zdrav- stvene silužbe na območju Zdrav- stvenega doma Kidričevo obve- ščamo prebivalce (zavarovance m privatnike) o sledečem: V področje 2jdravstvenega do- ma Kidričevo spadajo vasi in na- selja: Kidričevo, Njiverce, Zg. Hajdina, Skorba, Hajdoše, Gereč- ja vas, Kungota, Slovenja vas, Zlatoličje, Prepolje, Starošince, Stražgojnca, Šikolle, Pongerce, Jablane, Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, Pleterje, Zupečja vas, Lovrenc, Apače, Draženci in Starše. Redne ordinacije v Zdravstve- nem domu Kidričevo so vsak dan od 8. do 13. ure. Zobna am- bulanta posluje vsak dan od 7. do 13. ure. Razen redne splošne ambulante in zobne ambulante obstajajo še sledeče zdravstvene enote: Rontgen ordinacija vsakodnev- no od 11. ure dalje. Rontgensko slikanje od 8.—12. ure. Diagnostični laiboratorij od 7. —11. ure. Fizioterapija od 8.—20. ure. Bolniški oddelek: sprejem bol- nikov razen v nujnih primerih 8.—13. ure. Posvetovailnica za žene: vsak torek od 15.-—18. ure. Posvetovalnica za otroke: vsak četrtek od 15.—18. ure. Otroški dispanzer: vsak pone- deljek, sredo in petek od 13.— 15. ure. Dispanzer za žene: ponedeljek od 12.—14. ure, v petek pa od 13.-15. ure. Specialistične ordinacije: Interna ambulanta: vsak četr- tek od 13. ure dalje. Ambulanta za kožne in spolne bolezni: vsako soboto od 15.30 dalje. Specialistična rentgenska am- bulanta: vsako soboto od 11. ure dalje. V vseh zgoraj navedenih eno- tah se lanko zdravijo zavarovanci in privatniki. Pregledi v posve- tovalnici in dispanzerjih so brez- plačni. Dežurna služba traja od 13.-7. ure zjutraj. Obiske na domu je treba javiti v Zdravstveni dom Kidričevo oziroma tedefonično: telefonska števiilka Kidričevo 2: dr. Predan Bojan 444 in dr. V> senjak 454. Obiske na domu jav- ljajte v dnevnem času. V kolikor zdravstvena izkazni- ca ni podaljšana, je treba stroške obiska na domu poravnati. Za vsa pojasnili« se obračajte na upravo Zdravstvenega doma. Sprejem strank od 10. do 12. ure. Uprava Zdrav, doma Kidričevo MESTNI KINO PTUJ predvaja od 29. do 31. avgusta t. 1. jugo- slovanski film »NAŠA POTA SE RAZHAJAJO« in od 2. do 4. septembra t. 1. bolgarski film »ZGODILO SE JE NA ULICI«. KINO MURETINCI predvaja 31. avgusta t. 1. ameriški film »VI- SOKA BARBAREE«. KINO MAKOLE predvaja 30. in 31. avgusta t. 1. ameriški barvni film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«. Na pragu gledališke sezone 1958/59 z ukinitvijo ptujskega gleda- lišča je nastala globoka vrzel na kulturnem področju občine Ptuj in na področju bivšega ptujskega okraja. Svet za pro- sveto in kulturo in DPD Svo- boda Ptuj sta podvzela vse po- trebno, da bi gledališka tradi- cija v Ptuju ostala na primerni višini. Jasno je. da smo se obrnili za pomoč k SNG Ma- ribor, ki je naše kulturne po- trebe v celoti razumelo. Gleda- liški svet SNG Maribor je na svoji 8. redni seji med drugim soglasno odobril sledeča redna gostovanja: I. Redna gostovanja z abon- majem: Ptuj — 4 drame in 2 opsri, skupaj 24 predstav. Dva abonmaja za odrasle in dva abonmaja za mladino. II. Redna gostovanja izven abonmaja: 1. Kidričevo 2 drami, 1 opero, skupaj 3 predstave, 2. Majšperk 2 drami, 1 opero, skupaj 3 predstave, 3. Gorišnica 2 drami, skupaj 2 predstavi. ,, 4. Velika Nedelja 2 operi, sku- paj 2 predstavi, 5. Ormož 2 drami, skupaj 2 predstavi, 6. Središče 2 drami, skupaj 2 predstavi. Pri izbiri umetniškega pro- grama se je morala uprava SNG Maribor ozirati na tehnične zmogljivosti našega odra. V novi sezoni bomo izbirali iz sle- dečega osnutka dramskega pro- grama: 1. Casona: Drevesa umirajo stoje — v režiji Petra Malca; 2. Škvarkin: Tuje dete — v režiji VI. Skrbinška, 3. Shaw: P3.'gmalion — v re- žiji VI. Skrbinška, 4. Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi — v režiji Mirana Herzoga, 5. Puget: Srečni dnevi — v režiji Petra Malca, 6. Maugham: Zakonska ma- tematika — v režiji Mirana Herzoga. Mnogo težja je bila izbira opernega repertoarja: 1. Liebermann: Šola za žene — v režiji Hinka Leskoška. Di- rigent Jakov Cipci, 2. Puccini: Madame Butterfly — v režiji N. Uršiča. Dirigent Marko Zigon. 3. Pester baletni večer in ve- čer opernih arij. Obiskovalce gledališča zani- majo tudi cene celotnega abon- maja, to je za 4 dramska dela in 2 operi, ki znašajo: Cena abonmaja prvih sedežev 840 din, cena abonmaja drugih sedežev 700 din, cene abonmaja tretjih sedežev 560 din. Cene mladinskih abonmajev znašajo polovico cene večernih abonmajev, ki bodo vsekakor dostopne naši mladini. Pripo- minjamo, da je možno plačati abonma v štirih rednih obrokih vnaprej, začenši s 1. oktobrom. Premiera bo v prvi polovici me- seca oktobra. Prijave za abonma sprejema DPD Svoboda Ptuj, Slovenski trg (konf. »Moda«). Lanskim abonentom bomo re- zervirali abonmaje do 10. sep- tembra. Pozneje bodo sedeži na razpolago ostalim interesentom. Tudi dramska sekcija DPD Svobode Ptuj se resno priprav- lja na novo sezono, ki bo s svo- jim delom dopolnila celoten program sezone. Režijo naših predstav bodo prevzeli režiserji iz Maribora. Prav tako kot naša dramska sekcija, bodo morale tudi okoliške dramske sekcije obnoviti svoje odrsko delo, po- sebno tam, kjer so odri na raz- polago in kjer še obstoja igral- ska tradicija (Gorišnica i. dr.) Ptujčani bomo z rednimi go- stovanji mariborskega gledali- šča mnogo pridobili. Deležni bo- mo gledališke umetnosti na vi- soki stopnji, saj je mariborsko gledališče doživelo s številnimi gostovanji po jugoslovanskih mo. stih laskava priznanja gledali- ških kritikov in navdušeno pri- znanje gledališke publike. Uprava DPD Svobode Ptuj upa, da bodo obiskovalci z gle- dališko dejavnostjo v Ptuju tudi v novi sezoni zadovoljni. DPD Svoboda Ptuj LJUBL.TANA N"EDEL.IA, 31. AVGUSTA 6.00—7.00 \eder nedelj&ki jutranj pozdrav — vmes oh 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Operetni zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Valentin Katajev: Ble- šči se jadro mi samotno. 8.44 Klavirske skladbe P. I. Cajkovskega. 9.08 P&novi- tev jBiVnega četrtkovega večera z dne 27. junija 1957. 10.00 Se pomnite, to- variši . . . Janez Svajncer: Prvi izpod Pece in Uršlje gore. 10.30 Počitniške razglednice — Jagoda Florjančič: Kraji ob severni meji. 11.30 Matineja zabav- nega orkestra Radia Ljubljana. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročil« in vremenska napoved. 15.15 Veseli zvoki. 15.45 Zdravko Stefančič: Ražine (reportaža). 16.15 Glasbeni mo- zaik. 17.15 Radijska igra — VI. Nazor: Boškarina (ponovitev). 17.49 Karel. Pa- hor; Istrijanka — 15 plesnih miniatur. Antun Dobronič: I. in II. stavek iz suits „Jelšonski tonci". 18.15 Straussovi valč- ki. 18.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta poje zborovske skladbe renesančnih skladateljev. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.0n Variete na valu 327,1 m. 21.00 Melodiie iz filmov in slasbenih revij. 21.30 Snortna nedelja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled snored« za na- slednil dan. 22.15 W. A. Mozart: Godalni kvintet v Es-duni. 22.40 Nočna melodija. Blaginja človeka bolj zmed« kakor nesreča, kajti nesrečo ob- čuti, blaigdnja ga pa uspvava. (Ernest Hemmingvva^') Majda: Nekaj smo pa le poza- bih povedati, Janez. Kako je bilo s tisto Hildo, poštarico, ki je ple- saila z Nemci ? Janez: Da, to je pa zgodba »za pouk in kratek čas«, ki je še dolgo šla od ust do ust. Lahko bi jo Imenovali tudi povest o ostri- ženi ovčki. Tako nekako. Mihec: Povejte jo, stric Janez! Janez: Kakor sem že prej pra- vil, so bili napravili vaški fantje in dekleta na »lepo nedeljo« ples, na katerem je padla tista zaušni- ca. Po tistem naši ljudje niso prirejali nobenih zabav več. Pre- resni so bili časi, da bi mislili na kaj takega. Zato pa so večkrat plesali Nemci z nemškimi učitelji- cami in poštarico Hildo, ki je bila Slovenka. No, in to Hildo. ki se je pajdašila z Nemci, smo sklenili kaznovati. Nekega večera stopita dva naša fanta v njeno sobo in ji povesta, da sta frizerja in da jo bosta ostrigla. Ona da ne in ne. Branila se je in jokala, pa ni nič pomagalo. Eden jo je držal, dru- gi pa ji je ostrigel glaTO čisto »na balin«, kakor se pravi. Lepe frizure ni bilo več. Več tednov se ni prikazala med ljudmi in še potem le z robcem na glavi, najsi je bUo še tako vroče. Mihec: Mislim, da ji je poslej do kraja minila volja, da bi ple- sala z Nemci, ali ne, stric Janez? Janez: O seveda. Sicer se je pa po teh dogodkih začel drugačen ples. Naši fantje v hosti so se po povelju vrhovnega vodstva parti- zanskih odredov uredili v pravo vojsko: v čete, bataljone in bri- gade. Ta vojska je narasla na ti- soče borcev in začela neizprosen boj s fašističnimi nasilniki. Naša vas na podnožju gozdna- tega pogorja je bila zadnja večja nemška postojanka. V gozdovih nad njo pa so gospodarili parti- zani. V vasi je mrgolelo nemških vojakov. Tudi šolo so zasedli. Od tod so napadali in skušali zajeti in uničiti partizanske borce v pvo- gorju. Ni jim uspelo. Nasprotno: Nemci niti vasi niso mogli držati. V krvavih bojih so bili Nemci pregnani, vaška šola, ki so jo Nemci spremenili v trdnjavo, po- rušena, mostovi in ceste razdrte in večina hiš požganih. Prebivalci so se umaknili više v hribe na osvobojeno ozemlje. Opisovati te čase bi bila dolga povest, polna trpljenja, žrtev, krvi in solza. Vse to se je moralo zgoditi. Naše ljudstvo in naši borci so takrat bojevali boj brez prizanašanja: zob za zob in glavo za glavo! Le tako smo si ohranili našo zemljo in si priborili svobodo. No, Mihec, aH si zadosti zvedel za vašo domačo zgodovinsko na- logo? Mihec* O, mnogo sedaj vem in ne bom v zadregi, ko bo treba v šoli pripovedovati. Vendar, po- slušal bi vas kar naprej... Kaj pa -šola, k! je bila porušena? To je bilo prijetno. Otroci so imeli potem kar naprej počitnice. Majda: Res, za tisto nemško šolo mi bilo otrokom prav nič žal; saj so se v njej naučili več slabega kot dobrega. Vendar brez pouka niso ostali. Mihec: Kako? Kdo jih je pa učil? In kje? Saj ni bilo več šol- ske stavbe. Majda: Ustanovila se je parti- zanska šola ... Mihec: Jej, to je moralo bit: Imenitno! Partizanska šola! Teta, pripovedujte! Majda: Težko si boš predstav- ljal to partizansko šolo. čeprav ti jo opišem Kaj veste vi, da^našnj: pionirji, kako je bilo ta'krat! Mihec: Oh, teta, zato pa pri- povedujte ' Majda: Saj bom. Le dobro si zaipomn:. kar bom povedala, Mi- hec, in v šoli povej tudi drugiim. Saj se današnji pionirji ne za- vedajo, kaj jim danes daje domo- vina: svetle, zračne učilnice, po- zimi toplo zakurjene, polne oma- re najraizličnejših učil, igrailišča, .zleite, ekskurzije in kar je gil«v- no: prijaznega učitelja, ki mu za- upa.jo in ga imajo radi. Mihec: Da, teta; zato pa radi hodimo v šolo. Majda: Tudi takrat so otroci radi obiskovala šolo, čeprav n.so imeli v njej niti trohe tiste udob- nosti, kakor jo imate vi danes. Mihec: Kdo jih je pa učil, teta? Saj so vse slovenske učitelje Nemci izselil:. Majda: Jaz sem jih uč:,Ia, M- hec. Bila sem partizanska učite- ljica. Se čudiš? Stanko: Da, da. In jaz sem biil njen pridni učenec. Mihec: Teta, prosim, dalje! Majda: Po tistih boj:h v vasi, o katerih je pripovedoval stric Janez, se je večina vaščanov pre- seMila v hribovske vasi in z njimi seveda tudi otroci. Sprejeli so jih sorodniki, znane; in dobri ljudje. Tam so živeli več mesecev. Usta- novil' smo narodnoosvobodilni ljudski odbor. To je bila naša ljudiska oblast. Ta je skrbela za potrebe ljudstva in za vojsko. Treba je bilo ustanoviti tudi šo.o. Toda kako? No, mi pravi nekega dne predsednik, Majda, ti bi bila kar dobra učiteljiica našim otro- kom, 'saj ni nikjer drugega uči- telja. Morala boš ustanoviti šolo. Nisem se dosti branila, čeprav sem vedela, da bo težko. No, s: mislim: brati in pisat: znam, tudi neikaj računati; zakaj ne b; tega še druge učila. Toda učila jih bom še nekaj drugega: ljubezni do domovine ;n samozavesti, da bodo enkrat postak ponosni in borben: ljudje. — Šli smo na de- lo. Šolo smo si uredili v velik; kmečk; ;zbi. Kar domače je bilo v njej, skoraj predomače. Izba je bila kakor vse kmečke izbe v naših krajih: nizek, lesen strop, mala okna, v enem kotu široka javorova miza. v drugem pa ve- lika kmečka peč. Mihec: Kje ste imek klopi, ta- blo, šolsko omaro? Majda: Ne tega ne onega ni bilo. Sedeli so učenci kar okrog mize, nekateri pri peči, nekateri na pruokah. ki so jih prinesli s seboj. Mihec: Kako in kje ste pa pi- saLi? Majda: Težave so bile. Za ta- blo so nam bila v začetku vrata. Pozneje pa smo si jo sami na- pravili. Učenci pa so imeli razen zvezkov najrazličnejši papir, kar je pač kdo zmogel, največkrat rabljene pap;me vrečice, v ka- terih je bla prej moka ali slad- kor. Na dan so prišle tudi tiste stare skrilnate tablice z gobico, cunjico in kamenčkom, ki so biJe že davno iz rabe. Mihec: Kaj pa knjige? Ste imeli kake čtanke? Majda: Seveda nismo inveJi enotnih knjiig. Eden je imel staro jugosilovansko čitanko, drugi je prinesel v šollo kialk star mla- dinski list. katk Vrt«c. Zvonček ali Naš rod. Največ vesetlja pa smo seveda imeli s partizanski- mi tiski, ki so nam jih prinašali: kurirji. Na te-h listih smo nekoč zagledali tudi sliko tovariša Tita. Vsi smo občudm^ali ponosni in odločni obraz človeka, o katerem smo slišali toliko izpodbudnega in ki smo si ga predstavljali kot velikana, ki bo kakor Peter Kle- pec kmalu temeljito pomete! vso fašistično drhal. Mihec: Zanmiva šola! Aili pa ste otroke kaj naučil;, teta Majda? Majda: Ne veš, Mihec, kako so bili pridni in ukaželjni! In redni! Disciplino so kar sami uvajali. Neredneža ali razgrajača so kar sami kaznoval:. Najhuj^ša kazen je bila, če so takega učenca izklju- čili iz šole. Seveda je bilo to le za eno uro ali kaj. Ko se je ves skrušen in objokan vrniJ, je dal častno pionirsko obljubo, da se bo poboljšal. In se tudi je. Ta- kih reči pa je bilo zelo malo. kaj ne, Stanko? Stanko: Da. kazni skoraj ni bilo. Majda: Bila je prava partizan- ska šola. Večkrat so prihajali v na-šo učilnico odmev; bojev med našimi in Nemoi. Včasih je po- kalo prav blizu. Takrat je stal nedaleč od hiše na straži pionir, da bi nas obvestil, če bi se bli- žala nevamoflrt;. Tudi šolski nad- zornik nas je obiska!. Partizan- ski nadzornik, se razume. V uni- formi in s puško. To je bil za nas pravcati praznik. Nadzornik nam je priipovedoval mnogo lepega o našem osvobodilnem bo.iu in nam vLival novega poguma in vere v našo zmago. Zelo je bil zadovo- ljen z našim-: uspehi pri pouku. (Konec pr.ihodnjdč) stran 4 P''UJSKI TEDNIK PTUJ, dne 29. avgrtsta 1958 Daaies bi težko verjeiK, kako težke so bile neda-vne razmere dek>vnega ljudstva v deželah v2±H>diie Etvrope. Po vaseh in me- stih so živeli ljudje v pomilova- nja vreekni bedL Bili so slabo hra- njeni, stanovali pa so tako rekoč v brlogih. Otroci, ki še niso do- segli niti 10 let starosti, so bili zaipcsileni v tovarnah po 12 ur dnevno. Tudi odrasli so delali preko s.vojih moči. Povprečna življenjska doba je znašala okoli 40 let, i^plošna umirljiivost pri 1000 ljudeh pa se je gibala med 20 in 40. Od '1000 dojenčkov jih je v prvem letu življenja umrlo 20 odstotkov. Pridobitve medicine so bite ted&j dostopne le peščici iz- brancev. Danes pa ims- otrok, ko pride na svet v istih deželah, možnost, da doživi 70 let. Splošna umrlji- vost na 1000 prebivalcev se giblje med 8 in 12, tako da je sikoraj za tri četrtine nižja kakor pred sto leti. Kar pa se dojenčkov tiče, jih umre na sto v prvem letu starosti le dvoje aH četvero. Po- samezni Vzhodnoevropejci torej lahko že računajo s tem, da bodo živeli še en*krat dlje kakor nji- hovi dedje. Kaj se je neki zigodiJo? V pr- vem hipu nas spreile-td misel na silni naipredek, ki ga je v zadnjih desetletjih dosegla medicina. Da- nes lahko uspešno zdravimo že vrsto bolezni, ki so nekoč veljale za neozdravljive in rešujemo živ- ljenja mnogim bdlnikom celo v primerih, ki smo jih še včeraj imeli za brezupne. Števiikia nova zdravila, s kate- rimi razpolaga današnja medicina (serumi, inzulin, sulfamidi, anti- biotiki), in druga sred^stva, ki po- magajo organizmu v boju proti boleznim, omogočajo, da človeku podaljšamo življenje. Nove zmage doživlja iz dneva v dan tudi ki- rurgija. Pred sto leti so bile tre- bušne operacije kaj tvegana stvar. Možganov, pljuč in srca se pa še dotakniti niso upah. Danes je to drugače. Z 'velikim napredkom medici- ne, farmacije in kirurgije je rasla tudi blaginja ljudskih množic. Življenje je postalo lažje, otroci so namesto v tovarne hodili v šo- le, odrasli so dosegli skrajšan delovni čas. Najtežja dela so začeli opravljati s stroji. ^ Boljše življenjske razmere so seveda v zvezi s splošnim napred- kom vzgoje. Konec je »zlate do- be« nalezljivih bolezn.;, ki so se neovirano širile po mestih, sta- novanjih m celo bolnišnicah. — Smrtnih primerov je bilo tedaj zaradi nalezljivih bolezni 20 do 30 odstotkov splošne timrljivosti, medtem ko jih je danes komaj 2 do 3 odstotke. Z izboljšanjem življenjskih in delovnih pogojev se gradijo pri- merna stanovanja. Urejeno je smotrno odstranjevanje nesnage in mesta so preskrbljena s pitno vodo. Vsem tem činiteljem pa mora- mo dodati še socia»lno medicino, ki je zastavila borbo za zdravje N-aj ostoKc mexL nami \ Rukce¥o pismo iz 1.1978; Kukčev breg v Halozah 22. 8.1978 E^gi Tcnč! (Nadaljevanje) Tako, moj dragi Tonč, sem se, upam, vsaj zdaj na stara leta re- šil Šiška-vina in vsega, kar je v zvezi s to nesrečno Siško. Saj veš, kako se je začelo. Najprej s Šiška- vinom. Že okrog leta 1950 so za- čeli tudi pri nas na Slovenskem, ki je izrazito vinska pokrajina, izdelovati umetno vino, ki so ga imenovali Šiška-vino, menda po Šiški, ljubljanskem predmestju, kjer so imeli prvo tako nebodi- jetreba-tovarno. Če si prišel v Ptuju v katerokoli gostilno, si pil Šiška-vino, in to v Ptuju, v osr- čju vinorodne zemlje. Nič ni po- magal vinski zakon, ki je pred- pisoval prodajo naravnih in umet- nih vin. Umetna vina bi se namreč morala prodajati samo pod tem imenom. Nihče se ni na to oziral. Gostilničarji so le redko točili prava vina, ker so ga vinarska podjetja izvažala v inozemstvo. Mnoai ljudje so v tistih časih postali abstinenti in so pili sadne sokove, ki pa jih je bilo tudi težko dobiti in so bili dražji od vina. Pa ne samo Šiška-vino! Potem so začeli izdelovati tudi Šiška- mast, Šiška-olje, Šiška-sladkor in celo Šiška-kruh. Atomska znanost je napredovala z neznanskimi ko- raki. Rusi, Amerikanci in drugi veliki narodi so tekmovali, kdo bo prej osvojil vesoljstvo. Dmies že tudi pri nas v Jugoslaviji orga- nizirajo skupinska potovanja na Luno, na Mars, na Venero in ne vem kam še. Kam smo prišli! Človeku se od vsega tega v glavi vrti. No in potem, se spominjaš, Tonč, je nekega dne pred dvema letoma počil glas, da se je učen- jakom posrečilo napraviti Šiška- človeka. V začetku nismo verjeli. Dokler ni tudi v Ptuju velebla- govnica Merkur naročila prvo po- šiljko Šiška-deklet. V začetku so bile precej drage: 140.000 din komad. Toliko kot moped. Prvi je kupil tako dekle Džek in se šel z njo sprehajat v park. Ali smo zijali! Pozneje so se ta Šiška- dekleta tako pocenila, da so jih začeli nabavljati množično na po- trošniški kredit. Jaz sem se, kakor Ti je znano, kmalu po teh dogodkih preselil z ženo v Haloze. Tu sem srečen. Naj me v uho pišejo vsi Šiška- izdelki s Šiška-dekleti vred! Tvoj Nanta Kukec Novi krvodiijaici Pšajd Ludvik, Kidričevo 30; Saše Ana, Podlože 59; Potisk Jo- žef, Brunšvig 10; Podgoršek Fr., Ločki vrh 56; Breg ar Avgust, Zg. Hajdina 67; Tomanič Karel, Ki- dričevo 10; Žuran Maks, Ptuj, Cankarjeva 10; Šeruga Jožko, Streže t:na 18; Mihelič Danilo, Kidričevo 4; Hodžar Marija, Stre- zetina 6; Šeruga Ivan, Ivanjkov- c. 51; Igričevič Angela, Gerečja vas 49; Stubičar Franc, Ptuj; Lon- čarič Marija. Makole 32; Goričan Marija, Makole 6; Kopše Roza, StatCTiberg 37; Šošter Milica, Ma- kole 7; Šošter Jožef, Makole 7; Galun Marija, Pečke 12; Svetelj- šek Rezika, Makole 12; Lončarič Ljudmiila, Statenberg 52; Švagan Marija, Pečke 25; Stemad Hed- \"ika, Makole 12; Trantura Pepoa, Savinjsko 22; Kodnč Jožefa, Ma- kole 13; Grahl Alojzija, Pečke 9; Mlakar Marija, Pee3<.e 12; Taisa Jožefa, Statenberg 3; Korbar Frančiška, Makole 4; Kovačič Juto, Makole 12; Schiiller Ema, Statenberg 86; Skrbiš Terezija, Makole 1; Skrbiš Leopoldina, Ma- kole 1; Žnidar Ana, Makole 21; Lončarič Marija, Stari grad 12; Stojšek Rozaliija, Stari grad 43; Meknmik Marija, Pečke 18 a; Mag- dič Cilka, Kidričevo; Magdič Mi- lan, Kidričevo; Lončarič Jožef. Stari grad 12; Goričan Alojz, Ma- kole 4; Kunstek Janez, Stari grad št. 39; Lepe j Alojtaja, Ložnica 18; Kramberger Antonija, Spuhlja 16; Vaupotič Anica, Vareja 1; Janže- kovič Ana, Polonci 23; Pulko Vin- ko. Zerovinci 71. Nenavadno toča v Afganistanu V severnem Afganistanu je pa- dala toča, kakršne tamkajšnji ljudje še ne pomnijo. Zrna toče so bila kot velika kokošja jajca. Po prvih podatkih iz Pešavara je že ugotovljeno, da je bilo 19 smrtnih žrtev in 118 pogrešanih oseb. Materialna škoda je zelo ve- lika, katere so največ utrpele vasi Doši, Baglan in Indirali. Nova ledena doba Znanstvenik iz inštituta za je- drsko raziskovanje v Chicagu Jez- zard Emmniiani je objavil rezul- tate svojih raziskovanj, ki kaže- jo, da bo na svetu čez deset ti- soč let nova ledena doba. Do te ugotovitve je prišel z merjenjem temperaturnih sprememb. Velika mesta, kot so Chicago, Berlin in Moskva, bodo takrat pod 300 me- trov debelo ledeno skorjo. Radar za slepe v Ameriki so skonstruirali apa- rat za slepe, ki je zelo podoben radarju. Aparat meče pred sle- pega žarke, ki se od trdega pred- meta odbijajo nazaj k aparatu, ki opozori slepega, da je pred njim zaipreka. Prvi modeli so bili že preizkušeni in so pokazali dobre rezultate. Strokovnjaki pa so iz- javili, da bo treba vsaj še dve leti, da bo novi aparat popolno- ma izgotovljen in uporaben. DRAVA : SLOBODA (VARAŽDIN) 2:5 (0:3) Med tednom je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med starima rivaloma bivše mari- borsko-celjske-varaždinske lige. Svobodo iz Varaždina in domačo Dravo. Gostje so izkoristili lepo priložnost, ker so na skupnem treningu na gradu Borlu ter se resno pripravljajo za nadaljnja tekmovanja v svoji skupini. Igra je pričela z lepimi poteza- mi gostov in nevarnimi napadi pred vrati domačinov. Gostje so igrali zelo lep) in je bilo videti, da jim je zelo koristil skupni tre- ning. Nekaj časa so uspešno pre- igravali domačine, vendar do go- lov ni prišlo. Domače moštvo se je vztrajno upiralo in obramba je bila stalno na svojem mestu. V 31. minuti gostje streljajo zelo lep komer in predložek desnega krila sprejme srednji napadalec ter neubranljivo strelja v gol: 1:0. Nekaj minut kasneje gostje zopet napadajo po sredini in že lep strel desne zveze gostov vratar Drave ujame, toda tako nespretno, s« žoga odbije in najde prosto pot v gol. Po vodstvu od 2:0 domačini izvedejo nekaj protinapade/, toda vse lepe priložnosti so ostale ne- izkoriščene. Minuto pred koncem polčasa gostje še zvišajo rezultat. V drugem delu so domačini ne- koliko spremenili svoje vrste in začeli s*smiselnimi napadi, vendar zaželenega usperm ni bilo. Goctje so imeli mnogo več od igre, nji- hovo podajanje je bilo točnejše in streli na vrata so bili zelo nevar- ni. V drugem polčasu je vstopil v domača vrata Gorjup, toda že po nekaj minutah igre gostje povi- šajo rezultat na 4:0. Domačini še vedno ne popustijo in takoj v pro- tinapadu dosežejo po Mesariču prvi gol. Tako je pričela igra po- stajati še živahnejša in domačini zopet po Mesariču zmanjšajo re- zultat na 4:2. Ek) konca igre do- sežejo gostje p>o lepi kombinaciji še peti gol in postavijo končni re- zultat. Ekipa gostov je bil v ce- loti izenačena in borbena. Doma- činom se še vedno pozna, da ni- majo resne volje do igranja, manjka jim tudi kondicija in bor- benost. Pa Strelstvo Pretekli četrtek sta se na zrač- nem strelišču železniške postaje v Mariboru srečali v prijateljskem dvoboju 5-članski ekipi SD Krilato ■ Kolo (Maribor) in Železničarja (Ptuj). Ptujski rutinirani strelci so z vso resnostjo posegli v boj in ne- pričakovano visoko porazili mari-- borske železničarje z 836 proti 728 krogom (od 1000 možnih). Od posameznikov je bil naj- uspešnejši Lojze Koželj <Žel.) s 179 krogi (od 200 možnih). Sledi- la sta Rašl (Žel.) in Šalamun (KK) s 167 krogi. Povratni dvoboj bo meseca no- vem.bra v Ptuju in tudi tedaj smatramo za favorite domače strelce. V nedeljo, dne 31. t. m. bo v Mariboru okrajna proslava v čast 10. obletnice obstoja strelske or- ganizacije. Strelske družine iz območja Ptu- ja, ki bodo sodelovale na otvo- ritvenem tekmovanju navedenega dne, obveščamo, da je odhod iz Ptuja točno ob 7.30 izpred re- stavracije Evropa. Vabljeni tudi ostali! Strelski odbor Ptuj Motiv iz Lovrana. Na sliki hotel Beograd, v katerem imajo ino- zemski in domači letoviščarji vse udobje Im prehladov se bliža S hladnimi, deževnimii jesen- skimi dnevi postaneta marsikomu vsakdanja spremljevalca prehlad m nahod, zato se je treba pn- praviti na hladne in vlažne čase. Menda ni treba, da si kar naprej tiščimo robec na nos, če pomi- slimo že vnaprej na primemo obleko. Tanke p>erlonske a^li druge »pla- stične« nogavice so kaj lepe na pogled, seveda pa so' primerne le dotlej, dokler je zunaj lepo in prijetno vreme. V jesenski dež bomo hodile s toplejšimi noga- vicami. Vse kaže, da se naš organizem v toplih poletnih dneh malce p>o- mehkuži in se ne more takoj na- vaditi na nenadno spremembo vremena. Ker se v mislih ne mo- remo posiloviiti od poletja, pona- vadi tudi pK>zabimo, da je treba o pravem času pregledati, ali se okna m vrata pravilno zapirajo. Če bomo to uredile, bo manj prehlada zaradi prepiha, pa tudi kurjave bomo pozimi več priihra- nile. Jeseni se je treba obleči to- pleje kot sicer, ker sicer bomo tožile o išiasu, revmi, sla^bi pre- bavi in težava^ v želodcu, o na- hodu in prehlajenih očeh, ki so bile izpostavljene prepihu itd. Vsakdo ve: bolje je preprečiti kot pa . zdraviti. V vsaki droge- riji ali lekarni boste dobili sred- stva za masažo, priporočljive pa so tudi kopu s smrekovimi -iz- vlečki in z dodatki različnih olj. Zelišč za razne čaje je tudi do- volj. Sicer pa bi bilo najbolje, da bi si doma uredile priročno le- karno, da bi po potrebi lahko sebi ali pa družinskim članom poma- gale s primerno reč jo. V lekarnah prodajajo žepno le- karno, ki vsebuje najnujnejša zdravila. Zlasti je žepna lekarna pripravna za ljudi, ki mnogo po- tujejo in se torej ne morejo za- teči takoj k zdravniku. Vsekakor pa ne pozabimo, da potrebuje zlasti koža v hladnih dneh posebno nego. Seveda i>a moramo tudi pri uporabi različ- nih krem biti previdni, da kožo povsem ne "zadelamo, ker s tem onemogočimo dihanje kože, kar vsekakor škoduje zdravi polti in prijetnenrj počutju. OBVESTILO V nedeljo, 31. avgusta t. 1., ob 8. tiri bo imela Občinska gasilska zveza v E^uju gasilsko mokro vajo skupno s pripadniki JLA na ptujskem gradu. Prebivalstvo naj med gleda- njem vzdržuje red in ne povzro- ča težav sodelujočim pri izvaja- nju njihovih nalog. Poveljstvo OBVESTILO Obveščamo vse starše, da bo pričetek pouka na vseh osemlet- kah v Ptuju v petek, dne 5. sep- tembra 1958. Učenci naj se zbere ob 8. uri. VPISOVANJE NA GLASBENI ŠOLI V PTUJLI Vpisovanje starih učencev bo 2. in 3. septembra; sprejem no- vincev bo 4. septembra, vsako- krat od 9. do 11. in 15. do 17. ure. Vpisovali bomo v oddelke za klavir, violino, čelo, kontrabas, klsrinet in ostala pihala. Novinci od 6. do 9. leta staro- sti bodo vpisani v pripravnico. Natančnejša navodila so na oglasni deski šole. Ravnateljstvo Obvestilo Vpisovanje učencev harmoni- karjev Harmonikarske šole, se vr- ši v Narodnem domu dne 3. in 4. septembra od 9. do 11. ure. Reden pouk se začne v sredo, dne 10. septembra. Vodstvo OBVESTILO BREŠKEGA VRTCA Vpisovanje otrok za novo šol- sko leto 1958/59 bo v torek, 2. septembra, in v sredo, 3. septem- bra 1958. od 8. do 12. ure. Redno poslovanje vrtca Breg pa prične v ponedeljek, 8. septembra 1958. OB SLOVESU Kelner Franjo z družino pozdraiv- Ija ob slovesu člane kolektiva Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk, prijatelje in znance. ZAHVALA Ob izgubi svoje drage žene IVANE VIDOVIČ iz Ptuja, Na postajo 5, se prisrčno zahvaljujem vsem prijatelj«n, znancem in sorodnikom, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti ter vsem darovalcem lepih vencev. Prav posebna zahvala vsem zdrav- nikom ptujske bolnišnice, kakor tudi vsem zdravnikom ob obisku na njenem domu. Zahvaljujem se tudi strežnemu osebju za skrb in nego, ki so jo nudili moji dragi ženi. Ptuj, dne 22. avgusta 1958. Žalujoči mož in otroci OPOZORILO Očesna ambulanta Zdravstve- nega doma v I*tuju v mesecu septembru ne bo poslovala za- radi dopusta prim. dr. Tominška. Uprava Zdravstvenega doma Ptuj DEŽURSTVO ZDRAVNIKOV V KIDRIČEVEM Za področje Zdravstvenega do- ma Kidričevo od 1. do 7. septem- bra dr. Visenjak Radim. NOVI NAROČNIKI »PTUJSKEGA TEDNIKA« Metod Tašner, Bonifika 31, Ko- per; Franc Majerič, Bgnifika 31, Koper; Jože Meglic, V. P. 7550/1, Surdulica, Srbija; Franjo Lenart, Ptuj, Srbski trg 8. ZIDANI ŠTEDILNIK s ploščicami prodam. Ptuj, Miklošičeva ul. 3. KOLESELJ prodam! Limbuš 46. NJIVE IN TRAVNIK v Rogoznici ob glavni cesti prodam. Vpra- šajte pri Borovšak Janezu, Lju- tomerska C 30, Ptuj. OSEBNI AVTO znamke »FORD« v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. 12 NASELJENIH KIRERJEVIH PA- NJEV prodam. Naslov v upra- vi lista. IZRUVAČ ZA KROMPIR prodam. Vprašajte v gostilni Furman pod Ptujsko goro. PRODAM 30 AŽ PANJEV s čebe- lami. Cena po dogovoru. Kanc- ler Franc, Sp. Hajdina 12. KUHINJSKO POHIŠTVO in moško kolo znamke Puch prodam. Ko- renjak. Ljutomerska 17, Ptuj. PRODAM dobro ohranjeno 32- basno klavirsko harmoniko. Na- slov v upravi lista. PRODAM NOVO HIŠO z nekaj zemlje 10 minut od postaje Veli- ka Nedelja. Vprašati Mihovci 68. BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1957 GOSPODARSKA ORGANIZACIJA: AVTOK AROSERIJA PTUJ x^odjetje je popolnoma opustilo izvrše- vanje raznih uslug in se je preusmerilo na izdelovanje raznih specialnih karoserij in na serijsko proizvodnjo avtokaroserijske opreme. Preusmeritev proizvodnje je bistveno vplivala na povečano realizacijo in fizični obseg proizvodnje, vsled tega je podjetje imelo velike težave s premajhnimi^bratnimi sredstvi. Fizična izrabljenost obstoječega strojnega parka in ozka grla pri strojnih operacijah so onemogočala še hitrejše povečanje obsega proizvodnje. AVTOKAROSERIJA PTUJ IŠČEM UPOKOJENKO k družini s štirimi osebami. Soba na razp>o- lago. Naslov v upravi lista. IŠČEM SLUŽBO šoferja B katego- rije. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme Terpinc, Ptuj. Razpis Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Slovenja vas razpisuje MESTO BLAGAJNIKA Pogoj: praksa v blagajniškem po- slovanju. Nastop službe s 1. sep- tembrom 1958 ali po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje na upravni odbor do 15. septembra 1958. ZAMENJAM ENOSOBNO STANO- VANJE za enako kjer koli v Ptuju. Naslov v upravi lista. Izdaja »Ptujski tednik«. Direktor Ivan Kranjčič Ure.juje uredn išk -•dbor Odgovom* urednik Bs-jman Anton 'Jredništvr 'n uprav g v Ptuju Lackova h Telefon 156 Cek rač. pri Komimalnl banki Maribor, podružnica v Ptuju. št. 604-708-5-206 Rokopisov ne vračamo, Iisk« Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 250 din