Št. 33 (1308) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 15. avgusta 1974 mstis Ubežnika prijeta Pezdiršek in Banovec sta prišla nazaj 'Kot so povedali na UJV Novo mesto, sta bila pred štirinajstimi dnevi prijeta Novomeščana Janez Banovec in Davorin Pezdiršek, dva iz skupine novomeških fantov, osumljenih cele vrste kaznivih dejanj. Medtem ko so ostali že dalj časa v priporu, so bili Pezdiršek, Banovec in Rudi Nanger na begu. O Nangerju, najmlajšem iz te skupine, še vedno ni sledu, Janez Banovec in Davorin Pezdiršek pa sta bila nekaj časa v Parizu, nakar sta sama prišla v domovino. Preiskava o kaznivih dejanjih, ki Jih je zagrešila ta skupina, še vedno ni končana. KAKO NA DIRKE FORMULE I V nedeljo, 18. avgusta, bo na dirkališču v avstrijskem mestecu Zeltweg avtomobilska tekma vozil formule I za nagrado Memphis grand Prix, ki šteje tudi za svetovno prvenstvo. Ker je ljubiteljev teh tekmovanj tudi pri nas veliko, prireja turistična agencija Globtour obisk prireditve. Odhod avtobusov bo iz Ljubljane na dan dirke ob 6. uri zjutraj, cena izleta, v katero je vštet prevoz, vstopnica in organizacija, znaša 210 dinaijev na osebo. Prijave sprejema Globtour, Maximarket in Supermarket. KOSTANJEVICA: RAZVITJE PRAPORA V nedeljo, 18. avgusta, bo Klub jamarjev iz Kostanjevice na Krki pred Kostanjevišico jamo ob 14. uri na svečani proslavi razvil prapor. Pokrovitelj proslave je občinska skupščina Krško. Jamarji vabijo k obisku prireditve in k ogledu jame, ki je ena najlepših na Dolenjskem. V Piranu, Portorožu, Materadi pn Korecu, Vrsaiju, na Dugem otoku, v Crikvenici pa vse tja do Zadra se zdajle še namakajo v toplem mogu tudi dolenjski dopustniki. Počitniški domovi Novoteksa, Krke, Iskre, Beti, IMV v Pakoštanih in drugod vzdolž jadranske obale so polni. — Na sliki: prizor z zasedene obale v Selcih pri Crikvenici, kjer ima počitniški dom tudi Novoteks. »Dana« bo predelala vse sadje V gradnji je prva urejena destilacija v Sloveniji, ki bo lahko predelala vse dolenjsko sadje Te dni je na komaj pred meseci začetem gradbišču ljubljanske Tehnike na Mimi zrasla smrečica na najvišji točki nove tovarne. 25-milijonsko naložbo bodo do polovične zmogljivosti pognali že to sadno letino, po 70 ton na dan pa bodo lahko „prekuhali14 že v začetku prihodnjega leta! 1 Zločin pod Gorjanci \ Jakoba Luzarja je nekdo ustrelil, nato pa ROKOMETAŠI MEDVEŠČAKA V RIBNICI Jutri bodo v Ribnico prišli igralci “a?rebškega Medveščaka, ki z uspe-nom igrajo v zvezni rokometni ligi. - domačimi rokometaši se bodo pomerili v trening tekmi, ki sodi v Predpriprave ribniških rokometašev. 1 bodo odšli 20. avgusta v Ljublja-°> kjer se bodo v prijateljski tekmi Pomerili še z ljubljanskim Slo-van0m. M r. Nova destilacija bo, kot zagotavljajo v mirenski tovarni, zmogla tudi ob dobrih sadnih letinah vse razpoložljive količine sliv, jabolk, hrušk, brinja in drugega na Dolenjskem. Dolenjske kmetije predstavljajo precejšnjo surovinsko zaledje sadja, ki je v zadnjih lotili predvsem zaradi neorganiziranega odkupa v glavnem zgnilo. Hkrati z gradnjo tovarne skuša mirenska tovarna utrditi kmetijsko proizvodnjo s pogodbenim sodelovanjem s kmetijskimi organizacijami GASILSKI DAN V BOŠTANJU Sevniška občinska gasilska zveza prireja letošnji gasilski dan v nedeljo v Boštanju, s čimer želi dati še poseben poudarek proslavi 50-letnice domačega društva. Slovesnost se bo pričela ob 15. uri z zborom gasilskih enot iz občine in gostov na mimohodu, kjer bodo prikazali tudi vsa razpoložljiva gasilska vozila. Sledilo bo odkritje spominske plošče in razvitje prapora PGD Boštanj. Na kraju bodo podelili najzaslužnejšim gasilcem odlikovanja, tisti, ki so se šolali, pa bodo napredovali. A. Ž. na Dolenjskem. Sklenili so že pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju za pridelovanje sadja s Kmetijsko zadrugo Trebnje, v kratkem bo sklenjena z Agrokombinatom Krško, razgovaijajo pa sc tudi z drugimi. DBH zvlekel v potok - Našli so ga pri Gabrju V ponedeljek, 12. avgusta, so okrog poldne ljudje našli mrtvega 59-letnega kmeta Jakoba Luzarja, doma iz Jugorja pri Brusnicah. Od doma je odšel prejšnji dan popoldne, potem ga niso več videli. Luzarja so našli v potoku pri Gabrju, na prsih pa je imel dva kamna. Kot je ugotovila komisija, ki je prišla na kraj nesreče, je bil Luzar najprej ubit s strelnim orožjem, nato pa ga je morilec zvlekel še okrog dva kilometra daleč do potoka. Obdukcija, ki bo v kratkem, bo veijetno pokazala še več podrobnosti o tragični smrti pokojnega Luzarja. Zakaj je bil Jakob umorjen in kdo je storil ta gnusni zločin, za zdaj še ni mogoče reči. Denar za -kmetijstvo Zagotovljeno kreditiranje naložb v kmetijstvo Med podpisniki je tudi Dolenjska banka Smotrn je lahko samo tisti razvoj kmetijstva, ki načrtno obravnava enakomerno in učinkovitejše izkoriščanje celotnega kmetijskega prostora in razpoložljive delovne zmožnosti v Sloveniji. Prvi korak v tej smeri je bil storjen nedavno z ustanovitvijo Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije, naslednji korak pa pred dnevi s podpisom sporazuma o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvo in osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji do l. 1980. Sporazum so podpisali Ljubljanska banka, Kreditna banka Maribor, Kreditna banka Koper, Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto, Jugobanka, Zveza hra-nilno-kreditnih služb Slovenije in Kmetijska razvojna skupnost Slovenije. Podpisniki z njim zagotavljajo sredstva za kreditiranje naložb v kmetijstvo, hkrati pa se obvezujejo spoštovati s sporazumom sprejete pogoje za smotrn razvoj kmetijstva po prednostnih razvojnih usmeritvah. Že letos bodo te banke odobrile okrog 500 milijonov investicijskih kreditov za letos začete naložbe v kmetijstvo, ki bodo znašale okrog 1 milijardo 100 milijonov dinarjev, od tega v družbenem sektorju 490 milijonov, v skupnosti kmetov in v kooperaciji zasebnega sektorja pa 610 milijonov dinarjev. (nadaljevanje na 4. str. ) NOVO MESTO JE VAŠA BANKA SEVNICA: TEKMOVANJE RAKETARJEV V nedeljo ob 10. uri bo v Sevnici na Dobravi tekmovanje članov sevniškega astronavtično-raketnega kluba VEGA in še šestih slovenskih klubov. Sodeloval bo tudi republiški prvak v gradnji enostopenjskih niket s padalom in vodja scvniŠkih raketarjev Marjan Zidarič. Odkar je sev niške raketarje vzela pod svoje okrilje Industrija otroške konfekcije JUTRANJKA, dosega klub lepe uspehe. Tudi nedeljsko tekmovanje bo pod pokroviteljstvom te tovarne in občinskega odbora Ljudske tehnike. V osnovni šoli Bršlin se pod vodstvom predmetne učiteljice gospodinjstva Danice Cvar končuje tečaj za kuharice šolskih kuhinj. Organizator tečaja je TIS Novo mesto, priredil pa ga je center Zavoda za napredek gospodinjstva. Brezplačnega 10-dnevnega tečaja se udeležuje 18 žensk iz raznih šol, varstvenih ustanov in šolskih kuhinj. (F.oto: S. Mikulan) Krško: s pomočjo Madžarov do velikana Zadnjega julija so v Budimpešti podpisali pogodbo o sofinanciranju rekonstrukcije tovarne celuloze v Krškem - Zgled sodelovanja med sosednjima državama: Madžari nam les, mi pa njim celulozo 4ftnnate^0 n0Č’ k' ^ v soboto zvečer, je prišlo več kot goltov. Ogledali so si uspelo prireditev, na kateri so vstopili Mija Aleksič, Tatjana Gros, Oto Pestner, Tone ornezzi in Maijan Kralj. Na sliki: ljubki manekenki v kopal-/p1 metliške Beti in Novomeščanka Tatjana Gros, ki so jo vi^ci nagradili z dolgim aplavzom. (Foto: Milivoje Jarano- Tovama celuloze in papiija „Djuro Salaj“ postaja postopno naša največja proizvajalka in ena večjih v srednji Evropi. Ta čas pripravljajo obratovanje tretjega papirnega stroja. Le-ta bi moral biti nared za proizvodnjo že ob koncu bodo lahko iz Krškega, poleg si na trg še 50.000 ton na leto. 31. julija pa so v Budimpešti predstavniki „Djure Salaja", „Slovenije lesa" in „Ljubljanske banke" podpisali z dvema madžarskima firmama in njihovo zunanjetrgovinsko banko pomembno pogodbo o sofinanciranju rekonstrukcije tovarne celuloz s 14 milijoni dolarjev. Celotna investicija bo presegla vrednost 60 milijard starih dinaijev. Sredstva za (a pomembni načrt so zagotovljena (jamstvo Ljubljanske ;a polletja 1975, kar pomeni, da anjih 73.000 ton papiija, poslali banke), zato so 1. avgusta podpisali „pismo o namenu" in se z njim odločili, da bo opremo, potrebno za rekonstrukcijo celuloze, dobavil avstrijski „VOEST" kot nosilec konzorcija večjega števila dobaviteljev. Po tem „pismu" bo vsa potrebna oprema prišla v Krško do konca prihodnjega leta in bo zato treba do tedaj že pripraviti vrsto objektov za pričetek montaže. Po rekonstrukciji naj bi obrat proizvajal 160.000 ton celuloze vsako leto, s tem da bodo Madžari dajali tudi skoraj 300.000 prostorninskih metrov lesa smreke, bukve in topole, Krčani pa njim 40.000 ton celuloze. Rekonstrukcija bo prinesla tudi nekaj tehnoloških prednosti. Pomembno je predvsem to, da bodo lahko uporabljali več vrst lesa, tudi bor in trde listavce, ki jih lažje dobijo. Onesnaževanje okolja bo bistveno zmanjšano, industrijskih odplak pa praktično ne bo več. Dokončni podpis pogodbe z dobaviteljem opreme bo 15. oktobra, s poskusnim obratovanjem pa bo rekonstruirani obrat celuloze moral pričeti poleti 1976. Uresničenje teh pomembnih na- črtov bo prineslo krški občini večje število novih delovnih mest. Že pričetek obratovanja tretjega papimcgli stroja zagotavlja 190 takih mest, „celuloza 4 pa še vsaj dvesto. Ž. ŠEBEK Po prehodu hladnega zraka, ki je pri nas okoli sobote povzročil padavine in ohladitve, se je v Sloveniji vreme že v začetku tedna izboljšalo. V drugi polovici tedna bodo naši kraji pod vplivom toplega zraka, ki sc je iznad Sredozemlja razširil v S Evropo. tedenski mozaik Čudno usklajevanje cen Mineralna gnojila se bodo ob tem »izrodila« Ne morem razumeti, zakaj bi cene gnojil, zaščitnih sredstev, kmetijskih strojev in podobnih potrebščin, ki jih proizvajajo iz uvoženih surovin, morale rasti pri nas hitreje kot v so sedanjih državah. Tako sklepa preprost kmet. LONDON — Ciprski predsednik nadškof Makarios je govoril v Londonu na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo med drugim tudi 7000 Ciprčanov. Dejal je, da ostro obsoja tujo intervencijo na otoku. Zahteval je umik vseh tujih čet in zagotovitev neodvisne, samostojne in neuvrščene ciprske države. Medtem pa so pogajanja o usodi otoka v Ženevi zašla v slepo ulico. (Telefoto: UPI) tedenski zunanjepolitični pregled Predsednika Richarda Nixo-na, ki je bil razmeroma pogost (in še posebej v zvezi z afero Watergate) gost naše rubrike, ni več v Beli hiši. Torej ostane samo še, da njegovo slovo pospremimo z nemara zadnjim prispevkom o njemu na tem mestu Tako so kronisti Bele hiše te dni zapisali, da je Nixon nekaj minut pred zadnjim mstopom v vlogi predsednika pred TV kamerami, med katerim je sporočil svoj odstop, nenadoma neutolažljivo bruhnil v jok. To se je zgodilo v prisotnosti nekaterih njegovih prijateljev, senatorjev, ki jih je poklical v hišo, da bi jim povedal novico o odstopu. Poročajo, da se tudi oni niso mogli vzdržati solz. Medtem pa so služabniki že začeli umikati Nixonove osebne predmete iz njegove uradne predsedniške rezidence. Najprej so odšli v uradno pisarno, Ovalni kabinet, in odnesli predsednikovo zbirko ptičev iz porcelana ter pol ducata uokvirjenih barvnih fotografij. Na njih so bili posnetki Richarda Nixona na kitajskem zidu; med nazdravljanjem generalnemu sekretarju KP Sovjetske zveze Leonidu Brežnjevu; nekaj družinskih prizorov s soprogo in hčerkami. Iz Ovalnega kabineta so odnesli tudi rumene fotelje ter kavče, na katerih so sedeli državniki med obiskom v Beli hiši Se isti dan se je zgodila tudi neka druga sprememba: v znanem londonskem muzeju voščenih figur so kip Nixona odnesli iz rastavne galerije v klet. Predstavnik muzeja je ob tem dejal, da Nixon ni več predsednik in državnik, marveč samo še navaden državljan, pa zaradi tega ne ^ zasluži več pozornosti Do tega , trenutka je bU voščeni kip predsednika Nixona med kipom Leonida Brežnjeva in Mao Ce Tunga. Vendar pa niso tako hitro reagirali samo v Londonu. Tudi neki ameriški založnik je pohitel s ponudbo: ponudil je dva milijona dolarjev za objavo spominov bivšega ameriškega predsednika. Ni še poročil, če so ponudbo zavrnili ali sprejeli Vsakemu delovnemu človeku naj bi se pošteno odmerjalo, kolikor zasluži s svojim delom. Pa ni tako, zlasti v kmetijstvu ne. Ceno pšenice so sicer zvišali, za krompir pa se sliši, da bo baje cenejši kot lani. Da o živini ne govorimo. Kmetje niso za visoke cene — tako zatrjujejo mnogi — zato naj bi jih usklajevali pametno in pošteno. Kmet je povedal primer, kakršnega se pri nas menda še ni spomnil nobeden od tistih, ki, odločajo o cenah. Ko kmet TELEGRAMI RIO DE JANEIRO - Približno 4 milijone dijakov in študentov v brazilski državi Sao Paolo se je vrnilo v šole, ker so potekle počitnice, ki so jih zaradi epidemije meningitisa podaljšali do 12. avgusta. Število obolelih za meningitisom je v Sao Paolu, velemestu z o milijoni prebivalcev, še vedno približno 130 na dan. ATENE — Združenje atenskih arhitektov je spročilo, da bodo v centru grškega glavnega mesta postavili spomenik 44 študentom, ki so bili novembra lani ubiti v spopadih na atenski univerzi nese v zbiralnico dva vrča mleka, pa je v enem več kot v drugem, prelije iz njega nekaj v drugega, da bo izenačil težo. Kmet ve, da v vrča ne more zliti več mleka, kot ga namolze. Pri nas pa se dogovarjajo o cenah tako, da vedno dodajajo nekaj več, kot bi bilo prav. Potem morajo spet dodati tisti, ki so že prej imeli preveč. Tako gre brez konca. Za kmete pa je nesreča v tem, da se o cenah njihovih potrebščin in pridelkov dogovarjajo drugi, ne tudi oni. Pšenica je letos dobro obrodila. Zanimiva pa je primerjava z gnojili. Na kmečkih poljih se je pokazalo še bolj kot ob slabi letini, da bogat pridelek ni bil odvisen le od vremena in semena, ampak tudi od gnojenja. Na slabo obdelanih poljih je bil pridelek večji kot ob slabši letini za 100 ali največ 200 kg, na najboljših pa za 1000 kg ali še precej več po. hektarju. Nekateri kmetje so naželi tudi po 6000 kg. Kmetje vedo, da gnojilo veliko koristi. Vzlic temu ga za jesensko setev ne naročajo tako kot lani. *Zdi se jim predrago. Pravijo, da se je v enem letu podražilo za več kot enkrat. Medtem ko kmetovalci le z veliko spretnostjo in napori po- j skušajo pokriti naraščajoče stroške, proizvajalci gnojil kujejo dobiček. V kateri državi so se gnojila tako podražila kot pri nas? Pa jih medna proizvajajo iz enako dragih surovin, uvoženih iz nerazvitih afriških držav, kot naša podjetja. Pa ti strokovnjak iz take naše tovarne odgovori, da naše cene hitreje rastejo zato, ker je pri nas večja inflacija. Kdo pa povzroča inflacijo, če ne tisti, ki pretirano zvišujejo cene? Recimo, da se na kalkulacije in dogovarjanja o zvišanju cen ne spoznamo tako kot proizvajalci gnojil, zaščitnih sredstev in kmetijskih strojev — zato naj bi raje povedali, zakaj podražitev surovin na svetovnem trgu veliko bolj zvišuje cene njihovih proizvodov kot pri sosedih. Je to res upravičeno ali morda ni? JOŽE PETEK Velike drame je naposled konec: Richarda Milhousa Nixona je v Beli hiši zamenjal Gerald Ford in postal osemintrideseti predsednik Združenih držav Amerike. Mora, ki je zadnjih nekai tednov že kar neznosno tlačila dvesto milijonov Američanov, je mimo. Richard Nixon je odstopil potem, ko je bil prisiljen izročiti še tri magnetofonske trakove (natančneje rečeno: izročil je samo cenzurirane tekste posnetkov, toda že to je bilo dovolj) sodniku, s čemer se je podri njegov zadnji obrambni zid. V trenutku, ko se je to zgodilo, so predsednika zapustili še njegovi zadnji branilci, ki jim je postalo jasno, da zagovarjajo brezupno stvar. Ameriški predsednik je bil kriv in nič več ga ni moglo rešiti. S tem se je končalo mučno in negotovo obdobje v zgodovini ZDA, ki se je začelo 27. junija 1972, ko so v poslopju Watergate zalotili funkcionarje republikanske stranke pri vlomu' v prostore demokratske stranke. Afere nemara ne bi bilo, če bi Nixon ne poskušal po vsej sili rešiti nerešljivo in ukazal ameriški zvezni policiji, sloviti FBI, naj ne vtika nos v to zadevo. Ko je to storil, se je začela vrsta zanj najbolj neugodnih naključij. Drsel je iz enega pre-ada v drugega, da bi naposled ončal na južnem travniku pred Belo hišo konec minulega tedna — kjer ga je čakal predsedniški helikopter, da bi ga odpeljal na bližnje letališče. Od tam je poslednjič poletel v velikem predsedniškem boeingu v svoj dom v San Clemente, Kalifornija, kamor je prispel že kot navaden državljan. Njegova politična kariera se je končala. Novi predsednik je Gerard Ford, ime, ki poprečnemu bralcu evropskih časopisov ne pomeni prav ničesar. Še pred letom dni je bil tudi v Združenih državah Amerike komaj kaj znana politična osebnost,nato pa je začelo naključje delovati v njegov prid. Najprej je zaradi dokazanih prekrškov pri utaji davkov moral odstopiti bivši podpredsednik Spiro Agnew, nato pa je ista usoda — čeprav iz drugih razlogov — doletela še predsednika Nixona. Javnost velike dežele onstran oceana si je oddahnila in vsi pozdravljajo Nixonovo slovo kot zmago demokracije, ki ne dopušča in odpušča goljufij niti na najvišji ravni. To je seveda, tako povedano, res, toda hkrati je res, da Nixonu ni bilo treba odstopiti zaradi nekaterih drugih, po človeški pameti mnogo bolj hudih prekrškov. Tako pravni komite predstavniškega doma, ki je sklenil pred- lagati, naj se začne postopek za odpoklic predsednika (do postopka pa ni prišlo, ker je Nixon že pred tem odstopil), ni predlagal odpoklica zaradi dokazanega nezakonitega tajnega, bombardiranja Kambodže ali nekaterih drugih možnih prekoračitev predsedniških pooblastil — pač pa zaradi prekrškov manjšega značaja. Rečeno drugače: ameri&a demokracija deluje in je delovala, toda ne vselej in ne v vse smeri. Velja samo za nekatere, morda bi bilo mogoče reči samo za izbrane. Sicer pa je treba povedati, da je Nixonov odstop rezultat oija; škega merjenja moči med tremi postavkami ameriške politične nadstavbe: sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Izvršna (kar je isto kor predsednik) sije zad- nja desetletja nabirala vse več moči in to je povzročilo, da se je ravnovesje med tremi (kar i^J bi po ameriški ustavi zagotavlja* lo demokratične svoboščine in preprečevalo diktature katere-gakoli sloja ali področja poli* tič ne oblasti) nevarno načelo. Sedaj govorijo o potrebnih reformah, preprosteje rečeno o zmanjševanju predsedniške moč L A bolj kot to je pomembn0 nekaj drugega: kaj lahko Nixo* nov odhod pomeni za ameriško zunanjo politiko, pa torej po* sredno tudi za svet? Sodeč p° tem, kar je bilo rečeno po ria* stopu novega predsednika, kijf obdržal tudi vse Nixonove tn* ništrc (s čemer seveda ni & čeno, da jih bo tudi ves čas svojega mandata), je mogoče sk^ pati, da se kaj bistvenega ne spreminjalo — vsaj ne takoj, d >1^; TELEGRAMI TAŠKENT - Seizmološke staje v Sovjetski #zvezi še nadalje ležijo podzemeljske valove mocneg* potresa, ki je 11. aprila zajel obrobj" lanin v srednji Aziji. Potresne sufl' e so čutili v Taškentu, Sania»* kandu, 1''muzeju in drugih krajih. . NVASHINGTON - ZDA so nar večji izvoznik orožja na svetu. San1 v minulih treh letih so prodale ra*" nim državam za 20 milijard dolaije orožja. . HAVANA - Močan potres J® včeraj zajel mehiško mesto. Za zd*j še ni poročil o človeških žrtvah *** materialni škodi (Iz zadnjega PAVLIHE) - Zdaj imamo masa veliko. Kaj pa iejjte? - MIC, bom počakal, če boste jeseni naredili rasprodao poletnega mesa. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Kljub neštetim pozivom k varčevanju, k resnejšemu in odgovornejšemu vključevanju naših uvoznikov v stabilizacijska prizadevanja, statistiki že leto za letom izračunavajo stalen porast uvoza. Zunanjetrgovinski primanjkljaj zaskrbljujoče narašča — v letošnjih sedmih mesecih se je dvignil na milijardo 997 milijonov dolarjev, saj smo zabeležili kar 79,1 odstotka večji uvoz kot v enakem obdobju lani (izvozili pa smo le za 50 odstotkov več blaga kot v preteklem letu). Spričo vseh teh in še številnih drugih podatkov je odločitev zveznega izvršnega sveta, da z vrsto ukrepov zmanjša uvoz, več kot razumljiva. Vlada je namreč sprejela odlok, po katerem bodo v drugem letošnjem polletju omejili razdelitev globalne devizne kvote za uvoz blaga široke porabe. Delovnim organizacijam bodo zmanjšali že določene kvote za uvoz teh artiklov za okoli 15 odstotkov, oziroma za okoli 17 milijonov dolarjev. Ob tem pa je ZIS sprejel tudi odlok, po katerem bodo organizacije združenega dela zmanjšale globalno devizno kvoto (GDK) za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala - sredstva GDK, določena za izkoriščanje v tem obdobju, bodo za 10 od. stotkov manjša. Vendar pa ta ukrep ne bo bistveno vplival na preskrbljenost našega trga s surovinami, so zatrdili na izvršnem svetu. • Za potrošnike bo verjetno še najbolj zanimiv drugi del ukrepov ZIS, s katerim so našim uvoznikom pristrigli dolge spiske artiklov široke porabe — zajetih naj bi bilo ,55 skupin blaga. Če bodo želeli odslej uvozniki nabavljati v tujini usnje, usnjene predmete, papir, steklene izdelke, si bodo morali poprej priskrbeti ustrezno dovoljenje zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Soglasje bo potrebno tudi za uvoz televizorjev, radijskih aparatov, sesalnikov za prah tfer gramofonov in magnetofonov. Z vsemi omenjenimi ukrepi naj bi po ocenah ZIS privarčevali okoli 70 milijonov dolarjev. Povsem razumljivo je, da omenjene odločitve vlade niso ostale brez odmeva, saj sprejeti ukrepi obetajo določen udarec velikim apetitom uvoznikov, čeravno trg ne bo dosti prizadet. Večina naših podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, pozdravlja ukrepe za zmanjševanje bilančnega primanjkljaja, saj bodo tako z uvoznih Ust izginili artikli, ki nam jih ni treba uvažati. Ponekod menijo, da je tak ukrep ZIS prišel celo malo pozno, saj prekomerno naraščanje uvoza, velikodušno izdajanje uvoznih dovoljenj, niso vodili nikamor. Še največje za- Prispevek k varčevanju čudenje je med našimi uvozniki povzročila omejitev uvoza reprodukcijskega materiala, saj je marsikatera proizvodnja življenjsko odvisna od surovin, ki jih nabavljamo z devizami. Kljub vsemu pa je bil tudi ta ukrep ZIS več kot nujen, saj smo letos za te vrste uvoza namenili kar dobri dve tretjini deviz, porabljenih za nakupe na svetovnem tržišču. Te dni so šli v javno razpravo trije pomembni dokumenti - pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve ter osnove pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil delavcem v organizacijah združenega dela. Predloge je pripravila posebna delovna skupina podpisnikov družbenega dogovora o upravljanju in gosnodarjenju s sredstvi za kreditiranje gra- ditve stanovanj. Doslej je kreditiranje stanovanjske graditve potekalo avtonomno in je po svoje prispevalo k socialnim razlikam na področju stanovanjske politike. Vsi trije predlogi pravilnikov pa predstavljajo organsko celoto - tako v varčevanju, kjer povezujejo obfcana z banko, stanovanjsko skupnost in organizacijo združenega dela, kakor tudi v kreditiranju, kjer uvajajo diferencirano višino kredita — glede na ekonomsko moč prosilca in njegove dejanske potrebe. Javna razprava, v kateri naj bi občani ocenili pravilnike predvsem glede enotnosti sistema in ustreznosti oziroma skladnosti z dogovorjeno politiko na stanovanjskem področju, bo trajala do 20. septembra. Zaradi številnih špekulacij klavnične industrije, kije ponekod odkupovala živino po smešno nizkih cenah, torej za zaščito rejcev živine, ki so bili zaradi neorganiziranosti najbolj izpostavljeni špekulacijam, je ZIS izdal odlok o minimalnih odkupnih cenah za vse vrste živine. Po tem odloku so najnižje določene cene za 25 do 30 odstotkov višje od tistih, ki so jih v zadnjem času plačevale klavnice. Na republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo so v zvezi s tem ukrepom ZIS poudarili, da ščiti predvsem rejce v neorganizirani proizvodnji, medtem ko dogovorjene odkupne cene v organizirani proizvodnji še vedno veljajo in bodo tudi odslej odkupovali živino po teh sporazum škili cenah. V preteklem tednu je ZIS sprejel še en sklep, ki se vsaj posredno tiče tudi živinorejcev in kmetovalcev nasploh. Po irtncnju izvršnega sveta je Ueba letos izločiti okoli 200 milijonov dinarjev za kreditiranje gradnje skladiščnih prostorov za kmetijske in živilske izdelke. Ta ukrep bo, kot ocenjujejo v zvezni direkciji za živilske rezerve, znatno ublažil dosedanje pomanjkanje skladiščnega prostora v naši državi, vzpodbudil bo razvoj kmctgske proizvodnje, predvsem pa bo prispeval k uspešnejšemu uresničevanju razvojnega programa živinoreje v hribovitih in gorskih območjih. tUUUiij Mihu# Združevanje je odgovor na izziv konkurence Ne modni klic ne politična parola, temveč nujnost, ki jo narekuje potreba časa in turistična konkurenca, to je dandanes vsesplošen poziv k sodelovanju v turizmu in gostinstvu. Enako velja tudi za naše dolenjsko gostinstvo in turizem, ki sta zaradi svoje razdrobljenosti in majhnosti v preteklosti že mnogo zamudila. Jože Vidic, pomočnik glavnega direktorja podjetja Kompas, je potrdil, da je turistična ponudba v Jugoslaviji „strašno razdrobljena" in zato manj konkurenčna. Zato je Kompas eden od poglayitnih pobudnikov, da bi turistične organizacije sodelovale v okviru sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) -svobodno, prostovoljno, enakopravno, z obojestranskimi interesi. Kako majhni in malo konkurenčni smo, ponazarjajo podatki, da pri nas v Sloveniji prevladujejo majhna turistična podjetja, saj jih ima le šest nad tisoč ležišč, skupno pa jih ima naša republika 24.500. Proces združevanja sc je začel in tudi našim turističnim zmogljivostim ne kaže ostati zunaj njega. M. L. .uporabe odvečnih zemljišč odvzame in da kmetijskim zemljiškim skupnostim. Omenimo naj še, da sme imeti nekmet po 51. členu o kmetijskih zemljiščih v ravninskem predelu v svoji lasti največ en ha kmetijskih in goznih zemljišč, od tega največ 0,5 ha vinograda in prav toliko gozda. V gorskih in hribovitih krajih pa ima nekmet lahko največ 3 ha zemlje, vendar največ pol hektara vinograda in prav toliko gozda. Več o tem natančneje pišemo na 4. strani, kjer objavljamo uradni^dopis občinske skupščine Novo mesto. Da bi ublažili posledice in omilili živinorejsko krizo, je tudi živinorejska poslovna skupnost Slovenije sklenila plačevati živino iz organizirane reje po dogovrjenih cenah, določenih v znanem sporazumu. Meso, tudi žabji kraki: bolje prodati turistu, kot pa izvoziti • » v v oejm/sca • .^P^O MESTO: Na zadnji sema-nriLlrV8? na novomeško sejmišče P »peljali 331 do 12 tednov in 39 od pet mesecev starih prašičev. Skupaj pa so rejci prodali 290 prašičev. Za mlajše prašiče so lastniki dobili od Pcev 3„0 do 450 dinarjev, starejše pa so prodajali po 460 do 750 dinar-jev. so pripeljali ic tri mesece starih prašičev in mi Kupci so kupili 332 ajsih in 11 starejših prašičev. Ki-vJr te^e mlajših prašičev je veljal 20, starejših pa 16 dinarjev. »Dolenjski list« v vsako družino Brezbrižni Kmetijski kotiček i>reflno s« pisatt ••• Od kolektiva veliko zahtevamo. Do njega pa se včasih obnašamo. nesramno. Na primer: zaspimo na delovnem mestu, nekdo drug mora tedaj delati namesto nas.. Če gremo med.delom po svojih opravkih, smo s tem oškodovali sodelavce, svoje tovariše, ki bi nas lahko upravičeno klicali na odgovor. In vendar tega ne naredijo. Zgodilo se je, da so štirje iz TOZD barvarne odkorakali malicat na Veselico. Kar med delom. Hladnokrvno so šli, češ da v tovarni ni bilo malice, pa bi morala biti. Če ni bilo malice, bi se morali o tem pogovoriti, delovnega mesta pa ne bi smel nihče zapustiti, če mu malce zakruli v želodcu. Samovolja in nedisciplina ne peljeta k napredku. Dvignili pa bi svoj glas, če bi bil v kuverti dinar manj. Vsi bi bili krivi, le vsak sam ne. Če se med delovnim časom sprehaja po Veselici, obenem pa prosi za kadrovsko štipendijo, bi ga res lahko zapekla vest. Dolžnost in pravica korakata namreč z roko v roki Take stvari se dogajajo in še marsikaj drugega. Vsi, vemo to, a smo raje tiho. Molčimo o marsičem, kar kvari naše odnose. Zakaj? Vemo, da nekateri med službenim časom urejajo privatne opravke in dobro obveščeni bi vam lahko postregli z imeni. Toda le privatno, za šankom ali ob kavici, uradno pa ne. Vemo tudi to, da pride marsikaka steklenica v tovarno skrita pod haljo. Vemo in molčimo, čeprav marsikdo že zjutraj zaudarja po žganju. Ravnodušni smo, toda namesto takih nekdo dela. Tudi stroji so se pokvarili na čuden način. Nihče ni bi{ kriv, vse se je nekako pozabilo, utišalo. Diolen loft je zapuščal tovarno po neredni poti Prestopnika so zalotili pri dejanju samem. Sodili mu bodo, toda ali ne bi bilu hujša obsodba, če bi ga izločili delavci sami? Žal so ti največkrat brezbrižni, čeprav nekateri živijo na račun njihovih delovnih rok. Kako dolgo Še?! (Iz današnje številke ,,Vezila,‘, glasila BETI, Metlika) V času turistične sezone bi morali za čistočo in lepoto naših mest še zlasti poskrbeti. Prav gotovo je Krško mesto, ki lahko s ponosom pokaže na nekaj lepo urejenih vrtičkov. Na sliki ena izmed krških gospodinj ob maku, ki se je zelo lepo razrasel. (Foto: J. Pezelj) Kopališče na Senovem ima veliko mladih obiskovalcev. Ure jim hitreje minevajo, če si jih krajšajo z raznimi igrami. Fantje na sliki se zabavajo s kartami. Senovo ima bazen že štirinajst let, zgra-dil pa ga je Rudnik, ki skrbi tudi za njegovo vzdrževanje. (Foto: J. T.) Jožetu Pungerčaiju iz Mirne peči se je nasmehnila ribiška sreča in iz Temenice je potegnil precejšnjega krapa. Ribiči upajo, da takile ribji velikani ne bodo izginili tudi iz Temenice, čeprav jim groze odplake iz nove kemične tovarne v Trebnjem. (Foto: P. Pungerčar) ‘ Zaradi gradbene sezone, ki je te dni na višku, primanjkuje v Kočevju predvsem cementa in železa. Kadar pripelje na železniško postajo vlak s cementom, ga razvozijo v dveh urah, čeprav velja kilogram uvoženega cementa iz Sovjetske zveze 1,40 din. (Foto: France Brus) |i Oidij je napadel trto \ . Y letošnjem vročem poletju se je na Bizeljskem in v Beli £ fajini pojavila v večjem obsegu druga najbolj razšiijena bolezen £ . e *rte> °idij ali tudi pepel imenovana. Vroče, sušno vreme ^ D Je Prijalo, pa tudi nekateri vinogradniki, ki nanjo niso tako < n*r na PeronosPoro> Je n*s0 ovirali. # Je moč prepoznati po sivi, pepelasti prevleki, s katero £ te C naPa(*ene dele. Posebno na jagodah je značilna. Če so le s ^ro^ne. ostanejo trde in ne rastejo več, če pa so že debe- £ J*, razpokajo, tako daje mogoče videti peške. Nekatere sorte ^ ki ie C trtC so posebno občutljive, med njimi modra frankinja, £ J® ena poglavitnih sort na našem pridelovalnem območju. *netij,ki inštitut Slovenije je takoj, ko je dobil opozorila o £ oid °kužbah, izdal navodila o zatiranju. Znano je, daje za £ neicH VeP^° enako strup kot baker za peronosporo. Ze od ^ v daj ga zatirajo z žveplanjem. Žveplati pa se sme le suha trta, £ °plem sončnem vremenu, saj se le tedaj tvori dovolj žveplove- ^ tud a’ ki uničuje glivice. Kot žveplo v prahu so učinkovita £ 1 žveplena prašiva, ki jih običajno dodajamo škropivu zoper * D roi\osP°ro. Stara preizkušena škropiva so sumporol, kumulus, ^ . žvepleno-apnena brozga. £ af^ aj Priporočajo novejše pripravke, kot so 0,1-odstotni ^ dai^311’ ^-odstotni karathan, 0,2-odstotni cosan, ki jih do- £ tudi^H ^roP‘vu» s katerim zatiramo peronosporo. Priporočajo ^ pl . a hkrati poškropimo vinsko trto še proti sivi grozdni £ fphaJt’ Za Priporočljiv 0,2-odstotni mycodifol ali ortho- s tan. Obnesejo se tudi antracol, cuprablau in dithan M-45. £ m e ^ ie oidij sredi poletja že močno razpasel in ga žveplo ne 4 itiane VCČ Pfe8nat*. lahko pomaga škropljenje s kalijevim hiper- £ gran^anom- Na 100 litrov vode damo 3 kg gašenega apna in 125 £ hropimo ka^eve8a hipermangana, dobro premešamo in ^ Inž. M. L £ GOSPODAR- RAST Lepa rast! Škoda le, da ni šlo brez tega strupenega umetnega gnojila (Karikatura: Marjan Bregar) MARXOVA „ZMOTA" Po nekaterih.podatkih delamo v povprečju v Jugoslaviji le 134 dni v letu, preostalih 231 dni pa povprečni Jugoslovan ne preživi na delovnem mestu, ker je bodisi nedelja, praznik, dopust, >bolniška‘ ali pa sestankovanje, ki ga je med delovnimi Časom toliko kot najbrž nikjer drugod na svetu. Karl Marx je očitno zmotno napovedal, da bomo zaradi razvoja proizvajalnih sredstev šele proti koncu tega stoletja tako malo delali. Sicer pa ni imel v mislih jugoslovanskega odnosa do dela. Tončkov dom na Lisci. Na četrtkovi novinarski konferenci pri republiškem izvršnem svetu nam je novinarjem pomočnik sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar povedal, da smo v združevanju in sodelovanju še skoraj na začetku, kljub nekaterim vidnim uspehom enotnega nastopanja, kot so v Postojni, Radencih, Rogaški Slatini in še ponekod. Še vedno sc dogaja, da se 15 ali pa še več agencij peča z istim, namesto da bi poenotili in združili turistično ponudbo ter izkoristili prednosti, ki jih to prinaša. Zelo pomembno je po njegovem tudi, da vse krajevne probleme, ki zadevajo turistično gospodarstvo določenega kraja ali območja, urejajo skupno. To velja tudi za našo pokrajino, kjer smo dosegli napredek v združevanju termalnih zmogljivosti, narediti pa je treba še zelo veliko, da bodo naše toplice in druge znamenitosti prinašale toliko, kot bi lahko. Preprečiti špekulacije trgovcev in „čme“ zakole Zaščita reje Da bi rejce živine zaščitili pred brezobzirnimi trgovci in prekupčevalci, ki so ponekod že poskušali izkoristiti sedanjo zagato zaradj zastoja pri izvozu mesa in kmetom ponu^ jali smešno nizke cene, je zvezni iz* vršni svet prejšni teden sprejel poseben odlok. Z njim je določil, kolikšne smejo biti najnižje odkupne cene živine. Te bodo za četrtino večje od tistih, po katerih so zadnje čase plačevale klavnice živino iz neorganizirane reje. Po tem odloku bodo smele znašati odkupne cene za teleta prvega A razreda 17,5 din, za teleta prvega razreda 16,65 din, za govejo živino prvega A razreda 15*din, za govedo prvega razreda 14,25 din, za perutnino pa 16 dinarjev za kilogram. Turist plača več Četudi smo z našim morjem srednji Evropi najbližji (podražitev bencina!), čeprav nam „gredo na roke“ politične razmere v sredozemskih deželah (Grčija, Španija), čeravno naši gostinci niso pretiravali s cenami ( v povprečju so letos za petino višje), slovenska turistična žetev ne bo posebno bogat o. ob rodil a. Upajo, da bo letošnje število nočitev za 3 do 5 odst. večje od lanskega, vendar le predvsem na račun domačih gostov. Do konca junija ja bilo tujcev za 16 odst. manj kot lani, res pa se je obisk v avgustu vidno popravil. Da je domači gost najboljši gost, govorijo gostinci takrat, kadar nimajo tujcev. Vendar so prav tujci z narodnogospodarskega stališča zelo „interesantni". Pri tem imamo v mislili njihovo porabo naše hrane, ki je neprimerno bolj donosna kot izvoz. Zdaj, ko sc je ustavil izvoz mesa v dežele Evropske gospodarske skupnosti, je turistična poraba še toliko pomembnejša. Statistična služba je za lani zbrala zanimive podatke. Tuji turisti so pojedli 2.640.000 kg mesa in ga v obliki zrezkov, čevapčičev in drugih mesnih dobrot plačali po 56 dinarjev kilogram. V izvozu pa smo isti čas dosegli ceno 14 dinarjev za kilogram. Razen tega so pojedli še 1,8 milijona kilogramov krompirja, 1,35 milijona kilogramov sadja, 300.000 kg masla, 600.000 1 vina, 300.000 1 žganja, 600.000 kg masti, 1,2 milijona litrov mleka itd. Sadje smo prodali 2,4-krat dražje, kot če bi ga izvozili, maslo 4-krat dražje, mleko 5-krat, jajca pa celo 7,5-krat. Ta dejstva ne potrebujejo komentarja. M. L. Rok - 24. avgust Do 24. avgusta letos morajo ne-kmetje in nekmetijske organizacije, ki imajo lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na kmetijskem zemljišču, ki je večje od tistega, kar dopušča zakon o kmetijskih zemljiščih, vsa gozdna in kmetijska zemljišča prijaviti oddelkom za premoženjskopravne zadeve pri občinskih skupščinah. V novomeški občini sprejemajo prijave tudi v krajevnih uradih. To so sporočili predstavniki republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Za kršitelje, ki zemljišč ne bodo pravočasno prijavili, so predvidene visoke denarne kazni. Sekretariat je tudi pojasnil, da imajo kmetijske zemljiške skupnosti in Do 24. avgusta je treba prijaviti odvečno zemljo gozdnogospodarske organizacije že od lanskega avgusta pravico zahtevati odkup presežka zemljišč nekmetijskih organizacij. Tem se pravica To stran ste napisali sami! — To stran ste \ Srednje šole odpirajo vrata Za odlične in prav dobre ni ovir za nadaljnje šolanje dele k sprejemali samo odlične iii prav dobre dijake, medtem ko sprejemnih izpitov ni bilo. Od 104 pri-javljcncev so jih sprejeli 94. Za pedagoško smer sc je prijavilo 45 kandidatov, ki so vsi sprejeti. Tudi na pedagoškem oddelku ni bilo sprejem nili izpitov. V ekonomski srednji šoli so povedali, da prijav za vpis ne sprejemajo več, ker so'vsa mesta že zasedena. Sprejemnih izpitov ni bilo, ker pa je bilo preveč kandidatov, so sprejemali samo odlične in prav dobre. Sola za zdravstvene delavce ne sprejema več prijav, ker so sprejeli samo 70 dijakov. Sprejemnih izpitov ni bilo, pogoj pa je bil vsaj dober uspeh. Šolski centcr za gostinstvo ima 160 prostih mest. Doslej sc je prijavilo približno 80 kandidatov. Pogoj je uspešno končana osemletka. Poletje se preveša v drugo polovico, kmalu bo konec šolskih počitnic in začel se bo pouk. Povprašali smo šole na Dolenjskem, koliko prostih mest so razpisale, kakšni so bili vpisni pogoji in koliko prijav so sprejeli do zdaj. V Novem mestu so nam z gimnazije odgovorili, da so na splošni od- Denar za... (nadaljevanje s 1. str.) Če primerjamo kredite, ki jih bodo banke odobrile letos, z višino letos začetnih naložb v kmetijstvo, potem je sporazum med navedenimi podpisniki velik korak naprej k načrtnemu investiranju v kmetijstvo Slovenije. Enako velikega pomena pa so za takšno načrtno usmeritev tudi pogoji za pridobivanje oz. dajanje kreditov. Ti upoštevajo sklep zbora delegatov kmetijske razvojne skupnosti o prednostnih razvojnih usmeritvah v kmetijstvu. Naložbe v kmetijstvo so razporejene v štiri prednostne skupine. V prvo spadajo nakup, melioracije zemljišč in plani nekih pašnikov proizvodnja mleka in mesa na lastni krmni osnovi, pridelovanje koruze in krompirja, pridelovanje ribeza, malin in breskev; v drugo skupino prireja prašičjega mesa, pridelovanje hmelja, grozdja in ostalega sadja, rekonstrukcija in razširitev obstoječih pitališč; v tretjo skupino proizvodnja jajc, perutninskega mesa in plemenskega materiala, mešalnice za pridelke lastne in kooperacijske proizvodnje in predelava soje; v četrto skupino pa vsa druga kmetijska proizvodnja in predelava kmetijskih pridelkov. Bistveno v pogojih, zajetih v sporazumu, je, da lahko dobijo kredite na enakopravni osnovi vsi uporabniki v kmetijstvu, t.j. družbeni sektor, kmečke skupnosti in kmetje-kooperanti. Edina izjema je nakup kmetijskih zemljišč: kredit zanjo lahko dobe le organizacije družbenega sektorja. Naslednja poteza za njegovo uresničevanje je zdaj na investitorjih. ŠTEFAN KUHAR Orači, na plan! Društvi KIT iz Novega mesta in kmetijskih tehnikov ter kmetijska zadruga „Krka“ iz Novega mesta organizirajo tudi letos tekmovanje v oranju za najboljše orače na Dolenjskem. Namen tega že tradicionalnega tekmovanja je prikazati uspešnost in kvaliteto oranja, šest naših najboljših oračev pa sc bo udeležilo 19. republiškega tekmovanja 6. in 7. septembra v Mariboru. Tudi letos sestavljajo ekipo trije člani. V prvih ekipah so starejši člani in predstavniki družbenega sektorja, v drugih ekipah pa bodo tekmovali člani aktivov mladih zadružnikov. Področno tekmovanje za Belo krajino bo v nedeljo, 18. avgusta, za ožjo Dolenjsko pa v soboto, 24. avgusta, na posestvu KZ „Krka“ Novo mesto v Šentjerneju pri Iskri. Začelo se bo ob 15. uri. Vsak tekmovalec, ki bo dobil štartnino v višini 60 do 120 dinarjev, tekmuje s svojim traktorjem in dvobrazdnim plugom, start pa bo istočasen. Najboljši orači bodo dobili dename nagrade in pokale, po končanem srečanju pa bo za vse zabava s plesom, ki jo bo pripravil aktiv mladih zadnižnikov. Vsi zainteresirani pošljite svoj naslov Kmetijski zadrugi „Krka", Novo mesto, in pripišite: „Traktorsko tekmo-vanje“. Ptujska kulturna srečanja Avgusta in septembra vrsta kulturnih dogodkov V avgustu in septembru se bodo v Ptuju zvrstile številne kulturne prireditve, ki so jim dali naslov Ptujska kulturna srečanja. Temeljna kulturna skupnost v Ptuju, organizator teh srečanj, je to kulturno poslanstvo, katerega namen je približati kulturo ljudstvu, pričela že lani in ga bo nadaljevala vsako leto. V okviru letošnjih kulturnih srečanj bo v avgustu vrsta prireditev: od koncerta New swing kvarteta s popularnim pevcem Otom Pestnerjem, velike folklorne revije, koncerta danskega godalnega kvarteta iz Kopenhagena ter koncerta godbe na pihala ptujske Svobode pa vse do že tradicionalnega festivala narodne zabavne glasbe, ki bo trajal tri dni. Razen tega bosta v tem mesccu še razstavi Prispevek slovenjegoriške čete NOV v letu 1942 in slikarske kolonije Poctovio - 1973, na Borlu pa bodo ustvarjali svoja slikarska dela udeleženci slikarske kolonije Poeto-via - 1974. V septembru bo razstava holund-sko-flamskc in francoske grafike XVII. in XVIII. stoletja ter razstava „Janez in Jurij Šubic“. Za ljubitelje filma bo teden slovenskega filma, gledališče iz Kranja bo uprizorilo Svetinovo Ukano, Dramsko gledališče iz Ljubljane sc bo predstavilo v Cowardovo Komedijo ljubezni, gledališče iz Ptuja pa s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski. Mimo tega bodo še koncerti Partini tria iz Ljubljane, Slovenskega komornega orkestra in pevskega zbora Krištovski iz Prage. V kulturna srečanja je vključeno tudi znanstveno posvetovanje o deležu Ptuja v razvoju slovenske kulture. Temeljna kulturna skupnost v Ptuju si je zastavila zares bogat kulturni program. Tako v Ptuju nadaljujejo tradicijo kulturne dejavnosti in tešijo žejo po kulturi tamkajšnjih ljudi Za realizacijo tako obsežnih in bogatih kulturnih prireditev gre priznanje predvsem peščici zagnanih ptujskih kulturnih delavcev ter Kreditni banki v Mariboru in njeni podružnici v Ptuju, ki sta prispevali levji delež dename pomoči. ma- V drugih srednjih šolali v Novem mestu še ne vedo, koliko dijakov bodo sprejeli. Na kmetijski srednji šoli so en oddelek že napolnili. Ce bo dovolj kandidatov, bodo odprli še drugega. Iz zavoda za izobraževanje kadrov so nam sporočili, da letos ne bodo vpisovali v srednjo tehniško šolo lesne in gradbene stroke. V Kočevju sta dve srednji šoli, ccnter poklicnih šol in gimnazija. Na gimnaziji so razpisali 93 prostili mest, prijavilo pa sc je 85 dijakov. Odlični in prav dobri so sc lahko vpisali brez sprejemnih izpitov. Center poklicnih šol je razpisal 90 prostili mest na oddelku za kovinsko stroko in 30 za oblačilno stroko. Doslej seje prijavilo 60 kandidatov za kovinarski oddelek in 20 za oblačilni. Sprejemnih izpitov ni, pogoj za vpis pa je uspešno končana osemletka. STS v Krškem ima 140 prostih mest; do zdaj se je prijavilo 70 dijakov. Sprejemni izpiti za vpis niso potrebni, zadostuje vsaj dober uspeli z osemletke. Gimnazija v Brežicah bo na splošni oddelek sprejela 90 dijakov, doslej se jih je prijavilo 79. Pogojev za vpis ni. Na pedagoški oddelek bodo sprejeli 30 dijakov. Pogoj je odličen ali prav dober uspeh in uspešno opravljen sprejemni izpit iz glasbe in likovnega pouka. Črnomaljska gimnazija je že sprejela 60 dijakov. Posebnih pogojev za vpis ni bilo, zadostoval je vsaj dober uspeh. Poklicna šola za tckstilce in kon-fekcionarje v Metliki je razpisala 60 prostih mest; do zdaj se je prijavilo 35 dijakov. Sprva so nameravali predpisati sprejemne izpite iz matematike, slovenščine in spretnosti. Ker je premalo kandidatov, sprejemnih izpitov ne bo. J. SIMČIČ Mladi gredo na Kozjansko Delovne akcije, ki bodo od 20. avg. do 17. nov. se bodo udeležili tudi novomeški mladinci Mladi iz vse Jugoslavije bodo še enkrat prišli na Kozjansko. Tako so se odločili na sestanku Zveze mladine Jugoslavije. 20. avgusta bodo prebivalci prizadetega področja sprejeli 450 mladincev, ki bodo sodelovali v akciji „Kozjanski odred“. V treh izmenah (od 20. avgusta do 17. septembra, od 20. septembra do 18. oktobra in od 20. oktpbra do 17. novembra) bodo mladi obnovili ali zgradili šeststo hiš. Gospodarsko vrednost teh del strokovnjaki ocenjujejo na približno 77 milijonov, akcija mladih pa bo veljala okoli 700 do 800 tisoč dinarjev. V prvi izmeni naj bi delali udeleženci prejšnjih akcij, v ostalih dveh pa mladi tesarji, zidarji, vodovodni inštalaterji, dijaki in študentje gradbeništva, ki bodo opravili strokovna dela. Zato občinska konferenca ZMS Novo mesto vabi vse tiste, ki bi st; radi udeležili tc akcije, naj sc čimprej oglasijo v pisarni OK ZMS. Skoraj gotovo je, da se bo te delovne akcije udeležilo okoli 40 brigadirjev in brigadirk iz novomeške obč ine. ODPRLI VODOVOD V nedeljo. 11. avgusta, so v Žlebi ču pri Ribnici svečano odprli novi vodovod, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in samoprispevki domačinov in z drugimi prispevki. Vodovod jc odprl Stane Skrabec, direktor RIKA, ki je pokrovitelj vodovoda. Več bomo o tej uspešni akciji še poročali. ZLETNA AKCIJA -POHOD NA TRIGLAV ,V okviru zletov bratstva in enotnosti je Novo mesto organizator vzponov na Triglav, in sicer v okviru zletne aktivnosti. V letošnjem jubilejnem letu, ko smo praznovali 30-letnico zletov, Novo mesto že osmič pripravlja pohod na Triglav, ki sc ga bodo udeležili vsi člani stalnega sekretariata ter športni in družbenopolitični delavci, ki so prispevali k razširjenosti zletov bratstva in enotnosti. Na našo najvišjo goro bo „zletna odprava'1 odšla 19. avgusta, vrnila pa se bo 24. avgusta. Preteklo nedeljo so gasilci iz Hmeljčiča priredili slavje. Dobili so novo brizgalno, ki so jo že dolgo potrebovali za boljše opravljanje svojih dolžnosti. Pokrovitelj svečanosti je bil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Avgust Avbar. (Foto: P. Pungerčar) Da se kaj takega ne ponovi Krajevna organizacija ZB Trebnje je za dan vstaje 22. julija že osmič organizirala tovariško srečanje svojega članstva. Tako je bilo letos to srečanje naCvib-ljali pri Trebnjem. Srečanje je bilo povezano s kulturnim programom, mladina pa je organizirala patruljni pohod skozi partizanske vasi in obiskala nekatere starejše partizane. Tega srečanja se je udeležilo približno 80 odst: vseh članov. Pripravljalna dela za to srečanje so nemoteno potekala, dobava miz in stolov od gasilskega dmštva v Trebnjem si' je zataknila. Dogovorjeno je bilo, da bo potrebno število miz in stolov izročil na dan prireditve orodjar društva Ivan HREN, česar pa ni storil; z ženo sta se izgovarjala, da so mize stare in da nimata časa se s tem ukvarjati. Zato je nastal problem nekaj ur pred pričetkom srečanja. Morali smo se obrniti na GD Račje selo, kjer so nam brezplačno posodili mize in stole. Za razumevanje se jim javno zahvaljujemo. Graje vreden pa je postopek orodjarja Ivana HRENA, zato želimo, da sc kaj takega ne bi več ponovilo. Končno naj še omenimo, da je krajevna organizacija ZB 15. maja praznovala 30. obletnico osvoboditve Trebnjega. Veselični del te prireditve je prepustila Gasilskemu društvu Trebnje, ki je imelo dokaj lepe dohodke, vse stroške v zvezi s prireditvijo pa jc nosila naša organizacija. JOŽE PIŠKUR predsednik KO ZB VOZIL JE GENERALA MAISTRA ' Pred kratkim so imeli v Kamniku slavje naši borci za severno mejo. Praznovali so 100-letnico rojstva svojega voditelja generala Maistra. Iz Velikih Poljan v ribniški občini sta se svečanosti udeležila tedanja borca Štefan Ambrožič in Alojz Ivanc, ki sta pred 46 leti branila našo severno mejo. Štefan Ambrožič je bil celo Maistrov „šofer" oziroma tedaj še kočijaž, saj je generala prevažal s kočijo po položajih in posvetovanjih. O tedanjih časih, koje bil hkrati tudi osebni varuh najvišjega predstavnika naše tedanje osvobodilne vojske, ve Štefan marsikaj povedati. Kakor smo zvedeli, sta bila iz ribniške občine na proslavi izmed vseh borcev severne meje le ta dva. • V. P. Postrezi si sam! S časom postajamo vse bolj ekonomični in temu primerno tudi postopamo. Podobno so poskusili minulo nedeljo na gasilski veselici v VELIKEM PODLOGU, kjer so si ljudje v veliki meri sami stregli. Seveda, vsi le niso bili še tako moderni in so raje potrpežljivo čakali in upali, da jim prinesejo želene dobrote; vsaj'nekaj tistega, kar je obetal plakat na vseh vidnih mestih. Ti, ki so bili staromodni, so čakali po stari navadi in potegnili najkrajši konec. Za organizatorja je bil pomemben le denar in ga nadaljnja usoda gosta ni zanimala. Tako sem tudi sam tri ure čakal, seveda potrpežljivo in v upanju, da se prepričam o tem, kako se godi našemu delovnemu človeku na podobnih kulturnih prireditvah, kako se tu po; čuti, koliko in kako prejme za svoj težko prisluženi denar. Bilanca je porazna - vredna pomisleka! Tako ravnanje podcenjuje našega delovnega človeka, mu jemlje dostojanstvo in pravicc, ki mu pripadajo kot nosilcu napredka in kulture, za kar mu odtegujemo denar od samega zaslužka pri delu, a nudimo mu bore malo premalo. Da vsemu temu botruje neznanje, ni težko zaključiti, ker so pri tem poteptana temeljna načela gostoljubja, strežbe ... Naj ob tej priložnosti dam zasluženo pohvalo gasilskemu društvu v Leskovcu, ki je le nedeljo prej za svoje vzorno delo poželo simpatije občinstva. Na srečo ni nikomur padla „krona" z glave, ko je pristopil k mizi (celo polni) in spregovoril staromodno: „PROSIM, ŽELITE? “ V Podlogu so se menda prav tega zbali.. .? Ivan Škofljanec Hotel Kandija: glasba za turizem! Odgovor novomeškega hotela Kandija na očitke zaradi preglasne glasbe V 29. številki Dolenjskega lista so se stanovalci iz novomeške dinove ulice pritoževali nad glasno glasbo na vrtu hotela Kandija. :o pritožbo so poslali tudi občinski skupščini z zahtevo, naj r red in zaščiti prebivalce. Hotel Kandija je občinski skupščini na njeno zahtevo odgovoril, hkrati pa prepis pisma, ki gaje podpisal direktor Jože Tomlje, poslal tudi našemu uredništvu, lakoje pišejo: „2. avgusta letos smo spremenili svojo odločitev glede časa in načina igranja žive glasbe na restavracijskem vrtu. Doslej smo ob petkih, sobotah in nedeljah, če ni deževalo, imeli živo glasbo do 23. ure. druge dni pa do 22. Zdaj imamo živo glasbo vse dni v tednu, razen ob deževnih, od 18. do 22. ure, še posebej pa smo izvajalcem naročili, da morajo zadnjo uro igrati tako tiho, da bodo še zadovoljili poslušalce na vrtu in da ne bodo igrali tako naglas, da bi motili stanovalce. Dlje časa so gostince v Novem mestu kritizirali, češ da nihče ne organizira žive glasbe. Ker imamo primeren prostor, smo sc odločili, da v korist svojih gostov in da bi se izognili kritiki, pripravimo živo glasbo. Po predračunu bo podjetje glasbenikom plačalo za igranje okrog 60.000 din, od postrežnine pa bo zaradi glasbe iztržilo le 24.000 din več. Razliko bo krilo iz svojega denarja in bo prispevek kolektiva za boljše počutje gostov. Glasbe torej nimamo zaradi sebe, pač pa zaradi boljšega počutja gostov in ugleda hotela, nikakor pa ne želimo nikomur krajšati počitka ali kršiti javne- ga reda in miru. Ob izvajanju žive jj glasbe zadovoljujemo tisoče obisko- : valcev in menimo, da delamo prav. Vsem, ki jim živa glasba ni najljubša, se najprijazneje opravičujemo in upamo, da jih bo naš novi ukrep zadovoljil vsaj toliko, da se ne bodo več pritoževali. Naš kolektiv jim bo za to hvaležen, zato prosimo za razumevanje.” \\0 /e/ ©stne Znova presenečenje. Za vas, za nas, za vse! Med prireditvami, ki jih pripravlja Ljubljanska banka-podružnica Celje v okviru meseca varčevanja oktobra, bo tudi proslava 110-letnice ustanovitve Celjske mestne hranilnice in v njenem delu razstava jubilejnih kovancev in drugih starih bančnih dokumentov in predmetov. Da bi razstava v resnici zajela vse, kar je na voljo, zlasti pri občanih, vas celjska podružnica Ljubljanske banke vabi in prosi, da ji posodite ali prodate stare jubilejne kovance vseh vrst in izdaj in drugo arhivsko oziroma zgodovinsko gradivo, ki kakor koli govori o hranilništvu na celj- skem območju. Če pa bo to gradivo vezano na Celjsko mestno hranilnico, bo dobrodošlo toliko bolj. Da bi vedeli, s kakšnim gradivom bomo lahko razpolagali pri ureditvi razstave, vas vabimo, da nam pripravljenost o sodelovanju z nami sporočite najpozneje do 15. septembra letos na naslov: Ljubljanska banka-podružnica Celje, odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagande, Celje, Trg V. kongresa 10. Že vnaprej hvala za sodelovanje in pomoč. #Cfc ljubljanska banka podružnica celje Kdo mora prijaviti zemljo 1. Na podlagi 51. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 26/73) sme imeti občan, ki po določbah tega zakona ni kmet, v svoji lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, v gorskih in hribovitih predelih pa največ 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda. Po 4. členu zakona o kmetijskih Zemljiščih je kmet samo tisti občan: ki sam obdeluje kmetijsko zemljišče, - ki stalno živi v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče, — ki s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. delavci, upokojenci, obrtniki). Občan, ki poseduje samo gozdno zemljišče, po navedenem zakonu ni kmet. 2. Na podlagi 52. člena zakona o kmetijskih zemljiščih pa organizacije, ki niso po tem zakonu kmetijske organizacije združenega dela (5. odstavek 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih) izgubijo pravico uporabe na kmetijskem zemljišču. Po navedenem zakonu so kmetijske organizacije samo tiste delovne in druge organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo ali jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti. Na podlagi navedenih določb zakona o kmetijskih zemljiščih morajo torej nekmetje in nekmetijske organizacije združenega dela, ki posedujejo zemljišča v večjem obsegu, kot določa ta zakon, do 24. avgusta 1974 prijaviti svoja zemljišča tistemu krajevnemu uradu, kjer le-ta zemljišča ležijo. Za območje Krajevnega urada Novo mesto pa se zemljišča prijavijo za premoženjsko-pravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu občine. Za neizvajanje omenjenega zakona je po 116. členu predvidena denarna kazen za nekmete, po 111. členu pa za nekmetijske organizacije in njihove odgovorne osebe, če se ne bi ravnale po cit. določbah zakona. Vročina pritiska. cene pa tudi je ta naprava hudo obremenjena. Čateške polne 30. julij. Vročina je končno le pritisnila. Pasji dnevi so razveselili kopalce, sladoledaije in vse tiste, ki jim ljubitelji sonca in vode prinašajo večji zaslužek. V Čateških Toplicah so vsi bazeni že dopoldne polni. Za sončenje je še dovolj prostora, v senci pa je že težko najti primeren kotiček. Voda v bazenih za neplavalce ima 34 stopinj, v bazenih za plavalce 28 stopinj Celzija. V starih bazenih so jo menjali prejšnji dan, zato se ljudje z užitkom namakajo v njej. Stara bazena praznijo redno vsak ponedeljek, po nedeljskem navalu, ko se izmenja v njej tudi po 5 tisoč kopalcev. Po potrebi menjajo vodo tudi konec tedna. Novi bazeni imajo čistilne naprave, ki vodo sproti filtrirajo. Okolica je čista, v kabinah za preoblačenje pa puščajo obiskovalci razne odpadke, od tulcev za sladoled do časopisnega papiija, ogrizkov ipd. Tako za mnoge velja pregovor: „Kjer se osel valja, dlako pusti.” Kabine bi morali najbrž večkrat na dan obiti in jih počistiti. Za žejo in lakoto je na kopališču odlično preskrbljeno. V samopostrežni restavraciji imajo pester izbor jedil in pijač, kompletno kosilo pa si kopalci lahko naročijo za 30 din. Ekspres kava velja 3 din, turška 4, coca-cola 4 din, sadni sok 5. V kiosku prodajajo sladoled po 3 din, vendar je precej voden. Voda v Krškem 26 stopinj Na kopališče Celuloze v Krškem doteka ogrevana voda iz tovarne. Njena temperatura je 26 stopinj C. Menjajo jo enkrat na teden in tisti dan se je že poznalo, da bi bilo treba bazen izprazniti. Kabine so zadovoljivo počiščene. Na kopališču je bife hotela Sremič, kjer dobite coca-colo po 4 din in ekspres kavo po 3 din. Dober vanilijev sladoled ima prodajalec pri vhodu po 1,5 din. Vsak dan obišče kopališče po 300 do 400 kopalcev, ob nedeljah tudi več, Vsi, Iz vseh turistično znanih dežel poročajo, da je letos manj gostov kot prejšnja leta, in tudi pri nas na moiju ni takega navala, kakršnega so bili gostinci vajeni. Kaže torej, da precej delovnih ljudi letošnji letni oddih preživlja doma ali pa so običajno 14-dnevno letovanje skrčili na teden dni. Zakaj tako? »Podražitve!“ je običajen odgovor z eno samo besedo. Ostali smo torej doma in se ob lepih dneh hodimo kopat. Kaj pa počutje in žep, ki smo ga hoteli obvarovati prevelike suše? Telo pri telesu V tistih nekaj vročih dneh tik pred koncem julija se je v Šmarjeških Toplicah gnetlo ljudi- Avtomobilov toliko, da je si-061 v obilni senci zmanjkalo prostora, ob odprtih bazenih pa je bilo vse živo. Staro, mlado in komaj rojeno — vse se je nastavljalo toplemu soncu in čofotalo v Prijetni topli vodi. V bazenu, kjer se na dan gotovo kopa več st0 ljudi, ni bilo videti umazanije, pač pa je vabljivo modra voda vabila k sebi. V zunanjem velikem bazenu je imela voda tisti dan 27,5 stopinj C, zrak pa ru,i Z? stopinje hladnejši. hladiti se torej v vodi ni bilo niogoče, pač pa si lahko plaval Wjub gneči in čeprav so mladi skakali v vodo na glavo, na noge ”P° fcuško“ in se igrali z žogo. tarejši možakar je sicer godrnjal in nekaj zabavljal čez nevzgojeno mladino, pa mu je eden zabrusil nazaj, daje najbrž Pozabil, kakšen je bil v teh letih sam. Tudi pred ličnim kopališkim bifejem je bilo vse zasedeno. Stroj za sladoled je neprestano brnel in komaj spravljal iz sebe tolikšno količino res .dobre sladke mešanice, kolikor so je otroci hoteli kupiti. Sladoled velja 3 din, zelo dobra ekspresna kava s smetano 3 din, kokto računajo 5 dinarjev. Kaj pa resnična čistoča vode? Podatkov iz laboratorija ni, kopališki mojster pa je povedal, da se v velikem bazenu zanesejo na dobre čistilne naprave, ki delajo neprekinjeno, vodo pa menjajo le nekajkrat v sezoni. V lesenem bazenu je vsak dan sveža voda. Kopanje velja za odraslo osebo ob delavnikih 10 din, ob nedeljah in praznikih 12 din, kopanje po 16. uri pa računajo 8 din. Krka še mrzla * Na prostrani otoški travnik, namenjen kopalcem, prideš z avtom, ne da bi te kdo vprašal za vstopnino ali parkirnino. Lepo urejena naravna plaža ob Krki privablja stalen krog gostov iz Zagreba, Ljubljane in seveda Novomeščane, pa vseeno ni nikdar hude gneče. Precej jih je, ki bazenom kljub lepi barvi ne zaupajo in jim je ljubša tekoča voda, čeprav bolj mrzla. V Novem mestu, kjer je bilo desetletja znano kopališče na Loki središče poletnega življenja v mestu, zdaj redko vidiš kopalce. Loka je za kopalce umrla, drugje ni primernih mest, tako morajo ljubitelji Krke vsaj do Leš-nice, Otočca ali Kronovega. 29. julija popoldne je imela Krka na Otočcu 19 stopinj C. Bila je čista in vabljiva, vendar se je med gosti, ki so se pripeljali z 52 avtomobili, le 13 ljudi kopalo. Drugi so se sončili, brali, kartali, žogali ter uživali lepo naravo. Noški so precej hodili k zasilnemu bifeju, je pa bolj slabo založen. Imajo sicer alkhol-ne in brezalkoholne pijače, niso pa imeli ne sladoleda ne kave. Kokta velja 5 din. Edino, kar je tisti dan kazilo prijetnost otoškega kopanja, so bili polni koši za smeti. Ne smemo pa pozabiti še ene ugodnosti tega prostora: komur postane dolgčas na plaži, se lahko sprehodi po gozdu. Gneča brez hrupa Ob odprtem bazenu v Dol. Toplicah je bilo 30. julija dopoldne polno, pa kljub temu se nisi čutil prostorsko ogroženega. Tudi hrupa ni bilo. V lepo modri vodi z 28 stopinjami C je bilo mogoče plavati, ne da bi se zaletaval v kopalce. Tu vidiš med rosno mladimi in gosti srednjih let tudi več starejših ljudi, ki hodijo vsako leto v Dol. Toplice po zdravje. Babice in dedki pa čisto majhni otroci čez opoldansko vročino zadremljejo v senci pod grmom ali drevesom, okrog 14. ure pa spet vse zaživi in se zažene v vodo. V odprtem bazenu menjavajo vodo enkrat ali dvakrat na teden, sicer pa jo stalno čistijo s filtri. Umazanije, če je, ni videti. Gostišče pri bazenu je lepo urejeno, strežba pa bi bila lahko hitrejša. Kavo s smetano računajo 3,50 din, lučke prodajajo po 1,80 in kkto po 4 din. Vse te užitke pa si lahko privošči gost, ki prej plača 10 din vstopnine, omarico ali kabino pa seveda še posebej. Mirna - tobogan Bazen z naravno tekočo vo-ido ali pa jezerce - kakor ga ho-|če kdo imenovati — ležeče pod mirenskim gradom, je odlična zamisel v prid številnim kopalcem trebanjsko-mirenskega področja. Pol Trebnjega, menda cela Mirna in še pol Mokronoga povrhu je bilo 30. julija popoldne zbranega pri bazenu. Voda je imela 23'stopinj C, žal pa je bila precej kalna, kar pa kopalcev ni motilo. Do bazena pride gost potem, ko ga prestreže ljubka domačinka, ki zahteva po 5 din vstopnine za odraslega kopalca, 3 din ,za otroke in 5 din za avto. Imajo tudi bife z lepo urejenim prostorom za strežbo. Gostje navadno naročajo vino ali pivo, kave nimajo, lučk tudi ne, pač pa velja ora samo 2,50 din. Kopališče na Mimi ima tudi tuše, nekaj platnenih kabin za preoblačenje in pa pravi tobogan. S tem so Mirenčani edini na Dolenjskem. Verjamete lahko, da Po čem je voda? Kraj: vstopnina za odrasle ob vstopnina ob parkiranje nedeljah delavnikih Šmarješke Toplice 10 din 12 din — Otočec — — 5 din ob nedeljah in praznikih Dol. Toplice 10 din 12 din Mirna 5 din _ 5 din Čateške Toplice 10 din 12 din 5 din Krško 3 din 7 din — __ Senovo 3 din 5 din - Vinica — — - Metlika — — 3 din ob ' - - nedeljah Primostek V — — > ki so zaposleni v Celulozi, imajo prost vstop. Senovo: samo za sončne dni Na Senovem imajo bazen na sončno gretje. 29. in 30. julija so v vodi namerili 25 stopinj C. Bazen je last Rudnika. Za red in čistočo skrbi Ivan Strnad, ki pravi, da je voda tako čista, da bi jo zjutraj lahko pil. Filtrirajo jo sproti in črpalka dela ves dan. Na kopališču nimajo bifeja, kdor je žejen, si prinese pijačo iz bližnje gostilne. Pred vhodom na kopališče stoji sladoledar in ponuja sladoled po 1,50 din. Gostoljubje ob Kolpi Na uradnem kopališču v Metliki (imajo še več neuradnih) je. 31. julija ob 10. uri visela tabla: „Zrak 26, voda 22“. Na parkirnem prostoru je stalo 5 avtomobilov, na plaži pa je bilo 21 ljudi, od tega 3 v vodi. Seveda je tak „blažen“ mir le v dopoldanskih urah, popoldne, ko pridejo ljudje iz služb, pa kopališče zaživi. Namakanja v vodi ne računajo, pač pa ob sobotah in nedeljah pobirajo po 3 din parkirnine za avto. Bife dela in je dobro založen in tudi ne predrag. Sladoleda ni, kavo s smetano računajo 4 din, kokto 5 din. Tudi na Primostku, Iskrinem kopališču, kamor pa ima dostop vsak, nikogar ne vprašajo za vstopnino. Kopališče z bazenom za otroke ob Kolpi, z igriščem, slačilnicami, modernim gostiščem je še malo znano, toda dobro obiskano. Tudi vrsta šotorov je na drugi strani velikega travnika, kjer letujejo Iskraši od vsepovsod in mimogrede lovijo še ribe. Cene so v tem bifeju izredne in konkurenčne za celo Dolenjsko: turška kava samo 2 din, ora 1,50 din. Podzemelj je znan še iz predvojnih časov, ob sobotah in nedeljah je tu gneča, vendar kopalce najbolj moti hudo prašna in slaba cesta do kopališča, za katero je že več let obljubljen asfalt, pa ga ni in ni. Končno še Vinica s svojim kampom in kopališčem: mir, tudi senca, dobro založeno gostišče, kamp s tujskimi šotori, čolni. Tudi tu so gostoljubni in gostom ne računajo vstopnine, prav tako mi nihče ni ponudil parkirnega listka za avto. Via-torjevo gostišče nudi razen pijač tudi jedi po naročilu, kosilo in kar si kdo izmisli, po ne pretiranih cenah. Slabo oceno domačim gostom pa je izrekla receptorka Angela Plevnik: „S tujci ni nobenih težav in nič ne smetijo, če pa im'amo domačega gosta, ostaneta za njim vsaj dva papirja na tleh. ...“ Tekst in fotografije: Ria Bačer in Jožica Teppey *%i[ v -i*** MM Evgen Sajovic je duhovito pripomnil, da čutf posebno ljubezen do Dolenjske že zategadelj, ker ,je tu blizu doma moja žena: iz Bele krajine1*. Večkrat je že potoval skozi to idilo, ki pa ji moderna doba ne prizanaša in je čedalje manj tista idila izpred let. Tako načrtno pa je še ni slikal. ,,Je pa kot nalašč zame, ki imam rad zeleno barvo.” Janez Kovačič, akademski slikar iz Ljubljane: „Če je človek toliko časa samo v ateljeju, hlasta . NEIZČRPNA SLIKOVITOST DOLENJSKE KRAJINE Utrinki iz IV. dolenjske slikarske kolonije, v kateri je od 1. do 10. avgusta delalo enajst slikarjev in jo je kakor že prejšnje tri spet financirala novomeška tekstilna tovarna Novoteks sem dolžan zahvalo komisarju prof. Pavlovcu, ki to kolonijo zgledno vodi.” Človek hlasta Da je Dolenjska slikarsko neizčrpna, rezervat enkratnih navdihov, potrdi vsak, kdor jo slika. Številni udeleženci vseh dosedanjih kolonij so mi v pogovorih to poudarjali čisto na začetku. Tudi letos jih je bilo med njimi nekaj, ki Dolenjske do tedaj še niso slikali. „Hlastam. Najesti se moram te pokrajine, teh ljudi. Z velikimi zalogaji. Krka je s svojimi spreminjastimi barvami fenomen. In ta intimnost in to skladje narave in arhitekture!*4 je vzklikal Janez Kovačič, eden najmlajših, če ne celo najmlajši udeleženec letošnje Dolenjske slikarske kolonije. Ko pride človek iz ateljeja, je razlagal, se razvname, hlasta in gara. Sam si je dal načrt: okoli 20 platen! „In naredil jih bo,“ so pritrdili ostali slikarji, saj je postal Kovačič že skraja vsem vzor marljivosti. E j, to je nekaj! S podobnimi besedami je govoril tudi Ejub Begovič, akademski slikar iz Trebinja, torej iz kraja, kjer ima Novoteks svoj obrat oziroma TOZD. „Pri nas je sam kamen, tu pri vas pa kar nenadoma toliko zelenja! Saj ne morem povedati, kako prijetno sem presenečen. Oddih morda je to prava beseda. In prijatelje sem dobil. Razumemo se, razpravljamo. Neponovljivo. Slovenija . . . to je nekaj. Slikarje bom povabil v naše kraje, med kamenje." Begovič, ki je imel malo pred tem, preden je prišel slikat na Dolenjsko, samostojno razstavo doma, še nikoli ni slikal v koloniji. „Vabili so me, a sem vselej odklonil. Ko sem dobil vabilo za Slovenijo, sem se brez pomisleka odločil. Tako je to.” Večkrat je treba priti Če je Miha.Maleš lani dejal, da se krajina, kot je Dolenjska, Branko Suhy ne da zajeti na dušek, jo enostavno „razliti“ po likovni ploskvi, da bi odsevala svoj prvobitni značaj, češ da jo je treba opazovati leto za letom, bi letos lahko to mnenje nekoliko spremenil. Tudi Nikolaj Omersa in Ivan Seljak-Čopič, ki sta prav tako že drugič slikala Dolenjsko v koloniji, sta prišla do globljih spoznanj. „Neizčrpna slikovitost, kamor koli nese oko, le časa je malo,“ je zanju povedal Miran Hočevar, edini slikar amater, ki mu je toliko ljubše, da dela v koloniji, ker manifestacijo spet financira Novoteks, v katerem je zaposlen. „Všeč mi je, da tema letos ni bila predpisana. Tako sem se lahko zapeljal zdaj tja, zdaj spet drugam, zdaj slikat Trško goro pa spet krajino pod Gorjance.” Boris Jesih na Dolenjsko ni prišel slikat krajine, kot se ponuja očem in duši. „Iščem le sorodnost tega. kar že dolgo de* Evgen lam. Razmišljam, kako bi v svojo krajino vključil vodo kot nov element.“ Jesihu gre pri vsakem delu izključno za reševanje slikarskega problema, in ne za verno podobo. Svojevrstna, nerealistična dela ustvarja tudi Lado Pengov. V -koloniji mu je bila Dolenjska predvsem „osnovni vzgib“ za domišljijo. 'Sicer njegova dela, kakor jih poznamo tudi z razstav, „oddajajo“ opozorila Študent pred diplomo na li-, kovni akademiji, Novomeščafl Branko Suhy, je povedal, da je predvsem vesel, ker so ga letos že tretjič povabili v Novotekso-vo kolonijo. Za skupinsko razstavo v Dolenjski galeriji, je dejal, bo pripravil grafiko. „Več vam ne bi pripovedoval. Skratka: tudi v tej koloniji rad delam.” T J* ■ ■ V> ■ Tradicija živi Čeprav v ta zapis nisem mo gel vključiti vsega, kar so mi slikarji povedali, niti tistega, kal se mi je ob tem utrnilo, mislim* da je tudi iz teh in tako med seboj povezanih drobcev razvidno, kako zelo potrebna je manifestacija, kakršne so slikarske kolonije, in kako dobrodošla je; Kajpak gre hvala za to dolgi vrsti posar'jznikov, ki so pred leti prišli na dan s to zamislijo, in spet drup,i vrsti tistih, ki so pomagali zamisel uresničiti' Kajpak bi teh že tradicionalni!1 kolonij in zaključnih razstav n* bilo, ko bi v Novem mestu n* imeli razumevajočega delovneg3 kolektiva v Novoteksu. To f treba poudariti tem bolj, kef Novoteks vse te znatne denarj* vlaga povsem v zavesti, da p^” maga pomembni kulturni mani' festaciji ter tako v koloniji fl* stalim umetninam do delovni ljudi. Želeti bi bilo le, da bi bil? takih akcij in mecenstev v prl! hodnje še več in še zlasti, da se krog mecenov razširil še druge kolektive. Ejub Begovič, akademski slikar iz Trebinja Tekst in slikaj IVAN ZORAN Štefan Simonič ob Krki s slikovitim novomeškim Bregom. Krajina, v kateri se odpočijejo pljuča in oči. Arhaično skladje med naravo in ljudmi. Ob hišah kipeče zelenje, kozolci v soncu, kmečki voz na njivi, ki valovi po pobočju. Polje kakor val za valom. Do gričev in Krke. O, ta poredna zavijuga-nost lenobno zelene dolenjske reke! Pa ribiški čolni na njej pa obstala mlinska kolesa ob bregu ... Staro, dobro doživetje. Poezija, lirika, mehkoba. Rezervat navdihov. Kdo se ne bi prišel odžejat v to lepoto, kdo bi si tu ne nagrabil miru in navdiha? Kdo bolj kot slikar? Dolenjska s Šmarjeto, Škocjanom, Belo cerkvijo, Kronovim pa z vasmi onkraj Krke, do Gorjancev, Dolenjska s kmečkimi domačijami, kjer diši po pokošenem senu na vseh oknih in vratih, Dolenjska s tako raznovrstnimi kozolci, vinogradi, Krko, ki zaman poskuša pognati kolesa zapuščenih mlinov, Dolenjska z dolino gradov in bajkami Gorjancev v ozadju, Dolenjska z dolenjskim človekom, ki je vselej žuljavih rok in odprtega srca — ta Dolenjska se je te dni spet uresničila na razpetih platnih slikarjev, udeležencev IV. Dolenjske slikarske kolonije. Deset dni (od 1. do 10. avgusta) je enajst slovenskih slikarjev vsako jutro po zajtrku v zdravilišču Šmarješke Toplice, kjer so stanovali, vzelo skicirko ali že kar platno pod eno in čopiče ter barve pod drugo pazduho in odrinilo avgustovski pripeki naproti iskat in slikat tiste motive, ki jih ni še nihče pred njimi odkril. Včasih po dva skupaj, sicer pa posamično: ta sem, oni tja, ta bliže, oni dlje. Šele ko je v želodcu zazvonilo poldne, so spet prišli v topi iško restavracijo na kosilo: ta z večjim, oni z manjšim tekom, ta dobre, oni bolj slabe volje. Ko se je sonce pomaknilo za nekaj dolžin moža proti zahodu in ko je soparica nekolikanj pojenjala, so se spet vrnili - vsak k svojemu motivu. „Da bi jih zdajle obiskali? Dajte no, saj jih ne boste našli,“ me je nekega dne ustavil prof. Andrej Pavlovec, ko sem hotel s fotoaparatom in beležko k slikarjem. „Gredo tudi po sedem in več kilometrov daleč. To bi bil pravi Sizifov posel. Ne izplača se. Sicer pa, če želite: po večerji posedajo tu zunaj in takrat takih in drugačnih razprav ni konec. Zanimivo je prisluhniti, govorijo pa o slikarstvu, filozofiji in celo Hegla ter Heideggerja je slišati vmes.” Hvaležen prof. Pavlovcu sem čakal, da bo ponedeljek, ko bo v Novem mestu ex tempore in bom imel na koncu slikarje tako rekoč enega poleg drugega. To se je tudi zgodilo, ko je udeležence kolonije sprejel na Bregu inž. Niko Rihar, podpredsednik občinske skupščine. Nekatere slikarje sem našel že prej ob Krki, ko so vsak s svojega zornega kota prenašali na likov- Nikolaj Omersa no ploskev pogled na Novo mesto. Naj najprej zapišem povzetek enega najkrajših govorov, kar sem jih kdaj slišal od naših predstavnikov. Podpredsednik inž. Rihar se je na slikarje obrnil s približno takimile besedami: „Veseli me, da so med vami obrazi, ki sem jih spoznal že lani. Prav tako me radosti* da vidim nove. Prepričan sem, da ber razstava v Dolenjski galeriji najbolje upravičila kolonijo kot eno osrednjih likovnih manifestacij na Dolenjskem. Rad bi se zahvalil tovarni Novoteks, ki je zvesta tradiciji omogočila tudi letošnjo kolonijo, prav tako pa Boris Jesih stoje, ' žage... Dolenjska je še bolj priklenila nase tudi Štefana Simoniča, slikarja, ki je doma sicer v vzhodni Sloveniji, živi pa v Kranju, in je že drugič prišel delat v kolonijo. „Lani sem skakal okrog vode,“ je dejal, „letos pa me bolj mikajo mlini, stare žage, stara arhitektura sploh. Videl sem, da vsemu temu bije zadnja ura. Škoda, kakšna škoda, da to propada! Kot slikar čutim tolikanj večjo odgovornost.” POTA Ii\ STR? Dežurni poročajo PRETEP v STRAŽI - 8. avgusta proti večeru so miličnike iz Dol. loplie poklicali v gostilno Srebot-vV- Straži. Tam sta 22-lctni Ciril ^basnik iz Dol. Mraševega in 24-let-m Ivan Darovec iz Vavte vasi močno okajena preizkušala svoje sile in Pesti. Zbašnika so pridržali do iztre-zmtve, medtem ko je Darovec potegnil, vendar kazni pred sodnikom za prekrške ne bo ušel. Tam bosta oba odgovaijala. ALKOHOL GA JE PODŽGAL - ,*v8usta so žužemberški miličniki pridržali 20-letnega Alojza Škufco z Kebri, ker se je močno opit nedostojno vedel v gostilni Župančič. VLOM V VIKEND - Med 7. in avgust°m je bilo vlomljeno v letno hišico Alojza Vrščaja na Vinjem yrnu. Skozi garažna vrata je tat pri-v poslopje, nasilno odprl klet in odnesel motorno škropilnico znamke SETILL, vredno 4.000 din. ŽALIL MILIČNIKE - 10. avgusta so novomeški miličniki pridržali Stanislava Ilarja z Male Cikave, ker se je nedostojno obnašal do milični-^ so ureJali Pro" ■net Razen tega sploh ni hotel pokazati dokumentov. PO TUJE VINO - V noči na 12. avgust je bilo vlomljeno v zidanico na Debencu, last domačina Leopol-a^Kovačiča. Iz večjega soda je Kovačiču zmanjkalo okrog 150 litrov vina. inTAT V KUHINJI - V noči na j Lavgust je nekdo iz kuhinje Marije "lantan v Lamutovi ulici v Novem mestu ukradel zlato verižico in Prstan, vredna 2.000 din. kap jo je Jožefo Grdun, 65-letno socialno podpiranko iz Račjega sela, so 10. avgusta našli doma mrtvo. Ženska, ki je živela sama, je, kot kaže, umrla tri dni prej. Pripravljala se je na pot z doma, pri oblačenju pa jo je zadela kap. Tako je ugotovila zdravnica, kajti na truplu ni b»o nikakršnih znakov nasilja. V petek, 9. avgusta, je okrog poldne v seniku Ignaca Bevca v Ceridjah 16 izbruhnil požar, ki je povzročil po prvi oceni za 500.000 din škode. S pomočjo domačih in gasilcev iz okolice so požar omejili, da se ni razširil na ostala poslopja, vseeno pa je ogenj uničil senik, hlev, hišo, razne stroje in orodje ter gradbeni material. (Foto: M. JARANOVIĆ) Goljufajo potrošnike? Tržna inšpekcija je doslej zasledila le nekaj primerov neupravičenih podražitev Ko so konec julija poskočile cene kruhu, olju, sladkoiju, kavi, so inšpekcijske službe dobile nalogo kontrolirati, da ne bi kdo v maloprodaji skušal potrošniku preveč osušiti žepa. O prvih izsledkih kontrole je dal podatke tržni inšpektor Pavle Ajdič. — Ravno v času dopustov ste do- — Kako je z novimi cenami hrane bili nove in obsežne naloge - koliko v gostinskih obratih in v slaščičar-pregledov ste lahko opravili doslej? nah? „Po 25. juliju smo pospešeno pregledovali predvsem gostinske obrate in trgovine, ter ugotavljali, če so kje preveč navili cene. Do 7. avgusta je bilo na območju občine Novo mesto in Trebnje pregledanih okrog 20 gostinskih lokalov in 10 večjih prodajaln z živili.” - Kakšne so vaše prve ugotovitve? Ste našli primere verižništva, so kje prodajali blago draže, kot bi smeli? „V glavnem so gostinci in trgovci kar disciplinirani. Doslej nismo odkrili niti enega primera hujše kršitve - verižništva, našli pa smo nekaj primerov neupravičenega porasta cen. PUTNIK v Trebnjem na primer ni popisal zalog cigaret, čeprav so bili na to opozoijeni. V gostišču Ponikvar na Dvoru so takoj podražili pivo, brez soglasja organa za cene. Blagovnica Kmetijske zadruge v Žabji vasi je imela 4.800 steklenic piva iz stare zaloge, in da bi imeli takoj vzrok za podražitev, so 27. julija nabavili nekaj nove zaloge piva, obenem pa tudi staro zalogo podražili od 2.50 na 3.60 din pri steklenici Potrošniški center Mercator v Kandiji je 26. julija podražil pivo na 3.60 din, ne da bi sploh nabavil novo zalogo. V skladišču pa so imeli okrog 6.000 steklenic piva po stari ceni.“ PODRL ČRPALKO 11. avgusta popoldne je v Krškem zapeljal k črpalki Franc Sikošek iz. Čateža. S tovornjakom je zapeljal tako nerodno, da je podrl črpalko za plinsko gorivo in povzročil za 15.000 din škode. j^UPELEVEC: PRIŠLA V ŠKAR-* ... 11. avgusta popoldne sta v vasi trčila z avtomobiloma Stane Mravlja ii ^r("Pa> začasno na delu v Nemči-nio • ezija Smedel iz Vršja. Voz-v it- nePravilno prehitevala, prišla zaprla pot Mravlji in tako trčila. Škode je za 18.000 din. Slrr£5£0: KOLESAR HUDO PO- dno ?°VAN - 12- av8u*ta P°Po1-p: j. a y Krškem trčila avtomobilist Škili iT1*08 lz Krškega in Rasto na jJa i ^rav ta*co domačin, ki je bil Hun u s pomožnim motorjem, ocl Poškodovanega Škaljaka so - J j v bolnišnico, gmotna škoda Pa znaša 2.000 din. KA Stop : NI ^OŠTEVAL ZNA-ZaletM* ~ 9‘ av«usta zjutraj sta se oj ;7 „ .z avtomobiloma Franc Peta-Proti i,°Js.ncga> Je vozil iz Zagreba rinc 'fre^1Cam.> ‘n Jože Vovk iz Cc-UDft*. ,JC popeljal z desne in ni jc!SV,aI znaka STOP. Pri trčenju * ^talo za 7.000 din škode. Na av (jRAl)1$CE: ŽREBICEK Pred i, * , 6- avgusta dopoldne je cesto podpisali najbolj znani medici ski strokovnjaki, dobil pa j; močno podporo skoraj vse*' zdravnikov in velike več«11 državljanov. Obenem s podpor* pa so se pojavili tudi pomislek Med njimi je gotovo najbolj utf meljen ta, kako zatrdno ugotc viti, da človek, ki ga pripeljejo bolnišnico, res nima prav noft ne možnosti več, da bi ostal ži' Mnoge pa skrbi tudi zagnan^ kirurgov za presajanje organ*’1 in se sprašujejo, ali ne bo žw po uspešnih transplantacijah meglila razsoje zdravnikov in b' torej prihajalo do medicinsM umorov. Na taka vprašanja odgovai? jo znanstveniki, da je znano-toliko napredovala, da pom°tl niso možne. Seveda pa novi ^ kon nikogar ne obvezuje,(" mora podpisati „oporoko4* ' presajanje organov. Odločb' dajo podpiše, je odvisna od v*3 kega posameznika. ' 6. Ni trajalo dolgo tole s \ berk, a slovo je bilo ganlj^0 p svileni robček, posmrkal je ,jf prtljago v ladjo. Le še kabri^.jf in Paradižnik je vrgel poslej spodaj . . . J Pa je zastrigel z ušesi hrup se je dvigal iz vasice. r SU .» - a £ *ll*l K’ .... KM P 1 S H e H O b T uu, O L O £ i T £ V »- R t A L uutn T O N A T A n C A R ' T R 1 p A L m A C i 7 A .. H c L tam A N l t A "%-j Sl Hi 0 L :r — A 3 p A. £ R R A R mi. V,' A R S t N L A R -■HIE 3 u T A 0 O r A V A tir? e R O N v 0 S i N A .. !: n a A L A « s T R A N Rešitev prejšnje križanke: BREZ BESED r* ZNANI FRANC. KEMIK OL CIR ROČKA NOVA GVINEJA VPITJE FRANC. TEROR. ORG. SKUPEK CELIC MEŠANICA GERM. Ml. GRAM SVETOPIS PREROK imr AGENCIJA VSTOPNIC/ ffiiL PRISTA- NIŠKA NAPRAVA BOGINJA JEZE RAZGLAS WT m lAM. ■ mmL ZVER POTOMEC ANgorska ■KOZAH ORANJE KDOR DRN REZE J/OČLENIK STROJILO mr M LUKA GR.CRKA SlftEta MM MERA EVR. VELETOK NICHOLAS HILLIARD RODILNIK POKLON OS. ZAIMEK PREHOD ČEZ VELEBIT MESTO V SUMADIJI LITIJ TREBUŠNA mm TKANINA SPIS OL EG. BOG SONCA DL r 1 I Orjaška opica naš prednik? I J II 1 . Nastanek in razvoj človeka leži še vedno v nepredirni temi prazgodovine. Le tu in tam kakšno novo odkritje medlo razsvetli temo, ki pokriva prve človekove korake na tem svetu, najpomembnejša razvojna stopnja človeka pa je več ali manj samo vprašanje takih ali drugačnih teorij. Dokazov za sloviti »manjkajoči člen“ med človeku pqdobnimi opicami in človekom je izredna malo. V zadnjih letih se v znanstvenih krogih vse bolj uveljavlja teorija, ki jo je razvil dr. Robert Eckhardt, antropolog z univerze v Pennsyl-vaniji. Eckhardt meni, da je vezni člen med opico in človekom najveijetneje giganto-pitek, že izumrla orjaška opica, ki se je pred okoli 7 milijoni let razvila iz neke vrste opic. * ^a osnovi fosilnih ostankov so si znanstveniki zamislili podobo gigantopiteka, ki naj bi predstavljal vmesni člen med °Picami in človekom. Vse, kar so do sedaj našli od gigantopiteka, so zobje in čeljustne kosti. Po velikosti teh ostankov so znanstveniki sklepali, da so bila ta bitja iz davnine visoka 3 do 4 metre, kasneje pa so ugotovili, daje velikost pretirana, čeprav je splošno mnenje ostalo, daje bil gigantopitek precej večji, močnejši in težji od človeka. Do sedaj so znanstveniki zbrali okoli 1000 zob in 4 čeljusti. Prve zobe so našli po čudnem naključju: nizozemski antropolog Ralph von Koenigswald je v neki kitajski trgovini pregledoval razne fosilne ostanke, ki so jih prodajali kot zdravila, in pri tem opazil velike zobe. Nekaj let kasneje so podobne našli v skladiščih družbe za zdravilna zelišča in preparate. Prvo čeljust gigantopiteka pa je našel neki kitajski kmet pri kopanju jame v Kwangsiju. Antropolog Koenigsvvald, ki je preučil najdeno zobovje, je ugotovil, da značilnosti zob kažejo, daje bil gigantopitek že lovec in mesojedec ter da je živel v savanah, medtem ko žive opice v gozdovih. Tako podočnjaki kot kočniki kažejo, da se orjaška opica loči od ostalih opic in je najbliže človeku. I I I I I I I I I I Vreme se spreminja Ali prihaja nova ledena doba na naš planet? Zadnja leta se z vremenom po vsem svetu dogajajo nenavadne stvari. Neznano število tisočev ljudi je umrlo od lakote, ki je nastopila zaradi suše v predelih južno od Sahare. Ta tragedija je dobro znana celemu svetu, manj znano pa je, daje suša v južni Sahari samo del splošnega sušnega vremenskega pasu, ki se je razprostrl skozi Srednji vzhod do Indije, južne Azije in severne Kitajske. Suša je ogrozila tudi Srednjo Ameriko. Toda medtem ko so se ti predeli izsuševali, so del Združenih dižav Amerike, Filipinov in Italije zajele hude poplave. In koje v severnih predelih sveta nastopilo toplo vreme brez primere, so se meteorologi začeli spraševati, kaj se vendar dogaja z vremensko sliko sveta. Ce bi še nedolgo tega vremenoslovce vprašali, ali se vremenska slika sveta spreminja, bi mirno zatrdili, da ne. Veljalo je nepisano pravilo, da spadajo velike vremenske spremembe v daljno preteklost našega planeta. Prav te spremembe smo priča v zadnjih desetih letih, pa navajajo vse več vremenoslovcev k mišljenju, da se vremenska slika sveta temeljito spreminja. Tako blage klime, kot vlada v drugi polovici tega stoletja, ni bilo že tisočletje. Mnogi znanstveniki so prepričani, daje to znak prihajajoče ledene dobe, kakršna je bila na Zemlji pred približno 10 000 leti. Kaj je povzročilo take vremenske spremembe? O tem tečejo razne debate. Med vzroke prištevajo tako aktivnost vulkanov, človekovo spreminjanje okolja in spremembe v delovanju sonca. Zagovornikov ene ali druge trditve ne manjka, vsi pa so si edini, da so sedanje spremembe pomembne in da jih je treba temeljito preučiti ter se pripraviti na možne hude posledice. paradižnik v srednjem veku m t m ‘žnik Nenavaden „Kaj bo pa tole? “je zastrigel še Potegon. Naslednje minute so prinesle odgovor na uganko. Iz vasi tam spodaj so se utrgale plečate postave in jo pričele mahati v hrib. Po kolovozu so spešile proti gradu in v rokah,so se bliskale kose, pokonci nasajene, pa vile in celo kakšna sulica je bila vmes ... Le vkup, le vkup uboga gmajna! Da, puntarji so bili to in navzgor so jo mahali, da poračunajo s Potegonom, malomarnim graščakom, ki je svojo skrb za tlačana prevrgel na pleča krvoločnim valptomm .. . Po gradu Kukenberk je odmeval preplah. Hlapci so skočili na obzidje, Potegon je tekal po dvorišču kot preplašena kura, Paradižnik in Paradižnica sta stala sredi dvorišča, ne vedoč, komu naj se pridružita. Tlačani pa so krepko potrkali na vrata. S kosami, vilami, pa tudi s sulicami ... Ben Woolf PRIMER V ST0CKVILLU Stockville je relativno zelo mirno mesto. Ljudje so miroljubni, gostoljubni in zelo prisrčni. V zadnjih desetih letih ne pomnijo uboja. Pravzaprav je bil eden, toda ne iz koristoljubja, kot je to dandanašnji navada, ampak iz samoobrambe. Mesto je sicer precej majhno in se skoraj vsi poznajo med seboj. Stockville ima kot vsako drugo mesto svojo podobo: v njem živi kak ducat pisateljev detektivskih zgodb in romanov. Vsi delajo v miru, vsak po svoje iščejo inspiracije, še več, nihče jim ne očita, da v svojih romanih in zgodbah uporabljajo ime mesta. V romanih je Stockville mesto zločinov, tatvin, zbirališče mednarodnih vohunov in kaj vem kaj še vse. Tako je Stockville počasi postal znan po vsem svetu. Pred nekaj meseci pa je v Stockvillu zavladal nemir. Ne med navadnimi prebivalci, ampak predvsem med pisatelji detektivskih romanov. Ljudje iz Stockvilla so vse to gledali z vznemirjenjem, čeprav niso bili v skrbeh za svoja življenja. Kaj pa pisatelji? Bili so prestrašeni, kajti vsakih petnajst dni je eden od njih izginil. Prej ali slej so vsakega našli — mrtvega. Krajevni časnik se je bil osredotočil na te nenadne umore. Brez konca in kraja je pisaril o vzrokih, motivih, morilcih in seveda tudi o pisateljih. Časniki so šli dobro v promet, morilca (ali več morilcev), pa niso prijeli. Krajevni časnik je mimo drugega sedaj imel vsakih petnajst dni zadovoljstvo, da se je spotikal ob stockvillsko policijo, pri čemer je imenoval njenega šefa zapečkarja, nesposobneža, omahljivca in podobno. Pisatelji so po drugi strani imeli številne sestanke, na katerih so sprejemali sklepe, kaj vse bodo storili proti neznanemu zločincu. Seveda na nobenem sestanku niso mogli mimo vprašanja: kdo je sedaj na vrsti? Ostalo je še šest pisateljev. Med njimi je bil tudi John Milestone, najbolj slaven, najbolj bogat in pa najboljši. Vsi ostali pisatelji, nekateri od njih sedaj že pokojni, so prihajali k njemu na posvete. Pomagal jim je, popravljal rokopise, jim svetoval in, lahko bi rekli, bil najbolj miren. Hiša Johna Milestona je bila tipična angleška stavba z vrtom, polnim trave in krasnega raznobarvnega cvetja, za katerega je skrbel neki starec, upokojenec iz Stockvilla. Bila je nedelja. John Milestone se je sprehodil po vrtu in še enkrat pohvalil vrtnarja za njegov trud. Nato se je vrnil v svojo delovno sobo, sedel za pisalni stroj in nadaljeval delo, roman „Primer v mestu“. Romanje bil pravzaprav inspiriran s tem, kar se je te dni dogajalo v Stockvillu. Ostal mu je samo še opis morilca. „Morilec je .. . pravkar nekdo prihaja ...“ — je nadaljeval s tipkanjem. Hkrati je gledal na hodnik, kije vodil proti njegovi delovni sobi. „Ne vem, kdo je. Moj prijatelj brez dvoma ni. Morda je morilec? “ Morilec se je zares pojavil. V roki je imel revolver. Toda John Milestone ni izgubljal časa. ,,Nisem se zmotil, gre za morilca. Visok je, plavolas, ima črn plašč in klobuk iz sivega kašmirja. Je že na pragu. Ima modre oči, blatne čevlje .. Tu je John Milestone moral nehati. Gledal je prišleca, obrnil je valj na stroju in tako skril tekst, ki ni sodil v poglavje romana Primer v mestu. - Dober večer, John Milestone, slavni pisatelj! Bliža se tvoj konec! - Dober večer! — je mimo odgovoril Milestone. - Nič več ne boste slavili umazanega Stockvilla, Milestone! Stockville, Stockville in samo Stockville! To je za vas, pisatelje, najlepše mesto na svetu, kajne? No, zato ne boste več pisali o Stockvillu ... - je dejal morilec in nameril pištolo na Milestona. John je kot hipnotiziran vstal iz naslanjača. - Človek, kaj pa vas briga pisanje o Stockvillu? - Briga me, sicer ne bi bil tu: Vi ste navaden bedak, ki nič ne ve. Kaj ne veste, daje samo sedem kilometrov od tod mesto, ki je tisočkrat lepše od tega umazanega Stockvilla? - Riverville? — je začudeno vprašal pisatelj. - Točno! Tega se nihče od vas ni spomnil. Nihče se ni spomnil, da bi kaj napisal o njem. Je najlepše mesto na svetu! \ Čakajte, - je rekel Milestone. - No, obljubim vam, da bom v bodoče pisal o Rivervillu .. . - V bodoče lahko pišete o nebesih, toda ne tu na zemlji! Za vami ostane samo še pet revežev, pa tudi oni ne bodo dolgo. Zbogom! Policijski inšpektor se je jezno sprehajal po sobi Johna Milestona in stalno mrmral svojemu namestniku: - No, spet sem v kaši! Sedaj bodo časniki spet vžgali po meni. Konec je z mano. Moral bom dati ostavko. Tega ne morem več zdržati. Inšpektorjev namestnik je molčal in brskal po zapuščini Johna Milestona. Pregledal je vse, nato pa sedel za stroj in skušal rekonstruirati primer. Pogledal je besedilo, natipkano na papirju v stroju. Obrnil je valj in pojavil se je tekst, ki ni imel zveze z romanom. Ko je pozorno prebral, je dojel, za kaj gre. - Inšpektor, tuje! - je rekel skoraj kriče. — K vragu, zakaj vpiješ? So prišli novinarji? - Kakšni novinarji neki, tu je opis morilca ..,. Inšpektor je hitro stopil k mizi. - Da, da. Edino John Milestone je bil pameten. Samo on. Ostalo je bilo lahko. Iskali so človeka, ki je bil opisan v romanu „Primer v mestu“, in seveda ga ni bilo težko prijeti. Vse je priznal in povedal, kako se je zgodilo. In če greste danes po ulicah lepega Stockvilla, boste na trgu videli spomenik Johnu Milestonu, ki so ga postavili meščani v znak hvaležnosti. A, da! Če že omenjam hvaležnost, potem moram reči, da mu novinarji niso ravno hvaležni. Krajevni časnik se sedaj nekam slabo prodaja. VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST Industriji več prostora Severno od ,’elezniške proge bodo gradili objekte za Salonit Anhovo in trgovska skladišča Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah se je sestal pred kratkim s člani izvršnega odbora zemljiške skupnosti. Na NAJBOLJŠI KOSCI V BUKOŠKU Na tekmovanju s traktorskimi kosilnicami, ki ga je prejšnjo nedeljo organizirala strojna skupnost iz Bukoška v sodelovanju s TOZD Kooperacija Agrarie, je zmagal Ivan Curhalek z Mosteca z 203,95 točke. Drugo mesto je zasedel Martin Kovačič iz Črnca s 193,70 točke, tretje pa Martin Godler iz Brezine s 182,55 točke. Prireditev strojne skupnosti je imela mnogo obiskovalcev in je dobro uspela. Združili sojo z zabavnim delom in prislužili okoli 10 tisočakov, ki jih bodo koristno uporabili za nakup novih strojev. IZ BREŽIC NA PLANINO Okoli 700 prebivalcev brežiške občine, med njimi 350 nekdanjih borcev in aktivistov, se bo 18. avgusta udeležilo proslave ob tridesetletnici osvoboditve Planine nad Sevnico. Tam bo tudi zbor Kozjanskega odreda in zbor aktivistov Kozjanskega okrožja. Ob tej priložnosti bodo že v soboto odkrili spominsko obeležje NOB in bo imel govor prvi komandant Kozjanskega odreda Maijan Jerin. Sledil bo partizanski miting za briga-diije in udeležence pohoda, po poteh Kozjanskega odreda. Na osrednji prireditvi 18. avgusta bo imel slavnostni govor predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher. V. P. BREŽIŠKE VESTI skupni seji so obravnavali spremembo urbanističnega načrta brežiške občine. Gre za povečanje industrijskega rezervata severno od železniške proge. Na tem območju je namreč predvidena gradnja javnih skladišč za potrebe državnih rezerv in za trgovsko-gostinsko podjetje Posavje iz Brežic. Razen tega bodo onstran železnice gradili še separacijo kremenčevega peska za potrebe Salonita Anhovo -TOZD Opekama Brežice. Ta lokacija je primerna predvsem zaradi neposredne bližine železniške proge. K predvidenim objektom bodo brez težav lahko speljali industrijski tir. V razpravo o spremembi urbanističnega načrta so posegli tudi člani izvršnega odbora zemljiške skupno- • sti. Posredovali so podatke o pomenu zemljišča za kmetijsko dejavnost. Po njihovem mnenju te površine za kmetijstvo ne pomenijo velike izgube, ker gre za zemljišča slabše kakovosti. Tako ni bilo ovire za sprejem sklepa izvršnega sveta občinske skupščine o spremembi urbanističnega načrta. Vanj bodo vnesji popravke in ga razgrnili, da si ga bodo občani lahko ogledali. Ko bodo zbrane vse pripombe občanov, delovnih in drugih organizacij, bo predlog za spremembo obravnavala še občinska skupščina. F. BABIC DELAVSKA UNIVERZA BREŽICE VABI Prihodnji teden bodo začeli pri Delavski univerzi v Brežicah zbirati prijave za izobraževalno leto 1974/75. Razpisujejo, tri osnovne oblike izobraževanja: šole, tečaje in seminarje. Poleg že ustaljenih oblik velja omeniti še nekaj novih: tečaj za varilce in kmetijske proizvajalce, seminarje za usposabljanje delegatov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. TRAKTORISTI BODO TEKMOVALI V nedeljo, 18. avgusta, bo v Globokem pri Brežicah občinsko tekmovanje traktoristov. Tokrat se ga bodo prvič udeležili mladi zadružniki. Prvi trije iz vsake ekipe bodo zastopali občino na republiškem tekmovanju. PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA Letošnje poletje mladinski organizaciji v krški občini ni prineslo odmora, marveč vrsto bolj ali manj pomembnih akcij. Pred dnevi so se z delovne akcije „Kozjansko 74“ vrnili tudi brigadirji iz krške občine, ki so sestavljali del posavske brigade. Nekaj dni zatem je občinska konferenca gostila v Leskovcu vrstnike iz hrvaških Vrapč, pripravila z njimi športno srečanje in pogovore o nadaljnjem sodelovanju in izmenjavi izkušenj. Med pomembne uspehe letošnjega poletja lahko uvrstimo ustanovitev aktiva v Krškem na desnem savskem bregu, kjer smo že vrsto let pogrešali organizirano mladinsko dejavnost. Te dni potekajo sklepne priprave na pohod Po poteh Kozjanskega odreda, ki bo 17. in 18. avgusta, vodstvo organizacije pa se že pripravlja na sestavo „minimalnega delovnega programa41 za aktive, ki naj bi ga le-ti uresničevali od jeseni naprej. Ž. S. „KOVINARSKA" IMA NOVEGA DIREKTORJA Delavski svet Kovinarske, tovarne industrijske opreme in konstrukcij v Krškem, je na seji 2. avgusta izbral za novega direktorja diplomiranega inženirja Staneta Preskarja, sedaj tehničnega direktorja tovarne elektromotorjev „Iskra44 Železniki. Dolžnost bo prevzel 1. septembra NOVO V BREŽICAH V PLANINSKI ŠOLI - Iz Loga pod Mangartom se je 10. avgusta vrnila skupina mladih planicev, ki so si pod vodstvom starejših nabrali izkušenj ter osvojili več novih veščin. Med bivanjem v planinskem taboru so napravili nekaj izletov na bližnje vrhove, na Mangart in Jalovec. ŠTIRJE PODPISNIKI - Graditev novega zdravstvenega doma v Brežicah bodo financirali: Skupnost zdravstvenega varstva Celje, Zdravstveni dom Celje, Lekarna Brežice in 'brežiška občinska skupščina. V družbenem dogovoru, ki so ga podpisali, je vsak podpisnik zagotovil svoj delež v okvjru skupne vsote 15,5 milijona dinarjev. Imperial - peki so zadovoljni Prevozi majhnih količin podražujejo kruh, toda vasi so oskrbljene V pekami Imperiala v Krškem spečejo v 23 delovnih dneh okoli 110 do 115 ton kruha, pozimi običajno manj kot poleti. To pa zaradi tega, ker na podeželju pečejo pozimi kruh sami, poleti pa zaradi dela ne utegnejo in ga kupujejo. Za letos ima krška pekama v planu 1350 ton kruha. dnost: po deset dni brezplačnega okrevanja na morju ali v planinah. Te pozornosti so bili zelo veseli. J. T. KRŠKE NOVICE NA PLANINO! - Na proslavi 30-letnicc ustanovitve „Kozjanskega odreda14 in osvoboditve Planine bo sodelovalo tudi večje število nekdanjih aktivistov OF in borcev iz krške občine. Že v soboto pa bo tjakaj krenila tudi mladinska četa „Kozjanskega odreda44. KMALU ZAČETEK - Po tem, ko so minulo soboto v Krškem podelili spričevala 34 slušateljem šestmesečne šole za poklicne voznike motornih vozil, ZŠAM že sprejema prijave za nov oddelek. V okviru dislociranega oddelka šole z Jcžicc pri Ljubljani naj bi pouk pričeli jeseni. TOKRAT REKORDNO? - Enota celjskega „Izletnika44 se lahko pohvali, da je to leto pripravila za občane že 257 avtobusnih izletov,.največ v mesecu juniju, ko jih je bilo kar 81. Ker pričakujejo po nekoliko „sušnejših44 poletnih mesecih več naročil znova v jeseni, bo po številu avtobusnih izletov letošnja sezona verjetno rekordna. NOVE POVEŠINE - Tudi kumarice postajajo poleg črnega ribeza za kooperante krškega Agrokombinata vse donosnejši pridelek. To povrtnino, ki jo prodajajo v Kamnik in Črnomelj, goje letos že na več kot osmih hektarjih površine, lani pa so jih na petih. ZA OTROKI ŠE ODRASLI -Občinska Zveza prijateljev mladine namerava ob koncu meseca povabiti svoje aktiviste na štiridnevni izlet v Materado pri Poreču, kjer bo takrat zaključila letovanje še zadnja skupina otrok. Ce bo prijav veliko, bodo tamkaj v dveh izmenah. ZPM bo udeležencem krila del stroškov in se jim tako vsaj delno oddolžila za predano delo. KRŠKI TEDNIK Zvišanje cen pride pekom kar* prav. Upajo, da bodo s tem delno le krili večje prevozne stroške in podražitev goriva. Oboje je njihov obrat precej prizadelo. Obratovodja Janez Bračun meni, da bi še nekako vzdržali, če bi pekli kruh samo za mesto Krško. Toda s kruhom oskrbujejo tudi vse oddaljene kraje, kamor prevažajo le manjše količine. To so vasi tja do Koprivnice, Zdole, Podbočje in Kostanjevica. Sicer-pa so sc delovne razmere pekom zadnje čase bistveno izboljšale. Nočno delo so zamenjali z dnevnim in le še od petka na soboto pečejo kruh tudi ponoči. Bojazen, da bi zaradi tega izgubili stranke, se ni uresničila. Gospodinje sc počasi privajajo na spremenjen nakup, zaposlene matere pa so še bolj zadovoljne, saj lahko po delu kupijo čisto svež kruh za vso družino. Delavke in delavci v lmpc rialu so letos dobili po 760 din regresa za dopust. Letujejo lahko v Počitniški skupnosti v Poreču, v domovih v Crikvenici in Bašaniji ter v dveh domovih na Gorenjskem. Za celodnevno oskrbo v počitniškem domu prispevajo le po 35 din. Starejši in bolehni delavci imajo še dodatno ugo- KAKŠEN BO NADVOZ? Nadvoz nad železniško progo v Krškem bo z viaduktom vred dolg 211 metrov, širok pa 14 metrov. Imel bo tudi kolesarsko stezo na obeh straneh. Pločnik za pešce bo širok dva metra. V nadvoz bodo vgradili 3 tisoč kubikov betona, 350 tisoč kilogramov železa za armaturo, za nasip bodo porabili 18 tisoč kubikov materiala. OBVEŠČANJE DELAVCEV Skoraj vsi večji kolektivi v krški občini imajo poskrbljeno za sprotno obveščanje zaposlenih, bodisi z internimi glasili, bodisi kako drugače. Pri Labodu pa imajo razen mesečnega glasila tudi javne tribune in to je priložnost, ko delavke zvedo odgovore na vrsto vprašanj, ki jih zastavljajo pismeno ali ustno. ŽIVAHNO V BRESTANICI Gradbinci so prinesli v Brestanico čisto nov življenjski utrip. Kraj je dobil ogromno gradbišče za plinsko elektrarno. V kratkem bo dokončan tudi vrtec, prihodnje leto pa bodov najbrž zastavili delo v centru za rekreacijo, za kar plačujejo v krajevni skupnosti samoprispevek. fi'i. * r i .»v i Žetev na Krškem polju (Foto: J. Teppey) Več dogovorov in sporazumevaj Trebanjci so med prvimi ga v republiki razčiščevali vlogo družbenop0^ zbora v občinski skupščini Občinska konferenca SZDL v Trebnjem je sklicala posvetovanje o vlogi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine že ob začetku tega meseca, ko so se komaj posušile črke v beležnici z republiškega posvetovanja. V občini si prizadevajo ustvariti trdne osnove za enotno politiko. Ker gre za gospodarsko nerazvito občino, ki pospešeno napreduje, gre še tembolj za združevanje sredstev in čim boljše delovne programe. Tega po mnenju predsednika občinske skupščine Slavka Kržana doslej ni bilo vedno zaslediti pri delu interesnih skupnosti, ki konec koncev ne gospodarijo z majhnim denarjem. Po mnenju predsednika občinske skupščine je treba v delo skupščine vnesti več političnega dela „Vsi delegati družbenopolitičnega zbora morajo biti družbenopolitični delavci v najširšem smislu. Trdno morajo biti vključeni v delo družbenopolitičnih organizacij, potom se ne bo bati, da bi postali pasivni opazovalci Ravno tako je mnogo odvisno od načina in organizacije dela Tudi v tem zboru se moramo naučiti sporazumevati se; če stvari niso zrele, je bolje, da ne gredo na dnevni red,44 je pribil Slavko Kržan. Zaradi tega si pri delu občinske skupščine v Trebnjem želijo kar največ ustvarjalnosti med delegati tega zbora Na nove tirnice morajo postaviti tudi delo predsedstva občinske skupščine. Priprava gradiv za delegate je šele na začetku. Da bi prišlo do napredka, morajo omogočiti boljše delovne pogoje občinski upravi. S sedanjimi preureditvenimi deli v občinski stavbi bodo najbolj perečo aissaf-sf in akcije vseh ^ važno, ali de^nA\0čio’> nega zbora tudi vseniJ membno je, daj ^ čem in da poM*»* nili razpravo: lFR£D ^ repškig^ MODERN|ZlB^ Gasilsko df iov-deljo, 4. avgus‘a’P mo1? priliki so krstil' er“ in l galno „Rosenbaue ^ Pokrovitelj Falkner in NoJKpjrf društvo RePcftjeSetI‘“'a znovalo že pet^ Iz kraja v . yjE' merkatoJ le reklama sjJ aleV blagovnici ud M so gumijasta . bilo? w vlaganje. Ko soJ biti nikjer d£sdobro*laP SENLPROF^»i*’3 gostinski in tur« ^ Kolenc je P nji del ^jLjaljnjif Jeit 1 čem pred da]jujeJ uj mirenskih P^ol0tf™wM *“ 'SS?»‘•f'SSa le. Taka dela ^& t grad pa stoj $ mirenskega $» mizo. Pri Pgfa°'ji četkom ’ „bf" oskrboval "“sevkŽ tUr/A loški SV°rizadevniSlJ^. j° 2S. v njem - ..j 0 ŠoSE $6**« ^skef1 N rš&kSf/J lu m'"'10;, tud* k /a | rasle M1*. , i[M i=p kmt ponia^L ne ral'10 14 DOLENJSKI LIST Grožnja: pozimi brez kurjave Če bo vse po sreči, se bo prebivalcem AdleSč že letos izpolnila največja želja. S Črnomljem bodo povezani z asfaltno cesto. (Foto: B. Podobnik) IZLET NA BRNIK Društvo upokojencev bo priredilo 9. septembra svoj letošnji tretji izlet Odhod na izlet bo ob 6. uri iz Črnomlja, udeleženci pa si bodo za 75 dinarjev ogledali Volčji potok, Veliko Planino, letališče Bmik in najbrž še Urha pri Ljubljani Prijave sprejemajo v prostorih društva vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure. ČRNOMALJSKI DROBIR POKALO BO - V Žlebu med Črnomljem in Kanižarico nameravajo urediti strelišče za malokalibrsko puško. Ker nameravajo še letos urediti tudi strelišče za zračno puško, si strelci v občini že manejo dlani Neutrudno bodo lahko pritiskali na sprožilce pušk. NOVO PARKIRIŠČE - Viator je pred nedavnim za restavracijo „Grad“ uredil veliko parkirišče, ki je prevlečeno z asfaltom. Tako je za zdaj problem parkirnih prostorov v mestu kar dobro rešen. PRIDNI KOMUNALCI - Delavci „Komunale11 v teh dneh urejajo vodovodno in kanalizacijsko omrežje v mestu. Prebivalci pravijo, da komu-nalcev še nikdar niso videli tako pridno delati... poroimafec Črnomaljci so slavili Krajevni praznik Črnomlja v spomin na prve strele na okupatorja v B. krajini V soboto so prebivalci črnomaljske krajevne skupnosti proslavili krajevni praznik. Na ta dan so pred 33 leti počili prvi streli iz partizanskih pu& v Beli krajini. Skupina Črnomaljcev je pri vrano-viškem železni&em nadvozu napadla Italijane v bunkeiju, še isto noč pa je odšlo v partizane šest mož. Ti streli so bili znak za vstajo po vsej Beli krajini, kije med vojno odigrala zelo pomembno vlogo. Črnomaljci so letos svoj krajevni praznik proslavili zelo svečano. Praznovali so tudi 30-letnico prvega zasedanja SNOS, ki je bilo v Črnomlju. Mesto je bilo v soboto in nedeljo praznično okrašeno. Čeprav je naliv preprečil nedeljsko spominsko slovesnost na kraju, kjer se je v Beli krajini pričel oborožen boj proti okupatorju, je bilo slavje bogato. V soboto sta se sešli na slavnostni seji delegacija in svet krajevne skupnosti. Razen članov teh dveh organov so se seje udeležili še predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in nekateri prvoborci Sejo so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili recitatorji, harmonikaija Silvo Mihelčič in Ferdo Potočnik, ki je s svojo harmoniko razveseljeval tudi partizane. Radko Polič, ki piše knjigo o Belokranjskem odredu, je prebral nekaj spominov ha leto 1941. Delegacija, ki sojo izvolili na seji, je položila venec k spomeniku žrtvam okupatoijevega nasilja na Gričku. „Še doni odmev strelov iz pušk. ki so jih izstrelili 11. avgusta borci pri vranoviškem železniškem nadvozu. In ta odmev nas obvezuje, da uresničimo vse tisto, zaradi česar so partizani takrat streljali. Mnogo smo že storili, marsikaj pa nas še čaka. Ponosni lahko ugotovimo, da smo pravilno zastavili delo krajevne skupnosti po sprejetju novih ustav. Uspehi so že vidni. Odpiramo nove obrate, narašča število zaposlenih, urejujemo ceste, vodovode in kanalizacijsko omrežje, izboljšujemo družbeni standard delovnih ljudi in občanov," je med drugim dejal predsednik delegacije krajevne skupnosti Črnomelj Bojan Fabjan. Čeprav je delegatski sistem v krajevni skupnosti zaživel, so na seji menili, da bo treba še okrepiti sodelovanje med delegati in občani, utrditi pa bo treba tudi sodelovanje med krajevno skupnostjo in TOZD. Na seji so se še dogovorili, da bodo že prihodnje leto na dan krajevnega praznika podelili plakete mesta Črnomelj najzaslužnejšim na vseh področjih družbenega življenja. B. PODOBNIK Ognjeni krst Gasilsko društvo s Suhoija je pred nedavnim kupilo nov gasilni avto, ki je veljal 70 tisočakov. Za nakup so prispevali prebivalci, zaposleni v sedmih delovnih organizacijah, in nekatere ustanove. Ker gasilni avto ni v celoti plačan, pričakujejo gasilci pomoč še od treh delovnih kolektivov, saj so zanjo zaprosili v enajstih delovnih organizacijah. Vse, razen ene, so že prispevale denar ali pa ga še nameravajo. Kljub temu da nameravajo nov gasilni avto uradno predati namenu na veliki gasilski veselici.25. avgusta, Pa je avto že doživel „ognjeni krst44, red nedavnim, ko je strela zažgala gospodarsko poslopje v Brezovici, so gasilci suhorskega društva prvi prihiteli na pomoč in uspešno pomagali. Tudi ta akcija je pokazala, da denar, ki ga družba vloži v nakup sodobne gasilne opreme, ni vržen proč. Bogato se nam obrestuje dobra opremljenost gasilcev, ki jim požrtvovalnosti ne manjka. SPREHOD PO METLIKI BREZ FILMOV - Že nekaj časa ni v mestu filmskih predstav. Kino podjetje je v reklamne vitrine obesi- lo listek z obrazložitvijo, da so predstave ukinili zato, ker ni pravega zanimanja, in da podjetje ne more poslovati z izgubo. GODBENIKI V ZAGREB - Pihalni orkester je zelo delaven. Pred kratkim se je udeležil srečanja godb v Mengšu in Karlovcu. Revija Studio ga je po nastopu v Karlovcu povabila, naj zaigra v Zagrebu, kar je brez dvoma lepo priznanje orkestru, ki ga že vrsto let uspešno vodi Ivan Jerina. V Zagreb bodo odpotovali 15. avgusta. POZOR, KAMIONI - V parku pri vinski kleti gradi kmetijska zadruga novo polnilnico in skladišča. Zaradi kamionov, ki dovažajo gradbeni material, svetujemo voznikom še posebno pozornost. Do nesreče je namreč že prišlo. metliški tednik r Stanovanja prinesla srečo Pred kratkim so v metliški občini razdelili prva štiri dvosobna stanovanja, ki jih je občinski solidarnostni stanovanjski sklad namenil družinam z najnižjimi osebnimi dohodki. MARIJA VUKŠINIČ -„Zaposlena sem v Kometu, živim sama z dvema sinovoma, starima 12 in 14 let. Prej smo stanovali pri zasebniku na Novi cesti v vlažni kletni sobici, za katero smo« plačevali po 400 dinarjev na mesec. Samo za bivanje med štirimi stenami! Za ostalo smo plačevali posebej, opremo pa smo imeli svojo. Vsi smo srečni“. MILENA MOLEK: „Jaz nisem v službi, mož je zaposlen pri Kmetijski zadrugi, imava pa tri in pol leta starega sina. Doslej smo stanovali v sobici na CBE 60. Ni bilo vode, sanitarij, imeli smo le eno luč. Ko sva z možem zvedela, da bomo dobili stanovanje, sva se od veselja . zjokala. Vsem hvala za veliko pomoč.’ ’ ANTON BREZNIK: „Z ženo sva zaposlena v Beti. Oba sva delavca, imava pa dve hčerkici. Ena je stara pet let, druga 18 mesecev. Z najinima plačama si stanovanja nikoli ne bi mogla kupiti. Ko sva napisala prošnjo na solidarnostni stanovanjski sklad, nisva imela posebnega upanja. Zato smo še bolj srečni.” ŠEMSA MAHMUTOVIĆ: „Delavka v Novoteksu sem. Sama živim z 9-letno hčerko in 5-letnim sinom. Sploh ne vem, kako bi živeli v tisti majhni zasebni sobici še naprej, če sedaj ne bi dobili stanovanja. Ne poznam pa tudi besed, s katerimi bi lahko izrazila vso našo sreč- o, ki jo uživamo v lepem, sončnem in zračnem stanovanju.” ^ * iil V Vsi bi se radi znebili odgovornosti Dogaja se natanko tisto, Kar so stanovalci Kidričeve ulice v Kočevju predvidevali: do nove kurilne sezone ogrevanje stanovanj, v katerih stanuje okoli 600 ljudi, ne bo rešeno kljub zatijevanju, da bo. Grozi celo, da bo še slabše. Vsi člani „kurilnega odbora14, predsedniki hišnih svetov Kidričeve ulice, občinska skupščina, občinski svet zveze sindikatov in krajevna skupnost so dobili pismo Stanovanjskega podjetja Kočevje, datirano s 7. avgustom, daje kemična tovarna MELAMIN odpovedala prodajo pare vsem zunanjim potrošnikom že za GIBANJE PREBIVALSTVA V juliju so bili na območju matičnega urada Kočevje rojeni ena deklica in trije dečki. Poročilo se je 6 parov. Umrli so: Iztok Svete, učenec iz Kočevja, Cankaijeva ulica 15, star 10 let; Rajko Mohar, živinorejec iz Cvišlarjev 2, star 30 let, in Danijela Savšek, gospodinja iz Zeljn 9, stara 44 let UREDNIKOVA POŠTA Dopisniki iz območja kočevske in ribniške občine naj od danes dalje svoje članke, fotografije in druge prispevke za Dolenjski list spet pošiljajo na naslov Jože Primc, Kidričeva ulica 5, Kočevje. prihodnjo zimo, ker ji primanjkuje pare za lastne potrebe in je s tem ogrožena njena proizvodnja. V pismu nadalje piše, daje zadeva izredno zaskrbljujoča, ker drugih virov ogrevanja teh stanovanj ni, saj nove toplarne še ne gradijo, ter daje treba zadevo hitro rešiti, ker bi se moralo ogrevanje začeti že čez približno dva meseca. V pismu se podjetje želi tudi znebiti odgovornosti oziroma kasnejše kritike, „ker je to problem širšega pomena44. Stanovalci pa pri vsem tem menimo, da se nobeden ne bo mogel izogniti odgovornosti, če ogrevanje do nastopa mraza ne bo urejeno. To velja tako za kemično kot za Stanovanjsko podjetje in vse ostale do občinske skupščine in tudi za družbe-no-politične organizacije. Stanovalci PLAČUJEMO IN UNIČUJEMO Krajevna skupnost Kočevje-mesto je napravila veliko novega v mestu tunnjanoviča ustanovili odbore vobodnih dejavnosti. Hitro so sprc-J u tudi delovne načrte, v katerih Jožema vidno mesto sodelovanje z 'Gladino v okoliških krajih. Stiki so bili hitro vzpostavljeni s Pomočjo vojaškega orkestra, ki je v ratkem razdobju obiskal vse okoli-kraje in bil povsod lepo sprejet. : ?.l?krat sc je videlo, da si žele vo-j“Ki in mladina čim pogostejše stike Uspešno sodelovanje. Vojaki so obivali vabila na srečanja iz Sodra-j.cc» Grčaric, Jurjeviče, Ribnice in °ceyja. Srečanja so bila pogosta in Postajajo tradicionalna. Na vsa mla-X. . a zborovanja, proslave ali sre-Jjnja v teh krajih so bili vedno vabio n' tu vojaki. Zelo uspešno je biju Sp^OVar,je na športnem področ-• Ekipe iz kasarne so sodelovale na Nogih turnirjih, nazadnje na roko-2* tnem v Kočevju na dan vstaje, R • Julija, ko so sodelovale še ekipo °nice, Kočevja in Sodražice. do, S| u8otavljajo, daje sodelovanje o^rr°’ ,^a ga je treba obdržati in tnP^pit‘* posebno še na področju iz-mi javc izkušenj. Tako prav te dni Drir« ‘z Ribnice skupno z vojaki Uennt tekmovanje „Ziv- Jska pot tovariša Tita in deset Srečanje mladine Kočevja in vojakov ob letošnjem sprejemu mladih v Zvezo mladine. (Foto: Eduard Bukovič) - Naročila dežujejo iz vseh strani, blaga pa ni, - mi je potarnal sredi avgustovske vročine vodja prodajalne spominkov pri turističnem društvu Ribnica Franjo Matoh, koje pripravljal zavoj spominkov za turistično društvo „Mogren44 v Budvi. „Včeraj sem dobil telegram iz Orahovice, naj nujno pošljemo 1.000 raznih spominkov, poslal pa sem jih lahko le 400,44 je nadaljeval med delom, saj je moral do 12. ure odposlati še 3 pakete spominkov. Vprašal »em ga, kdo je kriv, da ni spominkov. Morda manjka izdelovalcev? Za vsakega tujca, ki pride v Ribnico, je to mesto zaradi marsičesa nenavadno. Vsak, kdor se bo tu zadržal malo dalj, Pa bo presenečen, kako v tem malem, prijetnem mestu malo &rbe za mladino, posebno še za •okoriščanje njenega prostega časa in za njeno kulturno in zabavno življenje. Letošnje poletje pa lahko proglasimo celo za najbolj mrtvo. Tudi med letom nlladi nimajo veliko možnosti, da bi najbolj primerno izkoristili svoj prosti čas. Na kratko povedano: mladim je na razpolago le kino, ki vrti isti film (običajno dvomljive kakovosti) le v soboto in nedeljo, med športno sezono pa še vsakih štirinajst dni rokometne tekme. To je v glavnem vse. RIBNICA: RESNE PRIPRAVE ROKOMETAŠEV Rokometaši Ribnice igrajo že še-5*0 leto zapored v najboljši republi-pi hgi, letos pa so brez težav osvojijo drugo mesto. Ker želijo igralci Kibnice v novi sezoni ponoviti letoš-"J* Uspeh, so že precej zgodaj pričeli trenirati Ribničani pravijo, da bodo »sli“ na prvo mesto in s tem uvrstitev v drugo zvezno ligo. Prvi del treninga bodo opravili doma, drugi del pa kot ponavadi v Rovinju, kamor bo odšlo 17 igralcev. Ker bo v novi sezoni zanje zaigral Šilc in ker računajo še na Radiča, bo letošnje republiško prvenstvo prav gotovo še bolj zanimivo, kot je bilo v prejšnji sezoni NK RIBNICA OKREPLJENA . Nogometaši Ribnice so se za naslednjo sezono že začeli pripravljati, godita pa jih trcneija Popovič in Bajde. Na treninge prihaja 18 igralcev, med njimi pa je tudi nekdanji [Bralec ptujske „Drave44 Zoran Marinič, ki bo tako vrsto Ribnice močno okrepil. M f; Kmalu kviz tekmovanje Plodno sodelovanje vojakov in mladine Nekateri menijo, da je davčni vijak prehud, drugi, da je preblag, kaže pa, da ni spodbuden „Kriv je davčni sistem. Ljudje so izkoristili tisto količino lesa, ko je izdelovanje spominkov še donosno. To velja za strugaije. Nekdo mi je potožil, da je že napravil za 10 starih milijonov prometa in da se mu nadaljnje delo ne splača, ker gre potem 70 odstotkov za davke in mu ostane le 30. Tako ni zaslužka in ni spominkov,44 jc zaključil razgovor Franjo Matoh. MALOMARNOST IN NEZNANJE Naši občani premalo poznajo barve in lego naših zastav, republiške in državne. Prav tedaj, ko bi morali pred nami in svetom pokazati, da sc z našimi zastavami lahko postavimo, ga polomimo in sc osmešimo: ali so barve nepravilno razvrščene ali pa so že tako stare in obledele, da niso v ponos, temveč v sramoto. Na Gallusovem nabrežju v Ribnici pa sem opazil izobešene tudi še povite zaustave, kar kaže poleg vsega na malomarnost hišnih posestnikov. kongresov ZKJ44. Želimo jim mnogo uspeha na tekmovanju in še plodnejše sodelovanje. RADE RADENKOVIC Naročil veliko, blaga malo V tednih po otvoritvi hotela JELKA je bil tu še ples, vendar ga zdaj ne organizira nihče več. Kolektiv hotela je izgubil voljo zanj, ker jim ni nihče pomagal. Tako so mladim ostale le*gostilne, ki jih v mestu niti ni malo. Nemajhno število mladih dobiš v gostilnah že zjutraj. Najbolj žalostno je, da so to mlada dekleta in fantje, ki niso niti polnoletni, oziroma niso dokončali niti osnovne šole. Ne bi podrobno raziskoval, kaj iščejo mladi po gostilnah, ker to ni cilj tega članka. Dejstvo pa je, da mlade vidimo po gostilnah in da je za to nekdo kriv. Zavedam se, da bi krivca težko našli, ker bi se izgovarjali drug na drugega. Ce bi kdo omenil občinsko konferenco Zveze mladine, bi bilo opravičilo vodstva: „Imamo premalo denaija, nimamo prostorov in podobno.” Upravičeno pa vprašujemo: ali je za takšno ali drugačno dejavnost potreben predvsem denar? Nihče nas ne bo prepričal, da ne drži ljudski pregovor: „Če res hočeš nekaj narediti, potem ni ovir.” Gotovo bi morali temu problemu posvetiti več prostora. Mladi v Rib- Franjo Matoh nici mislijo, da je skrajni čas, da se jih kdo spomni in jim ustvari možnosti za delo in kulturno-zabavno življenje. Upajmo, da se bo to skoraj uresničilo, saj zahteva tako resolucija tretje konference ZKJ, kije razpravljala o položaju mladih v naši družbi, in nedavnega X. kongresa ZKJ. RADE RADENKOVIC Pospešiti razvoj živinoreje v Posavju. Dva tisočaka na roke za vsako glavo Medobčinski svet SZDL za Posavje je ob začetku svojega dela sprejel pomembno nalogo: ob pomoči Zavoda za rezerve SRS želi povečati čredo živine v vseh treh posavskih občinah. Več kot nenavadno je, da ima slovenski zavod na območju naše republike več kot 30.000 glav rezerv, na območju Posavja pa niti enega repa!! Kmetje Kozjanskega - goijanske-ga in nekdanjega izseljeniškega pasu so ogromno prispevali za razmah narodnoosvobodilnega boja med zadnjo vojno, s partizanskimi borci so delili zadnji grižljaj hrane. Ni dvoma, da ta kmet ne bi storil tako znova, če bi se zlo skopalo na nas. In vendar, med „dam“ in „imam" je danes večji „če“ kot je bil celo pred vojno in po vojni! Danes je tod, kot je ugotovil na posvetovanju predstavnikov občinskih skupščin, kmetijskih organizacij iz Posavja in republiškega zavoda za rezerve, ki je bilo 19. julija na Lisci, Ignac Vintar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje, mnogo opuščenih hribovskih kmetij, na marsikateri so ostali le ostareli ljudje, medtem ko so si mladi poiskali kruh drugod ali celo v zamejstvu. „Posavska regija je bolj kot katerokoli manj razvito območje upravičeno do denarja, ki ga je zvezni izvršni svet namenil za dvig števila govedi v državi," je zaključil svojo razpravo. vali podobno kot danes, so prepoved uvoza ukinili, mi pa smo imeli težave z mesom za domači trg in turiste. Tudi sicer spadamo med najslabše jedce mesa glede na število prebivalstva v Evropi, ni pa izključeno, da bomo vedno tako slabo skrbeli za svoje želodce. Dober gospodar računa vnaprej in ne vrže puške v koruzo ob prvih pretresih na trgu. O potrebah v primeru splošnega ljudskega odpora smo že govorili. PAML1 NO NALOŽEN DENAR Predstavniki kmetijskih organizacij s Posavja in občinskih skupščin so opozarjali, da predvidena „injekcija" za posavsko živinorejo ne rešuje celovito niti vprašanja splošnega ljudskega odpora niti preusmeritve kmetij. Po popisu iz leta 1971 je v Posavju le 22.000 glav govedi, zasedenost hlevov in drugih gospodarskih poslopij pa je vendarle 80 do 90 odst.! Za pravo proizvodnjo je sposobniji le 17 odst. hlevov. Številni razpravljalci iz posavskih kmetijskih organizacij so zaradi tega ugotavljali, da se kmet danes več ne boji denaija, mladi pa brez sodobnejših strojev, hlevov in drugega vseeno nočejo ostati na zemlji. Zato so opozarjali, da bi morali sestavljalci akcijskega programa za več žive živine misliti tudi na vprašanje večje sposobnosti kmetov za naložbe. Zavidljivi uspehi na ravninskem Prekmurju niso primerljivi z razmerami v hribovitem Posavju. Predstavniki kmetijskih organizacij, občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij so se zavzeli za dvig staleža govedi. Kmetijske organizacije morajo Zavodu za državne rezerve že do kraja avgusta poslati programe za pitanje živine, saj bi bilo škoda, da bi denar ležal neizkoriščen. Zavzeli so se tudi za iskanje pomoči pri kreditiranju gradnje hlevov. Občinske skupščine morajo ponovno proučiti celotno davčno politiko do kmetov v hribovitih predelih (akcijski program zveznega izvršnega sveta uvršča celotno Posavje v takoimenovani „hriboviti del“). „Razpoložljivi denar nas zavezuje, da se v akcijo vključimo čimbolj uspešno, dokler ne bo povsem prepozno," je bilo večkrat slišati med posvetovanjem. ALFRED ŽELEZNIK Četrtič zapored so se letos 20. julija odpravili mladinci po poteh, ki sojo prehodili 1943. leta člani slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ. Medtem ko so se prvih dveh pohodov udeležili le mladi iz naše republike, so se jim lani priključili tudi mladinci iz Hrvatske, letos pa so v koloni mladinske brigade AVNOJ 74 korakali mladi iz treh republik: Slovenije, Hrvatske in BIH. Kolona je štela 150 mladincev in vojakov, spremljali pa so jih še nekateri starejši, ki so se udeležili vseh dosedanjih pohodov. Janko Gregorič iz Novega mesta, ki je bfl 1943. leta med udeleženci pohoda slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ, narodni heroj Albina Hočevar-Mali, podpolkovnik y rezervi Branko Jakovljevič, novinar ljubljanskega Radia Stane Skrabar in še nekateri. Brigada je opravila okrog 1.100 kilometrov dolgo pot, od tega so udeleženci prepešačili okrog 250 kilometrov. Pohod je brigada, zaključila 4. avgusta v Dolenjskih Toplicah. PLES ZA ROJSTNI DAN Podpolkovnik v rezervi Branko Jakovljevič iz Ljubljane, novinar „Naše obrambe", seje udeležil vseh štirih pohodov. In letos je med pohodom že četrtič praznoval rojstni dan. Kljub temu daje hotel svoj praznik kar „prikriti11, mu to ni uspelo. Ko so domačini v Otočcu pripravili brigadirjem veličasten sprejem v njihovem domu JNA, se je med prireditvijo „zvedelo", da ima Brane rojstni dan. In orkester je zaigral dunajski valček. „Ubogega" Braneta si je pričelo podajati 20 brigadirk in z vsemi se je zavrtel. „Še sreča, da so igrali valček, in ne polke. Ne bi mogel zdržati..." je povedal slavljenec, ko sije malce oddahnil. Pohod brigade „Avnoj 74“ se je pričel pravzaprav v Jajcu. Iz Ljubljane so se v to mostece pripeljali z avtobusi. V tim mestecu so udeleženci pohoda skupaj z mladimi domačini, pionirji tabora „Sutjeska 74“ in predstavniki družbenopolitičnih organizacij proslavili dan vstaje slovenskega ljudstva. PRVI ŽULJI Pot od Livna do Glamoča si bodo udeleženci pohoda dobro zapomnili. Tu se je pričelo pešačenje. Najbolj „krvav“ davek temu je plačala Jana iz Tolmina. Kar sedem žuljev je dobila že v prvi -etapi „pohoda. Pa ni nič tarnala. Pogumno je korakala v koloni, ki je odšla proti Glamočkemu polju, kjer so brigadirji v spominskem parku Ive Lole-Ribarja vzidali spominsko ploščo. Prihodnje leto nameravajo v parku narodnega heroja zasaditi še drevo, ki bo mlade iz vse Jugoslavije vedno spominjalo na njihovega vrstnika, velikega revolucionarja. 'URA ZGODOVINE Mladi brigadirji so na svojem pohodu obiskali kraje, v katerih so ljudje med'vojno največ pretrpeli: na desetine prebivalcev iz posameznih vasi so ustaši in tuji sovražniki postrelili, poklali, zažigali hiše. In o teh grozodejstvih so brigadirjem pripovedovali tisti, ki so preživeli. Zato je Janko Gregorič dejal, „daje pohod najbolj verna ura zgodo-vine“ . . . Udeleženci pohoda so v vseh krajih naleteli na prisrčen sprejem. Spoznali so ljudi in kraje ter tako spoznavali zgodovino in krepili bratstvo in enotnost. Vse to pa je tudi namen vsakoletnih pohodov. V Drvarju so ostali brigadirji ves dan. Ogledali so si prizorišče znanega neuspešnega desanta podivjanih nemških kriminalcev, videli so pečino, kije varovala Tita. Mladi so spoznali, da je Drvar resnično mesto — heroj. Kljub napornemu pohodu je bilo vzdušje med brigadirji izvrstno. Življenje ni bilo dolgočasno, brigada je živela kot ena velika družina. Mladi, ki se do včeraj še poznali niso, so si postali bratje, sestre, prijatelji in tovariši. V brigadi je deloval aktiv komunistov, informativna skupina, radijska postaja „Baza 20“, za katero sta skrbela Ivan in Franc iz Murske Sobote, odkoder so doma državni prvaki med radioamaterji. MISLI S POHODA JANKO GREGORIČ iz Novega mesta je kot nekdanji član naše avnojske delegacije med pohodom skrbel za seznanjanje mladih s kraji, ki so jih obiskali, ter z njihovo zgodovino: „Taki pohodi so zares koristni. Vseh štirih sem se udeležil in spoznal, da mladina kraje iz NOB premalo pozna. O zasedanju AVNOJ so se v šoli sicer učili, kar pa je premalo. Sedaj, ko so spoznali ljudi in kraje, vedo o naši NOB mnogo več.” - BRANKO JAKOVLJEVIČ je tudi udeleženec vseh dosedanjih pohodov. Letos je vodil drugi ešalon. „Kuhinja in druga oprema je v moji domeni. Ne bom ponavljal koristnosti takih pohodov za mladino. Povem naj le, da sem pristaš praktičnega dela. Zato rad sodelujem z mladimi v akcijah, ne pa na sestankih. In pohod jt; velika akcija” DVA TISOČAKA NA GLAVO Kot je- dejal na posvetovanju na Lisci direktor Zavoda za rezerve SRS Dragomir Šurjak, gre za dolgoročno akcijo, ki jo mora izkoristiti tudi Posavje. Kmetijske organizacije organizirajo pitanje goveje živine ali plemenske živine bodisi v družbenem sektorju ali pri zasebnih rejcih. Kdor priveže tele in sklene pogodbo, dobi na roke dva tisočaka (200.000 starih dinarjev!), glede zasebnikov zadostuje za državne rezerve že podpis, da so denar prejeli! Ta denar dobijo za čas petih let po 4 odst. obrestni meri. Med tem časom mora to živinče seveda tudi imeti v hlevu. Državne rezerve imajo v primeru potrebe predpravico do odkupa te živine, seveda po dnevnih cenah. Ne gre za običajno „zapu-fanje", kdor bo z rejo nadaljeval tudi po petih letih, bo užival ugodnosti tudi vnaprej (icvolving krediti).' Državne rezerve sir seveda še bolj kot za sedanjo zanimajo za novo živino. Tisti, ki bodo na novo privezovali, bodo prejeli prav tako po dva tisočaka od državnih rezerv, dodatna dva tisočaka pa mu lahko zagotovi še kmetijska organizacija, s katero sodeluje, če najde za to vire pri bankah ali drugod. Ce kmet denarja noče na roko, ga lahko tudi naloži pri hranilni službi, pogoj je le, da se lahko izkaže s hranilno knjižico. Pri plemenski živini gre še za večje ugodnosti. „SUHA IN SITA LETA" Marsikdo utegne nejeverno zmajati z glavo: odkod naenkrat takšno zanimanje za živino, ko pa je znano, da je evropska gospodarska skupnost neupravičeno onemogočila izvoz naše živine, pa tudi doma trenutno kupna moč občanov ne omogoča večje potrošnje mesa? Evropska gospodarska skupnost se je do naše živinoreje že večkrat mačehovsko vedla. Ko smo negodo- Manjša cokla Ob razpravi o srednjeročnem raz voju kmetijstva v novomeški občini pred dvema letoma so se člani takratnega sveta za gospodarstvo zavzeli za pospeševanje zasebnega kmetijstva. Menili so, daje potrebno nadaljevati s pogodbenim pitanjem goveda, povečati molžo mleka in industrijsko rejo piščancev, s pospeševalnimi posegi doseči večje hektarske pridelke poljščin (zlasti koruze in krompirja), usposobiti 122 kmetij za mleko in meso, ustanoviti vsaj 15 strojnih skupnosti za krompir in koruzo in obnoviti 180 ha vinogradov. Sedanja poročila povedo, da je bil narejen precejšen korak naprej. V proizvodnjo mleka in mesa so preusmerili 62 kmetij, ustanovili so 9 strojnih skupnosti in obnovili 120 ha vinogradov. Tudi v pogodbeni molži in oddaji mleka so znatni uspehi, medtem koje rejo živine za meso zavrlo neurejeno stanje na trgu. Koruze in krompirja pridelajo več na zasebnih kmetijah, saj je možno zlasti presežek krompirja hitro prodati, in sicer tovarni na Mirno. Sklad za pospeševanje kmetijstva je pri napredovanju zasebnega kmetijstva v novomeški občini znatno pomagal. V letih 1969 do 1973 je dal za urejanje kmetij, obnovo vinogradov, 'regresiranje reprodukcijskih materialov, oživitev strojnih skupnosti in izobraževanje kmetovalcev nad 1,1 milijona dinarjev. Poleg tega sta zasebnikom pomagali s krediti novomeška in žužemberška zadruga, ko so prenesli.hranilno-krcditno službo z zadrug na Dolenjsko banko in hranilnico, pa so kmetje lahko prišli tudi do dolgoročnejših posojil. Novinar ljubljanskega radia STANE ŠKRABAR, ki s svojim mikrofonom vsako leto sodeluje na pohodu: „Škoda, da slovenske časopisne hiše bolj ne prisluhnejo temu pohodu. Vsak list ali revija bi morala poslati na pohod svojega novinarja. Pa se mnogi, žal, še ne zavedajo dovolj pomena pohoda. V svojih oddajah s pohoda pa bom poudaril predvsem obujanje tradicij NOV, krepitev bratstva ter seznanil poslušalce z iskrenostjo revnih in preprostih ljudi krajev, ki smo jih obiskali.” BRANKO PETROVIČ iz Novega mesta je pričakoval težak pohod: „Vedel sem, da bo težko in tako je tudi bilo. Navdušilo pa meje tovarištvo. Kdor je omagal, vsakemu smo priskočili na pomoč. I udi mepe je „premagala" vročina, vendar sem si od pomoči tovarišev hitro opomogel. BRANKO PODOBNIK OPOZORILO! Skupščina občine Črnomelj opozarja občane nekmete, da smejo po 51. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) imeti v svoji lasti v ravninskih predelih do 1 ha vseh zemljišč, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda. V gorskih predelih pa največ 3 ha skupnih zemljišč, od tega 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda. V ta maksimum je všteta vsa površina zemljišč ožje družinske skupnosti. Po 52. členu cit. zakona izgubijo organizacije združenega dela, ki niso po tem zakonu kmetijske organizacije združenega dela (5. odst. 4. člena), pravico uporabe do kmetijskih zemljišč. Zato so občani nekmetje, ki imajo več kot 1 ha oz. 3 ha vseh zemljišč, oziroma organizacije združenega dela, ki imajo v lasti zemljišča pa se ne ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, dolžni prijaviti do 24. 8. 1974 v smislu 115. člena zakona o kmetijskih zemljiščih svoje zemljišče premo-ženjsko-pravnemu referatu pri SOb Črnomelj. Kršilci tega zakona bodo kaznovani po 116. in 111. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. ^__________________________________________Skupščina občine Črnomelj \ OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO | NOVO MESTO | ž PROSTO DELOVNO MESTO SEKRETARJA ZVEZE \ . '/ Pogoj: visoka ali višja šolska izobrazba telesnovzgojne smeri s 6 in pet let delovnih izkušenj | I ^ Prijavite se lahko do 31. avgusta 1974 ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV<< RAZPISUJE Sklad za štipendiranje učencev in študentov občine SEVNICA RAZPISUJE za šolsko leto 1974/75 štipendije za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Na razpis za štipendije, ki se bodo dodeljevale iz združenih sredstev TOZD, se lahko prijavijo učenci in študenti iz občine Sevnica, ki nimajo zagotovljenih sredstev za študij, kot so ugotovljeni stroški učencev in študentov (900 din za srednje in 1.200 din za višje in visoke šole). Prošnji za štipendijo, ki jo je treba vložiti pri občinski skupščini Sevnica — oddelek za občo upravo in družbene službe na obrazcu DZS 1,65, priložite: — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o osebnih dohodkih staršev, — potrdilo o višini otroškega dodatka, — prepis zadnjega šolskega spričevala. Čreda molznic v Pijavicah. (Foto: A. Železnik) SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC •VXVvXXXXXXV\>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' 'j c Svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Črnomelj g jtb : i ] J? . razpisuje PROSTA DELOVNA MESTA 1. REFERENTA ZA URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO (srednja, višja ali visoka izobrazba gradbene stroke) 2. ADMINISTRATORJA (administrativna ali ekonomska šola) 3. TAJNIKA KOMISIJE ZA IZVOR PREMOŽENJA (upravna ali ekonomska izobrazba) — za nepopoln delovni čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. ^\\>xxxxxxxxxvvxxxxvvxxxxxx\xxxxxxxxxxx\xv*xvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvv>xxxx\xxxxxxxxxxx>>^ £ ^\\\\XVVXXX\XNXXV'^XXXXXX>XVVXX>XVVVXXVSXXX\XXVVXXXX>X' 't \ PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ^ i Arn a cti a < agraria BREŽICE razpisuje za PE Trgovina Brežicah z reprodukcijskim materialom v PROSTA DELOVNA MESTA STROKOVNEGA SVETOVALCA ZA PRODAJO ZAŠČITNIH SREDSTEV IN UMETNIH GNOJIL (moški) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti najmanj končano kmetijsko srednjo šolo in 1 leto delovnih izkušenj v prodaji zaščitnih sredstev ali pa najmanj 1 leto v neposredni kmetijski proizvodnji; 2. biti vojaščine prost. Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanje po dogovoru. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošni sektor AGRARIE Brežice, Šentlenart 72. INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK odbor za medsebojna delovna razmerja RAZPISUJE naslednje štipendije: 1. NA PRAVNI FAKULTETI — IV. letnik 1 štipendija 2. NA EKONOMSKI FAKULTETI — IV. letnik 1 štipendija 3. NA VIŠJI ŠOLI ZA MEDIC. SESTRE — III. letnik 4 štipendije — II. letnik 2 štipendiji 4. NA VIŠJI ŠOLI ZA FIZIOTERAPEVTE -II. letnik 1 štipendija 5. NA SREDNJI ŠOLI ZA LABORATORIJSKE TEHNIKE — IV. letnik 1 štipendija -III. letnik 2 štipendiji 6. NA SREDNJI ŠOLI ZA MEDICINSKE SESTRE — IV. letnik 12 štipendij — III. letnik 13 štipendij 7. NA UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI — III. letnik 1 štipendija 8. NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI — IV. letnik 1 štipendija Kandidati za dodelitev štipendij naj vložijo prošnje na obrazcu DZS 1,65 in predložijo overjen prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnje naj pošljejo do 10. septembra 1974 na gornji naslov ali se zglase osebno pri kadrovski službi inštituta, kjer lahko dobijo tudi pojasnila. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i r n Razpisna komisija pri Zavodu za kulturo in prosveto SEVNICA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA \ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano srednjo, višjo in visoko izobrazbo pedagoške, ekonomske, pravne, politološke ali organizacijske smeri, — da imajo organizacijske sposobnosti, — da so moralno-politično neoporečni, — da so družbeno-politično aktivni. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o strokovni izobrazbi na naslov: Zavod za kulturo in prosveto, Sevnica, Kvedrova 28 a, z oznako „Prijava na razpis". Stili PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantar I BTC Javna skladišča Ljubljana TOZD JAVNA SKLADIŠČA NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE POGOJI: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola z obvladanjem strojepisja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t io obdela vo je najidealneiše orodie BAN TAM transformator: ker tehta le 20 kg je zelo primeren za delo v de lavnici ali na potovanju 7 njim i>ahko va rite navadno mehko irkio nerjaveča iekla in iekla ki so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ali obnoviti izrnhiipnp površine z elektrodami za trdo var teme Stroi ie možno pri ključiti r\« enofazni priključek 220 ali 380 V Za BANTAM velia qjtrancija letr. dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po garaririiski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTES Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 iCankarjeva I/II OSNOVNA ŠOLA V METLIKI razpisuje prosto delovno mesto KUHARICE ALI SNAŽILKE Nastop dela 1. septembra 1974 ali po dogovoru. Prijave sprejema ravnateljstvo šole, kjer dobite tudi vse informacije, do 25. 8. 1974. VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' « ž SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO TAJNIKA SKUPNOSTI Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: a) visoka izobrazba pravne, gradbene ali ekonomske smeri in dve leti prakse v gospodarstvu b) višja izobrazbi navedenih smeri in tri leta prakse c) srednja izobrazba podobne smeri in štiri leta prakse na vodstvenih delovnih mestih . č) moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Metlika v roku 15 dni po objavi razpisa. Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov z območja občine NOVO MESTO RAZPISUJE ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 za vse srednje, višje in visoke šole. Za dodelitev štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo učenci in študentje, ki ne morejo dobiti štipendije v organizacijah združenega dela ali interesnih skupnostih in če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1973 ne presega 1.800 din (za dijake srednjih šol) oziroma 2.400 din (za študente višjih in visokih šol). Prošnji za štipendijo (Obrazec DZS 1,65) je treba priložiti: — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila o opravljenih izpitih; — dokazila o osebnih dohodkih staršev in o otroškem dodatku, ki ga prejema prosilec za štipendijo (podatki naj bodo za leto 1973); — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Prosilci naj pošljejo prošnje v 30 dneh po objavi na naslov: ObS Novo mesto, iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. INICIATIVNI ODBOR ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA ORAZUMAO ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV / \\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\'\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ y ŠTIPENDIJE! Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto kadrovska komisija razpisuje za študijsko leto 1974/75: 1 štipendijo za študij na visoki ekonomski šoli (za enoto Novo mesto) 2 štipendiji za študij na višji ekonomski šoli (1 za enoto Novo mesto in 1 za podružnico v Krškem). Rok prijave za objavljena prosta delovna mesta in za štipendije je 15 dni po objavi. Prošnje za štipendije naj kandidati predložijo na obrazcih DZS 1,65 in priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala in kratek življenjepis. Prijave sprejema Kadrovska komisija pri Dolenjski banki in hranilnici, Novo mesto. r 4xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxv'.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxn Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto kadrovska komisija OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: ZA ENOTO NOVO MESTO: — referenta blagajnika — referenta za trezorsko službo — referenta plačilnega prometa — referenta odplačilne službe j oddelku za stanovanjsko kreditiranje ZA EKSPOZITURO NOVO MESTO — referenta za potrošniško kreditiranje ZA EKSPOZITURO METLIKA — referenta za hranilno službo — referenta za ekspozituro v STRAŽI Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. ZA ENOTO NOVO MESTO: — referenta kontrolorja v plačilnem prometu s tujino Pogoji: visoka ali višja šolska izobrazba zunanjetrgovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika. VEč delovnih mest PRIPRAVNIKOV s srednješolsko izobrazbo. iii[y tedensK6ie E Četrtek, 15. avgusta Marija Petek, 16. avgusta Rok Sobota, 17. avgusta Radivoj Nedelja, 18. avgusta Helena Ponedeljek, 19. avgusta - Marijan Torek, 20. avgusta^ Bernard Sreda, 21. avgusta - Timotej Četrtek, 22. avgusta - Marija BRESTANICA: 17. in 18. 8. italijanski barvni film „Viking z juga". ČRNOMELJ: 18. 8. italijanski barvni film „Izabela - hudičeva kneginja". 21. 8. italijanski barvni film „Strele strupenega pajka“. KOSTANJEVICA: 18. 8. ameriški barvni film „Desperadosi‘\ lili SLUŽBO DOBI SPREJMEM VAJENKO šiviljsko-krojaške stroke. Šiviljstvo Ljudmila Gorenc, Ragovska 27, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM OPREMLJENO sobo mirnemu fantu. Naslov v upravi lista (2006/74). ODDAM OPREMLJENO sobo z vso oskrbo dvema študentkama, najraje začetnicama Naslov v upravi lista (1976/74). NOVO ENOSOBNO STANOVANJE v bloku v Mostaiju takoj zamenjam za enako v Novem mestu ali bližnji okolici. Jože Skube, Tekija A 15, Mostar. UČITELJICA nujno potrebuje sobo z možnostjo kuhanja in pranja v mestu ali Kandiji, Bršlinu, na Grmu. Naslov v upravi lista (2022/74). Motorna vozila PRODAM AVTO AUSTIN 1300, letnik 1969, po generalni 10.000 km. Ogled vsak dan popoldne. T .37P | 0 PRODAM’ PZ 125, letnik 1971. Ludvik Slak, Dečja vas 2, Trebnje. NUJNO PRODAM ZASTAVO 101. V račun vzamem 20.000 din posojila za avto, ostalo gotovina. Ogled vsak dan pri Zobariču, Mestne njive 7, Novo mesto. PRODAM osebni avto AMI 8, letnik 1970, prevoženih 48.000 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Jože Kovačič, Bizeljsko 176 ali telefon 068-73-233, PRODAM tovorni avto MAN tip 635, delno poškodovan. Trebnje, Rimska 21. PRODAM avto ZASTAVO 750, letnik 1970. Može, Bučna vas 39a, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 1300, letnik 1969. Avto je registriran do maja 1975, cena ugodna. Ogled možen /sak dan od 15. ure dalje na naslov Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 31, Novo mesto. PRODAM NSU 1200, letnik 1972, registriran za leto vnaprej. Ogled vsak dan popoldne do sobote. Miro Milojkovič, Partizanska 8, Novo mesto. PRODAM AVTO NSU 1200, letnik 1970. Muzejska 8, Novo mesto. PRODAM NSU 110, letnik 1968. Šmarska ul. 6, Sevnica. POCENI PRODAM avto ZASTAVO 1300 v voznem stanju, registriran do januarja 1975. Jože Kerin, Valvazoijevo nabrežje 11, Krško. PRODAM GASILSKO DRUŠTVO STUDENEC proda za 1.000 Ndin dobro ohranjen voz zapravljivček. Informacije v gostišču Kristijan Janc, Studenec. RAZNE KOSE garderobe, vključno plašče, hlače in jakne ter obutev (malo rabljeno) ugodno prodam za deklico 10 do 14 let. Naslov v upravi lista. PRODAM tri mlatilnice trosilke (male) za enofazni motor, malo mlatilnico čistilko in nove smuka-rice. Anton Hočevar, Čužna vas, Mokronog. PRODAM mlatilnico čistilko. Anton Berus, Pod Trško goro 82, Novo mesto. PRODAM otroški voziček MAMI. Informacije na telefon 22-234 popoldne. 21. 8. ameriški barvni film „Na severu Aljaske41. KRŠKO: 17. in 18. 8. francoski barvni film „Solo"’ 1. 8. angleški barvni film „Viva Pancho Villa.” MIRNA: 17. in 18. 8. „Ljubezenski izziv". NOVO MESTO: od 16.. do 18. 8: ameriški barvni film „Čmobrada pošast". 19. in 20. 8. ameriški barvni film „Jezdec brez milosti". 21. in 22. 8. kooperacijski film „Umor na vikendu". ŠMARJEŠKE. TOPLICE: španski barvni film „Njena zadnja pesem". SEVNICA: 17. in 18. 8. ameriški barvni film „Kavboji". RIBNICA: 17. in 18.'8. francoski barvni film „Varuj se prijateljev". ŠENTJERNEJ: 17. in 18. 8. „Šum na srcu". TREBNJE: 17. in 18. 8. ameriški barvni kavbojski film „Pattlcr kid". 21. 8. italijanski barvni avanturistični film „Antonio nosi smrt". PRODAM kuhinjo in električni štedilnik. Ivan Tovšak, Jerebova 16, Novo mesto. PRODAM omaro in mizo za dnevno sobo. Slavko Marinkovič, Ragov- - ska 8. stanovanje 6, Novo mesto. PRODAM SKORAJ NOV električni štedilnik na 4 plošče za 1.000,00 din ter rabljeni vzmetnici in posteljne vložke za 450,00 din. Franc Blatnik, Krško, Aškerčeva 8 (Stara vas). UGODNO PRODAM 48-basno harmoniko. Naslov v upravi lista (2023/74). PRODAM UVOŽEN avtomatski stroj za izdelavo strešne cementne opeke (kapaciteta stroja 700 kosov na uro) z 2.000 jeklenimi podstavki, mešalnik za maso in mešalnik za glazuro ter drobilec za gramoz. Vse v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1969/74). PRODAM STROJ za izdelavo betonskih blokov razne velikosti. Franc Gorenc, Cesta herojev .44, Novo mesto. POCENI PRODAM samokolnico za 150 din, pralni stroj za 150 din, voz-cizo-šajtergo za 200 din, vse dobro ohranjeno. Jug, Gradišče, Dol. Toplice. PRODAM kompleten elektromotor 5,5 KM. Jože Jarkovič, Čadraže 4, Šmarješke Toplice. PRODAM cvetlični med po 25,00 din. Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto. PRODAM rezano ostrešje (grušt) za hišo in 2.500 kosov cementne strešne opeke. Naslov v upravi lista (1979/74). PRODAM bobne AJMATY. Naslov v upravi lista (2002/74). UGODNO PRODAM skoraj novo diatonično harmoniko. Slavko Jerman, Lakenc 19, Mokronog. UGODNO prodam 5 m3 siporex plošč 260 X 60 X 10. Maks Ferme, Dobova 16. OB SOBOTAH in nedeljah prodajam vino (belo, rdeče) po 8,00 din v Gradišču pri Trebnjem v Hučevi zidanici. PRODAM nov stroj za struganje parketa, nemške znamke. Kandijska 7, Novo mesto. DRAGEMU MOŽU IN OČETU MARJANU KLANČARJU iz Zaloga želita za 40. rojstni dan veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter da bi bil še naprej tako skrben, enako tudi sinu oziroma bratu Ždenku za 12. rojstni dan -žena-mama Marija in hčerka-sestra Maijanca. Dragi sestrični in nečakinji VVilmi Muc in njenemu izvoljencu Petru iz Erkenbrechts\veileija v Zah. Nemčiji želijo veliko ljubezni, sreče in medsebojnega razumevanja na njuni novi življenjski poti njeni domači iz Novega mesta. ! Nadvse dobri mami, stari mami in omici Ivanki Grili iz Herrenberga v Zali. Nemčiji ieli vse najlepše za njen praznik sin Ivan z družino. Dragi Zupanovi mami iz Novega mesta želimo za 80-letnico še veliko zdravja in sreče ter da bi bila še dolgo med nami. Sin Miha z družino, hčerka Fani z družinq, Angelca in Mimi ter 7 vnukov in 6 pravnučkov. Dragemu možu. očetu in staremu očetu ANTONU VLAŠIČU iz Dolenjcev 22 pri Adlešičih iskreno čestitajo za 70. rojstni dan in se mu zahvaljujejo za vso skrb in ljubezen žena Frančiška in otroci z družinami. Posebno lepo pa pozdravljata starega ata najmlajša vnučka Andrejček in Venesa. Dragi teti FRANČIŠKI MLHAK iz Sel pri Ratežu iskreno čestitamo za njen 75. rojstni dan in ji želimo še mnogo zdravili let v krogu njenih domačih. Družina Raubar. Dragi mami MARIJI ŠTEFANČIČ iz Novega mesta iskreno čestitata za njeno dvojno praznovanje in ji želita vse najboljše Peter in Iva. JOŽE PUGELJ iz Švedske prepovedujem Mariji Pugelj iz Stranske vasi 44 pri Novem mestu prodajo moje lastnine, premičnin in nepremičnin, in opozarjam vsakogar pred nakupom. FRANC ZORAN, Dol. Kamence 47, prepovedujem odlaganje vseh odpadkov v mojem gozdu in sadovnjaku ter sekanje dreves. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC POTOČAR, Loka 8, Šentjernej,, prepoved uje m hojo in vožnjo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PRODAM MAJHNO KMEČKO HIŠO z vrtom in nekaj zemlje ob glavni cesti v Tfebežu pri Brežicah, pet minut od avtobusne postaje, mesnice in trgovine. Miha Simonišck, Trebež 10, Artiče. PRODAM VINOGRAD (400 trt) z majhno zidanico v Vidošičih pri Metliki. Slavko Bogovič, Gotna vas 72, Novo mesto. PRODAM pritlično stanovanjsko hišo z vrtom v Krškem, Ulica Pod goro 11. Pozivamo interesente, da svoje ponudbe pošiljajo lastniku Nikoli Lapaine, Zagreb, Bosanska ul. 3. PRODAM parcelo 9 arov in 64 m2 s celotno dokumentacijo, napeljavo vodovoda in barako, namenjeno za gradnjo stanovanjskega dvojčka v Mahovniku. Informacije na naslovu: Jože Štimec, Kočevje, Ljubljanska 26/a, popoldne. PRODAM HIŠO zaradi bolezni, 2 ha zemlje, hiša vseljiva, voda in elektrika v hiši, cena nizka. Primerno za vikend. Blizu Mokronoga, Naslov v upravi lista (1992/74). PRODAM 40 arov vinograda na lepi sončni legi, dostop možen z avtomobilom, elektrika in voda v bližini. Brane Sršen, Nova gora 4, Krško, ali telefon 061-312-507. PRODAM vinograd v Rebri nad Dol. SušicamL Informacije od 12. do 13. ure na telefon 85-754 Dol. Toplice. DVIGNITE OČIŠČENA OBLAČILA! Kemična čistilnica Anton Oberč, Novo mesto, PONOVNO obvešča lastnike oblačil, da zaradi vzdrževalnih del v čistilnici najkasneje do 15. avgusta prevzamejo svoja očiščena oblačila. Za oblačila, ki do omenjenega roka ne bodo prevzeta, ne odgovarjamo. Čistilnica bo do nadaljnjega zaprta. NA PARTIZANSKI 11 V NOVEM MESTU sem 1. avgusta 1974 odprl AKUMULATORSKO DELAVNICO. Priporočam sc za formiranje. popravljanje in obnavljanje vseh vrst akumulatorjev. Delovni čas: ob delavnikih od 6. do 14. ure ter popoldne od 16. do 18. ure, ob sobotah od 6,30 do 13. ure. Blažo Tasev. Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA JOŽE KERIN v PODBOČJU od 15. avgusta do 1. septembra 1974 zaprta. Za nadaljnji obisk se priporočamo! Obveščam cenjene stranke, da je avtopralnica odprta vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 7. do 14. ure. Janez Korasa, like Va-štetove 1, Novo mesto. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA RADI BOGO, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. RAZNO POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!. VZAMEM v varstvo otroka. Naslov v upravi lista (2008/74). Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga sestra, teta in botrica JOŽEFA ŽAGAR iz Dol. Karteljevega pri Mimi peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom. posebno Luštkovim, Slakovim in Krivčevim in vaščanoni, ki so nam pomagali, dekliškemu pevskemu zboru iz Karteljevega in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnice. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam pomagali in darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Tone, Fani z družino, Francelj in drugo sorodstvo. Goriška vas, Novo mesto, Karteljevo. Ob izgubi naše mame in stare mame TEREZIJE KOSEC iz Gabrja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vsem ženskam, tov. Frančiški Černetovi za govor, ZB Gabrje za podaijeni venec ter patru Frančišku iz Novega mesta za spremstvo in obred. Žalujoči: hčerka Ančka, sin Lojze, Martin z družino ter drugo sorodstvo. Ob nenadni, za nas tako tragični izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica ZDRAVKA JUGA železničaija v pokoju iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine. Zasut s cvetjem, obdan s številnimi sorodniki, prijatelji, znanci in sodelavci je prerano odšel na zadnjo pot. Dolžni smo zahvalo vsem za izraze sočutja, za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena in srčna hvala sorodnikom, 'znancem, prijateljem in sosedom, uslužbencem železniške postaje Črnomelj, Društvu upokojencev, kolektivu poslovalnice „Emona" Črnomelj, uslužbencem mehanične, delavnice „Belt", govorniku tov. Bojanu Vovku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Iskrena hyala vsem za podarjeno cvetje in vence. Žalujoči: žena Rozalija, sin Zdravko z družino, hčerka Marjana z družino, brat Feliks in sestra Angela z družinama ter drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očka, svaka in strica ANTONA ZUPANA iz Trebnjega se zahvaljujemo vsem, ki so se v težkih dneh njegove bolezni tnulili, da bi mu olajšali trpljenje, dr. Eritscku, primariju kliničnega centra, dr. Mačkovškovi, prim. Onkološkega inštituta, dr. Milavcu, prim. Dermatološkega inštituta, dr. Jakliču in dr. Henigu za obiske na domu, prav posebno pa še dr. Vilfanovi za izredno požrtvovalnost, s katero je pokojniku lajšala trpljenje v zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala dekanu za poslovilni govor in pogrebni obred, pevskemu zboru za ganljive žalostin-ke, prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom za vence in cvetje ter vsem, ki so sc v tako velikem številu poslovili od pokojnega in ga spremili na zadnji poti, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marta in Geli z družinama. Trebnje, Polzela, 4. avgusta 1974. »Dolenjski list« v vsako družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Terezije Koželj iz Zapuž se iskreno zahvaljujemo znancem, sosedom, sorodnikom za nesebično pomoč, za podaijeno cvetje, izrečeno sožalje in vsemT ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivoma LABOD Novo mesto in „Gorjanci" za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Lojze z ženo in Mirko ter hčerki Tončka in Martina z družinama in drugo sorodstvo. Zadnji požar opozarja Kočevski gasilci bi potrebovali ustrezno opremo za gašenje požarov na visokih stavbah V torek, 30. julija, je v hiši na Trgu zbora odposlancev v drugem nadstropju nad trgovino Sadje - zelenjava okoli 23. ure pričelo goreti. Pretila je nevarnost, da sc požar razširi, vendar so gasilci uspešno posredovali. V oceno gasilskega pristopa se ne bom spuščal, bolj'pa me skrbi odnos in obnašanje ljudi v takih primerih. Nihče ni namreč poskrbel, da bi se razni radovedneži in posiljeni i.firbci" umaknili s ceste pred ogroženo stavbo. Ovirali so delo gasilcev. Med njimi je bilo kljub pozni uri precej otrok, vinjenih ljudi in avtomobilov. Skratka nered, ki bi ga ne smelo biti. ‘ Požar je pokazal še nekaj slabih strani. Izkazalo seje, da se po raznih kotičkih stavb vlači razna krama, ki NASA KOLONIJA Napisala bom nekaj besed o koloniji RK Novo mesto, ki ima svoj dom v Fazanu blizu Portoroža. Iz Šmarjete sc nas je 30 učencev odpeljalo 15. julija zjutraj v Novo mesto, kjer so se nam pridružili učenci iz Šentjerneja in Bršlina. Z avtobusom smo se odpeljali proti morju. Pot je hitro minila, in ko smo zagledali morje, smo zavpili: „Hura, morje!" Vsi smo bili veseli, posebno tisti, ki so prvič videli morje. Z zanimanjem smo si ogledali dom in njegovo okolico, presenetila pa nas je velika vročina. Dom ni dovolj prostoren, zato nekateri spijo pod šotori in v telovadnici bližnje šole. Ze prvi dan smo se odpravili na plažo in se med kopanjem tudi igrali. Ne bom opisovala vsakega dne posebej, kajti vsi so potekali nekako takole: vstajali smo ob pol sedmih zjutraj in imeli na dvorišču telovadbo, po njej pa zajtrk. Potem smo odšli na plažo. Veliko otrok se je s pomočjo tovarišic naučilo plavati. Na plažo smo hodili tudi po kosilu, zvečer pa smo imeli zbor, na katerem smo določili urnik za naslednji dan in pregledali delovanje tekočega dno. za konec pa zapeli našo himno. V času kolonije smo tekmovali v raznih igrah, ogledali smo si Portorož, med letovanjem pa nas je obiskala tudi republiška komisija DPM, ki je bila z našim delom zadovoljna. BRANKA LINDIČ Šmarjeta je stalno leglo požara, pa tudi daveč stanovanjskih hiš sploh nima ročnih gasilnih aparatov. Če pa že so, so samo igrača otrokom. Kočevje ima že precej visokih hiš, večnadstropnih blokov in stolpičev, j kar vse v primeru požara zahteva ustrezno gasilsko opremo. Dvomim pa, daje požrtvovalnost gasilcev dovolj za gašenje požarov v višjih nadstropjih. Gasilci to dobro vedo, večkrat so že opozarjali in strokovno dokazovali nujnost ustrezne opreme, vendar vse do sedaj brez uspeha. Ne gre samo za stavbe, ampak tudi za imetje in ljudi same. Naj bo za4* i nji požar resen opomin, akoravno se j je vse srečno končalo. A. ARKO v Kočevje ; PAPEŽEVA MAMA Številni borci, znanci in prijatelj* J so pospremili Marijo Papež, zavedno ženo in partizansko mater, na njeni zadnji poti. Papeževa družina je da* jala v času vojne zatočišče številnim partizanom in aktivistom OF. Vseh njenih pet otrok se je vključilo v osvobodilni boj, zato je morala Ma-rija skusiti usodo izgnanke z doma-Le pogum in ljubezen do domovin6 sta ji dala moč, da je prenesla v# težke udarce usode. Papeževa mama je bila skromn3 .> ženska, a trdna, saj ni nikoli klonila-Živo sc je zanimala za dogod^ doma in po svetu ter znala cenit* mir med narodi kot največjo drago; cenost. Njegovo ceno je samadovoU trdo skusila. Njen prispevek našemu boju in naši socialistični družbi je velik in dragocen. B. DEBELAK DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica arela), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živic UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnai prej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9 . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. VsaK mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od l.l* 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 P1 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oa prometa proizvodov , TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -• Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni staveK, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi m tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 18 DOLENJSKI LIST Št. 33 RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ČETRTEK, 15. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. ■'•20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz jujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Prane Zadarvec: Evropsko in svetovno združenje rejcev lisastega goveda. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Poje zbor „Dunajskih dečkov”. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak41. 18.35 Iz kasetne Produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.30 popevke in plesni ritmi. PETEK, 16. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško Popotovanje od strani do strani. t? LeP5 melodije. 11.00 Poročila ~ Turistični napotki za naše goste iz 12.30 Kmetijski nasveti -“'z. Pavel Valič: Skupinska obnova nasadov. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo .an>... 14.30 Naši poslušalci cstitajo in pozdravljajo. 15.35 glasbeni intermezzo. 16.00 '»vrtiljak4*. 17.10 Solisti z opernih * koncertnih odrov. 18.15 »signali44. 19.00 Lahko noč, otroci! L15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki 12 logov domačih. SOBOTA, 17. AVGUSTA: 8.10 -.ena matineja. 9.05 Pionirski 11 nr^' Sedem dni na radiu. il-OO Kmetijski nasveti - inž. Ludvik Klun: Anton Žnideršič in Panjski sistemi v Sloveniji. 12.40 ez travnike in polja. 13.30 ^nporočajo vam... 14.10 S , m besedo po Jugoslaviji, v«" otroci! 19.15 Minute z fetrica. 21.00 Za prijetno S^ljen?e’ 22 20 0ddaja za naže NEDELJA, 18. AVGUSTA: 8.07 adijska igra za otroke - Brane Dolinar: Pepelka 71. 9.05 Se pomnite, tovariši! 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Humoreska tega tedna -Frane Milčinski: Skavt Peter. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Zvonimir Bajsić: Rahla pomladna zemlja. 17.05 - 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Uroš Janko: Akcija ljudske tehnike za tekmovanje traktoristov oračev. 12.40 S tujimi Pihalnimi godbami. 13.30 riporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak44, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava. 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 20. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Lojze Briški: Zdravljenje kloroze breskev. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam. .. 14.40 „Na poti s kitaro44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 21.15 Melodije v ritmu. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 21. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Lojze Cetina: Ozka grla pri obiranju in sušenju hmelja. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.20 Zvoki današnjih dni. 19.00 Lahko noč, otroci. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 22. avgusta: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Mirko Accetto: Pomen fitocenološke znanosti v gospodarenju z gozdovi. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Popevke in plesni ritmi. Hvala za vašo kri, w ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, Milan Goršin, Franc Turk, Jože Klančar, Alojz Grabrijan, Pepca Pečnik, Danijel Nagelj, Ivan Debevc in Anton Hecl, člani IMV Novo mesto; Bogdan Sitar in Vera Fifolt, člana Novolesa Straža; Ivan Žagar, Ivan Draginc, Franc Kovačič, Maijan Bukovec, Franc Hančič, Janez Balkovec, Alojz Golobič, Rudi Bučar, Janez Kastelic, Gajo Djukič, Anton Luzar, Vlado Pogačnik in Anton Šoster, člani Pionirja Novo mesto; Alojz Novak, Drago Sprajcer, Martina Foršck, Milka Gril, Julijana Lindič, Lojze Kočevar, Julka Košmrlj, Viktorija Kuhar, Franc Gorjanc, Jože Potočar, Majda Marinč, Branko Fink, Marija Brinovec, Ivan Zoran, Zvone Pungartnik, Emilija Metelko, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Danijel Slak in Anton Avsec, člana Elektro Novo mesto; Avgust Kastelic, Slavko Cečelič, Martin Radež, Jože Novak, Majda Konda, Ljuba Avguštin, Jože Saje in^ Zdenka Kisovec, člani Novoteksa Novo mesto; Marija Grivec, članica SDK Novo mesto; Anica Kastelic, članica Laboda Novo mesto; Drago Bučar in Ludvik Marinc, člana Iskre Novo mesto; Janez Vodopivec, član Industrije obutve Novo mesto; Avgust Modic, avtoklepar iz Novega mesta; Jože Cimski, član Sekcije za vleko Novo mesto; Ana Domitrovič, gospodinja iz Cemš; Ignac Strajnar, član Novomontaže Novo mesto; Janez Flajrvk, mizar iz Metlike; Stane Miklič, član Gorjancev Straža; Branko Petrovič, član Skupščine občine Novo mesto; Janez Kuplen in Stane Ajdišek, člana Keramike Novo mesto; Avgust Sivak, član Splošne bolnice-Novo mesto; Jože Pungerčar, član Osnovne šole Mirna peč. RADIO BREŽICE Četrtek - 15.’ j^gusta: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče TB - 16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 — glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 17. AVGUSTA: 16.00 - 16.30 - Pol ure za pop glasbo — 16.30 — 17.30 — Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja, Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše - 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 18. AVGUSTA: 10.30 - Domače zanimivosti - Iz naših delovnih kolektivov: Jubilej Kovinarske Krško - Za naše kmetovalec: ing. Jože Grubič -Berite svojo literaturo! - Mitja Guštin - Sprehod skozi Posavski muzej V - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 14.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo - TOREK - 20. AVGUSTA: .16.00 - 16.15 - napoved programa in srečanje z ansamblom Maksa Kumra - 16.15 - 16.40 - Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled - 16.40 - 17.00 MLADINSKA ODDAJA - 17.00 - 17.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE RADIO SEVNICA NEDELJA, 18. AVGUST: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 10.50 po domače - 11.05 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.20 z lepoto duha, razumom in osebnostjo lahko zasenčiš telesne pomanjkljivosti - 11.35 nedeljski intervju - 11.35 za vsakogar nekaj 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 21. AVGUST: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje: Hlajenje motorja - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 Nekoga moraš imeti rad: Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči - 17.45 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 24. AVGUST: - sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 minianketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo PETEK, 16. AVGUSTA: Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec) (Bg) - 16.45 Košarka Partizan: CZ - prenos iz Ohrida (Sk, Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kitara -otroška serija Bistrooki (Lj) - 19.00 Moji lepi bregi zeleni (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.45 Kako zelena je bila moja dolina - čelov, film (Lj) - .. . TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 17. AVGUSTA: 16.15 Legenda o divjem lovcu - nadalj. in konec (Lj) - 17.15 Obzornik (Lj) - 17.25 Nogomet Vojvodina: Hajduk - prenos (Novi Sad, Lj) - v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 19.16 Kaj počnemo ob nedeljah (Zg) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Zabava vas Julie Andrews -barvna oddaja (Lj) — 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Columbo - serijski barvni film.(Lj) - 22.24 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 18. AVGUSTA: 8.40 Legenda o Divjem lovcu, ponovitev zadnje oddaje (Lj) - 9.40 V. S. Reymont: Kmetje, barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.35 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti, barvna filma (Lj) — 12.25 Poročila (do 12.30) (Lj) -Nedeljsko popoldne (Evropsko ?rvenstvo v vaterpolu in plavanju, laninski oktet in ansambel Valteija Skoka) (Lj) - 17.40 Propagandna oddaja (Lj) - 17.45 Poročila (Lj) - 17.50 Kapitan Horatio Homblower, celovečerni film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Znamenite pustolovščine: Cellini, barvna TV nanizanka (Lj) - 21.35 Gala resnica, barvna oddaja (Lj) — 22.05 Športni pregled (Zg) - 22.30 TVD (Lj) PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 14.55 Vaterpolo Jugoslavija: SZ, barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) - 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos (do pribl. 17.15) (EVR) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Po neznani Delti, barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.30 Komati, aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 V. Malevski: Prva noč, barvna drama TV Skopje (Lj) - 21.15 Nc prezrite: Arhitekumi muzej (Lj) - 21.40 TVD (Lj) - 21.55 Skoki v vodo, barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) TOREK, 20.; AVGUSTA: 14.55 Vaterpolo Jugoslavija: Madžarska, barvni posnetek z Dunaja (Lj) - 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos (do pribl. 17.15) (EVR) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pet pedi: Piran, I. del (Lj) — 18.55 Sejem, reportažni zapis (Lj) — 19.15 Srečanje z Mariom del Monacom, barvna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Pog ovor o... (Produktivnost) (Lj) - 21.00 M. de la Roche: WhiteOaki z Jalne, barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.50 TVD (Lj) - 22.05 Skoki v vodo, barvni posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju (Lj) SREDA, 21. AVGUSTA: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos do pribl. 17.15 (EVR) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Družina Smola, barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Zabavna glasba (Zg) - 19.20 Na sedmi strezi, športna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Hladnokrvno, celovečerni film (Lj) - 22.35 TVD (Lj) Četrtek, 22. avgusta: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju, barvni prenos do pribl. 17.15 (EVR) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Svet v vojni, serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TVD (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 J. Mach: Mavrica, TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Odiseja miru: Sfinga iz gradu el Prado (Lj) - 21.40 Likovni nokturno: Jože Spacal, barvna odd. (Lj) - 21.55 TVD (Lj) inOUSTRIJR mCTORniH VOZIL novomesTo inDUSTRUR mOTORniH VOZIL novo itiesto inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO impirM: osvobodili republiki pod gorjanci hi njenem kirovskem junaku piparju bakšetu 5 ,3|j: nev 1 Ooln Kirovski junak Pipar Bakše z j so šentjemejski fantje v gručah izginjali ska V gozdove. Odhajali so v partizan-nici t • takQrišča na Ostrem vrhu, Frati, Jele-kraiih re^r* ‘n Rdečem l^amnu. V orehovških da ie S°^ v zaostan^u- Tam ^ Je zdelo, kakor Praz VL.z*ms^em mrazu vse zamrlo. Za Prešernov vici februaiia’ Pa so Talijane tudi v Oreho- kiSom na Vrhovem prestrašile slovenske zastave, 8t0i P° ^Htjemejskem rajonu vihrale s cerkvenih 1.. P^V j]) VJidfili lin PACtA no cr\ Kilo pOSlltC Z iubi “Mmisk1" .vaSk*h ceste pa so bile imi stihi. preroj£™ pesnikovimi rodoljubnimi in v oroK aVa se v^a tu(** z italijanskega skladišča ve gasilskem domu in z vrha Jakšeto- ^^^^^^^^^r^^e^^^^ce^^rastju. Ma- rešalo Mascia je razbuijen in zmeden s ceste buljil v drevo. Ni mogel razumeti, kako je prišla zastava v vrh samotnega drevesa, do katerega ni vodila po globokem snegu nobena sled. Kako se je moglo to zgoditi? V policijski šoli so ga učili, da mora vedno najprej izmeriti sledove stopinje in potem pri sumljivih ljudeh iskati zločinčeve čevlje. Toda tega se je učil tudi orožniški narednik Franc Zagorc iz domačega terenskega odbora. S Francem Pavličem, imenovanim Shornikov, sta ponoči s karabinkama v zasedi varovala orožnikovega brata Jožeta, ko je fant izobešal zastavo, nato pa so v sledove z rešetom nasejali sipkega snega, kije zapadel prejšnjo noč. Italijan Mascia uganke ni razrešil in ni zato preiskave niti začel. Ves v strahu pred neznano nevarnostjo je naglo pobral svojo revščino in še isti ali kvečjemu drugi dan z vso posadko, ki je štela takrat že kakih deset mož, pobegnil v varnejšo postojanko v Brusnicah. Orožnik Tisu je takoj zaprosil za dopsut, češ da je bolan (10. februarja). Vrnil se ni več k Italijanom. Doma je hodil h kmetom na dnino, da je preživljal sebe in mlado, lepo ženo arnavtskega rodu. Ljudje mu dotlej niso zaupali. Spočetka mogoče tudi upravičeno. Nihče pa ni vedel, da so ga bili karabinjeiji že v jeseni, konec septembra ali v začetku bktobra (1941), v Orehovici z naperje-nimi puškami obkolili in vsega preiskali. Tudi slekli so ga. Slovenski orožnik ga je bil izdal, da skriva prevratniško literaturo Osvobodilne fronte. Tisu je že takrat pošiljal domačemu terenskemu odboru tudi vse novice in podatke o karabinjeijih in fmancaijih na Vrhovem, o njihovem številu, oborožitvi in utrditvi. Prvega maja (1942) je Jože Tisu postal v novem odboru obveščevalec. ČERTOVA ČETA ZASEDE GORJANCE V Kostanjevici so Italijani aretirali mladega čevljarskega mojstra Martina Bajca, imenovanega Grega. Pri zaslišanju je izjavil, da mu je prevratniško literaturo, ki so jo našli pri njem, prinesel neznan tujec. Ko je mojster obljubil, da bo neznanca izdal, brž ko ga bo zopet videl, sojetnika izpustili in mu pred vrata delavnice na Malem trgu postavili stražo. Mestece na Krki je nemudoma pripravilo načrt za rešitev priljubljenega meščana. Neke ženske so stražarje zvabile k igri „Človek ne jezi se“. Mizarski mojster Gruden je zavaroval ozko ulico, ki vodi z Malega trga h Krki, na reki pa je čakal usnjarjev sin Tone Gliha s čolnom in Bajcu potisnil v roke revolver. Teden dni je begunec po okoliških naseljih zbiral prostovoljce. Cez dober teden, na Jožefovo zvečer, 19. marca (1942), seje deset mladih oboroženih fantov v Divjakovj gostilni na Prekopi poslovilo od domačih in prijateljev. Gredo v boje in kdo ve, kdo se bo živ vrnil. Po dobri večerji so pozno ponoči krenili v Gorjance. Zjutraj so „Na pragu“ ob izviru Tisovca v Kobilah našli taborišče partizanske patrulje, ki jo je pred štirimi dnevi pripeljal iz Švarovega tabora na Ostrem vrhu nad Globodolom podnarednik bivše jugoslovanske vojske Ivan Strojin iz Čadraž. Hoteli so zbrati novih prostovoljcev in orožja in se vrniti. Z Ostrega vrha pa so dobili povelje, naj se ne vračajo, ampak počakajo, da pride za njimi Gorjanska četa, ki bo ostala v teh krajih. Po prihodu Bajčevih prostovoljcev je taborišče pri Ti-sovcu narastlo na 26 mož. Čez dober teden dni je Grega odbral 14 najpogumnejših fantov. Za Sv. križem (Podbočjem) so na novi nemško-italijanski meji razbili veliko rumeno desko z napisom „Deutsches Reichsgebiet“ (Nemško državno ozemlje) in vdrli na nemško stran. Iz nemških obmejnih bunkerjev je začelo pokati. Ne meneč se za Nemce, so partizani porušili tri telefonske drogove in žico odnesli. Obkolili so Bušečo vas in vdrli v naselje, iz katerega so Nemci že v jeseni Slovence izgnali in naselili Kočevarje. Oboroženim priseljencem so partizani zaplenili precej dragocenega streliva in tri konje, zaman pa so iskali strojnico, za katero so bili izvedeli od svojih obveščevalcev. S plenom in novimi prostovoljci se je Gregov oddelek vrnil šele v. sredo,'1. aprila. Gazil je po globokem snegu, ki je zapadel že prvo noč pohoda. Taborišče v Kobilah so našli prazno. Na klice s piščalko in strele so se jim oglasili iz Treh talov v Ravni gori. Toda namesto Strojinove patrulje so našli tam veliko, novo taborišče in izvedeli razburljive novice. Kaj §e je medtem zgodilo? Isto sončno soboto (28. marca), koje Gregova patrulja vdrla na nemško stran, sta študent Franc Pirkovič-Čort in trgovec Maks Vale-Fiči, oba iz Šentjerneja, pripeljala s Kočevskega 24 partizanov svoje Gorjanske čete. (Jonov vod je krenil v Gorjance po drugi poti, skozi Podturn, pa je pri Soteski naletel na Italijane in se razbil.) Ponoči je Čortove v Radkovičevi gozdni baraki v Pendir-jevki zametel sneg. Drugi dan so s težavo prigazili na Miklavžev vrh. Utaborili so se v letoviški koči zagrebškega zdravnika dr. Dolinška, komaj streljaj od Hudoklinovega planinskega gostišča. Komandir Pirkovič se je že v Pendirjevki ločil od čete in z mitraljezcem Jožetom Grbcem-Gejem, dimnikarskim pomočnikom iz Novega mesta, krenil čez greben Grobišč v Strojinovo taborišče Na pragu v Kobilah. Tam je našel svojega brata Rudija, ki je prejšnji dan pribežal od doma. Povedal je, da so predzadnjo noč Italijani doma ubili starejšega brata Jožeta. Morilce je vodil domači fanatični farovški privrženec in član Kro-. marjeve roparske tolpe, mesar Martin Rangus. V Kobilah je Čort prenočil. V ponedeljek je Strojinu naročil, naj podere svoje šotore in se pridruži Gorjanski četi. Sam ga ni čakal. Po polnoči je s svojim spremljevalcem krenil po gorskih robovih nad Kobilami in Pendirjevko k Miklavžu. Vso pot so jima s starih bukev zlovešče pele sove. Nista bila praznoverna, da bi ugibala, komu oznanjajo nesrečo. Navsezgodaj zjutraj je komandir našel pri Miklavžu vse v redu. Partizani so bili že na nogah. Kuhar Tone Čukajne jim je bil že razdelil zajtrk. Straže so bile na svojih mestih: pri križu, kamor prihajata poti od Gospodične in iz doline čez Kozeljevko; pri stari bukvi blizu Jezera, kamor pripelje pot mimo Hude peči iz Pendirjevke; ter v cerkvenem zvoniku. DOLENJSKI LIST 19 Šah - življenje v malem Ervina Poredoša, absolventa novomeške gimnazije, bruca na ekonomski fakulteti v Ljubljani, mladinskega šahovskega republiškega reprezentanta in mladinskega republiškega prvaka za letošnje leto, Novomeščani dobro poznajo. Je fant, kakršnih je v Novem mestu veliko: z dolgimi lasmi, zguljenimi kavbojkami, pod roko s košarkarsko žogo. Kljub temu pa se od mnogih loči: zanimajo ga politika, gospodarstvo, v glavnem pa kraljevska igra in vse, kar je povezano z njo. Na republiškem prvenstvu, ki je bilo na Jesenicah prejšnji mesec, je Ervin, šahovski prvokategornik, igral že petič. Ne da bi izgubil partijo, je osvojil mladinsko slovensko šahovsko žezlo. To mu je uspelo po petih letih nastopanja na mladinskih turnirjih. Kljub temu da je letos postal prvak, pa se ni mogel udeležiti državnega mladinskega prvenstva, kajti bil je za 26 dni prestar. Kaj pravi ob tem mladi šahist? „Na prvenstvo sem šel letos čisto'brez ambicij, kajti nanj se nisem posebej pripravljal. Po mojem so mi na • tem turnirju pomagale predvsem lanskoletne priprave ter dokaj dobra forma med prvenstvom. Marsikdo meni, da sem bil zaradi tega, ker nisem mogel na državno prvenstvo, razočaran. Ne, niti najmanj, to sem sprejel čisto mirno in to je dokaz, da je šah resnično miniatura življenja, kot ga je v eni svojih knjig označil dr. Milan Vidmar. Šah in šahovski boji so me naučili marsičesa. Vsak, kogar so lepote šahovskega sveta, do katerih se je moral sam prebiti s trdim delom, očarale, ve, kaj pomeni, če greš na tako veliko tekmovanje, kot je prvenstvo države. Toda vsak od ša-histov bi sprejel neudeležbo tako kot jaz. Kaj mi pomeni šah? Mnogi mi pravijo, da bi se moral posvetiti samo šahu. Kljub temu pa tega ne morem. Nekajkrat sem bil občinski pionirski in mladinski prvak v namiznem tenisu. Za zeleno mizo se še sedaj rad postavim. Prav tako so me prevzeli boji med dvema košema. Sedaj igram košarko pri ŠD Bršlinu in mi časa, ki ga preživim na igrišču, ni žal. Vsak človek bi moral skrbeti za rekreacijo. Res je, da je šah moj pivi hobi, vendar bosta na prvem mestu študij in poklic, nato šah. Ta kraljevska igra mi je močno pri srcu. Šahomica s figurami je resnično prava miniatura človeškega sveta, kajti ob njej te spremljajo uspehi in neuspehi, tako kot v pravem življenju. Pri šahiranju se veliko naučiš, spoznaš pravo vrednost poštenega dela, vztrajnosti, skrbnosti, natančnosti. Brez tveganja ti nazorno prikaže nevarnost lahkomiselnih potez, dejanj. Kakšne načrte imam ? Omenil sem že - študij. Resda je danes mnogo profesionalnih igralcev in veliko igralcev, ki imajo poleg poklica šah za osnovo življenja. Toda če }iočeš biti vrhunski igralec, se moraš poklicu odpovedati. Po dveh tirih življenja naenkrat ne moreš voziti. Jaz sem se odločil in številni primeri mi potrjujejo, da popolnoma pravilno. Šah imam rad in prav vsakemu ga priporočam. Šah vzgaja, šah uči. Kdor enkrat vzljubi to najstarejšo kraljevsko igro, ga povsem prevzame.-“ JANEZ PEZELJ Na čateškem pokopališču se je poslovila od Boštjana Klemenčiča velika množica ljudi - Ce mi daš 50 din, preplavam Rinžo sem in tja. • Potem.jfc slekel hlače in srajco ter sezul čevlje in v prisotnosti gledalcev v gatuli in majici skočil v vodo in preplaval Rinžo, ko pa se je vračal, je na sredini vode začel zganjati čudne vragolije, da je nekaterim zastajal dih, drugi pa so se Benčinoviin domislicam smejali. Sele ko se je Benčina v Rinži popolnoma umiril, so se verjetno gledalci zavedeli, da tisto niso bile vragolije, ampak je Benčina res omagal, se napil vode in utonil. ! PRIMC Letošnje dolgo, vroče poletje je naredilo iz vode , jabolko spo-ra“, kajti s padavinami skopo obdobje je izsušilo že marsikateri vaški vodnjak ali rezervoar. Iz Brune vasi pri Mokronogu smo dobili pismo, iz katerega veje ogorčenje nekaterih vaščanov te vasi zaradi nasilnega vloma v vaški vodovodni rezervoar. Nekoga imenovati „nasilnež" oz. „vlomilec** ni kar tako, zato se nismo zadovo.ljili samo s pismom, pač pa zadevo preverili pri obeh prizadetih straneh, lakole pravijo: \%Kozerija\ NAPORNO USKLAJEVANJE STALIŠČ Predsednik kulturne skupnosti Repičeva draga je sklical sestanek predsedstva. Prišli so vsi povabljeni, ker je na vabilu pisalo, da se bodo dobila sredstva za tekoče leto. Prvi je zaprosil za besedo vodja ljudske knjižnice in poudaril, da je knjiga temelj izobrazbe in kulture in da je zato potrebno dodeliti knjižnici največ sredstev, če hoče izpolnjevati vse naloge, postavljene prednjo. „Res je, kar pravi tovariš vodja ljudske knjižnice,“ je povzdignil glas direktor kino podjetja, „toda, tovariši, ne smemo pozabiti, da knjige dobesedno gnijejo v vlažnih in zatohlih prostorih, a tudi služba za izposojanje ni organizirana, kot se spodobi. Na drugi strani pa, tovariši, film je živa kultura, je medij, ki privlači tisoče in tisoče ljudi v dvorane, ustvarja idole in, če hočete, gradi še posebno mladega človeka, ga bogati, čustveno razgiba.” „Dovolite, tovariši,“ se je oglasil referent za gledališka gostovanja, „da pripomnim, kako slab program ima naša kino dvorana. Gledamo le kavbojke, krvave krimi-* t nalke in nasilje podobne sorte. Gledališče pa je nekaj drugega, je višja stopnja, je stik izvajalcev z gledalci. Zato predlagam, da se namenijo sredstva za gledališke predsta- ve, kino podjetje pa naj se vzdržuje z vstopnino!“ „Naj tovarišu referentu za gledališka gostovanja spodnesem njegove namere neupravičeno si pridobiti sredstva za gostovanja s tem, da se pri gostovanjih velikokrat zgodi, da je na odru več izvajalcev kot v dvorani gledalcev. Denar, ki ga dajemo za gostovanja, je, milo rečeno, stran vržen. Dajmo raje ta sredstva za naš pokrajinski časopis!** „Počasi, počasi!** je posegel v razpravo vodja mestne godbe na pihala. „Ne smemo pozabiti na amatersko dejavnost. Ta je v Repičevi dragi odigrala le omembe vredno nalogo. Entuziasti se trudijo razgibati kulturno mrtvilo, za- torej dajmo kar največ sredstev tovrstni dejavnosti!“ „Naj pričnem svoje izvajanje s tem, da se čutim zelo prizadetega, ker nihče niti z besedo ne omeni folklornega delovanja naše repiške skupine, kije ponesla ime naše drage daleč po svetu. Odločno zahtevam, da gre skoraj polovico sredstev za te nesebične plesalce, za te duše ljudskega življa.” Seja je dolgo trajala in sredstva so ostala nerazporejena. So si pa bili udeleženci sestanka enotni v stališču, daje kuharica, ki je pripravila kosilo za po sestanku, odlično odigrala svojo vlogo. TONI GAŠPERIČ Rafael Pibernik: „Rudiju Dolcnj-šku sem rekel, naj ne črpa vode za zidavo hišne plošče iz vaškega vodnjaka, ker vode primanjkuje, saj je bilo v bazenu, ki meri 4,4 krat 4,4 v širino in dolžino ter je globok 2,2 metra, samo še približno 1 m vode. Kaže, da mi Dolenjšek ni verjel, kajti 4. avgusta okoli 12. ure sta prišla k moji hiši Dolenjškov brat Darko in Tone Kos, njegov svak. Ker mene ni bilo doma, sta od žene zahtevala ključe od vodnega rezervoarja. Ključev nista dobila, zato sta šla k rezervoarju in vanj vlomila." Pibernik dalje pravi, da bi to njuno dejanje lahko imelo daljnosežne posledice, kajti ni izključena tudi zastrupitev vode. Ker Darka ni bilo dotna, je brat Rudi Dolenjšek povedal: „Ce bi nas bili obvestili, da vode zares ni, ne bi prišlo do vlomx Vodo smo uporabljali samo za prvo ploščo. Ko smo hoteli delati še drugo, sem sam pogledal, če bo voda, ker je bila v tem poletju že večkrat zaprta. Vode ni bilo, zato :Jino menili, da je Pibernik namenoma zaprl ventil. O tem sta se hotela prepričati brat Darko in Anton Kos in kot sem že rekel, vode ni bilo, zato nam jo je Borštnar pripeljal z Mirne.” Sandi Borštnar, odbornik za zgf^ ditčV vaškega vodovoda, pravi: za dotok vode spodnjemu delu BN* ne vasi, ki ima tri hiše, je v rezerv^ arju nameščena nekoliko višje, ta* da ob suši, ko je vode manj, o stan spbdnji del vasi brez nje. Že 0 gradnji sem opozarjal na to poinaiu' kljivost in predlagal, naj bi vodo 2 jeli v drugem izviru, toda ostali so * temu upirali Z ozirom na prej om njeno stanje rezervoarja, ki ima ** posledico oškodovanje spodnje dela vasi, se mi zdi, da so v trenu. nem sporu Dolenjški nastopili sic . nekoliko brutalno, toda v osn° pravilno, saj so občani iz spodnje£ dela vasi prispevali za vodovod P 3000 dinarjev, iz zgornjega dela P samo po 1500. Zdaj pa je tako, so tisti, ki so dali več, pogosto vode.” j|c Tako pravijo prizadeti! Pibcn* je vlom v rezervoar prijavil na P°* ^ ji Ljudske milice in vložil zahte za 88,10 dinarjev kot odškodnino* ključavnice ter predlagal uvedbo P stopka zoper tiste, ki so segli Y družbenem premoženju. . bj) Kakršen koli naš komentar b* zaenkrat odveč, vsa zadeva bo jetno dobila zaključek kje drw.e jasno pa je, da gre pri stvari, ko ^ nmenii že Borštnar, tudi za P°, ce še iz časa, ko sc je vodovod g 0 dil. Zato je ta spor lahko poduk vsem, ki imajo opraviti s vrstnimi stvarmi. Rudi Dolenjšek z očetom Rafael Pibernik cvetjem V petek, 9. avgusta, se je izteklo zadnje dejanje velike tragedije, ki je prizadela Klemenčičevo družino na Prilipah. Tisto popoldne so spremili na zadnjo pot posmrtne ostanke modrookega Boštjanč-ka. Izpred hiše je krenil dolg žalni sprevod, kakršnih sicer tod niso vajeni. Vaščani ter prebivalci sosednjih krajev tja do Čateža in Brežic so tako še zadnjikrat izkazali sočustvovanje z nesrečno družino in nadvse žalostno Boštjanovo usodo. Pet tednov so iskali pogrešanega so s starši vred upali, da otroka morda le ni doletelo najhujše, da je kje živ, da so ga morda res odpeljali neznanci in da ga bodo končno le našli. Upali so vse do dne, ko so naleteli na ostanke trupelca v divji samoti, od koder Boštjanček ni več našel poti nazaj. Vsi ti ljudje so ga solznih oči spremili na pokopališče na Čatežu, kjer so mu vaščani ople tli grobek z otroka. Pet dolgih, mučnih tednov v domači hiši ponoči niso ugasili luči in ne mirno zatisnili oči. Prisluhnili so slehernemu šumu, vsakemu koraku mimo hiše in vsakemu avtomobilu, ki je pripeljal tod. Še vedno so upali, da jim bo kdo prinesel dobro vest o njihovem dveletnem sinku, ki je tako nenadoma izginil. Žalost je zajela vso vas in ljudje Smrt pred sto gledalci belimi nageljni in asparagusom. Položili so ga v cvetje in ga zasuli s cvetjem. To je bilo vse, kar so lahko še napravili zanj. J. TEPPEY TAKOJ JE BIL MRTEV Huda nesreča s smrtnim izidom in veliko gmotno škodo se je zgodila 9. avgusta popoldne v senovškem križišču. Jože Meden iz Borovnice je s tovornjakom pripeljal v križišče in hotel zaviti na stransko pot, ni pa se prepričal, če je cesta prosta. Tako sta trčila z osebnim avtom, ki ga je vozil domačin Igor Mahovnc. Ta je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti in seje silovito zaletel v tovornjak. Mahovneta je vrglo iz avta, padel je pod tovornjak in dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. / V četrtek, 8. avgusta popoldne, se je po Kočevju raznesla vest, da je v prisotnosti mnogih gledalcev utonil v Rinži 40-letni Vinko Benčina, dolgoletni brezposelni delavec in ljubitelj dobre kapljice, znan tudi pod nazivom „direktor*4 oziroma „predsednik Sončne uprave**. Umrl je povsem v stilu svojega življenja zadnjih 10 ali šc več let. Delati ni hotel. Denar ali pijačo je tudi naprosil ali si ga je priskrbel na razne načine, tudi z igrami na srečo oziroma stavami. S svojimi somišljeniki, ki so jim rekli prebivalci mesta kar „člani Sončne uprave", se je potikal v glavnem od gostilne do gostilne. Tudi 8. avgusta je Vinko Benčina pil in se nato okoli 13. ure pridružil S tipu Brkiču iz Dolge vasi in Niku Zvircu iz Kočevske Reke, ki sta pila v RESTAVRACIJI pri avtobusni postaji. Nato so vsi trije obiskali še gostilno ROG, kjer so spet pili pivo. Od tam pa so krenili na sonce v park ob Rinži Zvirac je poslal od tam Benčino v samopostrežno po pol litra konjaka in 3 piva. Med pitjem je rekel Benčina Zvircu: r ‘ ^ Požrešnost je botrovala poginu kilogramske postrvi v Piro-^ škem potoku. Postrv je skušala požreti psička, ki ga je nekdo ^ vrgel v potok, a prevelik zalogaj se ji je v goltancu zataknil. £ (Foto: O. Gerjevič) ^ £ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXSXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> < BOŠTJAN C KOVA SMRT ŠE VEDNO UGANKA Šele odgovor inštituta za sodno medicino v Ljubljani bo pomagal osvetliti okoliščine, v katerih je umrl 2-letni Boštjan Klemenčič iz Prilip pri Brežicah. Dan po pogrebu, v soboto 10. avgusta, je Viktor Kanočar iz Sabinje vasi nabiral gobe in okoli 10. ure dopoldne v gozdu nad Globočicami naletel na otroško lobanjo, za katero domnevajo, da je Boštjanova. Toda na vprašanje, kako je prišla tja, 3 km daleč od kraja, kjer so našli ostanke trupelca, ni odgovora. Boštjančkova smrt je še vedno velika skrivnost.'To poraja številne domneve in med mnogimi možnostmi tudi zločin nad otrokom ni izključen. TRUPLO OB PROGI 10. avgusta zjutraj so ob pro; gi pri postajališču Libno našli mrtvega 36-letnega Aleta Ša; biča, doma iz okolice Pazina, ki je bil zaposlen v obratu Cestne* ga podjetja v Krškem. Komisij*1 je ugotovila, daje Šabiča bržkone povozil brz^lak, ki vozi na progi Zagreb-Ljubljana, kaj več pa za zdaj še ni znano. Kako je voda sprla vaščane Pogreb, zadnje dejanje drame v Prilipah pri Brežicah (Foto: J. Teppey) Boštjančkov grob so zasuli s