s Poaas»e*n®3l®vffl»« Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*^ .TABOR* »-k d« mm hodcljc m pw**2i»v, ob l\Wtl datumom nariwdTifrwrii dam tar vtaa« mese«M p* poiti D 10*—, *» *•" a«Mtv9 Dl«'-, dmatm^ma D U*—, m l«fc«a»to» SftriUtflift tf flO&ttVftAta <*6s1i£ii Mdlft«i»iia,nS —*žrf. «•'“* M w $ PoaisKerne^tliim Hwi>2m m pr; «bti JMORt* MARIBOR, jaAmda ««»**. N»slov TAB [j!^|jgjgjgg»4g Pbwb R H a v« d ae IHa —■'"75, ob o«in 1*—>. UREDNIŠTVO « Mh*j. » M»rt-boru, jur«iiw» «i* it- ^ I. o*d-»tropje Telcion intcrurtv ft. ;ri UPRAVA •« unluija t Jaroičev* alici št. 4* pritličje tic«no Tel*-Soi* it 24- — SHS paatuoč-ekov*! »*uv»» čtav- 11 -781 Ma naročil* brs* d*tu*rj<» *« m »cist*. — Uoknpiai tat m vrafi«i» Tit. £uJi'žuica Maribor, nedelja 31. januarja 1926. X I LJUbIj Maribor. 30. januarja. Kočo j se bo pripeljal v naše mesto voditelj Samostojne demokratske stranice, minister na r. im narodni poslanec gosp. Svetozar Pribičevi£. tla govori na jutri-šjem zborovanjru v Narodnem domu. — Prvikrat imajo napredni Slovenci priliko, da pozdravijo in slišijo velikega ju-JT o«l o vam isk ega politika tu na skrajni meji naše države. Zato je prihod_ Svetozarju Pribičeviča tem pomembnejši. Ce se izgovori njegovo ime. je že povedan njegov program, izražena njegova osebnost. Saj je Svetozar Pribičevic eden ttajmarkantnejših jugoslovanskih politikov, ki ga poznajo v sleherni vasi, n>aj-sibo v Macedoniji ali v Sloveniji. _ Poznajo ca kot politika jasno opredeljenih **at svojih republika.nsko-separatietičnib fieuinnoisti, kje bi že biil naš upravni, °«Onomski in socijalni ra*voj! Koliko energij bi se lahko uporabilo zakorist-ejše, trajnejše delo! +.^Pavijo. da je Svetozar Prtilbioevifipro-kot Toda kdo jih je bolj ponižal 1 ftadič, ki se je o-beisil kakor ooklja . a,*t(>lo držaivne konsolidacije in je bilo *ebfi pobijati brezplodno radičevsko de-jo, namesto da se dela za gospo-~a,*ki napredek. Pribi cev i£ je doživel s JPlhni nazori o hrvaškem vprašanju Uajno zadoščenje. Dali 90 mu ga oni, ki y? ®a žolči ji vo napadali kot. škodljivca ^ vaiov. Priznali so ustavo im jo danes f®*1? branijo. Sest let radii^evske politi->1® bilo vrženih v nemar, da »e je tudi a Hrvatskem splošno sprejela ona d-r-f'VQ0: >» narodna ideja, ki so jo ustvarili emo-kratl ju gj j6 najdo< lednejšii pobor-11 Svetozar Prifoičevid. (<(ii ,wo nnPrtili nasprotniki Pribičcvi- , . ^baniano, brva-tsko vprašanje, pre- n|a^,'e uredništva itd. — ali vsi očitki Sladko raisblinejo ob načelni javnosti Poetike. V vsem mu je del prav n; j'1 11 Po-litičnvih ra«mer. Napada^ (•volih ^rani in celo zapfa§5eoi od -airi. M—8 are'^! prijateljev, izdanimi -avWmik^v su politibi okoli SDS e R—R nesporazum Radič jadra v opozicijo? c e ja a.na BEOGRAD, 30. januarja. V političnih kroRih zasledujejo z veliko napetostjo razvoj zapletenih političnih dogodkov. HSS računa z gotovostjo, da bo prišlo med Radičem in radikali do ostrega konflikta, kar bo imelo za posledico razpad sedanje vlade. Danes dopoldan je vzbudila vestr da so radikali stopili v stike z Davidovi-čevimi demokrati in bosanskimi muslimani, veliko senzacijo. Vodja radi- kalov Velizar Jankovič je namreč konferiral v Sarajevu z dvema poslancema muslimanske stranke, ki sta obljubila sodelovanje v vladi, če Radič razbije sporazum. Enako so potekla pogajanja z demokrati in je računati, da bo v doglednem času prišlo do, radikalsko-demokratske koalicije. Z gotovostjo računajo, da bo HSS pri bodočih volitvah glasovala z opozicijo proti proračunu. Današnja skupščinska se]a Zakon o obrtni banki sprejet. BEOGRAD, 30. januarja. V skupščini se jc danes nadaljevala debata o zakonu glede ustanovitve državne obrtne banke. Včeraj je trgovinski minister naglašal, da je v državi 150.000 samostojnih obrtnikov, ki so od Narodne banke prejeli le 10 milijonov kredita, dočim so dobile druge banke in denarni zavodi 607 milijonov. Opozicija, je kritizirala zakonski osnutek, nakar ga je vladna večina izglasovala. Prihodnja seja se bo vršila v nedeljo, a 3. februarja še prične generalna proračunska debata. -O- Jugoslavija in Turčija. BEOGRAD, 30. jan. Turški poslanik Remol Bey bo v pom edel jek sveča.no izmenjal ratificirane prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da ima Turčija resno voljo ostati z Jugoslavijo v prijateljskih stikih. svojim voditeljem Pri'bičev ičeon vztrajno po ravni poti, ki jo hodijo še danes in jo bodo hodili v bodoče. To je pot integralnega narodnega in državnega Jugoslovanstva, svobodomiselne demokracije, socialne naprednosti in gospodarske, pravičnosti. SDS, stranka vtseh stanov, ostane slejkoprej zaščitmioa malega človeka in bojevnica za ona načela, ki jih ni izdala niti v najihujši borbi in ki jih je vsilila colo svojim nasprotnikom. Po velikih uspehih, ki jih je imel Svetozar Pribičevič m,a shodih v 'južnih pokrajinah naše države, prihaja sedaj tudi med Slovence. Pred dnevi je imel v Ljubljani, ki je z neznatno večino izvolila dr. Korošca, zborovanje, kakršnega še ni imel klerikalni voditelj. Nocoj ga bo sprejelo Celje, jutri pa bo govoril v.Mariboru v Narodnem domu, tam, kjer je pred tedni spregovoril St Radič- — Kalksinia' razlika! Radiča je poslušala večina, radovednežev. Pribieevi6a pa pridejo poslušat pristaši njegove stranko-iz mesta in okolice, iz vzthodnih, severnih in zapadnih krajev mariborske oblasti, Samos to jina demokratska, stranka in nje voditelj, ki niso nikoli obetali nič nemogočega, nikakih zračnih republik in medenih avtonomij, temveč samo realmo državo, ki si jo bomo morali sami urediti in v kateri bomo toliko veljali, kolikor bomo delali! Napredni Maribor in vsa mariborska oblast naprednega duha pozdravlja v svoji sredii Svetozarja Priibičeviča, onega politika in državniku, ki ssvojo dosledno in pošteno politiko več zaleže in več doseže nego dniceti klerikalnih in radi če v-skih poslancev, ki .lih pošiljajo od demagogije zbegani vol Ilci v Beograd. — Pozdravi ja .na severni državni meji največjega nacionalnega bojevnika, ki ni nikoli zatajil odločnosti nasproti onim ki bi hotelil .škodovati državi. Pozdravlja v Svetozarju Pribičoviču vtelešemje integralnega jugoslovanstva in demokracije. nadejajoč se, da bodo njegovi nadaljnji poleti na naši meji vedno večji triumfi jugoslovanske in napredne misli! Č?®nom Zveze kulturnih društev v pozdrav Maribor. 30. januarja 3926. Zveza kulturnih društev v Mariboru skličejo v nedeljo. 31. januarja l!)2fi popoldne ob 2. uri v čitaln-ških pr«'.štorih v Narodnem domu zborovanje vseh svojih članov. Ta dan se bo zbralo v Mariboru mnogo naprednih kulturnih delavcev z vseh strani mariborsko oblasti, da se na zboru porazgovore o programu kulturnega dela v letu 1926. in določijo smernice za poglobitev in enotno duhovno ureditev tega dela. V ZKD v Mariboru je do danes včlanjenih že 183 društev, med njim? 100 vistanovniikov, v 41 krajih pa so pripravlja ustanovitev novih naprednih prosvet- nih društev. Pač lep napredek od 4. oktobra 1925, ko se je Zveza ntftamovila in je štola tedaj 143 društev. V treh mesecih 40 društev prirastka! Med Zvezo in njenimi člani pa vladajo tudi tovariški in živahni odnošaji; v kratkem času svojega obstoja je prejela Zveza od svojih članov žo okrog: 500 dopisov in samo v mesecu decembru je 50 društvom izposodila nad 200 iser in jim tudi sicer pomagala pri delovanju. Ali Zveza tokrat ne skliicuje svojih članov, da jim poda statistični pregled svojega dela in se pohvali z sodelovanjem. Pogovorila se bo s s.vojim.i člani o cilju ki ca hoče doseči in 0 poti, kako ,ga naj doseže. Dne 31. januarja se bodo zbrali v Na-rodinem domu člani ZKD z gozdnatega Pohorja, vinorodnih Slovenskih goric, zlatega Prekmurja, zelene Savinjske doline in iz drugih pokrajin mariborske olMast.i, ki vsaka nudi svojo posebno, značiLno sliko, ima svoje ljudstvo, svoje pesmi, svoje navade in »oge. In društveno življenje se razvija tod raanoliko, kakor eo slike pokrajin raznolike. Ali vso društveno življenje, četudi raanoliko. vodi do istega cilja. Isti cilj pa jo mogoče doseči, ako vodi vse delo enoten duh. Cilj, ki qra je doseči, je narodno zaveden, moralno in etično visoko stoječ človek. — Pot. ki vodi do cilja, pa jt-pot ljubezni in dolžnosti. Dobrodošli, člani! ZKD. Dnevna kronika Smrt ruskega generala v Hrastovcu V torek dne 26. t. m. je umrl v Hrastovcu rutskii general Pavel Fjodorič Stark. Pokojnik je bil rodom iz Petrograda. kjer se je rodil 9. maja 1856. Po končanih 6 razredih gimnazije je vstopil v Pavlovsko vojaško učilišče in potem h kronštadskemu trdnjavskemu topničar-istvu. Kot topničar se je udeležil rusko-turžike vojne iu jo bil v bojih na šipki ranjen. Po končani vojni je vstopi 1 v vojtno akademijo generalnega štaba in študiral tudi na vojaški pravni akademiji. Tu se je oženil, a žena mu jc kmalu umrla. Ostala je hčerka Vera Pavlovna, ki je sedaj profesorica zgodovine in zemljepisa na ru-'ki gimnaziji v Hrastovcu. Pokojnik j© dolga leta služboval v štabu kijevskega okru ga in je predaval na Konstantinovskem voj. učilišču. Bil je inšpektor vojnih učilišč in kadetskega korpusa v Kijevu vse do evakuacije in zavzetja mesta po boljševikih 1. 1920. L. 1908. je dobil oiin generalnega majorja. V Rusiji je bil odlikovan z redom sv. Vladimirja II. stopnje po prihodu v Jugoslavijo pa ga je takrat"' r sedanji kralj Aleksander v -lom belega orla II. stopnjo Leto: VII. — Številka: 25. Av V,0®* %> % ' «5 PRI 30TZU Rajni Pavel Fjodorič je bil pravi ruski vojak: vsekdar koračili j aten, dober družabnik in velik patriot. Daši plemiškega rodu, je vedno čutil s preprostim ljudstvom in njegova maksima je bil®: Bodi kot aristokrat vocifilfet in kot socia^ list aristokrat. Bil je zadnji svojega rodu. Poslednje čase je živel v Hrastovcu., kjer je vse do smrti inštruiral gojence in skrbel z drugimi vred za blagor ruske mladine. Umrl je mirno in udano kot pravi vojak. Pokopali so ga na šentle-11 arškem pokopališču v vsej skromnosti, kakor je bil tudi kot človek skromen in tih, Bodi mu lahka zemlja. * M. B —D— — V finančno kontrolo se ne spreje* majo novinci. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani razglaša, da je v njegovem območju to je v Sloveniji in Prekmurju vsak sprejem novincev v službo finančne kontrole ustavljen. — Novi lOflftdiuarski bankovci. Na Su* šaik je francoski parnik »Teneriffa« pripeljal pošiljatev novih 1000 dinarskih bankovcev v vrednosti 1 milijarde in 200 milijonov Din. Bankovci bodo v kratkem dani v promet, dosedanji pa se bode umaknili. — Povodom 700-letnice smrt? sv. Frančiška Asiškega bo izdala Italija posebne spominske znamke. Mariborske ¥©s8S Maribor, dne 30. jam. 1926 Nova stavbena zadruga Ker se po časopisju omenja, da. podpisani snujem novo stavbeno zadrugo, naj mi bo dovoljeno, da zadevo nekoliko pojasnim, v naprej bodi omenjeno, da meni vsa stvar ni nikak politikam. Na nedeljskem sestanku, dne 24. t. m'., kjer so se sešli interesenti za lastne hiše, sem med drugim omenil, da naj bi so oživotvorila že obstoječa uradniška stav. zadruga in reorganizirala tako, da bi imeli dostop sploh drž. uslužbenci, upokojenci in drugi, zlasti ako imajo že del potrebnega kapitala na razpolago. Da pa naj ostane taka urad.niška zadruga, smatram za nujno radi tega. ker obstoja možnost, da «ti taka zadruga v kratkem lahko preskrbi, v drž. proračunu predvideni, im v ministrstvu za w.*.i ja'no skrb deponirani kredit za uradniške zadruge to vrste; posojilo, ki be s* tu dobilo, bi bilo nizko obrestno ali celo brezobrestno, kar bi stavbeno akcijo v doglednem Sasu zelo olajšalo. Ves načrt pa je začasno v tem, da se zadruga čim P rej e oživi evemt. na novo osnuje, da potem članstvo kot močna organizacija nastopi, jn spočetkoma apelira na pomoč občine, ki jc ua zadnjih sejali o taki pomoči že razpravljala. Načrt pa se opira na emiake akcije, kakor so se že uresničile n. pr. v Ljubljani in dru-frod, kjer je dala občina jamstvo za kredit in tega je dala Mestna, posojilnica v Ljubljani. — Hiše že stojijo, cela kolonija jih je, im ljudje komai čakajo, da se vselijo.^— Prvi pogoj vrtalke take akcije je torej, da se zbere potrebno število interesentov, potom si ti zmdgurnjo kredit s pomočjo občine, dalje da izposlu- Ffran 2. »T A n n in V Marinom, fTne 33. jan-rtv> [SO„ JeJo. da bi občina vsaj zadruge oprostila . t. m, prispe v našo oblast vodja Samostalne demokratske str?n’e g. Swsl©sar PribS(evK in bo govoril v soboto 30. t. m. ob 20. uri na tnssniffesf«sšs3©7si zboru S&S v S:* y v Celj-kem domu, v nedeljo dne 31. t. m. ob pol 11 dopoldne pa v HarUsoru v Narodnem domu. m. Vse ceni. dame !n gospode, ki sodelujejo na nocojšnji prireditvi opo postavljenih vsaj 5—10 sličnih ali enakih zarjam©* da je za nje pripravljena po-his stala okrog 100.000 din., event. celo sebna garderoba in sicer v takozvani nekaj manj. Če bi torej kak interesent prinesel že 30—40% kapitala, bi mu bulo obrestovan je in amortuas.ja takoj znatno olajšamo. V kolikor so «e os>iaša'.i proti m< j:ni izvajanjem ponulsle.kn, pa smatram, da bo v detajln sjovo-iti o tem »ele ted*}?, ko bode_ kred't tu in druii pogoji že izpolnjeni. — {Cdor seveda Samo vidi rizi-ko in povso.’ neugodne vidike ta n-j more soglašat' pri akcij', ki gre n tem, Ja strašno stanovanjsko >.u zerij.i oirili. — Občina je in bo gotovo še marsikaj storila da tu pomaga in ona že sedaj hoče, da zadrugam pomaga, kakor bo morala tudi država. Oglasil se bom v te j zadev, še v kratkem, h koncu m j le še omenim, da bi po splošni sodM •Tbruna smela uvesti zmeren stan. davek za tiste, ki imajo lepa im udobna stanovanja, da s tem pridobi sredstev za stan. akcije. Ta davek naj bi seveda plačali najemniki, po sorazmerju eob im po številu oseb, fci v teh stanujejo. Maribor, 26. januarja 1926. Ivan Favai. —n- — Za častnega občana je izvolil občinski zastop v Murski Soboti velikega župana g. dr. P i r k tn a j e r j a v priznanje njegovih zaslug povodom katastrofalne povodnji v Prekmurju. m. Skupnlobedpo shodu g. Svetozara Pribičeviča v nedeljo, dne 31. t. m. popoldne bo v restavraciji •Union«, Cafova ulica. Ako kdo izmed Mariborčanov, ki se želi udeležiti skupnega obeda, ni prejel tozadevnega dopisa, na} se blagovoli prijaviti še nocoj do 18. ure zvečer v našem tajništvu. — Oblastno tajništvo SDS, Cankarjeva ulica 1. m. Udeležence jutrišnjega zbora opozarjamo, da vzamejo na vsak način vabila seboj ter da prihajajo kolikor mogoče vsi skozi glavna vrata, ki vodijo v vesti-bul Narodnega doma. m. Vsem somišljenikom in prijateljem v Mariboru. Ugotovili smo že nad 50 slučajev, da se niso dostavila poslana vabila na shod raznim našim somišljenikom in prijateljem. Stvar smo izročili pristojnemu mestu v preiskavo. Oni. ki vabil niso sprejeli, naj vseeno pridejo na shod, ker smo poskrbeli, da dobe vabila na licu mesta. Oblastno tajništvo SDS v Mariboru. »Umetniški sobi«. Vsi pa prejmejo pri predsedniku ali blagajniku posebno legitimacijo. m. Otroški karneval. V torek, dne 3. februarja se vrši ob 16. uri popoldne v glasbeni šoli meščanske šole v Cankarjevi ulici sestanek v svrho dogovora glede otroškega karnevala. m. Jugoslov.-češkoslov. liga ima odborovo sejo radi priprav za občni zbor, delovnega programa za bližnji čas in pregleda članov v pondeljek. dne 1. svečana ob 18. uri v običajnem lokalu, ker se zadnjič seja radi predavanja ni mogla vršiti. m Malenkostne očitke je slišati na račun nocojšnjega plesa Jugoelov. Matice. Nekateri pravijo, da se jih je prezrlo pri podpisovanju proglasa, ki je bil plakatiran po mestu. Sarmo ob sebi se ume, da se ni hotelo nikogar prezreti, pa vsi tudi niso mogli na proglas. Upamo, da jih taka malenkost ne bo odvrnila od največje prireditve te vrste v letošnjem predpu-stu. m Pri Kejžarjevem večeru, k>i ga priredi na Svečnico, dne 2. februarja ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma Slovanska Čitalnica ob priliki občnega zbora, sodeluje tudi Sokolska godba pod vodstvom kapelnika br. Šušteršiča, Udeležbo je obljubil še pevski zbor »Dnve«. Povabljena so vsa narodna društvi, da izkažejo priznanje podrobnemu narodnemu delu iz predvojnih časov, kaikor tudi reprezentanti oblasti in oficirski zbor. — Po poročilu o delovanju Čitalnice in kinjiižnice bo izročil predsednik častno diplomo slavljencu, katero je krajno izdelal prof. Srebre v Mariboru. Slavnosten govor ima g. dr. Koderman. m Odlični ruski pevec, prvi bariton ljubljanske opere g. Pavel Holodkov, čigar koncert bo priredila Ljubka univerza v petek dne 5. febr. v veliki kazinski dvorani, je bil pred revolucijo prvi bariton moskovske opere Zi-nrma. iz katere izhaja tudi najslavnejši svetovni pevec Saljapin. * m Društvo »Jadran« bo priredilo dne 1. februarja maškeradni večer s pl e-o m v dvorani g. Pečnika, Rotovž 2. Dostojne maske dobrodošle. Na sporedu -o šaljiva pošta, šaljiva deklamacija in drugi komični prizori. Svira domača priljubljena godba. Vstopnina 5 Dim. K obilni udeležbi vabi odbor. m Po eni meso. V pondeljek dne 1. febr. 1926 od 8. ure naprej se bo na prosti stojnic/ v uti pri mestni klavnici prodalo približno 200 ksr svežega svinjskenra mesa s slanino vred po 12 Din za 1 kg. — Prodaja samo konsumentom po 1—2 kg. m Radietečaj v Ljudski univerzi. Pred nekaj dnevi smo poročali, da pripravlja Ljudska univerza tečaj za radiotelefo-nijo. To vest popravljamo v toliko, da se pripravlja tečaj za radiote!n sam ples na lete je planinski ples in ta bo letos 1. febr. ob 8. uri pri Gčitzu! Saj vsi vefte: Najbolj domače iu neprisiljeno, najboljša krepčila nudi ta ples. Skratka: vse kakor na planinah! m Iz branže pisarniških strojev. Poznana tvrdlka Ant. Rud. Legat & Co. v Mariboru, Slovenska ulica 7, je prevzela samotprodajo amerikanskega pisalnega stroja na kroprljičnih_ ležiščih »Smith & Bros«, pisalnega stroja za potovanje in pisarno »Corona*. pišočega seštevalnega stroja in registrirnih blagajn znamke »Corona*, kakor tudi samorszpečavanje amerikanske. kartoteke »Kardes« za vso Slovenijo. Vsled prevzema teh izbornih pisarniških pripomočkov bo zavzemala tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., v pisarniški stroki vodilno m©sto in bo v prijetnem stanu, vsako pisarno najboljše in 'najmodernejše urediti. m Damam In gospodom ter šoli odraslim otrokom, kateri si žele ustanoviti hitro in zanesljivo eksistenco, je priporočljivo obiskovati tečaje »a strojepisje, slovensko in nemško stenografa jo, srbohrvaščino, slovenščino in nemščino ter knjigovodstvo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru. Dobro zakurjena in bigi jeniena uči linica! Začetek novih dnevnih in večerih tečajev dine 3. februarja t. 1. Vpisovanje in pojasnila dnevno v prodajalni tvrdke Ant Rud. Legat & Co. Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. 330 m Tečaj za fino pecivo se začne 8. febr. na gospodinjski šoli dekliškega zavoda »Vesna« v Mariboru, informacije dajo vodstvo. m Velika kavarna in Klub-Bar, po veselicah in plesih, sestanki modernega in elegantnega občinsftva. 221 Novi tečaj! za strojepisje, sl oven* j np,mško stenografijo ter knj!(0> vodstvo se začnejo na aasobnern učneffli zavodu Ant. Rud- Legat v Maribora dne 3. februarja t 1. Pojasnila in prospekti v trnovimi s pisalnimi stroji Ant Rni Legat & Co., Marilbor, Slovenska ulic* 7, telefon 100. 100 m Čevljarski venčeks» vrši dne?, febr. 1.1. od 16. ure naprej v gostilni gosp® Marije Serag v Kamnici- Za dobro jed in pijačo bo najboljše preskrbljeno im zabava bo na višku. Pridite vsi! N 10 m Kavarna Enropa. še samo 3 dni ostanejo RuH. Svirajo in pojejo dnevno od 20.30 do 2.30 ure. 190 ZAHVALA. Čut hvaležnosti mi veleva, da se najiskreneje zahvalim gospodoma zdravnikoma dr. B. I p a v i c n in dr. N. T h a 1 m a n n u, ki sta z vso vnemo in požrtvovalnostjo zdravila mojo ženo v mariborskem sanatorij« in ji rešila življenja. Ruše, 27. januarja 1926. 215 Ferdo Ozvald. „Smith & Bros pisalni stroji ANT. RUD. LEGAT & CO.f MARIBOR, Slovenska ulica 7, telefon ICO. Alphcnae Daudet: Dedek in babica Les Vieux (Iz »Lettres de mon monlin«, p ^ožll B. Borko). Pismo, oče Azan? — Da gospod... iz Pariza. Ves ponosen je bil. da prihaja piMno lx Pariza, moj ljubi Azan... Jaz nisem bil. Nekaj mi je reklo, da mi bo to pariško pismo iz ulice Jean-Jacquesa, ki je bilo tako nenadoma in navsezgodaj zašlo na mojo mizo, skvarilo ves današnji dan. Nisem se zmotil;. takoj bo^te spoznala, zakaj. »Moraš mi storiti uslugo, prijatelj. Zapri za en dan svoj mlin in pojdi takoj v Eyguier6s ... Eyguires je velik trg Iri ali štiri ure od tvojega kraja — sprehod za te. Ko prispeš tja, vprašaj, kje je samostan Sirot. Prvo poslopje a-a samostanom je nizka hiša s sivimi oknicami in z majhnim vrtom. Vstopi, ne da bi trkal — duri so zmerom odprte — in ko vstopiš zavpij na ves glas: »Do'/>er dan. dragi ljudje! Jas sem prijatelj vašega Mau-rica...« Tedaj boš updedal dvoje maj hnih gitarčkov, ah! tako starih, prastarih: s sedala svojih velikih naslonjačev ti bosta pomol'ln roke, ki jih objemi v monem imenn iz pplpr*- *rr». ]rr>Vor do bi bila tvoja človeka. Nato boste kram- 218 ljali; pripovedovala ti bosta o meni, pa samo o meni; tisoče neumnosti bosta povedala, ali ti poslušaj in se ne 3tnej ... Saj se ne boš smejal, kaj ne?... To sta moj dedek in babica, dvoje bitij, ki sem jima vse na svetu in ki me nista videla že deset let... Deset let — dolgo časa, kaj? Pa kaj početi: mene veže Pariz. njiju visoka starost... Tako sta sit ar a, da bi se bila ugonobila med potjo, če bi me hotela obiskati. Na srečo si ti. dragi miliijiar, tam spodaj; in če objameta tebe, bosta revčka verjela, da sta tudi mene malce objela... Tako pogo-to sem jima pravil o nama in dobrem prijateljstvu, ki naju...« K vragu tako prijateljstvo! Prav danes zjutraj smo imeli prelestno vreme, vendar pa ne za to, da srt krešeš podplate na cesti. Preveč veje mistral, prevroče je solnce; res pravi pravcati prov*ncal-ski dan. Ko je prispelo to zlomkovo pismo, sern bil že ujel prostorček med dve-mi? skalama in som sanial, kako bom tu prebil ves dam kakor ku-lčar. srebajo svetlobo 'n prisluškojoč, kako poio ■ mre-ke... Nazadnje: kaj hofete? Godrnjaje sem zapri svoj ml!n in položil ključ pod vrata. Klobuk, pa pipo s sabo la liajdi na pot! Okoli dveh s"-m prispel v F,ygni6rcs Vas ,ie h*la pu- tn- vsi ljudje so se razšli po n??vrh. Pod I - H ra -'v H so beli od prahu, so čirikali murni kakoilnej Jaz kje srod:i Crana? Vondar pa je bil na trgu osel, ki se je solnčil pred občinske hišo; potem sem videl jato golobov oko-lu vodinjaka pri cerkvi; ali človeKa ni bilo, da bi mi povedal, kje je sirotišnica. Na srečo sem opazil neko staro vilo, ki je počenila v kot svojih vrat in predla. Povedal sem j'i, kaj iščem; ker pa jc bila ta vila vrlo mogočna ji ni bilo treba storiti drugega ko dvigniti preslico in glej — samostan Sirot se je obrnil pred mano, kakor da bi ga bila pričarala... Bilo je veliko enolično črno, poslopje, prav ponosno, da je imelo nad vratnimi loki star križ iz rdečega peščenca z malce latinščine naokrog. Ob strani te hiše sem opazil drugo, ka je bila znatno mamjša. S sivimi oknicami in z vratom zadaj.... Takoj sem jo prepoznal in vstopil, ne da 'bi bil trkal. Vso življenje botji sanjal o dolgem, hlad nem in tikem hodniku, z rožnato prepleskanimi stenami, z vrtom v ozadju, čigar jarka barva je padala sko&i zavese in 6 cvetlicami in obledelimi slikarijami! na panojih. Zdelo se mi je, da sem prišel h kakemu staremu uradniku im časov Sedaina... Na koncu hodnika se je slišalo skozi napol odprta vrata na levici tiktakanje velike ure 5n otroški rlas — toda že glas šolarja, - k! je bral, ustavljajoč se pri vsakem zlogu: Te— ,ioj_ jo— vzklik—nil— sve-ti— I -re— ■sem pse—ni—ca— Go—spo-l do—va—, Mo—ra—li— me— bo—do— ee-mile— ti------ži—val—dki— zcxb—je.< Poti- homa sem stopil k dverim in pogledal ▼ sobo. V tišini in somraku majhne izbe j« spal globoko v naslonjaču dobrodušen starec z rdečimi licd. vee naguibančen tja do nohtov; usta je Imel odprta, roke pa na kolenih. Pod nogami je majhna, mo-dro oblečena deklica — z veliko pelerino ia majhno čepico, kakor se nosijo sdrote — brala iz knjige, ki je bila večja od nj® Življenje sv. Ireni ja... To čudežno či tanje se je čutilo v vsej hiši. Starček j« spal v naslonjaču, muhe na stropu, kanarčki r kletki spodaj na oknu. Debel® ura je smrčala tik-tak, ti k-tak. V sobi ni bilo nič živahnejšega od velikega snopa solnčnih žarkov, padajočih premo in belo izmed zastrtih oknic; kakor živ« iskrice so plesali v tem soju mikrosko-pični drobci prahu. Meri občim dremanje je otrok z važnim obrazom nadaljeval branje: »Kma—Hi— sta— se— vrt*— la— nanj— dva— le—va in— ga— ra*'' tr—ga—la—. V tistem trenutku som vstopil. Če bi bili samii levi svetega Irene j* vdrli sem-le v sobo ne bi vzbudi K tak« groze kot jaz. Pravi teater! Deklica i9 zavpila, debela knjiiga ji je padla iz ro*< kanarčki in muhe so se prebudile, uf* je zazvonila, starec se je ve« osupel r brnil k meni; tedaj sem malce zbeg0,1’ obetal na pragu in zavpil na ve« glas- Stran f. »T A BOR« V MariEorn'.' drie 3V jati n ar n s 1928 nobenem oziru niti predpisom niti obi-1 2. V prvi vrsti visoki davka, potem Čajem 20. stoletja. Ki.iub temp se ue zga- i točilna taksa ter razne druge doklade, ne nobena oblast, da bi napravila konec j 3. Določanje cen s strani oblastev je temu — nasprotno, videti je. da zahaja j škodljivo. Cene se določajo oziroma re-v tak lokal v velikem številu celo in te-j gudirajo same po sebi radi proste kon-ligenca. Kazen tega pa sme danes že vsa- j karence. Torej ni treba, da se oblasti ka branjarija in špecerijska trgovina i zato brigajo. točiti in prodajati odprta vina; končno Pridejo v poštev še tnkozvanu točenja »pod vejo« (Bmsohenschank). V teh točijo producenti lastno vino seveda brez vsa kih režij in z vsem tem se zadaja že itak skrajno bolni gostilničarski obrti smrtmi udarec. Namesto, da bi so režija gostilničarja razdelile na čim večje število kon-sVjflcntov, s čem edinim bi se mogle zni žaw, z. njimi pa scVeda tudi cone, pada .skoro vso breme na gostilničarja samega, ki ga pač nosi, dokler more oziroma dokler ne propade. Medtem, ko se ljudje od stroke trudijo /, vsemi fizičnimi napori in finančnimi težkočami. da bi uredili kolikor mogoče-' udobne in' lepše lokale, ki so v prvi vrsti potrebni in namenjeni tujskemu prometu, iz katerih črpa tujec nekak celoten utis mesta, — se otvarjajo razne točilnice brez konca in kraja, ki pa seveda samo škodujejo pravi gostilničarski obrti. Čemu potem ustanavlja zadruga, strokovne šole in jih vzdržuje iz lastnih sredstev, ako strokovni človek sploh ne pride v poštev1? čc bo šlo tako dalje, bomo imeliv kratkem časur avno največje in najlepše restavracije zaprte. Takšen žalosten slučaj se je zgodil v Šibeniku, kjer se je moral zapreti vsled slabega obiska eden naj večji h hotelov, hotel »Krlca«. Ravno nasprotno pa je. kar se tiče raznih davkov in vsemogočih doklad in taks, ki se v neznosni teži kopičijo ravno na gostilničarsko obrt, kakor da bi bila ta stroka sploh popolnoma odveč, dal'avf>Ka razumevanja z Dokler -c ne bo pobrigala oblast in -eta v pretres to tako važno obrt ter 4. Napitnina naj ostane, ker bi bila sprememba v tem oziru obratu škodljiva. Tudi uslužbencem ue hi koristila. 5. Olajšave pri carinskem uradu. Prireditev športnih veselic, razstave i. t. d. • Gostilnica r, ki sc ,ie pozabil podpisati in ki naj nam naknadno sporoči svoje ime. nam piše: K 1. in 2. vprašanju. Položaj je skrajno slab, ker vlada splošno pomanjkanje denarja in se obrt ter industrija radi raznih neprilik ne razvijata, ampak celo nazadujeta. Tudi ni mogoče vzdržati visokih davkov, raznih državnih, osobito pa<> bčinskih taksi nd cklad oziroma trošarine. Kurjava, el ek tri a in druge režije požrejo še tisto kar ostane čez davke in takse ter trošarino, tako. da se investira kapital no obrestuje in bo le redki gostilničar mogel shajati morda tisti, ki. je pri kolodvoru. Položaj gostilničarjev je tudi radi tega slab, ker je preveč gostiln na kmetih pod vejo in ker vsak trgovec in branjevec lahko toči vino, pivo in žganje i. t. d. Kadar zmanjka občini denarja,, viša doklade na pijačo in društva prirejajo veselice, da izžemnjo iz ljudstva denar: kadar ga še rabijo gredo zopet h gostilničarju po članarino in prispevke. Za slov. gostilničarje pa je še slabši položaj, Slovenci zahajajo k Nemcem. V nekatere slovenske gostilne, ki so po mnenju ljudstva napredne trdnjave, ne gredo Nemci socijalrsti, duhovščina in njih stranka, a naprednjaki zahajajo v nemške in druge gostilne. Slabo je tudi to. da dobi danes vsak človek koncesijo, najsi bo čevljar ali svetnik. K vprašanju: Največja nesmisel-. kar mti je nuna to .. . ... - .v. jo Pritegnitvijo strokovnjakov pričela od 'Uretka popravljati, ne bo nobene poino-« za, dvig tujskega prometa, ker poedi e sam tu nič ne pomeni. Da se izogiba ’ , našega talko lepega Maribora' je z navedenim tudi carinsko ura-de' ,,,1,l° 111 raz,,0- °mojil na najslavnejše, kor bi nosi! Cene .se v medsebojni konkurenci najprej znižajo, ker vsak. kdor hoče danes kaj prodati, bo napravil nižje cene. da vsaj dobi vrnjen denar, ki ga je dal za blago. V nekem oziru je celo za gostilničarja bolje, ako se cene od oblasti določijo, ker potem bo pač vsak 'zrabil in se res nos In žil te pravice, da zasluži toliko, kakor mu dovoli zakon,.med tem ko sedaj večkrat prodaja v izgubo, da je zmožen konkurence. Iv 4. vprašanju: Napitnina bi se naj odpravila. To je stvar organizacije nameščencev in Zveze gostilničarskih zadrug. Dokler pa napitnina obstoji, pa bi *e v s a k gost moral spo m n i t i' z m ,» I o napitnino plačilnega in servirja. • ^5 '!'■ \'u'a*an.il,: Ako se odpravi jo potni ItsIi in se na obmejnih postajah pri carnn in v vlakih s tujci prijaznejše in uUudnejse postopa ter se ne nahruli vsakega, k t spregovori kako nemško besedo, oc sc l>o upoštevalo, da mora biti gostilničar v svoji gostilni kot gostilničar in-tcrnacijonalen. izven gostilne pa mora tubi narodnjak. poslovati v Zagrebu nova postaja, ki bo poleg koncertov in predavanj dajala v prvi vrsti tudi našo »prešo« in seveda izvlečke iz druge svetovne novinarske službe. Poleg te oficijelne časopisne službe pa •rasejo v poslednjem času kot gobe razne družbe ki za skromen abonman oddajajo potom različnih postaj, s katerimi iireicevi ut mi. nam odgovarja: reslav- besede. Malokomu je znano, da skrbi vsaka moderna država za to, dn se vse časopisne vesti, ki izhajajo v njenih listih, čim preje razširijo po vsem svetu ter da dajejo velike radiotelegrafske postu je dnevno po večkrat ob določenih urah svojo »proso«, ki mi namenjena sapio eveiit. ibonentom, marveč vsakemu ki jo hoče vzeti. Poleg važnih političnih dogodkov se dajejo borzna poročila, važni dogodki j. t. d. lotom raclioteloffraflje se mnogo-krat vodijo med državami' zelo interesantne debate, bodisi nn političnem, go-ali kateremkoli drugem po-I.iu. I n ko daje n. pr. dnevno p0 trikrat Dom on svoj »Britiisih oficial wirelles pro-s« nemška postaja Nauen daje svoj niillci"'1 večkrat na dan v nemškem d i«tot«iko dajejo tu- no Prešo j !1 (,rŽav svojo vsnkodnev-C'u,l!OSlaVI,M zaenkrat žal še ni LTnina^(,n.ih in “odernih dr-' l s evajo silno važnost novi- narske. službe in obveščanja drugih dr- Kako stanujejo rdeče-polti Indijanci O bivališčih današnjih Indijancev nam pripoveduje K. Wolt.erecK v poročilu o svojih potovanjih po Arizoni. Tam se je ohranila pri Navohojfh in nekaterih plemenih P neb lov, ki žive daleč od železnic in civilizacije, -lika starega indijanskega. življenja: ^avahoji ne žive v stalnih seliščih, marveč so še danes nomadi ki si stavijo svoje »Logane« po tem. kakšen letni čas je in kakor jih že potrebujejo za svoje črede. Ti »hogani« so glinene bajte, ki so zgrajene jako čvrsto, dasi jih ne nameravajo rabiti daljšo dobo. Zimska bajta je postavljena še solidne je in :Jna okroglo obliko. Notranja oprema je kaj preprosta, vendar pa smotrena. Stene pokrivajo preproge domačega izdelka s pestrimi simboličnimi slikami. Hogan pripada z vso svojo opremo ženi. če se hoče žena ločiti od moža, tedaj ji zadostuje samo to, da postavi njegovo sedlo pred hišo; to je:znak da mora mož prejkomogoče pobrati šila m kopita. Docela drugače bivajo Hopiji. k: so se v. prejšnjjh časih veliko vojsk ivalil • Za časa teh bojev so stanovali v gorah ua pečinah, kjer; najdemo še sedaj njihove hiše, čepeče na čereh kakor, orlovska gnezda, Vrat ne poznajo in tudi stopnic nimajo. Stopnice ji m nadomeščajo nenavadno dolgi klini, ki so zabiti v hišo ali češče v skalo; po teh klinih sc pride na streho, ki ima odprtino- skozi katero ziezeš v hišo. Njihove hiše grade ženske in so pravzaprav tudi ženska last. Notranjost stanovanj je dokaj snažna, ne poznajo pa stolcav, miz in Postelj, Po stenah vise. preproge in pletena- posoda, kakor v naših hišah lepi krožniki ali kaj podobnega. Hopiji so tudi izviM-ni lončarji, čijih posoda slovi cHaleč nar okrog. žefeznice pred 100 leti Na progi Liverpool—tManebester so. vozili 1. 1.823 štirje vlaki: dva dopoldne, dva popoldne. Nekateri, vlaki so.se ustavili samo na ni vmesni postaji, namreč v Newstonu, da »o nekoliko pregledali stroj in namazali kolesa z oljem. To so, bili vlaki prvega razreda. Vlaki drugega razreda so se ustavili dvanajstkrat,-Vagoni so bili izdelani v več vrstah: her-liitii« s steklenimi okni, gondole in odprti vagoni z zavesami. Zalogo premoga so- vozili v vozu za lokomotivo: 'tu so bili tudi inženjerji. Ker tačas šo niso upravljali vlakov tak© kot danes, je. vesli vlak najprej prav poč-nsi. da bi sei »nategnil«, m ato pa —1 kakor piše neki sodobni časnikar — »po blit-kbvo, brez najmanjših tresljajev in samo z majhnim ropotom.* (Lai-nikarji so tudi pred 100 leti vse preveč poveličevali. Z.današnjega vidika je vozil vlak Pred 1.00 leti še bolj pijčasi kot. vozi sedaj na progi Poljčane—Konjice, Tudi tresljaji sp bili precejšnji. Navdušenje za noyo iznajdbo pač vedno zakrije njene ne-doštatke!). Pred 100 leti je potovalo na omenjeni progi dnevno 130—150 ljudi. Njih prtljago so polagali na strehe pokritih vozov. Takrat ni bila tako preprosta reč, če je hotel kdo vstopiti na vlak. V pisarni železniške družbe je vzdrževala policija red in mir ter ni izpustila na peron nikogar. kdor ni imel opravka. Pomislimo, da je bilo pred 100 leti še vse polno ljudi, ki so se bati vlaka kot hudičeve mreže ali so vsaj imeli predsodke, tako zlasti glede varnosti. Ljudje, ki sq -e vozili s prvimi vlaki, so bili taki »junaki« kot dandanašnji opi. ki sedejo, na letalni stroj. Cez sto.let se bodo nemara smejali tudi temu strahu, kakor se mi smejemo strahu pred železnico. V vozovih so bila mesta označena in je pri nakupu voznega listka dobil vsak popotnik tudi svojo Številko.,prav tako kot številko prtljage. Odhod vlaka so naznanili z zvon en jem kolodvorskega zvonca. Ta navada se je še dandanašnji ohranila na Ruskem. Ob progi je popotnik vedno srečal železniške delavce in uslužbence, ki so neprestano pregledovali in popravljali progo; na nekaterih mestih so pa stali uslužbenci z belim papirjem za klobukom, kar je značilo: »Proga je prosta in v ■popolnem redu«, i locifa, jc bi.ls.- tudii o^raji^na.-rlB. nii.;o inifi* li dostopa nepoklicani ljudje in .živali. Ljudje so se knualu navad.ili reda i« predsodki o železnici so izginjali vedno bolj. Prva železnica je bila dobičkanos-na. Delnice So dale 1. 1830 čez 8 odstotkov, 1. 1831 pa čez 20 odstotkov. • Kultura in v- 1 „ ......... ^ " VI>rasanju' Polož«j j« aelo kla-J žav o važnih dogodkih v svoji lastni / koncipciji, toda že spomladi bo začela Ruski večeri v Ljudski univerzi Predavanje prof. dr. Kotnika. Snoči je predaval g. prof. dr. Janko K o t n i k o ruski revoluciji. Predavatelj si je zbog ogromne razsežnosti sinovi, ki je ni mogoče niti v najširših obrisih izčrpati v enem samem predavanju, izbral dve mogočni osebnosti iz te krvave tragedije; Grišo Raeputina in Lenima. Izbira je bila srečna, kajti nihče bolj ue karakter izi ra propadanja canskega saino-kot »svetnik« Gri.ša Rasputjn in mobena osebnost ni za rusko revolucijo t.ako značilna kakor Vladimir Iljič Ulja-nov - Lenin. Predavanje g. dr. Kotnika je bilo od kraja do konca zanimivo kakor kak ro-man. Podamo v lahki, kramljajoči obliki je izpolnilo večer s Prijetnim pripovedovanjem o pojavih in osebah, ki so bile večini slušateljev neznane ali vsaj malo.•zname. saj je ruska, revolucija pri naš »e vedno prc-malo popuIarna,..dasi jo umetnost # največji zgodovinski dogodek naSih ‘dni. Predavatelj je vpletel v opise revolucijskih dogodkov tudi svoje, osebne doživljaje in impresije, kar je še bolj obogatilo njegovo .predavanje. Posebno zanimiv je tbil prvi del, po-- večen Gliši Rasputinu. najmračnejšemiu ruskemu tipu novejšoga časa, človeku, ki bi časovno spadal v dnb0 Ivana Groz-Pa si je lahko pridobil vpliv v majvisji ruski družbi in je imel v svoji moči ce-.o carsko ob i tel j. Naposled jesu-ml v propast njo in sebe. pa tudi ves mogočni sistem ruske monarhije. Predavatelj je na podlagi francoskih, in ruskih virov ^plastično opisal toga »starca«, po-notneza nn pijanca v meniški kuti, pobožno .zavijajočega oči v »mistične daljave«. moža nekakih magičnih oči e sugestivno silo, ki je:obvladala degenerirane značaje in celo zdravila razne psihopate, kakor je bil na pr. ruski prestolonaslednik Aleks jej. Za tem pohotnim »svetnikom« so norele žensko iz visoka oruzbe, ki se je oklepala carskega dvora, pama oanoa- je bije,- zaverovana vaniiot m Kavarna »Jadran« dnevno Ivam Kocjan. M. Križan, Andr. Marčoc, Geza Mitzky, E. Munda, Anton Prosnik, Fr. Štampar, Antoni Šesta n. Matija Veselko. Izredno lepa udeležba na obe. zboru, enodušnost lin borbenost, ki je vladala na zborovanju, je majlopši znak, da so ostale naše vrste v Središču ne samo čvrste in ne-. omajene, temveč da so se celo pojačale. Kraj. organizacija Središče, ki šteje 142 članov, je ena izmed najmočnejših podeželskih postojank naše stranke v ma-Tilborski oblasti. Občni zbor krajevne organizacije SDS ■v Ormožu se je vršil v četrtek 28. jan. 7.večer v prostor-ili hotela Bauer ob lepi udeležbi članstva.iz mesta in okolice. Po poročilih oblastnega tajnika Špindlerja dn odbora je bil izvoljen nov odboj\ ki niiii zopet načeluje g. dr. Ban. Sklenjeno !je balo prirejati j-edme mesečne članske fcestanlke. Veriga kot vratni obesek je najno-vejša modna pridobitev za popoldanske in večerne toalete. Izdelana je iz težkih dvostavnih zapon in napravlja originalen iitis. Kožuhovinast okrajec na rokavicah nadomestuje često obšiv na rokavu kakega kostuma. Tak okrajec na rokavicah jc posebno priporočljiv v spomladanski dobi, ker bi kožuhovinast obšiv na rokavih dajal obleki preveč zimski značaj. Rokavični obrobek je najučinkovitejši iz tigrovske ali karirarie gazeline kožuhovine. Narodno gMalRi* REPERTOAR. Koijjota, 30. jan. Zaprto. 'Nedelja. 31. jan. ob (Kuponi). 20. »Vesela vdova«. Kino »GRAJSKI KINO«. predvaja zopet film iz vojaškega življenja, ki pa se v marsičem razlikuje od »Ljubimkanja v garniziji«. — »Zadnji Straussov valček« ali »Bankrot Dunaja« je film mogočne vsebine, ki zapušča prijeten vtis. Naš rojak :Svetislav Petrovič podaja prvovrstno igro in nadkriljuje v vsem svoje soigralce, ki so tudi na izredni umet niški stopnji. Režija filma je kolosal-na. Očarujoči plesi presenečajo in gledalec zre zamaknjen v vrtinec velemestnega življenja, ki je tako o' daljeno od naših skromnih razmer. »APOLO KTNO« predvaja samo do prvega februarja krasen velefihn »S i 1 v e r K i n g«. »Silver King« jc namreč belec, ki razpolago skoraj s človeškim razumom. Jezdi ga Fred Thomson, artist prvega reda, ki prav nič ne zaostaja za Hai-ry Pielom. Nepresegljive sposobnosti Silver Kinga in Freda presenečajo ki-nopubliko, ki pazno in vznemirjeno zasleduje drzno igro ameriških umetnikov. Poseben čar daje filmu krasna Carmencita, mehikanska španjolka. Film je vsestransko dovršen in vsebinsko toliko zanimiv, da zapušča najboljši vtis in zasluži mnogo priznanja. aDauoaunD o o □□□o^dodco- Citraiki koncert J. mariborskega citvaškega kluba dne 7. februarja 1926 ob ’/316. uri v dvorani Union (prejšnji Bioskop). naaonooDCED a o cinannaaacPDa /okolstvo o Občni zbor Sokolskega društva Studenci se vrši v nedeljo dne 31- januarja oh 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Studencih. Članstvo se poziva k obilni udeležbi. o Prva redna seja prosvetnega odseka. Na Svečnico dne 2. feb r. bo ob 10. uri v Narodnem domu redna seja prosvetnega odbora sokolskega društva v Mariboru. Prosim vse 'brate in sestre, ki so sodelovali v lanskem odboru, da se seje sigurno, udeleže, -r Predsednik. Svetovna panorama Tirolska. »Svetovna panorama« nam vzorno prikazuje pestre slike iz divjeronian-tičnč Tirolske od Toblaškega polja do italijanske meje. Krasne slike s primernim tolmačenjem vzbujajo dovolj ki je tako od-j zanimanja, vsled česar poset »Panorame« vsem priporočamo. — Doher dan, dragi ljudje! Jaz sem iManricejev prijatelj! Oh! ko bi zdaj le videli ubogega stftr-fefK videli bi. kako je prišel z razširjenimi rokami 'k meni. me poljubil, stisnil mi roke, nato pa je jel tekati Po sohi, vzklikajoč venomer: — Moj Bog! Moj Bos! Vse gube na obrazu so se uiu smejale. Bil je rd«č. Jecljaje je govoril: — Ah! gospod... ah! gospod., t Nato je stopil v ozadje in poklical: - — Mamica! ./- Vrata so se odprla! Kakor da je tekla mig po hodniku. Bila, je mamica. Nič lepšega od te majhne starke z nunsko čepi <». i. obleko, Iki je naličila obleki sester (kamneličank. z vezenim robčkom v roki, da 'bi me po starem običaju počastila... Katko gi/iljiva reč: bila sta »i močno po dobna! Če bi si ibil starec nataknil njeno ieepico in oblekel ženino obleko, bi ga jnirao duše lahko klicali: Mamica. Sa «no tV je prava mamica bržčas v živi je nju Veliko več jokala, zato je bila Sc bolj naguibančena nego starec. Tudi ona Se imela pri sebi otroka iz sirotišnice, (majhno stražarko v modri pelerini, ki jc oj nikdar zapustila; ne morete si niniiti jbolj ganljivega pogleda nego je bil po-eledi m a teli dvoje, sta rek o r z dvema de Klicama Sz airotiŠča. Ko je mamica vstop iihu. se je aačela rec je z eno samo besedo presekal njene poklone na dvoje. — 'Maur.icejev prijatelj... In glej: 'brž je jola drgetati, pa joku ti; iagubila je robec in je postala r.ieča, čisto rdeča, še bolj rdeča od njosa— Ta starca! Saj nimata v žilah več ltvvi kot en o samo kapljo, pa jima vendar pri vsakem vznemirjenju udari v obraz... — Brž, brž prinesi stolec ... je dajala starka svoji deklici. — Odpri oknice... je vele! starec svoji. 1 in sta me prijela; za roko — vsak za eno pasta me stopica je popel jala k oknu ki’ga je deklica odprla na * ležaj, da bi me boljše, videla. Pomaknili so naslonjače; Medel sem na zaklopnjak med njima: obe plavki pa. sta se postavili zadaj za nami. In se je začelo povpraševanje — Kako se .mu godil Kaj počenja? Cernu neki me j>r.ide? Ali je zadovoljen! In brrr — tako je teklo cele ure. Ja« sem odgovarjal na vsa njuna vprašanja, kolikor sem le mogel; izpo veda! sem vse podrobnosti, ki sem. jih vedel o prijatelju in nesramno izmisli ono, česar nisem vedel: ni se pač dalo zlahko uganiti, ali se njegova okna do bro zapirajo in kakšne barve neki so opne v njegovi sohi. — Opne v njegovi sobi? ... Modre so, gospa, svetlomodre iu z girlandamu. Naša finančna delegacija v Ameriki Maribor, 38. januarja. O naši finančni delegaciji v Ameriki tie prihajajo bas rožnate vesti. Poročajo sicer o banketih in raznih diplomatskih ceremonijah, ki jih je deležna naša delegacija. Toda. ti akti mednarodne vljudnosti so le krinka, pod katero so Ameri-kanei, najdoslednejši izkoriščevalci svetovnega bogatistva. dali poduhati zastopnikom Jugoslavije voujarve, ki so daleko manj fine od onih na službenih dimejih. Zedinjene države, ki so se s •vetovno vojno neizmerno obogatile, so dames finančni gospodar Evrope. Drug za drugim prihajajo zastopniki evropskih držav v \Vashington, da se sporazumejo z upniki. Doslej so morali vsi po vrsti občutiti, da so Amerikam c i daleč od vsake sentimentalnosti, kadar gre za denar. Njih stiskavanje pri dolgovih je naij-večja upniška ozkosrčnost, kar je pomni zgodovina. Nihče ni! uživa toliko simpatij v Ameriki kot Francozi. Noben narod tudi ni toliko pretrpel v orni isti voj ni, ki je tolikanj obogatila Zedinjene države, kot so pretrpeli Francozi. Valič temu pa so bila. pogajanja francoske delegacije z ameriškimi finančniki eden najbolj dramatičnih prizorov, kar jili je doživela Franclja po vojni. Newyorški Broodwai, ki diktira ]>olitnko 'bele hiše v Wa“hi;ngtonu!, je preveč kapitalističen in premalo političen, da bi si dal radi francoskih finančnih težav zmanjšati^ kake dividende. Talka sentimentalnost je mogoča »propadajoči« Evropi, ne pa v »nastajajoči« Ameriki. Naša finančna delegacija je odšla v inozemstvo nepripravljena. Le tako se je moglo zgoditi, da je imela neuspeh celo v Parizu, kjer je političen sentiment vendarle j ač j i in kjer uživa naša država kot za.vezm.ioa' dober sla« in simpatije. Neuspeh g. Stojadinoviča je bil tako kričeč, da ga je moral popravili g. Pasic s svojo diplomatsko tehniko. Stvarno pa se ni nič izpremenilo in bo treba še trdovratnih pogajanj, da se bodo uredili hladni finančni računi med našo državo in Francijo. Jugoislov. finančni minister je moral zopet občutiti razliko med našimi in zapadnimi metodami. Pri nas se veliko politizira in radi tega slabo in površno gospodari. Na zapadli se dane* že bolj gospodari in manj politizira. Se težje bo onstran oceana. Tam je naša država daleko manj znana in so vajeni gledati nanjo z docela drugimi očmi. V Ameriki gospoduje svetovni velekapital; tu se križajo med sabo mednarodne finančne sile. S palač ameriških velekapitalistov se vidi ves zemeljski globn« in »posebni interesi« malih narodov in držav, ki jih mi,doma tako radi naglašamo. tu izginejo. Kakor Sliylock v Shakespearjevem »Beneškem trgovcu« tirja ameriški velekapital jasen in do Pičice natančen račun. So trenutki, ko se da omehčati, ali visekdar daje le milosf če popušča. Kolikor jc znano. «o se vršili doslej le neobvezni razgovori med našo finančno delegacijo ’ti finančniki Zed: ienih držav. Ton je bil baje zelo odločt .n na naši strani že nastopa potrtost. Te dni je celo neki vladini list namignil, da ute-me naša država izmed vseh najslabše odrezati. V Ameriki je velik vseobviadujoč činitelj javno mnenje. Dve vplivni godali v tem kolosa!nem orkestru sta. italijansko in nemško časopisje. Prav s te strani dobiva naša delegacija težke n-darce, ki jih ne more parirati, dasi naše. poslaništvo v Washiogtonn dela na vse kriplje in skuša pridobiti tudi kako močnejše godalo v ameriškem javnem mnenju, kakor je na pr. storilo z izjavo kralja Aleksandra v »Associated Presse*« Veliko so nam škodovale zadnje komunistične aretacije v Beogradu. Ameri-kanoi sovražijo komunizem in ne zaupajo državam, o katerih se govori, da jim preti nevarnost komunistične revolucije. Beograjska policija je aretirala nekaj sto oseh in ker ni hotela dati n.iknkih jasnih informacij, kaj so je zgodilo, so se razširile vesti, da so komunisti pripravljali atentat na kralja Aleksandra in z njim v zvezi komunistično revolucijo ter da je bil položaj še 'bolj nevaren nego 1. 1020. Te očividno pretirane i« glupe vesti so Italijani kar tople sporočili v Ameriko im pomagajo sedaj v Ameriki izpodkopati moralno pozicijo naše države, in sicer v trenotku. ko nam toliko gre za ureditev dolgov in zn> novo posojilo. Vlada je srnna uvidela škodiji-vost takega postopanja, in” pravikar na vso moč demontira — ali trditev, da nismo konsolidirana in zanesljiva diržava, je medtem že tako podkrepljena, da demantiji ne zaležejo več. V resnici pa so beograjske aretacije le intrige proti Češkoslovaški ki namerava priznati sovjetsko vlado, čemur se pri nas na vso moč proti vi jo prijatelji ruskega protirevolucionarnega pok reta in pa; vplivi Romunije, ki se neprestano boji za Rusiji ugrabljeno Besarabijo... Sedanja bmdžetna razprava.v finančnem odboru je do jasnosti razkrila težak gospodamski položaj naše države. — Bremena, ki jih nalaga država, prebivalstvu, so neznosna in škodujejo občemu gospodarskemu napredku v Jugoslaviji. Tako ne bo več šlo naprej. Sedaj pa naj še pride neugoden aražman z Ameriko, kii bo naložil državni blagajni ogromna izplačila in naj še ne dobimo novega do* larskega posojila v Ameriki! Zadeva je tedaj važna in se tiče vseh zavednih državljanov. Prvo je, da. začnemo tudi v politiki! gospodarsko misliti in da se otresemo 'brezplodnih političnih fraz, ki tolikokrat omamljajo zlasti r-e-razsodne ljudi. Politični problemi postajajo vedno težji in resnejši. Zato lahko rečemo, da je demagogiji že, odklenkalo Nastopa doba. ko bo potrebna za praktično politiiko resnost in sposobnost. Položaj gostilničarske in kavarniške obrti v Mariboru Na našo anketo «m« prejeli še nekaj odgovorov, ki jih v sledečem objavlja, mo, zamudnike pa prosimo, da nam sporoče podpisane odgovore najkasneje de prihodnjega petka. Vprašanja se glase: 1. Ali je položaj gostilničarske in kavarniške obrti dober ali slab. 2. Katera bremena Vas posebno tišče* 3. Kaj sodite o teni. da bodo cene šn nadalje določale oblasti, Je li to za VaSo obrt dobro ali slabo? I?i bilo ceneje, če bi se cene določile v prosti konkurenci? 4. Kaj milite o napitnini? 5. K^o bi se po Vašem mnenju dvignil tujski promet v Mariboru? (Dali«. Znani strokovnjak g- Gjnro V a 1 j a k nam piše: 1. in 2. Položaj gostilničarske obrti v Mariboru ni samo najslabši v naši državi, temveč naravnost obupen, zlasti kar se tiče boljših obratov. Vzrok je sledeči; Tadftkeia prometa sploh ui, za domačine, ki še zahajajo v gostilno, pa je veliko preveč raznih malih lokalov. Posebno v zadnjih letih se je otvorilo toliko raznih točilnic, kjer se točijo vina (med terni se odlikujejo takozvaue dalmatinske kleti), ki rastejo druga za drugo kakor golic Pv dežju. Tako imamo danes dokaj lokalov, ki se končno štejejo muttl gostilničarsko obrt. sicer ua ne. odgovarja jo' f V XTarW6rh7 se moraš vesti v družbi, kako govoriti. jesti itd., ampak te seznanja tudi z nekako etiko družabnega življenja, govori o pdnosih med sorodniki in znanci o opremi stanovanj itd. Jezik je lep in oprema tako okusna, da knjiga lahko tndi i>o vnamjosbi tekmuje s sličnimi deli v inozemskih literaturah. B o c c a c c i j e v »D e k a m e r o n« je »lavna knjiga, ki jo čita.io ljudje že'več stoletij po vsem svetu in v vseli jezikih ^Pada med najbolj razširjene knjige na svetu. Iz nje nam vejo duh XIV. stoletja, fluh predrenesančne Italije, ki ga je pisec odel v galamtue ljubezenske zgolhe noteč s pikunterijo prikriti ironijo in »met,enjb sodobne lažipobožne dmžbe — Jvn.y'?,o je namenjena .rk jučno rdimkm :P-30 3« treba varovati pred mladino,— "CtresJi pa jo bo čl tal z užitkom, ne /a-,° •• • i jene velike odkritosrčnosti v r.a speli ega življenja, ampak pr-id *nradj sočno*:; 'i, napetosti B >? n<‘cijeve-a piipo/edt rsnja. ki nas št ®nes._ k« ;ie znna-i.ii ^ idoz 'ljudi in raz fc* 'Hsto druga ven, n.ika in opaja kot 'c. kar je spisal umetnik. Slovenki prevod je oskrbel znani pisatelj in pre-dr. A. Buda’. Jezik je glad>k V* ‘e -reefo naslauja t.a Boccacii/e-■M* Jr* ki stil Pr.ifJerih je vrsta i.u na hi.ljšem. T;apirju; ki pa s.> ta "•c< da jih mladina v pubertetni dobi ne videti. V ostalin pa je izdaja taka. oa J« »Tiskovni zadrugi* na čast. Celo aelo bo izšlo v treh zvezkih. Učiteljska tiskarna je Mila Prevodu Andreja Rapeta drugi zvszek P r avl ji 0 7 j^tTovega »Tisoč in ena . 0, • Tudi to je znamenita knjiga, ki v.? v®$a vsekdar svoj čar in tudi svoje fniftu . ko^tI v »Tisoč in eni moči« je fantazije, da je ne more druga om a a^'^a Prekositi, Vsi Šari in vse ^v,am£ri?rien*rt so »brane v teh pravlji-onrLlii e^?ka tiskarna« je knjigo lepo tHk^V" 3i Prilo*fl,a več slik v barvo-li- v «rugem svezku so 4 bajne pr av-lin njimi še posebno znana o kra- iu kraljici ■ iz Rabe. Ro-6ej __no ^iv0 za naše neromantične ča- roman »Robinson Crnsse« od Daniela de Foa. Slovenci imamo že več pravih in nepravih Robinsonov; sedaj se je lotil tega hvaležnega dela mojster našega jezika Vladimir Levstik. Njegov izvrsten prevod je založnik lepo opremil z ilustracijami Rajka Šubica, Ker je tu di cena nizka, smo uverjeni, da bo knji ga kmalu razpečana. saj je ni treba posebej priporočati. x Seznam srbehrvatske znanstvene literature. v kolikor še ni razpečana. je izdala znana zagrebška knjigarna S. Kugli, kjer ga lahiko 'interesent.je naro-če. Je pregleden in obsega 123 strani v mali ot-anerki. Naš listek;. v »Splošni k^ifn^cviiijkjb^zi; Popoldansko k daja Zvezna tiskar je izšel v zadnjem času razen Dostojevskega »Zapiskov iz mrtvega doma« in Hamsunovega »Gladu«, o katerih smo že poročali, ponatis sanjske povesti Cvetka Golarja »Bratje in sestre v Gospodu«. Povesto čituje vse vrline Golarjevega peresa lin nas vodi globoko v prirodo in v človeško preprostost. Povest je izšla svoje dni v »Ljubij. Zvonu«. Lepo in povzdigujoče čtivo! Iz Jugoslovanske knjig a_r-n e smo prejeli Pregl jevo pevsko igro v treh dejanjih. »Kompostelj s k i romarji«, libreto operi p. Hugo-lina Sattnerja »Tajda«. Igra nas vodi srlohoko v srednji vek in je dostojen sad našega samoniklega pripovednika Ivana Preprlja. Srednjeveški slovenski romarji — te slike nam ni narisal še nihče tako živo kot jet o .storil Ivan Pregelj v živi pesniški besedi. Vse Zgoraj omenjene knjige je treba toplo ' ri.oroeiti. —(ni- rai Ali že veste, B amhtloSbi I*- K J ein m a y c r j a 6c ** 3« izšel sloviti mladinski x Nova Evropa. Druga letošnja šte vilka anane'za.grebske revije jo posvečena narodnim manjšinam in problemu malih narodov. O manjšinah v Jugoslaviji piše L Kolbe, o problemu malih narodov in njihovi vlogi v Evropi pa češkoslov. za nanji minister dr. Beneš. Sir H. Veniey Lorvett je spisal za »Novo Evropo« prav zanimiv članek o Veliki Britaniji v Indiji. Članek nam razlaga angleško stališče glede samostojnosti Indije in opravičuje britansko politiko v Gandijevi in Tagorejevi domovini. V ekonomskem pregledu razpravlja dr. I. Belin o štednji v naših državnih izdatkih, slednjič pa H. K>ršncr kritizira pravniško knjigo »Ustav i 'bračno pravo« od D. Tomca »Nova Evropa«; ki izhaja dvakrat na mesec, ge naroča v Zagrebu, Preradovi-čev trg ‘J. x Dr. Janko Kotnik. Slovensko fran-eoski slovar s seznamom nepravilnih glsgolov. 1S25. Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. Francoščina prodira vedno bolj v vrate slovenskih izobražencev. Ne prodira kot vsiljen tuj jezik, ki bi hotel izriniti našega, ampak prihaja kot pri jeton niicdij, da nas zbliža z narodom, ki ima slejkoprej eno najvplivnejših mesi v svetovni civilizaciji in kulturi. S francoskim narodom nas. vežejo mimo kulturnih simpatij tudi neiočliive pol i -tične vezi. zato se prodiranje francoščine ne 'bo moglo in tudi ne smelo zaustaviti. Dano; se v srednjih žolah poučuje fraucoščiina a taiko vnemo, da bo lahko ves naš inteligenčni naraščaj uporabljal pozneje v življenju francoski jezik in se posluževal francoskih knjig, da si pridobi svetovno obzorje. Radi tega — in ker se zaivmanje za francoščino kaže tudi izven šol, o čemur pričajo francoski krožki — je vsak nov pripomoček za francoščino dobrodošla izpolnitev dosedanjih vrzeli. Doslej smo imeli Pretnar jev Francocko-slovenski slovar, po*režali! pa smo slovensko-fraucoskega. Pro fesor francoščine na mariborski realki g dr. Janko Kotnik .se je lotil hvaležne naloge da izipalni to vrzel. Sad njegovega dela in truda leži sedaj pred nami. Njegov »DicMonnaire slov6ne - frau^ais je izdala Jugoslovanska knjigarna v priročni obliki in okusni oprem.i. Slovar ob sega 3^4 strani in vsebuje okrocr 25.000 besed. Ni tedaj *amo zakladnica francoskega, ampak hkrati tudi slovenskega jezika. Slovarja ni treba posebej priporočati, saj «ra dovolj priporoča fianm potreba take, knjige, ki je našla, na srečo temeljitega izvrševalca, tako da smo lah ko Slovenci na to knjigo, ki odtehta celo znani Lan gent-ch e i d to v slovar, po pravici ponosni. x Planinski Vestnik je izšel letos v novi prav okusni opremi Prva številka prinaša potopis dr. J. C. Oblak »Etna«, »Pleralne zapiske« ranjkega KI. Juga in planinske sp!.-e: Mari. cBlegaš od za-padne strani«; Zorko; ,I2 pozabljenih planin«; P. Peve »Dinara«. Potem kotiček za društvene vesti. Prijateljem prirode bodi list kar najtopleje priporočen. Ureja ga dr. J. To-niinšeik v Mariboru, vzdaja pa Slov. planinsko društvo v Ljubljani, kjer rra lahko naročiš. x Reč Narodne Odbrane. Pod tem naslovom je izdal fr. V. J. Visoševi., poverjenik Narodne Odbrane v Zaigrebu, informativno brošuro o zgodovini, programu in delu Narodne Odbrane, ki si je pri'dobila velikih zaslug za ujedinje-njo Jugos.ovanov. Kogar ta pokret zani- da so bili tudi v prejšnjih časih med ponarejevalci denarjev nekateri odličai ljudje, ki so se lotili tega posla iz svoje vrstnih ■namenov'* Seveda je bilo delo t-jh mojstrov neprimerno t,ežje k ,t re'o madžarskih falzifikatorjev, ki so imeli na razpolago tiskarske stroje in spi' h vse tehnične pripomočke. NTavadni pona rejevalec se mora kot »zasebni« zločinec skrivati pred javnostjo; pred iznajdbo fotografije se je moral preklicano truditi, preden je napravil lesorez'ali kliše :z medi. V novem času se taki ponarejevalci poslužujejo fotografije. Nedavno so zalotili v okolici Maribora celo družbo preprostih ljudi, ki so izrabljali največje finese fotografije za izdelovanje dolarskih bankovcev. Ti ljudje so imeli predhodnika v avstrijskem naravoslovcu Ladislavu Hoscheku, cigar slučaj je vzbudil nekaj let pred vojno velik hrup. Takrat so se pojavili falzifikati avstrijskih petd ev« e bk ro n sk i h bankovcev, ki so bila tako podobni pravim bankovcem, da jih je izdal le za dva milimetra manjši format in le strokovnjaškemu očesu vidni barvni odtenki. Bili so izvršeni zgolj s pomočjo fotografije. Po dolgi preiskavi je padel sum na študenta. medicine Hoschka, ki se je veliko bavtl z biološkim študijem in je vzbujal velike nade, da bo postal odličen učenjak. Tega čudaka, ki .ie živel zelo skromno in osamelo, je izdala pravzaprav njegova velika strast do fotografiram ja. Pri njem so našli ponarejen 50kronaki bankovec in mož je takoj priznal svojo krivdo. Dejal je, da je izkoristil svojo veliko fotografsko spretnost za ponarejanje bankovcev, da bi si pridobil potrebnih sredstev za nadaljevanje svojih znanstvenih študij, ki bi utegnile koristiti vsemu človeštvu. Za sebe n.i zahteval ničesar in bi imel namen, da. z znanstvenimi izsledki vrne državi še i, obrestmi to. kar si je bil od nje na ta način izipoi-odil. — Veliko lažjo metodo« je imel neki drug ponarejevalec pred vojno, čigar falzifikati so Wli pred.lo?ery .zn a normi strokovnjaku dr. Tessifrielvu. Njegova »metoda« je bila kaj nreprosta in vendar je tako imenitno potegnil državo in ljudi, da d el j časa niso mogli opaziti, da krožijo v prometu ponarejeni tisočak? 'talijanekih 11-»*. Ugotovili so to šele petem, ko se je pokazalo, *a se taloni niso ujemali z izrezki, k! jih ohranila vlada. V.si bančniki so tuhta-* li, kako je fa.lzifikatar ponaredil tisočake, ali prav radi tega, ker je bila stvar preprosta, je ni nihče doumel. Šele dr. Jesi-:erich je dognal, da so falzifikati na-vadm.i desetlirski bankovci; pod besedo mille (tisoč) seje namreč-pr! fotografski povečavi pojavila beseda dieci (deset). Palzifikator je na pravili desetlirskih bankovcih, ki so bili zelo podobni tisoč-lirskim in izdelani iz prav močnega papirja, zradiral označbo cene in jo nadomestil s številko, ki je bila za 990 lir višja, in taiko je poslal v promet številne bankovce ter pobral pri vsakem 990 lir, dokler mu niso prišli na sled in So končali to zares dobičkanosno kupčijo. To že veste, da smo dobili novega Me* sijo, ki so ga teklicali teozofi v Madrasu? | mučile sv. Antona, ki je bil starejši mož in vse drugačen asket kot je labko učenec Annie Pessant. pa ie kljub temu iniel precej posla ž njimi. Kako pa se bo Krl-schnarmmri obvaroval pred sOmšnja-vam? predi Pariza? Skratka: nevai-nostl je toliko da bi kar stavili glavo, da se moderni Mesija ne bo obnesel in da sr bo ves mesiianteem končal s kako kla-ve’*no komedijo .. . Dragotin Kette: Burka Drugo dejanje. Prvi prizor. (Gostilna: na levo miza, na desno v kotu manjša miza. Po stenah druge slike) Krčmar: (Briše po mizi)- A, te pre- 6 snete muhe. na! tu maš. Saj pravim: muli dosti, pivcev malo pa si krčmar opomori če si moreš. Kar stopil se bi jeze. da v tako vročem poletji ni nihče žejen razun mub. Res je sicer, da be.se d e mičejo, vzgledi pa vlečejo, im jaz mislim da to delam; pred mojo hišo Bog roko ven moli in zraven je velika deska z napisom: »Pri zlatem sodoeku«, tu notri sem Pa jaz sam »mušter«, mesen sod, iu tako jih tudi z zgledom vlečem v svojo pivnico, iu vendar. . (žalostno). . nič n6 privlečem. Moj Bog. vino je res mi-zerab’le, ali je natarno, te se pravi z naturno vodo pomešano: i kdo bi mi pa mogel to očitati, kdo? Hišni davek, zemljiški davek, carina, dac, vse to treba plačevati, kdo naj pomaga krčmarju, če ne voda. Voda je ja. zdrava in za vse dobra, še celo za zdraviti; če srne dobiti gospod Kna.ip (Kneipp) za samo čisto vodo toliko denarja, zakaj pa jaz ne bi smel, ko je vendar moja voda z vinom zmešana A — nekdo gre! Drugi prizor. Dijaki (nastopijo drug za drugim): Dober dan, očka krčmar! Krčmar: Bog daj, Bog daj, gospodje. s čim vam moi*cm postreči? Imam dobrega Istri jana... S m uk o v i č: (kmetu) Dobrega Istrj-jana. Krčmar Vodopivec: Kislega Dolenca... S m u k o v ič: (kmetu) Kislega Dolen- ma. mu toplo priporočamo zgornjo knji-j ca, ah! žico. ki se naroča v Zagrebu, ‘ Vodopivoc: Sladko Bržanko v dveh de arrth. i Smuko v ič: (kmetu). Sladko Bržan-j ko, ah! /. Kmet: A — pojdite k vragu, — kje pa je Jaka? Vodopivec: Jaka? Jaka! Jaz ne vem za nobenega- S m u k o v i č: (kmetu) Ne bodite tako silni. Jaka že pride, ali je pa že tukaj: morebiti so je i je na potu zamotil, le verujte mi aajbrže se je ua jotu zamotil. K m e t: Ha., hm* V o d o p i v e c; Torij, gospodje’ M a n d e • n i v e p. Alo, fantje, dolenca, Predlanskim sem za nakupil in SČraM %r A Vi (Ti T? č' V W<* ravnmi. Tlnp 5f 'Vivmin-t^o ne verujem, da, bi 'boljšega dobili v Ljubljani. Ne, da bi reikel, vsak berač svojo mavbo hvali, le pokusite! Dijaki točijo in si /napivajo: Vivant studentes, Recuniam non 'biafbentes, Atamen... bibentes! Kmet: Sapramcntes, to je pa latta-bko, kaj ne da? Smukovič: Seveda, to je latinsko. Kmet: O, saj jaz sem znal tudi že latinsko. Ko so živeli še ranjki gospod fajmošter, sem jim stregel pri maši; takrat sem tudi jaz znal latinsko --saj kako me je pa tudi »mežnar« lasal, ker mi ni šlo v glavo, no — sedaj sem pa že vse pozabil. Mandele; Torej »mežnar« vas je učil1? Kmet: Primaruha, kako pa je tudi »nal on vse molitvice, pa še tisti »kofe-tar« pa »sevščipnejat«! posebno zadnji je meni delal preglavice. Kolikokrat me je radi tega »sevščipmjata« zlasal in uščipnil, sam ne morem povedati... To-le vino gre pa v glavo, a z Dolenjskega ga imate, oče? (Gre h krčmarju). Krčmar: Da, z Dolenjskega. (Se začneta Pogovarjati). Smukovič: Kaj bodemo le pLli? Modrij an: Norci bi bili. Mandelc: Kes je, že nek nemški pe snik (?) pravi: Wer nidht liebt Wein .. und Gesang, Der ist ein Narr se:n I.ebenlang. Torej zapojmo kako okroglo! 1- Pijmo ga, pijmo. Dokler živimo. Saj ne dobimo Kaplje sra tam. 2. Vince iz glave Sitne zabave, ' Grenke težave Vedno spodi. 3. Le ga nalimo, Le ga popijmo, Le ga nažgimo Polni bokal. 4. Vince rumeno, Čislo in sladko, Teče prav gladko, Pijmo ga le! Kmet: Sakrašterm. vi pa pojete lepo! Ali tisto pa znate »Jo pa davi slanca pala?« Mandelc: Seveda jo znamo, pa jo zapojmo: Pn9fllll moiki od 195 D. rUCUl S žemki od 145 D na-prej. naročil« po meri po naj-niiiih cenah pri F. Neubauer Maribor, G«sp®ska ul. 33. 208 Razni pohištveni predmeti' razen tepa kolo. tehtnica, sta-laža in dolpa miza za poslov ni lokal, plahta za voiove, nra kukavica in re.i kp raznih sreč se ugodne pod roko proda. Naslor v upravi. 212 Upokojenec z ženo brez otrok sredaje starosti, se iflča kot hijnik in sluga pri Trgovskem gremijn v Maribora. Pogoj zamen|ara stanovanja, 207 Moderno poročne prstane, vsah vrat ure, uhane itd. po nizkih c< nah, lastna delavnica. Dobij* se veliki sokolski znaki, prodam en velik autora. Pathe-gramofon, VpraJati: L Stoječ, urar, Maribor, Jurčičeva ul. 8. 213 Nova pletena jopa naprodaj Sluga in Kette, krojača, Maribor, Dravska ul. S. 203 Za prosta stanovanja, prauic sobe, lokale v najem, hiSe na prodaj, ima resne ponudnike stanovanjska borza ,Marstan“. 516 Dva veliki sobi na najprometnejši ulici ta. pisarno, skladišče delavnico ali kaj sličnega s« proti odkupu pisar-nilkih mobiVj 3600 l)in takoj oddasta. Naslov t upravi. 214 Moj mož se več ne krega, odkat imam posodo, ki sem jo kupila pri A.Viclju, Glavni trg 5 Je lepa, trpežna In dobro kuha. Zato svetujem vsaki ženi, da ku-puje posodo samo pri Vlcljti. Morske rite specialitete, sveže vsaki dan gostilna „Rotovž“ Rotovški trg 2. 205 J. Pečnik. Lepo opremljena solninaProfesor poučuje interesente SOba s« oilda v Maistrovi nlici solidnemu gospodu ali gospodični, f aslov v upravi 199 Učenec iz poštene hile in dobro lolsko izobrazbo, mo^an, ne pod 14 let star, se sprejme v trgovino z me*»nim blagom na deželi. — Ponudbe pod ,PoSten* na upravo IMa. 192 Radi selitve na prodsj jako dober pianino, kiasno. veliko zrcalo z baročnim okvirjem velika salonska preproga in koluhovinast plaflč s Inlom Ketfcaneva ulica 28, pritličje (krilišče Meljske ceste). 200 Vino predaste staro ali novo ake poSljete takoj vzorec in zadnjo ceno, postavno kolodvor, na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 3S. 14-p Za ples! Za nškeraflo! Čevlji iz brokata & Din 226'— , „ laka, promenadni. a Din 246*— R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. Znižane cene! 19f> Gospodična, trg naohražena, z dobrim nastopom, veiča sto ▼•nske stenografije tor strojepisja, iSče primernega mesta za takoj, ponudbe na upravo .Tabora* pod „Začetniea‘. 191 v slovenit ni in nemščini pt> praktični direktni metodi. Razlagova ulica 15. priti. 198 | Leseno pohištvo Železno nohištv^ Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo 12 Zavese Blago za pohištvo Posteljno perjo po izredne nizkih «e» nab v caligl polnitve Karol Prsis Maribor Gosposka uliJca Št. 29 (Pirchanova hita) Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! Ne pozabi naročnino mm PERHAVEC tovorna za Izdelovanje likerjev, dez. vin fn sirupov Maribor, Meljska c. 3 priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, dezertnavina kakor Vermouth, Maršala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna sllvovi-ca, brinjevec, rum ter konjak Je pa davi slanca pala, Na celene travniče. Pa mi vse ;je pomorila Vse prežlaihtne rožice, La, la, la . . . (Ko se poje »la, la, la,« začuje e© znnaj petje Comesta-jevo, pozneje pa žvižganje □ »rodne talijanske pesmice: Voga, o vopa!) Tretji prizor. C o m e« t a: E, šaprapient. ma kmalu bi ga padel, dobrega dnu, gaspudi! Več d i j a k o v: Boe sra daj! Krčmar: Ali bi vam mogel s cim postreči, s pijačo moreibiiti ali jedjo? C o m e s t a: Ma ja, ali imate forže del artičofouli ali pa del brokuli? Krčmar: O sveta romagalka! jaz ne poznam nobene tokove jedi, kakor jih hoče ta Lah. Bes ga plentaj! Comesta: A—a, polenta, si. el, imate polento, no ma ja, pa dajte en rnežo porcija polenta pa on kvartin del vino! Capi&i'? Krčma r:’ Nič ne kapiši, mi ne znamo delati polente. Comesta: Ma nem? No, pa ml ga prinest« en porcija di caccio (kačo)! Fotografska kamera, dobro ohranjena, „Ica“ 9x12. (■epo ceni proda. Vpra'ati- Wilden-reinerjeva ni. 8/I1I. Borko. * Razprodajam na Mno: Jamčeno pristno svinjsko mast I. vrste po Din 24'—. I. vrste Špeh od pitanih prešlčev ter salo po najnižjih dnevnih cenah. Svinfske kareje brez priklade po Din 20'—. Preiiče-Špeharje tudi posamezne na zasebnike od Din 14'50 naprej. Zaklane prešiče-špeharje, cele ali polovice, s kožo ali brez, po želji Din 16'—, 16*50. Vse vrste prekajenega in svežega mesa kakor tudi salami in vsakovrstne klobase, narezek, klobasice, klobase za peči, jetrne in krvave klobase lastnega, priznano izvrstnega izdelka po brezkonkurenčnih cenah. RUDOLF U/EUE TOVARNA KLOBAS IN PREKAJENEGA MESA Maribor-Krčevina, podružnica v Gosposki ulici 23 Spfoiimanor« Maribor, Slovenska ul. 15 Od29. januarja naprej: f IROL Od Toblaoha do italijanske meje. Dolina HGlIenstein iti. 206 Krčmar: Kaj, Kačo?! Modrijan: Oče krčmar, on m.'sli za porcijon sira. Lah: Ma tako ga je. si. (Krčmar odide). O pa vi ga znate taljanski, sisnorl Modrijan: Poceo, pocco! Comesta: Si. Modrijan: Lo kolikor sem se naučil v šoli. Comesta: Si> (Sede k Modrijanu in kmetu). Modrijan: Tam pa tako vjauiem le kako b&sedo. Comesta: Si. Seveda, seveda, v ško-li ni jyn niš... Ješ šem pa mu (imel) od en p; a pišulina, pa ga je tudi hodiil v ško-lo, mia se ga ni ni« nauču. Sraukovi o: (k' «e je dosedaj s kmetom pogovarjal). Nič? Potem pa je 29 imel trdo bučo. Comesta: Oosa? Ti imaš trdo bučo. pa ne moj pišulin. on, on je imel tako. jako brihtnega buša. Mandelc: Jaz pa tudi prajvim, da je imel jako brihtnega pxiša. Comesta: Ekola. ma si pa vidu (k Smuko vič«u)? Ali era ni rež? Pa-počakaj, tl tra bom ješ povedmi, kako sta je on imel brihtnega buša. Ža prodati! 209 En pony, ena breja kobila, (se tudi eventuelno zamenja) en 5 tovorni avto „PraB;a“, ena kočiji, en phaeton. in nckai dobro ohranjenih peči (litina) pri Ivan Sluga, Tržaška cesta 5. Istotam cunje za čiščenje strojev vedno v vsaki množini na razpolaga PRENOVLJENA mer-mii Frankenhausen Ing. bola za »Tto in stroj*Kra(lbo elektrotehniko. Posebni oddelki zi poljedel. »troje in zrakoplovno tohn Maribor, Tržaška cesta S je zopet otvorjena, ter nudi z vso gostoljubnostjo prvovrstna pristna ljutomerska in pekerska vina ter topla in mrzla jedila ob vsakem času. Daje tudi priprosti in meščanski Abonement. 193 Vabilo -a domači plet dne 2. februarja v gostilni LeSnik v Novi vasi svira priljub ljeni iramcl kvartet, ki skrbi za neprisiljeno zabavo in ples. 1> dobra jedila in izborne pijače skrbi gostilničar ________Ivan in Angela LeSnik Naznanilo! Cenjenemu občinstvu si usojam naznaniti, da seir z 31. januarjem prevzela jako znano gostilno A. Izlaker, Vojašniška ulica 10. Potrudila se bodem postreči cenj. gostom z bro kuhinjo in vinom. Za obilen obisk se priporoča -01 Ana Kodrič, sostilničarka tfNAROCKft črna Čaj za gospode močan,jj(emenit, angleškemu, okusu odgovarjajoči^ posebno primeren za uživanje z mlekom ali smetane kot ža/utrek. !• nri n^jboUH doraaži i»form>žni x»Tod ,»* r ▼••h me«tib tsnesljlrepoTeTUnl^ d»j» infortoteij« o Tie«, poaebno pa na p iraoratTn rtanjrnih rggv- ■ko-lnduntH|»kih podjetij in priratptb oneb ut» informacij* »o »ožne, iiČrpna in brs« »e n>h»j> t Vuka Kandilda ni. 11, Ktogrid -ov UUfon !• fl-35. * ^nojavni u«»l. Arf« Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega, srčnoljubljenega soproga oziroma očeta in brata, gospoda Anton-a Koitomaj izrekamo tem potom našo globokočutečo, srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo sl. gostilničarski zadrugi ter vsem gg. stanovskim tovarišem pokojnika, dijaškemu pevskemu zboru pod vodstvom g. prof. Schweigerja za v srce segajoči žalostinki, darovateljem krasnega cvetja ter vsem, ki so prihiteli od blizu in deleč, da spremijo blagega rajnika na njega poslednji poti. Globoko žalujoči ostali Uakarna« r Mari boru, predstavnik: Stanko De te 1«. r« vnatelj. Urednik Božidar Borko, aovjiaac, l*4ajafceJ4: JbLuiiaorelj »Tabora« predstavnik; Vekoslav Splndle«. novinar. V«si v Mariboru